n. IZDAJA Uto XIX. Stev.50 direktor .borbe« "•»KO BEGOV1C glavni in odgovorni UREDNIK IVAN S I B L REJa uredniški odbor * nlfL_l2;llaJa vsak dan razen — Cena lo dinarjev 'm 'M* GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE •ujodska t* a a v i c a« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 193« • MED NARODNOOSVOBODILNO BOKBO JB IZHAJALA KOT H-DNEVN1K IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA m Ijnižbeiiemu p enu fn prcd og o ralifiksiji nekste? ti mednarodnih pogodb j izvršni svet je imel predvčerajšnjim in včeraj do-ip^?6 Sej*’ ki jima je predsedoval tov. Edvard Kardelj. Na njili je Pd sPrewinjevalne predloge k družbenemu planu za leto 1954 2'ez"^0^11 zavoda za planiranje in odbora za gospodarstvo *zvršnega sveta, sestavljenem na podlagi razprave v t?Cz*C1111, Sprejel je tudi spreininjevalne predloge k osnutku eSfi proračuna, ki so tudi tesno povezani z nekaterimi plačilih, na narodno obrambo in na dodatne plače v družbenem planu, nanašajo pa se na predpise “s|»žbencev. ^dnevnem redu ........ zakona o ukinitvi za- ščenje voda ter sporazum med bodo višino dodatnih plač določili republiški izvršni sveti. Sprejeli so tudi dodatno uredbo, po kateri se bodo nekoliko spremenile plače uslužbencev^ v tujini, tako da se raven plač v celoti ne spremeni. Razen tega je Zvezni izvršni svet sprejel tudi osnutek uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o prometu z žitom. Po tej uredbi lahko mlinska podjetja, podjetja za rejo prašičev in državna posestva kupujejo žito neposredno od pridelovalca samo kot komisionarji določenih trgovinskih podjetij. S posebno uredbo se ukine re-paracijska komisija pri vladi (Podrobnejše poročilo o spremembah osnutka družbenega plana glej na 2. strani.) DELO ODBOROV ZA GOSPODARSTVO ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE PRVI DEL OSNUTKA DRUŽBENEGA PLANA SPREJET O začasnem finansiranju — če plan in proračun ne bi bila pravočasno predložena Skupščini^— lahko; odloči samo Zvezna ljudska skupščina Čeprav je bila včeraj nedelja, sta odbora za gospodarstvo Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine dopoldne nadaljevala delo. Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta je med drugim obravnaval zakon o proračunih in prvi del zveznega družbenega plana, ki govori o razvoju jugoslovanskega gospodarstva v letu 1953. Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev je tudi obravnaval prvi del osnutka družbenega plana. V razpravi o osnutku zakona ski poslanec Radivoje Davidovič o proračunih v odboru za gospodarstvo Zveznega sveta je Ijud- j^utek je bil tudi o določitvi pravil za skupno oči- ° obvezni službi zdravstve-2aPtav Ja' . zakon je prav-^ravstveif0111611^ ■ m°bilizacijo iistre; osebja, kar Jugoslavijo in Indonezijo o izmenjavi blaga. Sprejeli so tudi osnutek uredba n vV~ i^tir ne be o spremembah in dopolnit- 'arn, uasim sedanjim razine-! vah uredbe o denarnih prejem-l seii I k>h vojaških oseb. Ta uredba & 0 ratirt sRreiel' tudi pred- določa delno zvišanje plač zlasti hodnih s i* sledečih med- • nižjim oficirjem. Nadalje so ta*'frkaciji^r jZumov- Predlog o j sprejeli uredbo o spremembah in j Pogodb; . sporazuma ! dopolnitvah uredbe o zvanjih in • 0vaniu m 5rT’*a*e^s*vu 'n s0_ ! plačah uslužbencev v prosvetni in ii in Jugoslavijo, Grči- j znanstveni stroki. Ta uredba . ftj in vlaCr]fl°’A sporazum med ! predvideva dodatne plače, in si-^0tušenih • ^l^anije o obnovi cer: za univerzitetne profesorje Sleioih r.; 'n ,P°škodovanih ob- : 10.000 din, za izredne profesorje Fte.Prečevarn-m'd ,.in ukrepih za 8.000, za docente 6.000, za preda-*®cidentov £Ci obravnavanje vatelje 3.000 do 5.000, za asistente - ’ kakor tudi protokola pa 2.000 do 4.000. Za ostalo osebje K°NPERENCA NOVINARJEV ANKARSKEGA PAKTA isan protokol o ustanovitvi Unije balkanskega tiska Podp OB PRVI OBLETNICI ANKARSKEGA PAKTA Uspel dokaz, da je mogoče sodelmaiu Zato sega pomen pakta preko njegovega okvira in je vzgled miroljubnim narod<» Beograd, 28 februarja. — V zvezi z obletnico Balkanskega pakta sta turški in grški ministrski predsednik dala radiu Beograd izjavi o njegovem pomenu za naše tri dežele in za splošno stvar miru. Rezultat živlien skih potreb in realističnega gledanja na stvari Turški ministrski predsednik j Pred letom dni naše tri drža-Menderes je izjavil: ! ve niso vedele, kako in do kam Naša pogodba o prijateljskem ' lahko gre njihovo sodelovanje v t <*** - Jv Grčije Tni*x • novinar- ''!tv!10drf?isali Drnf i!D, ^ ugoslavije K 1 Uniie Pr?,(°kol o ustano-otokol jp ^kanskega tiska. J^azUin . Pfavzaprav načelni ,.em ko K« Us*®novitvi unije, k ieQa op). ,Hniia uradno usta-l?..Potrdila rllko Pozneje in jo 'K ki ho '/',neralna skupščina sklicana brž ko mo- v!>Des Pod ni ro^°k°l a, ki je bi) s]?kn°st novi8"1’ .POU(larjajo pri- ^'^fžav z'naTv. treh balkan-j dihujejf, l11,, ’n načelom, ki Pakt in ^°PaeanH da imata tisk Širjenju Poglavitno vlogo {:?v,narske d pl Zamisli in načel in Ju^jle??c>ie Grčije, Turni.1?1®!!!! ,j ?v,Je so spričo tega P"iiatenia. sk^nil« urcs- >ko in stalno med- nacionalnimi tiskovnimi združenji treh držav. Unija bo imela svoje generalno tajništvo izmenoma za dobo enega leta v Atenah, Beogradu in Ankari. Vrh tega bo v vsaki državi ustanovljen nacionalni urad unije. Naloga unije ter nacionalnih združenj — je poudarjeno v protokolu — je, z vsemi sredstvi širiti po tisku in po radijskih postajah treh prijateljskih in zavezniških dežel gledišča miru in pravičnosti ter onemogočiti tendenciozne publikacije, ki bi škodovale javnemu mnenju kateregakoli izmed narodov, povezanih s paktom Unija si bo tako prizadevala ustvariti skupno fronto javnega mnenja treh dežel pred skupno zunanjo nevarnostjo. Ta protokol so podpisali od Jugoslovanov novinarji Rudolf sodelovanju izpolnjuje zgodovinsko in gospodarsko nujnost in odraža v pravi meri željo naših narodov, ki so spoznali stvarnost, kakršna je. Z drugimi besedami: pakt je izraz življenjskih pogojev, stvarnih potreb in enotne volje. Zgodovina je dokazala, da je bilo, kadar koli so Turčija, Jugoslavija in Grčija- delovale v nasprotju z višjimi interesi ene izmed njih ali odrekle ena drugi potrebno pdmoč ali ostale ravnodušne, kadar je čas od njih zahteval žrtve, to v škodo ne le eni izmed njih, ki je pomoč potrebovala, marveč tudi oni drugi, ki ni pomagala. Potreba, da ravnamo strogo v smislu stvarnosti, je postala toliko nujnejša v današnjem času, ko se je svet znašel v zamotanem položaju in ko grozi vsem svobodnim deželam nevarnost, da bodo uničene. Ankarski pakt je torej, kakor sem to še ob vsaki priliki ponovil, logičen rezultat življenjskih potreb in realističnega gledanja na stvari. Pakt bo trajen Z ato mu je namenjeno, ne le, da bo ostal trajen, marveč da se bo še poglobil in razširil. Pre- obrambi njihove varnosti v primeru napada. Sedaj so spričo sistematskega dela, ki so ga opravili vojaški strokovnjaki našega pakta v Ankari, Atenah in Beogradu, doseženi zelo pomembni rezultati na tem področju, To delo se bo še nadaljevalo. Sedaj imamo stalni sekretariat in ta bo omogočil še vse bolj sistematični razvoj našega sodelovanja na vseh področjih. V preteklem letu je naš pakt nehal biti zgolj okvir načel in se je pretvoril v meha- načel vprašanje, ali je treba davek na promet obravnavati kot-gospodarsko tržni instrument ali kot stalno obliko proračunskih dohodkov. Predsedujoči Milen-tije Popovič je poudaril, da je davek na promet hkrati tržno ekonomski instrument in prora-fi.-mki dohodek, kajti če ga 'ni družbeni plan ne predvi-), tedaj ga tudi v proračunu i bo. Poudaril je tudi, da zakon 'o proračunih pri nas samo ugo-preko meja naših treh dežel. Dan tavlja osnovne odnose v gospo-za dnem smo priča, kako ga mi- darstvu in podrobno obravnava roljubni narodi in narodi dobre volje vedno bolj cenijo. Zares nova sila, ki jo ta pakt ustvarja, ko utrjuje fronto kolektivne varnosti svobodnega sveta, in prispevek, ki ga s tega gledišča predstavlja za ohranitev miru na svetu, sta zelo pomembna. Po drugi plati pa je dejstvo, da je do tega pakta prišlo in da pridobiva na moči, ki neprestano narašča, v veselje vsem onim, ki se sredi kolebanj, protislovij in velikih nevarnosti bore za resnico v svetu, ker jim priča, da je mogoče v takih oblikah doseči konkretne rezultate. Velika moralna vrednost našega pakta v odnosu do utrjevanja miru in varnosti na svetu se pokaže v toliko večji meri, kolikor je to posnemanja vreden primer, ki je uspel. Zato smo lahko ponosni, nizem, ki zelo plodonosno deluje. ^a smo ustvarili življenjsko delo, -T .. . ki raste in se vedno bolj krepi. INov sila miru _ , ... Iskreno se zahvaljujem radiu Vse to zadeva razvoj našega Beogradu, da mi je ob tej srečni pakta v njegovem lastnem okvi- obletnici dal priliko tolmačiti ru. Pakt pa ima svoj pomen in | ideje in čustva Turčije glede svojo vrednost, ki segata daleč ankarskega pakta. Na trdnih temelVh in v duhu vedno bolj zavestne težnje naših narodov po sodelovanju Maršal Papagos je ob obletnici ustreza globoki potrebi, dejal bi, ankarskega sporazuma dejal: zmeraj bolj zavestni težnji naših narodov, ki jih je nekaj stoletij Soj ,J—” ‘u siaino mea- j ugosiovanov novinarji . _ ^niieh iuVanle z ustanovit-> Stajdohar, Slobodan Glumač in , teklo leto je nadvse prepričeval ^kanskega tiska med Boro Miljovski. 1 no to tudi dokazalo. D VE nacibovi posla London misli, da se kairska kriza nndtiljuje in da je vlada šibka sklenil28' ^e'5r- (AFP-Reuter). — Egiptovski revolucionarni Dn i k* ren ** P°vabiti Nagiba, naj znova prevzame položaj pred-Spi n‘co ' To jc sklenil potem, ko je na seji proučil ‘k renUhi?irala NaSiba. V njej Nagib izjavlja, da je kot pred-g. **dru|ii0 . e odstopil »po svoji volji« in poziva Egipčane, na,j ^ sredo za rpvnlnpinnnrnlm cvpfnm« In r»rvi no nnsVP- *%e“°bene gredo za revolucionarnim svetom« in naj ne posve-Pozornosti »zlonamerni propagandi sovražnikov i na nedeljo je general Nagib sprejel sudansko delegacijo, ki je I prispela iz Kartuma, da bi egip-; tovski vladi izrazila zaskrbljenost j svoje vlade in nacionalne unioni-i stične strank" ki ima večino v parlamentu, spričo krize v Egiptu Danes se bodo člani delegacije skupaj z Nagibom vrnili v Kartum, kjer se bo začelo zasedanje parlamenta. Po mnenju Londona, vrnitev Nagiba na položaj predsednika republike dokazuje, da je egiptovska vlada šibka. V Londonu ™ • P°s la n i nT T\TLal- V"61" v. “V. tudi pravijo, da pomeni ta Na nT da h- xi poudarll> da 3e deljo zjutraj prispel v poslopje1 lirtllega' sv„+ č‘an<>m revolucio- j predsedstva republike. Stopil je f.estii{en: omogočil delati za j na balkon in sporočil zbranemu t^lucijg *P^en}enitih ciljev | ljudstvu, da bo kmalu v deželi »d 'littu uam. 23 Potrebno, da i general Nagib v drugi, svetu po-skl?aVl general Nagib, | slani poslanici, da »znova preti«^ nikato 3 rev°lucionarnega vzema položaj predsednika re-ie eni ali * ^ ko-1 publike, da bi ohranil enotnost k ^11 navdih - osekam> marveč; naroda v sedanjih razmerah«. 2 višjimi ko- | Sredi velikanske množice je ^gib Palje je general1 general Mohamed Nagib v ne- j«. v“Jv'y ijuuoivu, uvr kim narodom,« da ?agib0m J?Val pot z generalom arabskim narodom,« da h, /=“J0m JtV?1 ^ z generi h like« n predsednikom re-u-dsp,.,Revolucionarni svet pod s Sera ‘r;Vom generala Abdel Sudance ter narode . ter ostalih vzhodnih V,] naJ ^ Povsod in da bo za- ater0 '1he Padla na krizo, skozi - 0 smo šli«. krajšem času sklicati ustavodajno skupščino, ki naj opravi to delo. Ljudstvo mu je vihamo ploskalo. Sporočil mu je tudi, da bodo izpuščeni vsi, ki so jih oblasti Podpis ankarskega pakta je pomemben dogodek v zgodovini naših narodov. Dejal bi, da pomen pakta v marsičem presega delativno tesni okvir našega pol- tehniko proračuna. Daljša razprava se je razvila o odnosu okrajev in občin, to se pravi o deležu okrajev pri dohodkih občin. Ljudski poslanec Miloš Minic je poudaril, da po njegovem mnenju načelno ni prav urejeno vprašanje zbiranja sredstev v občine in da bi bila kompromisna rešitev, če bi se okraj zavezal, da mora nuditi določeni delež mestni občini v davku na dohodke. V obravnavi o načelu začasnega finansiranja za primer, da proračun za prihodnje leto ni sprejet do 1. januarja, je sodeloval tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade. On je za stroge določbe za plan in za proračun glede roka, ko mora to biti predloženo skupščini. Za plan naj bi ostal rok 1. september, za proračun pa i. oktober, tako da ne bi izdajali nobenih odredb o začasnem finansiranju. Ce pa bi se kljub takšni določbi to ne zgodilo, to se pravi, če bi nastala zakasnitev kakor letos, lahko po mnenju tov. Pijada samo Zvezna skupščina odloči, da je treba uporabiti začasno finansiranje. Poudaril je tudi, da imamo pogoje, da ne bo več zakasnitve v sprejemanju plana in proračuna, ker to zelo škoduje gospodarstvu in vsemu družbenemu življenju. Odbor je tudi obširneje razpravljal o garanti ran ju proračunskih sredstev. Na koncu je soglasno sprejel prvi del osnutka zveznega družbenega plana za življenja enega ob drugem, ved- j no bolj bližalo, ne pa ločilo. Zato pozdravljam prvo oblet- . nico ankarskega pakta v trdnem letošnje leto, v katerem je pri-otok«, drietam l* vreprie^ da bo UH to k»,,„ ,«.o, gospodat.tv. » letu kor j. , Po dve uri volji kakor tudi spričo razume- je odbor za gospodarstvo Zbora vanja vseh onih, ki jim je do proizvajalcev z glasovanjem po-ohranitve in utrditve enotnega in samez sprejel predloženo bese-nedeljivega miru, započeto delo dilo prvega dela osnutka druž- v bodočnost, zagotavlja mir in hkrati predstavlja važen instrument za obrambo vse demokratske fronte. Zdi se mi, da ne bo pretirano. če rečem, da naš pakt v veliki meri zagotavlja mir v Evropi in na svetu. A ohrabrujoči napredek, ki je bil od lanskega 28. februarja dalje dosežen na vseh področjih, v vojaškem, političnem, kulturnem in drugih, že sam po sebi zadostno dokazuje, da se delo, ki smo ga započeli, opira na trdne temelje in da je volja po zbli-žanju, sporazumevanju in solidarnosti naših treh dežel daleč od tega, da bi bila izumetničena in začasna, ampak dejansko gibov uspeh, da se kairska kriza nadaljuje in da je sprememba v vladi neogibna. Po mnenju angleških političnih krogov je veliko vprašanje, ali se bo polkovnik Naser obdržal na krmilu. Nagib in Naser sta na svojem ugledu mnogo izgubila. V Londonu me-nij-', da bo moral Nagib prej ali slej obračunati s svojim nasprot- Puscem vsi, ki so jin ooia^u nik če hofe< da se bodo du zadnje dni aretirale. Ustavodajna hoyi y deželi Nagibov javni položaj kot predsednika re> publike bo v nasprotju z njegovimi omejenimi pooblastili v revolucionarnem svetu. da V Londonu pravijo, so skupščina bo sklicana v najkraj šem času. Danes odpotuje Nagib z letalom v Kartum, kjer se bo udeležil svečane otvoritve sudanskega parlamenta. Predsednik sudanske vlade el Aznari je po-! Nagib in njegovi nasprotniki v n . .,u»uuu. zdravil vrnitev generala Nagiba revolucionarnem svetu primorani vs^l mLmu Porogajo, da »bo na položaj predsednika egiptov- h kompromisu, ker je vojska ske republike. V Kartumu so ta-1 edina sila, na katero se režim koj, ko so zvedeli, da je Nagib naslanja. Vse kaže, da je Velika odstopil, organizirali protestne Britanija zdaj še manj razpolo- demonstracije. V noči od sobote žena, da bi se pogajala z Egiptom. odgov or na ta korak, pravi Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Vremensko stanje dne 28. febr. 1954 ob 7. url: Področje nizkega zračnega pritiska, ki zajema celotno severozahodno Evropo, dovaja v naše predele vlažen topel zrak. V naslednjih dneh bo ostalo še nadalje me-njajoCe oblačno vreme z dnevnimi temperaturami nad 0 stopinj. Dopoldne je bilo po vsej Jugoslaviji pretežno oblačno vreme, temperatura je bila od 4—12* C, ob Jadranu do 14" C, le v Vzhodni Srbiji in Makedoniji od +3 do — 5* C. V Sloveniji je rahlo deževalo na Gorenjskem, v ostalem delu menjajoče oblačno vreme. Temperatura od 2" v Planici do 10' v Ajdovščini, najnižja od 0* v Mariboru in Slovenjem Gradcu do + 5’ v Postojni. tudi srečno dovršeno. benega plana za letošnje leto. V obvestilu šefa sirskega generalštaba je rečeno, da je Ha-šem Atasi znova prevzel položaj predsednika republike, ki ga je bil zapustil 2. decembre 1951 po državnem udaru generala Sišak-lija. Predsednik skupščine in začasni predsednik republike Ma-mun Kuzbari pa je prek radia Damask sporočil, da odlaga svoje Napoved za ponedeljek, l. marca: j funkcije, kar so storili tudi člani Spremenljivo oblačno vreme, od časa j Sišaklijeve vlade, do časa slabe kratkotrajne padavine,' Radio Damask je včeraj spo-Temperatura bre.* bistvene spre- ročil, da je bil Hašemu Atai ju membe- i znova poverjen položaj predsed- DOGODKI NA SREDNJEM VZHODU Enotnost v Siriji vzpostavljena Iz sporočila Radia Damask — Ameriško zunanje ministrstvo noce komentirati sirijskih dogodkov, medtem ko so z zadovoljstvom sprejeli vest o vrnitvi generala Nagiba na položaj predsednika republike Damask, 27. febr. (AFP). Predstavniki sirske vojske in politiki so sinoči dosegli sporazum, na podlagi katerega je bila enotnost v deželi vzpostavljena. Radio Damask je prenašal naslednje obvestilo, v katerem je objavljen doseženi sporazum: »Sef sirskega generalštaba general Sukairi je prispel davi v Damask s sestanka, ki ga je imel s šefi strank ter komandanti severnega, vzhodnega, zahodnega in centralnega sektorja. Sporazumel se je z njimi, da bo izročil oblasti tistim, ki imajo do tega zakonito pravico. Sef generalštaba torej poziva prebivalstvo, naj opusti sleherne manifestacije, pa naj bo njihov cilj kakršenkoli, da se ohranita varnost in ugled dežele«. nika republike. Ataši se je začal posvetovati o sestavi nove sirske vlade. Po še ne potrjenih vesteh so v Homsu vlado že sestavili; načeljuje ji Husni Barazi, ki je hkrati minister narodne obramba, zunanji minister pa je Adnan A*ašL Načelnik sirskega generalštaba Sukairi je sporočil novinarjem, da bo predsednik republike Hašem Ataši z voditelji političnih strank danes popoldne iz Homsa prispel v Damask. ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE SPREJEL j-hfere k osnutku družbenega plana Na včerajšnji seji je Zvezni izvršni svet sprejel več spreminjevalnih predlogov k družbenemu planu za 1. 1954, ki jih bo predložil Zvezni ljudski skupščini. Gre za spremembe v osnutku družbenega plana, ki se tičejo razdelitve dobička, plačnega sistema, politike cen itd. V delu družbenega plana, ki govori o razdelitvi dobička, so predvidene naslednje spremembe: republike, ki bi po osnutku plana obdavčevale dobiček podjetij (20 odstotkov dobička) po spreminjevalnih predlogih, ne bi sodelovale pri razdelitvi dobička. Republikam in okrajem bi prepustili 20% davka na promet, namesto doslej predvidenih 5%. Zvezno obdavčenje dobička pa bi se povečalo od 40 na 50%. Tako bi se Zvezni in republiški davek na dobiček skupaj zmanjšal na 50%, tako da bi ta znesek pripadel federaciji. Da bi republikam omogočili dobiti potrebna sredstva, je razen povečanje njihovega deleža v davku na promet predvidena tudi razširitev obdavčenja skupnega dohodka okrajev in mest. Podlaga za obdavčenje bi bili dohodki okraja ali mesta na prebivalca. Namen teh sprememb je, da bi okrajem z bolj zaostalim gospodarstvom in manjšimi dohodki olajšali položaj in pustili večji del dobička. Tako bi se skrčilo število okrajev, ki dobivajo dotacije, ker sami izdatkov ne zmorejo, in ki bi bili z uporabo novih instrumentov občutno prizadeti. Taikšen način razdelitve dobička je začasen in veljal bo samo za 1. 1954. Na pristojnem mestu bodo proučili tudi nadaljnjo možnost glede prehoda od proporcionalnega na progresivni sistem obdavčenja, bodi da bi obdavčili dobiček ali dohodek podjetja. Dosedanje obravnavanje je pokazalo, da zahteva to vprašanje daljše proučevanje in mnoge proračune, tako da za letos še ne moremo računati, da bi prešli na takšen sistem. Glede spreminjevalnih predlogov, nanašajočih se na obračunske plače, je sprožen predlog, naj bi obračunske plače delavcev in uslužbencev v gospodarstvu določali po kvalifikacijah kakor lani, ne pa po skupinah (kategorijah), kakor je bilo predvideno v družbenem planu. Za obračunske plače bi jemali v glavnem za J plače, ki so bile lani obdavčenje dobička. Novost m v tem, da dobe ljudski odbori širša pooblastila za povečan je obračunskega plačnega sklada nekaterim gospodarskim organizacijam ob upoštevanju napornosti in pogojev dela. Prav tako bo treba spremeniti razpredelnico, s katero so ljudski odbori omejevali del dobička, namenjen plačnemu skladu podjetij, ker se spremeni tudi osnova za obdavčenje. Zato so ljudski odbori pooblaščeni, da določanje stopnje prilagode položaju podjetja, da bi se izognili nezaželenemu povečanju plačnega sklada na eni strani, na drugi strani pa togi uporabi enotne razpredelnice za vse gospodarske organizacije. Zvezni izvršni svet bo ugotovil elemente, ki pridejo v obračunski plačni sklad, ta sklad pa bi bil enak povprečnemu (neobdavčenemu) delu plačnega sklada v letu 1953. V tem smislu bi Zvezni izvršni svet spremenil tudi uredbo o plačah delavcev in uslužbencev v gospodarstvu. Takšen način ima dar pa je znatno boljši od načina iz prvotnega osnutka plana, ki ga je bilo treba hitro razveljaviti. Da bi uredili iu stabilizirali trg, je Zvezni izvršni svet predložil tudi spreminjevalni predlog, v katerem se omejujejo cene nekaterih surovin. Po tem predlogu bi določili najvišje prodajne cene — razen tistih proizvodov, ki so predvideni v družbenem planu — tudi za metalurški koks, droben koks, železno rudo, žvepleno kislino, kalcinirano in kavstično sodo Tudi prodajne cene valjanih, vlečenih in kovanih izdelkov črne metalurgije in aluminija v kosih ne bi mogle biti višje od cen v decembru 1953. Za električno energijo bi ostal isti način formiranja cen kakor lani, (to se pravi, cene bi določale ljudske republike). Določanje najvišjih cen teh izdelkov je bilo potrebno predvsem zaradi monopolnega položaja posameznih proizvajalcev na trgu in zaradi važnosti cen teh izdelkov za splošno raven cen. Gre za to, da so se potem, ko smo že prešli na nove instrumente gospodarskega sistema, še niso popolnoma uveljavljeni, oziroma njihov učinek še ni prišel do izraza, pojavile na trgu težnje Predlog Zveznega izvršnega sveta predvideva tudi najvišjo raven, do katere se lahko gibljejo cene teh surovin, in sicer na pr. za metalurški koks 21.000, za drobni koks 16.500, za železno rudo 1650 do 3500, za žvepleno kislino 15.000, za kalorično sodo predvideva, da bi davek na promet širše zajel privatne obrtnike, kakor je bilo predvideno v začasni tarifi družbenega plana za leto 1954. Z uporabo tarife bi velik del dohodkov privatnih obrtnikov, ki so lani zelo naraščali, ostal neobdavčen. Vendar 27.000, za kavstično sodo 68.000! pa bi bila po spreininjevalnem kateri so predpisi zveznih orga- dinarjev. To so dejansko cene, ki predlogu skupna vsota davka na nov državne uprave s področja bi se v normalnih razmerah for-1 promet, ki bi ga plačevali obrt- gospodarstva vskladeni z novim Uveljavljanje zakonov, urectb in ostalih predpisov Tovariš urednik, da bi se tisti, ki jim je to potrebno, laže znašli v naših dosedanjih predpisih, sta izšli dve uredbi o tem, kateri predpisi ne veljajo več. Prva je uredba, po mirale na trgu, ali ki so se že formirale lani. Izvršni svet je predložil tudi spreminjevalni predlog o spremembah v tarifi davka na pro- { valnih predlogov k met za obrtništvo. Ta predlog planu za leto 1954. niki v letošnjem letu, še zmeraj | gospodarskim sistemom z dne nekoliko manjša od lanske. j 2. avgusta 1952, druga pa uredba Razen tega je Zvezni izvršni j o ugotavljanju predpisov zveznih svet predložil še nekaj spreminje-' organov uprave, ki so nehali ve-družbenemu Ijati 21. oktobra 1953. V prvi D. V. ' uredbi je naštetih 468 uredb, na- IZKUŠNJE DELAVSKIH SVETOV TUZLANSKEGA PODROČJA Delavski sveti postafafo čedalje močnejši čiraltelf V UPRAVLIANIll POD) ETI J Tuzla, 27. februarja Do sredine marca bodo izvoljeni na tuzlanskem področju novi delavski sveti. Lahko rečemo, da so stari delavski sveti v velikih podjetjih postali dejanski organi delavskega samoupravljanja. V kolektivih in družbi so si pridobili ugled pravih gospodarjev, ki upravljajo proizvajalna sredstva. Zdaj delavski sveti že temeljito obravnavajo po naraščanju cen. Te težnje so I glavno vprašanje svojih pod j j lij sicer začasne, vendar pa so lahko j in so svoj odnos do kolektiva zelo škodljive. V tem prednjačijo! večidel pravilno uredili To naj-zlasti podjetja, ki imajo na trgu 1 bolje dokazuje primer delavskega monopolistični položaj. Zato naj sveta rudnika lignita v Kreki. omejitev cen, čeprav začasna, dokler z učinkom ostalih instrumentov ne bo na trgu vzpostavljeno ravnotežje, pripomore k ureditvi in stabilizaciji trga, kar je zdaj najvažnejša naloga. Lani je bil v Kreki referendum o predlogu delavskega sveta, da bi ukinili rudarjem deputat v premogu. Ogromna večina rudarjev je ta predlog sprejela. organizacija ZK in sindikalna organizacija. Kolektiv Kreke ne le upravlja rudnik, marveč v raznih oblikah tudi kontrolira delo delavskega sveta. Lepe uspehe je dosegel tudi delavski svet tovar.je sode in gradbenega podjetja »Tehnika« v Lukavcu. Se zmeraj pa je nekaj delavskih svetov, ki se kolektivom odtegujejo. Takšen je bil še nedavno delavski svet rudnika Banoviči. Rudnik je v glavnem upravljal tehnični aparat. Neki član delavskega sveta pravi, da so gospodinje prej zvedele za krizo rudnika, kakor delavski svet. Razmere so bile takšne, da je moral posredovati celo okrajni komite ZK, ki je pomagal rudniku, da se je izmotal iz krize. Zdaj tudi ta delavski svet dobro Pri tem sta imela važno vlogo dela. Razmere v rudniku so se tf IZ DELA ORGANIZACIJ ZK Use preveč oportunističnega stopicama okrog problemov Ugotovitve konference domžalskih komunistov Domžale, 28. febr. — Dane* je billa v Domžalah letaa konferenca komunistov 1» te občine. Konferenca, ki se je je udteležil tudi dlan OK ZKS tov. Ivan Novak-06ka, je raaen uspehov (na primer komunistov na Viru itd.) opozorila na mnoge resne slabosti organizacij ZK v domžalski obfiini. Posamezni domžalski komunisti se še niso znašli v novih pogojih družbeno-poli tiSnoga dela. Nekateri smatrajo, da po VI. kongresu ZKJ niso ved odgovorni za družbeni ra&-voj v obfiini ter da jih sklepi njihovih organizacij ne obvezujejo za politično dejavnost, najdejo pa se tudi taki, ki menijo, da je demokracija le propagandno geslo in da se v metodi dela ni nič spremenilo. Takšno mišljenje posameznih komunistov hromi delo organizacij ZK in družbenih organizacij, kd zato če«to ne zavzemajo pravočasno In pravilno stališč glede žgočih problemov v občini. hkrati pa to povzroča neenotno nastopanje komunistov v političnem sicer svoje pomanjkljivosti, ven- i delu. DNEVNA KRONIK A Začel se je športni festival Gradbeniki zahtevajo usta novitev posebnih zbornic Opatija, 28. febr. Danes se je začela v Opatiji balkanske mladine poslopju je davi Ankara, 28. febr. V filozofske fakultete se je slovesno začel kulturno-športni festival balkanske mladine. Slovesni otvoritvi so prisostvovali med drugimi predsednik narodne skupščine Koraltan, ministra za prosveto in notranje zadeve, veleposlanik FLRJ Miša Pavičevič z osebjem veleposlaništva, grški veleposlanik Kalergis, visoki funkcionarji turške vojske in ankarskega vseučilišča ter številni predstavniki javnega in kulturnega življenja turške prestolnice. Po odigrani jugoslovanski, grški in turški himni so prebrali poslanico predsednika vlade Menderesa udeležencem festivala. Po prebrani poslanici je jugoslovanski delegat Bugarčič v govoru predlagal, naj bi bil prihodnji balkanski mladinski festival prihodnje leto v Beogradu Po slovesnem začetku festivalu so si udeleženici ogledali mavzolej Kefnala Atatiirka ter položili vence, okrašene z nacionalnimi zastavami. Danes popoldne so se v okviru festivala začele športne igre. ustanovna skupščina Združenja gradbenih podjetij iz vseh republik. Navzoči so inž. Zvonko Mo-rič, generalni tajnik Zvezne industrijske zbornice, polkovnik Djura Matič, načelnik vojaškega gradbeništva, predstavniki Izvršnega sveta LB Srbije, državnega tajniStva za narodno gospodarstvo LR Slovenije, sindikata gradbenikov in društva inženirjev in tehnikov. Gradbena podjetja LR Hrvat-ske so predlagala, naj ne bi začeli ustanavljati združen|a gradbenih podjetij Jugoslavije, pač pa naj bi ustanovili republiške gradbeniške zbornice. Predstavniki LR Srbije so predlagali, naj bi združenja ustanovili in jim zastavili nalogo, da pospešijo ustanavljanje republiških zoornic, saj po uredbi o združitvi gospodarskih organizacij ni moč ustanavljati gradbeniške zbornica Sestavili so odbor s po pet predstavniki iz vsake republike, ki bo sestavil predlog o spremembi uredile, po kateri je onemogočeno ustanavljanje gradbeniških zbornic. Na občnih zborih mnogih dom- ! »voje neodločnosti tudi niso poživili žalskih sindikalnih podružnic so na' dela v organizaciji. Precej na tleh primer delavci razpravljali o nesocialnih pojavih v tamkajšnji zdravstveni službi, ki sta jih zagrešila dva zdravnika. Toda domžalske organizacije ZK niso zavzele načelnega stališča do tega problema in niso olsodile nepravilnosti obeh zdravnikov, .marveč so »e tudi komunisti razdelili v dva tabora, ki sta iskala privržence tega ali onega zdravnika. Nekateri komunisti pa so pri tem oportunistično molčali in čakali, kako »e bo stvar razvila, da se ne bi komu zamerili, če bi povedali svoje mnenje. Zato so si pri tem problemu lahko dovolili sovražne izpade razni malomeščanski, klerikalni in podobni elementi. S takšnimi napakami dajejo politični delavci sami orožje sovražnikom, česar pa mnogi ne uvidijo, saj posamezniki ceilo govorijo, da je sovražno delovanje posledica prevelike demokracije, namesto da bi spoznali, da je sovražnik lahko močan ie tedaj, če organizacije Zveze komunistov in druge politične organizacije slabo delajo. Ze lani je vzbudil v Domžalah veliko prahu gospodarski kriminal v nekaterih mesarijah, leto« pa so ga ponovno odkrili v nekaterih gostinskih podjetjih. V gostilni »Pri pošti« je revizija ugotovila približno 276.000 dinarjev primanjkljaja, v gostilni »Lovec« na Viru 94.000 din, v Ihanu pa okrog 291.000 din primanjkljaja. Stvar se je vlekla dve, tej leta, preden je prišla na dan, čeprav so volivci že dolgo govorili o nepoštenosti nekaterih uslužbencev v gostinstvu. Upravnik gostilne »Pri pošti« je vse škodljivstvo v podjetju zakrival za svoje zasluge v NOB ter s tem izgovarjanjem na nekdanje zasluge uspel dolgo časa odganjati vse kontrole, tako da niti partijsko vodstvo v občini niti občinski ljudski odbor nista dosledno posegla v stvar, dokler o njej niso že čivkali vrabci na strehi. Ta oportunizem je povzročil občutno politično škodo, Konferenca je ugotovila tudi precejšnjo neaktivnost komunistov v organih družbenega upravljanja ter v družlenih organizacijah. Zato si je na državnem posestvu Cernelo oelo direktorjeva žena upala preprečevati uresničevanje sklepov delavskoga sveta, v remontnem podjetju pa je predsednik upravnega odbora fizično obračunaval z vajenoi in nastopal proti ljudski oblasti, vendar je pet meseoev obdržal svojo funkoijo zaradi oportunizma tamkajšnje organizacije ZK. Domžalske organizacijo Zvezo borcev praktično ni. Njen predsednik Habat Stane (ki jo zagrešil primanjkljaj v gostilni »Pri pošti«) že od lanskega občnega zbora ni prišel blizu, odborniki komunisti pa zaradi je tudi mladinska organizacija. Njeno vodstvo se je lani enkrat sestalo, toda ni znalo naprej, komunisti mu pa tudi niso pomagali. Prav tako se mnogi domžalski komunisti ne zanimajo za delo občine. Na nekater* zbore volivcev je lani prišlo komaj po 20, 30 volivcev, čeprav je samo komunistov na teh področjih po dvakrat toliko. Konferenca je te pojave v vrstah komunistov odločno obsodila ter pokazala, da je v domžalski občini dovolj takih komunistov, ki jim ni vseeno, kako poteka družbeno življenje v občini. Razprava na konferenci se je sicer nekoliko razdrobila oL’ manj pomembnih problemih na škodo poglavitnih vprašanj, vendar je kljub temu nakazala, kako naj se domžalski komunisti lotijo osnovnih družbeno-političnih vprašanj v občini, da bi dosegli njihovo rešitev. 11. Z. znatno zboljšale. Delo delavskih svetov ponekod močno ovira pomanjkanje poslovnikov. Tako večkrat mešajo pristojnosti delavskih svetov, upravnih odborov in direktorjev. Nekateri kolektivi menijo, da je upravni odbor izvršilni organ delavskega sveta. V nekaterih podjetjih so se začeli upravni odbori spreminjati v nekakšne kolegije. Delavski sveti ponekod tudi podcenjujejo vlogo sindikalne organizacije. V večini podjetij tuzlanskega področja gospodarska računska vodstva članom delavskih svetov pred sejami ne pošiljajo gradiva tako da ga ne utegnejo prebrati. Zato o materialnih in finančnih vprašanjih razpravljajo v glavnem strokovnjaki. Dogaja se tudi, da aparat podjetja ne upošteva sklepov samoupravnih organov. V trgovinskih in gostinskih podjetjih delavskega samoupravljanja malone sploh ni čutiti. Delavski sveti se sestajajo samo, da izpolnijo zakonito obliko. Svoje pravice prepuščajo direktorju in administraciji. V teh podjetjih so se delavski sveti omejili v glavnem na ozek krog tekočih .vprašanj,,, zanemarili pa so izpolnjevanje plana prometa in tarifne politike. V okvii^i priprav na volitve novih delavskih svetov bodo dosedanje delo temeljito analizirali. Veliko pozornost bodo novoizvoljeni upravni organi posvetili glavnim vprašanjem v podietjih O analizah bodo razpravljali kolektivi. Sindikalne organizacije pa bodo razpisale ankete, v katerih bodo delavci izrazili svoie mnenje o članih kolektiva, ki bi jih bilo treba na volitvah kandidirati. Komnnisii LR Srbije volijo delegate za tretji kongres Organizacije Zveze komunistov LR Srbije se temeljito pripravljajo na svoj tretji kongres. Po redb, odlokov, napoti'tov, :P nikov in drugih predpisp , nehali veljati, v drugi P skupaj torej 1324. Rale™ oni dan izšel v zalozbi * lista FLRJ« register [e(a predpisov, objavljenih . 1945 do konca leta 1953. ster prinaša v abecedne pregled vseh predpisov s P ^ označbo tistih, ki ne veljajo Metoda eliminiranja, ki P naša samo naslove predf5^ olajša človeku, da se zn . tistih predpisih, ki še ve J ■ _ tem pa ne dobimo cel® n nUdil dil predpisov. To bi lan ^ samo celoten zbornik v ^45 Ijavnih predpisov že oa do konca leta 1953. i sicer često spreminjajo. ^ takšne prečiščene zbornt^sakih lahko izdajali, denimo, .0 deset let. Razen da bi ljudem, da se seznanijo ^ati tem nimi predpisi, bi s te pokazali razvojno pot n nodaje in prava. _ _ , Večjih zbornikov doslej ^ nuajali. Izdanih zbirk pa ^ dobiti v prodaji. Tako n . , ~„JmsoV o ay . postala zbirka predpisov . ^gani reformi in kolonizaciji, ^ joča tako zvezne kakor publiške predpise, ki Ji 2(javi^i zmeraj uporabljamo, ze1 ^„ prava bibliografska je ^ velja za zbirko predpis lovnem razmerju. Tudi * ^jrJe» nikjer ni dobiti. Ali P tjtrflfr predpisov o državni ■$. Zbirka predpisov o taksa Šla v založbi »Službene pred nekaj meseci in v je bila razprodana _ p0Sj- Zdaj izdajamo zbirfce mezne uredbe o novem 0 ne. skem sistemu To delo kaj časa potisnilo v ozaiw tud' janje drugih zbirk, s0^ potrebne. Poglejmo na.P ■ zakone. Izdaja iz ^°re' roces«< nodaje, materialne m V ^0]caF ne, v glavnem ustrez*a'J .v. nje pomanjkanje P® „g ^oj"! civilnopravnih tekstih so izšli samo zakoni iz' predpisi o družinskem P ^ z« dani v zbirki, ki pa1 J^ TA' zdavnaj ni dobiti v P u.gdv kon o zastaranih teJja. nek0*’. 30. septembra 1953 J sj0«ljeT’ popolnil to praznino c:lViln^ je tudi osnutek zafcori ffl& snamem nnst.nnlCU, rCt V j-i tfl sodnem postopku, sodni kakor tudi izv ■ sod«1 Jcaž«; uiv, dl izvršilni postopek. * le.s* bo ta zakon v doglefn^ pod' objavljen Na vsem o. ročju civilnega prava, .varnibTat za tretji kongres. | Dr. Dragoslav 03 okrajne in mestne konference, na katerih izbirajo delegate za kongres ter volijo oziroma dopolnjujejo okrajne in mestne komiteje. obliki naših vr državne ZA REŠITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA BI BILO TREBA v 10 letih okrog 600.000 stanovanj V naših mestih pride na prebivalca komaj 8 m2 stanovanjskega prost(,r Tridneyna konferenca mestnih Predstavniki malih mest so v predstavnikov, ki je bila prejšnji glavnem sprejeli predlog institu-teden v Sarajevu, je na široko ta, naj bi stanovanjska poslopja zajela eno izmed poglavitnih podržavili, češ da je skupnost s vprašanj, ki zanima našo javnost, prodajo stanovanj in poslopij do-kako urediti stanovanjsko vpra- bila sredstva za novo graditev. *anje- I Predstavniki velikih mest so na- Vrsto vprašanj, ki so jih ob-' stopili proti podržavljenju. Skup-ravnavali na tej konferenci bi nostl bl’ kakor so poudarili po-lahko skrčili na tri najnujnejša samezni delegati, ostal nazadnje vprašanja: upravljanje in last- v, ,r°!cah najslabši stanovanjski ninski odnosi v stanovanjskem fMaa. katerega vzdrževanje bi skladu, sredstva za izgraditev bll° zel?. dfaga Vrhu teSa bi se stanovanjskega sklada in kdo naj imo,v*I?.skl, pravni odnosi tako bi bil nosilec izgraditve ter teh- za^ }ureditev le-teh s nika graditve in najnujnejša upo- Pravnimi normami terjala velike ............. napore. Skupnost bi morala še nadalje reševati stanovanjsko vprašanje za tiste meščane, ki nimajo stanovanja. Na koncu na raba družbenih sredstev. Predstavniki Ekonomskega instituta so v dokumentiranem re- feratu razložili sedanji položaj i staja vprašanje, ali je tudi poli-našega stanovanjskega sklada z i tično pravilno izdajati takšne vsemi družbeno-ekonomskimi in ■ odločitve v sedanjih pogojih, ko socialnimi posledicami, ki iz nje- novi predpisi o samoupravljanju ga izvirajo. Podatki kažejo, da' stanovanjskih poslopij dajejo pride v naših mestih na enega družbeno-ekonomske okvire, v prebivalca komaj 8m* stanovanj-, katerih rešujejo problem uprav-skega prostora, kar je zelo malo j ljanja v skladu z našimi splošni-Kakih 40% poslopij je starih več mi težnjami, kot 50 let, 75% stanovanj nima j Priporočila instituta, naj bi se vodovoda, 34,2% je brez kuhinje 1 razvilo stanovanjsko zadružništvo in 38,3% stanovanj sodi v šesto v različnih oblikah, je sprejela kategorijo. 9,1% stanovanj je že večina udeležencev, neuporabnih, 18,1% poslopij in1 Čeprav so bili udeleženci ve- 26,5% stanovanj pa zahteva te- j čidel mnenja, da morajo biti no- #tr mune in da mora ^fgra^ nost odvajati sredstv stanovanj, so POudaTtve s'^° rist individualne gr vanj in poslopij. ba s o Predstavniki Zagreba zgrfld> vedli, da bi bilo tr ^ bi -e kakih 600.000 stanovanj, sanJ lo tako stanovanjsko $e) Z rešeno v deseti*• eUh-£ bi morali /-graditi ^teV‘ , 50.000 stanovanj. ,fnalne L, tudi investicije za trCt>ne> m prave, ki so nujno t»tre dar grade nova na ■ ’ - vsota, ki naj bi j° 1 lOO je od nacionalnega doln $ dinarjev. , da stanovanjsko^ ’— - daljšem roKu m0z lijard dinarjev jasno, rešujemo v du z našimi objekti nostmi. . . 0 ga Drugi moment, ki • dg ^ kovnjaki poudarili, J > ^oi gradbena podjetja š^ eWri0v^ ITW‘ s#?: adbena podjetje* •> qtano\w‘ celoti začeti gradit ^ bi]a gr^ meljita popravila. ditev stanovanj kar v-'. nena je treba rešiti w ,,dbe vprašanja- mehiuuz3 _ ^ nih del, strokovne kadr v3ril V celoti je torej re stanovanjskega vpr< njin1'- K, takšno, dn se morajo* £. e ki so J® * pre-1 'oko im U'e'iavil1 v OZN v i‘[«maci-en0Vanim vPraš«njem svobode MII,tov T .0S,nla brez pozitivnih re-»lormari' . * velesil’ da *>> problem točno J prik*2alc kot izključno po-*emben P^ašanje» je naletela na po-sred°t P°F z nerazvi- P°*Uviie S V1 informacii 80 se odločneje Sov°ra n Da da ne more biti Ijtvi i„»_ sv°b°dni in neomejeni izme-^ snon/?90^’ ^°^er sc morajo vsak *aci°nalnnS 1 T b°^U obstoi’ za lastno ,ilni Pron n urno živlJenje z ogrom-N je t ji agan<^n*lni aparati in močnimi držav. 6 lnformacije nekaterih tujih *«« »ta UNESCO in OZN delitvi *• #Pnblikacii ° P^ožaju in •>etn. 1,1 ormaci jskih sredstev po Vil ,ilk"men!i .kažei°. do na po-^acij 7r! na^Va^neišega sredstva in-^ ^ čas« • P°rab>jo povprečno letno mnP,SnCSa paPiria na enega pre-^dija * rn j0Se ne0(lvisne države — n. pr. ^;PSrfi‘pa °-‘k*-v A»ii Hvalca o - L P°‘rošnja 710 encSa * Afriki. ^ n'^ie Je povprečje Medtem k frcbivaistv ° 8 ^ celotnega llv»e Drni a SJV<'ta P°rabijo 60 •/. sve-*»>*vodnje papirja, pa ima foški časniki Pozdravljajo obletnico „a pakta °b °bletni^' febr‘ ikU Tanin 6 Dek1^ ' J2selitve ;, ga v zyezi Pisn-fe OF Wr' podpredsednik , jo ali ne, uporabljajo policijske 2» /'ki Tanii,™. Okleva je do- ukrepe in zaslišujejo Slovence o ^Ooo"°c,ltve 'iz0,,' ' z akcijo tem, v katerem jeziku govore Se jim ni zdelo, da bi v obdolžitvi iavil^iva, "e STO kakih doma, ali pošiljajo otroke v slo- glede »komunizma« v demokratke^ > Ua t/-, . ^ Avstra.liio iz- v,1 n i; k' p nli 11 n 1 i T n n ‘vV P Šole itd. To cVom rv^5+m»rvi '1 r\ TV- n -+1, o govore (Od posebnega dopisnika Borbe) New York, februarja. Odkar so prižli republikanci na krmilo, so odpustili iz državne službe 2200 državnih uradnikov, češ da so za varnost nevarni. To je še zmeraj uradna verzija. Pod pritiskom zahtev demokratske stranke im tiska, naj natanko povedo, ali so bili vsi ti uslužbenci »razdiralni«, je vlada nekoliko umolknila. Sporočila pa je, da »iz razlogov varnosti« ne more povedati, koliko je .bilo med odpuščenimi grešnikov druge vrste, moralnih zločincev, pijancev, ko-rumpiranih uradnikov itd. Ko so izsilili od vlade to priznanje, so začeli njeni kritiki nov napad, češ da tudi število 2200 ni točno. Veliko večino, če ne vse uslužbence, ki so odpovedali službo, so pretenciozno vključili v skupnosit »odpuščenih«. Ce vlada ne objavi natančnih podatkov, bo s tem priznala, da je svojo statistiko potvorila. Obtožba je bila popačena. Mimo uradnih poročil so začeli podatki prodirati v javnost in potrdili so točnost trditve, da s številkami nekaj ni v redu in da se skrivajo za njimi nekakšni naklepi. Vladni kritiki si niso posebno prizadevali, da bi dognali, ali je bilo n. pr. na državnih poštah res več sto razdiralnih pismonoš, kakor trdijo republikanci. Najbrž se jim ni zdelo, da bi v obdolžitvi ’ ‘o Avstralijo iz- ^ Vse k^avzaPrav ni nič no v .1,1 ’ se zda; j_______ kij; sk,a»,/.* v 25 ? ^lko> ki J° Je /■Ma r>iwt: si okupacije uve- ŽŽf SlH Š^='in Hr- ^bftat^pu»UtiHrVati C se umXn^SVOJO zeTnli°' Šlo, 111 konfi" roriu> zapo- j* n v?J1, Kflki'h 70.000 lilo - 7akin 20 (mn ii|T?» V Arpint 20'000 56 ie Djij.Je ra!)Vrg ", no> 10 000 pa se mesto • P-°, svet»- Na lOO.ooo r, Prišlo iz Italije <> |b . Pnseljencev. (]bSHiakšna Politika na-^ voin i- Priv°litvi anglo-h^taj nA.,ke uprave Italija iiii ^Ience i» -*ai ”a Področje 18 ** kr«• 8 j®nsikh pokra-aviji Priključenih k .v fjlavt, priseljencev, ,nt'stov -m K avna opora Cri’ °°00 K le nabralo 1. 1945 ki i'- k fent kakih 2000 IT'« ki»!i j Jože Dekleva, odpotovali, še ni ie ti me- doslej prijav- 0 Prehi faj izključno slo- it »J ''last; Ji 5*.vo STO cone A 1a^uanis‘JKnie.:Ioblasti čim- vv??sPorl0 i-,'Hdustriji in dr »sla,!! i Panogah, niti v lkli-‘Vf*lstvo ’ k?r slovensko ni enakopravno VfJo Š*evil° Šiovencev iiMiil0' V Trstu so zavr- ty?vlianstVaPr0finŽ za Pri™anj<' V Ploven . *fed prosilci so ^ i Trstn ' • \e desetletja V^ili r,r pa 51 zdaj niso stalnega bi-^ re. PVifi ^e. *U<1' navajal ’ *li n«; i^ 'asti Pr' preverja-1 komu odklonijo opci- McCarthyja. Morrison je dejal, da je senator McCarthy Človek, ki »škodi mednarodnemu ugledu ZDA po svetu bolj kakor kdorkoli drugi«. »Napočil je čas,« ie poudaril Morrison, »da ameriško ljudstvo v zvezi s tem nekaj stori.« KOREJ A Obtožba proti ZDA Kesone, 28. febr. Agencija Nova Kitajska ponovno obtožuje ZDA, da teptajo sporazum o premirju na Koreji. Posebni dopisnik te agencije iz Kesonga trdi, da so Amerikanci že od podpisa sporazuma teptali določbe, ki prepovedujejo dovažanje vojaških olerepitev na Korejo. Dopisnik trdi, da so Amerikanci pripeljali na INDOKINA Na bojišču nič posebnega VijentuJan, 28. fetr. (AFP). -Francosko-laoške enote nadaljujejo v Severnem Laosu okrog Luang Pra-banga delovanje patrulj. Pri tem niso naletele na pomembnejši nasprotni- I kov odpor. Tudi na področju Vijen-tijana nadaljujejo obširne izvidniške operacije. Neka laoška enota je zaključila obkoljevanje na področju t Melbourne. 28 400 km. Preganja krajevne nasprot- Zunanji minister nikove enote. iz kamiona, ko je šofer vozilo naglo zaustavil, skušajoč se izogniti trčenju z avtomobilom, ki mu je prihajal nasproti. Na kraju nesreče je umrlo deset deklet, dve pa v bolnišnici. AVSTRALIJA Sprejeto povabilo na ženevsko konferenco AVSTRIJA Naftni viri bodo usahnili Dunaj, 28. febr. (Tanjug). Analiza febr. (Reuter). — Casey je objavil, | da je Avstralija sprejela povalilo ZDA, naj bi sodelovala na bližnji ženevski konferenci o Koreji. PAKISTAN 11 na j leni. i i.aii,)u&/. aunnta ~ vv«j • f • j« Koreio precej pešadijskeca in arti- ■ skupine strokovnjakov kaže, da l odo /.flSCltlll llkrOlll pi*OTI ITlOrO" --*i » • . . .. - noftni *• i n & netviri tu aUnill tni-o.li ... . . * * , as Rooseveltova in Panditova Vdova predsednika Roosevelta je pripomnila, da je iz pisem, ki jih pre-ugotovila, da raf.te v ZDA »mržmja 2oper manjšinske skupine, zlasti pa protisemitizem«. VELIKA BRITANIJA Tudi Morrison kritizira McCarthyja London, 28. febi. (Reuter). Laburistični poslanec Herbert Morrison je pozdravil napovedi, da bo ameriški senat omejil pooblastila senatorja lerijskega orožja kakor tudi več novih tipov letal Razen tega trdi agen-| eija, da je 200 skupin ameriških voj-I nih letal s 4-K preleti kršilo severnokorejski zračni prostor. FRANCIJA Gostovanje naših mladih umetnikov naftni viri nesmotrnega leta 1972. Avstriji usahnili zaradi izkoriščanja najkasneje , Pariz, 28. }e prispela febr. (Tanjug). Sinoči Pariz skupina mladih }e prispela v i ariz SKupina miaain približal japonski obali, policija pa jugoslovanskih umetnikov na čelu z je posumila, da je kurir vohunskega direktorjem beograjske Akademije za j omre£ja dramsko umetnost DuSanom Matičem. JAPONSKA Izgon sovjetskega častnika Tokio, 28. febr. (AFP). Sovjet-6kega pomorskega kapetana Krekova, ki so ga nedavno obsodili zaradi kršitve zakona o emigraciji, so dane« izgnali iz Japonske. Tega sovjet- voditeljev te ločine je tudi pakistanskega kapetana so aretirali, ko se je zunanji minister Zafrulah Kan. bitnim demonstracijam Karači, 28. febr. (AFP). V Karačiju in Lahori so prepovedali zbiranje več kot pet ljudi, nošenje orožja in organizacijo sprevodov, da bi preprečili morebitne demonstracije ob olletnici krvavih neredov v Lahori. Te nerede je lani sprožilo ortodoksno versko gibanje, naperjeni pa so bili zoper ločino Ahmadijev. Eden izmed Jugoslovanski umetniki so gostje francoske vlade tn vračajo obisk mladim francoskim umetnikom s pariškega dramskega Konservatorija, ki so se jeseni mudili v Jugoslaviji. Jugoslovanski umetniki bodo priredili v ponedeljek koncert v Parizu, zatem pa bodo obiskali Bordeaux, Toulouse. Marseille in Lyon, kjor bodo tudi priredili koncerte. CILE 12 smrtnih žrtev prometne nesreče Santlago dc Chlle, 28. febr. (Reuter). Dvanajst učenk je bilo ubitih pri prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj, sedem pa jih je bilo ' " ~ ' ' šol, ‘ ski zunanji minister FILIPINI Beg upornikov Manila. 28. febr. (AFP). Vladne enote so včeraj osvojile glavni štab vrhovnega poveljnika upornikov Hukbalahap — Luisa Taruca. V spremstvu kakih 30 oboroženih upornikov se je Tarucu posrečilo pobegniti skupaj z enim izrugd svojih po- ranjenih. Petnajst šolark je padlo 1 močnikov — Marianom Balgosom Mc Carthy Njegovo potovanje je bilo čisto politične narave. Za svojo stranko je nabiral glasove. Predstavniki zunanjega ministrstva pa so v tisku pojasnjevali njegovo potovanje tako, kakor so pač vedeli in znali. Zdaj so trdili, da je na neplačanem dopustu, zdaj spet, da je dobil redni dopust. Tako je izšla v dnevnem tisku cela vrsta kritičnih člankov. V bistvu so vsi članki trdili, da je varnostni oficir zlorabil svoj položaj. Ko obsoja »politično sleparijo« v številkah o uslužbencih, odpuščenih zaradi »varnosti«, »Wash-ington Post« piše: »Ko so pregledali kartoteke kakih 15.000 uslužbencev zunanjega ministrstva, so ugotovili, da samo v 3000 ni obtožilnih podatkov, nekoliko zlobnega obrekovanja, anonimnega pisma, sestavljenega s strupenim peresom ali nekaj podobnega. Ker je bilo zunanje ministrstvo dolgo glavna tarča kongresnih primitivcev, so posebej pritisnili na varnostnega oficirja, da bi našel čimveč žrtev, in našel jih je.« Jaša Levi Ga. Roosevelt za gospodarsko pomoč Pakistanu in Indiji Neu> York, 28. febr. (Tanjug). Gospa Roosevelt je predlagala, naj ZDA dajo gospodarsko pomoč Pakistanu in Indiji, namesto da dajo samo vojaško pomoč Pakistanu. Gospa Rooseveltova je dejala, da sedanja ameriška politika v Aziji ne prispeva k boljšemu razumevanju in miru med narodi v tem delu sveta. IZ DRU ZBENEGA PLANA LRS LETOS BOMO ŠE BOLJ POVEČALI IZVOZ INDUSTRIJSKIH IZDELKOH Celotni izvoz iz Slovenije naj bi dosegel vrednost 11 milijard ?45 milijonov din ^Izvršitev družbenega plana LR Slovenije za leto 195-i, ki predvideva nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje za 10%, bo v veliki meri odvisna od tega, kako nam bo uspelo s povečanim izvozom zagotoviti devizna sredstva za večji uvoz surovin, ki je nujno potreben, če hočemo povečati obseg industrijske proizvodnje. V zunanji trgovini Slovenije, ki je del zunanje trgovine Jugoslavije, smo se že lani ostro borili za zboljšanje plačilne bilance z inozemstvom, ki je bila ogrožena zaradi primanjkljaja pri izvozu kmetijskih pridelkov kot posledice suše v letu 1952, kakor tudi večje potrebe po uvozu živil, hkrati pa tudi zaradi padca izvoznih cen na svetovnem trgu, zlasti za proizvode barvaste metalurgije. Zato je bilo treba povečati izvoz industrijskih proizvodov, zlasti izdelkov predelovalne industrije in ga razširiti na nove trge v inozemstvu, kar nam je v precejšnji meri uspelo. Tako se je lani delež industrije d skupnem izvozu povečal od 42% na 58%. Celotna vrednost izvoza iz Slovenije se je lani celo povečala v primeri s prejšnjim letom od 9335 na 10.487 milijonov din; za letos pa določa družbeni plan Slovenije nadaljnje povečanje izvoza za 12% na 11.745 milijonov, in to predvsem z nadaljnjim povečanjem izvoza industrijskih in rudarskih proizvodov. Tekstilna videva, da bo slovenska tekstilna industrija izvozila v inozemstvo za 2517 milijonov din tekstilnih izdelkov nasproti 1772 milijonom v lanskem letu in komaj 220 milijonom v letu 1952. Predvsem se bo povečal izvoz bombažnih tkanin in v manjši meri tudi izvoz tkanin iz umetnih vlaken. Podjetja barvaste metalurgije bodo povečala svoj iz voz od lanskih 2038 na 2600 milijonov din. Predvsem se bo z začetkom obratovanja tovarne glinice in aluminija v Kidričevem povečal izvoz glinice od lanskih 2800 na 14.000 ton oziroma od 71 na 350 milijonov din, kot nova postavka v iz-vozu pa se bo pojavil izvoz aluminija, ki ga bomo izvozili 2000 ton v vrednosti 250 milijonov din. PRED 8. MARCEM — DNEVOM BORBENIH ŽENSK Ženske so še vedno prezaposlene da bi lahko odločne e posegale v političnoživ^enje Tovarniške delavke iz Ljubljane so razpravljale o skrbeli in težavah, ki jih tareJ Še bolj kot sicer obravnavajo ženske v Sloveniji prav sedaj ZENSKE IN DELAVSKO pred 8. marcem razne tekoče in nujne probleme, ki jih tarejo. Za izboljšanje položaja in olajšanje življenja zaposlenih žensk se zavzema zlasti Zveza ženskih društev. Tudi v Ljubljani so se na sestanku, ki ga je sklicala mestna zveza ženskih društev, tovarniške delavke iz vseh večjih ljubljanskih tovarn pogovorile o problemih, ki še vedno otežkočajo njihovo življenje. industrija bo nadalje povečala se ,_(> ^ * izvoz svinca svoj, izvoz za 754 milijonov din, j , ?.a .J!® *°‘n> *car Pa nam barvasta metalurgija za 552 mili- ’ zaradi nižje cene na svetov-jonov in papirna industrija za *]em trgu dalo le 490 milijonov 149 milijonov. Letošnji družbeni plan pred- e j dinarjev izkupička nasproti 528 ! milijonom v lanskem letu. Tudi , izvoz živega srebra se bo povečal od lanskih 623 na 650 milijonov. Precej bo povečala svoj izvoz tudi industrija papirja in sieer na 300 milijonov din nasproti 51 v lanskem in 13 v predlanskem letu. Povečanje izvoza papirja, predvsem v Turčijo, bo omogočila sprememba sortimenta, zla-sti pri pisalnih in tiskovnih papirna najvažnejših določb v industrijska podjetja izpadla iz jih. V usnjarski industriji pred-osnutku letošnjega druž- natečaja kratko malo zato, ker, stavlja izvoz svinjskega galante-benega plana je opustitev uiso Narodni banki predložila po- j rijskega usnja čedalje večjo po-administrativnega sistema i polnih investicijskih elaboratov.' stavko. Letos bo ta izvoz dosegel GOSPODARSKI KOMENTAR Rezultati natečaja Prve izkušnje prostega kreditiranja investicij Investitorji teh objektov, v katere verjetno 250 milijonov nasproti so bile zmeraj uprte vse oči skup- j 204 oziroma 144 milijonov v. prej-nosti, niso izpričali dovolj odgo-' šnjih letih. Celotni izvoz usnjar-vornosti nasproti skupnosti. Za ske industrije pa bo dosegel 420 nas morajo biti sredstva, modru- milijonov d.in. Kovinska indu-jejo, sredstva pa so razsipali za strij a je že lani povečala svoj iz-manj važne stvari, ker so raču- Y(>z od 283 na 425 milijonov din, nali s tem, da bodo za glavno pa g a bo razširila na 585 je to prepuščeno svobodni konku- stvar zmeraj našli dodatne kredi- milijonov, predvsem s poveča-renci: kredite dobiva tisti, ki na te in da se jim torej ne bo treba njem izvoza izdelkov, ki smo jih tečaju pri banki ponudi naj ugod- na natečajih boriti za posojilo, j la ni začeli izvažati na Bližnji kakor vsakemu drugemu investi- • vzhod (žebl ji žičniki, kmetijsko v reguliranju razširjene reprodukcije in prehod na sistem kreditiranja, sloneč na prosti konkurenci med investitorji. Bistvo novega sistema je v tem, da državni aparat in celo predstavniško telo neposredno ne odloča, kje in koliko bomo kaj investirali, marveč nejše obresti. Takšen sistem bo po osnutku planov vplival, da bomo investicije usmerjali na najbolj rentabilna dela, tam, kjer bomo lahko najhitreje pričakovali sadove od investiranja. Intervencije v investicijski graditvi se zrcalijo v družbenem planu tudi v tem, da federacija iz svojega proračuna finansira pravilna dela in tudi nekatere večje objekte v nerazvitih repu blikah, pa tudi v tem, da so določeni posebni kontingenti kre ditov za investicije v kmetijstvu, v živilski industriji in ladjedelništvu. Ta gospodarska področja je treba razvijati hitro, in zato imajo, čeprav dobe kredite samo na natečajih, svoje posebne kontingente, tako da se jim ni treba potegovati za kredite skupaj z ostalimi gospodarskimi panogami, katerih konkurence ne bi mogla vzdržati. Prvi natečaj je bil razpisan in te dni smo imeli priložnost slišati v odboru za gospodarstvo Zveznega sveta Ljudske skupščine o njegovem izidu. Pričakovali smo, da bo prehod na novi način kreditiranja investicij funkcioniral brezhibno in da bomo s tem prvim natečajem avtomatično dobili rezultate, ki bodo v celoti ustrezali osnovnim koncepcijam naše gospodarske politike. Odmiki in odkloni so bili nekako tudi nujni: predvsem zato, ker prehajamo iz administrativnega sistema na svobodno konkurenco, pa tudi zato, ker se spreminja sestava investicij, in sicer v škodo industrijskih objektov, ki so doslej zmeraj uživali nedotakljivo prednost. Vse to pa ne more biti razlog, da nekateri gospodarski krogi in tudi nekateri člani odbora za gospodarstvo dvomijo o sistemu kreditiranja prek natečajev. Ko so v odboru za gospodarstvo kritizirali izide natečaja, so nekateri poslanci opozarjali predvsem na to, da so nekateri važni objekti izpadli iz natečaja, in sicer tisti, ki niso imeli vseh pogojev, n. pr. kombinat aluminija Kidričevo, termoelektrarna Kakanj in še nekateri drugi. Nekateri so predlagali, naj bi posamezno proučili vsako zahtevo investitorjev, potem pa naj bi se lotili tako imenovanega striženja. Nekateri so celo predlagali, naj bi zmanjšali kredite za kmetijsko in. živilsko industrijo ali proučili možnost Večjega izkoriščanja amortizacijskih skladov za investicije ter tako dobili sredstva za te ali one objekte. Morda so bili prvi izidi prvega natečaja Narodne banke res takšni, da so vzbudili dvome glede ene najvažnejših določb gospodarskega sistema, prostega trga investicijskih kreditov in glede ene najvažnejših določb družbenega plana, spremembe 6estave investicij v dobro kmetijstva in prometa. Ce pa izide podrobneje proučimo, bomo videli, da so nekatera važnejša orodje, elektrode za varjenje, emajlirana posoda). Kemična industrija bo povečala svoj izvoz od 230 na 320 milijonov predvsem z večjim izvozom minija in gla-jenke, elektroindustrija pa od lanskih 48 na 124 milijonov s povečanjem izvoza kinoprojektorjev od 38 na 65 milijonov, električnih baterij od 0,7 na 21 milijonov in z novim izvozom telefonskih aparatov d vrednosti 28 milijonov. Občutno zmanjšanje izvoza rezanega lesa od 2029 milijonov v letu 1952 oziroma 1700 milijonov v lanskem letu na 857 milijonov v Letošnjem letu pa bomo deloma nadomestili s povečanim izvozom 39 na 67 milijonov, raznih lesnih izdelkov od 268 na 380 milijonov in furnirja od 31 na 50 milijonov. go, se vpiše v Prešernovo družbo kot podporni član torju itd. Prav ti investitorji, ki jih zdaj (ker so bili odklonjeni) jemljejo v dokaz, da sistem natečajev ni dober, dokazujejo nasprotno: njihov način dela ni dober, kar šele novi sistem povsem jasno odkriva. Nekaterih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri prvem natečaju, ne moremo prezreti. Pa tudi to niso pomanjkljivosti samega sistema, marveč posledice sedanjih težav v kreditni bilanci, iz katere je treba povečati sredstva za pospeševanje kmetijstva in prometa, tako da dejansko ostane manj sredstev za potrebe za dograditev že začetih industrijskih objektov, ki so še zmeraj velike. Razen tega zasluži pozornost tudi predlog nekaterih poslancev, naj bi izločili posebna sredstva za investicije elektrogospodarstva, ki lahko zaradi svojega primanjkljaja znatno zadrže razvoj vsega gospodarstva, in ki ne morejo — kakor se je pokazalo — na kre-j Kdor ljubi slovensko knji* ditnem trgu vzdržati konkurence 1 z ostalimi investitorji. Koristen je tudi predlog, naj bi kredite nedograjenim objektom dali predvsem po kriteriju, da imajo prednost tiste zmogljivosti, ki bodo prej začele proizvodnjo. Vse to pa so konkretni popravki, ki v bistvu ne pomenijo kršitve načela svobodnega trga prek natečaja. Delno je razumljivo tudi to, da se tu pa tam kažejo težnje, da bi se znova lotili nekakšne distribucije kreditnih sredstev, ker se je pokazalo, da so zahteve investitorjev neprimerno večje od razpoložljivih sredstev. V posameznih primerih so potrebni tudi odkloni od sistema, zlasti če gre za vprašanje investicij, ki so očitno za gospodarstvo zelo važne in podobno. Toda povsod, kjer je to le možno, je treba obdržati načela tega sistema in jih izpopolnjevati. Celo dejstvo, da je povpraševanje po kreditih mnogo večje od ponudbe. ne more zanikati pozitivne strani prostega trga na natečajih. Investitorje bo to prisililo k večjemu varčevanju. Na drugi strani je ta sistem že upravičil obstoj natečajev v kmetijstvu in prometu, kjer imamo normalnejše razmere med ponudbo in povpraševanjem, s tem pa tudi narav-nejše pogoje za funkcioniranje novega sistema kreditiranja prek natečajev Zato je tudi pravilno mnenje, ki ga je lahko povzel človek iz razprave v odboru za gospodarstvo, namreč naj bi predstavniški organi konkretno proučevali sadove delovanja zakona ponudbe in povpraševanja na trgu investicijskega kredita. Da pa bi pri obravnavanju posameznih negativnih strani ubrali predvsem in kjer je to le možno, pot nadaljnjega razvoia novega sistema njegovih načel ter se čimbolj ogibali distribucijske prakse razdeljevanja kreditov na tem zadnjem področju administrativnega upravljanja gospodarstva. M. B. V raznih podjetjih, zlasti v povsod dosegli, da ženske po-trgovinah je delo urejeno še noči več ne delajo, zlasti ne, če vedno tako, da morajo ženske so šibkega zdravja, noseče itd. opravljati razna težka dela, ka- Prav tako bi z nekaj dobre volje terim po svoji fizični zmogljivo- in boljšo organizacijo dela lahko sti niso kos. V oddelku za od- odpravili tudi to težavo, premljanje tobačnih izdelkov v Razen tega so razpravljale, Tobačni tovarni morajo ženske kako potrebno bi bilo poskrbeti prenašati razne težke zaboje, v za možnost prekvalifikacije de-trgovinah razne vreče težke tudi lavk, ki so se že priučile svo-do 100 kg. Na sestanku so jemu poslu za polkvalificirane delavke soglasno menile, da je delavke. skoraj v vsakem podjetju mo- V mnogih podjetjih so še ne- goče zaposliti ženske na primer- zadovoljivi higiensko tehnični nejših delih. V letih, ki so za pogoji in prav tako ni rednih nami, smo na pr. že skoraj vse- zdravniških pregledov. samoupravljanje Odstotek žensk, ki se v meznih tovarnah ne zanim J . probleme podjetij, je ze ^ Razumljivo je, da Pra , -neje tega delavke še niso odI posegle v delavsko sam ljanje. O vzrokih smo T krat pisali. Zenska je z ^ gospodinjstvu in vzgoj ^ mnogo bolj °^remFI1'’Lnžnost‘ moški in dokler ne bo 0jjnj-za razne olajšave Prl ,t> P *veno škili delih, se to stanje ne bo spremenilo, lo je j za katerega mora vodi . ^ vsa naša družba, p°M. '„ani' spodarski in °^l®stTre“Lv s°e je Tudi Zveza zenskih °r^]Qg0 za- kot za svojo prvo dr* vzela, da z ustanavljanj , štev za napredek J?o,sP avo. nekako pomaga rešiti t Poseben problem je, ajejale, posliti ženske, ki bi r jpioVnega pa trenutno zanje ni o Ljici mesta. V Ljubljani in išče sedaj delo okrog-- šesta®1? od tega 700 delavk. Na. se bl so tovarišice predlagal , • jg. napravili točen Pre£ „„n0sleii' lovnih mest, kjer so ■ P, moški, pa bi njihovo d prevzele ženske. Zapo te moške ne bo težavno, nje dela ne primanjkuj • ^ Ko so govorile delavk^, ljubljanskih tovarn otrok, so omenile, da je ^ katerih oba roditelja s g pr| slena, nujno potrebna p »0j5ki učenju. Doslej šole i^^ ^j. ljubljanski tobačni tovarni sveti na te stvari niso |0vs-slili, vendar pa bi se s « njem dalo marsikaj c10- Liubljansko železniško nozlitft boli zamotan probls^ Projekta, ki ju proučuje biro za ureditev železniškega vozlišča, predvidevata 0 proge na področju mesta in predor pod Rožnikom nrav Vse bolj stopa v ospredje sti neodložljivo terjajo, da kore-iprogo krajši predor P Dj vprašanje, kako urediti ljubljan- nito rešimo in v skladu z gospo- pod Rožnikom, medteni sko železniško vozlišče. Ljubljana darskimi potrebami na ustrezen ■ kamniška proga bila s se vedno bolj razvija, in to zlasti način uredimo železniško vozlišče, tudi gorenjska, daljša 23 .njjlei11* g tem P3 trP1 kot^ gospodarsko in trgovsko središče. Vsako leto zidamo na področju mesta nove stanovanjske zgradbe, nova gospodarska podjetja, tovarne in obrate, skratka, mestno središče postaja vse bolj Ze nekaj časa deluje poseben biro za ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča. Sestavljajo ga predstavniki Mestnega ljudskega odbora, urbanisti, železniški strokovnjaki ljubljanske že upognjenega pohištva od 94 na 1“ta.uu sr.ealsce posiaja vse doij sla strokovnjaki 110 milijonov, vezanih plošč od ® Je.n° F1 vsak dan je manj j lezniške direkcije in gospodar razpoložljivega prostora za nove stveniki. Doslej so se bavili . zgradbe. Razen tega predvideva- glavnem bolj s študijskim pro-jo, da bodo letos pričeli zidati učevanjem. Železniški strokov-ljubljansko gospodarsko razstavi- j njaki, člani biroja, so izdelali do-~»in kar v proučevanju i slej nekoliko raznih variant novih železniškega vozlišča važno — ob1 tras, ki pa se zdi, še niso prinesle Titovi cesti, torej preko železni- j prave in zadovoljive rešitve. Oba skega prelaza, nadalje je v pro- j projekta, o katerih so člani biroja gramu gradnja velikih skladišč, | razpravljali na svoji zadnji seji, ki morajo stati kot znano nedaleč j predvidevata namreč nove proge ob zeleznici. In končno je pred-, na področju mesta, in sicer na videna v Ljubljani rekonstrukci- tržaški progi pod Rožnikom in v ja cestnega prometa. Te okolno- drugi varianti tudi za gorenjsko AKCIJA ZA USMERJANJE MLADINE V RAZNE POKLICE Srečno izbran poklic odločilno vpliva na zadovoljstvo in uspeh v življenju Po okrajih bo potrebno ugotoviti, v katerih gospodarskih panogah lahko zaposlimo vajence Ljubljana, 28. februarja. Na pobudo Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Slovenije so se zbrali danes v Ljubljani profesorji in učitelji iz posameznih okrajev na kratek seminar. Obravnavali so načine, kako najti primerno zaposlitev za mladino, ki bo letos dovršila štiri gimnazije oziroma osem razredov osnovne šole ter stala pred težko odločitvijo, kakšen poklic naj si izbere. Da bi jim olajšali to odločitev in seznanili mladino z najrazličnejšimi poklici, kjer se lahko uveljavi, hkrati pa dosegli pri gospodarskih svetih na okrajih pomoč pri iskanju novih delovnih mest, je Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol započelo obširno akcijo, ki naj v povezavi z vsemi prosvetnimi delavci, političnimi in družbenimi organizacijami pomore mladini do pravilne usmeritve v poklice. Združenje je izdalo drobno brošurico, v kateri je obrazložen sistem strokovnega šolstva, navedene srednje strokovne šole, strokovne šole s praktičnim poukom ter razni poklici v obrti in industriji. To bo koristen priročnik zn vse prosvetne delavce, ki bodo tekom šolskega leta, zlasti pa proti koncu drugega polletja pojasnjevali mladini glede na njihove sposobnosti pogoje šolanja v raznih strokovnih šolah, pomen raznih poklicev itd. Razen tega je Združenje povabilo na današnji seminar vrsto strokovnjakov iz raznih področij našega gospodarstva. Ti so v kratkih, praktičnih predavanjih obrazložili delo v posameznih poklicih, pogoje šolanja, opozorili na bodoče možnosti za zaposlitev *er, ,^e. Posebej razčlenili, kateri poklici so primerni za dekleta. Tudi za te je v našem gospodarstvu obilo možnosti, da si izberejo poklice, v katerih se bodo lahko uveljavile, vendar pa zanje ni pravega zanimanja, ker niti dekleta, niti starši ne vedo zn te poklice in se zanimajo v glavnem le za šiviljske, frizerske itd. Problem, kam bodo šli otroci, ki ne nameravajo študirati na visokih šolah, ni samo pedagoški. temveč je to tudi gospodarski. proizvodni problem, saj je sedaj že v mnogih strokah čutiti odločno pomanjkanje mladih delavcev in vajencev, medtem ko je pritisk v nekatere druge stro- ke preštevilen. Če bodo uspeli prosvetni delavci z akcijo, ki jo sedaj podvzemajo, vzbuditi zanimanje tudi pri političnih in družbenih organizacijah, kot so SZDL, Zveza borcev, Društvo Crijateljev mladine itd., potem o z njihovim posredovanjem možno vključiti precejšen del mladine tudi v tiste obrti in industrije, ki se trenutno branijo vajencev z različnimi izgovori, ne vedoč, da jim bo to kasneje škodovalo. S sodelovanjem šole in staršev se bo mogoče izogniti tudi temu, da bi se pri odločevali ju za posamezne poklice mladina nepravilno usmerjala v tiste poklice, za katere nima smisla. Združenje pa se bo še zavzelo, da bi omogočili tudi otrokom, katerih starši so postali žrtve fašističnega terorja, primerno strokovno izobrazbo v poklicih, ki te otroke veselijo, ki ustrezajo njihovim zmožnostim in v katerih se bodo uveljavili. Združenje bo poskrbelo, da bodo v drugi brošurici natisnili misli, ki so jih izrazili posamezni stro-kovnjnki o raznih poklicih nn tem seminarju, knr bo dober pri- kiloinetrov. b tem ne bi rešili, kajti n J, zniš^ mestni promet zaradi . c^i> ramp na Titovi in Celovs . ^rASA JUŽNA OBVOZNA Pač pa je večina i^aI1^0 traS°| odobravala južno oov° . s^°f ki bi potekala iz Zalo«^ j* predor pod Golovcem ^ pP nem robu mesta prešla viški tovorni postaji n tržaško progo. S ; tf&K, ni promet na progi Ziaa ^si Trst oziroma Reka a°* „ bi , nemu središču s tern ju f. izostale številne nevscL ^ mudne ovire. Seveda P pr treba ta načrt še P°u mesui £ ubbt*- ir»n7i. ili nadvozi, oziroma r’0rTU’,:ntl; dvor bi v tem primer ;,rja)yta bolj proti vzhodu. Ta ‘‘ la in seveda prav tako zah , o naslanjala na Pr(^,1' n:i roinet ^ j,e ob južnem robu mr pomoček za vse prosvetne rte- bi bil spellan tudi Pri“_‘' fc lavce pri usmerjanju mladine v nice—Ljubljano—pr°* razne poklice ter pri organizaciji! bi kabalo graditi za n0tn'K podobnih seminarjev po okni>ih. i krajši železniški tir 'n C- M. N. * Kajine in tihožitja v Umetniški zadrugi . jene so le tradicio-alne slovenske krajine, 'SUralike pa skoraj ni Umetni5!ti zadrugi so razstav-rajine z morja in z naše zem- !jene 'le' Grallka Dubrovniku, 2 čuti v Lamutovem pa se vendar kolorit i«a zi Sreino družita in dopolnju-Ka . morje Je barvno zadeto. t',etloh m°Čnih barv“ih kontrastih Irstpm110 ZC*° *eP in učinkovit je I0tm ov *B°1 na Braču«. Majhen Eaz jh Se zel° Poda kompoziciji. — *>Veto ^n°' *>°1^ dramatično in do-Irsto Pečari«evo olje »Škofija nad aje m"' Dot>ro je prikazan Kras in motiv * bur^a- Prijeten Je Gorjupov Cojivj, * mor'ia’ kl boU opisuje kot ilna ,a’ Virtu02no Pa je podana kra-naše zemlje, zlasti odsevi v ozadje. V<*U ln ka‘erih rVa Sta ‘Z Liubljane' 0(3 p° SVoj, zlasti Lebanov privlačen loba i *Uminoznosti. Njegova svetlo^ S na^tudirana zlasti na hori-Matnu S£ uClnkovito razlije po kl°mo'ih '' pa mal° preveč fol‘ ‘L)ublja /anl t0ni’ so na ZuPancevi aa Pale^ * Jakobova mehka in než-Pa ustvarjena za večerna oženJa ob Savi. Sesnfi0 plastično tihožitje Vončine-~ ^rbno izdelano, pa je “egule kar »mrtva narava«. Zgolj po- Kulturno življenje v Mariboru Za umetnostno tvorno središče! Prva povojna vseslovenska likovna razstava v Mariborski galeriji V razstavnih prostorih Umetnostne galerije v Mariboru je že ves mesec odprta prva povojna vseslovenska umetnostna razstava. Med mariborsko publiko je vzbudila in še vedno vzbuja veliko pozornost. Sele sedaj, ko je galerija začela živeti in delovati, se vidi, kako je bila naglo se razvijajočemu Mariboru nujno potrebna. Jasno je, da je ustanova organizacijsko in materialno v povojih, vendar je že doslej dosegla v umetnostno propagandnem in vzgojnem oziru zadovoljive uspehe. Povezala se je z vsemi potrebnimi ustanovami Jugoslavije, s tem prekinila provincialno lanholična prijetnost barv (Jas- Kiparstvo je zastopano večino-min, Kamnica), Pandurja izdaja ma z drobno plastiko in portreti, krepka in topla poteza, Majerja Od mariborske skupine izstopa pa široka pastozna, rahlo bahava. Kolbič, katerega odlikuje stilizi-gesta (Cirkus). Bratož dokazuje rana neosebnost, združena s pri-svojo muzikalnost v barvno iz- srčnostjo (Cicibani). Vojskova de-redno fino zajetem »Vlačilcu«, la so dobra, a ne kažejo napred-Trstenjak pa sicer prijeten ma- j ka, Hribarjeva pa dokazujejo nirizem s svojimi dalmatinskimi j solidnost njihovega izdelovalca. motivi Jože Curk NOVA OBZORJA (Št. 1., letnik II.) Prva med slovenskimi literarnimi ter Dušan Mevlja z dvema sonetoma; revijami, ki so nekako redno pričale pr^zo objavljata Miha Remec (So-z novim letnikom, so bila tudi letos dobna pravljica) ter Marija Vojsko-mariborska Nova obzorja. Rev'ja ima Vič (Stari Janez Žagar). Zanimiv je novo zunanjo opremo, ki 'ni nezani- predvsem Miha Klinar, ki se —■ do-miva, v vsebinskem pogledu pa je kaj redek primer med sodobno slo-revija verno nadaljevanje dosedanje vensko poezijo — trudi z motivi iz poti. tovarniškega življenja. Njegov sonet 2o v lanskem letniku je Časopisna »Pod valji« sodi med uspele stvaritve kritika kot najzanimivejše zabeležila v tem žanru. Remcev prispevek bo v Novih obzorjih daljši prispevek zaključen v prihodnji številki, Marija Marje Boršnikove »Pogovori s pesni- Vojskovič je v svoji zgodbi še dokaj kom Gradnikom«, v prvi številki le- neizrazita in konvencionalna. Z do-tošnjega letnika je ista avtorica pri- kaj obširnim izborom pesmi v prevo- %otJe ,Premal° doživeta. Pravo na-Hvno e SelJakovo tihožitje, primi-Snano ^n0Van°' Pa premalo do-lUtil ba Pretehtano v kompoziciji in ®°bno oTn° premal° vsklajeno. Po- tehn*no ^VGradillŠCe'> kl pa iofi ^ JSe- Venomer ponavlja-Utloiobii 0t*V slil<‘arJev »Sončnice« je Renten L°reR*alt- Kompozicijsko tehni6nr,n *n 2 ne*co rutino, pa vendar Prlsa> koPotnaniklJiv, tako da ne pre-lt0n'Ponlr ^ hotel- Nekam šolsko so ^czkoe ^ Inonotoni toni cvetlic Pern‘k s »^eVe' Motivno poživi Slavico« ede^o« in Lamut z »Otroško ®ikan0 p os!cov'to bolj skicirano kot in ^odec ° en° t*el° lmata še Maleš 2 ra*stav P^ega je že znan 80 'ftiDrot- V Moderni galeriji, novi *®°lni n= 'otllstično ubrani Godčevi Povsoa 3anlcl‘- Pa skoraj °^6 ln kraiine. Figuralike 110 sUkar„nl ®*3®na je monumental-manJka In zaka^ nl? Nam Premočna t°tlVov> doživeti), mar je — slovenske krajine sm° Imelv *eiTlperament? Pa vendar Strr>en, Tratni^6 ^Suraliste (Vesel, spevala »Nekaj pripomb v zvezi z našim literarnozgodovinskim >n» filmski gtva-o 8tovo in Urookovo »Bera-ki ireta a;"*ujcta svot. podzemlja, v >»61 e*uvn* Junaki tolovaji, ni** C0siniC6 in njihovo postro b rn k11 8*a Izdelana po tudi * Oav,,,1 * |,r,! 6 opere«, ,^6 0l Va Ulmska upodolltev »Bo-let l6*’ ^ izdelana ne- ^ 'e*a 1% na!,^°l)u zv"ineKU filma <>,i ~ na*lnt>jena na prc- ‘lr<,ma novo stvaritov nem-jubilej1**1* llerta Brechta In i frtreru rtu W«Hla. Ta modor- ’1I>n6Ka 't* »Ima skoraj ničesar i4*6« v»„i* Qayevlm originalom -Ž! ^“tin t’"rikn t>odohj'<1"tt — In ki j fltv) 11 l‘ri nt>« po uspeli uprl-•l »»di! ,IJansk' Drami lota 1937.. H^a„.U"tvarjal'U velikih film del w Pabgtu idealno snov u filmsko oblikovanje. Priznati moramo, da je omenjena leta obogatil filmsko zakladnico film, kl ga odlikuje predvsem mojstrska režija. Temu filmu, kl smo ga Imeli pred kratkim priliko ponovno videti v kinoteki, se bo pridružila Se v letošnjem letu filmska realizacija tega dela v režiji mladega angleškega režiserja Petra Brooka, kl pomeni enega na j vodjih uspehov angleškega filma v proteklem lotu. To je zgodba o dveh jetnikih, kapitanu Muchoathu ln boraftu, ki v zaporu Newgate Jaill pričakujeta usmrtitve. Tu Je bera6 (ki ga igra Hugh Grifflth) razlagal sojetnikom svojo opero o Machoathu, cestnem roparju, ki je s svojimi drznimi dejanji razburjal ljudsko domišljijo Toda kmalu je spoznal, da je prav ta njogOv sojetnik tisti, o katerem je opero napisal. Ko jo videl, da zna ta tudi peti, ea je proprosil, da Je odp«l svojo vlogo in avtor ter lahko prepričali ob mnogih njegovih filmih, ki smo jih videli. Videli smo ga v vsej veličini njegovo umetnosti in izrazne moči, zato bomo s tein Beggar’s Opera«, kjer se nam bo ta vsestransko nadarjeni umetnik predstavil prvič tudi kot odlični baritonist. m-g. ostali jetniki so uživali ob tej ne- litetah Laurcncea Olivierja smo se , večjim zanimanjem gledali film »The navadni premieri beračeve opere. Tu obledi slika zapora in od tedaj dalje gledamo roparja Machoatha (Lauren-ce Olivier), ki ga lahko imenuj' no , tudi Don Juana podzemlja, na svobodi in v njegovem pestrem življenju. Kljub temu, da je Pabstova filmska verzija te opere zapisana v klasiki filmske umetnosti kot trajno umetniško delo, je pri njej negativno to, da nosi vseskozi pečat prevelike romantiko in nerealnosti. Zato ni čudno, da je dosegla nova realizacija tega dela, ki sta jo posnela Lauronce Olivier in producent Herbert Wilcox v režiji Petra Brooka in v obdelavi enega najbolj znanih ljudi angleškega gledallišča Cristo-phera Fraya, ki Je filmu dal akcent resničnosti ln prepričljivo podal atmosfero 18. stol., velik uspeh. Največja odlika njegove obdelave pa je. da Macheatha ni i Kidal ko nekakega mističnega osvajalca ženskih src, ampak kot človeka, kl uživa in ljubi žene kot človek. Glasbeno pa se na slanja film na Brittnovo verzijo »Be raške opere«, ki nam jo znana iz lanskoletne uprizoritve v 'ljubljanski opori. 0 igralskih sposobnostih in kva- Laurcncc Olivier in Peter Rrook med snemanjem filma »BeraSka opera« To je gospodarsko prosvetni film »Zimsko čiščenje in škropljenje sadnega drevja« v strokovni redakciji dr. Josipa Kišpatiča in novi tilm o protiletalski zaščiti. Poleg omenjenih pripravlja »Zora film« snemanje cele vrste zelo koristnih gospodarsko prosvetnih filmov, nima pa zanje še odobrenih finančnih sredstev. »Zora film« bo tudi nadaljevala izdelovanje diafilmov, ki imajo v šolah vedno večji uspeh. Po načrtu bodo izdelali tudi okoli 20.000, kopij diapozitivov za Ljudsko univerzo. NEKAJ NOVOSTI NHB0DNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽtJICE Armstrong H. F.: Tito et Goliath. Pariš (1952). (119 761). Bilainkin G.: Tito. London (1949). (119 618). Boswell P. Jr.: Modem American Painting. New York (II 117 135). La Dčclaration universelle des droits de 1’homme. Pariš. (1952). (106 793—8). Edizioni Savonarol iane dclla Biblio-teca Communale Ariostea. Ferrara. 1952. (114 702). La femme et 1’education. Pariš (1953). (112 154-5). Fraenkel E.: Die baltischen Spra-chen. Heidelberg (1950). (55 704—3/2). Ilalkin L.: La supplication d’action de grSces chez les Romains. Pariš. (1953). (II 43 368—128). Henri d’Andell: Le Lai d’Arlstote de. . . publiž d’apržs tous les manu-serits par M. Delbouille. Pariš. (1951). (II 43 368—123). L’Hyglčne mentale a l’6cole ma-ternelle. Parts (1953). (112 154—9). Larkin O. W.: Art and Life ln America. New York. (Cop. 1949). (II 116 580). Lenczowski G.: The Middle Ea&tin World Affairs. Ithsca. New York. (1953), (115 010). Levi—Strauss C.: Race et histoire. Pariš. (1952). (112 359). Lunding E.: Wege zur Kunstinter-pretation. Aarhus & Knbenhavn. (1953). (II 99 054—25/3). Pommery L.: Apercu d’histoire 6conomique contemporalne 1890—1939. T. 1. Pariš. (1952). (119 614—1). Kapport aux Nations Unies 1952— 1053. Parts. (1953), (114 215). Remacle L.: Syntaxe du parl^r vvallon de La Gleize. T. 1. Noms et articles. Adjectifs et pronoms. Pariš (1952) (II 43 368—12«;. Smith H. K.: The State of Europe (3. print.) New York (1951). (112 7!!0) Stiennon J.: Etude sur le Chartrier et le nomaine de l’Abbaye de Saint-Jacques de Lldge. (1015—1209). Pariš (1951). (II 43 368-124). Symposium sobre Algunog proble- mas matemiticos que se e^.t&n estu-dianao en Tjatino Atn6rira 1’unta del Este, 10-21 dieiembre 1951. Montevideo. (1952). (115 000). Thurnb A.: Handbuch des Sans-icrit. 2. Aufl. T. 2. Texte und Glossar. Heidelberg. (1953). (55 704—1). SSJUEK. 1. marca 1954 , KULTURNI OBZORNIK ŠPORT IN TELESNA VZCOJA XVIII. KOLO ZVEZNE LIGE I« •v/--?'-- Bostujoči pustili točbe domačim Hajduk, Partizan, Dinamo kandidati za prvo mesto — Občuten poraz Sarajeva — Niti v desetem dvoboju v Splitu Črve na zvezde ni imela sreče — Lokomotiva je začela finiš — Vremena Kranjcem niso se zjasnila — Dragocena zmaga Partizana — Proleter in Dinamo odigrala s« 10 prijateljsko tekmo Der liy outsiderjev RAROTNIČKI : ODRED 3:2 (1:0) Strelci: Raclevski v 31., Dimi-, kovski, Bačvarov, Nikolič, Jan-! ko je Vučinovski zgrešil žogo tik trovski I. v 59. in Dimitrovski 51. kovski, Petrovski, Dimitrovski II, i pred golom, so domačini bolje v 86. min. za Rabotnički, Belcer Stojanovski, Vučinovski, Radev- zaigrali, v 52. in Toplak v 61. min. za ski, Dimitrovski I. Včeraj Naposled kolo vsaj brez kar večjih tiče EESSiSŽ.’ Žmno"pWneče; nje sta strahovit poraz S jeva in prepričljiva zmaga Zimsko tihožitje pod februarski m soncem BUKOVNIŠKI SMUK Odred. Rabotnički: Gičevski, Stoj- Brez itefefa in osla Med posamezniki zmagal Avstrijec, ekipno pa Enotnost Podkoren, 28. febr. — Po gnilem in slabem vremenu je bilo danes tekmovanje na Bukovniku. Tekmovali so v tradicionalnem bukovniškem smuku. Zaradi slabih vremenskih prilik je bila proga skrajšana. Za člane je bila dolga 2200 m, za članice pa 1800 m. Tekmovanje je organiziral klul' Enotnost iz Ljubljane. Za tekmovanje se je prijavilo 49 tekmovalcev Startalo jih je 45, med njimi 32 članov in 13 članic. Razen naših tekmovalcev so tekmovali tudi Avstrijci. Nastopili so z zelo močno ekipo. Tehnjčni rezultati: člani: 1. Stie-gler (Avstrija) 1:46,0, 2. Kiahr (A) 1:50,4, 3. Ilija (Enotnost Lj.) 1:50,6, 4. Slavko Lukane (Ljubelj, Tržič) 1:51,8, 5. Magušar (Enotnost) 1:52,6. Članice: 1. Zupančič (Udarnik, Kranj) 1:47,9, 2 Erman (Enotnost) 2:17,4, 3. Lupša (Enotnost) 2:25,0. Ekipe: Enotnost I. 5:36,4, 2. Lu-denburg (Avstrija) 5:48,8, 3. Enotnost II. 5:50,8. Organizacija tekmovanja je bila dobra. mestnih reprezen-Celja je zmagala v času 3:45,0. Tržiško moštvo si je V tekmovanju s to tretjo zmago dobilo v stalno tanc Zagreba in last pokal Herucovega memoriala, zagrebška reprezentanca (Modrič — Drugo mesto si je priborilo moštvo Aberšek — Weiner — Antonič) v času Branika iz Maribora (Soberl — Sev- 5:22,4, celjsko moštvo (Uršič — Cetina čnikar I. — Sevčnikar II.) s časom — Nulčič — Krivec) pa je doseglo 3:58,4. čas 5:42,7. SINDIKALNO PRVENSTVO Mariborčani tekmovali v alpskih disciplinah Odred: Bencik, Životič, Piškur, Zumbar, Lesjak, Berginc, Belcer, Toplak, Brezar, 2ižek, Hacler. Današnjo tekmo v Skoplju so imenovali derby outsiderjev. Danes je Rabotnički v res dramatični borbi uspel v zadnjem hipu zmagati. Odred je igral zelo do Drugi polčas že v začetku ni razveselil navijačev Rabotnič-kega. Belcer je v 52. min. izenačil iz solo akcije, v 61. min. pa je Toplak s prekrasnim udarcem prek presenečenega Vučinovskega dosegel drugi gol za svoje moštvo, nekaj minut kasneje, po nekaj razburljivih akcijah, pa je Rabotnički streljal faul nekaj Zupančičeva je spet zmagala ŠTEFE ZMAGAL NA SLJEMENU Zagreb, 28. febr. Na Sljemenu pri Zagrebu je bilo danes tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za Herucov memorial. Sodelovali so najboljši smučarji iz Hrvatske in Slovenije in reprezentanca iz Graza, ki je tekmovala z zagrebško reprezentanco na 1200 m dolgi progi z višinsko razliko 320 m in 40 vrati. Zmagal je Slovenec Stefe (Ljubelj — Tržič) pred Avstrijcem Keglevitzem (Graz) v času 1:14,0. Na isti progi je med mladinci zmagal Slovenec Stritih (Ljubelj — Tržič) v času 1:35,4 pred Krivcem (Celje). V moštveni razvrstitvi si je že v tretjič priboril prvo mesto Ljubelj v postavi Stefe — Lukane — Perko Smučarski tečaj na Lokvah Okrajna telovadna zveza Partizan Nova Gorica je organizirala 8-dnevni smučarski tečaj na Lokvah. Tečaj je vodil Karlo Vončina. Udeležilo se ga je 26 mladincev. Namen tečaja je bil, da vzgoji vrsto smučarskih vodnikov. Tečajniki so bili razdeljeni v štiri skupine. Pouk je bil praktičen in teoretičen. Teorijo so v glavnem obravnavali v večernih urah, medtem ko so bili čez dan na smučeh. Tečaj je dobro uspel. To dokazujejo tudi rezultati tekmovanja, ki so ga organizirali zadnji dan. V prvi skupini je bil v veleslalomu najboljši Anton Prijan, v slalomu pa Zdravko Ergauer. V drugi skupini Je bil najhitrejši v slalomu in veleslalomu Andrej Hojak. Prvak tretje skupine je bil Danilo Glešič. Pri teoretičnih izpitih je bil najbolje ocenjen Anton Srebrnič. Maribor, 28 febr. V organizaciji Elektrokovine je bilo danes sindikalno mariborsko prvenstvo v smučanju na smučiščih ob pohorski žičnici. Na prvenstvu je sodelovalo 90 tekmovalcev. V smuku na 1800 m dolgi progi z višinsko razliko 350 m je zmagal Stok 3:00 pred Kandusom (oba Moda) 3:03 in Soberjem (MTT) 3:06,6. V slalomu na 650 m dolgi progi z višinsko razliko 180 m in 37 vratci je zmagal Pezdiček (železničarske delavnice). Drugi je bil Čelan (IKT), tretji pa Šober (MTT). V alpski kombinaciji je bil vrstni red tale: 1. Stok 8,14, 2. Čelan 8,17, 3. Šober 8,98. Pri ženskah v alpski kombinaciji je zmagala Horvat (IKI) pred Reboljevo (Moda) in Pogorelčevo (IKI). V ekipnem tekmovanju je zasedla prvo mesto Elektrokovina. Kljub slabim snežnim razmeram je bila prireditev dobro pripravljena, za zmagovalce pa so mariborska podjetja pripravila nagrade v vrednosti 70.000 dinarjev. SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO Ericson PRVI V SLALOMU bro, zlasti v drugem polčasu. Do metrov daleč od kazenskega pro- j štora. Bačvarov je streljal meh-1 ko, spretni Dimitrovski pa je žogo dobil in jo med nogami več igralcev poslal v mrežo. Izenačenje ni vplivalo na nadaljnji tempo igre. Ljubljančani so ponovno prevzeli pobudo v svoje roke in igrali veliko bolje kot poprej. Obramba Rabotničkega je imela polne roke dela. Z nenadno akcijo pa so si Skopljanci zagotovili zmago in dve točki. To se je pripetilo štiri minute pred koncem tekme. I. Z. V tekmovanju za svetovno smu-švedskem mestu ■» - i ' mm . Belcer je dosegel prvi 86. min. je bil rezultat neodločen — 2:2. Gostje so celo vodili 2:1, toda borbeni skopljanski železni- Carsko prvenstvo v sveusK.tMii me&tu x •• i . Areu je zmagal v slalomu Norvežan • j*. ® skrajnimi napori zma* Ericson, ki je dosegel čas 2:20,6. Ža ” ’ njim so se razvrstili Obermiilier (Nemčija) 2:25,8, Spiess (Avstrija) 2:26,7, Prawda (Avstrija) 2:26,8, Mol-terer (Avstrija) 2:27,0 itd. Železničar :Tekstilac 12:4 Maribor, 28. febr. V današnjem prijateljskem dvoboju so boksarji mariborskega Železničarja zasluženo premagali neizkušeno ekipo Tekstilca SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Kanada : Švica 8:1 Stockholm, 28. febr. Izidi tekem gali in sicer z golom, ki ga je iz gneče dosegel Dimitrovski II. Ze začetek tekme je napovedal ostro borbo za točke. Prvo akcijo so izvedli gostje. V 5. minuti se je Žižek znašel sam pred Gičevskim, toda streljal je slabo. Vse moštvo Rabotnifflcega je prvih deset minut igralo raztr- iz Varaždina predvsem lovič (Z) zanimive. 12:4. Nekatere borbe, polvelter kategoriji La-Plavee (T) so bile zelo na svetovnem prvenstvu v hokeju na „Bnn • x:vxnri r ;.,Li;anxani tn ledu: Kanada : Švica 8:1 (3:0, 2:0, g?.1}0 171 ZIVCn°- LJUDIjancani SO bili v tem polčasu bolj mirni in imeli pobudo v svojih rokah. Vendar niso ničesar dosegli. Po zapravljeni priliki v 12. minuti, 3:1), Švedska : Norveška 10:1. Stockholm, 28. febr. V tekmovanju za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je Švedska premagala Finsko z rezultatom 5:3. V SPLITU TRADICIJA OHRANJENA HAJDUK : CRVENA ZVEZDA 1:0 (1:0) Strelec Vidoševič v 43. min. Hajduk: Beara, Kokeza, Grčič I., Luštica, Grčič II., Broketa, Arapovič, Matošič, Vukas, Vidoševič, Senauer. Crvena zvezda: Prvulovič, Stankovič, Zekovič, Ziatkovič, Spajič, Djajič, Veselinov, Mitič, Rudinski, Cokič, Krstič. Čeprav so Splitčani precej dvomeče gledali za izid te tekme, so vendar verovali v tradicijo in v možnost, da Hajduk dobro zaigra — in potem se zmaga ne bo izmuznila iz rok. Napovedi tistih, ki so dejali, da Hajduk, kadar hoče, tudi zna zaigrati, so se izpolnile. Takoj je bilo čutiti, da bo današ- zvezda silovito napadala. Toda odlič-nja tekma oster spopad dveh enako- na obramba z Bearo na čelu je bila pravnih nasprotnikov. To je bila razburljiva in zanimiva tekma, polna obratov, borbena do maksimuma, toda z mnogimi zapravljenimi prilikami. V prvem polčasu sta bila oba nasprotnika enakovredna. Zvezda je napadala prek hitrih kril, Hajduk pa se je prebijal počasneje, toda zanesljiveje proti vratom Zvezde. V 43. minuti je Vidoševič z ostrim strelom v levi spodnji kot privedel Hajduka v vodstvo. Drugi polčas je bil drugačen kot prvi. Prvih petnajst minut je Crvena V SUBOTICI Pomlajeni napad - 6 , Lokomotiva zopet moštvo ^ izvrstnim finlšem, ka*_ ,slf| zadnjem prvenstvu. BeoS . »plavi« so izboljšali svoj P j žaj. Tekma zadnjih na l«w se je končala z zmago fl(1 ničkega. S tem Je R,ahn°n!oja), nekoliko popravi) svoj P >aflli vendar je še vedno v »ne'" coni«. hudem Partizan sl Je P° tnjt]rl boju priboril dragoceni t . ln skupno z Dinamom dukom ostai med vodilno ^ jico kandidatov za sto Za njimi manjšimi upi še Crv®n* tega Naj več je presenečenje^^ kola le katastrofa SaraJ« Subotici. Spartak Je iPeLsi, trdil, da le na svojem 'S,, zelo nevaren nasprotniK. ^ njegov napad je doka ^ zmore doseči več gol ,ptef ma med Dinamom m _lah«»ga jem ni bila zaradi slab { terena prvenstvena* zgoll prijateljska. v XVIII. kolo jr znamenju zmag domač štev. Gostujoča nioštva^ stila Gostil mra jnvri..” vse točke domačinom V BEOGRADU VENDAR BREZ PRESENEČENJA RADNIČKI : PARTIZAN 2:4 Culinovič, Kobe, AndročeC Gereš, Papec, Firm PukšeC’ JOV* škov, Krstič I. ali Strelci: Milutčnovlč v 40. In 60. Jovanovič v 79. in Zebec v 89. mi- Odžak, nuti za Partizana ter Petakovič v 1 novič. „ „ m- 52. in 73. minuti za Radnlčkega. | Vojvodina: Vasič, ’ Bošk0” Partizan: Stojanovič, Belin, La- ' «1*. . Blanafik, Milo£!£eiinovii. 1 zarevič, Čajkovski, Jovanovič, Paje- Krstič II., Rajkov, vič. Mihailovič, Milutinovič, Zebec, Bobek, Herceg. Radnički: Petrovič, Cokič, Kačun-kovič, Ljubenovič, Pavlovič, Djordje-vič. Petakovič, Ognjanovič I, Jezer-kič, Pflander, Ognjanovič II. Milutinoviča. Zebca in ostale iz napadalne petorice rdeče-modrih so gledalci dejansko opazili šele v 23. min. igre. Vse dotlej je bil Bad-nički na igrišču popoln gospodar. Spričo neiznajdljivosti njegovih igralcev je Stojanovičeva mreža ostala nedotaknjena. Takšen začetek igre je obetal presenečenje, ki je dejansko viselo v zraku tja do 79. minute, ko je Partizan dosegel tretji gol. Po 23. minuti je Partizan prevzel pobudo in do konca polčasa ollegal Petrovičeva vrata. V 40. minuti je Milutinovič izrabil točen predložek Bobeka in žogo z nekaj metrov neubranljivo poslal v levi kot. Toda ta gol ni zlomil samozavesti Radničkega. 2e v 52. minuti je Petakovič izkoristil trenutno ne-opreznost nasprotnikove obrambe. V 60. minuti je Milutinovič spet izkoristil Bobekov predložek in Partizan je prišel v vodstvo 2:1. Petakovič je 73. minuti izenačil. ___________________ Proti koncu igre pa je Partizan i Ogorčena borba se je razvila- ^og. dosegel še dva gola in si tako za- 1 ba Lokomotive 1e igrala srcL,0 ("L gotoviil zmago. j razburllivih situacij _J.e__rn0 en Čeprav včeraj ni razočaral svojih • golom, vendar je Stinčič s" navijačev. Partizan ni igral tako, ' kapituliral. „,ibolje kot je bilo pričakovati Obramba je Pri Lokomotivi sta nairf vojV£ bila precej šibka in negotova, napad pa je igral lagodno. Pri Partizanu so bili najboljši Milutinovič, Bobek in Jovanovič, pri Radničkem pa Ognjanovič I. ter Petakovič. Sodnik Nikolič je napravil precej napak. Kdo je bil boljši, zmago premaganci? Vprašanje) t ne glede na prepričljivo mreč 9» komotive. Vojvodina je hnično ** vdušila s svojo precizno Kajkov delano kombinatorno igro, m stn Veselinovič sta igrala v v j^pem , igralci Lokomotive so Ptu bii požrtvovalni, Stinčič P■ J ,jait na mestu. Obe moštvi sta 0 od sebe — kolikor JI®® težko rt,i igrišče dovoljevalo. Res J* ., izbor kdo je bil boljši Eni so m f0 j tehniki, drugi pa odlocr" botHa-bila res velika, pa tudi lep .te- Vzlic temu. da je ^°^oVOS»d*SJ. Jela že v 1. min. gol. *? JLj na*®S» ves prvi polčas prev|ado leP šču. Njihove kombinacije. ^ 6re‘ vrstile. too» po. , ie bilo o®1;, a)' kot učinkovitem S0' od druge, so se »—. pravega haska. To je P11 dobno baletu, _______ dobnemu nogometu. voivO^ilo V drugem polčasu Je Je pn močno napadla, toda Pot5'vma{in| ,, do končnega preobrata, do ajcciJ dosegli iz dveh bliskovitin dVaNftiIa'to ni Novosadčan°Wpa(Jali poguma. Se^nadalje^so^ oCr^ ive je igra i razburljivih samo e' igrala Stinčič in Papec. in jv dini pa Veselinovič, B,a f,ni0 nal kov. Sodnik Erllh je svoj dobro opravil. V ZAGREBU Lokomotiva močno puha LOKOMOTIVA : VOJVODINA 3:1 (1:0) Strelci: Gereš v 1. in 51. ter Firm v 49. min. za Lokomotivo in Rajkov v 59. min. za Vojvodino. Lokomotiva: Stinčič, Etlinger, LESTVICA I- lige Hajduk 18 13 2 Partizan 17 13 1 Dinamo 17 U 3 Crvena zv. 17 11 3 Vojvodina 17 10 3 Spartak 17 8 3 BSK 17 5 4 Vardar 18 3 8 Sarajevo 18 6 2 Proleter 17 3 7 Lokomotiva 17 4 4 Radnički 18 4 3 Rabotnički 18 4 3 Odred 18 2 4 33:1® 55:2® 39:1* 31 J® 46:27 94:27 26:29 23:2® 19:3® 19:31 23:21 21:9® 18:5® 26:5® VESTI IN DOGODKI VELIKO MEDNARODNO TEKMOVANJE Kaste^gar- Zmagala sta profesor ps -ve dinec Žvanut, _remlztrau jjo Bruselj, 28. febr. Sinoči se je začelo veliko mednarodno plavalno tekmovanje, na katerem sodelujejo plavalci Nizozemske, Švedske, Belgije, Španije, Francije, Nemčije, Norveške in Vel. Britanije. Rezultati predtekmovanja: 100 m — metuljček: I. skupina: Pelis (Belgija) 1:10,6, Luclen 1:11,1; II. skupina: Klein (Nemčija) 1:08,0, Krog (Norveška) 1:10,3. 100 m prosto: I. skupina: Padou (Francija) 1:00,3, II. skupina: Vreng (Nizozemska) 59,3. 100 m hrbtno: I. skupina: Bozon (Francija) 1:05.8, II. skupina: Veno (Nizozemska) 1:08,6. lezničar v igri s celjskim Kladivar-jem zasluženo zmago 3:0 (2:0). Kla-divar je nastopil z zelo pomlajenim moštvom, pri 2elezničarju pa sta nastopila nova Igralca Brajdič iz zagrebškega Dinama in Koprivnjak od Metalca. Šahovsko prvenstvo GORENJSKE Neporažen le še Bavdek Radovljica, 28. febr. — 12. kolo: Korošec : Cuderman 1:0, Galof : Fajon 1:0, Strumbel : Sicherl 0:1, Zor mladinec , tori in mladinec Pintar, Gorice. jonce. »_ V Guncljah tekniovfl,,J članov Partizan« ^ febrbffe1Jdan®sJS- LJubljana, 28. snežnim razmeram so o ntvjdU *eie poldne v Guncljah pri ,0r ^ PO razburljivi in dr.m»W, jti tesno zmagali LJubllan !tat J keglli razlike. Končni re^ ^ ■o- keglji razlike. 4su ^ Ljubljana 4837, Kff"'. _ K/ gaj® Tehnični rezultat' M 782. „ro-Martelanc 800, Ambrož^ B-0 Debellak 1®"' f‘8nrg: „ L. 814. LlublJJ"*, 793, 791, Avsec 758, Doml 85S, 806. Mlakar 833. Likovni* dnevne novice Hrokr'iaVn?nce oz' starše prijavljenih v®amo ,‘S, risarski teCaj ob' JWedom’ lahko seznanijo z raz- ‘n časom SI‘javljencev po skupinah Trg ]. P°V.^a v Pionirski knjižnici, Mftl.7 ali Pa Pri Centralni 1 “nlverzi, Cankarjeva 5-III. v Msarski’ S S? !>rlJavUl svoje otroite fla Je mJlLR tečaj, obveščamo, reditev doT.lS ev v tečaJe in razpo-Nižniei ",a vP°Sled v Pionirski revolucije st 7 °d 10—12 na Trgu 1,1 naro5nTuf^enikl Prešernove družbe bi imeli ,"V"a rev'j° »Obzornik« ne stroškov °P°minov nepotrebnih SV(>j dolV ? Yamo vse’ da poravnajo 111 marca viša ,t0 1933 na-1kasneje do nosu turti !? r nakaiejo po mož-'«■ 601-t «Snar za let0 1954 na tek. “ — Prešernova družba WesafJie ,bi.tudi ti imela užitek od llce mlarw sotovost, da je tvoje P°zabl na kozme-masko TEINT BELL. NASLOVI v LJUBLJANI *•»««■ *» dežurna služha. Not 20‘ to1 raaJa uprava, Prešernova žnt-nt il‘1(w in 21-20« l)& tel- zo 0H3 Dl-ometne nesreče Batei8k»i55U®*' Kr,!ko* tr«-Elekt film farna, Magistrat, tal 22-12) jarna, Kesljeva 28 tel 20-655 C;™?- Krekov trK 10 B« te"t'l76rtaltt' Trtt °F' ^vabUtll“23P0MaJa- Ua8“rykth U'kloAi6oV“ 1> 81om!,k<>v» 6' <ČoMv»riiI?-lnlc® ljubljanska, triu *, ?ilca 3 — Tel, cen tor ? < :1U‘ ln S8"88*- direk 101 tel. 21-894, eMagovnlea »jja-ma«; upra f°«r8tanat 22-563. ko-»unomi * oddelel1 23-571, ra-»klarlii* ™ 2S-059, centralno Pri poslovalnica ca n« » 21-066, poslovalni. ta »* W?tpoiJ “Usnje«, Wolfo-nisr« ti . direlttor 20-042, ko-ni oddelek 22-864, gro-l2L oddelek za usnje, llS'? U. 82-281, detajl-Ww ^nio1: 'Usnje«, Tru. Trnh..*. tt> s2-281. »Koža«. T® 16. 25-058. groal-Qraci,jjudd6lek *° obutev Tr^1*4* 10. tel. »HH7 Wolf ® Wd]etJe »Ubira« tor S?? lil: uprava, direk. 20-2.1'-, ?1' komore, oddelek St. ji *WadiSi5e Mestni tr« ‘ferilk. poslovalnice: ?>-*»;',Jf4*WBva 12. tel. 4* *. 21 ?">?<. Prešernov ™T* S. aSv‘Moda*, Nazorov* j. ^235,- »okras«, Co-frnbarja'„.L.149: »Vrvama« tnr» j, lnipex, trg. agen-. ®e»thovn« 01 1“ uvot ~ ^1'elJa ??8 ,4/1' “-*15 f* podjetje transnnf*; 6 ln mednarodne tel. oprava Titova 33 sovna ^'dlrektor 20-851, kotel 21 7?Java' Metelkova 4. tel JIjm ’ avtodisponenca ^ ^avlogaraia. Sre- PHEDAVANIA Ciklus predavanj »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja 'kozi stoletja« se bo pričel 8 marca 1954 v dvorani Trgovin zbornice, Beethovnova ulica. Vpisovanje bo še do 8 marca v Centralni ljudski univerzi. Cankarjeva 5-III Starši in vzgojitelji, udeležite se ciklusa predavanj »svojstva otrok v različnih razvojnih dobah«, ki ga otvarjamo 9. marca Predavanja bodo predvsem osvetlila vprašanja: možnosti razvoja otrokovih sposobnosti i (nadarjenost), vzgoje k delavnosti, o vlogi domišljije in oblikovanje otrokovega značaja ter njegovih odnosov do staršev. Vpisovanje v ciklus je j vsak dan od 8—14 pri Centralni ljud- i ski univerzi, Cankarjeva 5-III. telefon št. 23-368. Ukovina za ves ciklus 50 dinarjev. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. Torek, 2. marca ob 20: Tirso de Mo-lina: »Don Gil v zelenih hlačah«. Premiera. Izven. Sreda, 3. marca ob 20: Tirso de Mo-lina: »Don Gil v zelenih hlačah«. Abonma red A. Četrtek, 4. marca ob 20: Salacrou: »Tak kakor vsi«. Abonma red E. Tirso de Molin-i, pisec prve igre Ročne lutke Resljeva cesta 28 Ponedeljek, 1. marca ob 15: Gostovanje v Kropi; ob 17: Gostovanje v Lescah. Nedelja, 7. marca ob 17: Stemmle: »Čarovni klobuk«. Prodaja vstopnic za obe gledališči in vse predstave od petka od 11 do 12.30 ali telefonično 23-020 do 10. ute in pol ure p>red predstavo pri blagajnah gledališča. R A DTO Dnevni spored za ponedeljek, 1. marca 5.30—-7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) — vmes od 5.35—5.40 Poročila in vremenska napoved — 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 6.30 Radijski koledar — 7.00—7.10 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 7.20 do 7.25 Za gospodinje — 12.00 Lahka glasba (Skladbe J. Straussa in F. Suppeja) — 12.20 Nekaj za lovce in ribiče — 12.30 Opoldanski orkestralni spored — 13.00 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Za mlade pevce in godce _ 14.05 Zbori in solisti pojo slovenske narodne in umetne pesmi — 14.40 Objave — 14.45 Igra Jože Kampič z Veselim triom — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- VA2NG OBVESTILO Naše naročnike v Sloveniji, ki prejemajo list po pošti, obveščamo, da bo od 1 marca pobirala naročnino ža nas list Direkcija PTT po svojih poštnih uslužbencih. Uslužbenci pošt bodo pobirali naročnino od l do_ 10. v mesecu na ta način, da bodo prinesli Izpisano položnico naročnikom in jim za prejeti denar pustili odrezek — Tako bo ustreženo naročnikom, ker jim bo odpadla skrb za pravočasno plačevanje naročnine, odpadle bodo tudi razne reklamacije in s tem odstranjeni eventualni nesporazumi Naročnikom se že vnaprej zahvaljujemo za razumevanje in jih prosimo, da to novost upoštevajo. Uprava »Ljudske pravice - Borbe« Bimii so v Ljubljani **> SaJnaes »“lovinac, vratar. Pogreb n tartan arca ob 10.30 ni Zalah. atles’ !• otrok. Pogreb bo d ^žica >. 0,3 11- uri na Zalah. es' 1. mar°Jar. otrok. Pogreb bo bo SIa«Ja k. . 0,5 14- url ' a ZaJah’ danes, i 5, n’ gospodinja. Pogreb 1 Anton marca ob 14.30 na Zalah. I?*. PoSrphVlr’ uP°kojenec Drž. že-na Žala^T danes' 1- niarca ob n?8reb bo0^*5’ gostilničarka in pos. pol'onaifenes- 1- marca ob 16. uri ,4«^ v Stepanji vasi. bo daneslaf’ upokoJenka- Po" nah. nes, 1. marca ob 16.30 na o Don Juanu, spada poleg Lope de Vege in Calderona,. med klasične zgodnje španske dramatike. Njegov »Don Gil v zelenih hlačah« velja za eno izmed najboljših španskih komedij, ki se odlikuje po številnih za-pletkih, zamenjavah oseb in humor- ; ju. Komedijo je iz španščine prevedel in priredil Janko Moder. Godi se . v Madridu. Režiser in scenograf arh. j V. Molka, scenska glasba B. Adamič., Igrajo: Grilova, Sotler, Kačičeva, Fu- j rijan, Levstikova, škedl, Leonova, j Miklavc, Souček, Kovič, Vališ, Bajc, Kralj, Cesnik, Zupan. Premiera bo j v torek, dne 2. marca. I OPERA Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. Torek, 2. marca ob 19.30: Gluck: »Ifigenija na Tavridi«. Abonma C. Sreda, 3. marca ob 19.30: Gounod: »Faust«. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS. Četrtek, 4. marca ob 15: Foerster: »Gorenjski slavček«. Gostovanje R. Francla. . Zaključena predstava za gimnazijo St. Vid. Petek, 5. marca ob 15.30: Baletni ve-čer. _ Abonma red Petek popoldanski. _ , . , Sobota, 6. marca ob 19.30: Baletni večer. Abonma red H. ( MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 2. marca ob 16: Mary Chase: »Harvey«. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 3. marca ob 14.30: lrwin Shaw: »pokopljite mrtve«. — Zaključena predstava za Industrijsko rudarsko šolo Zagorje; ob 20: Irwin Shaw: »Pokopljite mrtve«. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 5. marca ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Sobota, 6. marca ob 17: Malik: »Žogica Marogica«; ob 20.30: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 7. marca ob 11: Taufer-Novy: »Mojca in živali«. pOVed _ 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo: Mažuranič: Zgode in pri- gode vajenca Hlapiča — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Priljubljene popevke: Sodelujejo solisti: Vali Hoh-njec, Zlata Gašperšič, Ivo Robič, Stane Mancini in Beti Jurkovič, Schar-les Trenet in Doris Day — 17.45 Zu-1 RADIO KOPER Spored za ponedeljek, 1. marca 11.30 Zena in dom — 13.45 Lahka in zabavna glasba — 14.30 Kulturni razgledi — 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev, poje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja — 17.00 Melodije starega Dunaja — 17.40 Siptarske na-rodne pesmi — 18.15 Pisan ponedeljkov mozaik — 22.00 Plesna glasba. CELJSKE VESTI Umrli: Marija Rebernik, roj. Strmšek, Marija Žerak, Franc Golavšek, Anton Leskovar, Janez Gračner, Frančiška Novak, roj. Strašek, Julijana Polšak, roj. Vovk, Marija Kvenderc, roj. Amon, Ljudmila Stadler, Franc Kobav, Julijana Cernak, roj. Maček, j Adolf Drobne, Marija Vuga, roj. Ja- • ger, Elizabeta Keše, roj. Kaša, Martin Kos, Franc Koražija, Janez Tramšek, Vincenc Koražija, Ivan Karlič, Alojzija Cilenšek, roj. Lomšak, Franc Šeligo, Marija Kolar, roj. Sket. Zdenka Regoršek. Ferdinand Vaši, Ivan Persolja, Frančiška Custer, Alojzija Artviga, Jožef Smon, Franc Hirše. V tem času je bilo rojenih 12 dečkov in 6 deklic. Minuli teden so se v Celju poročili: Dragotin Kokrič in Stanislava Slatinšek, roj. Stibrič, Boris Stek in Danijela-Helena Lettig, Jožef Seh in Jožefa Škoflek, Anton-Ivan Šalej in Veronika Lužar, Alojz Plavčak in Ma- i rija Skale. Umrli so: Jožef Černelč, Gabrijel Umek, Marjetka Grešak in Jožefa Za-bukovšek, roj. Zeme. Rojenih je bilo 27 dečkov in 26 deklic. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna ) Ponedeljek, dne 1. marca 1954: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. RADIO 5.30—7.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.25—7.40 Zabavni zvoki — 7.40—7.45 Za naše gospodinje — 7.45—8.00 Filmske melodije — 8.00 do 8.10 Poročila in vremenska napoved : — 8.10—8.30 Slovenske narodne poje Mariborski komorni zbor pod vod-! stvom Rajka Sikoška — 12.00—16.00 [ Prenos sporeda Radia Ljubljana — i 16.00—16.20 Skladbe za harfo izvaja j Helena Lukeževa — 16.20—16.30 Franz ' Liszt: Madžarska rapsodija štev. 1 — 16.30—16.45 Pregled domačih dogodkov in vremenska napoved fer točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO PARTIZAN: Italij. film: »Med oljkami ni miru«. UDARNIK: Ameriški film: »Postna postaja«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 1. marca ob 19.30: Verdi: KINEMATOaStAF! PREDAJAJO KM0 »K0MUM« Ameriški film SPUON V glavni vlogi Ray Milland Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »UNION«: Amer. film: »Tretji človek«. Tednik. Predstavi ob 16 in 18. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. Ob 20 kinoteka ruskega filma »Mati«. Predprodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 dalje. KINO »KOMUNA«: Premiera amer. filma: »Špijon«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Poročil sem čarovnico«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. ' Ob 10 bo matineja istega filma. Predprodaja vstopnic od 9—11 in od 15 dalje. nanjepolitični feljton — 18.00 Glasbe- ugodne, ni mozaik — 18.30 Zdravstveni nasveti — 18.40 Poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Za-Radijska univerza: Dr. Ive Šegula: bavna glasba, vmes reklame — 20.00 Delovna obremenitev šolske mladine — 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15—23.00 V plesnem ritmu. 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). »Traviata«. Red ZlS. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Torek, 2. marca ob 19.30: Petrovič: »Vozel«. Zveze z vlaki za vse predstave Naše podružnice v MARIBORU, CEUU, PTUJU, KRANJU, TRBOVLJAH, NOVEM MESTU, na JESENICAH, ZAGORJU OB SAVI in MURSKI SOBOTI dostavljajo naročnikom list na dom v zgodnjih jutranji h urah, sprejemajo nova naročila, plačila naročnine, reklamacije ter vse vrste oglasov, kot so reklamni, objave, notice, mali oglasi, osmrtnice in zahvale. UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE-BORBE« ISCEMO zaupnike v vseh krajih FLRJ za razpečavanje gospodarskih publikacij Za pogoje se obrnite na časopisno založniško podjetje »PRIVREDNIPREGLED« BEOGRAD poštni predal 903 1036 Rudnik Ljubija pri Prijedoru sprejme rudarskega inženirja z najmanj petletno prakso, in rudarskega inženirja-pripravnika Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: RUDNIK LJUBIJA kraj Prijedora 858 KINO »SOCA«; Amer. film: »Velika reka«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. predprodaja vstopnic od 10—11 in od 16 dalje KINO »TRIGLAV«: Avstrijski film: »Irena v zadregi« Tednik: Filmske novice št. 3. Predstavi ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SlSKA«: Ameriški film: »Glas v viharju«. Predstave ob 16, 18 in 20. — predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Amerikanec v Parizu«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAVŽ«: Ameriški film: »Sejem«. Predstava ob 18. »RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin Gameljne pri Ljubljani, pošta Šentvid n/Ljubljano, železniška postaja Vižmarje Cenjenim odjemalcem in dobaviteljem sporočamo, da smo Preselili sedež podjetja iz Tacna v Gameljne pri Ljubljani. — Nova telefonska številka: Ljubljana-Sentvid 27-42. V letni kolekciji, s katero vas bodo v kratkem obijali naši zastopniki, imamo bogato izbiro najnovejših modelov iz kvalitetne inozemske volne. Blago vam nudimo po novih ugodnejših Prodajnih pogojih in nizkih cenah. — Dobavljamo vsako količino in se priporočamo. ZVEZNA TRGOVINSKA ZBORNICA obvešča potrošnike anilinskih barv, da bo v četrtek, 4. marca LICITACIJA ANILINSKIH BASU NABAVLJENIH IZ UVOZA Licitacija bo v Ljubljani — Beethovnova 10-1. v dvorani Trgovinske zbornice LR Slovenije — Začetek ob 10. uri Pravico do udeležbe imajo samo industrijska podjetja, ki potrebujejo aniMinske barve za reprodukcijo. — Udeleženci morajo imeiti pismeno pooblastilo podjetja, ki ga zastopajo 1062 » NAROČNIKOM IN BRALCEM ČASOPISA KOMUNIST « Uredništvo »KOMUNISTA« še naprej dobiva naročila za »KOMUNISTA« št. 1 do 2 (Stenografske beležke s tretjega izrednega plenuma CK ZKJ). Navzlic dvakratnemu naknadnemu tisku te številke ni več na zalogi. Ker hoče uredništvo ustreči številnim čitateljem, je sklenilo naknadno tiskati še tolikšno število izvodov, kolikor jih bo naročenih. Naročila za štev. 1—2 bomo sprejemali do 8. marca letos. Nakazil po tem roku ne bomo mogli več upoštevati. Obenem opozarjamo, da bomo polletno ali celoletno naročnino za »Komunista« sprejemali samo do 10. marca 1954. Po tem roku bomo sprejemali samo vplačila za podaljšanje polletne naročnine. VSA VPLAČILA NA TEKOČI RAČUN ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA »KULTURA«, BEOGRAD, DECANSKA ST. 29, 102-T-77 Z OZNAČBO; ZA »KOMUNISTA« 1060 Uredništvo E. M. REMARQUE 2 ^ d^arr>a International je bila velika, temna, zakajena luknja sobami v ozadju. Spredaj, poleg točilne mize, je stal %>k razgtašen, nekaj strun je bilo počenih, slonokoščenih iiTioi 3 ne^aj že mnnjkalo; toda vrlo, odsluženo kljuse sem V l'ld' z menoj je delilo leto dni mojega življenja, ko sem bil kvarni uslužben kot improvizator na klavirju. kr;,t . Sol-,ah v ozadju kavarne so se zbirali živinski trgovci; več-Vlafug ' kornedijanti z veseličnega prostora. Spredaj so posedale stal _avarna bila prazna. Samo ploskonogl natakar Alojz je a točilno mizo. »Kakor zmeraj?« je vprašal, lig (j0j mal sem. Prinesel mi je kozarec portskega z rumom, pol sem k mI7-' ln se brez misli zagledal predse. Poševno Z Ž8arijem 3e pomival kozarce. Kavarnarjeva mačka je sedela na “virj. ^°kno je sijal siv sončni žarek. Prestrezale so ga steklenice na policah. Cherry brandy se je lesketal ko rubin. Ju *n predla. Jaz sem počasi kadil cigareto. Zrak me je delal pre.- ne8a. Čuden Je bil glas dekleta, s katerim sem se seznanil trieh J* c*an- Zamolkel, nekoliko trd, malone hripav, vendar pa ■ »Alojz, daj mi nekaj revij,« sem dejal natakarju. pa so škripala vrata. Prišla je Roza. Roza, pokopališka W ■ !a’ 7 vzd°vkom Železni konj. Ta vzdevek se je je bil prijel, bila tako odporna in žilava. Hotela si je privoščiti skodelico čokolade. To si je privoščila tu vsako nedeljo dopoldne; potem se je odpeljala v Burgdorf obiskat svojega otroka. »Servus, Robert.« i(*i «Servus, Roza. Kaj počenja mala?« »Saj sem pravkar namenjena k njej. Tole sem pripravila zanjo.« In iz zavitka je privlekla lutko rdečih ličec in pritisnila na njen trebuh. »Ma-ma,« je zakvakala lutka. Roza je bila vsa srečna. »Imenitno!« sem dejal. »Pazi.« Upognila je lutko nazaj. In že so se njene oči zatisnile. . »Neverjetno, Roza.« Bila je zadovoljna in lutko je spet zavila. »Ti se na takšne reči nekoliko razumeš, Robert. Dober zakonski mož boš.« »No, no,« sem dejal dvomeče. Roza je bila vsa neumna na svojega otroka. Pred kakimi tremi meseci, ko še ni znal hoditi, ga je imela še pri sebi v sobi. To je šlo vzlic njenemu poklicu, ker se je držala njene sobe shramba. Ce se je zvečer vrnila s kavalirjem, ga je s kakršnokoli pretvezo pustila nekaj trenutkov zunaj, sama pa je odhitela naprej, potisnila otroški voziček v shrambo, zaprla vrata in poklicala kavalirja. V decembru pa je morala mala prepogosto iz tople sobe v mrzlo shrambo. Tako se je prehladila in pogosto je jokala, kot nalašč kadar je imela njena mati kavalirja pri sebi. Roza se je morala ločiti od nje, pa naj jo je srce še tako bolelo. Oddala jo je v drago otroško zavetišče. Tam je veljala Roza za dostojno vdovo. Drugače otroka ne bi sprejeli. Roza je vstala. »Saj prideš v petek, kajne?« Pogledala me je. »Saj menda veš, kaj se je zgodilo?« »Seveda vem.« Niti sanjalo se mi ni o tem, kaj se je zgodilo; ni me pa mikalo, da bi jo vprašal. Tako sem se bil navadil, ko sem služil tu v kavami za pianista. In tako je bilo zmeraj najudobneje. Prav tako kakor sem tudi vsa dekleta tikal. Drugače sploh ni šlo. »Servus, Robert.« »Servus, Roza.« Sedel sem še nekaj časa. Nisem pa imel pravega dremalnega miru kakor sicer, ko mi je bila kavama International nekakšen nedeljski dom. Popil sem še kozarček ruma, pobožal mačko in odšel. Podnevi sem taval okrog. Sam nisem prav vedel, kaj bi počel, in nikjer nisem imel pravega obstanka. Pozno popoldne sem se vrnil v našo delavnico. Koster je bil doma. Ukvarjal se je s Cadil-lacom. Nedavno smo ga bili zelo poceni kupili. Zdaj je bil že temeljito popravljen in obnovljen in Koster je opravljal na njem še zadnja dela. Bila je špekulacija. Upali smo, da bomo z njim dobro zaslužili. Jaz sem dvomil, ali se nam bo ta kupčija posrečila. Casi so bili slabi in ljudje so kupovali samo majhne avtomobile, za takšen omnibus pa po mojem mnenju kupca ne bi našli. »Otto, tega pa že ne bomo spravili v denar,« sem dejal. Toda Koster je bil samozavesten. »Srednjega avtomobila resda ni /noč spraviti v denar, Robby,« je dejal. »Ljudje kupujejo cenene in zelo drage. Se so ljudje, ki imajo denar ali ki hočejo vsaj veljati za petične.« »Kje je Gottfried?« sem vprašal. »Na nekem političnem zborovanju.« »Neumnost! Kaj pa išče tam?« K8ster se je zasmejal. »Tega še sam ne ve. Najbrž mu je pomlad zlezla v kosti. Kadar ga prime, mora zmeraj imeti kaj novega.« »Ze mogoče,« sem jedal. »Daj, da ti malo pomagam.« Brkljala sva okoli avtomobila, dokler se ni stemnilo. »Zdaj bo pa dovolj,« je dejal Koster. Umila sva se. »Ali veš, kaj imam tu?« je vprašal in potrepljal svojo denarnico. »No?« PODJETJE .NAFTA' V LENDAVI išče nova nahajališča nafte Letos bo izvrtalo 9 tisoč metrov raziskovalnih vrtin v Prekmurju, na vzhodnem Štajerskem in v Medjimurju. Za raziskovanje bo potrebovalo 278 milijonov din Nahajališče nafte v lendavski dirati, če ne bi poiskali novih neuspešnih vrtinah so zadnji čas okolici je raziskano. Doslej so nahajališč. S pridobivanjem nafte odkrili slano vodo, kar je potrdilo navrtali skoraj vse naftno polje; je povezano tudi raziskovanje. napovedi geologov, da je tamkaj iz številnih vrtin priteka nafta. Nafta v Lendavi je za letos bilo nekoč morje. Pozneje so od-Ker pa vsaka vrtina daje nafto pripravila več raziskovanj. Na- krili prve znake zemeljskega pli-le 10 do 15 let, bi po preteku daljevala bo pri Kogu, kjer raz- na, nato pa še sledove nafte, take dobe morali podjetje likvi- iskujejo že nekaj let. Po nekaj j Lansko leto s0 izvrtali poiz. I kusno vrtino v Murskem gozdu, ............. t .......v bližini madžarske meje v jugo- ! vzhodnem delu Prekmurja. V bli-i žini, na drugi strani meje, Madžari že dalj časa dobivajo nafto. Prva vrtina sicer ni prinesla uspeha. Raziskovanja pa bodo nadaljevali; prepričani so, da bodo nekje v bližini našli nafto. Geofizikalna merjenja so pokazala, da so možnosti nafte tudi pri Filovcih, kjer ravenski del Prekmurja prehaja v hribovitega. Nafta iz Lendave .bo letos naredila tri raziskovalne vrtine. Precej upanja je, da bodo našli nafto; saj imajo tudi Madžari v bližini državne meje naftno polje. Letos bodo začeli raziskovati tudi jugozahodno od Radenc, kjer geologi domnevajo, da bi bila nafta. Raziskujejo pa tudi v Sitnici pri Murskem Središču, kar ie že v LR Hrvatski. Kakor kaže, bo Nafta v Lendavi prevzela naftno polje v Medjimurju, ker ima podjetje v Zagrebu zaradi oddaljenosti mnogo večje stroške. Takšna raziskovanja pa so draga in včasih tudi brezuspešna. Zato so za raziskovanja predvidena sredstva iz državnega proračuna v znesku 220 milijonov dinarjev. Za letošnja raziskovanja podjetju še manjka 58 mili-i jonov din. Pričakujejo pa da bodo nekaj dobili tudi iz republiškega proračuna. P. J. BALKANSKI MLADINSKI FESTIVAL V ANKARI SODELOVANJE NA BALKANU Poslanica turškega ministrskega predsednika Menderesa Ankara, 28. febr. (Tanjug). — je predlagal, da bi bil balkanski vzdušju. Udeležili so se ga P^e° je CUldgdi, Uct Ul UU. UclAivciiiaivi vauujju. -- - - TUT' V -zgradbi filozofske fakultete se mladinski festival prihodnje leto drugih zastopnika Grčije in : !eogradu. čije v sekretariatu, veleposlanik Kapetanides in Aksel, ter držav Sprejem v tajništvu . ni tainik za zunanje zadeve n. Balkanskega pakta ni tajnik za zunanje z< Popovič, državni tajnik za rodno obrambo generalpolkovnik Vrtalni stroji na naftnem polju pri Dolnji Lendavi BRALCI NAM PIŠEJO Kje naj hi bila prosla XIV. divizije 7 V KZ v Škofji Loki so imeli pred Prebivalci šoštanjskega okraja žl- slavili, tu je bilo prvo osvobojeno ; tednom občni zbor, ki je pokazal, ko-vahno razpravljajo o letošnjih veli- ozemlje. Nikakor pa se prebivalci na- , Ukšni so lahko uspehi, če so upravni kih proslavah obletnice prihoda XIV. šega okraja ne stnnjajo s tem, da bi ' odbor in uslužbenci nesebični in vest- ni pri delu. Zadruga ima svojo ži- divizlje na Štajersko in o proslavi bila proslava v Žalcu ali kje drugje, j vinsko osemenjevalno postajo, strojni 10. obletnice osvoboditve Zg. Savinjske doline. Da je to razpravljanje tako živahno ni čuda, saj se je XIV. divizija borila na teritoriju celega šoštanjskega okraja od Paškega Kozjaka preko Raven, Zavodnje, Belih vod, Mozirskih planin tja do Ljubnega in še naprej. Zg. Savinjska dolina je teritorialno najobsežnejši del šoštanjskega okraja in so pre-bivalal te doline vso narodnoosvobodilno vojno pomagali našim borcem. Tudi prihod XIV. divizije so. navdušeno pozdravili. To ozemlje je bilo že septembra 1944. leta prvikrat popolnoma osvobojeno in so v teh borbah sodelovale enote XIV- divizije. Ta divizija je Imela štab v Ljubnem ob Savinji. Tu je bil tudi štab IV. operativne cone, tu so bile tuje vojaške misije, tu so tudi bile razne civilne ustanove. V Ljubnem je bil sedež oblastnega komiteja Komunistične partije Slovenije, tu Je bil sedež Pokrajinskega odbora OF in raznih drugih organizacij. Zato je popolnoma naravno, da mora biti velika letošnja proslava ravno v teh krajih, ki so v naši zgodovini svetlo zapisani. V Ljudski pravici-Borbi z dne 24. februarja 1954 je bil objavljen članek, v katerem pisec piše, da bo ta velika proslava ali v Žalcu, ali pa v Šmartnem ob Paki. Mislim, da bi bilo edino pravilno, da bi ta proslava bila tam, kjer se je borila XIV. divizija, tam, kjer je bila IV. operativna cona. To mesto bi bilo zelo primemo v bližini Šmartnega ob Paki pri vasi Gorenje. Baje so sl nekateri tovariši od Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije že ogledali prostor, ki bi prišel tu v poštev in da ta prostor ustreza. Glavno, kar pa je, Je to, da Je ta prostor pri vasi Gorenje blizu Šmartnega ob Paki zgodovinsko zelo pomemben, saj je tu tekla fronta leta 1944, tu so se borile enote, katerih prihod na to ozemlje bomo Jeseniški alpinisti bodo popravili zamujeno Zadnja leta se je delavnost jeseniških planincev občutno zmanjšala. Društvo ni prirejalo izletov, ni vključevalo železarjev in drugih ljubiteljev gora, niti ni prirejalo potrebnih predavanj. Število članstva se je zadnja leta za »to odstotkov zmanjšalo. Na zadnjem občnem zboru so mladi alpinisti sklenili, da bodo odslej bolj delavni. Prvo kar morajo storiti, je pridobitev novih ljudi in prirejanje predavanj, da bi čimveč ljudem vzbudili veselje do planin. Jeseničani morajo tudi urediti planinske postojanke, ki jih imajo na Vršiču in pri izviru Soče Skrbeti morajo, da bo v njih domačnost in gostoljubje, da bodo gostje kulturno postreženi in da v njih ne bo pijančevanja. Pozabiti tudi ne smejo na Karavanke in na obnovo planinstva na Go- Veličastno proslavo prihoda XIV. odsek z več kmetijskimi stroji. Lani «... , v, , je zadruga poškropila okrog 40.000 divizije na Štajersko združimo s pro- j sadni ti dreves. V njej je tudi ženski slavo 10. obletnice osvoboditve Zgor- odsek, ki je pozimi priredil gospo-nje Savinjske doline. Ustrezimo že-1 ^nlski tečaj v Costečah Pred krat-' , . „ „ . , , i kim so v Škofji Loki ustanovili tudi IJam prebivalstva šoštanjskega okraja sadjarsko društvo, ki se je združilo in dajmo priznanje ljudstvu tega s KZ. Zadruga je imela precejšen okraja za njegove napore v času naše dobiček, ki ga bodo porabili za po-, ,, „ speševanje živinoreje, kmetijstva, revolucije. -ik sadjarstva in za drugo. D. G. je davi tu pričel kultumo-športni festival balkanske mladine. Svečanemu pričetku so prisostvovali predstavnik zbornice Koraltan,! prosvetni in notranji minister, j -------------------i------ i roano ooramou p jugoslovanski veleposlanik Pavi- I Beograd, 28. febr. (Tanjug). — Ivan Gošnjak, namestnik n _ čevič, grški veleposlanik Kaler-1 Ob obletnici ankarskega spora- nika generalnega _ štaba ge' n„ gis in drugi. Prečitana je bila zuma je jugoslovanski zastopnik podpolkovnik Vučkovič, k poslanica ministrskega predsed- v stalnem tajništvu Balkanskega dant vojnega letalstva ge * ^ nika Menderesa, ki ugotavlja, da pakta veleposlanik Radovanovič podpolkovnik Ulepič, d g so pomen realističnega dela, ki nocoj priredil sprejem, ki je po- podtajnik za zunanje zadev ga predstavlja sporazum, v polni tekel v prisrčnem prijateljskem Bebler in drugi, meri razumeli tudi mladi ljudje, i ki je v njihovih rokah bodoča j _ _ „ ^ usoda naših dežel. Takšno prija-i fU? en tMMBflHEMf ■MMU? 09 Sl Pil teljstvo vliva ponos, ker se tudi j % IV H nove generacije navzemajo idea-j “ a w ciis.js delujemoZ1n ki"!? bomo d^nj^ ! Nagibu reprezentativna, Naserju izvršna oblast če bo treba, tudi borili. Pred ‘ in oziri do Sudana desetletji bi bila misel o zboru . nnlicijsk* balkanske mladine le daljni sen, Kairo, 28. febr. (R). — Ko je pri spopadih ubit n ^Llikan' današnja stvarnost pa pomeni general Nagib danes dopoldne j častnik, napovedal -Lr-jamen-napoved, da bodo ideali prej ali vpričo velike množice ljudi, ki I sko ureditev dežele i I jjVaijl slej doseženi. je še malo prej s kamenjem na-j tarni režim, hkrati pa ^ jeIn Na poslanico sta odgovorila valila na poslopje revolucionar-j Sudancem, je ^^'njim *n jugoslovanski in grški delegat na nega sveta, tako da je morala J i® b^v.° ^ „ t r, m. spr^0 festivalu. Naš delegat Bugarčič policija intervenirati in je NEMIRI V DAMASKU Predsednik Atasi pričel posvetovanja za sestavo nove vlade Damask, 28. febr. — Nocoj je naglega razpleta dogodkov, ker je prišlo do novih demonstracij, se .je namreč vojska iz Haleba up ! revolucionarnim svetom, V j bl1 katerega se je v Egiptu obnov^ prejšnje stanje. Nagib se J . povedal izvršni oblasti, ki j čelu, prepustil ministrskemu sv _ , polkovnikom Naserjem n revolucionarni svet pa je val grožnjo 15.000 častnik vojakov, do zadnjega sami ^ dancev, ki so koncentriran -u vUja~. iz iidicua južnem Egiptu da bodo ^ Vojska je streljala na ljudi. Po (Alepa) že pojavila pred vrati vedali pokorščino, tudi prvih podatkih sta bila dva de- Damaska in je bil krog sirijskih 'ne vrne, upoštevali P za-monstranta ubita, 26 jih je bilo častnikov in politikov okrog odklonilno stališče. Ki .-0 jja-ranjenih. Demonstracije so na- : Kuzbarija, ki so hoteli uzurpirati vzeli sudanski politiki P- gu(jan stale pred zgradbo radijske po- 1 oblast, postavljen malone pred gibovega umika, ker J ionalni staje. — V ostalem so danes po izvršeno dejstvo. Danes popoldne odločilna postavka v ggipta- ulicah patruljirali tanki. so spričo demonstracij v zadnjih notranji in zun. potu da Dva pristaša generala Šišak- dneh že objavili proglas, v kate- . ^"a Prv* pogled tu je lija, šef policije Abdulah Šeha- rem pravijo, da so informbiro- Je sporazum iskren. po- deh in komandant oklopne divi- jevski elementi skušali ribariti v zadnje dogodke ozna jjjjin0’ zije general Husein Hidah sta kalnem. Ukrep o policijski uri letno nevihto, ki je z ^ve zbečala v Bejrut. .ostane do nadaljnjega v veljavi.; bi je danes naprav sg je f.ur /n, I Predsednik republike Hašem; spravljivi gesti. ude jj je jenfe v Shijf kier je že kS'iAtasi je prevze! oblast in začei seje ministrskega sveta . * in LL ni ioln A ! posvetovanja s sirijskimi politiki predsedoval polkovnik N n3. da bosta nastala dva tabora m za sestavo noye vlade_ . povabil svojega največjeg se bo razvila državljanska vojna, je bilo rezultat treznega prizade- j i sprotnika, propagandnega ,^rj vanja načelnika generalnega Sta- Am£uEn|BdTegarija vs^merišk^ ' spremfjal6'na poti v*”Sudan, ba generala Sukainja, pa tudi konferenco v Caracasu je odpotovala mor se je namenil, ds ^ , iz Washingtona pod vodstvom Foster- ; „jq1 .511 ja Dullesa. Ob odhodu je ta izrazil f uaeAezil ................. “ • zasedanja la Jesenicah Mo zidali nebotičnike Kljub živahni gradnji še vedno stanovanjska stiska — Zaradi tesne doline bo treba zidati v višino — V načrtu je več šest- do desetnadstropnih poslopij , ozko dolino med Mežakljo in Go-, lico, so se urbanisti in gradbeniki odločili, da bi kar najbolj ekonomično izkoristili pičlo odmerjeno Na Jesenicah so še vedno te- delno omilili stanovanjsko krizo, j površino. Zato bodo tudi na Je žave zaradi stanovanj in gostin- Ker so Jesenice stisnjene v I senicah gradili visoke stavbe in skih podjetij. Dnevno se vozi na delo več kot 2000 delavcev in nameščencev. Veliko le-teh prosi za stanovanje na Jesenicah. Doslej so sicer zgradili sedem velikih blokov, katerih vsak ima 16 stanovanj, 20 štiiristanovanjskih blokov in 20 dvostanovanjskih montažnih hišic. Vsega torej več kot 250 stanovanj. Vendar s tem pereče vprašanje še ni rešeno. Letos gradi Železarna sedem novih šestnajststanovanjskih blokov. Iščejo pa sredstva in možnosti, da bi jih zidali še štiri do pet. Tako bi na Jesenicah vsaj slavnostnega _ nado, da Bo vzdušje v Caracasu ugod- prvega zasedanja sudaRS nešje, kakor je bilo v Berlinu. Kon- ; parlamenta. ■ cVet ferenca se prične jutri. Kaže, da bo K * d , revolucionarnl s . Dulles ostal v Venezueli 9 do 10 dni. i , ■' J . Salgon, 28. febr. (R). — Francoski odločil drugače, ker _ J narnen, obrambni minister Pleven se vrača danes popoldne opus.u HO v Pariz, kjer bo poročal o rezultatih da bi odpotoval V Kartum ir‘ .j svoje inšpekcije v Indokini in o - , .. t0 njega s razgovorih s šefom ameriškega ura- sel namesto da za zveze s tujino Stassenom. Bakuri. Socialistična internacional za sodelovanje v evropski obrambni skupnosti V Beltincih so imeli sestanek i predstavniki SZDL s področja cele I občine. Razen v gospodarskih in po-' litičnth vprašanjih so se pogovorili i o pripravah na občne zbore SZDL in o ponovnih volitvah v ljudsko skupščino Slovenije, ki bodo v 81. volilni enoti 14. marca. njih? ,vib Bruselj, 28. febr. (R). Danes se pogoje za sodelovanje ‘VT^jteV je zaključila evropska konferen- j dežel ali za njihovo ,Prll. „nost>' ca socialistične internacionale. V ’ '' ’----1 ; *'* zaključni resoluciji opozarja na potrebo krepitve politične, gospo darske in vojaške solidarnosti zahodnih dežel. Vse socialistične stranke morajo pazno premotriti Zadnje športne vesti HOKEJ KANADA : NORVEŠKA 8:0 Stockholm, 28. febr. (AFP). — V tekmovanju za svetovno prvenstvo je kanadska reprezentanca dosegla visoko zmago nad norveško z rezultatom 8:0. UTE2I k evropski obrambni __________„ _ c ,trflT~ jivo sredstvo evi nosti. k co' Delegacija zahodnonerns^^aja ki v sedanjih pogojih P1"”' var-zanesljivo sredstvo evropsk REKORD: 87,5 kg Sarajevo, 28. febr. — Popič, član I Jugoslaviji. Novi stanovanjski bloki na Spodnjem plavžu na Jesenicah sarajevskega Hajduka, je danes do- j pravil Informacijski center segel rekord v dviganju uteži za pol-j N vnrku cr>remljan° V težko in težko kategorijo. Dvignil Je i v lOrKU, sp , emške cialiistične stranke je ^aSjved' proti. Delegacije švicarske, ske in finske stranke so sovanja vzdržale. Predavanje o Jugosl«v^ New York, 28. febr. Petdeset slušateljev u-subvencijo v višini nad milijon ustanovili novo gospodars pja nilijona dinarjev ie jetje »Pohorska vzpenj®^jjj jj. cesto v dolžini 8 kilometr mer so prihranili precej ® enj»' nih stroškov za gradnjo v j-poni če. Izsekali pa so meritvenega pasu. sko Lani so v Mariboru ustanovili zadrugo »Pohorska vzpenjača«. Kljub finančnim težavam in pomislekom nekaterih kolektivov je delo na tem turističnem objektu precej napredovalo. Ce pa bodo kolektivi pokazali dobro voljo in po svojih možnostih prispevali denar, bo vzpenjača lahko v predvidenem času začela služiti svo- ________ jemu namenu. Izgradnja bo orno---štrukelj »Metalna«. 'rijPejIJGastei' gočila množičen obisk in razmah podobna avstrijski v Bud gtir- nu. V zaprtih gondolah b< e]j»li je sedeži in bodo lahko P da frnvcuego paau. c mari-na dela pa bodo izvršni borski tovarni kovinski. ^ j,o vrha Pohorja v dolžini pol kilometra. Namesto sedanje za Pionirski odred osnovne »olej 5<>j dinarjcv deležev! La Beltincih je svečano proslavil letnico srbske vstaje. -jo dinarjev. Pol mimona ainarjev u prispeval tudi Okrajni ljudski odbor Maribor-okolica, podjetja pa so vplačala_6 milijonov 625 ti-ni »o v pripravah popravili kamionsko izredni skupščini so iz' članski izvršilni odbor. ;,vol>b dir!kii izvoli*1 torja novega podjetja iurisb zaslužnega športnega ' nega delavca Francija List Izdaja Čacopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul. 31, telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul fl'111., tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik pravice - Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, telefon 23-261 do 23-264 — Telefon za naročnino In oglase ‘21-030 — Mesečna naročnina za našo državo 250 din, za 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini