Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiBka lkrat, 12 „ n t, ti « >i 15 „ n II ,i 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it. 16. Po pošti preje man velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr za pol leta • • 5 .. — „ za četrt leta . . 2 „ 60 „ Političen list za slovenski narod. V administraciji veljaj . Za celo leto . . 8 gl. fp; za pol leta . . 4 „ f?* ta četrt leta . . 2 „ ^t*/ V Ljubljani na dom pošil/ velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicei v torek, četrtek in saboto. IVzmark nekdaj in sedaj. 24. septembra je minulo 12 let, odkar je Bizmark stopil na čelo Pruski vladi in človeku bi se skoro zdelo, da se mu sanja, če gospoda Bizmarka od 1. 18G2 primerja s knezom Bizmarkom 1. 1874. Pa ta sprememba ni zarad tega tako Čudna, ker je pruski minister, ki je dolgo časa zastopal konservativno stranko, potegnil v nasprotni liberalni tabor, pravi „Germania", „da sedaj moli, kar je pred požigal, in požiga, kar je prej molil", ampak čudno je le to, da mož, ki je bil več let voditelj velike politične stranke, ktere načela je branil ter z njeno pomočjo vladal, potem pa ta načela zavrgel, in vodstvo nasprotne stranke prevzel od svojih prejšnjih privržencev zahteva, da naj ž njim prestopijo v nasprotni tabor in njemu na ljubav zataje svoje prepričanje. Bizmark je pred 12 leti prevzel predsedništvo konservativnega mini-sterstva in konservativna stranka si ga je izvolila za svojega voditelja. Zastopnost med njima bila je vsestranska; konservativci so svojega voditelja podpirali na vso moč, zlasti v zbornici poslancev, kjer se je bilo njihovo število skrčilo na 11 mož. Pa ti so se tako krepko borili za Bizmarka, da je v zbornici večkrat zagotavljal, da nikdar na nje pozabil ne bo. Gosposka zbornica pa je bila po ogromni večini konservativna, ker je bil Biz mark vse konservativne plemenitaše v njo spravil. Liberalni časniki so pač hudo proti njemu razsajali, pa eni so bili čisto prepovedani, eni pa kaznovanem ko je neki liberalen poslanec razžalil Bizmarka, ga je ta klical na dvoboj. Tako so tedaj liberalci Bizmarka zaničevali in zasmehovali, konservativci pa so mu iz vsih krajev pošiljali zahvalne adrese, v kterih so mu prigovarjali stanovitnemu biti proti liberalcem in minister je obetal, da hoče krepko braniti konservativna načela. Pa kako se je od tistihmal vse spremenilo. Bizmarkova sedanja načela so konservativnim naravnost nasproti in njegov radikalizem presega celo nade najhujših liberalcev. Svoje poprejšnje konservativne prijatle je pahnil od sebe, ker mu ne morejo skazovati tako močne podpore, kakoršne si želi. Odstranil je vse višje konservativne vradnike in nadomestil jih t liberalnimi, in z imenovanjem novih liberalnih udov je uničil tudi konservativno večino gosposke zbornice. Namesto liberalnih se zdaj kaznujejo koservativni listi zarad razža-ljenja Bizmarkovega, pa s tem razločkom, da kazen ne znaša kakor pred 10 leti 5 do 20 tolarjev denarne globe, ampak 2 do 12 mesecev težke ječe. Do spomladi leta 1800 je bila Bizmarkova politika po večjem konservativna, od konservativcev podpisana, od liberalcev pa strastno zavirana. Ko je pa meseca aprila Bizmark naenkrat predlagal spremembo nemške zavezne ustave in osnovo neposredno voljenega nemškega državnega zbora ter s tem vstrezal naj-prirsrčnejšim željam liberalcev, ko je nemško zvezo raztrgal, z Avstrijo se spri, z Italijo pa sprijaznil in zvezal, je to konservativce tako osupnilo, da večina njih ni bila voljna v tej reči ga podpirati in da bi se bila od njega čisto ločila, da ne bi bila nenadoma nastala prusko - avstrijska vojska. Srečni vspeh te kratke vojske je pruske konservativce tako omamil, da so pozabili na vse pomislike in odločno stopili na Bizmarkovo stran. Le malo jih je ostalo stanovitnih, pa ti so ali molčali ali pa zastonj govorili. Konservativna stranka je s tem zgubila vso samostalnost in veljavo ter je postala vladina stranka, ktera je morala plesati, kakor ji je ministerstvo godlo. Nasledek je bil, da je tudi med ljudstvom čedalje bolj zginil razloček med konservativno, in liberalno stranko, in da ljudstvo že ni vedelo, ali je konservativno ali liberalno, in da je pri volitvah svoje glasove dajalo liberalcem, misle, da so konservativci. Še bolj pa je k propadu konservativne stranke pripomogla francosko-nemška vojska. Prav po lesičje so liberalci zmage, ktere so priborili izvrstni pruski generali z dobro izurjeno nemško vojno, pripisovali Bizmarku ter poveličevali ga, kakor da bi bil on, ne pa hrabri junaki, priboril slavne zmage, pridobil Alzasijo in Loreno in milijarde, ktere so ubogi Francozje morali plačati. To preslavljanje je tako omamilo konservativce, da se jim je zdelo pregrešno ustavljati se naredbam in postavam, ktere je Bizmark hotel imeti. Pač so se čudili, ko se je pričela borba s katoliško cerkvijo, pa niso imeli toliko poguma, da bi se bili temu ustavili. Že pri posvetovanju o glasovitem kan-eelskem paragrafu in solškem nadzorstvu so omahovali in niso vedeli, kaj početi, v gosposki zbornici so se nekteri tako daleč spozabili, da so z vlado glasovali; ko je pa prišla v razpravo jezuitovska postava, so v nemar pustili zavest pravice, resnice in svobode in s tem sami sebe pokopali. Pruski konservativci se v nobeni reči več ne ločijo od liberalcev podlistek. Sedanjim Črtomirovcem in Valjhu novcem. (Konec.) Kolikrat je človeka v nesreči, v smrtni nevarnosti izpeljala iz dušnega boja Marija, človeka kristijana, kteri je kdaj po otroško jo Častil in se ji priporočal! Kdo bi mogel dostojno nam to popisati? — Kolikrat je tudi Piju IX. pomagala, ko se je po meč stegovala besna roka njegovih sovražnikov, pomagala celo nenadoma. — Toraj pa tudi Mariji izročujejo sveti oče sami sebe in svoje verne in celo sovražnike svoje, in da sedanjega sveta ne tarejo še hujše nadloge, sprosila nam je po njih morebiti ravno Marija. — Ko je Črtomir spoznal kristijane Bogomile dobroto, čutil njeno Ijubez-njivost, v nebeškem svitu videl nje lepoto; da je na svetu, komaj si verjame, ves se spremeni, zlato da sirotam, odpove se malikov krivi veri, da se krstiti, postane mašnik, in kar je prej čislal za prostost in bistroto, pre- ganjal je zdaj kot sužnost in zmoto. Po Bogomili je iz Črtomira postal Blagomir ali Slavomir, kakor nekdaj Pavel iz Savla. — Pravi Črtomir si grešnik ti, ki črtiš mir z Bogom v sveti veri in pravi cerkvi njegovi, in tudi miru sam s seboj ter z drugimi ne dosežeš, dokler ga ne iščeš po Mariji pri Bogu. — In morebiti nam po tako mnogih in čudovitih prikaznih Marijinih, o kterih se bere tu in tam, res naznanja Bog, da po tej Bogomili v sedanjih zmešnjavah iščimo rešenja in usmiljenja njegovega. — 7. Kedar priporočevala je vero ljubezni, miru in sprave Črtomiru nasproti poganski krivi veri Bogomila, pravi on na to: Vem, da malike in njih službo glave služabnikov njih so na svet rodile, v njih le spoštoval očetov sem postave. ... In ko je^ v žalost vtopljen brez tolažbe odpravljal se Črtomir na vojsko, bi spomnil njemu Staroslav zmage večno slavo, ako bi, da jo doseči moč je, sodil, ali da gre le v smrt krvavo, se možu zdi, in — šel je boj bojevat brez upa zmage. Skazal seje sicer korenine prave, vendar ne meč, ne moč gradu trdnjave bogov ne more rešiti slavnih starišev, in ne pred smrtjo ohraniti tovarišev. Kako britko, kako žalostno! — Kakor nekdaj, tudi sedaj sprevidijo premnogi, da njih učenje in vedenje je le prazno, nečimurno, le časno in pozemeljsko; stare navade, narodni običaji, nove postave, posvetna slava in olika itd., to jih drži in nagiba, da bojujejo sedaj boj Črtomirov brez upa zmage. Kako nespametno, kako neslano je tako bojevanje! — Kako vse drugače pa je govorila Bogomila kristijana, svesta si, da po vojskovanji in trpljenji tega življenja izvoljenih čaka tam veselje in zmagoslavje, ljubezen brez ločitve v nebeškem dvoru, in v tem upa rajskem siji domu je Bogomila šla k očetu. — Tako nam življenje in vojskovanje na svetu, pa tudi poslednjo zmago in po zmagi poveličanje kaže naša prava Bogomila, Marija, ktera nas v živi veri, trdnem upanji, goreči ljubezni le k stanovitnosti opominja do konca, vsaj pravi katoliški kristijanje vemo, da vera naša je božja, in da, ako se v posvetnih vedah in umetnijah, navadah in postavah bojujemo po njenem nauku in z njenim orožjem, se ne bojujemo brez upa, marveč z upom slavne smage ter večnega srečnega življenja. in če še kje kak koservativec kandidira, očitno prisega, da je z Bizmarkom enakih misel in da bode po njegovi volji glasoval. Komaj pa je bila konservativna stranka odstranjena, začeli so liberalci, ki so se odslej začeli imenovati narodni liberalci, okoli Bis-marka se zbirati, čigar moč in veljavo so sprevideli, ter se mu ponujati. Bismark je to ponudbo sprejel ter svojo zvezo z novo stranko s tem utrdil, da je pričel borbo s katoliško cerkvijo. Pa kmalo se je pokazalo in je zdaj prav očitno, da ni vlade na-se potegnila na-rodno-liberalna stranka, ampak da je Bismark za sabo potegnil to stranko, ki je svoja načela zavrgla in ktere sedanja naloga je Bismarku služiti. Še nikdar nobena politična stranka ni bila tako hlapčevska, kakor so pruski narodno-liberalci, ki so morali molče požreti, ko jim je Bismark rekel, da so izvoljeni le na njegovo priporočilo. 12 let, pravi „Germania", vodi Bismark oskrbništvo, čigar sadu pa ne moremo blaženega imenovati. Pač smo s prekrvavimi žrtvami ustanovili novo kraljestvo, ktero brani največa vojna, kije kedaj bila, iu kterega se vse boji; pa to kraljestvo ni kraljestvo miru. Nova Nemčija nima nobenega prijatla, kakor je Bis-markov prijatel Moltke v državnem zboru rekel, in to dela njeno vnanje stališče tako hudo, da hujše ne more biti. Še veliko bolj žalosten pa je notranji nemir. Pač so za časa Napoleona I., v sedemletni in v vojski zarad nasledovanja v vladanji na Španjskem Nemci vojskovali se zoper Nemce, pa služili so le častilakomnosti svojih vladarjev; toda sovraštva v njihovih srcih ni bilo. Sedaj pa — in to v prvič od 30letne vojske sem — nemško ljudstvo razdvojuje divji fanatizem, ki je tem zo-prnejši, čem bolj lahkomišljeno ga podpihujejo, in ne more se reči, koliko časa bode še trpelo, preden se mir zopet vrne. Politični pregled. V Ljubljani 2 .oktl r. Avstrijske dežele. l'4\*Brl<'» se bode precej po svojem prihodu podala na Ogersko v GodolliS; čez zimo pa bode neki z rusko carico bivala v Egiptu. Slržnttii zbor se prične 20. oktobra. Kakor „Reform" sliši, se staročehi resno pri- ____- _ ______________ji_ ------- ' ' " i Sedaj pa še nekaj. Kar sem vam doslej pripovedoval o Črtomiru in Bogomili, jeli vse tako res, kakor nam kaže povestnica in poje pesmica, kdo ve, kdo nam je porok? — Kar sem vam pa govoril o Mariji Devici, da je pa to vse res, priča nam On, ki je od nje rojen — Jezus, ki je imenovan Kristus, sin Božji, resnica, pot in življenje; priča nam 19 stoletij stara katoliška cerkev; pričajo nam v vencu cerkvenega leta sprelepi godovi Marije, matere božje; priča nam tudi veseli god, ki ga danes obhajamo tu na Bitnjah. Sloveči pesnik — Prešern — je „Krst pri Savici", po kterem sem vam največ govoril danes, posvetil predragemu že ranjkemu prijatlu — Matiju Čopu — v posebni pesmici, v kteri kratko pa krepko naznanja, kako minljive so sladke zveze na svetu, kako kratko je veselih dni število, kako je Črtomir pokopal ves up sreče na zemlji, in spozna, in to, kri-stijanjel spoznajmo dans tudi mi in ohranimo do konca svojih dni: „Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo Up sreče unstran groba v prsih hrani". pravljajo vstopiti v državni zbor. Izvirno bi mi nič ne imeli zoper to, pravi „Reform", pa praktičnega vspeha pri najboljši volji ne moremo pričakovati. Črlium svetuje ruski „Golos", da naj državnopravno opozicijo popuste; ustavoverci so tega silno veseli. ,,Reform" pa pristavlja, da iz zanesljivega vira ve, da je Ruska avstrijski vladi pri raznih prilikah svetovala pravične tirjatve Čehov kolikor mogoče spolniti. Vnauje drža\e. Pruska vlada je od paderbornskega škofa zahtevala, da se službi odpove, pa škof je odgovoril, da tega ne stori in da ga vlada odstaviti ne more. Vlada mu službe ni dala mu je tedaj tudi ne more vzeti, — Neka šlezijska okrajna sodnija je bivšega predsednika višje sodnije, znanega pl. Gerlacha, obsodila k 5200 tolarjem globe, ker je izdal neko brošurico „Civilni zakon iu državni kancler." Ni še dolgo tega, kar je pruska vlada sama o civilnem zakonu ravno tako sodila, kakor sedaj g. Gerlach. Na ICiiskcm so se nekteri kozaški oddelki sprli zoper vlado, ker so nezadovoljni z novo vojno postavo, ki veleva, da bode moral vsak sam služiti. Dosedaj so si smeli najemati namestnike. Nri>*ki knez je 29. sept. potoval skoz Pešto, kjer ga je grof Andrassv obiskal. 30. sept. je prišel v Beligrad, kjer je bil od ljudstva navdušeno sprejet. Govori se, da minister notranjih zadev bode odstopil. Deželni zbori Interpelacija, ktero so stavili v zadnji seji dež. zbora kranjskega grof Barbo in drugi se giasi: Pri delitvi državne podpore zarad poškodovanja po nevihti in toči 19. julija lanskega leta se je 3. juu. t. 1. v Dobrniču zgodilo, da je bil eden poškodovanih, ki je pri volitvi v državni zbor glasoval za narodnega kandidata, med drugimi, katere so c. kr. uradniki pri delitvi podpore odvrgli, s tem odpravljen, da ga je c. kr. vladni komisar vitez Vesteneck v pričo soseskinih mož in namestnika deželne vlade kueza Metteruich-a zarotil : „ V i p a tudi zato ne dobite podpore, k ciste tako volil i! Veste, kako ste obljubili, kako ste svojo obljubo spol-nili? Tedaj zato ne dobite nič." Ko je potem eden navzočnih kmetov vladnega komisarja s tem zavrnil, da volitve ne grejo čisto nič k temu, da pri volitvah ima vsak volilec prostost voliti po svojem pri-pričanji, kogar hoče, ga je zopet vitez Vesteneck zarotil s tem: „Vas bom dal zapreti, če boste tako govorili." Ker je tej tudi po časnikih razglašeni dogodbi nasproti naš c. k. vladni časnik le toliko op omnil, da se dotičnemu posestniku le zato ni dalo podpore, ker je sicer dosti premožen, — je s tem tudi ta časnik pripoznal, da je bilo besedovanje vladinega komisarja vit. Vestenecka res tako, kakor se je s ponudbo prič po časnikih, poročalo. Z ozirom na to, da je državni zbor to podporo iz državnega zaklada za po nevihti poškodovane dolenjske sodržavljane dovolil, nadalje z ozirom na postavno zagotovljeno prostost pri volitvah, se kaže vedenje c. kr. komisarja viteza Vcsteneka, po čigar besedovanji se misliti more, da se sme državna podpora za ubogljivost pri volitvah obračati, ali kakor bi on smel tiste kaznovati, kteri se postavno zagotovljene prostosti pri volitvah poslužujejo, ali celo tiste, kteri to prostost le trdijo, se kaže vedenje viteza Vestenecka na dve strani zoperpostavno in sploh tako, da more vlado ob veljavo spraviti. Tedaj stavijo podpisani prašanje: 1. Ali je c. k. vlada to dogodbo natanko preiskala? 2. Kaj je c. k. vlada temu nepostavnemu vedenju svojega uradnika viteza Vesteneka nasproti storila, ali kaj hoče storiti? V Ljubljani 30. septembra 1874. Grof Barbo, Obreza, Iv. Rudež, dr. Poklukar, Kramar, Tavčar, Kotnik, Toman, dr. Blehveis, dr. Gosta, Kramarič, Pakiž. V češkem zboru so mladi, kakor navdušeno oznanjajo, dosegli velik vspeh, namreč pet milijonov za Prago, pa ne pet milijonov iz državne mošnjice, kaj še, temuč le dovoljenje, da pražko mesto sme narediti pet milijonov dolga. To bi bil nemško-česki deželni zbor gotovo tudi brez dr. Trojanovega posvetovanja dovolil. Razun predloga, ki so ga stavili v Bregenci Thurnher in njegovi tovariši, naj bi se preiskoval nasprotni vpliv volilne postave na blagor dežele, ni v nobenem deželnem zboru pričakovati obravnave ozirajoče se na ustavno vprašanje. V zgornje-avstrijskem dežel, zboru so 29. sept. pač prišle na vrsto prošnje, ktere zahtevajo preiskovanje o vspehu, kterega imajo neposredne državne volitve za deželo, pa liberalna večina je te prošnje vrgla pod klop ter prestopila na dnevni red. Cesarski namestnik je ustavovercem napravil veliko veselje, ko jim je naznanil, da je škofRudigier dobil denarno globo, ker je podelil nektere duhovnije. Dalje je obljubil tudi z ozirom na opravila linškega konzistorija v zakonskih rečeh postavi pripraviti spodobno veljavo. Cerkvi sovražne ljudi navdaja sladka nada, da bodo linškega škofa Franc Jožefa vendar-le še videli zaprtega. V spodnje-avstrij skem in tudi v družili deželnih zborih je vlada izgovorila resno svarilo, naj se občinam ne dovoljujejo tebi nič meni nič vedno veči nakladi, ker jih ljudstvo ne more plačevati. To je res, pa ravno tako res je tudi, da občine sebi izročenega in odmenjenega poklica s svojimi dosedanjimi sredstvi ne morejo spolnovati. Tu se ravno zopet kaže, da je veliko v teoriji lahko in lepo, v praksi pa dobi ravno nasprotni značaj. V šlezkem zboru poslanec Kundlich ni mogel strpeti, da jezuitom ne bi bil ene za-solil, ter je v nekem predlogu od vlade zahteval, da naj prepove v celi Šleziji jako škodljive (?) inisijone jezuitov in drugih enakih redov. Izvirni dopisi. Iz LJubljane. 2. oktobra. (Odboj.) „Narodovemu<- podlistkarju — pa najbrže tudi „Narodu" samemu se je unidan sanjalo, da je „fajmošter". Da se je kakemu vkoženemu „Narodovcu" to sanjalo, ni čudo; čudo le bi bilo, ako bi se mu sanjalo, da je „vrednik slovenskega lista med čisto katoliškim narodom". Saj „Narod" se vreduje tako, kakor bi bili njegovi vredniki in dopisovalci „fajmoštri", toda ne katoliški, ampak ,,luteranski", ali kje „razkolniški", ki si dajo veliko opraviti zoper papeža, zoper katoliške škofe, duhovne in „mežnarje"; pozabijo pa na svoje lastno kopito. Zato je tudi „Narod;< brez koristi za Slovence in iz njega se utegne Slovenec na-! učiti svojega Boga, svojo vero in svojo cerkev zaničevati; pa razpor delati med brati, ne pa kaj koristnega za naš narod. Pa tudi sam za-se je list nekoristen, ako je res, da je naprava zarad nje^a tako hudo zadolžena. Naš slovenski narod za tak list ne mara in ima toraj »Narod" le prav malo naročnikov, ker vsi previdni dobro spoznajo, da njegovo ba-hanje z „omiko", »svobodo", napredstvom" je sleparstvo, ,,švindel". »Napreduješ" res čez mero, „Svobodnjače" šege nove: Tiraš narod v nejevero, Tiraš »Narod" v dolgove! Zato bi bilo za narod in za „Narodu bolje, ako bi nehal fajinoštrovati, škofovati, papeževati in mežnariti, ter naj bi bil „Čas-nikar" tak, ki narod povzdiguje k blažim občutkom, ne pa ga tlači v blato nenravnosti, nevere in vsaktere surovosti, kakor je delal dozdaj. Nemara ravno njemu v svarilo piše v ravno tistem listu ljutomerski učilelj: „zato smo mi poklicani, da na altarju svetega (zakaj ne še: »najsvetejšega"!) domolj ubija prinašamo daritve za srečo svojega naroda". Ta daritev na altarji „svetega domoljubja" pa je pri liberalnih" učenikih: ,,plača, le večja in še večja plača!" pri,,Narodu" pa: „fajmošter, fajmošter, razlagavec vere hočem jaz biti 1" Kjer pa kra-var hoče biti zvezdoslovec, kokošar profesor teologije, vrednik politiškega lista pa fajmošter, tam se na altar ,,svetega domoljubja" nosijo škorpijoni in zmešnjava za ..daritev", sreča se narodu ne zida, ampak podira in vera se skruni, kakor dela „Narod", ki kakor „fajmo šter" norčuje s „proccsijo", s „prižnico" in z „žegnom: in nomine patris" itd.!! In kadar je „časnikar-fajmošter" že vse sveto z blatom ometal, potlej pa pravi, da »klerikalci" blatijo, — in zapiše n. pr.: „Politik" strašno surovo in neotesano zabavlja iu zmerja mladočeske poslance iu (čujte, čujte:) skoro presega v blatenji še naše klerikalce". — Kaj neki poreče k temu, kdor le malo majčkeno ve, ka-košne nesnage je „Narod" pisal in jih piše?! Iz Ipavskega je imel one dni dopis, v kterem psovka psovko pobija — vse zoper /katoliško duhovstvo in ljudstvo. Mislil bi či-tatelj: kako, ali ne prebivajo na Ipavskem več goreči katoličani? Ali ne stoje tam več -častitljive katoliške cerkve, in so namesto njih razstavljene frajmavrarske beznice, da se ou tam take gujusobe pišejo? Kaj hočejo izrazi v „Narodu" od ondot: „Zmaga . . . je rimske može napihnila". (Koliko neki je tam »nerim-skili"? Upamo, da razun pisača prav malo.) Kaj če pitanje z „mežnarji", — je mar mežnar nepoštena oseba, ali pa mežnarstvo celo sramotna služba? — Ali kaj je to: »Klerikalci z gosp. Jurjem na čelu, kakor bi volili kakega papeža . . ." Kakošeu človek je ta pisavec, da si upa celo ipavsko dolino tako neotesano žaliti? Ali mar ipavski okraj zato državne butare nosi, da ga vsak zanikarnež sme tako grdo zmerjati in žaliti zarad njegove vere, ker Ipavci niso njemu po volji volili, ampak po svojem prepričanji katoliškega poštenjaka si izbrali? — Pa dopisnik se le še ni naveličal, on zasramuje še dalje ipavske poštene katoličane. Sad njegove »omikane" odgoje se mu kar cedi iz ust: »jezuitovski pritisk pri volitvah", — »figamoštvo nekterih duhovnih volilnih mož". — »To je prav jezuitsko", — »takrat gg. rimljaki se vidimo zopet" . . . »za duhov-ske muhe navdušeni", — »klerikalni dopisun, araužer klerikalnih veselic, čitalnični pridigar, — farovško trobilo . . Toliko in še več »mladoslovenskih lepotij" ima »Narod" v enem samem dopisu iz Ipave. Ali nima res »narodna tiskarnica" s svojim »Narodom" materne in očetovske skrbi za »blagor in omiko" našega naroda? Ir. kočevskega okraja, 30. sept. Že večkrat so bile po časnikih brati pritožbe o kočevskem okrajnem glavarju Fladungu, ki je menda te misli, da mora celi svet, ali vsaj celi kočevski okraj plesati, kakor on gode. Kar si on v glavo vtepe, misli, da se mora zgod ti, in če bi vsled tega moralo kmečko ljudstvo poginiti. S svojim strahovanjem je dosegel, da si župani skoraj več ne upajo ustaviti se mu, naj bo to, kar zahteva, še tako trdo in ljudstvu škodljivo. Tako so morali napraviti iz ribniške doline v Gotenico, kjer je knez Auersperg napravil parne žage, novo cesto, ktere ljudje nič niso potrebovali, pač pa knez Auersperg, da ložej izpeljujejo njegov les. Pa naj bi to že bilo; ljudje so se sicer nekoliko upirali, na zadnje pa se vendar vdali. Toda zdaj hočejo to cesto obrniti tudi na dolenjskem polju. Ker pa v tistem kraju, kjer so jo odmerili, ob deževju voda zahaja, morali bi cesto toliko vzdigniti, da bi ne prišla pod vodo. To pa bi vodo zadrževalo, da bi nazaj stopila na njive, ktere so dosedaj ostajale na suhem. Za Dolenjce, kterim voda že zdaj vsako leto dela veliko škode, bil bi to silno hud vdarec, zato pa protestujejo zoper to, da se tam izpelje nova cesta. Pa g. Fladung se neki noče nič zmeniti za ta protest in hoče šiloma izdelati omenjeno cesto. Ali ljudje res nimajo nobenega pripomočka zoper tako nasilstvo? Sedanja cesta je že dobra, le v dveh krajih jo je treba nekoliko popraviti, pa ker to g Fladungu ni všeč, bi ljudje morali žrtvovati še tisto mrvico dobrega polja, ktero v omenjenem kraju imajo? Možje, ne bodite šalo barde, ne bojte se kočevskega straha, če tudi hudo ropoče, in pritožite se o pravem času zoper nakane kočevskega glavarja. Menda še nismo tako daleč, da bi se opravičene prošnje na višjem mestu prezirale! Domače novice. Ljubljana, 3. oktobra. (Našemu deželnemu zboru v prevdarek.) V Novem mestu so iz službe djali dva sup-lenta Frančiškana, ki že davno učita. V tem ko katoliške redovnike odpravljajo, pa prihaja vsaktero tuje osebstvo na to gimnazijo ; dva profesorja sta menda protestanta, eden grško-razkoluiškega verstva, — koliko je zrelih »liberalcev," ne vemo prav — brez njih ni. — Tako se gleda na lastnijo iu potrebe naše dežele in novomeške strani posebej, kjer so vsi dijaki rimsko-katoliške vere. Tudi ta zadeva bodi priporočena deželnemu zboru, da naj pozve, od kod in zakaj so take ražmere na tej gimnaziji. (Mestnim ljudskim učiteljem) v Ljubljani je plača od GOO na 700 povišana, podučitelji dobivajo po 500 gl. (Za profesorja na ljublj. realki) sta imenovana g. Seuekovič, gimnazijski suplent v Gradcu, pa Viljclm Vos, asistent na politehnični višji šoli na Dunaju. (Vse ljubljanske šole) so se pričele s 1. oktobrom razun realke, za ktero se bodo zarad preseljevanja v novo poslopje učenci vpisavali 11. 12 in 13. t. m. Veliko pa jih je že prišlo v Ljuljano misle, da se tudi realka prične 1. oktobra. Vodstvo bi bilo saj moralo za to skrbeti, da bi bilo učencem o pravem času naznanilo to spremembo. Pač se je vradni »Laib. Ztg." to naznanilo poslalo, pa ravno ta list je naj- manj razširjen in se po deželi razun po vrad-nijah skoro nikjer ne najde. Ali bi ga ne bilo moglo poslati tudi slovenskim listom, ki bi ga bili z veseljem sprejeli? Je mar mrzenje pred slovenščino tako veliko, da se domačim listom prikrivajo naznanila, ktera naj bi se kolikor mogoče razširjala? (Kranjska hranilnica') je s pričetkom meseca oktobra na državne obligacije in druga pisma, kakor tudi na zlato in srebro začela denarje izposojevati po 5 odstotkov (Železnice) so s 1. oktobrom vožnjo spremenile. Rudolfova (gotenska) železnica prihaja v Ljubljano ob 2'/» »n zjutraj in 10 minut pred poldnem, odhaja pa 5 minut pred 4. uro zjutraj in ob 4. uri popoldne. Južna železnica pa se odpelje proti Dunaju ob 4. uri zjutraj in ob eni popoldne, proti Trstu pa ob 3. uri zjutraj iu ob 3 V4. uri popoldne. Mešanec kakor tudi gorenjski vlak ob tržnih dnevih ostaneta pri starem. (Farizejstoo) »Narod ' je že v drugo modroval, ,,da so bili Hrvatje srečni, da jim dozdaj ultramontanizem ni sedel na vratu." — Resnica pa je ta: Hrvatje so bili srečni, dokler jim cerkvi sovražne šolske postave niso bile na vratu, — zdaj ko so z njimi cerkev k st<'ni pritisnili, pa laži-liberalski volk tarna da mu jagnje vodo kali. To je »Narodova" politika v vsih rečeh in v ti volčji prekanjeno-stise štuli misliti, da Slovenci njegove hinav-ščine ne sprevidijo. („NarodA se poteguje) za »škandal" — pohujšanje. Pripoveduje namreč, da nek goriški vradnik se grede memo procesije ni odkril, da na to je komunski sluga oklical: kdor se pri procesiji ne bo odkril, da ima vsak kmet pravico mu klobuk z glove zbiti. »Narod ' meni, kdor je to »vestno svobodo osvitljujočo postavo dal priobčiti, čudo, da ni kar precej ukazal tacega v Sočo vreči, ako noče svoje pleše pokazati." (Prav »omikan izraz"!) Kako sladko veselje imajo mračni brezverci v tem, ako morejo naš pošteni narod v njegovem verskem čutilu žaliti, tega je »Narod" prva priča, zato se poteguje za take škandale. Kadar boste vi lažnjivi »oinikavci" s svojim teroriziranjem pobožnega ljudstva odpravili procesije na svetišča, se bodo pričele procesije druge — na morišča, kakor je bilo že d\a-krat na Francoskem. To se bode nemara bolj prileglo vašemu nagnjenju v nejevero in »mračnjaštvo", dokler sami ne pridete pod koso, ki jo zdaj brusite. (Trapasto.) Prišel nam je v roke malo znan dunajski list, kterega kuha, kolikor se mu to posreči, nemški »pesnik' Germonik. List je sicer kakor listje suh, a vendar smo naleteli v njem na nekaj, kar je ustavilo naše oko, namreč besedi »žurnalist Arko". Radovedni zvedeti, kaj se je to človeče pregrešilo, da stoji njegovo ime v listu, najdemo sledeče otrobe, ktere je ta »žurnalist" (prosimo zamere vse žurnaliste, a tako se bere) o Grillparzer-jevi slovesnosti v Laškem trgu vezal: »Nas Kranjce zmerjajo(!!) s klerikalci, mislijo, da smo vsi ukovani v vezi svobodi sovražnega duhovstva. Pa če bi bila tudi res razprostrta duševna tema čez ljubljeno deželo kranjsko, bi jo že klic imena »Anastasius Griinn" sam razsvetlil z zlato jutranjo žarijo." Kako ne mino blodenje, ki že močno po vinskem duhu diši! Toraj ime enega človeka, Anastazija Griinna (ustavoverskega grofa Auersperga) že premeni klerikalno deželo v liberalno iu jo oblije z zlatom! Ubogi Kranjci 1 Vi povsod veljate za bistroumne, in poštene, pa če ste tudi. klic imena „žurnalist Arko" sam naredi, di — pridete v tako ime, v kakoršnem je ta Arko, čeravno vi ne morete za to, da je ta človek na kranjski zemlji rojen. — Sicer pa bi člo veka, ki je bil zmerjan že z vse gršiuii priimki kakor je klerikalec in čegar drušine se ogiba vsak, ki kaj na-se drži, ne smelo se nič več prijeti, saj se gaje že marsikaj — prijelo, Prigovor pravi, da glas neke dolgoušne živali ne sega do nebes; a ravno to je žalostno, da ta prigovor zdaj več ne velja, sicer bi ne brali po dunajskih listih bedastih telegramov ktere jim pošilja ta „vicefrajtar" žurnalistike in s svojim vedenjem gotovo ne dela časti tistemu stanu, kteremu se predrzno prišteva, kajti pravi žurnalisti žive od svojega peresa, ne pa, kakor on, od svojega imena. (Umrlo) je v Ljubljani meseca septembra 78 oseb, 32 moškega, 4G ženskega spola. Razne reči. — Umrl je č. g. Fr. Stermole, lokal. Kokri, ki je ravno zdaj dobil privoljenje za pokojnino. — Telegrafična postaja v Krškem se je 26. septembra odprla. — Ogrski državnik Deak ni tako nevarno bolan, kakor so zadnji listi poročali, in se še dokaj dobro počuti. — Razpisi učiteljskih s 1 u ž b. Na Kranjskem. Na novo-uredjeni 4razredni ljud ski, poprej rudniški šoli v Zagorji, (Toplitz-Za gor) nadučit. služba, 1. p. 500 gl., opravilne doklade 100 gl., iz braterne matice 120 gl. in stanovanje; 2 učit. službi po 500 gl. in 1 učit, po 400 gl. in za vse doklade po €0 gl. in prosto stonovanje. Prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Litiji do 20. oktobra 1874. Definitivna služba nadučitelja v Dobrepoljah (Gutenfeld) z letno plačo 500 gl. in funkcijonalno doklado 50, gl. je z dopisom kočevskega okrajn. šolskega glavarstva od 30. avgusta 1.1. razpisana. Farno predstojništvo v Dobrepoljah naznanja da zamore novi nadučitelj prevzeti tudi službo organista in pevca, in da bi za to opravilo imel ravno tisto plačo, ki je bila do sv. Jurija 1874 v navadi. Opomni se, da je bila zvezana služba nadučitelja in organista v Dobrepoljah ena najboljših na Kranjskem, in bo tudi še zanaprej. Toraj se bo na prosilce v or-gljanju in petju zvedene poseben ozir jemal Na Štaj arskem. Na trirazrednij ljudski šoli pri sv. Duhu v Ločah (HI. Geist bei Loče), v konjiškem okraju, se razpisuje pod-učiteljska služba z letno služnino 440 gl. Pro-sitelji, ki morajo biti zmožni v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika, imajo svoje prošnje po predstavljenij šolski gosposki naj-dalje do 20. oktobra t. 1. odposlati kraj-nemu šolskemu svetovalstvu pri sv. Duhu v Ločah. — Na 4razredni ljudski šoli v Ljutomeru podučiteljska služba s postavno plačo po II. plačilni versti. Prošnje do 15. oktobra pri okrajnem šolskem svetu v Ljutomeru. — Spremembe pri učiteljstvu. Gsp. Jakob Predika, poprej na meščanski šoli v Celji, je glavni učitelj za slovenski in nemški jezik na možkem učiteljišču, gsp. Janez Kron-berger iz Gradca je glavni učitelj za prosto risanje in matematiko na ženskem učiteljišču. Gni. L. Klemenčič in J. Šuklje, le-ta poprej v Celovcu, ste učiteljici na ženski vadnici. Na c. k. rudarski šoli v Idriji so učitelji: g. g. Jakob IngliČ, tudi vodja, Anton Levstik, Alojzij Novak, vsi poprej zač. v Idriji in gsp. Ignacij Božič iz Sodražice; učiteljice pa gne.: Marija Krašner, Marija Jiickl, obe poprej začasno, in Marija Krašner, poprej učiteljica v Radgoni na Štajarskem._ — Angleški frajmavrarji so si namesto markeza Itipona, ki je nedavno katoličan postal, za velikega mojstra izvolili princa Waleskega, ki je to volitev tudi sprejel. Na Dunaju pa jim vlada neče dovoliti, da bi napravili ložo. Za nesrečne Dolenjce: Farni oskrbnik pri Devici M. v Polji s farani vred 18 gold. Umrli so: 30. sept. Neža Herman, nadzornikova vdova, 35 1., za jetiko. 1. okt. Ivana Skrjanec, delavsk otrok, 5 m., za drisko. — Marija Kumer, otrok nadzorn. pos. delavnice, 3 1., in Anton Trček, delavsk sin, 10 1., oba za vnetjem vratu. Eksekutivne dražbe. 5. okt. 3. Mine Valjavc eve iz Srednje Bele (700 gl.) v Kranji. — 1. Fr. Gačnik ovo (8800 gl.) v Ljubljani. 6. okt. 3. Jan. Boštjančič-evo iz Slavine (19G3 gl.) v Postojni. — 1. Mark. Repič-evo iz Vrbpolja (550 gl.) v Vipavi. — 2. Jan. Obaj-din-ovo (200 gl.) v Kranji. — 2. Mark. Nema-nič-evo iz Božakovega (2855 gl.) v Metliki. — 1. Bern. Germovšek-ovo ("2050 gl.), — 1. Mat. Vertačnik-ovo iz Gradiš (2000 g].) f obe v Litiji. 7. okt. 3. France Pražnik-ovo iz Mengusa (1500 gl. 46 kr.), — 3. Marije Stepie-eve iz Krcmenjaka (600 gl.), obe v Litiji. — 2. France Fink-ovo iz Male Račnje (4102 gl.), — 2. Jan. Hribar jevo iz Jaršnegu (225 gl.), — 2. Karol Fabijan-ova (65000 gl.), — 3. J. Garbajs-ovo iz Podgorice (1915 gl.), vse v Ljubljani. — 1. Jož. Petelin ovo (850 gl.) v Kamniku. Tržna cena preteklega tedna: Mernik 'l>l«*icrnflčiir » Oi X rt a o Ki V Ovsa Tursice Ajde Prosa >» u o X v Ljubljani 2.60 1.65 1.50 1.00 2.00 2.00 1.50 2.00 v Kranji — — — — — — — — v Loki 2,80 2.00 — 1.10 2.50 2.20 — v Novomestu 2.50 1.90 1.50 0.90 2.50 — 2 00 2.30 v Sodražci 3.10 — 1.50 1.00 2.40 — 1.80 — v Mariboru .2.55 2.00 1.90 1.20 2.55 2.10 2,10 — V PtU)U 2.40 1.75 1.55 0 90 2.50 1 80 — v Celji 2.60 1.80 1.50 1.20 2.20 2.50 1.60 — v Celovca 2.60 2.15 1.50 1.05 2.20 — — — v Trstu 2.80 1.80 — 1.00 2.10 — — — v Zagrebu 2.50 1.76 1.40 0.95 2.15 — — — v Siseku — — — — — — — — v Varaždinu 2.45 1.80 1.35 0.95 1 66 2.50 1.25 — na Dunaju 2.65 2.15 1.70 1.15 1.95 — — — v Peštn 2.60 1.80 1.95 1.05 2.25 — — — v Pragi 2.90 2.35 2.10 1 45 — — — — v Gradcu 2.75 2.10 1.60 1.20 2.35 — — — T rž na cena: 'a 5 0Q © s o > o ?5 3 h Reči Ljubljt Kranji 3 o J rt — rs O co J= B rt a Celju Ptuju > » > > > > > > Masla funt 0.54 0.45 _ 0.50 0.50 _ — — Špeha „ 0.42 0.42 — — 0.48 0.40 0.46 0.38 Leče mernik 3.— — — — — — — Krompirja „ 1.25 — — l.oo 0.80 0.95 1.00 0.70 Fižola „ 3.30 — — — 2. 0 — — Sena cent 1.25 1.20 1.40 1.25 0.80 1.80 1.00 2.00 Sem. detelja,, - | Presiči cent — — Govedine funt 0.30 0.26 — — — 0.28; 0.28 0.28 Teletine „ 0.26, 0.30 — — — 0.32 0.30 0.30 Jajc za 10 kr. 5 6 — 6 | 6 — — — Jlllc uni) 3tcue UM. SlluftrirtcS fntl)olifd)c$ gamiltcirtilatt jut lliitcrliaKulisi »nB iSclcIirunji 3al;rlid) 16 .imejte in llmfdjlag ju 52 © e i t e n £eft mit cickn 3Huftratiencu. 21u§crteui in 7 , anf tonpopirr oft unter Sheujfranb 28 fr. 2>ie triurne i|l gegen geringe 9fad)}a^ung im 23ctrage cen 80 fr. ju I;a6en. (S1-1) Najlepši, najcenejši iz železa vliti sporni 11 j k i (monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča, izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbol j finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zliir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni, ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — m^sto kamenitih) edino le pri C. HI. I*»bisch-n, meše. trgovcu z železjem in lastniku privilegije nn Dunaj i (Wien, WiihringHtrasse \r. 7 in njegovi zalogi k rižev (auf der Schmelz) nn-fkt sproti * hodil pokopališča ^Kjjfegt in se posiljiijo na vse kraje. Grobni napisi so izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuhnjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zali tiva, brez odloga pošljejo. (9—30)