Poitnina plačana v gotovini
Leto LXXII., št. 205
LJubljana, ponedeljek 11.
LOvENSKI
ichaja vsak dan popoldne izvzermi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v  Jugoslaviji  Din   12.—,  za   inozemstvo  Din  25.—     //     Rokopisi  se  ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPftAVNIŠTVO
LJUBLJANA, Knaffjeva uBca stav. S Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MAJU BOR, Grajski tra it 7 // NOVO MESTO, tjsbljansfca cesta, telefon št. 26   //   CELJE, consko uredništvo: Strossmavorjeva ulica 1, telefon št. 65;
Stružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVBMJ  GRADEC,  Slomškov trg 5    //    Postno  hmnimica  v  Ljufelrcmi  u. 10.351.
Memški napad na Varšavo odbit
Po soglasni!! poročilih iz nemškega in poljskega vira Je nemško prodiranje na vse) črti ustavljeno — Po srditih borbah so se morale nemške čete umakniti iz varšavskih predmestij — Pričenja se prva velika bitka na novi
obrambni fronti
VARŠAVA, 11 sept. c. Varšava je slej ko prej v poljskih rokah. Nemci napadajo mesto z jugozapada in severovzhoda. Napadi pa so bili doslej odbiti in so se morali Nemci na obeh mestih umakniti. Ena nemška motorizirana kolona je začasno res prodrla do središča mesta, pa se je morala hitro umakniti. Nemci skušajo na severovz-hodo izsiliti prehod svojih Čet preko Bu£ja. da bi tako prodrli poljsko obrambno črto. Včeraj je bilo izvršenih 17 nemških letalskih napadov na Varšavo. 15 nemških letal je bilo sestreljenih.
VARŠAVA. 11. sept. ob 3. zjutraj: (Havas): Šef štaba varšavske obrambe polkovnik Lipinski je imel po radiu govor, v katerem je rekel med drugim:
Varšava je preživela danes zelo buren dan. Ob 5. zjutraj je sovražno letalstvo napadlo mesto. Ob tej priliki smo sestrelili nemško izvidniško letalo. V teku dneva je bilo še 17 letalskih napadov, pri katerih je sodelovalo 70 bombnikov. Posrečilo se nam je sestreliti 15 aparatov. 5 nemških letal je padlo v središče mesta, 10 pa v pred-m os t i a. Varšava se bori! Vojska ramo ob rami s prebivalstvom brani svojo prestolnico. Kljub veliki škodi fn izgubam pa vladata tako med vojsko kakor med prebivalstvom borbenost in odločnost. Včeraj so bile prirejene velike manifestacije na trgu Josefa PT1-sudskega. Ob tej priliki so bili sežgani letaki, ki so jih metali nemški letalci.
VARŠAVA. 11. sept. AA. Reuter javlja: V komunikeju, ki je bil ponoči objavljen preko radija, sporoča poljska vrhovna komanda, da se nemške Čete nmikaio iz neposredne hližine Varšave.
VARŠAVA, 11. sept. AA. Havas po-
roča: Varšavski radio sporoča, de je poljska vojska odbila napad nemških čet na Varšavo.
VARŠAVA, 11. sept e. Varšavski župan je snoči pozval prebivalstvo, naj podpira vojsko. Naglašal je, da vojska ne bo zapustila Varšave in da bo mesto branila do skrajnosti.
Nemško pojasnilo
LONDON, 11. sept. AA. Reuter poroča: Okrog polnoči je bilo preko nemških radijskih postaj oddano naslednje sporočilo:
Kar se tiče operacij na poljski fronti, mora nemški narod razumeti, da od naših čet ne moremo pričakovati, da bi nadalje prodirale z dosedanjo presenetljivo brzino. Potrebno bo nekaj časa, da se zavarujejo pokrajine, ki smo jih doslej zavzeli.
BERLIN, 11. sept. e. Reuter: Nemška vrhovna komanda je izdala obvestilo, v katerem pravi, da so vojne operacije v koridorjn končane.
PARIZ, 11. sept e. Sinočnji komunike Nemcev priznava, da nemško napredovanje na Poljskem ne gre več tako naglo od rok in da je nekoliko počasneje. Nasprotno pa Poljaki javljajo, da so se morali Nemci na nekaterih krajih umakniti. Vse kaže, da se obe strani pripravljata za odločilno bitko, ki bo v prihodnjih dneh. Nemci hočejo zgraditi mostove čez reko Bug, da bi tako močneje pritisnili na Poljake. Jugozapadno se razvija bitka na črti Lodz—Sandomirz in je pričakovati spopada v večjem obsegu. Nemci so pritegnili za operacije čete izpred Varšave in se pripravljajo za napad na dveh frontah na severu in vse do slovaške meje.
Umik Polplcov Je končan
Na novi obrambni črti nudijo poljske čete odločen odpor
Bukarešta, 11 sept K Iz zadnjih avtentičnih poročil s poljske fronte je razvidno, da se je Poljakom posrečilo zavzeti mesta v naprej določeni obrambni črti ob Narevu, Bugu in Visli. Na ta način so si poljske čete ustvarile možnost, da se delj časa upirajo na severovzhodu Poljske. Po teh poročilih so Poljaki precej zaustavili napredovanje nemških čet izven Modlina, na kraju, kjer se stekata Bug in Visla. Iz vseh poročil pa je tudi razvidno, da so nemške čete naletele na srdit odpor Poljakov v okolici Kielca. Glede prodiranja nemških čet proti Lvovu in Jar osla vu se doznava, da so zaenkrat še zelo daleč od ukrajinske prestolnice. Teren je tu gozdnat in gorat, kar znatno onemogoča prodiranje nemških motoriziranih oddelkov.
Utrjevanje poljskih čet ob Narevu. Bugu in Visli ima velik strateški pomen. Računajo, da bodo Poljaki s tem preprečili zavzetje Varšave. Na drugi strani pa to utrjevanje kaže, da se je poljski vrhovni komandi posrečilo ustaviti umik poljskih čet tam, kjer se je nameravalo, z drugimi
besedami tam, kjer je bilo sklenjeno, da se zadrži sovražnika. Na podlagi tega niso bila točna poročila, ki so navajala, da je poljska armada na begu. Ali se bo Poljakom posrečilo, da vzdrže obrambno linijo na Bugu, Visli in Narevu, ni odvisno samo od nastopajočega deževja in naraslih rek, temveč tudi od dogodkov na zapadni fronti. Vsekakor je napravil pritisk na zapadu ugoden vpliv na poljske čete in na njihov odpor.
Če bi se Nemcem v njihovem prodiranju proti severu posrečilo prodreti med Sanom in Dnjestrom. bi to pomenilo resno ogrožanje zveze med Lvovom in Lubli-nom, ker bi bila s tem presekana zveza med Ukrajino in ostalo Poljsko. V prvem tednu poljsko-nemške vojne je Poljska razen koridorja izgubila najvažnejše industrijske centre. S tem so že vnaprej računali in so zato odpeljali velike zaloge premoga in surovin na vzhod. Dopisnik »United Pressa«, ki je potoval skozi Poljsko, naglasa, da ni opazil nobenih znakov demoralizacije.
Pričete?' ^rve velike bitke
Pred Varšave Jugu in pri Modlinu trajajo borbe že 48 ur
Lubiin, ii. sept e. Poljski generalni štab javlja, da se že 48 ur vrše srdite borbe pri Varšavi, pri Bugu in v okolici nad Modlinom in Varšavo. Te bitke naj bi omogočile koncentracijo poljskih moči. To je glavni cilj. Tudi tu je igrala glavno vlogo obramba Varšave, ki se nahaja na levi strani Varšave. Na Poljskem smatrajo, da se šele v tem delu nahaja njihov glavni obrambni strateški položaj. Poudarja se pomen te črte tudi iz prejšnje -^ojne. Ta Črta predstavlja trikot, katerega gornja stran je glavni del Varšava in Bug. To je tako imenovani »predel petih rek«. Ta del je zelo gozdnat. Ce bodo nemške čete prekoračile Narev, bodo morale prodirati skozi popolnoma močvirnate terene, kar bo predstavljajo znatno oviro za njihove motorizirane edinice. Na severu se nahaja glavna obramba poljskih čet v znani trd-
njavi Modlin, ki je dobro znana iz prejšnje vojne in ki je igrala veliko vlogo na isti črti v bojih med Nemci in Rusi.
Poljski obrambni načrt
Pariz, 11. sept. c. V francoskih vojaških krogih presojajo obrambni načrt poljske vojske takole:
Poljaki bodo sedaj skušali braniti dve liniji: prvo na severovzhodu od Varšave, linijo Visla-Bug-Narev. Ta linija je bila ie poprej določena v poljskem obrambnem načrtu in lahko omogoči zelo dolg odpor. Na jugu pa bo druga linija potekala ob Visli. To je nova obrambna linija, ki jo poljska vojska tale sedaj utrjuj*.
Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva o položaju na Poljskem
Berlin, 11. sept. A A. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Vojne operacije v pokrajini koridorja se lahko smatrajo za končane ter se je fuhrer podal k šleski armadi, ki je preko Čensto-hove, Kielca. Konskija in Radoma prodr la do Varšave. Nemške čete so zasedle v toku osmih dni prostor, za zasedbo katerega se je potrebovalo ob začetku sveto<me vojne leto dni Letalstvo, oklopre edinice, motorizirane čete in pehota so dosegle rezultate, ki se zdijo neverjetni. Poljska armada je tako rekoč razbita, kar dokazuje dejstvo, da so bili te dni uje+^ trije poljski generali, m to poveljniki tretje, sedme in 19. poljske divizije. Poveljnika 19 poljske divizije z vsem njegovim štabom je ujela nemška blindirana edinica v trenutku, ko je stopal iz svojega avtomobila, da bi se pridružil četam. Kielce je polno ujetnikov. Novi ujetniki neprestano prihajajo v tisočih in tisočih. UjetniŠko taborišče v Kielcih je prenatrpano ter so začeli nove ujetnike prevažati v Jedjejov. V pokrajino Radom je prispelo včeraj 24.000 poljskih ujetnikov. Fuhrer je letel nad bojiščem v
pokrajini Kielce in Radom, kjer je zapadno od Visle več poljskih divizij obkoljenih ter obsojenih na predajo. Fiihrer je najprej letel nad prvimi črtami, kjer so se vodile borbe v minulem tednu, nato pa v višini 1000 m nad cestami, po katerih se umikajo premagane poljske čete. Približno v sreii-ni pokrajine Radom se nahaja ravnina, na kateri je zgrajeno začasno letališče. Ta se je fuhrerjevo letalo spustilo. Nato je fuhrer nadaljeval let proti Varšavi do kraja, kjer Poljaki poskušajo prebiti fronto obkoljenih divizij zapadno od Varšave, m kjer velike množice obkoljenih poljskih čet padajo pod osredotočenim ognjem nemške artiljerije, strojnic in tankov. Zvečer je fuhrer odletel z letalom v svoj glavni stan z imenovanega poljskega letališča, na katerem so zdaj spravljeni nemški bombniki in lovski aparati.
Hitler na Poljskem
Berlin, 11. sept. c. Kancelar Hitler je včeraj v letalu pregledal bojišče na Poljskem vse do pred Varšave.
Ofenziva na zapadu
Med menja jočlmi se napadi in protinapadi francoske čete polagoma napredujejo v n ško utrjeno cono
Pariz, 11. sept. e. Havas. 14. poročilo vrhovne komande: Na fronti je bilo s celo vrsto metodičnih operacij omogočeno napredovanje med Saaro m Vogezi. Sovražnik je začel z ofenzivnim poktetom v področju severovzhodno od Sierko. Francoske in angleške pomorske sile so minirale nekatere predele Rokavskega zaliva in Severnega morja. Izvidniški poleti naših letalcev se nadaljujejo.
Pariš, 11. sept. e. Po vesteh, ki so prispele v Pariz, kaže, da bo pojačanje bojev na zapadni fronti doseglo svoj namen, da se ustavi napredovanje nemških čet na Poljskem. Iz Belgije prihajajo namreč vesti, da so ceste, vodeče proti zapadu, polne čet in materiala, ki prihaja z vzhoda. V tukajšnjih krogih mislijo, da je opažati znamenja, da nemški napad na Poljsko popušča. Dodaja se sicer, da je nemški pritisk še vedno zelo močan, opozarja se pa, da so vesti o prevozu in transportiranju
nemških čet proti zapadu v skladu s francoskimi obvestili o protinapadu nemških čet, ki se je pričel na zapadu.
Pariz, 11. sept. c. Francoski vojaški krogi mislijo, da je nemška Siegfriedova linija v Posaarju najmanj izgrajena, ker je bila gradnja tam začeta najpozneje Tudi tu pa je skoro nemogoče obrambno linijo naenkrat predreti. Nemški utrdbeni pas obsega tri linije, od katerih je srednja najmočnejša. Ce se Francozom le posreči predreti skozi nemški utrdbeni pas, imajo Nemci pripravljene svoje delovne oddelke, da takoj zgradijo nove utrdbe. Maginotova linija je mnogo trdneje zgrajena nego Siegfriedova. Utrdbe so globlje pod zemljo in omogočajo prevoz več sto tisoč čet pod zemljo na večje daljave.
Letalski alarm v Parizu
Pariz, 11. sept. c. Davi je bil v Parizu alarm za letalski napad.
Položaj na bojiščih v francoski luči
Prikaz trenutnega položaja po francoskih uradnik poročilih
Pariz, 11. sept. br. Agencija Havas je izdala o trenutnem vojaškem položaju naslednji pregled:
Francosko vojno poročilo prvič omenja nemška krajevna imena. Sele sedaj se da iz tega posneti smisel in dalekosežnost zadnjih vojaških operacij na zapadni fronti. Francoske čete so zavzele večino gozdov VVarnt. Borbe se vodijo torej že izključno na nemškem ozemlju Francoska fronta je sedaj izravnana m se nahaja neposredno pred Sarbrucknom in Sarloui-som. Z zavzetjem warntskih gozdov je odstranjena nevarnost, da bi mogli Nemci obstreljevati važna železniška križišča v zaledju, zlasti v okolici Metza. Francoske čete obvladajo sedaj najvažnejše točke Posarja. zlasti izredno važni prometni križišči Vollklingen in Baslacken. Francoske čete so vse zavzeto ozemlje očistile vseh ovir. Nemški protinapad ni uspel, kakor izrecno ugotavlja poročilo francoskega vrhovnega poveljstva. Lahko se ugotovi, da povzročajo dogodki na zapadni fronti nemškemu vodstvu mnogo večje skrbi, kakor pa vsa vojna na Poljskem Ker vojaški uspehi na Poljskem niso toliki, kakor so pričakovali, se poslužujejo sedaj Nemci raznih sredstev. Tako se je včeraj naenkrat oglasila radijska postaja Strasbourg m dajala poročila, ki so izzvala splošno začudenje. Strasbourška radijska postaja je že teden dni izven obrata. Sedaj so začeli Nemci oddajati na njeni valovni dolžini poročila slično, kakor so pred par dnevi na valovni dolžini varšavske postaje poročali o zavzetju Varšave, ki pa še danes ni v nemških rokah.
Odpor poljske vojske, ki se je zaustavila po strateškem umiku pred Varšavo, se razvija v prvo večjo bitko. Sedem kilometrov pred Varšavo so močni poljski oddelki zaustavili nadaljnje prodiranje Nemcev. Poljakom se je posrečilo, da so umaknili svoje čete iz Poznanjske, kjer jim je grozna obkolitev. Na urniku so te čete bra-
nile vsako ped zemlje in prizadejale sovražniku velike izgube. Varšava se pretvarja v drugi Verdun. To priznavajo celo
italijanski Usti. ki sicer upoštevajo
vilčno in tehnično na d moč nemške vojske, a naglasa j o, da odločitev na Poljskem še ni padla. Virginio Gaj da piše v »Giornaru d' Italia«. da se lahko Poljaki Se dolgo drže, zlasti Če bodo zvabili Nemce v močvirne pokrajine Volinije.
Vojna na morju
London, 11. sept. c. Nemške podmornice so potopile zopet dve angleški ladji: »Regent Taga« (10.000 ton) in »Mangapoor« (8.640 ton). Pri potopitvi slednje je bilo več žrtev. Angleška admiraliteta poroča, da rma nemška mornarica doslej mnogo več žrtev nego angleška. Admiraliteta pa še ne daje p tem točnih podatkov. Proti nemškim podmornicam je ▼ akciji vse hro dovje rušilcev. Spremljevalni sistem za vse angleške ladje še ni bil izveden, temveč bo šele v prihodnjih dneh. Potem se bo nevarnost napadov sovražnih podmornic znatno zmanjšala.
London, 11. septembra. AA (Reuter). Ministrstvo za lnfornvacije objavlja.: Posebna nadziralna služba za prepovedano blago je bila uvedena v Gibraltarju, pomožna nadziralna služba pa tudi v Aleksandri ji. Colom bu ln Trincoenaleeju. Poročajo, da sta nemška trgovska parnika »Baldur« (5.800 ton) ln »Begesak« (4.0OO ton) nasedla na no*veakl obali. Po vsah poročilih napadajo nemške podmornice na velikem prostoru, toda britanski protiukrepi se stalno m strogo izvajajo.
Vojna v radiu
Lubiin, 11. sept. c. Nemške radijske postaje v Nemčiji delujejo sedaj tudi na valovih poljskih postaj Varšava I., Varšava II. in Vilno. Nemške postaje 90 prevzele tudi signale teh postaj. Snoči so prenašale te nemške postaje celo mašo in pridigo v poljščini. Vse tri omenjene poljske postaje delujejo še vedno, vendar jih ni dobro slišati, ker so nemške postaje močnejše.
Kam meri Rusija ?
Berlin, 11. sept. e Ena najpomembnejših informacij, ki je bila s strani nemških pristojnih krogov včeraj posebno poudarjena, predstavlja vest o proglasitvi mobilizacije v Rusiji. Dasi se tu opozarja na možnost, da v tem primeru morda še ne gre za splošno mobilizacijo, se vendar dobi vtis, da je že samo to dejstvo bilo tu ugodno sprejeto. Po zadržanju nemških pristojnih činiteljev kaže, da naj ta mobilizacija v Sovjetski Rusiji v prvi vrsti služi zavarovanju ruske zapadne meje, kar pa naj bi vsekakor vplivalo na večjo oslabitev poljskega odpora in imelo tudi za posledico olajšanje operacij m še hitrejšega napredovanja nemške vzhodne vojske. S pristojne nemške strani se sicer še ne precizira stališče Nemčije napram temu dogodku, temveč pravijo samo, da to dejstvo že samo zase dovolj govori. Tako tolmačenje nemških pristojnih činiteljev dopušča razne kombinacije.
Poljska armada v Franciji
Poleg češkoslovaške in avstrijske legije je bila
vaaa ie
Pariz, 11. sept j. Francoski zunanji minister Bonnet in poljski poslanik Lukasie-wicz sta včeraj podpisala pogodbo o ustanovitvi posebne poljske armade v Franciji. Poljsko armado bodo vodili poljski oficirji Po uradnih podatkih prebiva v Franciji nad 1 milijon Poljakov. Ker so to večinoma delavci in nameščenci, sodijo francoski vojaški krogi, da bo mogoče zbrati v Franciji popolnoma samostojno poljsko armado, ki bo štela več stotisoč mož,
Park, 11. septembra. AA. Poljski poslanik v Parizu L.ukasiewicz je imel moči govor po radiu, v katerem je med drugim
dejal:
Poljaki! Obveščam vas, da sem v imenu Poljske s francosko vlado podpisal sporazum o sestavi velike vojne enote, sestavljene od Poljakov v Franciji. Vojaki te poljske enote se bodo borili pod poljsko zastavo in bodo prejemali naredbe v poljskem jeziku. Bratstvo dela, ki ste ga ustvarili v gostoljubni Franciji, bo ponovno potrjeno s tradicionalnim bratstvom orožja med obema našima državama. Poljska ima zaupanje v junaško silo in lojalnost francoskega naroda. To zaupanje naj navdihne vsa dela poljskih vojakov, ki
samostojna poljska
se bodo borili v Franciji. Vojna v obrambo civilizacije, vojna, ki nam je bila vsiljeno, se je šele pričela. Poljska bo glede na svojo zemljepisno lego zmagala za ceno velikih žrtev. Zvesti idealom naših prednikov se bomo borili za svobodo ter manifestirali ponosno bratstvo orožja, ki nas veže. Navdahnjeni z nesmrtno tradicijo legij Pilsudakega bodo poljski vojaki v Franciji dostojni hrabrosti in po žrtvovanja poljske vojske, ki se bori pod poveljstvom maršala Rydz-Smiglega proti močnejšemu sovražniku. Kjerkoli boste delali, v katerihkoli vrstah se boste nahajali, vi boste dali dokaz meščanskih in vojaških vrlin, onih vrlin, ki so ustvarile neodvisnost Poljske. Vi se boste borili za čast in pravičnost, vi se boste borili za zmago.
11. sept. J. V češkoslovaško legijo se je doslej prijavilo okrog 40.000 Cehov in Slovakov. Zanimivo je, da se prijavljajo v Češkoslovaško legijo tudi mnogi bivši češkoslovaški državljani   * v
rmris, 11. sept. t. j. V Franciji živeči Avstrijci so sklenili ustanoviti posebno legijo, ki se bo borila v vrstah francoske ar-
Strop 5
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 11. septembra 1939.
Stev 205
Praznik Pivkove
sokolske družine
Svečano razvitje članskega in naraščafskega prapora
MARIBOR,   10. sept.
Pivkova sokolska družina, ki že nad 10 let neumorno deluje na torišču sokolske-ga dela v petem mestnem okraju, je imela danes svoj težko pričakovani ter zaradi raznih neprilik že večkrat odloženi sokolski praznik. Kljub položaju, ki vlada danes v svetu in zaradi katerega so prireditve na prostem ter v večjem obsegu izpostavljene raznim okrnitvam, se je na današnjo nedeljo zbralo na letnem telova-dišču Sokola I toliko narodnega in so-kolstvu naklonjenega občinstva, da se je prireditev razvila v spontano sokolsko manifestacijo. Prišli so Sokoli od blizu in daleč, da s svo:o navzočnostjo podpro agilne sokolske delavce ter da prisostvujejo svečanemu razvitju dveh novih sokolskih praporov. S tem svojim činom je Pivkova sokolska družina skoraj docela izčrpala svoj bogato zamišljeni delovni načrt Petrove sokolske petletke. Naša mestna periferija nujno potrebuje mnogo tako agilnih sokolskih edinic. kakršna je je baš Pivkova. ki koraka nevzdržno naprej od uspeha do uspeha.
Na bogato okrašenem prostoru letnega telovadišča je bilo danes ves dan živahno vrvenje, ki je ob popoldanski prireditvi doseglo svoj višek. Množica Mariborčanov ter okoličanov je zasedla obsežne tribune, dočim so predstavniki sokolstva z zastopnikom mestnega poveljnika generala Stanojevića garnizonariem r>odpolkrvnikom Maslacem v sredini, zasedli določene prostore na improvizirani častni tribuni.
Ob zvokih godbe »Drave« so ob viharnem vzklikanju množicp vkorakali na telovadni prostor vsi nastopajoči oddelki ter postrojena močna Četa Sokolov v slavnostnih krojih. Ob dvignjeni državni zastavi je spregovoril na postrojene oddelke ter na zbrano obč'nrtvo tople pozdravne besede domači društveni starosta br. Jože M o h o r k o . ki se je uvodoma spomnil predvsem našega mladega «*okol-skega staroste Nj. Vel. kralja Petra II., poudarjajoč, da Sokoli kljub nemirnim časom ne smemo kloniti, ker zahteva že sam čas od nas. da smo strnjeni in duhovno edini ter Čvrsti.
Po odsvirani državni himni je starosta Mohorko naslovil tople pozdravne besede navzočnemu podpolkovniku Maslaču ter združil ta po7drav s pozdravom so-kolstva našemu domačemu oficirskemu zboru ter nn^i iunp.ški vniski. Zatem ie pozdravil vse navzoče zastonmke raznih ustanov in uradov zlasti pa še navzočega starosto mariborske župe br. dr. Milana Goriška ter zastopnike ostalih sokolskih društev. S tega veličastnega sokol-skesa zbora ie bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II ter pozdravna brroiavka SK.T v Beograd.
Br. Mohorko je v svoiem nagovoru omenil, da je bila današnja sokolska manifestacija zamišljena kot proslava 10 letnice društvenega obstoja, kar se pa mora zaradi novih prilik preložiti na poznejši čas.
Osrednja točka današni^ea sokol ske?a slavi e je bilo razvitje dveh novih sokolskih praporov, ki so jih Sokoli razvili v vsei svon veličini ob istočasni počastitvi spomina ustanovitelja društva ter prvega
staroste blagopok. Ibr. dr. Ljudevita Pivka. Oba prapora, {lanski In naraieajski.
sta bila razvita na izredno dostojanstven in svečan način, tako da bo ta prireditev ostala vsem navzoČnim v trajnem spominu. Naraščajniski prapor so si naraščaj-niki oskrbeli sami iz lastnih sredstev, članskega pa je podaril društvu br.. Albin Ambroži č in to v spomin na svojega brata blagopok. Mirka Ambrožiča. dolgoletnega člana in praporščaka Ljubljanskega Sokola. Načrt za oba prapora je izdelal br. Zlatko Zei, dočim je oba mojstrsko vezla s. Slava Lebanova. Po izrečeni zahvali darovatelju je br. starosta s primernim nagovorom razvil najprej društveni prapor, ki nosi uvezeni gesli »Bori se« ter »Ne kloni!« in ki ima na rdeči podlagi uvezenega sokola z razprtimi perutmi v zlatu. Zatem je kumi ca s. Mohorkova pripela na prapor lep spominski trak. Prapor je starosta izročil novemu praporščaku br. Ivanu O r e -š i C u , ki je ob prevzemu izrekel običajno zaobljubo. Sledilo je razvitje naraščajske-ga prapora, namenjenega naši novi dora-ščajoči sokolski generaciji. Ta prapor ji bo v ponos in nosi napis: »Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate« Na prapor je pripet spominski trak z napisom: »V pesti sila. v srcu domovina«. Novi praporščak br. K a t o 1 je prevzel prapor v svoje varstvo s svečano zaobljubo.
Po končanem razvitiu, ki je zbudilo pri
vseh navzočih najgloblji vtis, je spregovoril ognjevite besede starosta mariborske sok. župe br. dr. M. G o r i š e k in Čestital društvu k doseženim uspehom. Nova prapora, ki bosta odslej ponosno vihrala tu ob naši severni meji, sta se z dotikom pobratila z ostalimi sedmimi prapori, nakar so vsi oddelki defilirali pred sokol-skimi simboli.
Sledil je telovadni nastop, ki nam je v 10 izbranih točkah, v katerih je tehnično vodstvo zaposlilo vse oddelke, živo izpričal sadove vztrajnega in nesebičnega so-kolskega dela. Mnogo truda so vložili v izvedbo pestrega in bogatega sporeda vsi nastopajoči, dočim je bil aranžma v rokah br. načelnika Cilenška. sestre načelnice Orešičeve in br. Cerkven ič a. katerim gre še posebno priznanje. Izvedba posameznih točk, ki so si sledile izredno hitro in brez odmorov, je bila v veščih rokah in so vsi nastopajoči bili deležni zasluženega priznanja. Nastop je bil zaključen z učinkovito alegorično sliko, pred katero se je iz vseh strani te-lovadišča zgrnilo vse sokolstvo v sredino, kjer je skupina telovadečih dvignila državno trobojnico Množica je zatem stoje odpela himno »Hej Slovani«, s čimer je bil oficielni del današnje sokolske proslave zaključen. Na prostoru je bila zatem razgibana sokolska zabava, ki je bila isto-tako dostojna in umerjena, primerna času, v katerem živimo.
Pivkova sokolska družina je s svojim današnjim slavjem doprinesla ponoven dokaz o resnosti svojega sokolskega dela. Članstvo, naraščaj in deca se bodo odslej zbirali pod svojimi tremi prapori ter krepili srce in duh, ne za sebe, temveč za kralja in domovino!
Jadran in Nanos združena
Vzoren potek Suzijskega in ustanovnega občnega zbora v polni veliki dvorani Narodnega doma
Maribor, 10. septembra Po končanih uspešnih pogajanjih za fuzijo društev >Jadrana<s in »Nanosa« ter odobritvi novih pravil je lahko sledila sedaj ustanovitev novega, skupnega emigrantskega društva »Jadran-Nanos« v Mariboru. Danes dopoldne je bil v polni dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor, ki je privabil številne primorske rojake, ki bivajo v Mariboru, pa tudi druge odlične predstavnike in društvene zastopnike. Dvorana je bila okusno okrašena z zelenjem, simboli in sliko Nj. VeL kralja Petra LL
V tehtnih, klenih besedah je otvoril današnji občni zbor zaslužni predsednik fu-zijakega pripravljalnega odbora g. dr. Cerkveni«. Pozdravil je zbor, imenoma posamezne zastopnike, predvsem predsednika emigrantske zveze dr. čoka, predstavnika propagandnega odseka in emigrantskega starešinstva dr. Cermelja, zastopnike omladinskega sveta, »Tabora« iz Ljubljane, >Soče« iz Celja, ptujske »Gorice« itd. Prestal je pismene pozdrave, nato pa pozdravil zbrane predstavnike sorodnih nacionalnih organizacij iz Maribora, med drugim dr. Fornazariča kot zastopnika obmejnega Sokolstva, prof. Mrav 1 jaka za CMD. Gu-ština in Cimermana za Zvezo Maistrovih borcev. M. Kralja za Zvezo kulturnih društev. J. Vokača za TJJNŽB in »Dravo«, prof. Mirka in Trstenjaka za Ipavčevo pevsko zupo, F. Bajta za Brani bor itd.
Zatem sta spregovorila M. Kralj, dosedanji predsednik »Jadrana« in prof. Bizjak, dosedanji predsednik »Nanosa«. Oba sta v zanosnih besedah ocrtala potek pogajanj za fuzijo in veliko važnost združitve obeh agilnih emigrantskih društev v Mariboru. Predsednik pripravljalnega, odbora g. dr. Cerkveni*  pa je nato tolmačil važnejše točke novih  pravil  društva »Jadran-Na-nos«, ki jih je občni zbor soglasno sprejel. V vzorni harmoniji so potekle tudi volitve prvega odbora in je bil s prisrčnim aplavzom izvoljen za predsednika g. Vinko Bar poteč, V odboru so nadalje: prof. Bizjak I. podpredsednik,  Marino Kralj  II. podpredsednik, tajnika sta Grmek in Humar, blagajnika Povh in Kale, gospodarja Kor-gič in Gulič, knjižničarja Logar in Mu-šič. načelnik pevskega odseka je Roje, namestnik žnidarčič, socialnega odseka Lav-renčič,   omladinskega   Novak, namestnik Turk,   ženskega   Pinterjeva, veseličnega Ambrožič, namestnik Prunk, prosvetnega Kralj, namestnik Bizjak. Razen tega so t odboru Se drugi odborniki. Nadzorstvu pripadajo v smislu društvenih pravil širše naloge. Predsednik je dr. FornazariC, člani pa dr. Bergoč  Golouh, BratoS in Dolenc, Novi predsednik dr. V. Rapotec je izrazil zahvalo za zaupanje. V globoko zajetih mislih je prikazal smisel društvenega delovanja in je naglašal neomahljivo zve-jgtofSP in ljubezen do našega mladega ljub-
ljenega kralja  NJ. Vel. kralja Petra II.
Sledilo je poročilo g. zlberne za socialni odsek, nakar je izvolil občni zbor na predlog g. M. Kralja zaslužnega bivšega zborovodjo »Jadrana« J. Laha za Častnega pevovodjo društva > Jadran-Nanos«, na predlog prof. Bizjaka pa je občni zbor svečano počastil notarja g. J. Kogeja.
Iskrene pozdravne besede in častitke so izrazili društvu gospa Pinterjeva, nadalje dr. čok, dr. č^ermelj, Ksenija Baoič za akademsko društvo »Doberdob«, dr. Fornaza-rič v imenu obmejnega sokolstva, nadalje zastopnik omladinskega sveta iz Ljubljane, potem Iapuščak iz Celja, Jože Vokač za UJNŽB in »Dravo«, Marino Kralj pa v imenu Zveze kulturnih društev v Mariboru. Izvajanja vseh govornikov je sprejel občni zbor z navdušenim ploskanjem in velikim odobravanjem.
Ob zaključku občnega zbora, ki je izpričal vzorno soglasje in zgledno zavednost primorske emigracije, se je predsednik dr. V. Rapotec toplo zahvalil vsem udeležencem, nakar so pevci društva »Jadran-Nanos« ubrano ln skladno odpeli skladbe »Soča bela«. »Slovan na dan« in vseslo-vansko »Hej Slovani«, ki so jo vsi navzoči peli z navdušenjem in toplim občutkom. Današnji občni zbor je še tesneje povezal vrste primorskih emigrantov v Mariboru. Društvu > Jadran-Nanos« želimo čim lepše uspehe, vsem. ki so koristno in hvalevredno fuzijo pripravili, pa iskreno priznanje.
Iz Apačke kotline
Zastoj v sadni trgovini. Kakor smo že poročali, je letos žirom Apačke kotline zelo zadovoljiva sadna letina. Kmetje so računali na ugodno sadno trgovino in zadovoljive cene. Zadnji čas ob spremembi vnanjepolitičnih razmer je trgovina s sadjem popolnoma zastala. Mnogih se po-lašča vedno večja zaskrbljenost, kaj bo, če sadja ne bodo mogli vnovčiti.
Pridelek krompirja po Apačkem polju je letos slab. Zadnje dni so pričeli kmetje s kopanjem krompirja. Pridelek je zelo minimalen, kar je povzročila letošnja dolgotrajna suša. Mnogi niti ne bodo imeli krompirja za domačo potrebo, kaj še za prodajo, kot zadnja leta.
Meja med Nemčijo in Jnroslaviio je od nemške strani skoraj povsem zaprta. Prehod je dovoljen le izključno dvolast--' tem
Mariborske in okoliške novice
m— OOllsovan. Orožnik narednik pri štabu mariborske orožniške čete g. Franc M. Mimik je bdi odlikovan a srebrno kolamo za vestno službovanje. Čestitamo!
m— Is postne službe. Višja kontr. Jo-sipina Makuc ki je službovala doalej pri pošti Maribor 2, je premeščena k pošti Maribor 1.
m— Nočno lekarniško službo imata v tekočem tednu Vidmarjev* lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trari, tel. 20—05, ter Savostovm magdalenaka lekarna na Kralja Petra trgu, tel. 22—70.
m— Lanski gleda^Mi abonenti, ki želijo obdržati svoje stare sedete, so naprošeni, da se prijavijo do sobote 1«. t. m. pri gledališki blagajni. Po tem roku bodo vsi sedeži novim abonentom na razpolago.
m— Šolsko leto 1939-40 državne nižje gozdarske sole v Mariboru bo pričelo dne 16. oktobra 1939. Sprejemali se bodo gojenci v enoletno šolo. Pouk v šoli bo trajal 10 meeecev in sioer od 16. oktobra 1939 pa do 15. avgusta 1940. Za sprejem v to šolo se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudako&olske, bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletno šolo se bodo sprejemali vsi tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, nadalje tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali. Id imajo veselje do gozdarske stro. ke. Kandidati, stari pod 16 in nad 24 let, se bodo sprejeli le izjemoma- šola je združena z internatom Oskrbnina za internat znaša mesečno din 500.—. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda šele v drugem polletju šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. septembra 1939. pri ravnateljstvu šole. ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kol-kovanim, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo odnosno odpustni co, 4. nravstveno spričevalo, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočo naporno gozdarsko službo, 6. izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja.
m— Težko je obolel državni tožilec g. dr. Ivan Hojnik. ki je bil na dopustu v Zgornji Polskavi. Zadela ga je kap in so ga morali odpremiti v tukajšnjo bolnišnico. Priljubljenemu g. dr. Ivanu Hojniku želimo skorajšnje okrepčanje.
m— Razne vestt V Masarvkovi ulici je navalil neki moški na mizarja Ivana Je-lušiča s Tezna ter ga z nekim topim predmetom nekajkrat udaril po glavi, da je Jelušič obležal nezavesten. — 531etne-
ga posestnika Jakoba Ribica iz Zlatoličja je na domačem dvorišču sunil neki sosed v prepiru z nogo s tako silo v trebuh, da je Ribič obležal s hudirm notranjimi rx>škodrjami. — Z lestve je padla pri spravljanju sena 42letna viničarka Frančiška Satler iz Cagrama v Slovenskih goricah, ki si je pri padcu zlomila desnico. Poškodovanci in ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnici.
m— Huda prometna nezeoda se je pripetila na Meljski cesti. Trčila sta neki osebni avto in motociklist. Pri karambolu je dobila žena carinskega uradnika Zrna-goslava Spajič. ki se je peljala v prikolici, tako hude poškodbe na glavi, da so jo morali odpremiti v bolnico. Nesreča ie hotela, da je bil poškodovan hlapec J. Kalan, ki je v istem trenutku korakal poleg enovprežnega voza pa ga je podrl avto. Tudi Kalana so morali reševalci odpremiti v bolnico.
m— po&kusa samomora. V svojem stanovanju na Zrkovski cesti 3 na Pobrežju si je v samomorilnem namenu prerezal žile na obeh rokah 451etni čevljar Franc P. V Košakih št. 10 pa ie v samomorilnem namenu izpil večjo  količino oetove kisli-
SPORT
Razmišljanja ob včerajšnjem nogometu
MARIBOR,   10. «epc-
V tekmovanju za prvenstvo LNP sta bili danes v mariborskem okrožju na sporedu dve tekmi, in sicer v Mariboru in v Čakovcu. Obe tekmi sta bili za prizadete klube zelo važni, saj zmanjša vsaka izgubljena točka izglede za naslov prvaka. Zdi se pa, da širše občinstvo ne polaga več zanimanja za dogodke na zelenem polju, kar dokazuje slab obisk nogometnih prireditev. To smo danes občutili zlasti v Mariboru, kier ie bil na stadionu ob Tržaški cesti tako zvani mariborski nogometni »derby«, ki ie v normalnih prilikah privabilo mnogo ljudi. Danes pa 'e bilo jedva okoli 350 do 400 clcdMcev. Za veliko večino pa ie bila današnja tekma in njen izid nemajhno razočar?nie. To ie tako rado ob podobnih priložnostih V tenkem pričakovanju se izoblikuje zahteva po nečem velikem: a težka atmosfera vpliva na akterie skoro še bolj kakor na množico in u^ph je ta. da ne pokažejo niti onega minima. ki ?a s;cer serviralo takorekoč iz dneva v dan. Pci^tvo ^e. da se je dvoboj med ^p":v"^;rnn rtvaloma končal z zmn^n SK 2elezn: carja in sicer je bil rezultat
SK Železničar : ISSK Maribor 1:0 <1:0)
Zmago so si pribo^'H Železničarji zelo težko, saj se je dannšnja t^kma odbrala v takem stilu, kakor že doleo ne. Rila je prava borba skoro enakovrednih nasprotnikov Zal je bila tekma prepletena z rajnimi sabotažnimi akcijami. T?ra je bila tako brezobzirno ostra, d s se človek nehote vprašuje čemu to. Človeka mor* biti kar s^am ko vidi namesto telesno kulturne prireditve surovost in obračun s vanje med igralci, ki so pokarali danes bore malo discipliniranosti in fair Igre, ki sta bistvena po«7o^a vsrke^a pravega športnika. Tn občinstvo? Obnažio se je kakor na divjem zapadu . . . Obsinalo je igralce z imeni, da je človeka kar sram. Tn vse to se do«*aia v dana^iem rednem času, zgoli zaradi zo>e . . .' Ako se namerava Prvenstveno telrmovarile riprjoi i^va-ti v stilu, kakor je bila dana^nia tekma, potem je najbolie. ia nehamo s tovrc1n'm: soortnimi prireditvami. ki vzriettiirjajo občinstvo in igralce ter diskreditiralo nogometni šport.
O poteku igre bi omenil; samo to. da ;e bila skoro brez vsebine, sai ni niti ta niti oni nasprotnik niti prilično zaigral tako. kakor običajno   Tudi analiza posann.-^nih igralcev se zares ne izplača, omenili bi | lahko kvečjemu oba vratarja, ki sta bila . pri vseh nevšečnostih prav za prav ne-i dolžna. Kdo je kriv za surovo in brezob-
ne 261etni slikar   Miroslav Kožuh. Oba
kandidata smrti so mariborski reševalci odpremiii v tukajšnjo bolnico. V ozadju so menda rodbinske zadeev.
m— V Nemčiji vlomil — pri nas obsojen. Mah kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 291etnega kovaškega pomočnika Jurija Reharja iz Ma ribora na 3 leta robije ter na triletno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je v noči na 5. julij t. 1. v družbi nekega doslej še neizsledenega moškega izvršil drzen vlom v prostore sreskega načelstva v Lipnici, kjer je ukradel iz blagajne 64S marke in razne nemške kolke. Rehar je po vlomu pobegnil skrivaj preko meje nazaj v Jugoslavijo, kjer so ga pa kmalu izsledili in aretirali.
m— Kolesa kradejo. Krojaškemu mojstru Jakobu Pučniku iz Frankopanove 10 je doslej še neznani tat odpeljal izpred neke hiše v Trstenjakovi ulici dvokolo znamke »Weltflieger« z eyjd. štev. 2— 106954. Tudi krojaškemu mojstru Avgustu Pečarju iz Studencev je izginilo dvokolo znamke »Bianchi«. vredno 1000 din. Policija je storila potrebne korake, da stizale di jo drzni tatovi koles, ki v zadnjem času spet vznemirjajo lastnike koles.
m— Tajinstvena otrokova smrt. V Ma-j lečniku štev. 15 pri Sv. Petru niže Maribora je nenadoma umrla 21etna Marija Fe-renc. Ker so se na otrokovem truplu opazili nekateri znaki, po kate rib bi bilo mogoče domnevati nasilno smrt. ao košaški orožniki obvestili o zadevi tukajšnje državno tožilstvo, ki je odredilo obdukcijo otrokovega trupla na šentpetrskem pokopališču. Sodna obdukcija je ugotovila, da je bil otrok zadavljen. Orožniki so zaradi tega aretiraii 551etno mater Ivanko Fe-renčevo. ki je zanikala vsako krivdo. De jala je. da je otrok v noči na 9. septembra spal pri nji in je okrog 3. zjutraj začel nenadno bruhati, nato pa je umrl. Mater so zaradi suma aretirali in izročili sodišču.
m— TJkradeno motorno Kolo. Izpred kavarne »Orient« je neki doslej še neznani zlikovec odpeljal v jutranjih urah motor no kolo znamke *E>KW« z evid. štev. 2— 801. Lastnik motornega kolesa g. Leopold Burijan ima nad 6000 din škode. Policijske poizvedbe so dognale, da je tat motornega kolesa na Pobrežju kupil po tatvini bencin ter se nato odpeljal neznano kam.
m— Tatovi v akcij«. Natakarju Francu Janebi je izginil iz neke tukajšnje restavracije plašč iz balonaste svile, vreden 600 din. — Žagarju Antonu Jerebu iz Cankarjeve 16 so ukradli še neznani zlikovci iz drvarnice razno mizarsko orodje v vrednosti na<^ ^no din. —- Iz veže neke trgovine na i om trgu je izginilo šivilji Ivi Milice. ^ Pobrežja dvokolo znamke  2>>TSTJc  z evid.  štev.  2—131735.
m— Strahovaiec selniške okolice za za. pahi. Selniškim orožnikom se je posrečilo, da so izsledili in zajeli 201etnega kočar-skega sina Slavka Gutmaherja iz Janževe gore, ki je bil osumljen, da je v zadnjem času izvršil številne tatvine in vlome, ki so bile v zadnjem času v okolici Selnice ob Dravi Pri zasliševanju je Gutmaher priznal 7 vlomov in tatvin. Gutmaherja so oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
m— Nož... V neki gostilni v Vetrinj-ski ulici je zgrabil v prepiru neki mofeki za nož ter ga zasadil 26letnemu brezposelnemu pomočnikii Avgustu Zadniku v vrat. — V Ruperčah je takisto nastal v neki tamošnji gostilni prepir med fanti. Ves v krvi je obležal 451etni tesarski pomočnik Andrej Pečnik. ki je bil zaboden z nožem v prsi in roke. — Na Ruški cesti je 26 le trti mesarski pomočnik Drago Strnad navalil z nožem na gostilničarja Alojzija Kudra ter mu z nožem prizadejal tri rane v roke in hrbet. — Vsi poškodovanci se zdravijo v tukajšnji bolnici.
zirno igro bo lahko sodil samo tisti, ki je
prisostvoval  današnji tekmi.
Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane. Bil je zelo flegmatičen. Smelo lahko trdimo, da je precej kriv. da se je tekma tako izrodila Ako bi bil že v začetku posegel do skrajnih sredstev t j. izključitev, potem bi morebiti tekma bila taka. kakršna bi morala biti.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja porazila v prvenstveni tekmi rezervo ISSK Maribora v razmerju 6:1.
Drugi del današnjega prvenstvenega sporeda LNP je bil v Čakovcu, kjer je bil rezultat
Čakovečke SK : SK Mura 5:2 (4:0)
Domače moštvo je v prvem polčasu zaigralo v velikem stilu, kar v ostalem do-ka7uie tudi rezultat. V drugem polčasu so prišli do besede tudi gostje, ki so si vidno prizadevali, da bi dosegli časten rezultat Toda vsa prizadevania niso mnogo koristila, ker je imela Mura slabe strelce, razen tega pa je bila enajstorica SK Mure oč:vMno slabo disponirana.
Prvenstvena tabela v mariborskem okrožiu LNP je po današnjih tekmah na-=;edn4a:
SK 2elezn!čar 3   2   1   0   5:3 5
SK  Fapid 2   2   0   0   4:0 4
TSSK Maribor 2   1   0   1   7:1 2
Čakovečki  SK 2   1   0   1   5:5 2
SK Gradjanski 2 0 11 3:10 1 SK Mura 3   0   0   3   2:7 0
V mariborskem drugem razredu se je vršila danes popoldne na Rapidovem igrišču pn-p^etvena tekma med pobreško Slavijo in SK Ptujem. Tekma se je končala z zrnato SK Slavlje v razmerju 5:3 (2:2). Sodil je g. Jenko.
Us7i«a nesrečna ljubezen
Sv. Peter v Savinjski dolini 11 septembra Pred dnevi se je vrnil iz Celja na dopust 2fc!ctni posestnikov sin Jakob Zagožen iz Mntk nri Sv. Pavlu pri Preboldu. Fant je prišel domov zelo potrt. Doma so ga iz-nraševali. kaj mu je, a na vprašanja ni odgovarjal. Zamahnil je z roko, češ da ni nič hudega Proti večeru pa je odšel v Sv. Magdaleno k svojemu dekletu Kamlini Prosinc. Fant in dekle sta odšla iz hiše pozno ponoči in nihče ni slutil, da sta se tedaj odločila za skupno smrt. Naslednji dan so ju našli na bližnji njivi oba že mrtva. Izpila sta večjo količino oetove kisline.
Uta5te ln širit »Slovenski Narod«!
Iz Gornje Radgone
Hud fantovski pretep
Gornja Radgona. 10. septembra Lep in topel solnčnl dan je na Mali 6ma-ien privabil na vrhove Slovenskih goric, zlasti tam, kjer se je v vinotoču pod vejo ločila dobra vinska kapljica prav poceni, mnogo ljudi. Tu^ii v vuiotoču Martina Hamlerja na Ivanševskem vrhu pri Negovi se je zbralo precej ljudi, med temi fantovske družbe iz Ivanjsevcev in drugih okoliških vasi, ki so se vračali od Negove, kjer je bilo ta dan žegnanje. Proti 7. uri zvečer je prispel v Hanilerjev vinotoč tudi mlinarski pomočnik Franc žkerlec iz Oče-siavcev v delovni mlinarski obleki. Prisedel je k fantovski družbi iz Ivanjševcev, ki je že ves popoldan tamkaj popivala. Kaj kmalu po njegovem prihodu pa se je vnel med fanti prepir, kateremu je atedfi nato. kakor že običajno ob takih prilikah, tudi pretep. Nekateri oboroženi s koli, drugi z noži in nastala je pravcata gneča tn bitka, iz katere so odnesli nekateri lažje poškodbe in ogrebljine, na bojišču pa je obležal mrtev škerlec Franc zadet v srce..
Značilno pa je dejstvo, da je glavni junak noža neki Rudolf B.. ki je prizadejal Skerlecu smrtonosno poškodbo z velikim kuhinjskim nožem, takoj po izvršenem dejanju izginil v temno noč. skerlec je obležal na mestu z grozno zevajočo rano na prsih; imel je med 3. in 4. rebrom kake S cm dolgo in do 5 cm široko vreznino poševno tako, da je konica noža zadela celo na levo stran prsnega koša in v notranjosti ranila srce. Radi poškodbe srca je nastopila smrt takoj ter bi bila vsaka takojšnja zdravniška pomoč zaman.
Oroiniška patrulja je odredila takojšen prevoz pokojnega Skerkca v mrtvašnico v Gor. Radgono, kjer je bilo truplo v soboto obducirano v prisotnosti kazenskega sodnika Stanka Schuei^eria in zapisnikarja Toneta Adaniča. OrožniStvo je aretirano več fantov, med tem ko se glavni krivec kesa svojega zverinskega početja še vedno po skrivališčih-
Na lovu obstreljen
Gor. Radgona, 10 septembra Na praznik 8. septembra popoldne je r.11 v lovišču Jožefa Hamlerja v Oiehovcih pri Gornji Radgoni večji je-aenski lov. kateie-ga so se udeležili številni lovci od blizu in daleč. Za tak lov je bilo treba tudi večje število gonjačev divjačine, med katerimi je bil tudi 18 letni posestnikov sin Anton Paulič iz Orehovskega vrha. Proti 19. uri je sledil znak gonjačem, da za trenutek obstanejo na svojih mestih. Anton Paulič je bil že utrujen ter je to priliko porabil, da bi se malo odpočil v mehki travi, kamor je sedel. To je bilo zanj usodno, kajti takoj
ko so dobili gronjaci znak, da nadaljujejo svoj pohod, se je pričel dvigati tudi Paulič iz visoke trave v gozdu. Nedaleč vstran se nahajajoči lovec K. iz Gornjo Radgona je bil mnenja, da se približuje lisici, ko je opazil, da se giblje trava in v njej nekaj rjavega. Nameril je in ustrelil v pravcu, kjer je v daljavi kakih 30 korakov zapazil gibanje trave. Zdrobci izstrelka so za~ deli Pauliča v desno ramo, glavo in nogo.
Ranjenega Pauliča sta nato dva lovca odvedla do hiše Jožeta Hamlerja, kamor je bil takoj poklican zdravclk dr. Vinko Cremosnik iz Gornje Radgone, ki je nudil poškodovanemu prvo pomoč. Obvezal ga je ter odpeljal s svojim avtom v banovinsko bolnico v Mursko Soboto. Stanje poškodovanca je precej resno.
V lovišču Jožefa Hamlerja se je pred leti pripetila slična nesreča, ko je bila ob-streljena neka ženska, ki se ni brigala za opozoritve.
— Odlikovanje. Znana tvrdka Clotar Bouvier iz Gornje Radgone je pi ejela diplome za razstavljena vina na jesenskem ljubljanskem velesejmu in sicer za sledeče sorte: rdeči burgiindec 1937, dišeči tra-minec 1938, muškatni silvanec 1938, Bou-vierjeva ranina 1931, Bouvieijeva ranina izbor 1931, Bouvier jeva ranina 1937, peneče vino demi sec in Cuvee Reservee.
— Obveznice za brezobrestno posojilo je dalo te dni v promet Sokolsko društvo Gornja Radgona. Vsakdo, ki prejme obveznico po pošti, je naprošen, da obveznice ne vrača, temveč jo odkupi ali pa vnovči pri svojih znancih in prijateljih ter odgovarjajoči znesek nakaže društvu in na ta način omogoči dograditev društvenega doma, ki bo stal komaj 200 m oddaljen od nemške meje kot trajen spomenik požrtvovalnosti obmejnih Sokolov.
Iz Pt:i|a
Tujski   promet.   V  avgustu je obiskalo Ptuj 355 tujcev. Od teh je bilo 129 iz inozemstva in sicer 91 Nemcev.  14 Madžarov, 8 Italijanov, 6 Francozov, 5 Romunov Nočnin je bilo vsega skupaj 455.
Smrtna nesreča vrlega orožnika. 45 letni ^rožniški narednik Josip Fuhrer iz Brega pri Ptuju se je vozil z nekim motoristom na zadnjem sedežu motorja. Med v »žnio pa jima je počila pnevmatika in je Fiih-rerja vrglo daleč raz sedež. Pr: padcu pa je padel z glavo naprej, tako da ie obležal s težkimi poškodbami nezavesten. Prepeljan je bil takoj v bolnico, kier pa ie težki Doškcdbi, ne da bi prišel k zavesti, podlegel.
Drzen vlom v draguljarno. V noči od petka na soboto je bil izvršen v draguljarno Kindl & Akerman v Ptuju drzen vlom. Urarna in draguljarna se nahaja v gledališkem poslopju v Krekovi ulici. Na večer vloma je še bila kinopredstava. ob kateri priliki sd je vlomilec najbrže temeljito ogledal prostor, kje bi lahko izvršil vlom. Vlomilci so vlomili v draguljarno na ta način, da so najprvo vlomil: pri stranskih vhodnih vratih v gledališče ter nato z vitrinom odprli vrata okrepčevalnice. Pod okrepčevalnico je namreč lokal draguljarne. Vlomilci so v okrepčevalnici lahko nemoteno na podu odtrgali desko ter nato predrli obokan strop ter se spustili z vrvjo v lokaL kjer so pobrali vso zlatnino in srebrnino. obe-ke in ure v vrednosti okoli din 150 000. Navrtali so tudi železno blagajno, kjer so bile dragocenosti v vrednosti okoli pol mil:j >na dinarjev. Bili pa so naibrže prepodeni. ker so pustili na pol navrtano blagajno, ter se po isti noti, kakor so prišli v iokal. tudi vrnili. Med potjo so obiskali še b'o.najni-ški prostor od kina, kjer so pa odšli praznih rok. ker je bila blagajna prazna. Pustili so vse vlomilno orodje, kakor tudi vrv. po kateri so se spustili v prostore draguljarne. O drgnem vlomu je bila takoj obveščena 4 di mariborska policija, ki je takoj posl I ta lice mesta daktilosko-pa g. Grobina.
Stev 205
4LOVINSK1 K1EON,
DNEVNE VESTI
— Iz odvetniške službe. Advokat v Ljubljani dr. Ivan Lovrenčič se je 1. septembra preselil s svojo pisarno na Vrhniko, v imenik advokatov s sedežem v Črnomlju je bil 2. t. m. vpisan g. Božo Vodušek.
— Iz »Službenega Usta*. »Službeni list
kr. banake uprave dravske banovino« st. 72 z dne 9. t. m. objavlja uredbo o pod-predsednistvu ministeskega sveta, uredbo o izrdaji posebnih blagajniških zapiskov pri Narodni banki, uredbo o odsvojevanju delnic tiskarsko-izdajateljskih delniških -iružb. ki izdajajo dnevnike, spremembe in dopolnitve uredbe o tekočem gorivu, pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, uvrstitev sodavice med umetne rudninske vode Ln odločbo o kontroli uvoza.
— Hrvatska p! ninska zveza, osrednja uprava Hrvatskega planinskega društva je sklenila ustanoviti samostojno »Hrvatsko zvezo planinskih druStev.« V zvezo sta se o Uočili Btopiti tudi planinski društvi ^Runolist« in »Sljeme*. Ustanovna skupščina nove Zveze bo 14. t. m. Na predlog hrvatskih planinskih društev naj bi se dosedanja osrednja organizacija reorganizirala v zajednico vseh planinskih druStev v državi, kateri bi pripaiale planinske zveze v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji.
— Poseben novinarski urad za Hrvatsko. Ob priliki imenovanja Luke Fertilje v Zagrebu za referenta banovinskega novinarskega urada je bilo objavljeno, da bo novi referent organiziral za banovino Hrvatsko poseben novinarski urad za področje Hrvatske. Urad bo posloval samostojno  in neodvisno    od poluradiiega
Presbiroja.
— Abonma v ljubljanskem Narodnem
gledališču. Tudi letos bo za vsak abonma 20 dramskih in 18 opernih predstav. Skrbno izbrani dramski in operni repertoar bo prinesel celo vrsto novih del. Drama ima celo vrsto novitet, pa tudi opera. V dram. s ki ansambel je na novo vstopil priljubljeni član Modest Sancin. V teku enega meseca pa bo gostoval v dveh delih skoro gotovo tudi naš član Zvonimir Rogoz, ki že več let deluje v Pragi. Operni solistični ansambel je ostal po večini isti kakor lani. nov je bariton is t Anžlovar in mesto Lupše, ki odide na studij na Dunaj, je ang-ažiran basist Anton Orel Malenkostne spremembe so tudi v opernem orkestru. Pomnožen pa je operni zbor, ki je dobil svojega stalnega kon-ne'itorja v osebi gr. zborovodje SJmonittija. V drami je nova tudi gdč. SimčiČev.i Priglasi za abonma se sprejemajo ves ta teden v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. ter od  13. do 15. ure.
— Ukinitev motornih vlakov. Z današnjim dnem prenehajo voziti motorni vlaki na progah Beograd—Sarajevo, Sarajevo—Slav.      Brod, Sarajevo—Dubrovnik,
Osijek—Dalj in Osijek—Striži vojna Vrpolje.
— Popularni Izlet v Južno Srbijo. Slovenci prav radi potujejo. Priznati je treba, da poznajo skoraj vsak košček sveta,
vendar se zdi, da gotovi predeli naše države do sedaj še niso vzbudili onega zanimanja, ki bi ga po pravici zaslužili. Eden teh predelov je gotovo Južna Srbija. Pa končno ni čudno. Potovati sam po krajih, kjer je treba dolge kilometre prevoziti z avtobusom, čakati na zveze tu ln tam. kjer se v naprej točno ne ve. če bo prostor v hotelu, kako bo s prehrano itd., to je res predel, ki Slovencev do sedaj ni mogel v večji meri pritegniti. Zato smo prepričani, da se bodo v čim večjem Števila odzvali izletu, ki ga prirede vse potovalne pisarne Putnik iz države v dneh od 16. do 25. septembra t. 1. Zbirališče vseh izletnikov je v Beogradu 16. septembra, od koder se potuje z vlakom v rezerviranih vagonih prav do carskega Skop-lja. Maprej pa vodi po turistično izredno zanimivih predelih: preko Velesa in Babu ne v Markov Prilep, skozi bogato Pela-goriijo v Bitolj. k Prespanskemu jezeru in preko Resna v Ohrid do Sv. Nauma. Petdnevno bivanje v Ohridu bo nudilo izredno veliko možnosti za razne oglede in izlete, na katerih bodo mogli izletniki dodobra spoznati dušo naroda v Južni Srbiji. Tudi pot od Ohrida do Skopi ja bo nad vse zanimiva. Vodila bo preko Struge po dolini čme Drine v Debar in po znameniti klisuri reke Radike do samostana Sv. Ivana Bi gorskega ter v Mavrove Hane, preko Gornjega in Dolnjega Pologa v dolino Vardarja. potem pa skozi Gostivar in Tetovo v Skopi je. Cene izleta so zelo zmerne, saj gre Putniku v prvi vrsti za propagando obiska naših domačih krajev. Za priključek do Beograda ve'.ja 50°/opopust. Pričakovati bi bilo. da se bodo nasi krogi vabilu Putnika v čim večji meri odzvali. Cas je, da tudi Slovenci začnemo vračati obiske srbskim bratom, ki leto za letom obiskujejo naše kraje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megla, čez dan nekoliko oblačno zmerno toplo vrecme. Včeraj je znaSala najvišja temperatura v Splitu 31, v Dubrovniku 29, v Beogradu 28, v Zagrebu 26, v ^lardboru 25.5, v K um boru in Rabu 25. v Ljubljani 24.4. na Visu 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.7, temperatura je znašala 10.8.
— Borba proti navija IoOra cen hi Spekulantom. Po vsej Hrvatski se je pričela organizirana borba proti brezvestnim trgovcem, ki skušajo izkoristiti trenutno razpoloženje in navijajo cene ter špekulirajo z živili. »Gospodarska Sloga« je pozvala prebivalstvo, naj ne ustvarja samo nepotrebno paniko in naj ne zvišuje cen s pretiranim povpraševanjem po blagu. S pomočjo svojih sreskih zaupnikov in zastopnikov nameščenskih organizacij bo »Gospodarska Sloga« imela v evidenci vse trgovce, ki skrivajo svoje zaloge, da bi jih pozneje draže prodali. Imena Špekulantov bodo objavljena v listih. Špekulanti bodo  prijavljeni oblastem.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Jakob Langerholc, abdturient v Prvmi. obč. Stara Loka, Jože Vogrič. uradnik v D. M. v Polju. Valentin Stanonik sin gos taca. občina Zminec, Anton Ferbečar. delavec na Mal. Vrhu, obč. Šmarje Sap. Edvard Dolenc, zasebnik v Godiču. občina Kammk, Franc Fischer. restavrater. Sv. Lucija. Italija, pristojen v Skofjo Loko. Jean Jeraj. v Podgorju, občina Kamnik in Adolf ftkrabar, zasebni uradnik v Gorici, pristojen v Zagorje. Vsi so odšli v začetku svetovne vojne na bo-j3££e in SO brez sledu izginili.
._     Obupno dejanje romunskega vojaSke-
begunca. V Gajevu pri Zagrebu je včeraj 361etni romunski vojaški begunec Ivan Popppob"dem p-opru napadel svojo ženo 401etnc no7<; s k\th*-»j-T**ni nožem
Zasadil ji je no* v srce. Pred spopad j m s možem je nesrečna Sena kričala na pomo*:
in priklicala sosede, ki žene niso mogli vee rešiti, pač pa so rešili njenega llletneg^ otroka Ivico, nad katerega se je »blazne i oče spravil z nož?m ter mu zadal lažja poško:bo na vratu. Po zločinskem dejanju >e Popp pobegnil. Orožniki so ga pomoči našli v Zagrebu in ga aretirali. Ranjenega otroka so odpeljali na ku-urško kliniko v Zagrebu. Pri zasjimanju je Popp izjavil, da je storil zločin iz ljubosumnosti.
— Drzen vlom v Kamniku. Kakor poročajo :z Kamnika, je bil v noči na četrtek izvršen na Vrhpolju izredno drzen vlom. \lomilci bo prišli ponoči pred hišo gostilničarja Mihe Laha kar z vozom in vdrli v trgovino. Gostlničar je imel tako trdno spanje, da tatov sploh ni ftul, zato so imeli vlomilci še lažje delo. Odnesli so radioaparat znamke ^Schaubc, pobrali so precej gotovine in se oskrbeli tudi s cigare tami. moko, sladkorjem in drugirni živl-li. Lastnik je opazil vlom šele zjutraj tn prijavil zadevo orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Lah je oškodovan za okrog § tisoč dinarjev.
Ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega
trgovskega učilišča »CHRISTOFOV UČNI ZAVOD« — s pravico javnosti, Ljubljana, Domobranska c 15, objavlja vsem vpisanim učencem in učenkam, ter onim, ki se se nameravajo vpisati:
1. šolsko leto se prične v torek, dne i3. septembra. Tega dne se zberejo vsi vpisani tičenci-nke v Soli v svrho porazdelitve v oddelke.
2. Otvoritvena služba božja bo v srede, dne 13. sept. v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče ob 8. uri pred solo.
S. Redni pouk se prične v četrtek, dne 14, sept. Tega dne se razglasi učencem urnik, učne knjige in ostalo.
4. Vpisovanje traja se redno do četrtka, dne 14. t» m., naknadno pa le še v petek in soboto. — Ker so v šolskem prostoru na j razpolago novi učni prostori, se vsled ste-j vilnih prijav otvori Se en oddelek.
Interesentom daje ravnateljstvo vsa pojasnila osebno ali pismeno. Novi ilustrirani prospekti na razpolago. Šolnina je zmerna!
Posebni oddelki za deklice! Sprejemajo se učenci-nke meščanskih Sol in gimnazij z malo maturo. — Za učence-ke z nižjo predizobrazbo posebni oddelek. — Zavod je potrjen od ministrstva, ki mu je kot prvemu v Sloveniji priznalo pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, dijaške vozne karte). — Edini zavod te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje, ki se uporablja le v učne namene.
Največji ln najmodernejši zavod te vrste v državi, znan po svoji soltđnosti, odličnih uspehih in zmerni šolnini.
— Aretiran trgovec V zapore sodišča v Mitrovici so izročili trgovca Gustava Sturma, ki je osleparil svoje poslovne tovariše v Mariboru za okrog 30.000 din. Sturm se je pripravljal za pobeg v inozemstvo.  Pri njem niso našli utajenega
I denarja.
— Ukraden fotoaparat. Na vrtu gostilne Janša v Dovjem pri Mojstrani je bil
ukraden letoviščarju Milošu Pavkmču iz Beograda fotoaparat znamke »Contesa«, v usnja te m etuiju. Pavlovič je oškodovan za 1600 din.
— Trije mladi postopači. Od doma v Zrnincu nad škofjo Loko so že letos spomladi pobegnili 131etni Peter Kalan, 12-letni Pavel Oman in njegova sestra, 14-letna Bronislava. Mladi ubežniki so se zatekli v kranjski in kamniški okraj, kjer se potikajo od vasi do vasi in prosjačijo, ob priložnosti pa tudi kradejo. Mlade ubežnike zasleduje varnostna oblast radi oddaje v zavod.
— Zasledovana sleparka. Pri Eli Tomšičevi v škofji Loki se je oni dan zglasila okrog 221etna neznanka, ki je govorila prleško narečje in ji na zvit način izvabila 500 din, rjavo aktovko, dve spalni srajci, rdečo jopico in par čevljev. Sleparka. ki je najbrže služila v Ljubljani, je odšla po obisku pri Tomšičevi najbrže nazaj   proti   mestu.   Ni izključeno,   da je
tudi drugod poiskala žrtve.
Iz Ltoeffofie
—lj Akademsko starešinsko društvo Jadran obvešča, da bo seja glavnega odbora d revi ob 20.30 v običajnem lokalu. Tajnik.
—lj Prenovljeni ln premeščeni spomenik vojnim žrtvam šentpetrske župnije bo blagoslovljen v nedeljo 17. septembra t 1. Slovesnost se bo začela ob 9. dopoldne. Poleg" cerkvene svečanosti bo polaganje vencev, petje, govori in godba. Združene bojevniške skupine feentpeter, Moste. Hru-šica. Bizovik in 6tepanja vas vabijo, da se udeležite slovesnosti.
—lj Sladkorja je dovolj. Ker so se zadnje dni nekatere gospodinje pritoževale, da v Ljubljani po trgovinah ni mogoče dobiti sladkorja, opozarja mestni tržni urad trgovce, naj za svoje odjemalce pripravijo dovolj sladkorja po predpisani znižani ceni Mestni tržni urad je napravil vse korake ter najstrožje kontrolira prodajo živiL
—lj Za mestne reveže sta darovala ga. Lea in Alojzij Potočnik, Cesta 29. oktobra 9 50 din v počastitev pok. ge. Line Legat, juvelir g. Ludvik černe. Wolfova ulica 3 je pa za revne v stari cukrarni daroval 200 din mesto venca na krsto g. Franca P. Zajca, prav tako je v počast-tev pok. Franca Zajca daroval 100 din juvelir Josip Eberle s Tyrseve ceste 2.
—lj Vpisovanje v umetniško plesno šolo Mete Vidmarje ve je vsak dan od 18. do 19. v Gajevi 9. 442—n
—lj Bolničake in bolničarji Rdečega, križa. Praktične vaje se vrše ob torkih in petkih, počenši dne 12. t m. ob 7. uri v samarjanski sobi Stari trg 19. Načelstvo.
—lj Cestna dela so zadnje dni na nekaterih krajih Ljubljane nekoliko zastala zaradi pomanjkanja tehnčnega osebja in delavstva ter tovornih avtomobilov in voz, kar opažamo tudi pri raznih privatnih delih. Prav sedaj bi bilo pričeli z urejanjem Gajeve ul ce in tudi hodniki na Starem trgu, po F^orjanaki ulici in Karlovski cesti bi bili prišli na vrsto. Kar se tiče popolne ureditve Karlovske ceste zlasti pod nekKlanjm Samassovim in tudi pod La-zarinijevim posestvom zadržujejo ureditev tudi pogajanja, vendar pa bo tuđi hodnik na tej strani do zime gotovo tako urejen, da ne bo luž in blata. Ljubljančani so torej prisiljeni, da nekod ko po trpe s tlakovanjem Masarvkove ceste in ob cerkvi sv. Petra, z zalivanjem kock z asfaltom na Celovški cesti in z modernizacijo cestišča Gosposke ulice ln tudi z drugimi najnujnejše potrebnimi deli, ker *no tr-
Navdušenje obAastva om aajmaaj ne KINO UNION
TELEFON 13-11
dan
PUDVAJAMO OB NAJVKCJI UPC-LE2BI    NEPOZABNI VRLEF1LM
ob lik, 1*. HI ti avl
VELIKI VALČEK
•"■no prepričani, da bodo ta dela gotova ■/■saj do zime, ce bo lepa jesen; več uvi-6 .vnost- sosedov in lastnikov zemljišč ter dovolj kreditov, ze v ponedeljek prično asfaltirati ho<siike na Cankarjevem nabrežju ter po Mestnem in Starem trgu ter I-lorijanski ulici.
—lj V Ljubljani ao umrli od 1. do 7. r. ptembra: Jelačin Uršula, roj. Hribar, S6 let, zasebnica. Stepanja vas 47, Crkveni k Karlo, 65 let, strojevodja dr*, žel. v p-. Ilirska ul. 29-11. Stopper Katarina, vdova Navratil, roj. Grotzler, 87 let, vdova Sel. sprev-odhika v p., Janševa ul 5, Gosar Marija roj. Hodnik, 79 let, zasebnica, Mir-je 21, Zajec Franc, 61 l«t, posestnik, optik In meščan, Privoz 12, Falouc Stane, 42 let, zaseb. uradnik-kapetan H. ki. v rez, Novi trg 1, Ban Ivan, 75 let, delavec. Mesarska c, baraka pri mestni klavnici. V ljubljanski bolnici ao umrli: Košir F¥an-č.ška, zasebnica. 53 let. Gorenji Logatec 14, Prestor Martin, 70 let, delavec, Cerknica pri Logatcu, Legat Karolina, roj. fitaudehar, 64 let. Sena upok. orožniškega narednika, Gosposveteka C. IS, Jere Valentin, 3S let žel. delavec. Bohinjaka Bela, Drobni« Stanislav, 23 let, pek. pomočnik, zama 55, srez Ljubljana, Koal Apo-joniia. 50 let, žena orožnika v jk Kočevje 13. Fujan Jože, 10 let, etn posestnika. Polje 2 pri Vodicah, Slevec Alojzfj. 34 let, tov. dVJavec, Goeposflca ulica 6, nrugovič Lrnacij. 36 let, bomiSkt strežnik. Povšeto-va ul. L Novak Majda. 9 tet, hči sluge OTTZD, Miklošičeva c 20-0. Parat Anton, 16 let, sin delavca, Sv. Florijana «1. 9, TornSie Anton, 47 let, Verike Poljane ?3 pri Kočevju. nobovSek Andrej, «0 let. Kamniška Bistrica,
Am • « . m« KINO »LOGA
ZIJATI    (NA VZHODU NIC NOVEGA)       Telefon 2J7-30
šlagerfilm po romanu O. P. Gilberta. Napete borbe francoskih inženjerjev s *kv
glasnlmi kitajskimi banditi. _
DANES   NEPREKLICNO   ZADNJIKRAT  OB 16. 19   IN 21 URI
I
KH i t   m     <■% W   a ml f IT    Hansi Knoteck — Paul Rfehter A AL J      F L Ali 1IV    po  Canfhoferjevam romanu. KINO MATICA, 21-S4 Jutri: Nagrajen film »M ARI A CTHAPD KLETVE«
SAMO SE DANES ob lig        t» H. url
9W
l
SoUolll Posedajte ln podpirajte SoholsM Mno v ŠUMI
—lj Svetlobna reklama V LJubljani Začetek septembra je prvič za žarela popolna neonska razsvetljava na palači zavarovalnice »Jugoslavije« na Aleksandrovi cesti. S to svetlobno ureditvijo je ljubljansko središče zelo veliko pridobilo, saj je neonska razsvetljava na palači »Jugoslavije« res diskretna in tudi selo estetska. NaS namen nI spuščati se v podrobnosti in poudarjati učinkovitost takšne reklame, pa tudi njen pomen za nočni izgled našega mestnega središča telimo pa vseka ko poudariti, da bi po vaorcu vseh ostalih večjih mest v naši državi ln v inozemstvu morala tudi druga večja ljubljanska podjetja poskrbeti za to vrsto reklame in tako posivita nase mesto. Ce so v inozemstvu v večjih mestih kar cele ulice preprežene s svetlobno reklamo, zasluži ista večjo pozornost tudi v Ljubljani, kjer smo v tem pogledu res se zelo skromni. Zgled zavarovalnice »Jugoslavije«, ki ni posegla po kričavih barvah, ampak je okrasila svojo palačo na diskreten način z diskretnimi barvami, je prav dober ln verjamemo, da mu bodo v kratkem sledila se ostala naša večja podjetja in tako koristila samim sebi, pa tudi nočnemu izgledu Ljubljane.
—lj Ukraden* kolesa. Na Ambroževem
trgu izpred hiše št. 7 je doslej Se neizsle-den tat odpeljal 600 din vredno črno ple-skano kolo znamke »Stvria« monterju Ivanu Zs.dn.iku. — Izpred Pajkove gostilne v Linhartovi ulici je bilo ukradeno 500 din vredno kolo znamke »Puh« trgovcu Francu Rebolju. — Adolf Jurak ja prijavil, da mu je tat odpeljal 500 din vredno kolo znamke >Waffenrad« izpred hiše na vogalu Tvrseve in Dvofakove ulice. — Iz veže neke hiše na Ambroževem trgu pa je bilo ukradeno 9O0 din vredno kolo znamke »Stvria« Josipu Pevcu iz LJubljane.
DAME IN GOSPODJE,
ki ljubijo čistočo in zdravje telesa, Čistočo in dolgotrajnost obutve  in  perila, uporabljajo
samo SAMOPED
—lj pviho«;rafolog Karmah sprejema obiske do 20 sept. od 9—12 in od 15—19 v Ljubljani, hotel »Soča«, Sv. Petra cesta.
Iz Celfa
—c Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v soboto 41 -letni posestnik Jože Vovk Is Sp. Doliča pri Mislinju, ker je 7. julija v vinjenosti in hudi razdražen osti z vzbodl jajem v srce usmrtil svojo nezvesto seno Nežo, ki je imela razmerje s svojim stricem. Vovk je bil zaradi umora v afektu obsojen na dve leti robije.
—c Strel v glavo. V petek popoldne si je 29-letni davčni izvrševalec Jože Gerk-man v svojem stanovanju na Krekovi cesti v hipni duševni zmedenosti pognal s samokresom kroglo v glavo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v soboto zjutraj podlegel poškodbam.
—c Nepoštena poetrežnica. V torek je nekdo ukradel šiviljski vajenki Mariji Se-metovi iz njenega stanovanja Za kresijo 400 din gotovine. Policija je ugotovila, da je tatvino izvršila 39-letna postrežnica Marija T. iz Zavedne pri Celju. V njenem stanovanju so našli zalogo ukradenih oblek, perila in čevljev. Razne stranke, pri katerih je Marija T. delala, so v zadnjem času prijavile policiji, da so jim izginil« obleke, perilo in čevlji. Sedaj so ugotovili, da je izvršila tatvine Marija T. Del ukradenih predmetov so našli v njenem stanovanju, ostanek pa je prodala, odnosno podarila raznim ljudem. Vrednost ukradenega blaga znaša več tisoč dinarjev. Ukradenih 400 din je porabila za poravnavo nekih računov. Od raznih ljudi si je tudi izposodila pod raznimi pretvezami večje zneske, a denarja ni več vrnila. Aretiranko so oddali v zapore okrožnega sodišča.
—c Tragična smrt. Na Brezju pri Ponikvi se je te dni obesil doma na gospodarskem poslopju posestnikov sin Franc Ml-helčič. Dejanj« je izrrSi* v hudi duševni depresiji. Zapušča ženo, s katero je bil šele eno leto poročen.
—c S hruške Je padel 15-letni posestnikov sin Anton Ribič v Konjicah. Pri padcu si je zlomil levo roko v zapestju. Zdravi se v celjski bolnici.
—c Nogomet. V nedeljo bi bffl morali biti odigrani na Ollmpovem igrišču v Ga-berju podsavezna prvenstvena tekma med SK Olimpom in Atletiki in prvenstvena i tekma mladin obeh klubov. Ker pa prvo
moštvo in mladina Atleti kov nista nastopili, je dobil Olimp obe tekmi s 3:0 p. f.
—c Poroka. V nedeljo sta s« poročila v Celju g. mag. ph. Ivo Dittrich iz Murske Sobote in gdč. cand. pharm. Vida Orož-nova, hči odvetnika dr. Milana Orožna v Celju. Iskreno čestitamo! 443-n
Avtomobil zavozil mod ljudi
Celje, 11. septembra. Ko je vozil celjski trgovec Avgust Su-mer v nede]jo okrog žl.4.5 1 osebnim avtomobilom po državni cesti iz Št Petra v Savinjski dolini proti Žalcu, je pred Žalcem srečal veliko skupino ljudi. Sumer ie vozil po desni strani, pa tudi skupina je korakala pravilno po desni strani. Pri srečanju je avto zadel in podrl na tla 7 moških. Pri karambolu se je ponesrečil 29 letni posetnik Fran Adam iz Dravograda, ki ima zlomlieno levo nogo, 35 letni posestnik Edmund Par Iz Femšnika pri Ma-renbergu si je zlomn levo noeo in se poškodoval pO glavi. 30 letni po^stnik Ivo Zupančič iz Škofje Loke in 29 letni posestnik Fran GaSper od Sv. Antona stq si zlomila nosno kost, ostali trite na so dobili lahke poškodbe. Vseh sedf m ranjencev so
prepeljali v celjsko bolnico. Prvi štirje so ostali v bolnici, ostali trije pa so po ta-
kojšnji zdravniški rx>rnoči zapustili bolnico.
šolstvo
bo le OlSSbsno Matice v LJuMJMm je začela minuli četrtek na vseh svojoh oddelkih in razredih z rednim poukom. Navzhr izrecno težkim razmeram, v katerih živimo, se je tudi letos kakor vsako leto vpisalo lepo Ste vi'o gojencev za najrazličnejše prelmete. ki so v učnem načrtu šole Glasbene Matice Opozarjamo da se novi gojenci š> vedno sprejemajo. Matica vabi tudi vse bivš^ gojence, ki se do sedaj še niso prijavili, da store to čim prej v pisarni G Las t* ne ) latice v Gosposki ulici.
Redni pouk na *r'-'nn glasbeni ftoM {drž. konzervatoriju i v Ljubljani se bo pričel 18. t. m. Vsi stari in novi gojenoi se lahko prijavijo še do 15. t. m. v kon-servatorijski pisarni v Gosposki ulic! Št 8
Redno vpisovanje v enoletno trgovsko učiliAče Chrlstofov u^nl zavod s pravte* javnosti je do 15. septembra, ker je ta.voljo Številnih prijav otvorjen se en odri^iak. Prijave se sprejemajo vsak dan.  (— >
Glasbena Aola Sloga Še ve Ano vpusuje gojence za vse instrumente, kakor tudi za solo petje, teorijo, harmonijo in kontra punkt, šola je namenjena prvenstveno za železničarske otroke, kolikor bo se prostora pa tudi za otroke drugih državnih uslužbencev. — Ukovina nizka 441—n
Roparski zločin v Blatu
Zakonca Jože in Marija NuSič un&dsjena, gospodarjeva sestra hudo ranjena — Za zverinskimi zločinci ie ni
sledu
Ljubljana, 11 septembra Grosuplje in okolico je včeraj razburila vest o krvavem zločinu v vasici Blato. Umorjena sta bila zakonca Jože ln Marija NučiČ, gospodarjeva sestra Marija Nučič pa je bila večkrat udarjena 0 sekiro po glavi in po životu ter leži na kirurgičaem oddelku v Ljubljani.
Rejenec pripoveduje soseda
Pri Nučičevih v Blatu se pravi po domače pri Kovaču. Včeraj okro£ G zjutraj je potrkal pri osedu Francu Zrnecu 15 letni rejenec Marije NuČičeve Ivan Uljetič, ki ga je Nučičeva sestra adoptirala in za-vpil: Pri Kovaču so ravbarji! Zrnec, ki je bil še v postelji, je na ponovna fantova zatrdila, da so bili pri njih zločinci vstal in odšel ž njim v Kovačevo hišo. Potrkal je najprvo na okno, a se mu ni nihCe odzval Zrnec je nato stopil okoli hiše. kjer je našel odprto okno velike sobe. Ker ni bilo odziva, je zlezel skozi okno v hišo kjer je bilo vse razmetano.
Grozoten prizor
Zrnec je prižgal vžigalico in nato stopil v čumnato. Na posteljah, ki sta bili druga poleg druge, je opazil gospodarja Jožeta Nučiča strahovito razmersarjenega ležati vrh postelje, zraven pa pod odejo 2 razbito glavo njegovo ženo Marijo. Stene so bile vse obrizgane s krvjo, tik postelje na tleh pa je ležala okrvavljena sekira. Ko se je sosed prepričal, da sta oba mrtva, je planil iz hiše in pričel klicati druge sosede na pomoč. Eden izmed sosedov je nemudoma odhitel v Grosuplje, kjer je obvestil o krvavem zločinu orožnike, ki so bili pod vodstvom komandirja g. Suligoja kar hitro na mestu. O zločinu je bil obveščen tudi zdravnik dr. Podkoritni iz Grosupljega, ki pa je mogel ugotoviti samo smrt. Pred prihodom orožnikov so sosedje vdrli v hišo in našli v nasprotnem drugem koncu hiše v čumnati vso okrvavljeno, vendar še živo gospodarjevo sestro Marijo Nuči-čevo. Tej je zdravnik izpral rane na glavi, nakar so jo orožniki pred prevozom v bolnico zaslišali.
Marija Nučičeva je povedala, da je sredi noči iznenada stopU nekdo v njeno čumnato in ji posvetil s svetilko v obraz. Marija je zagledala pred posteljo dva maskirana neznanca. Razbojnika sta zahtevala denar in takoj pričela Nučičevo suvati z rokami in no?ami. Zaradi strahu in udarcev se je Nučičeva onesvestila, ko pa se je čez kake dve uri spet osvestila, se je znašla z razbito glavo vsa v krvi poleg postelje Roparja sta se je lotila naibrže s sekiro. 3 katero sta popreje pobila gospodarja in gospodinjo.
Kaj pripoveduje rejenec Tudi zaslišani rejenec Ivan Uljetič, ki je po rodu iz Dalmacije, je povedal orožnikom, da sta bila v hiši dva razbojnika in sicer eden velike postave drugi pa bolj majhen. Oba sta imela lice zastrto s črno krpo. Uljetič je spal v hi« tik čurnnate, kier sta ležala gospodar ln gospodinja. Tudi njemu sta razbojnika svetila v obraz, nato pa sta mu velela, nai s« skrije pod odejo. Uljetič pravi, da ni Čul nikakega vpitja marveč samo vzdihe iz čurnnate. Pod odejo je Uljetič ostal nekako do 5. zjutraj, potem šele ko Je bilo vse mirno je zlezel iz postelje, se razgleda! po hfši, skočil skozi okno in šel klicat soseda Zr-neca.
Kdo so razbojniki?
Orožniki, ki so preiskali hišo, ao našli hišna vrata zaklenjena manjkali pa so ključi, ki sta jih razbojnika odnesla s seboj. Prt hiši je bilo razen odprtega pritličnega okna odprto tudi podstrešno okno, odmaknjena pa je bila na strehi tudi opeka. č3e sta roparja zlezla v notranjost skozi streho ali skozi okno nI ugotovljeno.
Razbojnika sta po krvavem zločinu vse razmetala. Stikala sta za denarjem, ki sta ga vzela gospodarju 200 din, gospodarjevi sestri Mariji Nučičevi pa 2800 din. Iz Kovačeve hiše sta razbojnika pobegnila naj-
brže že kmalu po 3 ponoči. Maskirana roparja je srečal namreč okrog 33o neki kmet iz *okolice, ki je peljal čebele na pašo. Razbojnika sta se kmetu umaknila in ju ni videl čisto od blizu. Tik pred njegovim vozom sta zavila s **este in s*» nato, kakor je povedal kmet. skrila v gozdu. Tudi ta priča je povedala orožnikom, da Je bil eden izmed razbojnikov velike, drugi pa manjSe postave.
Preteka va
Orožniki so že včeraj ob 10. prosili za pomoč tudi ljubljansko policijo. V Blato sta se včeraj dopoldne odpeljala dva detektiva, ki sta posnela več fotografij in prstnih odtisov roparjev, zlasti na sekirt Razbojnika sta se po krvavem zločinu lotila tudi pijače in sta izpraznila nekaj steklenic vina, ki sta jih našla v shrambi. 2m včeraj dopoldne je bilo o zločinu obveščeno tudi državno tožilstvo v Ljubljani ln je na kraj zločina popoldne prispela sodna komisija pod vodstvom državnega tožilca dr. Lučovnika. Trupli obeh Žrtev krvavega zločina sta bili na odredbo komisije prepeljani v mrtvašnico v Grosuplje, kjer sta bili obducirani. Tako gospodar Jože Nučič, ki je bil star 62 let, kakor tudi gospodinja Marija Nučič, Id je bila stara 57 let, sta bila vsa v ranah, prizadejanih s sekiro. Oba sta imela večkrat presekano lobanjo.
Kdo sta bila zverinska zločinca, je sedaj Se neznano. Ljudje na Grosupljem in v okolici ugibajo vse mogoče. Orožniki so zaslišali dosedaj več prič. Ljudje pripovedujejo, da ima najbrže tudi ta krvavi zločin na vesti zloglasni tolovaj Anton Haos m eden njegovih pajdašev.
Slovenci v Ameriki
V Sprinqfieldu v državi Illinois je urerf John Peršina, star PO let, rojen v Toplicah pri Novem mestu. Bil je med najstarejšimi Člani SNT? ;n med najstarejšimi naseljenci v naselbini. Zapušča ženo, sina m dve hčeri
Pred mestno hišo v Clevelandu je Karel Lecher ustrelil svojo ženo Marv. katere starši so bili doma iz okolice Metlike. Ve-liala je za najlepšo Jugoslovenko ▼ Clevelandu. Nien mož je bil 21 let starejši od nje in je storil zločin iz ljubosumnosti.
V Coodersportu je umrl 65 let stari Frank Gerzina, doma iz Stare vsst pri Postojni. V Ameriki je bil 38 let in zapušča tri sinove in dve hčeri. V Milwsukee je umrla Ana Cimerman, stara ,V> let, rojena v Ameriki in hči slovenskih izseljencev. V Clevelandu je umrl tudi Frank Verbič, star 52 let in rojen na Rakeku. V Ameriki je bil nad 30 let in se je kot ameriški prostovoljec boril tudi ▼ svetovni vojni na francoski fronti
Porotno sodišče s iesrimi porotnicami je oprostilo lSletnege Leonarda Klobučarja, ki je 5. avgusta v silobranu ustrelil svojega očeta Mika Klobučarja, lastnika gostilne v Norths Jolictu. Glavna razbremenilna priča je bila obtozenčeva mati. ki je povedala, da je mož z njo skrajno surovo ravnal, odkar je prišla v gostilno za natakarico 231etna Florence Pokrajsc.
V Chicagu je bil najprvo obsojen na denarno globo John 2agar, ker je neki ženski Ubil cigareto iz rok, ko je kadila. Sodnik je pri razlogih obsodbe izjavil, da je denarna kasen visoka, obsojen je bil Žagar na 200 dolarjev, k^r si mora obsojenec zapomniti svoje netaktno dejanje in da ne bo več nadlegoval žensk, ki kadijo. Ker je pa Žagar slovesno izjavil, da ne bo nikdar več storil kaj takega, je policijski sodnik omilil kazen v pogojno kazen,
Matija Iskra se je v Seattlu odpeljal t motornim čolnom nt izlet, toda motorni čoln so našli čez nekaj dni prazen nekaj kilometrov od kraja V njem pa legitimacije in listek, na katerem je Iskra, ki ie Ml j 54"» let star in doma iz Kast vi nad Su'aKom. napisal, da se je navcIk ll Ji jenja.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, t******** *l septembra 198«.
205
Francija je bogata
bogastva njenih kolonij, ki ji nudijo tudi močno vojaško obrambo
Med prvo svetovno vojno je imela Francija v svojih kolonijah izdaten vir, iz katerega je črpala potrebne sirovine za vojno industrijo. Po versajski pogodbi se je francosko kolonialno ozemlje povečalo še za kolonije Togo, Kamerun in Sirijo. V dobi od leta 1914 do 1918 so bile francoske
petrolejskih vrelcev, katere so doslej samo delno izkoriščali. V vojnem gospodarstvu Francije bodo ta najdišča petroleja imela seveda važno vlogo.
Severna Afrika in srednja Afrika sta za Francijo skoraj neusahljivi vir surovin in drugih važnih proizvodov. Samo iz Afrike
Francoski vojaki v novi opremi kolonije v primeri z današnjim stanjem še- | dobiva Francija žc zdaj okrog 800.000 ton
le v začetnem stadiju glede organizacije pridobivanja naravnih zakladov. V zadnjih 20 letih je Francija reorganizirala celotno gospodarsko in socialno življi nje v svojih kolonijah. Opozorili smo žc ni važnost delovnega problema v moderni vojni. Franci ja lahko nadomesti svoje delavce z domačini iz svojih kolonij. Med svetovno vojno je okrog 200.000 domačinov iz kolonij nadomestilo Francoze v tovarnah in v poljedelstvu.
Med svetovno vojno je Francija dobila iz svojih kolonij 2,500.000 ton raznovrstnih produktov zlasti riža. olj in mesa. Leta 1914 je znašal uvoz iz kolonij v Francijo 1.400.000 frnnkov. leta 1020 pa že 1.900 milijonov frankov. Od tega leta naprej je vrednost iz kolonij uvoženega blaga z neverjetno hitrostjo naraščala, tako da je leta 1939 vrednost celotnega uvoza iz francoskih kolonij v Francijo dosegla vsoto 19 milijard frankov. Dobršen del tega uvoza je Francija zopet izvozila v druge države in s tem krepko držala aktivnost svoje izvozne trgovinske bilance.
Eksploatacija prirodnih bogastev francoskih kolonij pa Še vedno ni popolna. V zadnjih letih je Francija investirala ogromne vsote zlasti v koloniji FO>ngo in sicer v bakrenih rudnikih. V Maroku in Alžiru so v letošnji pomladi navrtali več močnih
oljnih produktov. Ta množina popolnoma zadošča za francoski konzum. Z uvozom iz kolonij Francija tudi popolnoma krije svoj konzum    kolonialnega  sadja zlasti banan. Francoske  kolonije     izvozijo dvakrat več kakaa kot ga more Francija porabiti. Zadostna je tudi proizvodnja kavčuga in sladkorja. Eno četrtino    konzuma kave dobi Francija iz svojih kolonij   Ko bo lahko izkoriščala  nedavno  urejene   plantaže  v Indokini in Srednji  Afriki   bo Francija lah ko svojo pr-trebo po kavi skoraj popo'no ma krila z uvozom iz kolonij   Iz Nove Ka ledenije d: biva  Irnncija zadostne količine kroma in niklja, iz Maroka pa zadostne ko ličine magnezije, molibdena m kobalta Od leta 1°14 do 1^18 je Francija uvozila torej 2.500.000 ton  kolonialnih  produktov zadnja leta pa je dosegel uvoz iz kolonij okrog 6 milijonov ton letno.
Izredne važnosti za Francijo v vojni pa ni samo uvoz prirodnih bogastev iz kolo nij,  temveč  tudi  povečanje     voia^ke ob rambne in napa In'ne sile Francije s kolonialnimi četami   Leta 1914 je imela Fran cija v kolonijah 55 milijonov preb\alcev ki so dali francoski armadi nad po' milijo na borcev in okrog 200.000 dela c^\ Oancs imajo franc ske ko'onijc 6£ mihjono\ prebivalcev in od teh Francija  lahko mobih* žira do 2 milijona ljudi.
Kaj Je ostala ođ versa} mirovne pogoje
Samo še nekatere teritorialne klavzule . •
28. junija 1919. podpisana versajska mirovna pogodba torej ob peti obletnici sarajevskega atentata, ima teritorialne, kolonialne, vojaške in gospodarske klavzule. Kakor je znano, je to pogodbo podpisalo 70 delegatov, ki so zastopali 27 držav. Od versajske pogodbe so ostale po 20 letih samo se nekatere teritorialne klavzule.
Glede Avstrije se je Nemčija obvezala spoštovati neodvisnost te države, dne 13. marca 1938. je pa bila Avtrija priključena Nemčiji.
Belgiji je Nemčija z versajsko pogodbo odstopila okraje Eupen in Malmedv. V tej teritorialni klavzuli pogodbe ni izpre-membe.
Danski je po pogodbi pripadel severni Slezvvtk. Tudi ta določba pogodbe je še vedno v veljavi.
Francija je dobila nazaj Alzacijo in Lo-reno, katero ima še danes. Posarje pod kontrolo Društva narodov naj bd se leta 1935. odločilo s plebiscitom o svoji usodi. Plebiscit 13. januarja 1935. je vrnil Posarje Nemčiji.
Usoda šlezije je bila urejena s plebiscitom 22. marca 1922. Poljska je dobila zapadne okraje Vzhodne šlezije, katere je imela do pričetka vojne z Nemčijo, danes so ti deli šlezije v oblasti nemške vojske.
Klajpeda je bila proglašena z versajsko pogodbo za avtonomni teritorij. pozneje pa je pripadla Litvi. 23. marca 1939. je Litva izročila Klajpedo Nemčiji.
Poljska je z versajsko pogoJbo dobila svoje »prusko ozemlje« ter svoboden dohod v Baltiško morje preko koridorja. Neposreden povod za pričetek sovražnosti med Nemčijo in Poljsko je bil prav poljski koridor in svobodno mesto Gdansk, ki je postalo 1. 1919. po versajski pogodbi svobodno mesto pod kontrolo Društva narodov.
Češkoslovaška je bila ustanovljena z versajsko pogodbo in Nemčija je državo priznala. Po Monakovem je Nemčija dobila Sudetsko, 15. marca 1939. pa je uvedla protektorat nad Češko in Moravsko. V kolonijalnih klavzulah se je Nemčija odpovedala vsem teritorijem izven Evrope, po 20 letih pa Nemčija zahteva nazaj vse svoje prejšnje kolonije razen tistih, ki so pod mandatom Japonske.
Vojaške klavzule so odpravile obvezno vojaško službo v Nemčiji, omejile nemško vojsko na 100.000 mož, demilitarizirale levo obrežje Rena in 50 km dolgi pas na desnem bregu Rena ter omejile tudi izdelovanje orožja in letal v nemških tovarnah. 16. marca 1935. je bila v Nemčiji zopet vpeljana obvezna vojaška služba. Nemška vojska je imela takoj nad 1 milijon mož na razpolago. 28. aprila 1939. je Nemčija odpovedala pomorski dogovor z Anglijo, s katero nemška pomorska sila ni smela biti večja kot 35% angleške pomorske sile. 7. marca 1936. je Nemčija zopet okupirala Porenje in leta 1938. je zgradila Siegfriedovo linijo.
Po gospodarskih klavzulah pogodbe se je Nemčija obvezala plačati reparacije v znesku 132 milijard zlatih mark in je priznala mednarodno kontrolo nad svojimi rekami. Po Dawesovem in Toungovern načrtu je L 1929. bila Nemčiji SJsHapa reparacijska vsota za skoraj 100 milijard zlatih mark, leta 1932. pa
je Nemčija plačevanje reparacij sploh ustavila. Skupno je Nemčija    plačala 13
milijard zlatih mark za reparacije, to je okrog- 10% vsota, ki bi jo morala po kan ferenci v Bruslju 1. 1921. plačati. Mednarodno kontrolo nad    svojimi   rekami je Nemčija odpravila 1. 1936.
Dimnikarji imajo besedo
Med dimnikarji in Minfnri posestniki v Ljubljani
ni sporov
V »Slovenskem Naroda« z dne 31. avgusta t_ L je priobčil znani hišni posestnik g. J. K. pod senzacionalnim naslovom >Spor med hišnimi posestniki in dimnikarji« napad na dimnikarje v Ljubljani. Združenje dimnikarjev v Ljubljani v imenu ljubljanskih dimnikarjev ugotavlja, da pisec sicer nekoliko pozna predpise. ki obstojajo pri nas glede javne požarne varnosti In opravljanja dimnikarskega obrta, vendar si jih po svoje tolmači in bi rad, kakor se vidi, svoje tolmačenje su-geriral tudi drugim- Predvsem bi moral g. J. K. vedeti, da vsi ti predpisi obstojajo zato. da se zaščiti javna požarna varnost. Dimnikar pa je dolžan, da se po teh predpisih ravna, ravno tako seveda tudi hišni posestniki ln stranke.
Ako je dimnik potreben Izžiganja, ga mora dimnikar pač podžgati po predhodnem dogovoru s hišnim lastnikom. Ni res, da bi bili hišni lastniki, posebno hišne lastnice vdove prepuščene glede izžiga-nja samovolji dimnikarja, ker ima vsak hišni lastnik možnost, da da ugotoviti potrebo ali nepotrebo izžiganja po mestnem gasilskem uradu.
Kar se pa tiče cene za izžiganje, ki jo ima g. J. K. za previsoko, naj upošteva, oa mora dimnikar sam preskrbeti ves za izžiganje potreben material, ki tudi nI zastonj (petrolej, strešna lepenka itd.). Izžiganje in potrebno nadzorstvo traja po več ur, včasih tudi ves dan.
G. J. K. naj pomni tudi to: so dimniki ki so potrebni izžiganja vsako leto dni drugi v razdobju več let. so pa tudi ta ki ki jih ni treba nikdar izžigati Odvisne je to predvsem od tega. kako le dimnik ograjen in v kakšnem stanlu je. dalje od načina kurjave, kuriva, stanja kurilnih naprav, dolžine dimovodnih cevi itd Vsi dimniki. v katerih se tvorijo smolnatf paje. se morajo tzžsrati. ker sicer vedno obstoja nevarnost da se saje same vnamejo, kar more povročiti požar.
Gospodu J. K. tudi ni všeč predpis, da se smejo dimniki in Štedilniki, ki so stalno v uporabi, ometati vsak mesec. Redno mesečno ometanje je potrebno zaradi zaščite javne požarne varnosti, kar je upoštevala tudi oblast, ki je te predpise izdala po zrelem preudarku in na podlagi mnenj strokovnjakov, katerih mnenje je bilo gotovo bolj tehtno, kot mnenje gospoda J. K.
Da se pa more dimnikarsko delo res rpdno. pravilno ln vestno izvrševati, obstojajo dimnikarski ometalni okoliši, ker ima le na ta način oblast kontrolo tako nad dimnikarjem, kakor tudi nad hišnimi posestniki. da se delo v interesu javne požarne varnosti res izvršuje tako, kot je predpisano.
Mislimo, da g. J. K. kot laik ne razume bistva in pomena dimnikarskega obrta. Ugotavljamo še, da spora med dimnikarji in hišnimi posestniki v Ljubljani ni. Pač pa se pripetijo tu in tam posamezni primeri nesoglasij, katerih reševanje pa spada v pristojnost obrtne oblasti. Tja naj se obrne tudi g. J. K., ako mu ni kaj prav.
Združenje dimnikarjev za drav. banovino v Ljubljani.
Albanski krali
v Franciji
Iz Pariza poročajo, da je pregnani albanski kralj Zogu opustil namero, da bi odpotoval iz Francije v Anglijo. Naselil se je s kraljico GeraMino in prestolonaslednikom ter s ;tevilnim spremstvom najprvo v gradu La Mave pri Versaillesu kjer je prebival več mesecev tudi \Vindsorski vojvoda po odpovedi na angleški prestol. Pred dnevi pa se je albanski kralj Zogu iz Ver-saiPesa preselil v grad La Raule. ki leži tudi v biižini Versaillcsa.
Juraj Ježek v 86. leta
Danes teden, 4. t. m. je stopil v 86. leto. Četudi je teden dni po jubileju 851etnice, vendar je na mestu, da se v nekaj vrsticah spomnimo tega vzornega vzgojitelja in učitelja naše pretekle dobe.
Rojen na Krasnem vrhu onstran Gorjancev, je ohranil vse svoje življenje belo-krajinske posebnosti, četudi je po končanih srednješolskih študijah in učiteljišču v Ljubljani 1874 služboval na Notranjskem v Preserjah in daljšo dobo v Kranju, a 29 let v Ljubljani, kjer tudi preživlja svoj zasluženi pokoj.
Kljub visoki starosti bi mu nihče tega ne prišteval po njegovi pokončni, umerjeni vsakdanji hoji, po njegovem govoru, čilem duhu in vedrem spominu iz njegove preteklosti in razne dogodke, na katere ;e ohranil najboljši spomin, kar zna še vedno zanimivo pripovedovati Zanimajo ga še vedno vsakdanji dogodki ter redno čita naše dnevnike. Kot vse življenje trden in neomahljiv v svojem naprednem prepričanju, četudi se ni podajal v poetični vrvež, je ostal tak tudi na svoja ^tara leta Četudi v tako visoki starosti, vendar je še vedno skrben in požrtvovalen so-trudnik pri   raznih  učiteljskih ustanovah
Ko mu izrekamo ob tej priliki naše iskrene častitke z vročo željo, dn se mu i7polnijo nieeove besede, ki jih prilično ponavlja: »Pred sto še ne gremo!«
Ali sem prispeval za
soholshi dom v Trna vem?
."seria 50 par   iavek posehej Preklici  izjavi        <    t >in l.—
laveh oos^ne>
c.d  pismen«    'dgovore gieu. >glaso\   *|e *»-e^a priloži*
znaruiio   — Popustov za male j^.;t>c ae priznamo
RAZnO 1 PRODAM
Beseda 51) pa»   lavefc ooseoej Najmanjši tneaefe 3 Uln
ItiCUlIlllll '
oglašuj
v mali oglasnik
»Slovo Naroda«
ilHillilllilllM
po priznano nizkih ubnah a nabavite  aajboijde moškt jjjieke. peruc in vsa praktična jblačlla pn PREmKBRJU Ljubljana  Sv   Petra cesta 14
L I
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim siad-korjem vkuhan — se dobi na malo tn veliko v lekarni dr Q. PICCOLl. Ljubljana, nasproti cN e botl čnlkac
.j v w
'JUGO G* A PIK A
SV.rETWHASIPii
OREHOV A JEDKI A ln MED
dobite najceneje v >MedarnU Ljubljana, Židovska  ui 6.
45. 1
JABOLCNICA
pristna, stara, okrog 2000 i. poceni naprodaj. — Lovrenc Krajnik, Ptuj. 2710
D K VV
Meister Cabrio v zelo dobrem stanju s triptikom ugodno prodam. — Stever VII 12 sedežni avtobus ali rešilni avto z novo karoserijo prodam za 8000 din. Oto Paar, Jesenice, Gorenjsko
2709
NAJBOLJŠI TRBOVELJSK
p r t m o r
ore? pratio * ^    koks. si ha okva
L POGAČNIK
Bohoričeva 5 —  felefnn £l>-5t>
KU Pl
KUPIMO PEĆ
za centralno vodno ogrevanje prostora ca 400 kub. metrov (za cvetličnjak). K temu še cevi 225 m 3", 40 m 2". 15 m in 10 m 34". Ponudbe je poslati na upravo zdravilišča Slatina Radenci. 2707 |
POUK
FRANCOŠČINO, nemščino, klavir in teorijo od osnove do obvladanja, redno, vestno, privatno poučuje Aneta Potočnik, strok, dipl., Tržaška cesta 1-1., križišče: Bleivveiso-ra-Gi oharjeva-Aškerčeva cesta
271 B
Msle ©glase
za
»Slov. Narod«
sprejema uprava
do 9. are dopoldne.
Makulatura! papir
proda
oprava „Slovenskegs Naroda44 Ljublja2ias KnaHjeva ulica štev. 5
NARODNA
Tiskarna
I LJUBL3ANA
IZVRŠUJ k   V8B VRSTE TtSKOVtB
VOZNI RED
LJUBLJANA  —  BLOKE — PREZID — GEROVO — Si AAK
1.	2. 3.		1.	L
5.40	15.40 20.00	LJUBLJANA, Krekov trg	7.30	18.45
6.50	16.08 21.10	VEL. LAŠČE	6.20	17.35
7.28	17.28 21.48	BLOKE — NOVA VAS	5.42	16.57
7.47	18.00 22.07	STARI TRG	5.10	16.38
8.15	18.30 22.35	PREZID	4.40	16.10
8.30	—	PREZID	—	16.05
8.44	—	PARG — ČABAR	—	15.50
855	—	TRŠĆE	—	15.30
9.25	—	GEROVO	—	15.10
11.35	—	SUŠAK	—	13.00
Št. 1	vozi dnevno, št.	2 vozi ob delavnikih, št. 3 vozi ob nedeljah in		
	praznikih. —	Vozni red stopi v veljavo 11. LX.	1939.	
'A P MELN\KOV.
45
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAN
— Ivan Grigorjevič, živci so vam odpovedali službo! Mar more človeka v naših letih tako ganiti pesem, čeprav je Lermontova? Priznajva si, da se v najinih leiih ne joče več nad knjigo.
Kot angel nebeški lepa, Kot demon pretkana in zla.
je ponovil Murzajev, zadržujoč solze.
— Na koga pa meri vse to? Kakšno carico Ta-maro ste odkrili v naših močvirjih in gozdovih? — je vprašal knez.
— Našlo se je tako bitje, — je odgovoril Murzajev že srdito, — toda mno£o podlejše od Ler-montove Tamare. Njo je obvladala strast. Čeprav je njeno srce ljubilo z vrtoglavo divjo strastjo, je vendarle ljubilo. Spomnite se zadnjih stihov:
Na oknu se nekaj zasveti, začuje odtod se »odpusti«:. To bilo je nežno slovo, tako sladko zvenel je ta glas.
— Pri naši Tamari se pa kaže samo gnusen pohlep po denarju. Ne samo nežne, temveč sploh nobene besede slovesa niso privrele iz njenih ust. Za take romantične neumnosti ni imela Saša. Žurila se je, da bi zabrisala sledove z vonjem krvi v nosnicah in sveže okrvavljenimi rokami je delila na levo in desno vesele, nedolžne smehljaje.
— Kaj je z vami? Zdi se mi. da ste dobili hud napad. Ne, če hočete ali ne, zdravnika pokličem, — je vzkliknil Oleg Kirilovič razburjeno in od-hitel k telefonu.
— Počakajte, ne kličite zdravnika, — ga je zadržal Murzajev. — Vi vprašujete, kaj se je zgodilo z menoj? Z menoj se je zgodilo to, kar se bo zgodilo z vami, čim zberem v sebi toliko moči, da vam povem, kaj me je privedlo k vam.
Kaj se je pa zgodilo? Kaj vas je moglo tako presenetiti? Iztreznite se in povejte mi to!
— Pa naj bo! V življenju človeka, v njegovih mladih letih ti pošlje usoda včasi tak dogodek, tate svetle trenutke, da gori potem spomin nanje skozi vse življenje z jasnim plamenom v njegovi duši in greje njegovo srce. Vsa življenjska pot je zalita s to blagodejno svetlobo. Tak dogodek v večini primerov je prva ljubezen, ki je navadno najlepša. Imel sem tak spomin. Trdno sem bil prepričan, da odnesem ta svetli plamen, to večno svetlobo v grob kot tajno svoje duše. Veroval sem, da bo izginil ta spomin iz moje zavesti samo skupaj z mojim zadnjim dihom in da mi bo olajšal smrtne ure. Ta vera mi je bila važnejša od zraka. In naenkrat sem včeraj zvedel to, kar sem čuval v svoji duši kot natvečjo svetinjo, ni življenjski vir svetlobe, temveč klobčič nesnage in gnusa, — je zaključil Murzajev solznih oči.
— Povejte mi no že, kaj vas teži! Odprite mi svojo dušo! Olajšajte svoje muke, — mu je prigovarjal Oleg Kirilovič in ga božal po laseh, kakor dobra mati.
— Vaš brat je bil umorjen, — je nadaljeval Murzajev, ko je bil premagal ihtenje. — Toda
če bi bil zvedel kai podobnega, kar vam hočem zdaj povedati, bi si bil takrat gotovo končal življenje. Po tej vesti bi ne bil preživel niti enega dne.
— Kaj pa je tako strašnega? Kakšna grozna tajna je to, ki jo neprestano slišim iz vaših ust? — je vprašal knez vznemirjen.
— Bojim se za vas. Bojim se za človeka, ki se sklanja pred nečem kakor pred bogom in ki se naenkrat zave, ko izve ,da se je klanjal podlemu zločinskemu nestvoru.
— Ce mučite sebe, ne mučite vsaj mene, Ivan Grigorjevič, — je dejal Oleg Kirilovič otožno.
Po kratkem molku je Murzajev globoko vzdih-nil, rekoč:
— Človek, ki je umoril vašega brata, je izsleden in razkrinkan.
— Kdo je to? — je vprašal knez. zadržujoč sapo.
— To ni niti Berlogin, kakor sem mislil prvi hip jaz, niti Jarigin, kakor ste mislili vi.
— Kdo je torej? Ne napenjajte več mojih živcev, — je prosil Oleg Kirilovič.
— Sedite, da se ne onesvestite. — je dejal Murzajev z ukazujočim glasom.
Oleg Kirilovič je sedel in uprl v Murzajeva nestrpen pogled. Le-ta je pa molčal.
— Povejte no končno, kdo je morilec! Murzajev je počasi dvignil roko in pokazal na
sliko, potem je pa izgovoril eno samo besedo:
— Ona.
Knez se je ozrl tja. kamor je bil pokazal Murzajev. Namršil je obrvi. V njegovih očeh je za-žarel plamen gneva.
— Kdo je to ona? Nazovite morilca z imenom! — je zahteval z razburjenim glasom.
Murzajev je globoko dihnil, potem je pa odgovoril z naglasom na vsako besedo:
— Ariadna Georgijevna Maharadzevova.
XIX.
Knez Oleg Kirilovič je naglo vstal. Bil je ves rdeč od jeze. V tem človeku nežnega, plemenitega zničaja, se je naenkrat zdramil duh njegovega pradeda, ki je brezobzirno preganjal svoje podložnike in ki so se o njegovih krutostih še vedno pripovedovale legende. Običajne lahne kretnje kolega Kiriloviča so se naenkrat izpremenile v nagle, robate.
— Marš ven! — je zakričal in pokazal Murza-jevu vrata. — Da mi ne pridete več pred oči! Policijski norec! Ne dovolim, da bi stene moje hiše slišale tako gnusno obdolžitev! Kako ste si mogli dovoliti v moji navzočnosti povedati meni naravnost v oči tako podlo laž o nevesti mojega brata? O nevesti kneza Kostrova? Razumete — kneza Ko-strova! Toda jaz pokažem vam in vsej tej detektivski sodrgi, kaj znajo knezi Kostrovi. Vpreči hočem vse svoje zveze in seči po vseh sredstvih, da vas starem liki uš.
Murzajev je molče gledal kneza v pričakovanju, kdaj ga bo minila ta divja jeza.
— Kaj sedite ko štor! — je kričal Oleg Kirilovič v divji jezi. — Saj sem vam rekel, da mi izginite izpred oči. Ali pa čakate, da vas zapodim od tod kakor steklega psa. Slišite, kaj vam pravim? Zahtevam, da takoj prekličete svoje gnusne besede o nedolžni ženi, o nevesti mojega brata!
Ure|U|e Josip Zupančič   //   la ^Narodno nskarno' Pran Jeran   H Za upravo in insoratni del lista Oton Christaf // Vsi v Ljubljani