mk vaak 4as »kb *** ^^ pramikov. __j feil7 •S»i,t ^jJEs asi ■»■*••» PROSVETA i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI UraSaUkl ta upramUki proatar^; 1007 South Lawndal« Ara. Offica of PublioatioB! HIT South Lowndala At«. Totopboao, ROokw.ll 4004 JJTO—YEAB XXXL Jumj i«, im. M U« tta «f Omiai M MarU i. I »7». CHICAGO, ILL., PETEK, 22. APRILA (APRIL 22), 1938 Bubaeriptlon 96.00 Yaarlj STE V.—N (j IVI 11K K HO Acoopfae« for BMiling at apacUl raU of poaUfa providad for In ««ctioB 1103, Aet of Oct. S, 1017, oathoriaad on Jum 14, 1018. Dvanajst milijonom brezposelnih delavcev v Ameriki Cez 18,000,000 oseb prejema podporo administracija wpa oprana Washington, D. C., 21. apr. — Preliminarno poročilo posebne-1 senatnega odseka, kateremu učeluje senator James P. Byr-m, pravi, da je v Ameriki 12,-000^000 brezposelnih delavcev, to 18 milijonov oseb, ena sed-ninka prebivalstva, pa prejema lodporo v eni ali drugi obliki od pralne, državnih in krajev-nih vlad. Poročilo, ki je bilo včeraj ob-jjvljeno, dalje pravi, da so zna-ili relifni izdatki v preteklem rtu $2,891,000,000, v zadnjih »tih letih pa $14,200,000,000. Idsek priporoča proučavanje re-fnega problema in programov, i jih izvajajo federalne, držav-in pokrajinske relifne upra-it Poročilo kritizira Roosevel-ovo relifno politiko, zavrača pa pfitke o "graftu", zapravljanju nesposobnosti federalne relif-administracije (WPA). Najbolj značilna odkritja je rinesla preiskava senatnega od-eka, ki jo je vodil V petih veli-ih ameriških mestih — New or k u, Atlanti, Pittsburghu, altimoru in Omahi. Poročilo o-inja, da je 65 odstotkov delav-ev, ki so uposleni pri relifnih irojektih, pri zaslišanju priznala da so uposleni tudi pri dru-ih delih in imajo postranski za-lužek. Poročilo priporoča omejitev propriacij za relifna dela v pri-Ddnjem fiskalnem letu. Krajev-e avtoritete naj prevzamejo del remena financiranja gradnje rojektov, katere sponsorirajo. Predsednik Roosevelt je zahte-al. da kongres dovoli $1,250,-00,000 za financiranje gradnje tlifnih projektov v prvih sed-ih mesecih fiskalnega leta. Senatorja Henry Cabot Lodge James J. Daviš, člana Byrne^ ►vei?a odseka, nista hotela podati poročila večine. Oba sta tpublikanca in izjavila sta, da sta izrazila svoje mnenje v "očilu manjšine. )eportacija Bridgesa odložena ndReo čaka odloka vrhovnega sodišča Hdiington, D. C. — (FP) — bralni delavski department ''stavil proceduro glede de-Harryja Bridgesa, vo-:1J; orKani2iranih pristani-■f «jvcev na zapadu, dokler vrhovno sodišče podalo od-2 »>> je to, da je nedržavljan 2 komun'«t'čne stranke, vzrok za deportacijo. T,Ii*inJ« Proti Bridgesu, If Itnol.___.... _ * ' za- ki Domače vesti Rojak pogorel Power Point, O. — Dne 16. aprila je ogenj uničil grocerij-sko prodajalnico in gasilno postajo, katere lastnik je bil Math Tušek. Težka operacija Girard, Kans. — Anton Si-mončič iz te naselbine «e je moral, podvreči težki operaciji pred nekaj dnevi. Upanje, da bo polagoma okreval. Calumetske novice Calumet, Mich. — Joe Štukel je že dalj časa privezan na posteljo. Muči ga naduha. — Dva mlada slovenska fanta iz Raym~ boultowna sta bila zadnji teden aretirana zaradi vloma v neko skladi&Če, iz katerega sta vzela nekaj kovine. Ker ne moreta položiti varščine, morata sedeti v zaporu do obravnave. — Iz Flin-ta je prišla vest, da je bil tamkaj aretiran 28-letni John Jure-tlč, ki je obtožen, du je v Sagi-nawu izvršil kar šest ropov v pol uri. Juretič je dospel v Saginaw v ukradenem avtu iz Detroita. Stavka skladiščnih delavcev v Penai Veletrgovine v Phila-delphiji prizadete PhiladeJphia, Pa. — (FP) — Mastne avtoritete so posegla v stavko, ki jo je oklicala unija skladilčnih delavcev (ADF) v štirih ' veletrgovinah — Lit Bros., Strawbridge & Clothiers, Gimbel Oo. in Snellenburg Co. Direktorji teh veletrgovin so izzvali stavko, ko so izjavili, da ne bodo pristali na zahteve u-nije glede zvišanja plače. Objavili so oglase v tukajšnjih dnevnikih, v katerih tožijo, da so zahteve pretirane, da tako pridobijo ljudstvo na svojo stran. Stara pogodba med unijo in veletrgovinami je potekla v februarju in slednje so namenoma zavlačevale pogajanja. Zadnja pogodba je bila izvojevana po dolgi stavki. Skladiščnim delavcem se je v borbi pridružila unija voznikov, katere člani dovažajo in odvažajo blago veletrgovin. Zdaj izgleda, da bodo tudi druge unije podprle stavkarje. Pri piketi-ranju veletrgovin sodelujejo s stavkarji člani unije strojnikov in organizirani vozniki taksijev. »i imelo vršiti v San Fran-*,;Jcb'»o tudi odloženo. On ' rTn v Avstraliji, odko-** Prt*el v Ameriko pred 17 « Je militanten J^dolten, da je član komu-..(** »tranke. C;::"."" ■■•■ km»iu PO- j r v .lu- ki nl "meriški V, ^.k„r BridBe., - nT} « W>"° novo pogodbo t VI i ■k* iJ*h ~ Tiskarska • ' r i' i z vo je vala P1 »tuli! ',,,l,rih Po»Js-fi"nami, ki 1 n* l^^Mo ato- Pretep na nacijshem shodu v New Yorku iNew York, 21. apr. — Na shodu, ki ga je »klicala Nemško-ameriška zvaza, nacijska organizacija, da proslavi Hitlerjev rojstni dan, je prišlo do pretepa, v katerem je bilo deset oseb ranje* nih. Predno se je shod otvoril, so prišli piketi pred dvorano. Rekli ao, da ao člani Nemško-ameriš-kega delavskega kluba in organizacije Mladi patriotje. Rabuka je sledila, ko je nacijski govornik poveličeval Hitlerja in kritiziral Rooaevelta in državnega tajnika Hulla, ker nočeta priznati "Anschluasa"* zveze med Nemčijo in Avatrijo. V akcijo Je bila pozvana policija in razgnala pretepače. ■ i Konvencija f ar mer-laboritov v Wieconeinu Milwaukee. Wia. — Farmar-sko-delavaka progresivna federacija bo imela svojo letno konvencijo v Madisonu, ki m prične 21. maja. Na t«j konvenciji bodo nomiiyrani kandidatje in sprejeta platforma. Dalje bo predložen načrt glede kampanje, da organizacija poveča število članov. B o j za olajšanje davkov velebiznisu Bitk« se vrši v skupnem kongresnem odseku Waahlngton. — (FP) — V zakonskem odseku obeh zbornic je prišlo do popolnega zastoja v velikem boju o novem davčnem zakonu glede profitnega in kapitalnega davka. Zastopniki obeh zbornic vztrajajo vsak pri svojem stališču. Medtem, ko posebni kovači javnega mnenja dnevno napovedujejo zmago pripadnikov senatnega osnutka nižje zbornice, še ni nobenih znakov, da bo prišlo do kapitulacije zastopnikov nižje zbornice. Kakor znano, nudi senatni o-snutek velike koncesije velebiznisu, ker odpravlja davek na nerazdeljene korporacijske profi-te in tudi reducira davek na kapital. Vae to pod pretvezo, da velebiznis potrebuje "novega od-, diha", novih davčnih olajšav, predno bo zopet pognal industrijsko kolesje v tek. Osnutek nižje zbornice pa se drži Rooseveltovega priporočila, ki je proti odpravi nadprofitne-ga davka in tudi proti odpravi principa stopnjevalnega kapitalnega davka. Glavni figuri v tem boju sta zdaj Robert Doughton ia North Caroline, načelnik zastopnikov nižje zbornice, in senator Pat Harrison iz Mississippija. Doughton do sedaj še ni pokazal nobenega znaka, da bo kapituliral. Ce bo pri tem vztrajal, se bodo najbrže podali zastopniki senata, ker je čas na strani kongrelrirka Doughtona. Ako ne pride do sporazuma med obema skupinama, bosta oba osnutka enostavno umrla, v veljavi pa bo ostal sedanji zakon. Mnenje je, da še bo senator Harrison raje podal kakor pa, da bi prišlo do tega, ker je osnutek nižje zbornice ugodnejši za velebiznis kakor pa sedanji zakon. Lov na romunske fašiste se nadaljuje Policija zasegla velike zaloge orožja in streliva Buluugšts, Rumunija, 21. apr. — Avtoritete, ki so se odloČile, da mora biti ''vstaja" članov Železne garde, fašistične organizacije, popolnoma zatrta do prihodnje nedelje, pravoslavnega velikonočnega praznika, so razširile lov na sumljive karakterje. Zadnje poročilo se glaai, da je bilo okrog 1800 fašistov in zarotnikov aretiranih. ' V Božu, Transivanija, je policija konfiacirala velike zaloge o-rožja in municije, ki je bilo skrito v kmetakih poslopjih. V Bu- GONJA PROTI UNIJI AVT-NIH DELAVCEV -r Glasilo finančnikov na-napoveduje vojno ODBOR CIO POSE2E V SPOR New York. — (FP) — Da je bil Wall Street Journal, glasilo finančnih mogotcev, informiran, da se mogočne avtne kompanije pripravljajo na vojno z unijo združenih avtnih delavcev, dokazuje članek, ki gu je ta list pravkar objavil. Članek nagla-ša, da bodo voditelji unije krmilu prisiljeni na ; čiščenje eks-tremnih elementov v uniji. "Cas je prišel, ko morajo zmerni elementje izbirati med ekstremiati in aodelovanjem z direktorji avtnih kompanij," piše list. "V nekaterih manjših podjetjih je že padla odločitev in radikalni agitatorji ao bili odstavljeni kot voditelji unije. V mnogih slučajih pogodbe med u-nijo in družbami niso bile obnovljene in temu je sledilo izboljšanje odnošajev med delavci ln delodajalci. Delavci so pokazali, da razumejo potežkoče delodajalcev in pristali so nu mezdne redukcije." List ostro napada zlasti voditelje avtne unije na zapsdni strani Detroita. To prikazuje kot ekstremno organizacijo menda zaradi tega, ker se je borila proti Federal Screw Co., ki je izzvala stavko z naznanilom mezdnih redukcij.gVnija je v tej stavki zmagalaTn kompanija je morala podpiaati pogodbo, ki je veliko boljša za delavce od prejšnje, katero je raztrgala. "Značilno je," zaključuje članek, "ker uradniki unije združenih avtnih delavcev, člani Martinove frakcije, niso direktno zapleteni v sedanje spore glede obnovitve pogodb. Iz tega se lahko sklepa, da so se naveličali ekstremistov in da bi jih radi nadomestili z zmernimi elementi." Zdaj ae je izvedelo, da je Wyndham Mortimer, podpredsednik avtne unije, govoril z voditelji Odbora za industrijsko organizacijo o sporu v avtni u-niji, ko ae je udeležil konference voditeljev unij CIO v Waah-ingtonu, nakar je bilo naznanjeno, da bo John L. I>ewis, načelnik CIO, posegel v konflikt. karešti je v teku polici Jaka preiskava gostiln in kavarn. Komisija juristov zdaj pregleduje evidenco o zaroti, ki jo je policija dobila v navalih. Obljubila je, da bodo vai oni, katere je policija aretirala, a bodo lahko dokazali, da niao vedeli, da ao nameravali zarotniki ugrabiti kralja Karola in vzpostaviti fašistično državo, izpuščeni iz Ječe. Kdarard predsednik CeUumkneike, ia njegova Rooseveltov program dobil oporo Opozicija začela popuščati v boju proti administraciji Waahington, D. C. — (FP) — Odmev Rooseveltov« poslanice kongresu, v kateri ga je posval, naj dovoli $4,600,000,000 za pobijanje nove depresije, in poznejšega govora po radiu je ugoden. Mnogi kongresniki in senatorji se želijo sprijazniti i Rooseveltovo administracijo in nekateri se že keaajo, ker so glasovali proti Roo8eveltovemu načrtu reorganisiranja federalnih departmentov. Od Rooseveltovega progrsms ne bodo imeli koristi samo bres-poselnis ki ne morejo dobiti sa-slu&ka v privatnih induatrljah, temveč tudi podjetniki in trgovci, Če ga bo kongrea sprejel. Ti so že izjavili, da se strinjajo i programom in da ga bodo podpirali. Eden od glavnih nasprotnikov Rooseveltovega "new deala", kongresnik John 0'Connor, demokrat i*New Yorka in načelnik poslovnega odaeka nižje zbornice, je poalal pismo Williamu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, v katerem izraža svojo lojalnost Roosevel-tu in predsednikovemu programu. Prej je kritisiral Rooseveltov program Bamo zaradi tega, ker ni šel dovolj daleč. Reakcijonami senatorji in kongresniki ao zelo previdno v svojih komentarjih Rooaevelto-vega programa. Navadnih, ostrih obsodb, kakršna ao izrekali prej da je predsednik odgovorni sa novo krizo, ni. Ti sami nimajo nobenega drugega načrta glede potegnitve dežele iz krize. Čehi skušajo omajati zvezo med Rimom in Berlinom Zadqjejresti DETROIT. — Delavci zantav. kali v oamih tovarnah. LONDON. — Angleški general napoveduje konec vojne v Španiji in amago fašlatov to poletje. Fašistične čete prodirajo proti Valencljl. BERLIN__Hitler odredil kon- flakacljo vaeh habsburških poae-atev v Avatriji. TOKIO. — Japonaki mtlitartsti sdaj pošiljajo veliko regularno armado na Kltajako. MADISON, W1S. — Governer La Follette pretrgal atlke i Roo-seveltom in sstel krltlilrsti novi dasi. Domneva ae, da La FollatU pripravlja teren ia ustanovitev aamoatojna tretje strsnke. Demonstracije na cijske oborožene sile Velike vojaške parade v Berlinu Berlin, 21. apr. — Diktator Hitler, o katerem je dr. Paul Joseph Goebbels, minister nacijske propagande, dejal, da Je milita-ristični genij, je včeraj praznoval svoj 40. rojstni dan z opazovanjem vojaških parad v Berlinu. Vojaki ao paradirali po cesti Unter den Linden, glavni berlinski cesti. Parada je demonstrirala, da ao militariatični voditelji ojačill napadalno ailo armade in zgradili apoaobno vojno maši no. Njana sposobnost ae bo po mnenju militariatičnih vešča kov najbolj pokazala na odprtih bojiščih. Na čelu parade je korakal bataljon avstrijske pehote Iz Lin-ca. Vojaki ao noaili nove nemške uniforme, toda dovolili jim'niao gosjaškega korakanja. Tako so korakali samo nemški vojaki. Pojaanjeno je bilo, da ae avstrijski vojaki še niao navadili takega korakanja v petih tednih, odkar je Nemčija anektirala Avstrijo. Za Avstrijci ao korakali nemški liifanteristi, opremljeni s strojnimi puškami najnovejšega tipa. Vsaka puška tega tipa lahko Izatrel! DOO krogel v minuti. Infanteriji so sledili topniški oddelki, konjenica fn tanki. Fašisti prodirajo proti Valenciji Francova zastava zavi-hrala ob francosko-španski meji H«ndsye, Francija, 21. apr, —, Fašistične čete ao včeraj zasedle mesto Albocacer, glavni stan lojallatične vojaške poaadke v severnem delu province Castellon. To mesto je oddaljeno samo 26 milj od Castellon de Plane, največjega obrežnega mesta med Tarragono ln Vslsnoijo. Loj al i stična posadka m je jiodala brez odpora In le nekaj miličnikov se je par ur prej umaknilo v hribe. Uporniki so okupirali tudi Al calo In zdaj prodirajo proti Va lenclji. Pod njihovo kontrolo Ja zdaj obrežno ozemlje v razdalji 3H milj, kl loči Katalonijo od o-stalih teritorijev lojalistične Španije. General Jose Mlaja, ki je bil nedavno imenovan za vrhovnega poveljnika španske ljudske armade, je poalal nove čete na to fronto, da ustavi prodiranje fašlatov proti Valenciji. Parplgnsn, Francija, 21, apr. — Zastave španskih upornikov so včeraj zavihrale v dveh nadaljnjih krajih ob meji med ftpanijo in Francijo. Fašisti zdaj kontrolirajo devet izmed dvanajstih glavnih prelazov med Španijo in Francijo. Kraja, katera ao fašiati zasedli, ata hrib Portillion, ki leži ob zapadnem robu doline Aran, ln Point du Roi, glavni obmejni prelaz v tej dolini. Fašiatlčni armadi v tem sektorju poveljuje general Mol-chaga. Poročilo španske vlade ae glasi, da Je armada 2A.000 mož kon centrirana na ozemlju v bližini Heo de Urgela, ki ho skušala u-staviti prodiranje fašističnih čet proti Puigcerdi. Žid je beti j o iz avstrijske province Dunaj, 21. apr, — Masno izseljevanje Židov iz avatrijski* province Burgenland se nada ljuje. Samo v zadnjem tednu je 1500 Židov pobegnilo v Češkoslovaško in na Ograko, kjer pa niso bili vsi dobrodošli. Mnogi ao m morali vrniti. Nekateri ao našli zavetje na poaeatvu kneza Kle , Kompanija revidirala stalMe napram uniji Bachanan, Mich. — Poraz župana Franka Meraona pri zadnjih mestnih volitvah je imel takojšen učinek na stališče Clark fCnyayja, ki leži v kotu ob mejah Nemčije, Avstrije, O-grsk« in Češkoslovaške, Predsednik Beneš sledi politiki Velike Britanije OBRAMBA CESKO-SLOVASKE REPU-BLIKE Praga, 21, apr. — Eduard Beneš, predaednik Češkoslovaške ln vrhovni načelnik armade, je včeraj izdal odredbo, katere očitni namen je razrahljanje zveze med fašistično Italijo in nacijsko Nemčijo ter obramba češkoslovaške republike, kl jo je ustvarila veraujska pogodba. Be-neševa odredba bo prečitanu pred vojaškimi formacijami prihodnjo nedeljo. BeneŠev včerajšnji govor, ki je isnenadil diplomutične kroge v Pragi, je v bistvu slavoapev MusaoJiniju kot oaebi, ne pa fašističnemu režimu. V svojem govoru Je Beneš direktno poival državljane, naj ae navdušujejo ta Italijo, kar pomeni, da hoče slediti politiki angleške vlade, ki skuša raibiti os Rim-Berlln. Priliko za ves hrup je dal Be-nešu dogodek, ki s« j« pripetil 24. aprila 1. 1018. Na tu datum je namreč Italija priznala Cehe, ki so ae borili v njeni armadi, kot neodvisno bojevno enoto. Po Benešovl izjavi je bilo to priznanja bodoče neodvisnosti Češkoslovaške. V svojem govoru je Beneš o-menil to zvazo med Uehl ln Italijani in dajal, ds so aaplraclje češkega naroda dobil« simpatični odmev v Italiji, Čoški vojaki ao igrali veliko vlogo v bitki ob Plavi in poznejših bitkah. "Ob dvajsetih teh dogodkov kažemo svoja globoka in živa čustva krasni Italiji, njeni slavni armadi in vaem njenim hrabrim sinovom, ki ao na* takrat vodili in ao bili naši tovariši na fronti," Je rekel Beneš. Kitajci odbijajo japonske naskoke Mesto Lini je še v kitajskih rokah Aanghaj, 21, apr. — KltaJsk« čete uspešno odbijajo naskoke japonskega vojaštva na svoja pozicije v provinci Aantung. Druga japonska ofenziva, ki se Je pravkar pričela v tej provinci, Je bila otvorjena s topniškim bombardiranjem. Kitajci priznavajo, da Je (Hiložaj kritičen in da so Ja|M>nci porušili nekaj utrdb, zanikajo j* poročilo o japonski okupaciji mesta Lini. Edini uspeh aovražnika Je bil porušenje tidovja, ki obdaja mesto v nekaterih krajih. Jaiainci so ria|*eli vse sile, da se mašl-ujejo za poraz, ki ao gu doživeli v bitki pri Tajčervangu zadnji teden, Zunanji vojaški o-pazovalci pravijo, da general Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske armade, pošilja nov« čet«, da ustavi japonsko ofenzivo in vrže sovražnika nazaj. Konec jeklarske stavke na vzhodu Ilarrisoii. — V tovarnah Cru-cibie Hteel (U). v tem in aoaed-njlh mestih New J«raeyja J« W-la končana |**tt«danaka stavka, ko je družba pristala na |s>ge-Janje z jeklarsko unijo CIO. Htavka se j« pričela, ker ni hotela obnoviti (Migodb«. Prizadetih Je bilo 2000 stavkarjev. ki «e bodo vrnili na delo brez diskri-minarij« "kakor hitro bo dovoljeval biznia". Nova pogodim Imj krila v«rh deset družbinih tovarn na vzhodu. PROSVETA THB KNLKiHTENMBVT oi uamiMA _ ja iiiiiiiii m*m lina OUan) to leta. M M » wu. - tolH tal** aa 9im m Mto kto. W « m »al »toi m PROHVKTA M* T-M to UraM« A.fc. or m rsDaaafas Glasovi iz naselbin beležke Franko blagoslovljen! Burbonaki -tUk Amerike je zadnje dni ponosno naznanil, da je rimski papež poslal svoj blagoslov Franciacu Franku, poglavarju fašistične vstaje v Španiji. Papeški blagoslov, [m naj velja komurkoli, sam na sebi pomeni za nas toliko kot pet krav za groš_nič. Ce bl Franko doslej prejemal iz Italije le papeške iegne in nič drugega, bl bil ie davno begun na tujem. Niti milijon pa-peških iegnov mu ne bi nič pomagalo! Kar Franka drii na konju v Španiji, so—Mussoli-nijevi in Hitlerjevi "žegni" v obliki letal, bomb, topov, strojnic, granat, tankov, podmornic in vojaških čet!—To je tiati krščanaki blagoslov, ki ubija španske civiliste, pred vsem ienake in otroke, v Madridu, Barceloni in drugih ipan-skih mestih ie 21 mesecev! Papeški blagoalov je v tem primeru—kakor v vsakem drugem—politična poteza, a katero papei akuša uveriti vae pravoverne—praznover-ne!—da Je Frankov barbarski naval na špansko ljudstvo sveta misija v očeh svete cerkve! Pompozno naznanilo v papeškem uradnem organu v Vatikanu, Oaservatore Romanu, da je papei blagoslovil Franka, je t/benem naznanilo vsemu avetu, katoliškemu in nekatollškemu, da je papei hkratu blagoslovil tudi Frankovo fašistično armado—z Mussolinijevimi Italijani, Hitlerjevimi nacijl in mohamedanakiml Maro-čani vred—in njeno barbarako, razbojniško in krvavo delo na Španskem! Ne katoliški svet ve, da papeški blagoslov brez Mussolinijeve armade ln bojne opreme ne bi prinesel Franku niti mlzernega čika—in sploh ga nikdar ne bi bilo. Papei ne daje političnih iegnov te vrste brez zaslug. In kaj je največja zasluga generala Franka v očeh Vatikana? To, da Je do danes pobil, poklal in raz-meaaril pol milijona "boljše\ ikov" v Španiji! Da, nekatoliški svet gleda na to atvar, na to gnusobo, s jasnine in dobro razume zvezo med Frankom in Vatikanom. Vae drugače pa gleda na to reč katoliški svet, ki gleda skozi črno oblačino. Katoliški svet v splošnem—sa tlaoče in tiaoče posameznih katolikov, kl nočejo več gledati skosi črno oblačino, to ne velja—ne more ali noče videti resnične slike v ozadju razbojniške vojne v Španiji, pač pa vidi le cerkev in I>aj>e4a. Slika Španije, ki je katoliškemu avetu dnevno projeci-rana is Rima. je pa Ukšna, da je rasbojnlk Franko ie danea v očeh katoliških vernikov— živ avetnik, ki pojde ilv v nebesa. In papeški blagoslov v tem primeru deluje na katoliškega vernika kakor papeževjupotrdllo vsega Franko-vega razbojniškega početja, kl je seveda poka-zano iz Rima kot najavetejše opravilo!^ Politični blagoslovi, ki Jih glavarji svete cerkve že od nekdaj dajejo vojaškim komandantom in njihovim armadam, kadar ti komandant-je kjerkoli na svetu vodijo krvave "krščanske misije", so že stoletja slepilo za verniške črede. Čreda ne sme videti in vedeti, da Je uspeh krvave "krščanske misije" v nremočl dobrih topov in drugega orožja. Ne! Čreda mora verjeti, da je uspeh v—blagoslovu. Tako bo tudi zdaj najaabitejši del človeštva sveto verjel, da Franko smaguje v Španiji zato, ker sta ob njegovi strani pa|*ž in Bog—ne pa zato, ker sta ob njegovi strani največja ras-bojnika v moderni zgodovini: Mussolini in Hitler . . . Opazujmo kongres Zveza republikanskih in demokratskih—celo nekaj progrenivcev is VViaconsina in Minneaote je bilo zraven—kongresnlkov je srečno rešila ameriško republiko "diktature", ko je junaško izkopala Rooseveltov reorganizacijskl načrt, kl je uključeval med drugim tudi ustanovitev no-tega departmenta za Javno blaginjo. Predsedniška "diktatura" je bila torej pokopana in Amerika zdaj lahko svobodno diha. Med tem pa čaka kongreunike znani Mayjtv načrt, kl prinaša Ameriki resnično predsedniško diktatura. «* bo sprejet. To bo diktatura ob čaau vojne čim jo kongre« sprt napove. Ta načrt diktature je vražje zvito zamišljen in—delavske unije bodo prve, po katerih |*de diktatorska sekira briko se Združene države zalet i jo v novo vojno. Silno smo radovedni, kako bodo glasovali o Mavjevem načrtu oni veliki demokratje, kl ao pokopali "diktaturo" s reortranisacljsklm načrtom. Glasovanje o Mayjevem načrtu |M»kaže, kdo je res za diktaturo In kdo je proti diktaturi v Združenih državah. troitska slovenska naselbina zaveda svojih potreb in koristi od skupnosti. To dejstvo ae je pokazalo na tem shodu, četudi naa nI bito posebno mnogo navzočih, priznati pa je treba, da je bil shod velik moralen uspeh. Dejstvo, da se je že čez 60 članov vpiaalo, govori, da ae zavedajo potrebe zadručhištva. Na ahodu ao bili navzoči tudi ame-ški zadruga rji, organizator dr. 8unquiat in publicijski odaek in več drugih sadrugarjev. Dr. Sunquiat je izjavil, da je aedaj v, Ameriki nepričakovan razmah v zadružnem gibanju. Lani ae je promet trgovine podvojil in ce- 0 potrojil, članstvo pa zvišalo za ogromno število. Vsaka država bo dobila svojo zadružno centralo. V Indiani imajo svoj mlin za moko, ki je najboljše kako-voati. V Michiganu imajo Ž4 6000 akrov sveta za letovišča z 4 S lesenimi kočami za družine zadrugarjev, katerim so na raz- olago po jako nizki najemnini. Silo je več drugih podatkov o za-< ružništvu, s katerimi ae bomo >oJj natanko seznanili čim ae or-J ganiziramo. Saj bi vzelo celo tnj igo, da se bi opisale in nave-(le vse stvari o koristih zadrož-r ništva. Sedaj je potrebno, da se medsebojno stvarno in lepo pogovorimo. Odbor, ki je bil izvoljen pri ruštvu 121 SNPJ in pri »ND n nato na shodu za nadaljevanje započetega zadruiniškega dela, je šel takoj na delo in iz svoje srede izvolil odbor treh članov, v katerem ao John Ber-sg, Anton Homec in Joe Kor-sič. Ta odbor ima nalogo, da gre od hiše do hiše k rojakom in po-asni namen in cilj ter potrebo take zadruge v naselbini, da organiziramo in ustanovimo lastno zadružno prodajalno. Zato'se apelira na vse naše rojake imro-.akinje v tej naši metropoli države Michigan, da gredo na roke omenjenemu odboru. Najbolj pa se apelira na naše rojakinje, ki majo kot gospodinje pri vsaki družini največ skušenj in na)bo* jši vpogled z oziram na življen-ske potrebščine. Prepričan sem, da smo že dovolj pretrpeli mize-rlje in neugodnoatl ter da je skrajni čaa, da se otresemo tegft bremena. Začnimo si izboljševat ti naš položaj po svoji volji. Da ne bo ves naš trud zaman in ,treb, zakar jim gre priznanje troltčanl pa glejmo, da jim bomo sledili. Pridružimo se te veliki zadružni armadi napred ka sa boljšo delavsko bodočnost Organislrajmo sadružništvo KaJ lahko doaeAemo s zadružn štvom. imamo dokaze na Angleškem in v skandinavskih državah, kjer je zadružno gibanje na višku. Na Angleškem imajo svoje tovarne, avoje hiše in svoje transportne ladje ter zaposlujejo na tlaoče delavcev, ki ne poznajo brezposelnosti. Na Šved-akem je kapitallsem v razaulu, ker ga (spodjeda sadružništvo. Statistična poročila nam jasno pričajo, da na Švedskem danea ne poznajo brespoaalnosti. Tam si delavstvo polagoma osvaja tovarne In transport ter aploh vae državno bogastvo. Vae to je mogoče tudi tu v tej bogati in pro- Naoml Ilevdorf atoji poleg zapisnika. kl obsega 19.000 »trani strani deželi, le če delavstvo ho- in vsekaj* podatke o teror lam« Ford Motor Co^ kl hoče prepreči-če. ti organlsiranje drtaveev. Podatki eo bili shrani v teka zaalilaaja Dobro H zavedamo, da at de- K* federalnim delavskim razsodiščem. Anton Jurca, 121. Prha an je ženakeaa* svet« Cieveland, O. - Zgodilo ae je baš anoči (dne lfc aprila), ko sem moral odlotiti oziroma oddati društveno vodstvo pri pogrebu br. Majka Bukovnika društvenemu tajniku, da je opravil zadnje obrede za pokojnim. To pa vsled tega, ker aem prejel pozivnlco a sodnije, da moram pričati v zadevi tožene drirtbe, pri kateri sem uposlen. In takrat se je tudi zgodilo, da sem prvič stal pred sodnico, ne pred sodnikom. To je bilo na mestnem civilnem sodišč« pred sodnico Mary Groaaman. Pa boste gotovo rekli, češ, ali je to kaj čudnega v Ameriki, kjer so ienake e-nakopravne z moškimi? Seveda je, prijatelji in nasprotniki žen-stva. Zlasti je čudno, če si šele pred dobrim tednom Čital podrobnosti, da so pred nekako 260 leti v Salemu, torej v Ameriki, seiigali, preganjali in ubijali ženske kot čarovnice. No, in sedaj pa ima ženska sodnijsko oblast in vse, kar potrebuje, je zakon, da bi ona lahko obsodila moškega, ki je pred navedenimi loti obsodil ženo, za njegovo buda-lost, da se ga postavi ob zid in ae ga preluknja po stalinovako s krogljami v hrbet! Ona ni prva sodnica v Ohiu. Vrhovno sodišče v Columbuau se tudi ponaša s avojo aodnico Florence Allen, ki v mnogih ozi rih odločuje boljše kot sodniki. Posebno se mi je dopadel odlok v odločitvi: kdo ima prednost na križišču glavne in stranske ceste! Odlok: voznik na glavni cesti ima prednost pred onim, ki hoče zaviti s stranske na glav no cesto, to pa le takrat, kadar je v taki bližini, da mu ni mogoče ustaviti, da oni s stranske ceste zavozi predenj. Ce pa je v taki razdalji, da lahko ustavi, a noče in bi se zaletel v onega, kl privozi predenj s stranske ceste, potem je seveda njegova lastna krivda. In kdor ima opravka z vozilom, bo priznal, da je to pra vilen odlok in — da ženske imajo glavo in v nji možgane. Komaj sem se vrnil s sodišča domov, že sem prejel sveženj pl sem, med temi tudi pismo rojakinje iz Penne, v katerem me vzpodbuja k nadaljnjemu pisa nju- kritikujočih dopisov, Ona piše "Jo rea, kadar jim posvetit«, da se jim ne dopade, kar so sami pisali, potem pa lopnejo po Barbiču." Aleah jim je dobr»»lir>ffrfrrrffrfffffrfffrr'ffl>MI (livirna poročil« Is Jufoalavija.) r^ini Pri No7m (,<' vSelioS. aprila je mena v Slatniftkem gozdu —I^JttUjel Novem ZV r, v Sla * T ribal močan veter, je o-•Mbizjel velik kompleks jn kazalo je. da se bo še dalje. Domači so za-P®0 ... toda ves napor je pričo ftrfo dobro netivo. 'i noooldne^ribiteh i Šele novo- ^^todegi"vetra le malo za-suho listje in suho veje-je nudilo do" go popoldne . Ui gasilci, jim je uspel* da * nj omejili in zadušili, po-^ prišel še dež in sneg m zacfnjo žerjavico. Škode TTveda veliko, v stotisoče gre. to ie požar nastal, ni znano, Sno pa je, da je kdo iz ne-»vidno.-ti odvrgel tlečo cigare-(V »uho listje, kise je vnelo V« domačija pogorela. — V liflo vasi pri Mariboru je pomiku Vinku Kranjcu pogore-te dni vsa domačija. Rešili so sekaj živine in kar so imeli na ši. Požar je nastal v svinjaku, »r je bilo 13 prašičkov in svinj, niča hčerka je varovala male ,jike in imela v svinjaku g<* ^ petrolejko. Ko so jo pokli-jj v hišo h kosilu, je pustila Irolejko v svinjaku. Svinje so I najbrže prevrnile, vnela se jlama, zagorel je svinjak, _s injaka je preskočil ogenj na n in hišo. Ko so domači pri lilu opazili ogenj, je bila že i domačija v plamenih. Kei voda daleč od hiše, je bilo ga-Dje otežkočeno in pogorelo je e do tal. Le iz hleva so rešili fino. Svinje in prašički, hlev la, orodje, krma — vse je po-nlo. Škode ima posestnik za iOOO dinarjev. Kip ga je zadela. — Dne 6. a- ila ivečer okrog pol sedmih se yGradišču v Ljubljani neznan uejši moški zgrudil na tla. Podli so reševalce, a preden so iili, je moški že umrl. Ugoto-i »o, da gre za 60 letnega brez-lelnega vrtnarja Jožeta Hoče-fja iz Rodne pri Trebnjem na lenjskem. Stanoval je v Ljub-ni. Indarji dosegli povišanje plač. | Zadnje tedne so se vodila po-janja med rudarji in Trbovelj-» premogokopno družbo. Od-n premoga se je zadnja leta iljial. a ker so še vedno imeli krji mezde skrajno nizke, »ti pa razmerje med podjet-i in delavci ni bilo do kraja telo, so začeli pogajanja. iJMjih zaključili s precej le-Iuspehom: v veljavo bo sto-k kolektivna pogodba iz leta povišajo se jim doklade in J™ za «%. dosegli nekaj ^ Ja ^ede deputatnega ■joia in ta mesec bodo preje-"«»tni nabavni prispevek v ■» 100 do 200 dinarjev, ^•^n vlom. — V Mokro-»jebil poizkušen vlom v pro- * davčne uprave. Dva vlo-^/t* skozi skno vdrla v bla-y 0 sobo in že navrtala vra-Mtt. ko se je v sosedni P^udn davčni sluga in pri-"M lomilca sta zaslišala to ? Pobegnila. Ko sta * »koč. a skozi okno, ju je * toda oba svedravca S a v J««"«. Iz Ljublja- detektiv je dognal. ^ uvtžbana vlomilca, ki sta delala v volnenih rokavicah in nista pustila za sabo nobenega sledu. Franja Tavčarjeva umrla. — Dne 7. aprila zvečer je umrla v Leonišču Franja Tavčarjeva, vdova po politiku, ljubljanskem županu in pisatelju dr. Ivanu Tavčarju, znana delavka v rodoljubnih ženskih organizacijah. Pred dvema mesecema je narodno ženstvo proslavljalo njeno sedemdesetletnico. Pred tednom je hudo zbolela in je odšla v Ler-onišče, kjer se ji je stanje po nekaj dneh zelo poslabšalo in zvečer 7. aprila je umrla. Pokopali jo bodo najbrže na Visokem pri Poljanah nad Škofjo Loko, kjer počiva tudi dr. Tavčar. Nova komorna skladba. — Zadnja leta se uveljavlja na ljubljanskih koncertnih odrih komponist Blaz Arnič. Doma je iz hribov nad Lučami, študiral je orglarsko šolo v Ljubljani, ljubljanski konservatorij in konser-vatorij na Dunaju. Napisal je že nekaj simfonij in lani so ljubljanski filharmoniki pod taktirko beograjskega opernega ravnatelja Brezovška (ki je po rodu Slovenec) izvajali dve njegovi simfonični skladbi in odlomek večjega simfoničnega dela, ki mu služi za osnovo Zupančičeva pesnitev "Duma". Že pred tem pa je imel dva orgelska koncerta v ljubljanski stolnici, na katerem so izvajali tudi njegove orgelske skladbe in je komponist sam igral na orglah. Vsi ti trije koncerti so bili deležni mnogo priznanja. Zdaj pa je Ljubljanski godalni kvartet igral na svojem koncertu 4. aprila v Ljubljani Arničev kvartet v treh stavkih. Publika je sprejela skladbo z ve-ikim priznanjem in avtorju veselo ploskala. Po raznih skladbah naših drugih mladih komponistov, ki bolj eksperimentirajo cakor pa muzicirajo, je krst takega novega izvirnega glasbenega dela pač razveseljiv pojav in dokaz, da nam zaradi muzike ni še treba obupavati. John Daniels, ameriški pisatelj in sociolog. Mehika noče biti vazalna država zakonov je, da ima vsaka suverena in neodvisna država neo-poročeno pravico do zasege lastnine v interesu javne blaginje na bazi primerne odškodnine, kaj pa je v interesu javne blaginje, pa odloča vsaka država sama," se je glasil odgovor mehiške vlade na angleški protest. Ta odgovor pomeni, da mehiška vlada vztraja na stališču, da pričakuje od zunanjega kapitala, ki ima investicije v Mehiki, da se mora pokoriti zakonom dežele. Tudi Anglija bi zahtevala od Mehičanov, ako bi vložili svoj denar v angleška podjetja, da se morajo pokoriti zakonom. Predsednik mehiške republike Cardenas je v svoji nedavni izjavi naglasil, da mora to pravilo veljati prav tako za Anglijo kakor za Mehiko. V preteklosti nf veljalo za ^-be strani, toda situacija se je zdaj izpremenila. Značilno s tem v zvezi je dejstvo, da Roosevel-tova administracija ne zanika mehiški vladi pravice zasege lastnine proti plačitvi primerne odškodnine. Mehika naj rešuje problem svoje oljne industrije na podlagi v parlamentu sprejetih zakonov in ameriška vlada je ne bo motila. "Dol&raka diplomacija" dobila krepko brco Mexico City. — (FP) — Mehiška vlada je dala klofuto "dolarski diplomaciji", ko je odločno zavrnila protest angleške vlade in zahtevo, naj vrne lastnino angleških oljnih kompanij, katero je zasegla, prejšnjim lastnikom. Lastnina je bila konfis-cirana, ko so se kompanije uprle odloku mehiškega vrhovnega sodišča, da morajo zvišati delavske mezde v smislu zaključka arbitražne komisije, ki je posegla v spor med delavci in kom-panijami. Mehiška vlada je odločno odbila protest in izjavila, da ima popolno pravico do obrambe ljudskih interesov, ki niso zadeva zunanje države. "Splošno priznano načelo mednarodnih Brezposelnostno zavarovanje pomanjkljivo New York. — Izvajanje državnega zakona brezposelnost-nega zavarovanja je prepočasno in podpore so prenizke, pravijo voditelji delavskih unij v svoji kritiki, ki so jo izrekli v upanju, da bo zakon revidiran tako, dS bo nudil večjo zaščito. Zakon so kritizirali Louis Hol-lander, član eksekutive krojaške unije Amalgamated Cloth-ing Workers; Michal J. Quill, predsednik unije transportnih' delavcev; Joseph P. Ryan, predsednik mednarodne zveze prista-niščnih delavcev; Lewis Merrill, predsednik unije pisarniških delavcev, in Ben Gold, predsednik krznarske unije. Hollander in Quill sta Člana newyorškega mestnega sveta in Ameriške delavske stranke. Glasovi iz naselbin U ni j e sprejele mirovni načrt Crockett, Cal. — MSrovna konferenca unij Ameriške delav^ ske federacije in Odbora za industrijsko organizacijo v zadevi likvidacije spora, ki izvira iz stavke v Čistilnicah California & Hawaiian Sugar Co., ja izdelala za obe stranki sprejemljiv načrt, ki bo tvoril podlago za stalni mir. Načrt določa odpoklic pl' ketov unije OIO in obnovitev pogajanj o poravnavi konflikta. Dalj« n« 1. atmal.) kakršna v resnici je. Prisiljena je bila iti is Štetine v Nemčiji v Rusijo, da je poročila cesarja-bebca, ki jo je poaneje hotel u-moriti. Ampak bila je prebrisana ta Katarina, imela je možgane in premagala ga je. Kako je ona vladala, to pač ni vprašanje sedaj, dokazala pa je, da poseduje ženska moižgane, ki v mnogih slučajih delujejo boljše kot moški možgani. To se prav lahko potrdi s velikim DA. Kleopatro so hoteli umoriti« ampak prebrisana Kleo je tnala premagati mnogo možakarjev; taiko tudi slavnega Marka Antonija! Ko so jo pozneje hoteli zasuinibi, je pokazala pogum s tem, da se je rajši zastrupila, kakor da bi postala sužnja. Tudi tukaj pri nas v Clevelandu se dobijo iena, ki pokažejo več razumA kot njihovi "dedci". Poznam nekatere žene, ki so prišle sem po vojni, pa so se same pobrigale, da so postale držav-janke. Vsa tista vprašanja o državljanstvu so jim šla gladko, tako tudi angleščina. Dočim njihovim "hlačarjem" ne gre v glavo in bodo morali stopicati sa "kiklami", ker aa drugo itak niso. Njihova sreča je, da imajo žene, katere Imajo glave, kajtf sami eo brez njih. Ker se lahko zgodi, da ne boste kmalu spet slišali besed od tega dopisnika, ker bo usmeril svoje možgane sa nekaj časa v drugo direkcijo, žalim opozoriti druge dopisnike, ki vedno nagla-šajo, da ee ne strinjajo z gotovimi dopisniki, naj obdržijo to kar zase. Kdo ee pa etrinja z vami in z vašimi produkti, ki jih podajate v javnoeti? Pazite na tole: So 11 naši cilji enaki? Se 11 boriva proti nama enaikim nasprotnikom? Ako se, kaj je treba naglašati: se ne strinjam z vsem, kar on piše? Kdo vraga pa more nekoga prisiliti, da prebavi vse, kar drugI skuha? Dopisnik je zapisal, da nekateri komunisti so tudi dobri, dočim so drugi zagrizeni. Moj odgovor: Saj so tudi nekatere klobase boljše kot druge, ampak klobase ostanejo klobase. AH naj dobre komuniste poljubujemo in slabe o-klofutamo? Tako vežete otrobe brez vsake potrebe I Ako hočete storiti kaj dobrega, pristopite tja, kjer pobijamo zalego. Cim prej izgine mrčes, tem prej bo prišlo med nami to, zakar se bojujemo. Ako nimate radi gotovega dopisnika, ga imajo radi pa drugi. Evo vam pisma! "Feb. 6, 1338. From Mc-Kinley Crowley, 2811 Fourth st. N. W., Canton, O. Dear Mr. Barbic: Congratulations on that letter you sent in to the Cleveland Press. Let's have some more. I, too, wrote a letter to them in regards to the railways system, and they never printed the letter, probably because I am from out of Cleveland. Sin-cerely yours, Maok." Ni čudno — Še celo Američan ve, kaj je dobro, le "Kranjče" tega ne ve. Frank Barbič, 53. življenja, so mene in mojo ženo najini prijatelji in sorodniki telo presenetili. Nič kaj takega sluteč, sva se odpeljala z najino hčerko in njenim možem malo na srak na farme, ko pa smo ee vrnili, eva doživela tak "aur-prajz", da bi Človek kmalu omedlel. Hiša je namreč bila polna prijateljev in eorodnikov. Resnično, midva kaj takega nisva pričakovala. Miza jev bila polna dobrih jedač, klet polna dobrih pija*, krasne sveže cvetlice pa so krasile eobo. Krasen dar — peč na plin — nama ostane v trajen spomin na ta dogodek. Ženin in nevesta, najina tovariša pred 25 leti — bilo je veselje pogledati na veselo družbo, vesela obraae, dobro razpoložene udeležence. Imeli smo se izvrstno. Vsem skupaj iskrena zahvala sa prijetno presenečenje in za lepo darilo. Hvala tudi za brao-javne čestitke iz Detroita. Bodite uverjeni, da sva vam v enakem slučaju vselej na razpolago in na uslugo. Fraak In Sidonija Žerovec, člana društva št. 33 SNPJ. Svoboda — stradanja Detrolt, Mlch. — Delavske razmere v našem meetu se stalno elabšajo in delavce odslavlja-jo na debelo. Industrijski mag- *er ni mogla plačati stanarine. O razmerah In presenečenju | Kenoaha, Wl*. — Iz naše naselbine ea res le redkokdaj kdo oglasi, res pa je tudi, da je pro-speriteta — pa še kakšna! — na vrhuncu. Tovarne se selijo iz mesta, kar jih je še ostalo pa obratujejo večinoma le po 18 ur na teden. Srečni so oni delavci, ki jim je dovoljeno garati tfetlh osemnajst ur na teden. Tukajšnje delavstvo je skoro 100% Industrijsko organizirano, a kaj nam pomaga, če nam pa kapitalisti ne pustijo delati, da se bi pošteno preftiveli. Edina Industrija, ki v Kenoshi dela s polno paro, so krampi in lopate ter *a-mokolnioe pri vladnih delih W. P. A. In to orodje ja tako zaposleno, da se Je bati. da ae ne už-ge. O, blažena Amerika, kam jadraš? Vsega** dovolj v tej deželi, delavetvo pa trpi pomanjkanje. Tak je ta blaženi sistem privatnega proflta. Na društvenem polju smo tudi zmiraj na eni točki. V Kenoshi Je majhna slovenska naselbina in novih članov akoro ni mogoče dobiti. Mi ee staramo, mladina se pa dosti ne zanima za slovenske organizacije. V nedeljo, dne 10, aprila, ob 25 letnici najinega lakonekega • - 1 • • -v.-- - • ii- • - • •.—ragrrr-- • .......—■■ - - | I I 1 !■ ©frlflprnflha Karoftna gn&porna JJrbnnta sle.4» a*. LavniaU Ara. Cktoafa, OL GLAVNI ODBOB ISVaŠBVALNI O USB S i % iiMittiMMMitifiMt lAWB4ile Ava,, ...................nev a a»».. can—»> NIT a Unaa At*. CM««*, .IMT a UMMtaU CBItaa* a Uwi4ili Av«, CMmh, mt a UnM Ali, Chkmm. Aft»t JekaitiVB« Pa« mi a m* si. ea»iiin. tu Jr.. »ivl AMvfctol M*N«M4»ih.....................Bw MT. IOSmi. Pa. OmilM earaM. in* auulktnt MSsrMMte*...........IMT W. Mik BU. CtrrvlaaS. OM* lill|l VMHMBI PMPVitRiMkMMmiiiiiimiiMtN4 natje se trudijo, da uničijo de-laveke unije e etradanjem. Ker jim niso uspeli drugI triki,-hočejo sedaj delavstvo prisiliti s stradanjem, da privolijo v njihove diktatorske pofoje, da is delavcev napravijo ponižne sužnje. Predsednik v beli hiti jim je trn v peti ln vpijejo kot jeel-harjl, da ho*e biti diktator, ker hoče kapltalletlčni sistem samo nekoliko reformirati. To po njihovem mnenju na bi bilo demokratično za svobodno Ameriko; oni hočejo vso potico alt pa ni6, delavci pa naj pobirajo drobti« ne; oni bodejo svobodno Ameriko zase, da lahko svobodno izkoriščajo in delajo ogromne proflta, delavci ' pa naj evobodno stradajo, tudi obesijo ee lahko, ako hočejo. Ce pa ea kdo oglael in zahteva svoje pravioe, je ko» munlsf, zato ven z nJim! Živela bogata in evobodna de žela, v kateri milijone ljudi strada po krivdi mogotcav in po last ni, ker niso delavci dovolj zs-vednl, da bi postavili na javna mesta svoje delavske zastopnike. No, bo že enkrat bolje, mar ne? Dne 24. aprila ee vrši delničarska seja Slovenskega narodnega doma v domovih prostorih na 17163 John R. st. Na tej seji Pilrfvtel^ e. A. VSa, ou». 4. BMMfll« e|ateeaeeaeee P® I®«•«eeee«eeeeeeeee MNMII «1111 • 11 i ft«afc Salta. sm« mtlctl ooseoDABsai odsbci ..........................im a iiim ei .................IMT a U»M*H Am, (llu, UUnaia ..................IMT a Av«.. CM««*. IIIImI« ................. MIT e. Uvatak A*», Okl««*. lUlMto .................Ml a Pi«HS AV«« CIM—««■ BUta. IU. ......................IMT a Tr«iak«U A**.. Ckta«««. lik POBOTNI ODASKl ...........................411 W. I«r BI. BartagftaM. nt ......................... MHtak* Av«^ fltavataa«. Okta • ••«.«.<••........,,.,..............BH K, AHM, — ......•••...«.....»,,,.,,,,,..111 Tmr Bt., Uiiwi» N. ........................................,aw MT, Hnlm. h. MAOBOBNI o MBS t ............................. e. Undil, am* CklMC«, UHmIi .................................... W«Mtaa Av«* l>«ra. MIlMta .IMM Ana«« Am* CUv«l««a. Okta bo več važnih zadev, katere je treba rešiti. Pri nas v Detroitu ee namreč ustanavlja zadružna trgovina pod okriljem društva lai SNPJ in SND. Na delničar-ekl seji ee bo razpravljalo o tem vašnem vprašanju, da si izboljšamo naše življenake pogoje. Joeeph Forbas, tajnik SND. list. Na podlagi cerkvenega rojstnega lista morda dobite državni rojstni Ust za svoja dva otroka. LISTNICA UREDNIŠTVA Fairchance, Pa., F. P.: Morda bo pomagalo, če ss obrnete na o- krajnega tajnika (county elerk) tistem okrsju, v ksterem je cerkev, od katere Imate rojstni N Vatli is Primerja Vitovlje. — Posestniku Francu Marlnčlču je sgorelo gospodarsko poslopje, v katerem je bilo okrog 150 kvintalov eene ln ostale krme. K sreči ao vee oetalo in šivino še o pravem čaeu rešHh-------------- AN ste *Prnsveto'? Podpirajte evoj Uai! V blagi in nepozabljani spomin prva obletnice moje pokojne soproge la mamice ' 1. . JOSEPHINE DEL0ST Rojena v Korllnicah na Notranjaktm po dvmato Itradl«-va. Zatlanlla Ja »voj. trudna otl 2». aprila IMT. Ljuba aoproia In nala mamica, klUcJo Ta arca In IMaJo na*, ail a vaa uunan; o«Ua al la arad« nata In puatlU nam ilobok opomin do konca tlvljanjn nalaga. Komaj Ja minulo lato dni od kar Tabe va< med nami nI, a nam m xdl lo ta cal« vetnoat. Bila al nam ljuba In dobra mati, oh luUnn «r«Ca ako bi Tb vldall vaaj *• enkrat! Uto dni le v itn.hu tihem mirno epnvai, reden« «1 vaeh nadlog, po(lv«J v miru, aladko anlvaj, dokler ne pridemo lodl ml aa Teboj. Naj TI bode rahla amerlika temlja; potlvaj v miru! 2aluJo«l oatall: JOE DEI.ORT In drutlna v Btrabane, I'«. Določana zaloga novih 1937 Sar val Electrolux Plinovih Refrigeratorjev SEDAJ NA $80.00 K ^ ntl r PRODAJ! •is g Citajte te nad vrednosti! »emu. m mi m mi mun H-500 dam.) »229,60 M79.50 '50.00 H-SOO (iN.m 263.00 211,50 S1.60 M-800 (i •• «) 298,50 247,50 51.00 H-1100 (ii n. •) 418,00 360,50 67.50 Tukaj je pojasnilo zakaj imate tako ugodno prilikol a Ni «BM MM araČBi. da .ma SafMII dalo*« no M«vila /fet« m,v 11. te*7 KLKrator|aa ta d«nr«! Public Servicb Company OP NOSTHBSN ILLINOIS F. M. DO0TOJSVUOJ; Bratje Karamazovi In smešno: mahoms mi je prišlo -na um, da bi jim na okvirju okna zatrkal tinte znake, češ da je Grušenjka prišla, kar njim na očeh. Besedam nekako ni verjel, a ko aem zatrkal znake, je Ukoj aUkel odklepat vraU. Odklenili ao. Hotel aem stopiti noter, toda on atoji in ml a telesom zapira pot, ne pusti me vsega v hiio. _'Kje je, kje je?' gleda name in trepeče. Nu, ai mislim, de se me pa Uko boji, bo slaba! _in kar noge ao mi oslabele od strahu, da me ne bo spustil v sUnovanje ali pa bo zakričal, ali pa, da priteče Marfa Ignatjevna ali da se vobče kaj zgodi, saj sam ne pomnim več, kako je bilo, najbrž sem sUl sam ves bled pred njim. Šepnem mu: % Um, tam je, pod oknom, kako da je niaU videli r pravim. — Tak kar pripelji jo, aem jo pripelji!' — 'A boji ae,' pravim, 'krika ae je ustrašila, v grm ae je akrila, pojdite, pokličite jo,' pravim, 'sami jo pokličete iz kabineU/ Stekel je, etopil*k oknu in poaUvil avečo nanj: 'Grušenjka,' klikne, 'Grušenjka, ali ai tur Tako kliče, a skozi okno se noče nagniti, od mene ae noče oddaljiti, iz samega atrahu, zakaj zbeJ ae me je bil da nikoli tega in zato se ne u-pa oddaljiti od mene. — 'Tak tamle je,' pravim (stopil sem k oknu in se sam ves nagnil ven-kaj), 'Umle v grmu, smeje se vam, ali vidlU?' In zdajci mi je verjel, kar vztrepeUl je, zakaj strelno so bili zaljubljeni vanjo, In se ves nagnil skozi okno. Tedaj aem pograbil obteževalnik z njegove pisalne mize, ali se ga spominjaU, kake tri funU ga bo, in zamahnil z njim in ga od zadaj udaril z vogalom prav na teme. Niti kriknil ni, le ae-aedel ae je mahoma, jaz pa aem ga ie v drugo In v tretje. Pri tretjem udarcu aem začutil, da sem mu prebil glavo. Kar vznak so se zdajci zvalili, z obrazom navzgor, vai v krvi. Tedaj sem se ogledal: krvav nisem, nič ni brizgnilo. Obrisal sem obteževalnik in ga položil nazaj, a topil za oltar, vzel denar iz ovoja, ovoj pa aem vrgel na tla in tisti rožnati trak zraven njega. Vee tresoč se sem šel na vrt, naravnoat k oni jablani, ki je v sredi votla, aaj poznate tiato duplo, ie davno sem si ga bil zapomnil, krpica in papir aU že ležala v njem, zdavnaj aem ju bil pripravil; zavil sem vea denar v papir in nato v krpo in ga spravil globoko v duplino. Tako je oaUla vsota delj ko dva tedna Um, zakaj vzel aem jo iele potlej, ko sem se vrnil iz bolnice. Vrnil sem se na avojo poaUljo, legel in atrahoma pomislil: *Ce Je Grigorij Vasiljevič čisto mrtev, tedaj utegne postati stvar zelo žal-Uva, če pa ni ubit in ae zave, tedaj bo imelo to zelo dobre posledice, zakaj on bo potlej priča, da ao bili Dmitrij Fjodorovič tu in so ga po tem Ukem tudi oni ubili in odnesli denar/ Tedaj aem jel od dvoma In neatrpnoati stokati, da bi čim preje zbudil Marto Ignatjevno. Naposled je vstala In že planila k meni, a tiati mah je opazila, da Grigorija Vaailjeviča ni; planila je is hiše in čul aem jo, kako je zavplla na vrtu. Nu, in tako je šlo potlej vao noč in jat aem bil zdaj pomirjen zastran vaega." Pripovedovalec je preaUI. Ivan ga je poalu-šal vea čaa i mrtvaškim molčanjem, ne da bi ae ganil in ne da bi odtrgal oči od njega. Smerdjakov ae je med pripovedovanjem le redko oziral nanj. največ je škilil v stran. Na koncu avoje poveati se je očividno sam razburil in jel trfko dihati. Potne kaplje ao se pokazale na njegovem obrazu. Vendar pa nI bilo moči uganiti, ali čuti kesanje ali kaj drugega. "Stoj," je Ivan zamišljeno preatregel besedo. "Kaj pa vraU? Ce je odprl vraU samo tebi, kako jih je mogel potlej Grigorij videti odprU, še preden ai ti prišel? Zakaj Grigorij jih je ven-dar že preje videl odprU?" Značilno je, da je Ivan vpraševal s kar naj- Mike Urili« (Lincoln, III.): mirnejšim glasom, nikakor ne z jezo; če bi bil zdaj kdo odprl vraU In a praga pogledsl ns njiju, bi bil moral brezpogojno misliti, da sediU in se miroljubno razgovarjaU o kaki vsskdanji, čeprav zenimivi stvari. "Kar se tiče teh vrst in ds jih je Grigorij Vasiljevič baje videl, ds ao bils odprU, to ae mu je le Uko zazdelo," ae je spačeno nasmehnil Smerdjskov. "Saj vam povem, da to ni človek, ampak pravi trmast konj, in čeprsv ni videl, ampak ae mu je le zdelo, da je videl, mu tega ne boaU več izbili iz glave. Samo vaša in moja areča je nanesla, da si je vtepel to v glavo, zakaj spričo tega bodo nedvomno dokazali Dmitrij u Fjodorovič u, da je krivec." "Cuj," je izpregovoril Ivan Fjodorovič, kakor da ga apet mineva jasnost in se z naporom muči, da bi nekaj premislil, "čuj . . . Marsikaj aem U še hotel vprašati, pa aem pozabil . ■. . Zmeden postajam in pozabljam vae. Da! Vaaj to mi ie povej: zakaj al odpečatil ovoj in ai ga pustil na tleh? Zakaj niai odneael denarja kar v ovoju? Ko ai pripovedoval, se mi je zazdelo, da govoriš o tem ovoju Uko, kakor da je bilo treba Uko ravnati ... a zakaj je moralo Uko biti—tega ne razumem .» "Iz več razlogov aem Uko napravil. Zakaj če bi bil morilec človek, ki pozna hiio in vae navade, kakor na primer jaz, in je preje aam videl U denar in ga morda celo aam apravil v tiati ovoj In na avoje oči gledal, kako aO gš pe-Čatili in*pisali naslov—iz kakšnega razloga naj bi tak človek, če bi bil na primer on izvršil umor, potlej, po umoru, odprl U zavoj in Še celo v tiati naglici, ko že iUk z vao gotovoatjo ve, da leži denar v Um zavoju? Narobe, če bi bil to Uk grabežljivec kakor na primer jaz, tedaj bi kratkomalo vUknil U zavoj v žep in ga ne bi prav nič odpiral, ampak bi z njim prej ko mogoče pobegnil. Ciato drugače ao tu ravnali Dmitrij Fjodorovič: oni ao bili o zavoju aamo aliiali, aami ga niao bili videli, in ko ao ga dobili v roke, recimo na primer izpod blazine, ao ga pri tiati priči urno razpečatili, da pogledajo, ali je denar rea v njem ali ne? Ovoj ao pa Um na meatu zavrgli, ker niao več utegnili pomisliti, da bo osUl kot dokaz zoper njih samega, zakaj oni niso vajeni kmeti in niao preje nikoli ničeaar očitno ukrall, ker ao rojen plemič, in če ao »f zdaj odločili za krajo, Udaj prav za prav niao prišli kraat, ampak Uko rekoč aamo vzet avojo laat nazaj, aaj ao bili že preje po vaem meatu rasglaaili in ae ie naprej glaano hvalili pred vaemi, da pojdejo k Fjodoru Pavloviču In mu vzemo, kar je njihovega. Na avojem zaališanju aem državnemu pravdniku prav to miael... ne jaano izrazil, ampak narobe, nekako bolj z namigom aem mu jo podvrgel, Uko, kakor da jaz Uga ne razumem, ampak kakor da jim je samemu prišlo na um, ne pa da bi jim bil jaz prišepnil—Uko da ao ae gospodu državnemu pravdniku kar aline pocedlle od tega mojega namiga." "Ali je mogoče, ali je mogoče, da ai vse to že Ukrat na licu meaU tako premislil?" Je vzkliknil Ivan Fjodorovič, od začudenja vea if sebe,_ "Lepo vaa proaim, kje bi bil pa mogel v taki naglici premialitl vae to? Vae je bilo ie naprej premišljeno." "Nu, nu . •. tedaj ti je sam vrag pomagal!" je isnova vzkliknil Ivan Fjodorovič. "Ne, niai neumen, veliko bolj prebrisan ai, nego aem mi-alil.. » VaUI je, t očividnim namenom, da ae izpre-hodl po eobi. Strašna tegoba mu je pritlakala na arce. A ker mu Je bila miza na poti in bi Be bil moral skoro plaziti skozi proetor med njo in ateno, se j« aamo obrnil na meatu in aedel nazaj. To, da nI mogel izprehoditi, ga Je morda tudi mahoma razjarilo, Uko da je akoro a prejšnjo bcanoatjo nenadoma zavpil: (Dalj* prihodnjič.) Tio. Miha je že prej potuhUl, kako bo prišel notri. Edina pot je bila skozi dimnik v kuhinjo in od Um v shrambo, kjer je bHo meso. Zmenili bo ae, ds si Mihs opa-ie vrv, tovariši ps gs bodo počasi tako opečenega spuščali pO vrvi akoal dimnik v kuhinjo. Tsko ae je tudi zgodilo in Miha je bil kmalu v kuhinji in zdaj mu je biU odprta pot do shrambe, v kateri je viselo maso. Dogovorili ao ae že prej, da bosU dva tovariša stala pri kuhinjskem o-knu, skozi katero jima bo podajal meso. Miha je kmalu nabral klobaa in drugega mesa, ki ga je potem podajal skozi okno svojima tovarišema, ki aU stala z vreča Ko je bilo to delo opravljeno in aU meso odnesla na varno, aU ila zopet na streho, da potegneU prijatelja skozi dimnik iz kuhinje. Pri tem pa so i-meli smolo. Nekaj časa sU vle-kls zs vrv, tods breme je bilo pretežko, Miha pa si tudi ni mogel pomagati. Spustil^ sU ga nazaj, nato sta se podala spet k oknu, da se pogovoriU a prijateljem, kaj treba storiti. Miha je začel tuhUti, kako bi prišel iz kuMnje In kmalu je imel načrt. Tovarišema je svetoval, naj odneeeU meso domov in ga spravita, on pa ae bo slekel in namazal b sajami, da bo izgledal kot zamorec. Vzameta naj a seboj tudi njegovo obleko in jo skrijeU ▼^grmovju, kjer jO bo naiel ln Kako je župnik pregnal hudobca o njuna hči prišla v tako hišo ia gospodinjo. Po koailu no ni gledali posestvo in potem ao priznali, da ne jim dopede. Oče je dejal. da bo dal večjo doto hčeri kot Je nameraval, ker je prepričan, da Im> ona zadovoljna z ženinom in posestvom, na katerem bo gospodinjila. Dogovorili no ae, kako ImmIo uredili druge atvari in o poroki. Luka bi bil rad videl, da bi nevesta kar ostala v njegovi hiši, čeprav je vedel, da to ni mo* goče. Sedaj je bilo potrebno, da dobi ljudi od svoj* strani. nevenU p« od svoje, kajti čas poroke se je bližal. Luka je vprašal svoje-gn prijatelja, sosedovega fanta, hoče biti njegov tovariš pri poroki. Fant. ki mu je bilo Mihs ime, je z veseljem ustregel prijatelju Luka je dejal, da avatba ne Im> razkošna, da ima vsega prilično dosti, le prekajenega mesa mu manja. Luks Je potem obvestil druge ljudi Tn šel Iskat gtMlcs. ds bo igrsl ns njegovem ftenitovanju. PriJsUlj Miha je začel tuhta-U, kako bi pomagal ženinu, ki je Frank Murphy, governer chigana. Mi- šunko in drugo meso, da ga kuharica skuha. Dekla je ubogala in šla v shrambo. Gledala je in gledala, toda mesa in klobas ni opazila. Shramba je bila prazna. Sla je PETEK, a^APDn »ovitim mogočnikom 1 ko navadni verniki >,|no J Toda časi, ko je veljal* stusova zapoved "Vaša be bodi samo da, da in ne i*-minuli. Se je zvenela beni tikanskega radia v ušetjh nih poslušalcev, ko ae je Vati oglasil v drugič k besedi To pot je obsodil Izvajanji zuitskega patra, ki je jmei omenjeni govor v Vatikana radiu, češ, da to ni oficielno i nje Vatikana in Se dodal 4 namestniku "fUhrerja" dr. j kaj takega, kot se je zjMil Bil reklu. V svoji poslanici so n* bo več ponovilo.B povdarili škofje, da je priklju- Dvojna igra vatikanske hierarhije Navidezni upori radi poslanice avstrijskih škofov Vatikanska hierarhija je v zelo neljubem položaju radi poslanice avstrijskih škofov vernikom in pisma, katero je pisal dunajski škotf, kardinal Innitzer a HH _ . Potem je kardinal dr. Innj| čitev Avstrije Nemčiji volja4 napisal še drugo pismo BqJ božje previdnosti in da se naj verniki opredele za narodr1 socializem. Kardinal Innitzer je ta poziv škofov podčrtal v svojem pismu dr. Bttrcklu in ga zaključil namesto s "hvaljen bodi Jezus Kristus" s "Heil Hitler!" Katoliški svet je ostrmel spričo tega, zlasti ko se ve, v kakšnem položaju je katoliška cer- v katerem pravi, da je škoi ska poslanica nastala »pont in da je glas škofov, glas ške krvne skupnosti, njih nja pa, da pride do pomirji 'in pobotanja med cerkvijo žavo in stranko. Na podlagi teh dejstev 1« trdimo: Vatikan je ne samo vedel poslanico avstrijskih škofov,) TH J ,1 T '7,7 Z kev v Nemčiji in se na podlagi »vamjsKin akofov,) • • ' li govora Gdringa na Dunaju, ki pak J0 J€ cel° .želel- v nadi, je meao izginilo, on pa ni hotel verjeti. Rekel je, da je bil prejšnji dan v shrambi in je sam videl, da je bilo tam prekajenega mesa najmanj dvesto funtov. Sklenil je, da se sam prepriča, če je dekla govorila resnico. Sel je v shrambo in res je bila prazna. Prijel se je za glavo, kajti posvetilo se mu je, kaj se je zgodilo in kakšnega hudobca je izganjal. S-skupnim kosilom ser dejal, da nima prekajenega me-aa. Rad bi mu nekaj dal kot dar in prišel je do zaključka, da mora dobiti meso. Spomnil ae je, da ima stari župnik doati prekajenega mesa, ker vsako leto zakolje več prašičev in pripravi dovolj mesa za vne leto. Miha je vedel tudi, kje Ima župnik nhram-bo. v kateri vini meao, poleg tega pa je vedel, da župnik ne prodaj s mena. drugje ps bi ga težko dobil. Prišel je do zaključka, da bo meso ukradel, toda potreboval bo pomagače. toda vpraša-' nje je. kje naj jih dobi. $voj na- oblekel Ur prišel za njima, če ae bo vse srečno izteklo. Tovariša eta storila, kar jima je naročil, nakar ae je pričel Miha muzati b sajami, da je bil kmalu vea črn, le jezik je bil rdeč in oči ao se mu svetile. Vse je dobro premislil, ksj bo storil, ko bo dekla prišla zjutraj v kuhinjo. Ko se je začelo daniti, je Miha ališal, da nekdo prihaja. Hitro je skočil na stol in se postavil kot vojak na atra&i, iztegnil jezik In strašno grdo gledal. Ku-hinjska vrata bo se odprla in deda je vstopila, toda kakor hitro je zagledala Črno pošast na sto-u, ki je tam nepremično stala, se je zgrudila na tla Iz atrahu. Ko se je nekoliko opomogla, je šla klicat kuharico, naj gre hitro v kuhinjo, kjer je črna poN šaat. Kuharica se je tudi ustrašila in i deklo sU sklenili, da pokličeU župnika. On kot duhoven ima moč, da izžene hudobca iz kuhinje. Župnik je neverjetno zmajeval z glavo, ko SU mu dekla in km harlca pripoVedali, da je hudobec v župniitvu. Dejal je, da to ne more biti rtsnica, vendar ee bo prepričal. Vrgel je nase štolo, vzel knjigo in roini venec Ur odšel proti kuhinji, Miha je dobro vedel, da boeU ženski poklicali župnika in da bo prišel v kuhinjo, zato se je tudi na to dobro pripravil. Iztegnil je jezik še bolj ven, ko je zaslišal župnikove korake. Prišel je sem, kajti ženski sta že prej rekli župniku, da ne gresU v kuhinjo. Župnik se je usUvil pri vratih, držeč v levi roki knjigo in rožni venec, z deanico pa je napravil križ in začel moliti. Vprašal je črno posUvo, kaj želi in zamrmljala je, da hoče zraka. 2upnik je nato poklical deklo in ji ukazal, naj odpre zunanja vrata. Komaj ae je to zgodilo, je bil MIha že pri vratih in nato na prostem. Hitro jo je ubral proti grmovju, kjer je vedel, da sta tovariša akrila njegovo obleko. V naglici jo je vrgel nase in potem stekel k potoku, kjer si je umil obras in nato jo je hitro popihal domov. Vae ae je izvršilo tako hitro, da je bil župnik presenečen. Ko je izgnal "hudobca", ae je vrnil v avojo sobo, da se oddahne. PoUm je poklical kuharico in deklo, da jima napravi pridigo. Dejal je, da sU se sedaj lahko na lastne oči prepričali, kaj more naprsviti on, ki je božji nsmestnik. Dobijo se ljudje, kl pravijo, ds ne morejo niče- veda nI bilo nič. Župnik in kuharica sU kot navadno sama sedela pri kosilu, kaplan je jedel drugje, mežnar doma, farovška dekla in hlapci pa v sobi, ki je bila pripravljena zanje. Govorice hudobcu", ki je ukradel meso, so se kmalu raznesle in ljudje so se smejali na župnikov račun. Miha in njegovi to\|ariši so previdno molčali o tatvini. Luka je sicer sumil, da nekaj ni prav, ko ga je Miha obdaril s preka-jenim mesom, toda rekel ni nič. Ko je prišel dan poroke, je imel Luka vse pripravljeno. Svatba je trajala tri dni in vsi so bili veseli, najbolj pa Luka, ki je dobil v hišo gospodinjo, s katero menda še sedaj srečno živi. je napovedal izločitev cerkve iz političnega življenja, vidi, da bo cerkev v Avstriji delila usodo cerkve v Nemčiji. Za vatikansko, hierarhijo je bilo v tem položaju nujno potrebno: prvič, da odvrne od sebe sum, kakor da bi bila s poslanico avstrijskih škofov v zvezi, drugič, da da duška čustvom protinacistično razpoloženih ka-Tonkovln tretjič, da na razum-ljiv način pove nemškemu nacizmu, da naj njenih izjav, ki so posledica zadrege, ne smatra kot resne in naperjene proti sebi. Kako je vatikanska hierarhija to izvedla? Kot vedno v takem položaju — sijajno. Najprvo je vatikansko glasi-* lo "Osservatore Romano" izjavilo, da poslanka avstrijskih škofov ni bila sestavljena v sporazumu s papežem in da je papež tudi ni naknadno odobril. V vatikanskem radiu pa se je oglasil zelo ostro neki jezuitski pater proti zahtevi nemškega nacizma po izločitvi cerkve iz političnega življenja in proti temu, da bi se pastirji priključili zma- pride na ta način do pomirji z nacizmom, ki ne more o< stiti cerkvi, da mu je v Nem precenjujoč svojo moč, kiji vala. Za nameček, da se od< nacizmu, ker je pustil zabav ti jezuitskega patra po radi pomirjenje razburjenega kal škega sveU, je pa naložil dr. nitzerju, da še enkrat piše rerjevemu namestniku in v pismu, ne samo znova potrdi 1 javnost škofovske poslat ampak tudi prizna teorijo ne skupnosti, tkzv. rasno ti jo nemškega nacizma, kot zdi Ijivo s katolicizmom in vero, je do danes cerkev prerekala Kratko povedano: Vati proži roko. Na nacizmu je, d ne odbije in si s tem žago najboljšega pomočnika in a lavca. — Del. Pol. Agitirajte ca Prosveti POSLUŠAJTE PAUWDECH'S TRAVEL BURE Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P. Rtstion WWAE — 1200 kilocyd 4 SPOMIN NA STARO DOMOVINO ii Naši K it raji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7Vfc inčev Ta ki aana zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVEN8Kl DOM \a|ier ja zaloga slovenskih kniif v Ameriki! V knjigarni ^'Glasit Narodajj lahko dobite vsakovrstne slovenska knjigi * ' \ naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetov«; Milcinskega, itd. V zalogi imamo prevode del svetovnoznanih mojstrovi Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige /r-» . Igre, pesmi, zemljevide. Ljubitelji lepe knjige'naj piSojo po cenik knjig, ki jih imamo v zalogi. črt je |Mvtem pojasnil prijate IJem, ki so mu obljubili pomaga- napraviti, aedaj pa sta se ti. Zmenili no ne. da bodo to delo prepričali, kaj lahko duhovnik prav po domače opravili. * "tort. Je govoril župnik. Neko temno noč ao ai Miha In Potem, ko ata ne kuharica In njegovi prijatelj naprtili lentvo, dekla nekoliko pomirili od pre-*»lo dolgo vrv in odkorakali stane ga strahu, je župnik dejal, proti župnišču. Tam no čakali, da bo treba akupno proslaviti doda so župnik, njegova kuharica godek, izgon hudobca iz župniš-in dekle aaspali. Vrata župnlšča ča. Danes bodo vsi sedeli in je-no bila zaprta ln vsa okna no I- dli pri eni mizi — on. dekla, ku-meln železna omrežja in fantje harica. knplan. mežnnr in morda no vedeli, da ne bodo prišli v fte kateri drugi Naj ljudje zve-župnišče skoai vrata in okna. Ko do. kako je župnik pregnal huje bilo vne tiho In mimo. ao po-jdobca. Dekli je naročil, naj gre Ženske v pohoda v Washlngtonu. kamor no prišle, da apelirajo na državni deperta** * stavili lestvo in steali na atre-lv shrambo In prinese klobase, Uk embarga glede izvosa orožja lojalistktai Španiji.