10. številka. Ljubljana, v petek 14. januvarja. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan ivecer, lzimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j s ko-o g e rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., [za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt lota H gld. 30 kr.. za jeden mesec. I gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za nieec, po 80 kr. za četrt leta. - Z:t tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jetUnikrat. tiska po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat. tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniSvo je v Rndolfa Kirbiša hifii, „(Jledaliska stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Interpelacija v goriškem deželnem zboru zastran bolnice usmiljenih bratov. Veliko hrupa je prouzročila interpelacija poslanca dr. Aleksija Rojca v deželnem zboru goriškem, katero je stavil do vlade v seji 10. t. m. Šum je nastal pa še sosebno zaradi postopanja deželnega glavarja grofa Frana Coroninija, ki je najprej interpelanta sredi branja ustavil, sejo pretrgal in jo potem zaključil. Seja se je 11. t. m. nadaljevala; tu pa je dr. Rojcu deželni glavar kar naravnost odtegnil besedo za iiadaljne branje utemeljevanja interpelacije. Dr. Roje je protestoval in izrekel, da zavrača vse posledice na deželnega glavarja ter je ostavit takoj zbornico za isto sejo. Noben drugih poslancev ni branil svobode govora; dr. Rojca so pustili na cedilu vsi, tudi slovenski poslanci v veliko stnnenje poslušalcev, katerih je bila polna dvorana. Prebivalstvo je bilo vznemirjeno prej, ko so se poslednje mesece razkrivale hibe in napake bol niče in blaznice usmiljenih bratov; razburjeno je zdaj pa de boli, ko vidi, da hočejo stvar prikriti, ne da bi primerno skrbeli za odpravo najhujših ne-dostatkov v navedeni bolnici. Usta so zaprli kompetentnomu veščaku v deželnem zboru, ali predmet ne pride še z dnevnega reda in pokaže posledice na razne strani, ki ne bodo prijetne ni deželnemu glavarju, ni deželnemu odboru in tudi drugim mestom ne. Gospoda jo je zabredla najbolj pred 2 letoma glede na bolnico usmiljenih bratov, radi bi vsled tega posledice kot svojo veliko blamažo zatrli; ali zatreti se ne da, ker je škoda dežele prevelika, da bi moglo prebivalstvo molčati na vse dosedanje vedenje in ukrepanje z raznoterih odločujočih strani. Stvar ima zaresno lice glede na blagostanje dežele, pa tudi glede na svobodo in pravilnost parlamentarizma. V poslednjem pogledu je predmet zanimiv tudi za širše kroge zunaj goriške dežele. Mi si pa tu ogledamo zadevo najprej v interesu prebivalstva imenovane pokrajine. Že davno so opisavali bolniki in veščaki raznotere napake in nedostatnosti bolnice in blaznice usmiljenih bratov v Gorici. To je napotilo dr. Al Rojca 1. 1883, da je strnil v deželnem zboru pred log, da naj se sosebno v tej- bolnici stvar preiskuje v administrativnem, ekonomskem in sanitarnem pogledu. Deželni odbor je dobil na ta predlog od deželnega zbora nalogo, pouvetovati se z zdravniki o tem predmetu, na kar je še isto jesen sklical Goriške zdravnike v posebno etiketo, V tej enketi je bil tudi dr. Roje poleg zdravnikov, ki so bili poprej pr.mariji v bolnici usmiljenih bratov. V enketi so ti skušeni veščaki bili vsi jedini o žalostnem stanji te bolnice. Pritoževali so se, da ima bolnica premalo prostorov, premajhne m neprimerne sobe v vsakem pogledu. Kajti mnogo teh sob je proti postavi pod zemljino gladino, potem brez ventilacije brez peči, brez primernih oken itd. itd. Raznotere bolnike mešajo in vsprejernajo proti postavi v bolnico. Bolniki so preuakopičeni, najhujše pa je za blazne, katerih mnogo še polovico postavno predpisanega kubičnega prostora ne dobiva. Oskrbništvo ne skrbi, da bi se nenevarni blazni odpuščali in tako delali prostor nevarnim blaznim. Vsled tega je nevarnost še veča. Tudi je bil do 1. 1883 samo jeden pravi zdravnik nastavljen v bolnici, in še ta ni bil glede na blazne psihijater. Premalo je usmiljenih bratov, in še ti se ne pečajo s streženjem; premalo je tudi strežnikov, katerih po jeden mora streči po 20 do ;;0 bolnikom, in tem še v raznih sobah. Hrana je tudi slaba, lečenje ravno tako, in naposled ravnajo še z blaznimi grdo, ker jih pretepajo itd. Take pritožbe so se slišale v zdravniški enketi od zdravnikov samih in pa v spričevalih raznih osob, katera spričevala sta priložila enketnemu zapisniku dr. Perco in dr. Roje. Tudi so veščaki po udarjali, da proti postavi ta zavod nema nikakih statutov. Kljubu jednakim pritožbam in odgovarjajočim nasvetom in predlogom enketnih veščukov je osnoval deželni odbor po svojem referentu dr. pl. Pa-jerji poročilo, katero je pobijalo pritožbe in zatožbe ter predloge zdravnikov in je predlagalo deželnemu zboru, da naj iste zatožbe prezre. Poročilo sestavljeno 10. julija 1884. je prišlo 15. julija 1884 v deželnem zboru na dnevni red ter se je odlikovalo sosebno tudi s tem, da je tajilo javnost bolnice iu blaznice usmiljenih bratov. Jedini dr. Roje se je z neoporečnimi dokazi oglasil v isti seji ter je trdil, da ta za vod uživa pravico javnosti. Ali poročevalec deželnega odbora dr. pl. Pajer je ostal pri zanikanji te trditve in deželni od bor in deželni zbor sta sledila logiki dr. pl. Pajer ju. Nsledek je bil, da je deželni zbor lf>. julija 1884 glasoval proti predlogu dr. Rojca, ki je zahteval, da naj se sestavi iz deželnega zbora iz 7 udov odsek, ki naj bi poročilo deželnega odbora pretre sal, ker je nedostatno Dr. Rojca neso poslušali, dr. pl. Pajer je zmagal z ironično opomuju proti dr. Rojcu. Dr. Roje interpeluje na to v naslednji seji 10. julija 1884 deželni odbor, kako je mogel on po svojem poročevalci 15. julija 1884 trditi, da bolnica in blaznica usmiljenih bratov ni javna, potem ko se je vender deželni zbor več let z vlado pogajal, da bi zavod dosegel pravico javnosti in je konečno visoko ministerstvo za notranje posle 1870 v resnici dovolilo zavodu pravico javnosti, iu kako misli vsled tega deželni odbor popraviti dedukcije iz seje do 15. julija 1884. Deželni glavar je na to ustal in priznal, da je bolnica in blaznica usmiljenih bratov v resnici, kakor trdi dr. Roje, javnu, iu da je to „po pomoti" zanikavalo poročilo deželnega odbora Kljubu tej „ pomoti" se glasovanje deželnega zbora ni popravilo, poročilo deželnega odbora je prišlo c kr. namestništvu v roke, to je poslalo tudi samo svojega zdravstvenega poročevalca ogledava t zavod usmiljenih bratov, a konec vsega je bil, da je Tržaško nainestništvo našlo vse v „ naj boljšem redu", da torej „ni imelo ničesar ukreniti", in zdravstveni poročevalec Tržaške vlade je celo v svojem poročilu nasvetoval, naj se dene vsa stvar ad aera! Tako vladno poročilo je ponatisnilo kaj z veseljem bolnično oskrbništvo v svoji lanski slavnostni knjigi ob stoletnici bolnice, iu je v isti knjigi razglasilo, da je shranilo dr. pl. Pajerjevo poročilo kot „zaklad" v svojem arhivu, dr. Perco in dr. Roje pa da sta obrekljivo poročala o bolnici. Kljubu „najnovejšemu redu" v bolnici se je isto oskrbništvo kmalu oglasilo na deželni zbor, da LISTEK. U n d i n a. (Spisal And n'- Theunet; poslovenil Vinke.) m. (Dalje) Kake tri korake od plazine bil je majhen z vrbami poraščen otok, ki je bil s cesto zvezan z jako ozko brvijo, in uprav pod to brvijo zibala je lepa povodna detelja svoje od vode poluzakrite bele in rudeče cvete Antoinetta stopi na desko ter jih skuša utrgati. nNe delajte tega!" zakliče Jacques, „deska ni dovolj močna in voda je globoka." „Jaz se ne bojim vode," odgovori dekle poredno ter zaziblje brv. »Izročili so mi vas in take neprevidnosti ne morem dovoliti," zakliče Jacques osorno. In ker ona ni nič hotela slišati, dostavi s poudarkom: „Ne storite ni koraka dalje, prepovedujem vam!" „Oj, oj!tt odgovori ona z izzivajočim glasom. »Tako ne smete govoriti z mano!" Kot bi mignil bila je sredi brvi, kjer poklekne ter z jedno roko seže v vodo. Jacques je planil za njo. Strah, da Antoinetta utegne priti v precej opasno kopelj in jeza, katero mu je prouzročevala ta neumna baharija, razdražila sta ga tako, da je burno Antoinetto prijel za roko ter jo energično dvignil. Isti hip začuje se votlo pokanje, šibka brv upogne se pod dvojno težo kakor vrba in dekle od strahu glasno zakriči, ko se voda dotakne njenih nog. Jacques jo prime z divjo silovitostjo ter z jednim samim skokom skoči na plazmo. Nenadna groza in strah sta deklico tako po-prijela, da je pol minute nepremično ležala gozdarju v naročji. Zala glavica naslonjena mu je bila nazaj na rame in mladi mož je imel čas čuditi se lepima, od rujavih trepalnic poluzakrivanima očesoma in mej polurazvozlanimi kostanjastimi lasmi najmičuejše, najrožnobojnejše uho na svetu. To je bilo preveč za Jacquesa Duhouxa. S težavo se je upiral skušnjavi magnetična privlačnost vlekla je že njegovo glavo doli k dekličini, kar se Autoinettino telo strese. Odprla je oči, rahlo osvobodila se Jacquesovih rok ter se jela na glas smijati. Jacoues, polagoma dobivši zopet moč nad seboj, jezil se je na tihem nad tem smijanjem. „Stvar ni tako smešna," pravi slabovoljen; „ribnik je poln rastlin in blata in ker je vsled tega nemogoče plavati, lahko bi bila oba ostala v njem." Antoinetta je bila sedla na deblo ter otresala premočeni plašč. „Nič ne de," nadaljevala je z lah nim svojim glasom, „peljala bi vas bila potem v svoje kraljestvo, kjer pojo Uudine, sestre moje ter si zelene lase češejo z zlatimi glavniki. Saj se vedno tako godi v pravljicah, kaj ne da ?" „Vi imate mokre noge," pravi Jacques ne-potrpežljivo. »Bolje bi bilo, da greva dalje." Kujaje se dvignila se je in prišla sta na veliko cesto. Storivši kakih sto korakov, ugledata majhno žensko, naglo bližajočo se jima. „Meni se zdi," pravi Antoinetta, „da je Celina." „Ali si ti, dete drago!" pravi ženska, prišedši tako blizu, da sta jo mogla čuti. „V skrbeh sem bila, ker te ni bilo nazaj. Tvoj oče je vender čuden, da ta pušča samo mej temi ljudmi! On ostane vedno isti!" Pred vasjo poslovi se nadgozdar od gospodične de Lislove. „Na svidenje!" pravi mu ona veselo. Potem mu prijazno poda cvetice, katere je bila natrgala v ribniku ter jih skrbno hranila in pristavi: „Vzemite mojo povodnjo deteljo, pošteno ste jo zaslužili." (Dalje |rlh.) zavrača vso odgovornost zarad prenapolnjene bolnice zlasti z blaznimi. In deželni odbor, ki je toliko nasprotoval zdravniški enketi 1884, je gledal in se podvizal, kako bi 1 1886 osnoval podružnico isti bolnici in potem, ko se je jeseni ugnezdila huda bolezen v bolnico, je sklenil predlaaati še v trajajočem zasedanji deželnega zbora posebno deželno bolnico. (Konec prih.) Oeželni zbor kranjski. (IX. seja dne 8. januvarja 1887.) V imenu fin. odseka poroča dr. F oklu kar o porabi izrednega kredita 18.000 gl. dovoljenega v ta namen, da se popravijo v jeseni 1. 1885 v političnem okraji radovljiškem po vremenskih nezgodah na javnem imetji napravljene poškodbe in o napravah, izvršenih v to svrho, da se ohranijo nekatere vasi tega okraja po povodnji njim preteče nevarnosti. Poročevalec dr. P oklu kar stavi po jako ob širnem utemeljenji sledeče nasvete: 1. Poročilo o porabi kredita za popravo poškodb vsled povodenji v okraji kranjskogorskem i o tem, kaj se je ukrenilo, da se zabranijo daljne nevarnosti pred povodnjimi, se vzame odobrovalno na znanje. 2. Deželnemu odboru se naroča v pokritje stroškov za zgradbo potoka Bistrice pri Mojstrani in vodnih zgradb za obrambo te vasi še v tem zasedanji deželnemu zboru predložiti načrt postave. 3. Deželnemu odboru dovoli se za najnujnejše vodne zgradbe v Hrušici, pri Jesenicah, ter pri Ja-vorniku in Dobravi pri Zaspih ob teku podkorenske Save, poleg deželne pripomoči 8000 gld., s posebnim zakonom dovoljene za urejenje potoka Trebiža in za potok Pišenco dovoljenih 1720 gld., katerima svotama se podaljša doba porabe za 1. 1887, še daljni izredni kredit do najvišje svote 10.000 gld. za leto 1887, toda s pogojem, da se tudi intere« senti pri teh zgradbah udeležijo z ono pripomočjo, katera je prime- na njihovim interesom pri zgradbi in njihovi premožnosti, in z daljnim pogojem, da si deželni zbor v pokritje stroškov teh vodnih zgradb zagotovi primerne državno podpore. 4. Deželnemu odboru se konečno nalaga o konečnem pokritji za vse v zmislu predloga tretjega finančnega odseka izvršene in morebiti še daljno neizogibno potrebne vodne zgradbe v tem okraji, deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predložiti načrt postave, v kateri se je poleg državne in deželne podpore ozirati na primeren donesek interesentov. Vsi nasveti se brez razgovora vzprejmo. Prošnja županstva v Kranjski gori za podporo za napravo mostu čez Savo pri Gozdu izroči se po sklepu deželnega zbora deželnemu odboru, da po-izve o tej zadevi natančneje in privoli primerno podporo. Županstvu v Gorjah pa se dovoli za uravnavanj • ltudolne .\>00 gld. podpore. Predlog deželnega odbora, da se nemško od P. pl. Radića spi sana knjiga o stoletnici deželne bolnice, katero je prevel Cimperman na slovenski jezik, izda, in naj se dovoli z to iz bolnišnega zaklada 200 gld., se odobri. Profesor S u kije poroča o prošnji učiteljske udove Matilde Kokalj za miloščino, katera se jej dovoli po 100 gld. za tri leta. Prošnja nadučitelj-ske udove, Ane Schiller, za povekšanje pokojnine in vzgojnih doneskov, pa se po nasvetu finančnega odseka odkloni. Dr. Vošnjak poroča o prošnji krajnega šolskega sveta na Bučki za podporo za zgradbo šole, in priporoča, da se ista izroči deželnemu odboru, da se ozira na njo pri delitvi podpor za 1. 1888, čemur zbor pritrdi. Dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje naj bi se prošnja krajnega šolskega sveta v Prestraneku, da se dolžnih 50 gld. odpiše, uslišala. Obvelja. Podpornemu društvu modroslovcev na Dunaj i dovoli se 20 gld. podpore, Jarneju Pečniku za izkopavanje prazgodovinskih starin pa 100 gld. nagrade, ter se mu ob jednem naroča, gledati na to, da zanimive najdbe ne bode oddal izven dežele, nego kolikor jih deželni muzej „Rudoltinum" še nema, jih slednjemu oddaja proti primernemu odškodovanju. Dr. Po-klukar poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji ljudske šole na Dobravi zavolj podpore za napravo drevesnice. Prošnja se izroči po nasvetu poročevalca deželnemu odboru v rešitev V imenu odseka za letno poročilo deželnega odbora poročal je dr. Maucr o §. 1. „Sklenjene postave", kar se je odobrilo. O dežeiuo kulturnih in zdravstvenih zadevah poročal je poslanec De v in je nasvetovaje ta oddelek deželno odhoroveua poročila odobravati, stavil predlog, da se c. kr. vladi nasvetuje, da naj se Kolpa vsprejme v vrsto državnih rek, Beli potok (Weissenbach) pa v vrsto skladnih rek na Kranjskem in d* naj deželni odbor ukrene v dogovoru s koroškim dež. odborom vse potrebno. Poal. Kersnik je pri tej priliki priporočal, naj bi se vlada pri uravnavanji Kamniške Bistrice in sosednjih potokov ne držala tesnosrčno onega merila, katero je o obče merodajno in da bi se ne ozirala preveč na intere-sovane mejaše. Potem se odobri predlog odsekov in seja sklene. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 14. januvarja. Predsedstvo eeškega deželnega 7bora povabilo je one poslance, ki so izstopili iz zbora, da do 25. t. m. pridejo k zborovanji, kajti sicer bi izgubili svoje mandate. Ker bode pa deželni zbor zaključen najpozneje 22. t. m., nemški poslanci v tem zasedanji mandatov ne bodo izgubili in bodo jeseni lahko U8topili v deželni zbor, če se ta čas kaj pre mislijo. V gallNlcem deželne-m zboru stavili so ruski poslanci predlog, da bi se bolj oziralo na ruščino v galiških Šolah. Dotični predlog podpirali so tudi metropolit Sembratovič, škof Stupnicki in škof Pe-lesz. Rus«, zahtevajo, da se osnuje posebno rusko učiteljišče in se v mestih, kjer biva mnogo Rusov, osnujejo ruske ljudske šole. Sedaj ni po galiških mestih, izimši Levov, nobene ruske šole, če tudi v nekaterih biva po več tisoč Rusov. V ogerskem ministerstvu na vstale so raz prtije, katerim je uzrok slabo državuo finančno stanje. Finančni minister hoče odstopiti, ker drugi ministri vedno več zahtevajo za svoje resorte, a v povišanje davkov pa tudi ne marajo privoliti. Ostal bode k večjemu tako dolgo, da bode v državnem zboru bud-getna debata. Vnaibje države. Vodja bolgai'Mke opozicije je že začel razgovore s turško vlado. Kakor s* iz Carigrada poroča, jako previdno postopa. Izjavil so je, da želi, da ohrani Bolgarija sedanjo samostojnost. Politiko regentstva pobija le zategadelj, ker se boji, da bode prouzročila rusko okupacijo. On želi, da bi se Bolgari sporazumeli z Rusijo brez turškega posredovanja. — Cankovei so po svetu širili vest, da so bolgarski novinci prisegli na ime kneza Aleksandra. Kakor bolgarski vladni krouri sodijo, je opozicija širila take vesti, da bi bolgarsko vlado pripravila ob vse zaupanje v Carigradu. Turčija se je res zategadelj že pritožila in bolgarska vlada jej je od govorila, da so novinci le prisegli po zakoniti for muli, v katerej pa ni nobenega imena. Ruski finančni minister Bunge, katerega odstop se je doluo napovedoval, je vender naredil prostor Višnegradskemu. „Peterburskija Vjedoinosti" se nadejajo, da bode novi finančni minister se poprijel bolj narodne finančne politike. Bun^e prevzel je mesto Reuterna, katerega oči bole, predsedstvo ministerskega komite ta. Srl>*ko vojno ministerstvo poklicalo je v Beligrad poveljnike vseh divizij, da jim bode pred ložilo načrt nove organizacije vojske, da o njem izrazijo svoje mnenje. Posvetovanje vojaških poveljnikov bode trajalo več dni j. Po novej organizaciji vojske uvele se bodo stotnije jabajočib strelcev in kazenske stotnije, v katere se bodo uvrstili vsi, ki si nalašč skvarijo ude, da bi se odtegnili vojaškej službi, in oni, ki so pred novačenjem po sodnijski razsodbi izgubili državljanske pravice. Položaj na Kreti je jako kritičen. Ker turška vlada ni hotela poslati zahtevanega podkrepljenja, j-1 generalni guverner Savas-paša dal svojo ostavko. Na Kreti začenja se neka agitacija. Angleški agenti podpihujejo narod k u staj i. Sodi se, da bi Anglija rada zasela Kreto. Predvčeraj se je v nemškem državnem zboru nadaljevala debata o vojaškej predlogi. Prvi je govoril konservativec Helldorf in zagovarjal vladno predlogo. Trdil je, da se vlada ne more udati v noben kompromis z večino, katero vodijo Windt-horst, Bebel in Ricbter, kajti to bi napravilo slab utis v inozemstvu. Socijalist Hasenclever misli, da ima predloga samo namen podpirati reakcijo. Bis-marek bi rad zopet začel vojno s Francijo, ker mu republika ne ugaja. Z Rusijo Bistnarck simpatizuje, ker je reakcijonarna. Ko bi bilo treba za vojno proti Rusiji, pripravljeni so socijalisti vse dovoliti; proti Franciji, kjer vlada svoboda, pa ne. Boja s Francijo se ni bati, če ga le Nemčija sama ne bode izzvala. Če se predloga vsprejme, to ne bode nič koristilo, kajti Francija bode potem tudi vojsko po množila. Neprestana oboroževanja bodo udušila države. Kultura ne stoji na bajonetih. Vojni minister Bronsart je dolczoval potrebo povišanja vojske. Pri tem se ne sme ozirati na finančne pomisleke. Dokler bode Nemčija s Francijo v tacih razmerah, bode morala vzdrževati močno vojsko. Konservativec Behr trdi. če je tudi državni zbor proti vojaškej predlogi, narod je zanjo. Windborst pravi, da ne-prestuna poviševanju vojske pospešujejo socijalizem Govornik zagovarja hanoverskega kralja Jurija V., kateremu se očita, da je hotel s francosko pomočjo priti zopet na prestol. Če bi to tudi bila resnica, se bi mu ne smelo zameriti, saj se je tudi Prusija posluževala Italije in Ogrov, da je razrušila nemško zvezo. Hanoverski kralj se je pa hotel najprej pogoditi s Prusijo, toda slednja ni ničesar hotela slišati o tem. Hanoverci so zvesti nemškej državi, kar so pokazali 1870. leta. Hohenzollerski prestol je skala monarhizma v Evropi in njegova podpora je državni zbor. Kdor podkopuje veljavo državnega zbora, podkopuje prestol. Katoliška stranka je pripravljena vse dovoliti za vojsko, toda le na tri leta. Windthorstu je odgovarjal knez Bismarck. Vlada ne more vojske, ki je pravi paladij države, prepustiti državnemu zboru. On se drži ustavo. Takrat, ko se je izdala ustava, pač ni nikdo mogel misliti, da bodo v državnem zboru taki prepiri in se bode celo za Poljake dobila večina. Da bi po novih volitvah se zopet vrnili vsi VVindthorstovi pristaši v zbornico, ni gotovo. Sedaj, ko je kulturni boj končan in papež ne odobrava opozicije, katoliško prebivalstvo ne bo več jedino. Kar se tič! kralja ha nover8kega, mu je pruska vlada pred vojno 1866, leta bila pripravljena zajamčiti celokupnost njegovega ozemlja, da bi bil ustal nevtralen, toda je rajši začel vojsko, zanašajoč se na Avstrijo. Če bode vlada razpustila državni zbor, s tem ne bode rušila ustave. Bamberger je opazil, da v komisiji ni predlagal razoroženja, ampak jo bil le proti povišanju vojske. Virchovv se opravičuje, da je 1869. leta predlagal znižanje vojske, kajti ni vedel, da bode tako hitro vojna s Francijo. Sicer je pa on še danes za to, da Nemčija z dejanjem pokaže, da želi miru. Dopisi. Ik C'elo%c» 12. decembra. [Izv. dop.] Vsa znamenja kažejo, da dobimo za Koroško zopet trdega Nemca za škofa. — Mnogo se je govorilo in ugibalo zadnji čas, kdo bode imenovan krškim škofom, a vse to govorice so utihnile, ker bile so le kombinacije posamičnih mnenj iu želj, katere so se izražale v prvi vrsti za ljubljanskega škofa dr. Misijo, druge zopet za poreškopuljskega škofa Flappa, a od nemško liberalne stranke soglasno za Celjskega opata VVretsehka, katerega slednjega smo se pač bali, kakor o sv. Miklavži otroci „parkeljna". — Vse te želje in kombinacije splavale so baje sedaj po vodi. Začul pa se je nedavno po „Oesterreichi-sche Correspondenz", katera je glasilo našega ministerskega predsednika Taafteja, žalostni glas, da na slovenskega škofa za Koroško niti misliti ni in s tem se je dovolj jasno in uradno zatrdilo, da imajo pravico radi ali neradi koroški Slovenci le samo davke plačevati, a druzega zahtevati, da jim ne pristoja, — Nad 130.000 Slovencev, na Koroškem bivajočih, nema v škofovem vprašanji glasu! Čuje se sedaj, da si je minister za uk in bo-gočastje pl. Gautsch po prizadevanji sekovškega škofa dr. Zvvergerja izbral za krškega škofi Gra-škega kanonika g. Kuhna (ne Wahna, kakor je nedavno „Slov. Narod" napačno poročal), trdega Nemca, ki ne umeje niti besedice slovenske. — Ako je to istina, vprašamo, je li to ona ravnopravnost, katera se nam je slovesno zatrjevala po ministerskem predsedniku grofu Taaffej! za njegovega nastopa na ministerski sedež V Se li smejo take krivice goditi Slovanom pri nas, ki darujejo vse svoje moči, sinove svoje in kri svojo, ako treba, v blagor Avstrije, da se jih mimo vsega druzega prezira še v cerkvenih vprašanjih? Dajte nam koroškim Slovencem moža za škofa, s katerim bodemo mogli govoriti in moliti v svojem domačem jeziku! Kaj nam pomaga škof Nemec, ako se njemu ne bodeino mogli potožiti in z njim občevati V — Ako je tedaj istina, da se hoče dati nam Slovencem na Koroškem za novo leto škofa Nemca, potem vemo predobro, koliko je za nas ura bila iu kaj imamo še vsega dobrega na tem svetu pričakovati. Slovenske poslance pa najuljudneje prosimo: „Po vzd i gn i t e sedaj svoj glas na mero-dajnem mestu. Ne pustite, da bi se s Slovenci, Vašimi s o brat i, tako brezozirno postopalo." — To storiti bodi slovenske delegacije dolžnost, kajti pomisliti je treba, da idemo zmi-rom bolj rakovo pot, odkar se nas od neke strani sistematično zatirati hoče in da smo bili za ranj ■ kega dr. Tomana in dr. Coste že na vse drugem stališči, nego pa smo danes, ko se na Slovence in njih poslance več ozir ne jemlje, dočim smo bili ob rečenem času uplivni in se je na Dunaji na nas in na podporo naših poslancev, ker so bili odločni in zjedinjeni, računati moralo. Torej, ako se posreči slovenskim poslancem (ne oziraje se na to, kaj Graška „Tagespošta" in drugi listi te baze pisarijo,) izposlovati nam pri slavni vladi in Nji. velečastvu Škofa, ki bi bil zmožen tudi slovenskega jezika, potem ostanemo jim za ta ljubav neizmerno hvaležni in prepričani bodejo lehko, da se ministerstvo ozira tudi na težnje slovenskih državljanov. In ta dobra volja vlade bode jim povod sedanje ministerstvo tudi še na dalje podpirati. Ako se pa na njihove želje na Dunaji ne bode ozir jemal, potem vedo dobro, kaj imajo storiti, kajti dosegli pod takimi razmerami itak ničesar ne bodejo. Še jedenkrat najuljudneje prosimo slavno vlado, naj nam izvoli dati takega škofa, ki je zmožen obeh deželnih jezikov in bode kot tak ugajal na vse strani; — to bode za vlado in za nas posebne koristi. — Bog! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 11. januvarja. (Dalje.) Finančnemu odseku je znano, da se je s to zadevo pečal že v poslednjih treh letih odsek za olepšavo mesta in da se sistematično delo le zato še ni začelo, ker ni bilo mogoče dobiti potrebnega strokovnjaškega načrta za pogozdovanj. Treba je tu namreč imeti pred očmi, da se mora prenavljanje gozda, katerega glavni namen je, da služi Ljubljančanom za senčnato sprehajališče, vršiti le polagoma, in da se mora pogozdovanje na celo u*sto let razdeliti tako, da bode del gozda že na novo senčnat, ko se na poslednj'h parcelah posekajo velika senčnata drevesa. Odbornik vodja Povše omenja, da se je odsek za olepšavo mesta že dokaj pečal s pogozdo vanjem Tivolskega posestva. Gozdni strokovnjak Prečko izvršil bode načit, kako bi se novo po gozdovanje izvršilo, kakor je obljubil do letošnje spomladi. Odsek za olepšavo mesta je kot prvi pogoj spoznal, da je najpotrebneje, da se gozd hitro pomladi. Tako malih drevesce kakor doslej, se ne sme več zasajati, kajti sicer bode gozd še le v de setletji senco dajal. Z drevesci 1 */a leta starimi ne more se doseči boljšega uspeha, kakor da vzra-stejo komaj v 8 do 10 letih. Mestni odbor naj se torej ne straši malo večjih stroškov m naj se dovoli do 600 gld. za drevesnico za Tivolsko posestvo, da se nasade v njej jelke, smereke, bukve, kostanji itd. ki hitro rastejo. Mestni odbornik Hribar opomni, da se je v proračun stavilo za nakup dreves in rastlin posebe 150 gld., za Podturnsko graščino pa 2000 gld. Več pač ne gre, ker je proračun mestne blagajnice že prekoračen in se je bati še večjega primanjkljaja, kajti izdalo se je že premnogo izrednih troškov, kateri so se mislili pokriti iz tekočih prihodkov, katere pa bode treba pokriti po izrednem posojilu iz mestne posojilne zaklade, tako bolnico za silo, na-brežni zid tik Hradeckega mostu. Ne gre torej, da se stavijo novi nasveti, kateri bi le obremenili mestni zaklad, ki ima itak že 7000 gld. nedostatka. Naj bi se tedaj stavili nasveti za večje izdatke za Tivolski grad drugo leto, ko primanjkljaja ne bode. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Nepotrjena konfiskacija.) K včerajšnji notici pod tem naslovom moramo pripomniti, da je odkar „S1. Narod" iz'.iaja, torej v 20 letih, to prvi slučaj, da se kofiskacija ni potrdila. Z veseljem to beležimo, kajti „U y a des juges a Berlin !" — (Profesorja Erjavca pogreb) bode jutri dne 15. t. m. ob 2. uri popoludne. Pri pogrebu bodo, kolikor nam znano, zastopana naslednja društva Ljubljanska: „Matica Slovenska", „Sokol", ^Pisateljsko podporno društvo", in „Čitalnica." Vence so poslali ali na naroČili: Mesto Ljubljansko svojemu rojaku. — Deželni poslanci. — Pisateljsko društvo. — Čitalnica. — Dr. V. Zarnik in Fr. Levstik. — Uredništvo „Slovenskoga Naroda." — Pri tej Pri-liki zdi se nam potrebno, opravičevati se, da naš včerajšnji nekrolog ni bil popolen. Priznavamo, da nesmo našteli vseh Erjavčevih spisov, niti naveli vseh društev, katerim je on bil član, da n. pr. nesmo povedali, da je bil mej drugim dopisujoč član jugoslovanske akademije znanostij in umetnostij in da nesmo dovolj naglašali njegove važnosti za slovensko knjigo. A v naglici in v očigled tako nenadnej smrti prav lahko marsikaj izostane, vrhu tega pa smo preverjeni, da je pokojni Erjavec vsakemu omikanemu Slovencu itak poznat, kajti ako o kom, sme se baš o Erjavci trditi, da je bil ljubljenec naroda slovenskega. In ravno zaradi tega bi bili pričakovali, da bi bil „Slovenec" imel kako laskave jo besedo za prerano umrlega Erjavca, da bi tako izbornerau pisatelju nasproti ne bil rabil porogljivega glagola „p i šaril." Malo več]takta bi se V8aj mrtvim rodoljubom in odličnim pisateljem naa-proti vsekako smelo pričakovati, zlasti ako se po misli, da je bil Erjavec glavni sodelavec družbe sv. Mohorja in „Matice Slovenske", katera zavoda gotovo še nesta liberalna. — (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva bil je sinoči dobro obiskan; udeležilo se ga je do 40 društvenikov in gostov. Predsedoval je g. Rohrmann, čital pa je g. prof. Raič o Ungnadovih zaslugah za jugoslovansko slovstvo. — Vsi udeleževalci bili so tužni zarad prevelike nesreče, ki je doletela slovenski narod po smrti vele-zaslužnega vrlega sinu matere Slave, profesor E r-javca, in razgovarjali so se o tem, kako je ska-zati nenadomestljivemu rojaku zadnjo čast. Sklenolo se je položiti na njegovo gomilo venec. Izvrstnih pevcev bilo je sinoči mnogo in pele so se samo pesni tako žalostnemu večeru primerne. — Prihodnji zabavni večer bode na čast gg. deželnim poslancem; dan in ura naznanita se pravočasno po slovenskih listih. — (Dnevni red XI. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 15. januvarja 1887. ob 10. uri dopoludne. Branje zapisnika X. deželnozborske seje dne 12. januvarja 1887. Naznanila deželnozborskega predsedstva. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku deželnega zaklada za l. 1885, o računskem zaključku zemljiško odveznega zaklada za I. 1885, o konečno veljavni uredbi najnižje dopuščene priklade na ne posredne davke za zemljiško-odvezni zaklad, o po manjkanji prostorov v Ljubljanski bolnici in blaz-nici, o prošnji občine Dol in druzih za podporo za zgradbo mostu čez Savo pri Dolu, o prošnji pod-občine Narin za podporo za napravo mostu čez potok Stržen, o prošnji občine Sturja za podporo za zgradbo studenca za pitno vodo, o prošnji posestnikov iz Fužin, okraja kranjskega, za podporo za šolski vrt. Ustno poročilo finančnega odseka glede stavb za obrambo bregov na Gorenji Savi in glede podpore, ki naj bi se v ta namen dovolila iz deželnega zaklada. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o deželnega odbora letuem poročilu, in sicer : a) o §. 9. „Ustanove", b) o §. 11. „Splošne zadeve". — (Umirovljen) je g03p. Anton Skubic, profesor na gimnaziji v Ljubljani. — (Za Doli na rja spomenik) nabranih je po zadnjem izkazu v „Edinosti" 109 gld. 26 Vi kr. — (Oficijozna „Presse') javlja, da je naš vojni minister odredil, da morajo novinci, kar jih je po odračunjenem kontingentu preostalo in še neso izvežbani, že 2 0. februvarja biti sklicani k dotičnim oddelkom, ne pa, kakor doslej 1. aprila. — (Konfiskacija.) „Bauernverein Uinge-bung Marburg" dal je pri Rakuschu v Cel j i tiskati peticijo na državni zbor, v kateri prosi, da bi se zidovom iz drugih držav prepovedalo, naseljevati se v Avstriji, ker so Židovi kmetskemu stanu nevarni itd. Državno pnivdništvo je peticijo z listom vred, namenjenim na županstva, zaplenilo in okrožna sod-nija je konfiskacijo z odlokom dne 11. t. m. potrdila. — („ Popotnik.) List za šolo in dom" ima v prvi letošnji številki uastopno vsebino: „Moč ne izmerna je sklep". — Četrta štaj. dež. učiteljska konferenca. — Navod za obravnavo branja „Bog pomaga" v Drugem berilu. — Drobtinice iz zgodovine slov. šolstva. Spisal Matej Slekovec — Književna poročila. — Dopisi. Novice in razne stvari. Natečaji. - ^Popotnik" izhaja dvakrat na mesec in stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — (Nove pošte) se bodo otvorile dne 1. februvarja na Rečici v gorenji Savinjski dolini in v Pri sto vi. Tudi v J ur je vem kloštru dobe nov poštni urad, ki bode v zvezi z Laškim trgom. Ustanovitev te pošte, kakor tudi neposredna poštna zveza mej Vranskim in Ljubljano, je zaBluga poslanca M. Vošnjaka, ki je pri ministerstvu, kakor tudi pri vrhovnem poštnem ravnateljstvu storil potrebne korake. — (Iz Cerknice.) Pri občnem zboru narodne Čitalnice dne 9. januvarja bili so v odbor izvoljeni : g. Franjo Gerbic, predsednikom, g. A. Solisava, blagajnikom, g. Karol Dermelj, tajnikom, gg.: Alojzij Pogačnik, Franjo Še n ko, Ernst Hieng, Josip Milavec, Anton K ravan j a odbornikom, ter Josip Žirovnik in Franjo Zagorjan namestnikoma. — (Novi zaBtop narodne Čitalnice v Metliki:) ravnatelj g. Navratil, tajnik, gospod Š e 81, blagajnik, gosp. W a c h a, odborniki gg.: Hayne, Gregorač, Gustin, Kapelle; Pavu-na c. Prva zabava 16. t. m. — (Okrajna posojilnica) v Krškem ima v nedeljo 23. t. m. ob 10 uri dopoludne v šolskem poslopji občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Račun za 1. 1886. 2. O izstopu 4 udov. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev preglednikov. 5. Volitev zaupnih mož. 6. Predlogi. — (Posojilnica v Črnomelji), iegistro-vana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj redni občni zbor dne 30. januvarja t. 1. ob 3. uri popoludne v posojilnični sobi- Dnevni red: 1. Poročilo ravuateljevo o delovanji posojilnice. 2. Predlog računa za 1886 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 3. Volitev načelstva, računskega pregledo-valca in njegovega namestnika. 4. Prememba pra vil- Vse društvenike k obilni udeležitvi uljuduo vabi Načelstvo. — (Avstrijska družba belega križa.) Današnjej številki našega lista pridejan je okHc k pristopu k poddružnici avstrijske družbe belega križa v Ljubljani. Namen te družbe je patrijočen in človekoljuben, zategadelj smo preverjeni, da jih bode mnogo pristopilo. Kdor hoče pristopiti naj se ustno ali pismeno oglasi pri gospodu načelniku železniške postaje Habitu. — (Razpisana mesta.) Razpisano je mesto svetniškega tajnika pri deželni s dniji v Ce-lovci. Prošnje do 28. t. m. — Mesto učitelja na jednorazrednici v Polhovem gradci. Plača 450 gld., doklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 10. februvarja. — Za diplomovanega živinozdravnika, ki bi se nastanil v Radovljici, določil je deželni zbor 300 gld. letne nagrade. Prošnje za to nagrado do 15. februvarja t. I. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Lokve 13. januvarja. Globoko užaljen o smrti tako odličnega rodoljuba in pisatelja kličem: VjeČnaja mu pamjat! Hribar. Dunaj 14. januvarja. Cesar odpustil 111 kaznjencem v tostranskih kaznilnicah ostalo kazen. Mej temi so v ženski kaznilnici v Begunjah štiri. Berolin 14. januvarja. V državnem zboru vsprejet po imenskem glasovanji predlog Stauf-fenbergov, da se vladi dovoli zahtevano pre-zenčno število na tri leta, s 186 proti 154 glasom Konservativna državna stranka in narodno-liberalci proti glasovali, socijalisti, večina Alza-sijancev in Danec Johannsen neso glasovali. Strassburg 14. januvarja. Deželna vlada odredila, da smejo francoski vojaki in reservisti le na podlagi uradnega dovoljenja bivati v Alzaciji in Lortmi. Dovoljenje daje se le v rodbinskih zadevah, ali pa v zadevah, ki se tičejo premoženja. Dunaj 13. januvarja. „Pol. Correspon-denz" ima izvestje iz Varšave, da so utrdbe okolu tega mesta že toli dovršene, da bode do spomladi 14 najvažnejih fortov gotovih. Vrh tega bodo spomladi na Visle levem bregu proti jugozahodu začeli graditi štiri nove forte. V kratkem se bodo baje začele staviti velike barake tik mesta. Pečuh 13. januvarja. V glavni delavnici budimpeštansko-pečuške železnice nastal je požar. Trideset vagonov, ki so se popravljali in nekaj strojev v delavnici zgorelo. Škoda velika, a zavarovana. Pariz 13. januvarja. Bolgarska deputacija odpotuje jutri zjutraj v Rini. Pariz 13. januvarja. Pri utemeljevanji budgeta v zbornici kousfatovalo se je, da varnost dežele zahteva, da se orožje polagoma pre-drugači in obrambena sistema popolni. V ta namen treba za 1887 leto 86 milijonov kredita, od katerih se bode 71 milijonov za novo orožje, IT) milijonov pa za vojašnice in utrdbe porabilo. Predlog Soubevrana, da se ta kredit izroči posebni komisiji v pretresanje, bil je odklonjen. Zahvala. Odbor RO»ptJ ik oakrb obleke revni ioleU mladetl ima izpoLniti prijetno dolžnost, il.i izreče slav-• .mu ravnateljstvu kranjske hranilnic« za velikodušni dar v zneeku 250 (fIti. nuji skrene j So zahvalo. H^&j^-ncJ ur - .rra^rv-----. . wzr>i. -— „LJUBLJANSKI ZVON." ! Gld. 4.60. 9iJ-17 Gld. 2.30. — Gld. 1.15. tiru uft - cfr+Jfe-----afr»ja — i Meteorologi eno poročilo. Dan Cm opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve trovi Nebo Mu k rimi v rom d se • —i m T. zjutraj K pop. 9. zvečer 741 00 mm. 740 f>< * mm. 740»4m. —10 C 3 2 G 1-2- C sl.sszh. si. zali. si. /.ah. oi.l. obl. obL 0 «0 n. snežil in dežja. Srednja temperaturu 0*1*, m 2'7'- nad normalom. ID-CLiiSLjsl-ra, borza dne 14. januvnrja t. I. (Izvirno telegrafijo poročilo.) Papirna renta * l Zbita renta ! 12 „ 75 5°/0 marčna renta • • 99 „ 55 Akcije narodne banke .... *75 Kreditne akcije . 291 „ London . !2»> „ 50 Napol. 9 i 9-J G, kr. cekmi (> b 96 Nemške marke '»1 „ 90 4°/0 državne srečke i- I. 1854 26»' gld. 131 „ Državne sie'ke iz I, 1864 Hm tld 168 , — Ogerska zlati- renta 4°/? . u>2 30 Ojrerska papirna renta p 92 05 o"/o staj<-rske zemljišC. odvez, oblig. Ho „ 50 Dunavu reg. srečk« 5°/g |oo ^id 117 , 75 Zeinlj obe. avstr. 41/i°/0 zlati zast. listi L'^4 „ 25 Prior, oblig. Ehzalietine zap::nta in svaka, gospoda ULRIHA STUPPANA, posestnika in knvarnarjn, danes ob Vi 6. uri ziutraj po kratke j hude j bolezni, pokrepćane^a s tolažoo sv. vere v 54. letu njega starosti poklicati v boljše življenje. Posvetni ostanki dražega pokojnika uzdignili se bodo v nedeljo IG. t. in. popoludne. ob treh v hiši v Spitalskih ulicah h. št. 9 in prenesli na evaM. geljsko pokopališče, kjer se bodo položili k večnemu počitku. Dragi pokojnik priporoča se pobožnemu spominu ! -V mil u naj počiva !J V Ljubljani 14. januvarija 1887. ■'anilini Stuppun. hči. Andrej Stuppan. posestnik Iti kavarnar, brat. |Domenika Ntuppan ovdovela Dellllu. lin t u ■-i n u Stopimo. sestri. I »omeni L a Ntuppan roj. It i sit/.. svakinja. (26) Hogu Vsegamogoeiiemu je do pad! o, našo predrago soprogo, oziioma mater in sestro, ffOflpu MARIJO OBLAK, roj SGHULLER. trgovca soprogo in |tosestn co, po kr.-.tki mu-ni bole/ni, prejemši rv. zakramente /a umirajoče. 11. t. iu. ob 3/46. uri zvečer v 56. letu njene starosti, poklicati na oni boljši svet. Pogreb predrage prerano umrle bodo v četrtek 13. prbeenca ob '/.t4. uri popoludne iz lastne hiše v Št. .M 1111 • 111 na tamošnje pokepa iš e v druž binsko rakev. Sv. in a še zadušnice se bodo služile v torek 18. t ni. ob 9. uri v farni cerkvi s St. Mihelti. Nepo/abljivo pokojno priporočamo \ sera sorodnikom in znancem v molitev in prijazen spomin. St Mihe' pri Rudolfovem, 12. ptosenca 1887. Valentin Olilak. trgovec, soprog. Valentin Oblak, AlfonN O hI »k. c. k. poročnik v 8. lov. bat., trgovec, sinova. Benjamin Nehuller, Helena Nehuller. posestnik, sestra, biat. Kali Oblak. roj. Kolur. slnaha, (2 Ji Živi nozd ravni k, kateri bi se naselil v Radovljici, dobiva letno podporo v znesku 300 gld. iz deželneg zaklada. Prosilci za to podporo oglašajo se naj pri deželnem o«ll»orn kranjskem «lo 19. Nve<'fiii» s potrebnimi dokazi sposobnosti za živinozdravstvo. Od deželnega odbora kranjskega, v Lju1 ljani, 10. prosenci 1887. 23-1) 600 hektolitara iti viat iu krepak glas. za ikrofelj-naate, kr vične, slabotne, bledic ne i u kr vire vne je kranjskih planinskih ■av- zelišč, -mm H I»«mI loMlVftriio kislim apnom ill ŽCleKOIIt poilK'HJIII. Lastni izdelek. Cena 56 kr. Dobiva >e v (727 — !4) LEKARNI TRNKOCZY ■ravan rotovia v LJubljani. ■i K a po š i 1 j u se vsak dan po pošti. ■§ CACAO ČOKOLADA HlCTOR SCHMIDT & SoHNE ki sta pri prvej Dunajskuj razstavi kuhin ske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradu ■ registrovauo varstveno znamko in firmo. (856—34) UOblvia se pri vseh boljHih trgovcih in prodajalcih deli ates, v Ljubi ju n i pri g. Petru LiiMNiiilt-ii. Hii/.pošilja aH v provincije proti pbltiiMtnu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna iu eentr. razpošiljaluica Dunaj, IV., Allegasse Ni*. 48 (pole^ jnž. kolodvora). B pS3 S i ^ — v- •II 1 i. n Cfi zn n lili p g i s S- E. Cen; o« -i. O 2. — v« 18 = 0"5 a; r Cm I s, c? poz S g I I I ^ Ort I —. b m £ g J? & m « o si c5 C. »: i 2. S s s o c 3' g a a g _____rgvs^pa««]----tani p o* o 00 w m i -o .cr_ HH C ESI 1—• •o 3. 1—H o b Krebs-Apotheke in Wien, L, Hoher Markt najuljudriejc priporoča sledeče medicinsko-farinucevsku specijalitete, ki so v vsakem oziru zares izvrstno, preskušene in zanesljive. Švedske kapljice. najboljših doume h zdravil, ki se v največ evropskih deželah v neštevilnih rodbinah proslavlja kot pravi speciri-cum proti vsem boleznim, katere izvirajo h pokvarjenega želodca, slabega prebav ljenja ali prehlada; po prastarem receptu nnpruvlja lekar Mittelbach švedske kapljice, ki so daleč o k i > 111 jako priljubljene. Cena steklenici 60 kr. f.Dfiill pral za krepeanje lasnega UdMII temelja in lasnih ko- renin, za odpravo luskin, kakor tudi za ohru icnje in pospeševanje rasti las. Steklenica velja 80 kr. Aiiatlicrin ustna voda in ZObnH pHSta, d?afBet letnaj; priljubljenejše in najboljšo Čistilno in ohranil no sredstvo za zobe. Cona steklenici 40 kr., zobna pasta 00 kr. Plučni zeljiski med. Sm, hripavosti, zaslizenju, kroničnemu pluč-neiuii katam itd. Večkrat na dan \.aj so ga vzame jedna kaviua žličica. — Cena steklenici 80 kr. Ziknulri nioui,.! naifimdšo kako- neškodljiv, bel iu rudtč. V škatljicah po 50 kr. SeHerie-ElixirilJ(^,*,» cev, pospešuje in krepča prebavljenje, je gotovo sredstvo za ol.ranenje moške sile. Steklenica 2 gld. 80 kr! TOi1tell»ncli-o%' a l>oiuii