Pričenjamo javne razprave o novi ustavi Kaj hočemo? Po dogovoru na seji političnega aktiva, predvsem pa zato, da za seznanjanje o novi ustavi SFRJ In SRS angažiramo vse možne načine, objavljamo danes prvi del celotne Informacije. Gre namreč za to, da bi sleherni delavec vsaj v bistvu spoznal v čem In kakšne so za nas najbolj pomembne spremembe, v kakšnih odnosih In pogojih bomo živeli, delali, ustvarjali in delili dohodek. Vse Informacije so pripravljene po knjigi Osnutek ustave SFRJ. Po svoji idejni vsebini in smeri razvoja naše družbe bo nova ustava neposredno nadaljevanje pri graditvi samoupravnega socialistič. nega sistema, ki smo ga začeli z Otvoritev nove V letošnjem letu je bilo v občini Kranj zgrajenih toliko šol kot že dolgo ne. Ene med njimi smo bili še posebno veseli — šole na Orehku. Zakaj? Prav gotovo zaradi tega, ker Je bilo pokroviteljstvo (patronat) le-te zaupano nam in v Imenu kolektiva Sava jo je odprl glavni direktor podjetja inž. Janez Beravs. Slavnostni sprevod, v katerem so bili poleg gibalnega orkestra iz Kranja še gasilci, člani naše folklorne skupine, oktet, šolarji in občani krajevne skupnosti Orehek—Drulovka, je krenil izpred Drolčevega naselja proti šoli. Da je bil to resnični praznik teh ljudi, se Je videlo ob vsej poti, kjer Je šel sprevod. Povsod zastave, ljudje ob cesti, ki so pozdravljali udeležence sprevoda. Pred šolo pa so se zbrali domala vsi prebivalci teh dveh vasi. Uvodni govor je imel predsednik krajevne skupnosti, ki je na zakonom o delavskih svetih iz leta 1950, z ustavnim zakonom iz leta 1953 In ustavo iz leta 1963. Tako po obliki kot po strukturi je predlagano besedilo ustave ohranilo bistveno zvezo z ustavo Iz leta 1963. To dokazuje že dejstvo, da se uvodni, načelni del ustave bistveno ni veliko spremenil, čeprav je normativni del ustave v marsičem drugačen. Vse to zgolj potrjuje, da so zdajšnje ustavne spremembe naravno nadaljevanje in korak naprej v razvoju dosedanjega ustavnega sistema v smeri naše revolucije. Z drugimi besedami, v tem razvoju so bili vselej deležni največ pozornosti — kar zadeva no- šole na Orehku kratko orisal zgodovino obeh krajev. Po govoru pa se je začel enourni kulturni program. In že Je bil tu slavnostni trenutek. Inž. Janez Beravs je stopil pred mikrofon In v kratkem govoru poudaril pripravljenost našega kolektiva pomagati pri sleherni akciji družbenopolitičnih organizacij na terenu kot tudi akcijah krajevne skupnosti. V sklepu nagovora je tov. Beravs dejal: »Uresničila se Je napoved pesnika sorškega polja, velikega domoljuba Simona Jenka, ki Jo je izrekel pred dobrimi 100 leti in ki jo je Izboril slovenski narod v veliki osvobodilni vojni v družbi z drugimi jugoslovanskimi narodi. 'Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival, Imel bo jasne dneve narod moj.'« tranji družbeni razvoj — današnji in uoigorocni interesi delavsuega razreda ter vseh deiovnm ljuui, pogiaoijanje in razvijanje saino-upravmn oolik sociansučnih proiz-voumii odnosov in ooiiKOvanje ter utrjevanje taKega sistema poulične oblasti ter socialistične demokracije, Kj temelje na vouiini viogi deiavsKcga razreda, povezanega s kmeti m vsemi delovnimi ljudmi, ter na samoupravnih oolikan socialističnih proizvodnih odnosov. Pri mednarodni vlogi Jugoslavije pa so sestavljale! imeli pred očmi mir in miroljubno ter aKtivno sožitje držav, ne glede na njihove družbene sisteme, kot pot, po kateri naj bi premostili btoKovsko razcepljenost sveta in vse oblike gospodarskega in pouličnega podrejanja narodov, to je pouuko neuvrščenosti. Po drugi plati pa so napredne spremembe, ki jih ta predlog vnaša v ustavni in nasploh družbeni sistem, tako pomembne in obsežne, da lahko hkrati govorimo tudi o novi ustavi. Tudi ta nova ustava pa nima namena, da bi s kakimi konstrukcijami ustvarjala lažno podobo idealne družbe. Pravzaprav izhaja iz stvarnonsti našega časa, delavskemu razredu in vsem naprednim ljudem naše socialistične družbe pa skuša ustvariti ugodnejše pogoje in bolj učinkovita sredstva v boju za nadaljnji napredek socializma in socialističnega samo-upravijanja ter za boljši jutrišnji dan delovnega človeka. Z drugimi besedami, namen ustave ni »osrečevati« naše delovne ljudi, temveč jim ustvariti ugodnejše pogoje in sredstva, da bi bili tudi sami v kar največji možni meri »kovači« svoje sreče. Ce izhajamo iz dosedanjih pozitivnih in negativnih izkušenj v razvoju našega samoupravnega socialističnega sistema ter iz naših sedanjih družbenopolitičnih razmer ter problemov, s katerim se srečujemo, je dolgoročni družbenogospodarski in politični pomen sedanjih ustavnih sprememb predvsem v naslednjem: Najpomembnejše Je vsekakor dejstvo, da celoten proces in ciklus družbene reprodukcije — na temelju samoupravnega razpolaganja s sredstvi za proizvodnjo in reprodukcijo v družbeni lasti — organiziramo po novi ustavi in uredimo prek takih notranjih gospodarskih odnosov tako, da bo delavec v svoji temeljni organizaciji združenega dela oz. njegovo delo in drugi neposredni ter dolgoročni življenjski in družbeni interes] vselej začetek in konec tega procesa. Nova ustava daje le načelne osnove za tak sistem. Na teh temeljih bo treba v čim krajšem času izoblikovati zvezno in republiško zakonodajo, ki bosta bolj stvarno uredili odnose v tem sistemu. Zatem bomo morali celoten sistem samoupravnih dogovorov o združevanju ter statute organizacij združenega dela vseh vrst prilagoditi ustavnim in zakonskim določilom. Delavski razred in vsi delovni ljudje dobivajo s takim sistemom v roke učinkovito sredstvo, s katerim bodo lahko nadzorovali ne le, kaj se dogaja z njihovim presežnim delom in dohodkom, temveč tudi z njihovim minulim delom. Prek dohodka temeljne organizacije združenega dela pa bodo lahko tudi v resnici razpolagali s temi sredstvi. Tako po eni strani postavljamo trdnejše pregrade pred dosedanjimi tehnokratsko-monopollstičnlmi in podobnimi centri razpolaganja z družbenimi Tudi Janez Beravs se je počutil imenitno ob otvoritvi nove šole (Nadaljevanje na 3. strani) V novi ustavi Je veliko bolj kot doslej utrjena vloga delavca V pol leta 219 delavcev zapustilo podjetje Fluktuacija še vedno prevelika Čeprav v zadnjem času ni več tako kritičnega pomanjkanja delavcev, pa v kadrovski službi ugotavljajo, da jih še vedno preveč zapusti naše podjetje. V kadrovski službi zelo natančno in sproti spremljajo ta gibanja in prav te dni so zaključili temeljito analizo o fluktuaciji. Ker sodimo, da k prilagajanju novih delavcev v naš kolektiv marsikdaj lahko pripomoremo tudi mi, objavljamo najpomembnejše ugotovitve in apeliramo tudi na vas: večini, ki pride v novo okolje, veliko pomeni prijazen, tovariški sprejem in pozornost. To pa Savčani zmoremo, kajne. Analiza fluktuacije od 1. januarja do 30. junija 1973 Fluktuacijo, kot odraz razmer v podjetju in kot neposredni strošek, smo dolžni neprestano spremljati in vzroke zanjo v največji možni meri odstranjevati. Nadaljevanje na 2. str. IM o ve TOZD IZVAJANJE PROGRAMA ZA USTANOVITEV NOVIH TOZD IN STRIRANJE DELOVNE ORGANI. KONSTITUIRANJE TER REGRE-ZACIJE Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD in na osnovi ustavnih in zakonskih določil iz letošnjega leta, ki nas obvezujejo, da se mora vsaka delovna organizacija do konca letošnjega leta na novo registrirati pri gospodarskem sodišču, je oddelek za razvoj samoupravljanja in informiranje delavcev izdelal ustrezni program dela in ga predložil političnemu aktivu podjetja. Na osnovi sklepov dveh sej političnega aktiva podjetja z dne 30. junija in 23. avgusta je delavski svet podjetja obravnaval predlog z osebnimi in terminskimi zadolžitvami. S tem bo mogoče do konca leta ustanoviti nove TOZD in na novo konstituirati ter registrirati podjetje. Prvi predlog so izdelali člani ožje delovne skupine in pristojne strokovne službe. Predlog nakazuje organizacijsko, družbeno-ekonomsko in samoupravno opredelitev za ustanovitev: 1. TOZD EVO — energetsko vzdrževalni obrat 2. TOZD ZOP — zunanja organizacija prodaje 3. SDS OSS — samoupravna delovna skupnost organizacije skupnih služb Predloga SIS in FRS o organizacijski in družbeno-ekonomski opredelitvi novih TOZD bosta v dokončni obliki predstavljala dokumentacijo, na osnovi katere se bodo zbori delavcev v predvidenih novih TOZD odločali in ki bo predložena gospodarskemu sodišču v predzaznambo glede ustanovitve TOZD in konstituiranja podjetja v smislu zakonskih predpisov. Politični aktiv podjetja je razpravljal tudi o ustanavljanju še več proizvodnih TOZD (n. pr. v TTI) in njihovem povezovanju v skupnost TOZD, kad pa bo mogoče uresničiti, ko bo v celoti izvedena metoda obračuna po mejnih stroških v vseh obračunskih enotah in postavljene ustrezne kalkulacije za prodajne cene njihovih izdelkov. DS je na osnovi izdelanega predloga potrdil osebne in časovne zadolžitve za izdelavo os. nutkov samoupravnih predpisov. Fluktuacija... (Nadaljevanje s 1. strani) Fluktuacijo delimo: — na objektivno oz. neizbežno obliko, kamor sodijo: smrt, stalna nesposobnost za delo, upokojitev, odhod v JLA ter prekinitev po preteku določenega časa. Te oblike so stalne ter nanje nimamo večjega vpliva; — ter na subjektivno obliko fluktuacije, kamor spadajo naslednji načini prenehanja dela: ^ na lastno željo z odpovednim rokom (odpovedni rok), • na lastno željo delavca s skrajšanim odpovednim rokom (sporazumno), • na lastno željo delavca brez odpovednega roka (samovoljno), 0 na lastno željo delavca v času poskusnega roka, • negativna ocena v času poskusnega roka in £ izključitev iz delovne skupnosti. Na te oblike fluktuacije pa lahko bolj ali manj vplivamo, zato je ta oblika v analizi posebej prikazana. Pri odhodu iz podjetja navajajo delavci najrazličnejše vzroke: leta. Na znižanje fluktuacije v organizaciji skupnih služb so verjetno vplivali že delno realizirani ukrepi iz lanskoletne analize, saj je padec v primerjavi z lanskim letom občuten predvsem v skladiščih prodajne in nabavne službe ter v transportni grupi servisne službe. Iz priloženih tabel so razvidni podatki o fluktuaciji glede na: kategorije delovnih mest, strokovno izobrazbo, delovno dobo, starost, razvidna pa je tudi mesečna dinamika fluktuacije in oblike prenehanja dela. Da bi fluktuacijo zmanjšali oz. omejili, smo na osnovi ugotovitev lanskoletne analize in na osnovi odhodnih intervjujev doslej izvedli naslednje ukrepe: — Popravili smo nekatere najnižje analitične ocene delovnih mest (za nekatere še zmeraj problematične kategorije delovnih mest pa je predlog v izdelavi). — Za izboljšanje stanovanjskih razmer samskih delavcev smo pridobili dodatne kapacitete v Škof- lovnih mestih smo za čas poskusnega dela ukinili 10 % zmanjšanje osebnega dohodka, za ostala delov, na mesta pa smo omilili kriterij za vrnitev 10 % odbitka v času poskusnega dela. Prej smo vračali le za odličen, zdaj pa za odličen in prav dober uspeh iz preizkusa znanja. — Pri vseh novozaposlenih delavcih ugotavljamo, da so se pripravljen) vključiti v akcijo za 10 odst. posojilo podjetju. — Uvedli smo dodatno stimulacijo in povečali konstantno število točk. Slednje je posebej ugodno za delavce z naj nižjimi osebnimi dohodki. Tem se je povečal % OD za cca 12 %, delavcem z naj višjimi OD pa le za 3,5 %. — Postopno ukinjamo nočno delo žena. Predvidevamo, da bomo le-to lahko povsem ukinili konec leta 1974. Večina navedenih ukrepov je bila sprejeta v prvem polletju tega leta, zato pričakujemo rezultate ukrepov šele v drugem polletju. za zaposlitev. Ogled delovnih mest je možen s pomočjo pomožnih Inštruktorjev (izmenski, preddelavci). Poleg tega, da bo kadrovska služba naredila vse v okviru danih možnosti, da se fluktuacija zmanjša (nekatere ukrepe že izvajamo). naj o analizi razpravljajo in predlagajo ustrezne ukrepe še samoupravni organi v TOZD, sveti obračunskih enot, kolegij po TOZD in družbeno politične organizacije. tabela 1 tabela 2 PRIKAZ SUBJEKTIVNE FLUKTUACIJE V % Mesec TAP cel. subj. TTI cel. subj. OSS cel. subj. SKUPAJ cel. subj. (d1 N % % % % % % % % i januar 2,4 1,7 1.1 0,8 0,8 0.2 U 0,8 2 februar 1.1 1,1 0,9 0,7 0,8 0,4 0,9 0,7 3 marec 2,6 1.7 1.7 1,1 0,9 0,5 1,7 1,1 4 april 1,7 1,7 0,7 0,7 0,4 0,3 0,8 0,7 5 maj 2,0 1,6 1,0 0,8 1,0 0,9 U 1,1 6 junij 3,6 2,0 1,0 0,7 0,9 0,5 1,4 U 7 skupaj 22,2 8,7 6,4 4,9 4,7 2,8 7,0 5,0 1 januar — junij 1972 12,3 5,2 6,2 3,8 5,5 4,9 6,6 4,2 2 januar — junij 1973 22,2 8.7 6,4 4,9 4,7 2,8 7,0 5,0 Razlika 3 povečanja 1—2 9,9 3,5 0,2 1,1 —0,8 -2,1 0,4 0,8 PRIKAZ SUBJEKTIVNE FLUKTUACIJE PO TOZD IN PO OBRAČUNSKIH ENOTAH ZA 6 MESECEV /I.-VIt1973/ Delež subjektivne fluktuacije v celoti je 71,7 %. — možnost zaposlitve v domačem kraju, — težko fizično in intenzivno delo, — nestalna delovna sila (ugotovitve oddelka za zaposlovanje), — troizmensko delo, — nerešeno stanovanjsko vprašanje, — neurejena celodnevna prehrana, — premajhno razumevanje začetnih težav delavcev ob vživlja-nju v okolje, — premalo osebnih stikov pri reševanju osebnih težav, — nizki osebni dohodki. Navedeni povodi pa so večinoma le zunanja manifestacija naslednjih vzrokov: — večje povpraševanje po delavcih od ponudbe, — nezadovoljstvo z delom in neprilagojenost delavcev posebej na specifične pogoje zahtev delovnih mest. Iz podatkov o celotni fluktuaciji v prvih 6 mesecih tega leta sledi, da je podjetje zapustilo skupno 219 delavcev ali 7 % vseh zaposlenih. Iz subjektivnih vzrokov je podjetje zapustilo 157 delavcev ali 5 % vseh zaposlenih. Delež subjektivne fluktuacije v celoti je 71,7 %. Primerjalni podatki z lanskim polletjem nam kažejo, da se je celotna fluktuacija povečala za 0,4 odst., subjektivna pa za 0,8 %. Najvišji odstotek subjektivnih faktorjev fluktuacije je ponovno v tovarni avtopnevmatike, kjer je od celotne fluktuacije 12,2 % kar 8,7 odst. subjektivne, to je za 2,5 % več kot v istem obdobju lani. Stalni porast fluktuacije v TOZD tovaini avtopnevmatike nas obvezuje, da pričnemo uresničevati predloge za znižanje fluktuacije, podane v lanskoletni analizi fluktuacije. Posebno skrb bomo morali posvetiti novim delavcem, saj nam podatki analize kažejo, da več kot polovica novo zaposlenih delavcev (58,6 %) zapusti podjetje že v prvih 6 mesecih dela v podjetju. Fluktuacija v TOZD tovarni tehničnih izdelkov je bila v prvem polletju 6,4 °/o, kar je v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu povečanje za 0,2 %. Subjektivna fluktuacija pa se je od lanskih 3,8 odst. povečala za 1,1 %, to je za 4,9 %. Visok odstotek subjektivne fluktuacije so dosegle obračunske enote: prevleke valjev, umetno usnje in valjarna, medtem ko je najnižji odstotek take fluktuacije v OE ve-lopnevmatika (0,7 %). Tudi TOZD tovarni tehničnih izdelkov moramo hitreje uresničevati predloge za znižanje fluktuacije, podane v lanskoletni analizi. Fluktuacija v OZD organizacija skupnih služb je znašala v prvem polletju 4,7 %, kar je za 0,8 % manj kot v istem obdobju lani. Delež subjektivne fluktuacije pa je le 2,8%, kar je za 2,1% manj kot v prvem polletju lanskega Zap. štev. Obračunska enota Število % stanje zaposl. na dan 30.6.73 TAP i. Konfekcija 33 11,6 311 2. Vulkanizaclja 10 10,3 116 3. Avtozračnice 6 7,1 85 4. Polizdelki 3 7,9 38 5. Vzdrževanje 2 4,2 48 6. Strokovni oddelki 2 2,0 101 T A P - SKUPAJ 5C 8,7 699 TTI 7. Valjarna 15 12,2 147 8. Velopnevmatika 2 0,7 304 9. Kemični izdelki 4 9,1 44 10. Prešani izdelki 11 3,4 284 11. Cevarna 16 8*5 176 12. Prevleke 5 16,7 30 13. Ročna konfekcija 4 2,7 146 14. Umetno usnje 10 10,6 94 15- Vzdrževanje 1 1,7 59 16. Strokovni oddelki 2 1,1 181 T T I - SKUPAJ ?««■ 4,9 1.46$ Be = *B = = = nB:e=zss = * = aiE = o = e = B OSS 17. Tajništvo podjetja - 18 18. Kadrovska služba 3 2,3 132 19- Finan.računov.sl. 1 1,4 70 20. Sl•inform,sistemov • 32 21. Marketing 3 2,6 116 22. Marketing-skladišče f$ 4,2 95 23. Nabavna služba 4 7,3 41 24. Nabavna sl.-skladišče 2 4,8 42 25, Servisna služba 6 3,6 138 26. Servisna sl.-avtop.-energ. 2 1,4 145 27. Tehnična služba 1 0,8 120 OSS -SKUPAJ 27 2,5 949 SAVA -SKUPAJ 157 5,0 3.113 a*Be*s=B,eB*!=S!BB = =,*e*B,BeB= ” = = = »:»*»■ = « = = « mase: HBe=a*eie a BGass = * = *Bi ji Loki in v našem mladinskem domu v Stražišču. Tudi za reševanje družinskih stanovanj odvajamo znatno večja sredstva kot v preteklih letih. — Novozaposlenim delavcem na nekvalificiranih in priučitvenih de- Poleg nerealiziranih predlogov v lanskoletni analizi fluktuacije predlagamo dopolnitev sprejemnega postopka. Vsakemu kandidatu za zaposlitev naj se omogoči ogled prostega delovnega mesta, da se lažje in objektivneje odloči PRIKAZ SUBJEKTIVNE FLUKTUACIJE GLEDE NA LETA STAROSTI Razmerje med fluktuacijo in dolžino staža je močan argument za nagrajevanje po stažu. Da bi nadomestili človeka, ki je bil na delovnem mestu 1 leto, je zelo verjetno, da bo treba zaposhti vsaj dva ali več, da bi realizirali drugo leto službe. Podatek govori v prid stimuliranja stabilnosti delavcev' (minulo delo!). Opomba: Ob tej analizi smo v kadrovski službi ponovno pregledali lanske ugotovitve, sklepe in njihovo izvrševanje. Pristojnim strokovnim službam in samoupravnim organom bomo tudi tokrat posredovali predloge za zmanjšanje fluktuacije. Sindikat o fluktuaciji Ob pripravljanju te informacije so nas obvestili, da je o analizi oz. o fluktuaciji razpravljal izvršni odbor sindikalne organizacije. Sprejeli so naslednje sklepe: 1. Sindikat se strinja in podpira predlog kadrovske službe, da se Vsakemu delavcu pred nastopom dela omogoči ogled delovnega mesta, pogojev dela, okolja. 2. Novozaposlenim delavcem, za katere socialna služba ugotovi, da so potrebni denarne pomoči za premagovanje začetnih finančnih težav, se v okviru samopomoči odobri kredit v višini do 300 din s pogojem, da se vsak koristnik takega posojila včlani v organizacijo samopomoči. 3. V postopek pri vključevanju novega delavca na DM sodelujeta tudi sindikalni poverjenik in vodja DESK. 4. Pri sistemu nagrajevanja je treba nujno upoštevati stažni do-datek kot element stalnosti in eno izmed oblik minulega dela. Po informacijah kadrovske službe Ne tako! Neka gospodinja je hotela v kuhinji z bencinom očistiti moške hlače. V lavor je vlila 1$ litra vode in 2 del bencina. Ko je hlače očistila, je tekočino zlila v vedro. Se enkrat je lavor napolnila z vodo in izprala hlače, potem pa je to vodo zida v vedro. Nastala je eksplozija. Preiskava je dognala, da je bencin na površju vode v lavorju zaradi toplote v kuhinji hitro izhlapeval. Hlapi so naredili z zrakom eksplozivno zmes. Ta pa je zaradi žerjavice v štedilniku eksplodiral. Z bencinom ne smemo ničesar čistiti v zaprtem prostoru in še zlasti ne če je blizu kak ogenj (Žerjavica tleča cigareta in podobno). Taki vzroki požarov zaradi neprevidnosti pri delu z lah-kovnetljivimi tekočinami, so zelo pogost pojav tudi po tovarnah. Zato gospodinje, kadar ste namenjene prati z bencinom, delajte to na prostem, ker s tem preprečite nevarnost eksplozije oziroma požara. Ivan Petrič Zahvaljujemo se kolektivu Save Savski upokojenci se lepo zahvaljujemo kolektivu Save za letni regres. Čeprav se je razširila govorica, da je denar, namenjen upokojencem Save, porabljen v druge namene, smo po petnajstem juliju prejeli denar na svoje domove. Kolektivu Save želimo še mnogo uspehov. Čeprav nismo več aktivni delavci, nas razveseli vsak uspeh podjetja. Valentin Svete Ivan Petrič Savski gasilci so se pomerili Zap. štev. T 0 Z D 15-17 L o 18-20 t a 21-25 starost: 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 nad 50 1. T A P - 19 24 9 1 1 2 2. T T I 3 12 ON 35 10 8 1 4 1 3. 0 S S 2 2 8 ss 6 4 2 3 - SKUPAJ 5 33 67 % 3,2 21,0 42,7 BBKBa= = aBBBSee = B=B:BSS = S=S35SB«**SBCBS = *aB = = = 25 13 4 9 1 - 15,9 8,3 2,6 5,7 0,6 SKGasssBBsassaassssaBaaasaKSBasaaamsasasBassBa« V soboto, dne 9. junija, so se savski gasilci poemrlli z gasilci Tekstillndusa In Iskre. Vaja je bila v počastitev krajevnega praznika in 20-letnlce obstoja gasilskega društva Podbllca. Vaja, ki Jo je organizirala občinska gasilska zveza Kranj, Je dobro uspela. V 12 minutah so gasilci potegnili vodo od Žage v Nemiljah v vas Podbllco in to po zelo strmem bregu, za kar so dobili pohvalo tudi od občinskega gasilskega poveljnika. Ivan Petrič O ustavi... (Nadaljevanje s 1. strani) obme nazaj, kdor se vrača, izgubi bitko. Zato za nas obračanje h kakšnemu političnemu sistemu buržoazno-demokratičnega tipa ne pomeni samo vračanja v družbeno zgodovinskem smislu, ampak tudi To velja zlasti za spremembo v skupščinskem sistemu. Ko je ko-sredstvi akumulacije, po drugi ordinacijska komisija predlagala spreminjanje razmerja sil v prid strani pa veliko bolj odločno in te spremembe, je imela pred očmi protisocialističnim in protlsamo-brezkompromisno kot doslej žago- oceno da sta se temeljni koncept upravnim silam, s tega pa tudi za-tavljamo, da bodo delavci v te- jjj usmeritev v razvoju našega do- ostntev vseh družbenih nasprotij, meljnih organizacijah združenega sedanjega skupščinskega sistema Te dileme so v predlaganih rešit-dela postali odličen dejavnik pri potrdila v praksi. Spremembe so vah za novo ustavo odločno črtane razpolaganju s celotnim dohod- naravnane v doslednejši razvoj in z dnevnega reda. Delegatski sistem kom združenega dela. izpopolnitev skupščinskega siste- dejansko pomeni prav tisto, v če- Z drugimi besedami, po novi ma na istih samoupravnih in de- mer je Marx videl glavno značil-ustavi bo odtujevanje dohodka od mokratičnih temeljih, to je pred- nost diktature proletariata, to je delavcev in stekanje tega dohodka vsem na samoupravno in politično »delavski razred, organiziran kot v razne centre, ki monopolistično organiziranem delavskem razredu, država«. Toda oblike te diktature razpolagajo s sredstvi družbene Glavna naloga je namreč v tem, ®u demokratične in humanistične, akumulacije ___ kar je v zadnjem kako socialistično samoupravne kjer je njen nosilec delavec, demo- času pojav, ki v naši družbi zbuja proizvodne odnose še trdneje in kratično organiziran v samouprav-veliko skrbi — načelno prepoveda- dosledneje spremeniti v izvor in no združenem delu in naslonjen na no, v praksi pa dokaj oteženo, ta- organizacijske temelje politične svoje razredne oziroma družbeno ko'da se bodo taki pojavi, kolikor oblasti delavskega razreda in vseh politične organizacije in na zna-bo do njih sploh prišlo, pojavljali delovnih ljudi ter demokracije te- nost. Pri takih odnosih tudi sama kot Izrazita deformacija, ne pa kot ga političnega sistema. S predlaga- država, to je politična zavest, če-družbeno dejstvo kar je pravza- nimi rešitvam] naj bl zagotovili, dalje bolj postaja oziroma naj bi prav Han«.« ' da bo neposreden vpliv delavcev iz postala instrument samoupravno ’ materialne proizvodnje nasploh ter organiziranih delovnih ljudi na Nedvomno bo to omogočilo bolj delavskega razreda v celoti zares vseh področjih družbenega dela in trdno nadaljnjo graditev našega postaI prevladujoč v skupščinskem ustvarjanja. S tem pa predvsem gospodarskega sistema, še zlasti si- ln političnem sistemu. Temu cilju tudi nastajajo pogoji za tisti pro-stema gospodarskega načrtovanja je podrejen delegatski sistem, ki ces, ki so ga Marx, Engels in Le-kot njegovega sestavnega dela. naj postane odločujoča značilnost nin imenovali »odmiranje države«. Družbenogospodarske spremembe, jn temeij konstruiranja in delova- Tudi kar zadeva politični sistem, ki jih jmašamo z novo ustavo pa nja skupščinskega sistema. nova ustava nima pretenzije, da bi bodo hkrati pozitivno vplivale tudi Naj opozorim na pomen predla- ustvarila neki idealen demokratič-na našo gospodarsko prakso v pri- ganega ustavnega določila, da ne ni sistem; njen glavni namen je, hodnje. Niso preUrane besede, da bj m0gjj Sprejeti nobenega sklepa, da delavski razred sam, sam delov-gre za enega najbolj pomembnih s katerim bi obremenili dohodek ni človek dobi v roke močno in korakov tudi pri ustvarjanju pogo- temeljnih organizacij združenega učinkovito orožje, da bi se bolje jev za naglejšo demokratsko samo- dela, če ga ne sprejme večina de- organiziral in da bi se v svojih upravno integracijo združenega de- jegatov iz tistih organizacij zdru- samoupravnih organizacijah zdru-la in za ustvarjanje tiste svobode ženega dela, ki ta dohodek nepo- ženega dela, v svojih razrednih delavcev pri delu m gospodarje- sredn0 ustvarjajo. Ravno s tem postane delavski razred dejanski nosilec ekonomske in politične ob- nju, zaradi katere niso le subjekt tega gospodarjenja, temveč tudi samostojni načrtovalci svoje prihodnosti in prihodnosti svojih otrok, ne le pri delu, temveč tudi pri njihovih življenjskih razmerah. To pa je osnovno in bistveno merilo pri osvobajanju dela oziroma delovnega človeka od zasebnolast-niškega ali kakršnegakoli drugega monopolističnega razpolaganja z družbenim kapitalom. Hkrati z novo ustavo ustvarjamo možnosti za premostitev vrste slabosti v našem sistemu družbene reprodukcije, iz katerih Izvira tudi največ naših družbenopolitičnih težav. Kar zadeva politični sistem, predlog osnutka nove ustave temeljito rešuje dilemo, ki so jo vedno znova postavljale na dnevni red protisocialistične in protisamo-upravne sile v naši družbi, namreč, ali bomo našo socialistično demokracijo gradili kot politlčno-pred-stavnlško demokracijo ali kot samoupravno demokracijo združenega dela in družbenega ustvarjanja. V zadnjem obdobju našega družbenega razvoja smo trčili na nevarnost, da bi neki družbeni sloj, ki je boljši po svojem družbenem položaju, bodisi s svojimi socialnimi in materialnimi interesi ali pa zaradi svojih ideoloških nazorov itd. zavzet za ohranitev tehnokrat-sko-monopolističnlh oblik uprav- družbenopolitlčnih organizacijah in sploh v sistemu politične oblasti lahko uspešneje bojeval za vo- lastl, ne samo v politični deklara- dilno vlogo svojih interesov v cijl. Z vsem tem in z drugimi reši- družbi, za svoj z ustavo določeni tvami nova ustava bistveno utrju- samoupravni položaj in za uresni-je sistem socialistične demokraci- čitev svojih glavnih življenjskih, je, a ne na temeljih klasičnega to se pravi ekonomskih, političnih, buržoaznega liberalizma in profe- socialnih in drugih interesov. No-slonalnih političnih predstavnikov, ve rešitve v sistemu družbeno eko-temveč na podlagi samoupravno nomskih odnosov, kakor tudi v po-združenih delovnih ljudi in obča- litičnem sistemu in organizaciji nov v organizacijah združenega družbe sploh, bodo vsekakor bi-Ijanja ž družbenim kapitalom, za- de,a- krajevnih skupnostih, obči- stveno prispevale k utrditvi druž-čel dobivati čedalje večji politični nah ltd- benega položaja delavskega razre- Ko se odločamo za takšno pot da ln delovnega človeka v mestu razvoja naše socialistične demo- *n na vas* nasploh, kakor tudi k kracije tega ne delamo zato, ker Postavljanju močnejših branikov bi menili, da socialistična družba zoPer določene negativne tendence, vpliv v družbi, medtem ko hkrati začel pešati vpliv delavskega razre. da in velikanske večine delovnih ljudi. Nove ustavne rešitve, ki so predvidene v političnem sistemu, omogočajo, da to nevarnost osnovnih slojev delavskega razreda in sploh delovnega ljudstva v naši družbi, to je tistih, ki je v njihovem elementarnem socialnem interesu, da socializem napreduje, ne pa da stagnira v okvirih tehnobi- ne more nastati tudi v drugih ob- ^i so se doslej kazale v našem likah političnega sistema, postavi- družbenem razvoju, mo v klasičnem parlamentarnem Da bi vse to dosegli, pa seveda sistemu, tam, kjer so za to ustrez- ne zadoščajo samo te ustavne re-ni družbeno zgodovinski in demo- §itve same po sebi, marveč pred-kratični pogoji. Toda naš sociali- vsem dosledno in organizirano an-stičnl sistem, naša socialistična gažiranje samega delavskega razre-družba Je plod globoke ljudske da, samih samoupravljavcev in rokratske vladavine nad družbe- revolucije, revolucija pa ima svo- vseh naprednih sil naše socialistič- nim kapitalom, je zakone. Kdor se v revoluciji ne skupnosti na poteh nadaljnjega razvoja naše socialistične ip samoupravne revolucije, katerih cilj je jasno in dolgoročno zastavila zveza komunistov Jugoslavije skupaj z vsemi naprednimi silami naše družbe. Zato nova ustava ne samo utrjuje položaj subjektivnih dejavnikov revolucije in socializma, zlasti zveze komunistov, socialistične zveze in sindikatov v samem ustavnem in političnem sistemu, ampak Jih tudi pooblašča oziroma določa za nosilce važnih družbenih ln demokratičnih funkcij v okviru ustavnega sistema. Ustava te faktorje še bolj kot doslej poudarja kot bistvene nosilce, ki zagotavljajo socialistično in samoupravno naravo naše demokracije, kakor tudi kohezijo, stabilnost in progresivno pobudo v družbi. Odločanje slehernega delavca o ustvarjanju in delitvi dohodka ne pomeni samo velikih pravic, ampak tudi velike dolžnosti Nova ustava naj bi tudi veliko pripomogla k funkcionalni učinkovitosti tako državnega kot tudi samoupravnega sistema. Predlog osnutka ustavnih sprememb izhaja iz tega, da se ne more nihče sklicevati na državno oblast pri poseganju v samoupravne pravice delovnega človeka, prav tako pa se tudi ne more skrivati za samoupravljanjem, da bi prikril svojo samovoljo in neodgovornost pred družbo in drugimi delovnim] ljudmi. Zato predlog osnutka nove ustave predvsem vztraja pri tem, da bolj natančno določimo odgovornost v samoupravnih organizacijah, pri čemer je povsem jasna razlika med odgovornostjo organov delavskega samoupravljanja, ki urejajo odnose med ljudmi in določajo gospodarsko politiko in načrtovanje organizacij združenega dela v interesu delovnega človeka, in osebno odgovornostjo izvršilnih organov, ki upravljajo zadeve, to je delo in poslovanje organizacij združenega dela. V predlogu osnutka nove ustave je navedena tudi zahteva, da so vse samoupravne organizacije odprte družbi, to je, da lahko družba nadzoruje njihove notranje samoupravne odnose, poslovanje in drugo. Z uvedbo takih novih organov, kot so samoupravni pravobranilec in svet za reševanje samoupravnih sporov, skuša predlog osnutka nove ustave preprečiti dolgotrajnejše samoupravne spore v organizacijah združenega dela in omogočiti vpliv ter posredovanje družbe, to je ustreznih družbenih organov in organizacij v vseh tistih primerih, ki jih predvidevata ustava in zakon. Tudi služba družbenega knjigovodstva Je zato dobila jasna pooblastila za evidenco ln nadzor nad poslovanjem samoupravnih delovnih organizacij, hkrati pa so določene ustavne osnove za razne oblike notranjega nadzorstva, med drugim tudi take, kot je delavsko nadzorstvo, ki Je zdaj uvedeno že v mnogih delovnih organizacijah. J. S. Tega niste vedeli Za dva milijona dolarjev izvoza — Za dva milijona dolarjev izvoza. Strokovni kolegij TOZD TTI je razpravljal o izvozu. Dosedanji rezultati kažejo, da bodo plan izvoza letos dosegli oziroma presegli. Na osnovi tega so se dogovorili, da izvoz v prihodnjem letu povečajo na 2.000.000 dolarjev. Za to bo potrebno osvojiti nove izdelke, ki so na tržišču Iskani in skrajšati bomo morali dobavne roke ter ohraniti enako kvaliteto. — Gospodarski odbor TOZD TTI je sprejel sklep o ukinitvi vseh izdatkov, ki imajo značaj osebne potrošnje, to so: podaljšanje potnih listov, napeljava telefona v privatno stanovanje itd. — Delavski svet TOZD TTI je sklenil, da bo dal dotacijo Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, ln sicer 50.000 din za nakup sodobne gasilske opreme poklicnim gasilcem. Tej akciji sta se pridružila tudi TOZD TAP s 30.000 din in OZD OSS z 10.000 din. Skupaj bo Sava dala 90.000 din. Ker je bil sklep sprejet šele v drugi polovico leta, bo letos izplačana le polovica. — Končno se je pričea izgradnja tovarne umetnega usnja in skladišča gotovih izdelkov. BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ, Kidričeva cesta 3Sa Telefon 88 753 Sltvllka: C1'* lt'C- - Ditum: V 6. ^ pr i • 'L.'-« ; . . ™V' V j t I) /E /J 1----------------- I Vtcef-j," t' ‘h- i t CENTRALNff-iU D^IAV^Krril ^ ~ — Tovarne gumijevih,usnjenih in kemičnih izdelkov "SAVA" Kranj Kolektiv Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju ne kolektivu tovarne "Sava"najtoplejše zahvaljuje za razumevanje in pomoč,ki jo je vedno dobival pri Vas. Posebno se zahvaljujemo za telefonsko centralo,ki ste nam jo podarili. Zavedamo se,da pomeni Vaše razumevanje problemov naše ustanove in našega kolektiva novo zadolžitev vseh nas, da bomo s svojim strokovnim delom v korist naših žena,mater in otrok opravičili zaupanje,ki nam ga izkazujete! Direktor: pr^.dr.IgjDr Veter" - v Ppdciseanik sveta; Jože Žabkar Šola za samoupravljanje Delavski svet podjetja je na svoji seji 31. 8. 1973 obravnaval več poročit, med katerimi je bilo (za vse člane kolektiva) pomembno poročanje o izvajanju programa za ustanovitev novih TOZD in KON-SiniuKANJti ter ItliUiatHlKANJii podjetja, INFORMACIJA o odločitvah delovnih skupin o predlogu sprememb KRITERIJEV za določanje dopusta, o predlogu za povečanje števila KONSTANTNIH točk v AODM in informacija o zadolžitvah odbora za program in razvoj podjetja glede odobravanja združenih sredstev za DOTACIJE in različne pomoči. Stavek je strašno dolg in poln tujih, mnogim nerazumljivih izrazov. Marsikdo pa sicer približno ve, kaj kaka tujka pomeni, točno pa ne bi znal ne povedati, ne opisati. Morda vam bo pomagala tale razlaga. konstitmrati-am Osnova izraza izvira iz latinskega constituere, pomenska vsebina izraza pa je: sestaviti, oblikovati; osnovati, ustanoviti; določiti, urediti kaj. Konstituiranje delovne organizacije Konstituiranje delovne organizacije predstavlja vrsto dejanj, ki jih mora delovna organizacija v izgradnji storiti, da se vpiše v register delovnih organizacij m prične z normalnim poslovanjem. Konstituiranje delovne organizacije sestavljajo naslednja dejanja: 1. ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, 2. sklenitev samoupravnega sporazuma, 3. sprejem statutov TOZD, 4. izvolitev organov upravljanja, 5. vpis v register delovnih organizacij. Po zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register se morajo na novo konstituirati vse delovne organizacije. Tako mora to storiti tudi naša delovna organizacija, ki Je že storila določena dejanja, tako da se bomo lahko konstituirali v skladu z zakonom in izvršili vpis v register delovnih organizacij. konstituirati-am se sniti se (zaradj sklepanja); sestaviti se, prevzeti organizirano obliko; do. ločiti pravice, dolžnost) in funkcije Npr.: Ciani nekega odbora so bili izvoljeni, odbor pa se konstituira takrat, ko se člani odbora snidejo zato, da določijo pravice, dolžnosti in funkcije izvoljenih članov odoora. Rh.t»isi racija delovne organizacije Vsaka organizacija združenega dela mora biti vpisana v sodni register. Register je predvsem javna knjiga, ki daje zainteresiranim osebam podatke o delovni organizaciji in njenih značilnostm. Namen registra je predvsem utrditi varnost pravnega prometa. Na drugi strani pa register ščiti splošne družbene interese in temeljne samoupravne pravice. Prav ob registraciji se npr. ugotavlja, ali je za ustanovitev TU/D glasovalo dve tretjini delavcev. Priglasitev za vpis delovne organizacije obsega: 1. firmo in sedež delovne organizacije, 2. dejavnosti, s katerimi se namerava delovna organizacija ukvarjati, 3. pooblastila delovne organizacije o pravnem prometu z drugimi, 4. odgovornost delovne organizacije v pravnem prometu z drugimi, 5. imena oseb, ki so pooblaščena zastopati delovno organizacijo, 6. imena oseb, ki so pooblaščena podpisovati delovno organizacijo, 7. ime individualnega izvršilnega organa delovne organizacije (direktorja) in meje njegovega pooblastila, 8. seznam imen in sedežev vseh TOZD. informacij a-e ž Latinski izraz informatio je pomenil le pojem, predstava. V slovenščini so pomeni bolj številni, in sicer: (s)poročilo; poizvedba o čem; pouk, poučitev, pojasnilo dotacij a-e ž Izraz izvira iz latinščine, kjer je dotatio nastalo iz dos, dotis, kar je pomenilo dar. V slovenščini ima beseda dotacija tri pomene; večinoma nam je znana beseda s prvotnim pomenom. Oglejmo si različne pomene te besede: 1. oprava 2. dar, poklon (zaslužnim državnikom ali vojskovodjem) 3. (letna) podpora, znesek, odmerjen za plačilo stroškov, izgube ali v druge namene. Predvsem kulturne ustanove in razna športna društva vsako leto pri načrtovanju svojega dela upajo, da bodo morda dobila kake dotacije, ker običajno njihova proračunska (dodeljena) sredstva ne omogočajo uresničitve načrtov. Dotacije običajno dajejo razna podjetja pa tudi družbenopolitične skupnosti, v vsakem primeru pa je to le pomoč v posebni obliki. kriterij-a m V grščini je kriterion pomenilo (od)ločllnj znak, nastalo pa je iz glagola krineln — soditi. V slovenščini je pojem kriterij ta pomen ohranil, vendar z nekimi odtenki, in sicer pomeni: sodilo, merilo, ustaljeno načelo ali vodilo za ocenjevanje resničnosti, pravilnosti. V kriterijih (v merilu) za določanje dopusta so zajeta vsa pomemb. na dejstva, kot npr.: delovni pogoji (nevarno delo, umsko naporno delo, fizično naporno delo, delovna doba, posebne socialne razmere (matere z malimi otroki, invalidi), udeležba v narodnoosvobodilnem boju. Po novem zakonu ima vsak delavec, ne glede na vsa ta dejstva, 18 dni dopusta, vendar štejejo k dopustu tudi proste sobote. konstanta-e ž Ta izraz se uporablja predvsem v matematiki in fiziki, kjer pomeni stalnica, nespremenljlvka, izvira pa iz latinskega constans stalen. konstanten-tna stalen, nespremenljiv; vztrajen, stanoviten; trajen; ki se tiče konstante Analitska ocena delovnega mesta je skupek točk, od katerih so nekatere stalne, nespremenljive, trajne — konstantne. Ce povečamo število konstantnih točk, pomeni, da je število stalnih točk pač večje; če pa se število spremenljivih točk te ocene ne spremeni (npr. na slabše), potem bo pač delo na tako ocenjenem delovnem mestu bolje plačano. Zinka Pivk Zavržen kruh Iz dneva v dan nas pretresajo časopisna in radijska poročila o hudi lakoti, ki mori po mnogih deželah sveta. Posebno so od večletne suše prizadete srednje afriške države in gosto naseljeni narodi na Indijskem polotoku in v Indokini. Hudo trpi od lakote in od minule državljanske vojne izčrpana mlada azijska država Bangladeš. Med nedavnim obiskom pri nas se je predsednik Rahman zahvalil za poslano pomoč v hrani tudi mednarodnemu skladu »Lačni otrok.« Kar spomnimo se muk naše narodno osvobodilne vojne in še huda leta po njej. Od vojne izstradana in porušena domovina je bila hvaležna za vsako pomoč, od koderkoli smo jo prejeli. Ko smo gradili novo državo — socialistično in zvezno republiko Jugoslavijo, smo si krepko zategovali pasove, delali v prostovoljnih delovnih brigadah, dajali posojila in od skromnih plač odtegovali še za razne prispevke. S tem smo razglašali medsebojno spoštovanje in samoumevni socialistični humanizem. Srečni smo bili, da smo za hrano imeli vsaj kruh, če za drugega ni bilo. Marsikje po več mesecev pa niti kruha niso imeli. S tekom smo pojedli vsak krompir in vsako jabolko. Kdor se spomni tistih težkih let, dobro ve, kaj je takrat pomenila solidarnost. Danes pa niso redki ki, jo zaničujejo in brez sramu pluvajo nanjo. In resnično se čudimo, kako so mogle tako kmalu nastati tolikšne in boleče socialne razlike; in po čigavi krivdi se je porodilo novo gospodstvo. S pričujočim prispevkom v tovarniškem glasilu želim opozoriti vse zaposlene na našo kolektivno in človeško dolžnost pomagati ljudem, ki jim preti smrt. Opozoriti vas tudi hočem na grdo razvado razmetavanja kruha. Samo pomislimo. koliko kruha se vsak dan zavrže v naših dveh tovarniških jedilnicah. In če le površno izračunamo vse količine zavrženega kruha v pomije in v smeti, ugotovimo, da se samo v Sloveniji dnevno uniči več ton dobrega kruha. Upam trditi, da je nekatere ljudi kar sram pojesti ves odmerjeni kruh in ga morajo obvezno pustiti vsaj košček na mizi. To ni prav! Tudi z drugo hrano slabo ravnamo. Kolikokrat prav okusno hrano puščamo vnemar. Ničesar ni škoda. Nimamo solidarnostnega čuta z milijoni lačnih ljudi po svetu. Kaj, če bo takšna lakota nastopila tudi pri nas? Ne igrajmo se z usodo, ki nas lahko že Jutri doleti. Apeliram na vse, da odslej naprej zares spoštujemo kruh, s katerim je toliko dela, predno ga dobimo na mizo. Kot pooblaščeni sodelavec mednarodnega sklada Lačni otrok vse lepo prosim: Pomagajmo vsem lačnim, ki si sami ne morejo pomagati. Žiro račun: 30103-678--27718. Frančišek Vrankar Umazan zrak Žal ne morem objaviti barvne karte o umazanosti zraka v Jugoslaviji. Karta je bila objavljena v VUS-u in z barvami ponazarja, kakšen zrak je v posameznih krajih SFRJ. Povem naj le, da Je npr, v Ljubljani zrak kritično umazan, v Kranju umazan, nad Kranjem proti Gorenjski In na Primorskem pa malo umazan. V Sloveniji imajo čist zrak le v občinah Lenart, Ljutomer in Stari trg pri Ložu. Cist zrak imajo tudi na poltoku Istra (Novlgrad) In v Crikvenicl z okolico. Karto smo objavili na vseh tablah zidnega časopisa. Spoštovani tovariši! Odločil sem se, da vam pišem nekaj besed Iz Celja, kjer služim vojaški rok. JLA — nepremagljiva sila »Obvezujem se, da bom zvesto služil svojemu narodu, vedno se bom pripravljen boriti za svobodo in čast domovine in če bo potrebno, bom daroval zanjo tudi svoje življenje.« To so besede svečane prisege, ki jih izgovori vsak vojak ob vstopu v JLA. Obvezujejo nas na pripravljenost In budnost, da se upremo sovražniku, ki bi poizkušal ogroziti naš samoupravni družbeni sistem, svobodo in neodvisnost našega naroda. Obramba dežele je dolžnost In največja čast slehernega državljana naše domovine. To je dovolj velika garancija našemu ljudstvu, da bo živelo svobodno in da bo v miru imelo možnost za nadaljnjo izgradnjo In razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema. Vojaško življenje ni lahko. Prav zato predstavlja služenje voja-šega roka veliko šolo mladim, ki so tukaj zbrani iz vseh republik. Vsi ti mladi ljudje imajo iste cilje. Vsi živijo enako in v enakih pogojih. Taknšo življenje pa omogoča zbližanje in prijateljstvo, ki se v tako kratkem času lahko porodi le tukaj, v naši armadi. JLA pomaga mladim ljudem naše domovine, da izpopolnjujejo svoje znanje na raznovrstnih področjih. Mnogi so si v vojski pridobili poklice, ki jih bodo lahko s pridom uporabljali po odsluženju vojaškega roka širom naše domovine. Poleg osnovnega cilja, obrambe domovine, je naša armada aktivna tudi na vseh družbenopolitičnih področjih, kulturnih in proizvodnih področjih našega življenja. Koliko je samo cest, mostov, železnic itd., ki so jih zgradili pripadniki JLA. Prav tako so pripadniki naše or-made med prvimi na prizoriščih elementarnih nesreč, kjer nesebično in požrtvovalno pomagajo prizadetim ljudem na ogroženih področjih. Vse to nam dokazuje, da naša armada predstavlja nepremagljivo silo in je porok za svobodo in neodvisnost naše samoupravne socialistične domovine. Ponosen sem, da pripadam temu velikemu vojaškemu kolektivu in da s svojim delom in učenjem prispevam k skupni blaginji naših narodov. Vojak Pavel Ajdovec To, fantje! Temu se pravi, povezava med vami, ki služite kadrovski rok, in delovnim kolektivom, kateremu pripadate. Prav gotovo tudi vaši sodelavci radi prebirajo vaša pisma, zato jih z veseljem objavljam. Tudi, Pavel, si nam napisal lepo pismo in upam, da bo skupaj z Jožetovim, objavljenim v 12. številki, spodbudilo še koga. Tebi in 'vsem fantom v JLA po vsej Jugoslaviji prisrčne pozdrave! Urednik Dragi sodelavci! Prejmite lepe pozdrave z Reke, kjer služim vojaški rok. Tu Je kar dobro in tudi toplo je. Lepo pozdravljam konfekcionarje na NRM konfekcijskih strojih, kakor tudi ostali kolektiv. Kepic Andrej V. P. 8376/20 51002 Rijeka Najlepše pozdrave pošiljam vsem, posebno pa še sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov. Mlakar Miro V. P. 2510/11-1 11420 Smederevska Palanka Urednik Spoštovani! Vse skupaj lepo pozdravljam. Zdaj sem prišel v prekomando v Beograd, kjer se dosti bolje počutim. V vojski sem že 155 dni in upam, da bodo tudi preostali dnevi hitro minili. Prostega časa imamo dovolj, vreme pri nas pa je še kar lepo. Tu nas Je veliko Slovencev, zato dnevi še hitreje minevajo. Zanima me, kaj je novega v tovarni, zato bi prosil, da mi pošiljate časopis. Moj naslov Škerjanc Lovro V. P. 4795/20, 11002 Beograd Dragi nekdanji sodelavci! Po dolgem času se zopet oglašam in vas prav lepo pozdravljam, posebno sodelavce iz vodstva avtopnevmatike. Želim vam čimveč delovnih uspehov. Predvsem čutim dolžnost, da se vam prav iskreno zahvalim za denar, ki sem ga bila prav vesela (regres). Prav vesela sem, da niste pozabili na nas upokojence, saj smo tudi mi mnogo prispevali, vsak pri svojem delu, da imate tako lepo tovarno in nove stroje, na katerih mnogo lažje delate, kot smo delali mi po vojni. Treba je bilo mnogo truda in tudi udarniškega dela, da smo zgradili našo porušeno domovino. Se enkrat iskrena hvala v imenu vseh upokojencev. Tovariški pozdrav Pajer Francka Srednja vas 31 Šenčur t Spoštovani urednik! Prvič se vam oglašam s temle pismom iz JLA. Ker sem že skoraj dva meseca v vojski, sem se že malo navadil vojaškega življenja. Čeprav imamo malo prostega časa, pa si vseeno želim ter vas prosim, če mi lahko pošiljate vaš list Savo, prosim vas še, da objavite v časopisu, da pozdravljam vse delavce, posebno še vulkanizerje in brata Stanka ter jim želim veliko uspehov pri delu. Brumen Alojz V.P. 2240/12-A 47400 Derventa O čem smo pisali v zadnjem polletju ? Po grobi oceni števila in vsebine člankov smo prišli do ugotovitve, da so naši članki v večini še vedno predolgi, zato je njihovo število v zadnjih 6. mesecih doseglo samo številko 225. V poprečju smo v vsaki številki objavili le 15 člankov, kar pa ni veliko. Glede vsebine člankov pa smo ugotovili, da smo največ pisali o družbenopolitičnih dogodkih (kar 21,78%). V okviru teh smo največkrat omenjali delo mladinske organizacije, ZK in sindikata, ostali članki s tega področja pa so zelo raznoliki. Na drugem mestu so informacije o gospodarstvu (15,11 %). S področja gospodarstva smo največ pisali o dosežkih in uspehih v gumarski industriji na sploh in pri nas, o iznajditelj s tvu in o poslovanju in finančnih rezultatih podjetja. Sledijo informacije o športnih dogodkih, rekreaciji in delu tabornikov. Te informacije so v okviru vseh člankov zastopane 12,89 %. Ob razmeroma visokem procentu bi bilo morda prav, če bi primerjali število teh člankov s članki o kulturnih dogodkih oziroma prireditvah. Vsiljuje se nam ugotovitev (na osnovi rezultata, ki smo ga do. bili — le 1,33 %), da o tem skoraj nič nismo pisali. Edino kar smo objavili s tega področja, so bile informacije o delu in nastopih folklorne skupine »Sava«. Ce nadaljujem z navajanjem člankov, ki so procentualno še vedno na vrhu lestvice, moramo kot naslednje omeniti pisma bralcev, vključno z zahvalami in čestitkami. Res pa je, da so nam pisali večinoma vojaki, delavci tovarne Sava (z redkimi izjemami — npr. upokojenci). Nato sledijo informacije, ki so si procentualno zelo blizu (približno 6 %), to so personalne vesti, informacije o delu upravnih organov (procent je še razmeroma visok, če upoštevamo, da veliko teh informacij objavljamo v Informatorju), o izobraževanju in zdravstvenem in socialnem varstvu. Blizu tega poprečja so tudi članki o tehničnem varstvu, v katere so najštevilneje vključene informacije o nesrečah in o delu savskih gasilcev. Nekaj manj so zastopani razpisi (2,67 %) in članki o stanovanjskih vprašanjih (2,22 %), čisto na koncu pa so informacije o družbenem standardu (1,33 %), ki so skupaj z že omenjenimi informacijami o kulturi na zadnjem mestu. Na koncu lahko še povem, da sta bili v tem polletju časopisu dodani tudi dve prilogi, in sicer Pravilnik o iznajditeljski dejavnosti in predlog z izhodišči za organiziranje in delo samoupravne delavske kontrole. Gordana Otaševlč Tudi zidni časopis je ena od oblik Informiranja — le premalokrat pride na vrsto Če samo razmišljaš, da je tale časopis zanič — ni nič. Napiši na listek — magari iz starega zvezka iztrgan — kaj ti ni prav, kaj bi rad in pošlji v uredništvo. Bodi prepričan, da bomo upoštevali vsak dober predlog. S sej organov upravljanja Delavska kontrola DS podjetja sprejel zaključke o poslovanju!ffj v prvem polletju V prejšnji številki glasila smo objavili obširno Informacijo o poslovanju v prvem polletju. Dne 31. avgusta je o tem razpravljal DS podjetja, čemur je finančno računovodska služba dodala še naslednje Zaključke Poslovni uspeh podjetja Je v podjetju kot celoti v 1. polletju zadovoljiv, kljub neugodnim gospodarskim razmeram. Učinki podražitve surovin ter povečanje cen storitev se bodo občutneje pokazali pri finančnem rezultatu za II. polletje, zato predlagamo, da delavski svet podjetja sprejme naslednje zaključke oz. priporočila TOZD: Zadnji dan avgusta je bila seja delavskega sveta podjetja. Poleg ostalih predlogov in poročil so razpravljali tudi o odločitvah delovnih skupin, ki so sprejele v prejšnji številki glasila objavljeni predlog statutarnega sklepa o ustanovitvi delavske kontrole ter izvolile delegate obračunskih enot v odbore delavske kontrole. V naslednjem vam jih predstavljamo, poleg pa so objavljene še pripombe, ki ste ijh dali v razpravah. Za delegate OE v odborih delavske kontrole so delovne skupine posameznih OE izvolile naslednje delavce: TAP 1. OE SO Gorenc Justin 2. OE KONF Klemenčič Tine 3. OE VULK Plevnik Janez 4. OE VZDR Smajd Anton 5. OE PP Stefanec Alojz 6. OE AZR Režek Pavel oss OE OE OE OE OE OE OE OE TPO Munih iMnka KS Košič Andrej NS Bernard Marjan FRS Valter Marinka SIS Bidovec Marjan TS Selič Olga SES Košnik Jože MS Kleindinst Emil TTI 1. OE V A Hrast Pavel 2. OE VLP Grašič Stane 3. OE CP Šmigoc Alojz 4. OE PV Šmid Marija 5. OE UU Laič Ostaja 6. OE KI Cej Stane 7. OE SI Jeklar Franc 8. OE RK IV Čretnik Branka 9. OE RK III Kos Ančka 10. OE VZDR Kuhar Franc 11. OE SO Golob Franc O predlogu statutarnega sklepa samoupravne delavske kontrole so se odločili takole: TOZD Štev. DESK Odločitev DESK % DESK za predlog in za s pripombami ZA ZA s prip. BREZ PROTI stališča TAP 24 24 — — — 100% TTI 42 41 1 — — 100% OSS 45 41 4 — — 100% Skupaj 111 106 5 — — 100% Ad 1. Dosledno je treba realizirati akcijske programe, sprejete ob rebalansu gospodarskega načrta. Ad 2. Analizirati zaloge gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala, po katerih je manj povpraševanja in skušati zaloge zmanjšati na minimum. Nabavna služba naj do 15. t. m. predloži TOZD seznam ne-idočih zalog reprodukcijskega materiala, TOZD pa naj odločijo o načinu likvidacijo teh zalog. Ad 4. Marketing in prodajne službe TOZD naj na naslednji seji DS podjetja predlože poročilo o reševanju zahtevkov za povečanje cen gotovih izdelkov. Ad 7. Komisija za samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov gumarske industrije Slovenije naj prouči možnost vskladltve meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov, z ozirom na spremenjene pogoje poslovanja ter z ozirom na povišanje življenjskih stroškov. Ustrezne predloge sprememb sporazuma naj pripravi do 15. septembra t. 1. Ad 9. 5. TOZD in OSS so dolžni, da do konca tega leta znižajo zaloge na nivo, ki je določen z gospodarskim načrtom. Pri tem so mišljene zaloge surovin in materiala, drobnega inventarja, nedovršene proizvodnje, zalog blaga v trgovski mreži ter zalog gotovih izdelkov. 100% Včasih zasluži prav to- Zaradi fluktuacije Slavka Mitrovič Je odlična delavka, toda če bo Slo tako naprej, v kadrovski službi kmalu ne bodo več zmogli vsega dela — tudi zaradi fluktuacije Bralec naj bo zelo pozoren in lahko boš razbral o čem (nl)smo pisali Tekmovanje med mladinskimi aktivi Mladinska konferenca Industrije munalni servis, Tekstilindus, LPA bombažnih izdelkov je v dneh od četa, IBI ter naša ekipa. Tekmo-19. 6. do 22. 6. 1973 organizirala vali smo v malem nogometu, keg-tekmovanje v peteroboju med Ijanju, namiznem tenisu, strelja-mladinskimi aktivi kranjske ob- nju z zračno puško in v šahu. čine. Tekmovalo je osem mladin- Pravico nastopa so imeli mla-skih aktivov, in sicer: SGP Pro- dinci, mlajši od 28 let. Komisija jekt Kranj, Planika, Creina, Ko- za šport in rekreacijo pri mladin- 409.000 S din za iznajditeljski predlog Gospodarski odbor OSS je sklenil, da tov. Marjanu Rakovcu Izplača nagrado 4.091,14 din za Iznajditelj skl predlog »Izboljšava pri kompletlranju avtoplaščev za izvoz«. — Kadrovski odbor OZD OSS je učiteljem praktičnega pouka odobril 45 koledarskih dni letnega dopusta. S tem so se le-ti izenačili z učitelji praktičnega pouka Iz drugih Izobraževalnih centrov (Iskra, Železarski šolski center Jesenice). — Tov. P. I. In R. U. iz OE prešani izdelki zaradi malomarnega odnosa do dela povzročila izpad v proizvodnji in s tem materialno škodo, Ker le-te nista hotela povrniti, je odbor za oceno kršitev delovne dolžnosti in materialnih škod TOZD TTI sklenil, da zadevo reši redno sodišče. Peter Skrbiš, vzdrževalec strojev na konfekciji — TAP je dal v prvem polletju letos kar tri predloge za izboljšanje in večje učinke pri delu. Milijon pa pol za vrtec Sava že vrsto let goji dobre odnose z okoliškim prebivalstvom in po svojih močeh pomaga društvom, šolam, krajevnim skupnostim ter tudi posameznikom. Ti tradicionalni dobri odnosi so botrovali odločitvi, da Sava da 15.000,00 din novo zgrajenemu vrtcu na Orehku za nakup poučnih igrač. Za to so se soglasno odločili vsi trije kadrovski odbori TOZD in vsak je prispeval 4.000 din, sindikat pa je tudi primaknil 3.000,00 din. V vrtec je vpisanih 43 otrok. Polovica staršev teh otrok je zaposlena v našem podjetju. — Od 1. januarja letos vse delovne in druge organizacije kranjske občine odvajajo od dohodka 2 % sredstev v občinski solidarnostni sklad za usmerjeno gradnjo družbenih in zasebnih stanovanj. Od ustanovitve se je tako na žiro račun solidarnostnega sklada zbralo 30 milijonov novih dinarjev. Iniciativni odbor občinske stanovanjske skupnosti, ki gospodari s temi sredstvi, je junija sprejel sklep, da 5 milijonov oddvoji za posojila Individualnim graditeljem stanovanj. Razpis in razpisni pogoji so bili objavljeni v časopisu Glas, mi pa smo vam ga posredovali z Informatorjem. Na razpis se je prijavilo 48 članov kolektiva, ki v celoti izpolnjujejo razpisne pogoje. Oddelek za družbeni standard je za prosilce zbral potrebno dokumentacijo in jo posredoval Iniciativnemu odboru občinske stanovanjske skupnosti. O sklepih vas bomo obvestili v eni naslednjih številk. Zbral J. Jereb Del te zares lepe šole je tudi otroški vrtec ski organizaciji v sodelovanju z referentom za šport in rekreacijo je pripravila vse moške ekipe in dve ženski ekipi. Rezultati: Mali nogomet — moški SAVA : SGP Projekt 1:2 V predtekmovanju se je naša ekipa srečala s poznejšim finalistom in tekmo izgubila ter tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Tekmovalo je osem ekip. V tej panogi je zmagala ekipa LPA — čete, ki je premagala SGP Projekt Kranj. Kegljanje — moški V tej disciplini je tekmovalo sedem ekip. Naša ekipa je z 536 podrtimi keglji zasedla četrto mesto. Prva je bila ekipa Tekstilindusa. Kegljanje — ženske Tekmovalo je pet ekip. Mladinke Save so z 415 podrtimi keglji osvojile 4. mesto, prvo mesto pa so zasedle mladinke Tekstilindusa. Namizni tenis — moški " V tej disciplini je tekmovalo vseh osem ekip, ki so tekmovale po izločilnem sistemu. V borbi za vstop v polfinale je naša ekipa premagala ekipo Komunalnega servisa z 2:0 in se nato v polfinalu srečala z ekipo organizatorja, to je z IBI, ki ga je enako odpravila z 2:0 in se tako uvrstila v finale, kjer se je z ekipo SGP Kranj pomerila za prvo mesto in jo premagala z 2:0 in tako osvojila prvo mesto. Streljanje z zračno puško — moški : ! Nastopilo je šest ekip. Strelci naše ekipe so z 438 krogi osvojili drugo mesto, dočim so bili mladinci tovarne IBI prvi. Pri mladinkah pa je naša ekipa z 292 krogi osvojila prvo mesto. šah — moški Tekmovalo je pet ekip, izmed katerih je bila prva LPA četa, naši mladinci pa so zasedli drugo mesto. Za določitev končnega zmagovalca je odločalo večje število točk, ki smo jih dobili po posebnem točkovnem načinu, in sicer za 1. mesto 5 točk 2. mesto 3 točke 3. mesto 2 točki 4. mesto 1 točko Ocenjevane oziroma točkovane so bile samo moške ekipe. Po tem načinu je naša ekipa osvojila drugo mesto. Za prvouvrščeno ekipo LPA čete je zaostala le za eno točko, tretji pa je bil SGP Projekt Kranj z 10 točkami, četrti pa IBI z 8 točkami. Menim, da je drugo mesto zelo lep uspeh naše ekipe, saj nas je premagala le LPA četa kranjskega garnizona. Valenčič Andrej Savski gasilci v tednu požarne varnosti Gasilska zveza Slovenije vsako leto organizira teden požarne varnosti. Letos bo od 24. do vključno 30. septembra 1973. Letos bodo v tem tednu savski gasilci temeljito očistili vse gasilsko orodje, posebno lepo bodo uredili orodjarno. Manjkalo ne bo predavanj in gasilskih vaj. Požarno varnostni teden je že tradicionalna akcija za krepitev obrambe pred požarnimi nevarnostmi. Požari naredijo vsako leto ogromno škodo, zato želijo gasilci v tem tednu opozoriti vse člane kolektiva, naj pravočasno ukrepajo, da požare preprečijo, če pa je že nastal, naj bi ga znali hitro pogasiti. V tednu požarne varnosti bodo natisnjena tudi opozorila vsem občanom doma in na delovnih me- 160.700 km z našimi gumami Naš razgovor — PORENTA CIRIL — ŠOFER, Transturist Sk. Loka Pred dnevi smo v uredništvo dobili pismo Transturista iz škofje Loke, s katerim so nas obvestili, da je njihov šofer napravil z našimi gumami 9.00-20 Teramaster celih 160.700 km. Dobra informacija, smo si rekli. Naključje je hotelo, da je prav tisti dan ta šofer nakladal v našem skladišču gotovih izdelkov in bil tako kot naročen za kratek razgovor. Bi se hoteli predstaviti našim bralcem? Porenta Ciril, doma iz Sr. Bitenj pri Kranju, šofer sem že šestnajst let, od tega kar trinajst let pri Transturistu. Mercedes vozim sedem let. S tem tovornjakom sem prevozil že 267 tisoč kilometrov, od tega kar 160.700 s savskimi gumami. Vseskozi vozim s savskimi gumami, pa tudi ostali jih uporabljajo v večini. Vendar sem z enimi gumami to številko dosegel prvič. Več ne gre? Pred tremi meseci so bili profili na gumah še dobro vidni. Moral bi na tehnični pregled, vendar sem računal, da s temi gumami ne bi dobil potrdila o tehničnem pregledu. Gume pa še niso bile dotrajane in nekaj sto kilometrov bi z njimi še napravil. Le redko se zgodi, da kdo z enimi gumami toliko prevozi. Čigava je zasluga? Zasluga, da nekdo naredi z gumami toliko kilometrov, ni le v kvaliteti gum, ampak v vozniku, ki jih uporablja. Najvažnejše ob tem je, da so gume pravilno polnjene. Sicer velja pravilo, da naj se pritisk v gumah prekontrolira vsaj enkrat mesečno. Sam pa jem jih redno kontroliral vsaj dvakrat mesečno. Ce guma ni dovolj polnjena, potem je tudi obremenitev različno razporejena. Gume največkrat kontroliram kar sam, ker ima tovornjak vdelan kompresor in manometer. Manometri na bencinskih črpalkah dostikrat niso točni in tudi ne pokažejo pritiska, ki ga rabim v teh gumah. Tu v skladišču vas kar redno srečujemo vsak ponedeljek zjutraj. Kam vas nato pelje pot? Moj delavnik se prične v ponedeljek zjutraj in konča v petek ali soboto, ko se vrnem s poti. Sicer pa je to že osmi teden zapored, ko peljem v Skopje. Dostikrat obiščem veliko jugoslovanskih mest, kjer nakladam in razkladam in če je le mogoče, naredim tako, da sem ob koncu tedna spet doma. Torej imate le malo praznih volenj? Le redko prevozim 100—150 km do naslednjega nakladišča, predvsem na jugu države, kjer so razdalje med industrijskimi mesti večje, vendar lahko rečem, da je ta tovornjak polno obremenje na 95 % prevoženih kilometrov. o Po kakšnih cestah vozite? Pot me vodi v glavnem po asfaltu, prevoženih kilometrov po makadamu je le malo. Kaj menijo drugi šoferji o savskih gumah? S Pri r.f.s v podjetju v glavnem vozimo s savskimi gumami. Prevladuje mnenje, da te gume veliko vzdržijo. Vozniki prevozijo z njimi poprečno 80 do 100 tisoč km, morda pri nas v Transturistu celo nekoliko več. Ste s temi gumami doiiveli kaj posebnega? Mislim, da pod tisto »posebno« lahko rečem prav to, da s temi gumami še nisem imel defekta. Pa ste zaradi teh gum le morali kdaj počakati ob cesti? Na cesti moram, če hočem ohranjati gume, počakati vsaj na vsakih 150 km, da se gume ohladijo. Pri 25 stop. C vročine na asfaltni esti se gume zelo močno segrejejo in s tem razširjajo, zato je postanek nujen. Pa tudi vozniku se prileže v taki vročini krajši oddih ob kavici. Tov. Porenti smo ob koncu našega kramljanja zateleli srečno vol-njo; tov. Mramor iz marketinga pa mu je izročil skromno darilo in priznanje za 160.700 prevoženih km. Globočnik Marija Jereb Janez Oglas Zamenjam 2 in pol sobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v Kranju, Moša Pijade, za enakovredno v Ljubljani. Podrobnej. še informacije o zamenjavi pri Kukanec Štefanu, Ljubljana, Rožna dolina c. 26. stih. S tem želijo gasilci opozoriti na požarne nevarnosti, ki neposredno ogrožajo človeka, njegovo ter družbeno premoženje. Savski gasilci vabijo vodilne delavce, naj se vključijo v gasilsko organizacijo. I. Petrič SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji OP Gorenjski tlak Kranj. List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto In kulturo SRS (št. 121-1/72 z dne 27. marca 1973).