(^!p» Ameriška Domovina SLOVCNIAN MORNING NWSRAMR CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, MAY i!8, 1948 V — E 51 ri 1 4H|t Kako so grški komu- i DR-MIHA KREK nistl ubili ameriikeja ,s*f v "Aišt™ radijskega poročevalca“Ameriške Domovi. ' 3 ” ne.” List se je razširil in prido- Med vsemi Amerikanci v bil novih prijateljev, ki imajo DOLENJA VAS PRI RIBNICI___V “Lj. pr.” 17. marca be- remo, kakšni so uspehi podjetij, ki so postala skupna last. V Dolenji vasi je odstopil lastnik svoj mlin oblasti. Zakaj ga je odstopil, ne beremo. Je že več vedel, da je dandanašnji tako bolje. Mlin je postal last okrajnega odbora. Ta ni vedel, kaj z njim početi. Odstopil ga je krajevnemu odboru. Ta tudi ne ve, kaj bi z njim,, ker mlin sam,noče mleti, čeprav ni nič pokvarjen. Tako sedaj mlin ne dela, ljudje pa nosijo mlet na Kočevsko. Gotovo lep uspeh skupnega gospodarstva v “novi Jugoslaviji.” Dopisnik v istem listu toži, da je tudi pred vojno lepo razvita lončarska obrt v Dolenji vasi nekam mrtva. Na eni strani so ljudje brez dela in naravni zakladi gline neizrabljeni, na drugi strani pa drugod loncev manj- ka. Čeprav morajo ljudje po Slovenskem sedaj otepati samo ko- kanone ampak tudi na piskre., VIR PRI DOMŽALAH. — Sedaj piše komunistična propa- Posredovali smo v zadevi zaplembe imovine ameriških državljanov v Jugoslaviji Grčiji in med ameriškimi žur- seveda svoje posebne želje in za-nalisti sploh, je veliko razbur- hetve. Slovenci se razseljujejo j en j e radi umora, ki smo o iz Evrope po vseh kontinentih in Kakor smo v včerajšnji šte-ruzne žgance in močnik, loncev njem poročali včeraj. George deželah. Vsi ti vedo, da je v*lki poročali, je komunistična je pa tudi za to potreba. Treba 'Poik je bil ameriški radijski “Ameriška Domovina” v kriti- v’ada v Sloveniji pripravila na- bo Belgradu dopovedati, naj Ti-1 poročeValeC v Grčiji. Njego- čnih časih, v dobi njihovega trp- drt zakona, s katerim se odvzeto tudi lonce postavi v petletni vo truplo so našli blizu obale Ijenja v begunstvu, vztrajno in ma vaa ■mov'na ameriških dr-načrt ter naj ne misli samo na Niki Boulevarda v Solunu. Bi- odločno branila pravo stvar slo- žavlJanov v Jugoslaviji v korist lo je v vodi že skoro 7 dni. ’venske demokraciji, zastopala Titove države. To se pravi ko- Zadnjič so videli George Pol- resnične interese vseh Slovencev mun*st> jo hočejo pobasati. To ka predzadnjo nedeljo, ko je in krepko zavračala lažnjive ve'ia za vse lastnike, ki žive iz- ganda o tako imenovanih tretjih zapuščal svoj hotel. Ta dan očitke proti ubogim pregnancem. ven titovine. Torej tudi za one ali vezanih cenah. Poteh cenahIje imel dogovorjeno skupno So pa to tudi zavedni ljudje, ki,v Kanadi, Južni Ameriki, Av-more kupovati kmet, če po od'kosilo s Gerald Drew-jem, živo čutijo potrebo po dobrem straliji in drugod. Kakor je Ti- države določenih cenah proda | podpredsednikom posebne ko- slovenskem časopisu, da tako tovina diktatura že razlastila svoje pridelke. Vse to se nekam J misije za Balkan, ki jo je po- pstanejo povezani s slovensko tek°j v zaSetku 3VOie vlade in' lepo sliši, čeprav je prisilno. To-jslala tja Zveza narodov. Polk'skupnostjo. Hočejo biti infor-\dustrijce, bankirje, trgovce, da težava je v tem, da blaga, ki na kosilo ni prišel. Naslednjo mirani o tem kar s* godi doma obrtnike in skoraj vse druge naj bi ga kmet kupil ni. Na Vi-'sredo je policija v Solunu do-1 v starem kraju in poučeni o živ- podjetnike, tako zdaj sega tudi ru pri Domžalah so začeli pro- bila po pošti Polkovo legitima-jljenju vseh Slovencev izven sta-! P° kmečkih posestvih, zlasti ti- ke, ki bodo potrebnL dajati po teh vezanih cenah. Lju- cijo in koledar. Vsi papirji so re domovine. Za vse te namene bili zaviti in naslov je bil na- jim najbolj služi “Ameriška d je so hiteli v državno prodajalno in bi jadi* blaga za obleke. Toda za cel Vir je imela državna zadruga celih 30 metrov bla- ________(Dalje n« 8. »temi)_____ Izrael že prosi za mesto v Zvezi narodov Izrael imenujejo novo judovsko državo, ki je sedaj stara tri dni.. Mr. Moshe Shertok, zunanji minister začasne vlade Izraela, je poslal generalnemu tajniku Zveze narodov Mr. Trygve njo za sprejem nove ju-Na dru- DACHAU Vedeli smo že pred in med vojno, da v tem največjem in najgroznejšem koncentracijskem taborišču, kar jih je zgradil in napolnil Hitler, trpe in umirajo tudi Slovenci. Večinoma so do-trpeli in tam umrli. Le redki so mogli vse preživeti in se rešiti. stih katerih, lastniki niso tam, pa so si lastnino po vseh postavah pravično pridobili in jo s svojimi žulji ohranjevali. Ali je načrt zakona o tem že postal postava v Jugoslaviji ali ne, tega naš informator jasno ni vedel povedati. Da storimo vse kar moremo, smo se takoj obrnili na State Department v Washington in prosili za uradno obvestilo. Obenem smo prosili tudi za navodila kaj naj ameriški državljani store, da' zaščitijo svoje pravice. Kakor hitro bomo dobili odgovor, ga bomo objavili in napravili tudi nadaljne kora- pisan v grščini. Polk je pripravljal tajen sestanek z vodjem grških komunističnih upornikov Vafiades-om. Kakor pa je ugotovljeno, ni bil umorjen na potu na ta sestanek, ampak že poprej.. To je ugotovila zlasti njegova žena, Mrs. Rhea Polk, ki je dopotovala v Solun iz Alexandri-je. Našla je v njegovi hotelski sobi fotografski aparat, pisalni stroj, površnik in vsa Domovina.” Zato so mnogi takoj ko so prišli do zaslužka, že naš list naročili in postali njegovi dopisniki. Lastništvo lista želi v čim najpopolnejši meri ustreči vsem slovenskim ljudem in list izpopolniti do najvišje mere možnosti. Zato smo povabili k sodelovanju dr. Miha Kreka, ki je z veseljem obljubil, da bo odslej pri listu stalno pomagal. Poleg Mr. James Debevca in druge potrebščine, ki bi jih bil Mr. Frank Tureka, bo dr. Miha Tak slovensW človek^ ki so ga g*0*"1 Senator Robert A. Taft za to, da Zveza Narodov oboroži Izrael Naš ohajski kandidat za predsednika, senator Taft, je v nedeljo zvečer govoril na velikem zborovanju v New Yorku, Madison Square Garden. Zborovanje je bilo pod parolo: “Salut to Israel.” Dejal je: “Mi moramo sma g. Lie tudi zastopniki Ara&s Svojo žrtev, je za “Ameriško cev. Abdel Rahman Azzam Pa-| Domvoino” napisal povest svoje-sha, generalni tajnik arabske ga življenja tam. Resnična po Lige v svojem pismu zatrjuje, da so Arabci v Palestini intervenirali samo zato, da so zaščitili svoje sonarodnjake in da vzdržujejo red. Člani arabske Lige so: Egipt, Sirija, Libanon, Irak, Saudi Arabia, Trans Jordan in Yemen. Arabci še vedno trdijo, da bi bila enotna palestinska država edino pravilna rešitev. Kralj Abdullah, vladar Trans-Jordana je v posebnem telegramu javil da je njegova vojska zasedla Palestino. Podobno prijavo je napravila egiptovska vlada. vest, resničnega življenja v doslej najstrašnejši ječi sveta. Priobčevati jo bomo začeli v četrtek ta teden. Vojak iz Garfield Hts ubit v Arabiji Zadnji teden je treščil v Saudi Arabija ameriški bombnik B-29. Posadka 14 mož je bila ubita. Med temi je S/Sgt. Che-Ave. Garfield Heights, O. Bluster Badowski iz 9707 Sladder. žil je v zadnji vojni, leta 1946 se je vpisal pa ponovno. ------o------ KAM JI TUKAJ DOBRO. KATO S* PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BKOUNCR Tri na dan Stalno svetovno sodišče za vojne zločince Brig. Gen. Telford Taylor, vrhovni ameriški tožilec pri sodišču za vojne zločince v Nurnber-gu, je izjavil, da predlaga stalno svetovno sodišče za vojne zločine vseh vrst v bodočnosti Taylor smatra, da se stvar razvija okviru Združenih narodov in da bo verjetno do takega sodišča prišlo. Obenem je naglašal, da pri sedanjih procesih v Nurn. bergu ne gre za to, da bi bili nekateri oficirji sojeni zaradi tega, ker so izvrševali povelja kot vojaki armade, ki je bila poražena. Sojeni so bili izključno le kot zasebni obtoženci za to, če so zagrešili kršitve mednarodnih zakonov ali splošnih človeških osnovnih načel življenja. Močno je naglasil, da se nikdar v Nurn-bergu ni sodilo iz maščevanja. Dr. Robert W Kempner pa je tudi dajal izjavo o delu tega vojnega sodišča in zavračal očitke Tri možnosti so vzrok, zakaj je predsednik tako naglo priznal novo židovsko državo. Prvi vzrok: da bi si Arabci ne upali vpasti v državo, ki je priznana od Zed. držav. .* * * Druga možnost: ker je hotel s tem prehiteti Sovjetsko Rusijo ,ki je vedno zagovarjala delitev Palestine med Žide in Arab- ki v Numbergu mučeni in prisl ljeni, da dajo priznalne izjave. Dr. Kemper je rekel: “Nikdar nihče ni bil mučen v zvezi z nurn-berškimi sojenji. Noben obtoženec in noben zapornik nikdar ni trdil kaj takega. Tretja možnost, ki je po našem mnenju edino pravilno povedana: zaradi židovskih glasov (in kampanjskega bakšiša) Ameriki. Trije tanki gazolina so se razleteli v Colo. Grelnwood Springs, Colo. V tem mestu, ki šteje 3,000 prebivalcev, so se razleteli trije lal tanki gazolina pri Rose Motor 'Co. Več oseb je dobilo opekline in en cel mestni blok je pogorel, škodo cenijo nad en mi lijon dolarjev. Mesto leži 176 milj padno od Denverja. ob albansl moral srečati vodjo grških komunističnih guerilcev. Jasno je tudi, da tfe gre za umor običajnega značaja ali za rop, ker so pri pok. našli denarnico 3 300,000 drahem in zapestno uro. Na telesu pokojnega so jas znaki, da je bil ustreljen zadaj v glavo, zvezan na rokah in nogah in vržen v morje solunskem zalivu. Grški ministrski predsednik je takoj izjavil, da bo vlada z vsemi močmi skušala ugotoviti mo rilce in jih kaznovala, kakor hitro se najdejo. Policija je na delu in išče sumljive komuniste, ki so po vseh znakih ta zločin izvršili. George Polk je prvi ameriški časnikar, ki je bil umorjen grški civilni vojni. Poprej drugi ameriški zastopniki večkrat imeli sestanke voditelji grških komunističnih upornikov, pa se jim ni nikoli nič zgodilo. Nasprotno, vodje grške guerile so zelo radi govorili z ameriškimi časnikarji in jim dajali svoje podatke in razloge za borbo. V zadnjem času se je to stališče grških komunistov precej spremenilo. Radijske oddaje iz tbliških Slovencev. Prepričani smo, da bomo s to pridobitvijo našim prijateljem kar najbolj ustregli. Dr. Miha Krek je bil že svoj čas več let urednik ljubljanskega dnevnika “Slovenec,” sodeloval je pri listu “Domoljub” in pri delavskem glasilu “Pravica” v Ljubljani. Ford Motor Co. je apelirala na unijo, naj sprejme nižjo mezdo To je prišlo kot bomba v času, ko zahteva unija večjo mezdo drugod Detroit. — V času, ko so unije po Ameriki na pohodu za povišanje meizde, je prišla Ford Motor Co, na dan z zahtevo, da jme unija znižanje v voFordL _ ____________ _____________ čno. John Bugas, direktor Ford 1801 U GOLO tlTUK- njk, pomagajmo jdu COLUMBUS, Ohio — Tukaj je zboroval centralni odbor demokratske stranke države Ohio, ki je izvolil za načelnika Eugene Hanharta, za blagajnika Johna Elderja in za tajnico Mary Gal-lagher. Vsi trije so delovali v zadnji kampanji za Lauschetovo nominacijo. V novem državnem izvršnem odboru je 16 Cleve-landčanov, med temi tudi Slovenec Edward L. Pucel. Ves odbor j0 za predsednika, zdaj je pa je bil imenovan po direktivi Frank« Lauscheta. že siguren, da jo bo dobil. Predsednik Truman je popolnoma gotov, da bo še 4 leta predsednik Washington. — V hotelu Mayflower je bil banket organizacije mladih demokratov. Med drugimi odličnimi gosti je bil navzoč tudi predsednik Truman, ki je izjavil: “Naj vam povem ob tem času, da bo prihodnja štiri leta demokrat v Beli hiši in vi zdaj-te gledate vanj.” Mladi demo-kratje so napravili ob teh besedah predsedniku živahno o-vacijo. Predsednik je ob tej priliki tudi izrazil upanje, da ameriška zunanja politika ne bo zašla v predsedniško kampanjo, ker to ni politično vprašanje, ampak zadeva vsega naroda. To je bilo prvič od meseca marca, da je imel Mr. Truman kampanjski govor. V marcu je izjavil, da bo sprejel nominaci- tig AMERIŠKA POMOHIW /1-V'l l "" *• ... »sr1 ISiT Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. • Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50._ sko ustanovo in zahtevli, da naj vso vzgojo otrok prevzame njuham Cleaners, Mr Jo« to-država. Toda ruski boljševizem je zavrgel misel o tak h člo- b»$. M*.C.^tmk, veških “vzrejališčih.” Daši v Rusiji se vedno niso vsi zako- Mr. ni dobri, vendar število krepkih družin vedno bolj raste. V Združenih državah, kjer je vsako leto več razporok, pa je v tem oziru ravno narobe. V kapitalističnih državah se tudi vedno bolj razširja umetno omejevanje rojstev. A ruska vlada ima v načrtu omogočiti, da bo število rojstev lahko neo- me*eprofesor Kolbanovsky je svoje predavanje zaključil s trditvijo, da je zdrava in krepka družina življensko važna ustanova za sovjetsko Rusijo, za vzgojo njene mladine in za rusko proizvodnjo. , .. Kaj reči na te in podobne misli, ki jih je ta predavatelj izrazil v imenu sovjetske vlade? Gotovo moramo dati govorniku prav v marsičem. In moramo dati prav tudi sovjet- per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No-98 Tues., May 18,1948 Politika preobratov SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; ^ jfor ^ vorniku prav v marsičem, in moramu uan ptav tuu. ».jv,- Toda ta preobrat v družinski politiki sovjetske vlade je za nas en dokaz več, da je komunizem, ki ga sovjetska vlada, še vedno priznava kot neke vrste državno vero, velika zabloda. Ta korak, ki je z njim ruski bojlševizem zopet v eni točki popravil svoje lastno ravnanje in se tudi v eni točki več odpovedal marksističnemu evangeliju, znova dokazuje, da so marksistične teorije neuresničljive blodnje. Komunizem je dejansko le bolj sredstvo, ki z njim komunistični agitatorji varajo delavske množice, da po njihovih hrbtih lahko pridejo na državno krmilo. Ko pa so enkrat na vrhu in se čutijo dovolj močne, kaj hitro pozabijo na marksistične teorije o brezrazredni družbi, kjer bodo vsi enaki. Poleg tega lahko pripomnimo, da ta nova družinska politika še ne pomeni, da je sovjetski režim spremenil svojo diktatorsko naravo Kajti pravi razlog, da je sovjetska vlada nenadoma začela tako visoko ceniti trdno in močno družino, je še vedno le vsemogočna država in ne korist poedi-nih državljanov. Kakor naj bi sovjetski državljan služil državi kot poedinec, tako naj bi ji služil tudi kot družinski oče ali mati. Z nov,o družinsko politiko sovjetska vlada še ni vrnila poedinemu državljanu pravic in dostojanstva, ki mu gredo po naravi in ki mu jih nobena država ne sme vzeti. mfrBOc, Mr. S. Pavlow, Mr. Evelyn Jame« po 25c. Za vstopnice se je nabralo daril v skupnem znesku $54.50. Izdatkov smo imeli s prireditvijo samo $10. Tako je bil čisti dohodek $239.50. Hvala vsem sodelavcem, nabiralcem, podpornikom in udeležencem. Bog povrni! John Dolčič. Za Ligo slovenskih katol. A-merikancev je darovala Mrs. Mary Likovič, Bessemer, Pa., $5.00. ■o SP*-? Kadar bo zgodovinar pozno za nami pisal zgodovino sovjetske Rusije, bo imel dokaj težko nalugo. Tudi če bo imel na razpolago vse možne zgodovinske vire, njegovo delo ne bo lahko. Kajti sovjetska politika ni nekaj, čemur lahko slediš, kakor ravna cesta, ki jo vidiš na milje daleč pred in za seboj. Sovjetska politika je politika neprestanih preobratov in zavojev na levo in na desno, nazaj in naprej. Kar so sovjetski mogotci včeraj blagoslavljali, danes kolnejo; kar je bilo zanje včeraj preostanek buržujske družbe, ki jo je treba zatreti, bo morda jutri proglašeno za nekaj, za kar se je komunistična revolucija borila od vsega početka; kar je bilo včeraj škodljivo za “ljudstvo,” bo morda čez eno leto največja dobrina za blaginjo sovjetskih državljanov itd. itd., z eno besedo, srečni državljani sovjetske Rusije se ne smejo preveč začuditi, če nenadoma črno postane belo in narobe prav. ... . Lep primer takih preobratov v sovjetski Rusiji je stališče sovjetskega režima do družine. Človek ne bi verjel, če ne bi imel dejstev pred seboj. , Ko se je komunizem polastil oblasti v Rusiji, je začel strastno borbo proti vsemu, kar bi le količkaj dišalo po bur-žuaziji.” Ena izmed teh zablod buržujske družbe, ki jo je bilo treba na vsak način iztrebiti, je bil po mnenju očetov komnnistične Rusije tudi družina, namreč družina v tem smislu da se mož in žena zavežeta za vse življenje, da bosta v vzajemni pomoči živela skupaj ves življenje in vzgajala otroke, ki se bodo rodili iz te zveze. O tako nazadnjaško gledanje na to najosnovnejšo ustanovo človeškega rodu v novi Komunistični družbi ne more obstojati 1 Družino so si izmislili močnejšij zato da bi lažfe zatirali slabotnejše in tako uvedli kapitalizem! Družino si je izmislila Cerkev, zato da bi laže varala ljudske množice! Zato proč z družino! Komunizem prinaša svobodo človeku tudi v tem oziru, “ljubezen” mora biti svobodna, saj žival tudi ne pozna stalne družine! Tako ali podobno je bilo stališče sovjetskega režima v prvih dvajsetih letih njegove diktature nad ruskim narodom. Vlada je z zakoni skušala izpodkopati močno rusko družino. Po novih zakonih je bilo smešno lahko doseči raz-poroko, če je bil kdo tako nazadnjaški, da je sploh hotel skleniti zakon. Kajti vlada je tudi proglasila “svobodo ljubezni” in priznala nezakonskim otrokom popolnoma iste pravice kot v zakonu rojenim. Poleg tega je zakon tudi priznal pravico splava vsaki ženi, ki ni hotela sprejeti nase žrtve materinstva. Sovjetska vlada je tudi pospeševala skupno vzgojo otrok po državnih zavodih. Kakor naj bi v komunistični družbi vse postalo skupno, tako naj bi postala skupna rodnja in vzgoja otrok. Če pomislimo, da je po nauku komunizma človek samo višje razvita žival brez neumrjoče duše in brez osebnih pravic in osebne lastnine, bi skoraj dejali, da so bili komunistični prvaki v Rusiji dosledni v tej svoji politiki glede ustanove, ki jo imenujemo družino. Če je država ali družba vse, potem seveda tudi družina ne pomeni nič za človeški rod. To se pravi, družine sploh treba ni. A glej čudo! Po najnovejših poročilih, se je sovjetska Rusija iz nasprotnice družine na mah spremenila v najbolj gorečo zagovornico te splošno človeške in božje ustanove. In kakor je sovjetska propaganda prej proglašala stalno družinsko zvezo za preostanek buržujske družbe, tako slišimo sedaj, da je ravno narobe res: Komunistična družba zahteva močno družino, nestalna družinska zveza in omejevanje rojstev je ena izmed zablod gnile kapitalistične družbe, ki si bo sama sebi izkopala grob. Že 1. J944 je sovjetska vlada z zakonom zelo otežkoči-la razporokp. Sedaj pa se zdi, da bo še bolj trdno zaprla vrata “svobodni ljubezni.” Omembe vredno je, da je profesor-Kolbanovsky nedavno imel v Moskvi predavanje o ljubezni, zakonu in družini v socialistični družbi. To predavanje je samo del programa. ki ga ima vlada v načrtu, da bo z njim pripravila strožjo zakonodajo o družini. Govornik je ostro naglasil, kako pogubne posledice ima za otroka razporoka, in je dodal, “da je to nizkotno zločinsko dejanje, če živeči starši na-rede iz svojih otrok napol sirote.” Pokazal je tudi na razliko med živaljo in človekom. Žival čuti v sebi privlačnost do drugega spola, a prava ljubezen je lastna samo človeku; Ljubezen temelji tudi na naravni privlačnosti in bioloških teženjih, a bolj važen je višji dd ljubezni, ki je duhoven in socialen pojav. Ta duhovna plat ljubezni je bistvena za človekovo ljubezen. Nazor, da ljubezen med možem in ženo obstoji samo v telesnih odnosih med njima; je bil komunizmu popolnoma tuj. V sovjetski družbi — tako je nadaljeval predavatelj — je še nekaj takih obžalovanja vrednih preostankov kapitalističnega mišljenja in ravnanja. Tudi je še nekaj nizkotnih in nevrednih nazorov o “svobodni ljubezni,” ki še niso bili izkoreninjeni. Tako izprijeno ravnanje je popolnoma nevredno sovjetske družbe. Res je. da so nekateri marksistični teoretiki obsodili družino kot buržuj- Pisma iz domovine AL PA NE imuni mm m *................. BESEDA a NAHODA 111W1111111 H »H ******* m« MIHI H l-H 4WWH Nova skupina Slovencev prišla v Kanado Avonmore, Ont.—Pied kratkim, dne 30. aprila 1948, se je v Halifaxu izkrcala nova skupina 87 Slovencev - emigrantov, ki smo prišli začasno v Kanado kot železniški delavci. Vsi smo iz Kproške, skoi§ vsi iz Spittala. Odpeljali smo se 12. aprila iz Beljaka preko Salzburga na Stuttgart, kjer so se nam priključili begunci iz Nemčije, po večini Baltijci in Judje. En tak transport se nam je priključil še v Kehl-u na nemško - francoski meji. — Preko IStrassburga smo se V e-nem dnevu odpeljali v Cannes ob francoski rivijeri. Dne 19. aprila smo se vkrcali na grški potniški parnik “Nea Hellas.” Po dolgi vožnji — ustavili smo se samo v Lizboni, kjer so nas obiskali slovenski Salezijanci 5 po številu — smo se 30. aprila izkrcali v Kanadi. Vozili smo se v turističnem razredu. Oskrba je bila v začetku nekoliko slabša kot zadnje dni, tako da smo se pritožili. V vlaku od Halifaxa do Smith’s Falls (Ontario) pa odlična. Pogrešili smo le v Halifaxu kakšnega zastopnik IRO, ki bi še za nas zanimal ali nam dal kaka navodila. Pristaniški uradniki pa so bili z nami zelo prijazni in so nam v vsakem slučaju pomagali. Radi bi še kak ilaslov emigracijske pisarne ali podobno, kamor bi se lahko obračali za informacije itd. Imamo pa izredno srečo. — Skoro vsi smo ostali skupaj Mislim, da smo najmočnejša slovenska strnjena skupina Kanadi. Skupaj nas je 82 Slovencev, 3 Hrvatje in 2 SAa. O-stali so Baltijci in Ukrajinci. Zaposleni smo pri družbi “Canadian Pacific Railway” kot železnilki delavci. Začasno popravljamo progo med Avonmore in Montrealom. Vseh beguncev je 100. Stanujemo železniških vagonih. Za spanje Navidezno so začetne težave precejšnje, a upamo, da se bo s časom tudi to uredilo. Naj-bojj si želimo slovenskega duhovnika. Upam, da bomo tudi ro dosegli s časom. Tukajšnji katoličani, posebno še duhovnik, so nam zelo naklonjeni in nam je v tem oziru obljubil vso pomoč. Težava je samo v tem, da znamo premalo angleško, da bi se točno pomenili, Vižintin Janez care of H. J. Mc Farland Constr. Co. Avonmore, Ont. Canada. V Girardu so darovali za Ligo katol. Slovencev! Ladies Slovenian Club $12. Po $10.00: Mr. in Mrs. Clyde Helman, Fraternal Order of Eagles in Eckman Coal. Po $5.00: First National Bank, Girard Federal Saving, Neimenovana dobrotnica iz Bessemer, Ralph R. Millikin, šerif v Trumbull o-kraju, Mr. Leskovec iz Bessemer, Mrs. Mimie Blackstone, Mr. John Dolčič, Mrs. Paul Reagen, Zugas Bowling Lanes, Warren, O., Mrs. Stanley Sirnik, Mr. Frank Coz Sr., Gar-rettsville, O., Knights of Columbus, Mr. O’Connell Heon, Mr. L. C. Zeller, Serif Ralph Millikin, Warren, O. Mr. William E. Lasin, St. Patrick KS-KJ št. 250, Walter La Rue v Warren, O., Mr. Dominik Jezo, Mr. C. Ray Taylor. Po $3.00: Girard Importing Co., Mr. Peter M. Wellman. Po $2.00: Mr. in Mrs. John Leskovec, W. G. Martin, Mr. in Mrs. John Zore, Policijski načelnik Flory, Helen Swatek, Mr. in Mrs. Thomas Dillor, Mr. Anthony Rostan, Ben Franklin Store 1425, Stringer Jewelry, Girard Maytag Appl. Mr. I. D. Griffith. ;V " Po $1.00: . . Mr. Albert Miller, Mr. John je še prilično urejeno. Nima- Cronin, Mary Seitl, Mr. Bronk Cleveland (Newburgh), 0. — Dobil sem pismo iz vasi Fužina, fara Zagradec od prijatelja, ki je pred-leti bival tu v Newburghu. V tem pismu mi sporoča, da so oblasti naložile jako visoko carino od paketov poslanih iz Amerike. To pismo sem prejel še prej kot je bilo o tej carini objavljeno v Ameriški Domovini. Pravi, da so nekateri morali plačati od enega do dva tisočev dinarjev od paketa., Sedaj, 12. maja, pa sem zopet prejel pismo od istega prijatelja, ki mi pa sporoča, da so oblasti carino nekoliko omilile in da se od nekaterih pake tov plača le 50 dinarjev carine od paketa. Tako mi piše ta moj prijatelj iz domovine in obenem pa prosi za svojo sosedo Frančiško Strnad,- vas Fužina št. 21, pošta Zagradec pri Žužemberku, ker da je velika reva. Mož ji je umri. Imela je hišo in eno kravico, pa ji je vse zgorelo. Ona sa ma in dve hčeri živijo v veli kem pomanjkanju. Prosi me, da bi izprosil pri prijateljih kaj stare obleke in ji poslal. Ker vem, da živi v Clevelandu veliko število rojakov, kij«) dojpa.jiz fare,.Za- 1 gradeč in vedo za vas Fužina, bi prosil, če bi se kdo usmilil in hotel tem trem revam kaj pomagati. Ako kdo te ljudi pozna, naj se jih usmili, pa tudi, če jih ne pozna, naj vseeno kaj daruje. Ako ste pripravljeni storiti dobro delo in pomagati revežu, sem tudi jaz pripravljen sprejeti in jim potem poslati. Mogoče ima katera izmed rojakinj doma iz Zagradca kako obleko, ki fe več ne rabi, naj jo prinese meni in ko se bo nabralo za en pake.t, bom takoj odposlal in poštnino bom že sam plačal. Zatorej rojakinje, usmilite se reveža, ki vas prosi pomoči. Za vašo pomoč tem revam se vam že v naprej zahvaljujem s željo, da bi nikdo od vaše družine ne, bil kedaj prisiljen prositi tujih ljudi pomoči. Bog naj bo vaš plačnik! Jacob Resnik, 3599 E. 81st St., Cleveland 5, O. Slišal sem, da so Turkov ala zmajevali z glavo, ko so čitali o moji predstavi po Menišiji. Da ibi si ne upal tako potegniti armade za nos, so menili. In tista, da bi šel celo tako daleč, da bi samega cesarskega stotnika namočil v koritu sredi vasi, kot bi bil en kupec umazanega perila, ta da je p?, absolutno bosa, so rekli ata s posredovanjem if j ih sinčka Franceta, ki v našem oficu z drugim u-redniškim štabom prejiaša nadloge tega absolutno nepotrebnega in skrajno teptanega poklica. Turkovemu atu bi jaz, če bi nanesla prilika, da bi, recimo, sedela pri Krkotovem Tonetu v Madisonu pri poliču ohajčana, povedal, kakšni tiči da so bili njega dni Meniševci, k'' so si u-pali podvzeti stvari in zadeve, ki bi se jih nikjer drugje ne. Kaj niso fantički v Dolenji va si, ki spada prav za prav pod meniševsko komisijo, neke za ljubljene poletne noči, ko je dišala pokošena dettlja in so murenčki na vse mile viže pre pevali visoko pesem naših fantov — v noč pojoč — kakor je zapisal Ivan Zorman, prijeli samega cesarskega žandarja, Herblanovega Lojzeta, in ga z vso njegovo bojno opremo pe-tunkali v vaški potok, da mu je jemalo sapo in da se je komaj izvlekel iz mokre kopeli. Pomislite, samega visoko upoštevanega cesarskega orožnika so se lotili, pa ki je. imel v rokah pu-skp s tisto nevarno špico na vr- hu, pa tisti rožič ob strani, ki ga niso nosili zato, da bi ž njim sekljali kuhano repo In če so si upali na tako strahovito oboroženo cesarsko osebo, pa bi mi trije ne prijeli eno tako omeh-kuženo osebico, kot je razcar-;an armadni častnik, k' so nosili ob strani tisto polence, da se jim je vleklo po tleh in zaletavalo med noge. Prav toliko dela bi bilo, kot če bi vrgel kamen v vodo. To se pravi, pokrotvi-čilo se nam je, ker se je izbrana tarča spravila v varstvo patrulje petih mož, ki bi morda ne razumela naše šale in bi znala reči: holt, v imeno postave! eo onstran Jezerskega sedla-« kraj,'ki po svojem položaju tako živo spominja na gorenjski Tržič. Onstran Železne Kaple na Podjunski strani v precejšnji razdalji za zelenim, potegnjenim predgorjem, potisnjenim morda še bolj v ospredje tamošnje pokrajine stoji veličastna gora, toda brez onih smelih oblik, ki jih kaže sicer Oj streč, zajemajoča nas bolj po svoji razsežnosti kakor sli- Mi smo prispeli do Bonača, potem smo se pa ozrli naizaj po vasi ter poslušali, kako je gospod stotnik bentil, ko je letal iz kota v kot ter sprejemal od službujočih podčastnikov pokorna javljen j a, da je pri stotniji vse V redu. Ne bom preveč rekel, ako si mislim, da si je vsak podčastnik pri tem mislil: če mi ne verjameš, pokora cesarska, pa lezi po lestvi gor na skedenj ali kojolec in preglej, če je vsa “pakaža” doma. Verjamem tudi, da je velik del stotnikovih besed letel v naš kredit, ki se nam je moral u-makniti s ceste. Morda je bilo koncem konca zares dobro, da stotnik, ki je bil trd in nadut Nemec, ni razumel besed naše himne, ki sfno jo zapeli njegovemu polku v čast in slavo in ki je pripovedovala ter širila slavno zgodovino polka z besedami: pa tudi mi ga pihnemo, .vahtamo-krompir mftliffiV, mo prave razsvetljave (petrolejke), ni urejeno dovažanje vode, ki je precej daleč od vagonov; ni nobene mize za pisanje; sami sebi smo prepuščeni tudi kar se tiče pranja. .. K maši se vozimo v dve cerkvi precej oddaljeni od tu, ker ni lu nobene katoliške cerkve. Acerra, Mrs. Mary Gabrovšek, Mr. T. Corey, Mr. D. W. Wilson, Menser and Morrafl, Mr. A. Leper, Mrs. Mary Turk, Mrs, Amelia Robsel, Mrs. Joseph Copich, Niles, Mr. John Mulo-ry, Endres Gross Flowers, Mr. Dominic B. Ezzo, Mr. Frank Ambroce, Dr. Mc Clurkin, Cun- Od Kamniikih planin do Pliberka Ko sem stal prvič na Obirju in gledal raz njegov (»tri vrh —odtod tudi ime Oj streč—to lepo koroško zemljo, se mi je zazdel kot pravi kralj Koroške. Zato stoji zapisano o njem v “Koroški Sloveniji” (Pl. V. 1927): “Slovenski del koroške zemlje se zdi, da je sestavljen iz samih velikih planot, ki so kakor viseči vrtovi, postavljene druga poleg in nad drugo. Tako imamo dvoje planot v Gornjem Rožu: na eni blesti Baškega jezera svetlo oko, onstran Drave je planota, v katero je vkovan Vrbskega jezera temni smaragd. Ta terasa sega na drugi strani do pod nog starega Obirja, pokrajinskega kralja slovenske Koroške.’’ Obir je neposredni stražar Železne Kaple, ki se stiska v dolino Bele med Obirjem in Pe-' drugemu, vas vprašam, bi zaupali tako važno opravilo? “V listje grem,” je nazhanil čopčev Janezek. “Mislim, da smo opleli za nocoj. Nič ne bodi žalosten, Japček. ki se ti ni obnesla ukana. Lahko se pa zazdiš, da smeš zdajle stati sredi vasi, edini od vsega polta in ti nihče ne more do živeli.” “Saj se zazdim, pa kaj pomaga, ki se ne morem pobahati . _ . _ s svojo hrabrostjo. Človekxsa- kovitosti. To je Peca. m0 tedaj nekaj pomeni> kadar Ako imenujemo Obir kralja, | vgg obdnduje. prav tako se ,nram“ "u’ff0V0 sose' zdim sam sebi, kot bi prižgal moramo nazvati njegovo sosedo Peco—kraljico naše Koroške. Peca je resnična kraljica po svojem sijajnem polcžaju^kot zadnja mogočna gorska pre-graja na severnem delu naše zemlje. Vse, kar omejuje našo zemljo dalje na severu, je sredogorje, ravnina, gričevje . . . Sporedno s Peco, južno od nje, je druga taka zanimiva pregra-ja — nekoliko nižji in ožji, vitkejši greben — Ovševe. Niti Ovševa niti Peca nista v sklenjeni verigi, nego sta dve, rekel bi, skoro samostojni gorski gmoti, ki raseta iz gozdnate o-kolice, brez prave zveze, kakor smo jo sicer vajeni v sklenjeni vrsti Kamniških planin ali Karavank. To se pravi: med njima in sosednjimi gorami so tako globoke in obenem široke zaseke, da jima daje ta rahla zveza čisto svoj, zanimiv položaj. Le-ta jih izločuje iz vrste znanih in obiskanih gor. Prav zaradi tega svojega značaja pa imata posebno privlačnost za ono vrsto gorskih potnikov, ki ljubijo mir, samoto in prijetno izpremembp. In vse to ne najdeš lena Obirju,in Ovševi, marveč predvsem na Peci. Ona ne stoji v vrsti z drugimi, ona tvori sama svojo vrsto — kraljica! Je čudakinja med gorami, ka- kor je svoje vrste čudak—njen ne; sosed, ostroliki, vitki poglavar Koroške. Nad vse krasna mora biti pot iz Solčave na našo stran. Solčava z vitkim stolpom svoje marifiJtavanle r. 2. strani.) svečb, pa jo pokril z mernikom. Nekaj bo treba še ukreniti na to nocojšnjo noč, ki take ne bo nikoli več. Rad bi nekaj junaškega doprinesel, da bi šlo potem od roda do roda, kakor o Martinu Krpanu od Svete Trojice, pa še ki ni drugega doprinesel, kot da je tistemu ciganu od Brdavsa glavo snel, da ga je hotel potem cesar kar po sili za zeta k hiši. Saj 'bi bil Martin morda res priskočil, če bi dobil kakšni) pravdansko žensko stvar za ženo. Ponujali so mu kraljičino-Urško, ki je morala Krpanu v svojo veliko sramoto priznati,' da ne zna niti prašičem napraviti, niti krav pomol-zti, niti zamesiti čisto navadnega kruha v mirtingi. Kam bi s tako, je rekel Mratin in šel nazaj k Sveti Trojici. ’ Tam si je menda nakopal neko pokoro, ki ga je potem ustrahovala, da .ni bilo za nikamor. Njega, ki je kobilco prijel pod pazduho in jo prestavil kot snop ajde! Vidita, fantička, take prilike zame ne bo več, da se ovekovečim, kakor je nocoj. Nekaj si moramo še umisliti.” “Dobro, kar povej, kaj bi rad. Midva ti bova stala ob strani, naj se zgodi, kar se hoče,” je povedal Tomažičve To- “No, stopimo še malo gor po vasi,' morda se nam bo kaj u-rajmalo. Včasih kar samo pride, ko se človek najmanj nad-je,” sem rekel. Nak, spat pa šo ne Vrem. na ravno nalašč ne! r V graščinskem jarmu FR. JAKLIČ se bomo vsaj Materino srce je zaslutilo si-1 “Pojdi v hišo na. Sklonila se je k njemu in spoznali!” ga prisrčno bojela. Naposled so ga spravili v hi- “Janez! Moj sin! Kaj ti šo, kjer se je zgrudil k mizi na je?” Oče je pa dejal: “Ali si vendar prišel 1 Kaj ti pa je, da tako rovendaš?” “Jezus! Jezus! Manca!” je zastokal Janez in pogledal mater in očeta ter pogledal brata in žensko, ki je stala poleg njega, kakor, bi iskal pomoči in tolažbe. Ženska, ki je še ni poznal, se je pa zarežala: “Za ono joka, ki se je Mena-tu vrgla pod noge? Ni vredna solze!” “Ali je to res? Z Lahom?” se je zagnal Janez, ko je doumel zaničljivo izgovorjene besede in pričakoval potrdila, gledajoč pnega in drugega. Molčanje mu je potrdilo resnico novice, ki jo je slišal. “Tako, ta je to naredil! Ta e Preseke 1” Strašna kletev je bruhnila iz njega, vstal je in se obrnil, da gre izvršit smrtno grožnjo in se »svetit Lahu za vse, kar mu je povzročil hudega in bridkega. “Jaz ga bom!” klop in si podprl z obema rokama glavo ter bridko jokal in ječal, a tudi klel in se grozil, kakor so pač nanesle misli, ki so se mu pqdile po glavi druga za drugo. Nič ni bil lačen, samo žejen, žejen. Mati mu je prinesla hladnega mleka, da se ga je napil. Potem je začutil tudi praznoto v želodcu, da je stegnil roko po črnem, kruhu, ki ga je bila položila predenj svakinja. V peči je zaplapolal ogenj. Pogledal je materi v obraz, pogledal ožeta in videl brata in ženo njegovo. Razgledal se je po hiši, razsvetljeni od lesene luči. Tako je bilo kakor nekdaj. In ko ga je obdalo to občutje, ko je njegova duša vsrkavala mir domače hiše in so ljpbljeni oblralzi polni sočutja ljubezni zrli vanj, tedaj se Škrtnil je z zobmi in oči so se mu zasvetile od divjega hrepenenja po maščevanju. “Strl ga bom kakor gada! Nikoli več ne bo zalezovali 'Toda,,kg se je obrnil, da bi šel takoj ___ _____ izvršit krvavo grožnjo, tedaj se ga je oklenila mati in oče ga je prijel in tudi Jože je stgenil roko, da bi ga ustavil. Držali so ga in mu prigovarjali, naj bo pametem, naj pusti Laha, ki ni vreden, da bi po- spodrsnila nič slutil, je Manca. Nihče ni Pred nekaj časom vas, c če tedaj je povedala, da bo — logar, lažnivi naslinež. ‘Ubijem ga!” je zopet vzkipelo v njem, da je skušal vstati, pa so ga potlačili nazaj in pomirili z jokom in besedo. “Pusti ga! Dovolj nam je VESTI IZ SLOVENIJE m ______________ _____ - , je kri, ki je vrela v njem in raz- __ ----- .. . burjala strasti, začela počas- župnik Fister! neje pretakati po žilah in strast se je polegala. ___________________________ In tedaj so mu povedali, od- sedaj je župnik obdelal en hek- (NadaUevanJe • 1. stnnl) ga. Kako so si teh 30 metrov razdelili, povest ne pove. j REČICA PRI BLEDU. — Veliko pohujšanje med komunističnimi verniki se je zgodilo 19. marca na Rečici pri Bledu. Praznik svetega Jožefa je v Sloveniji še zapovedan praznik po cerkveno. Pa se je zgodilo, da so šli delavci ta dan k maši namesto, da bi šli delat. Toliko jih je izostalo, da sta morali ta dan stati žaga in strojnica. Vsi delavci, ki so izostali, so dosegli posebno čast. Vsi so-z imenom našteti v “Lj. pr.” 23. marca in ozmerjani, da jim manjka politične zavesti. Torej čisto pravi "reakcijonarji" in “klerofašisti” ali kakor že zmerjate v Ameriki po natlnaprednih listih take ljudi, ki polsušajo staro vero namesto nove. ŠT. JERNEJ NA DOLENJ-SKEJJ. — šentjernejski komunisti so poskrbeli, da je “nova” obzlast ustrelila župnika Cerkovnika. Pa ni njegov naslednik skoro nič manj reakcijonaren. Da čujete, kaj je naredil novi župnik Fister! Tam je večina cerkvenega posestva ki ga župnik uživa razlaščeno. Toda še tcuaj O V »ll u J#v»v\,v. *•»»» “'-““J JC —r**«*-------------- --------7- kod je doma nevesta, njegova tar zemlje več, kot bi jo smel po svakipja, povedali so mu, da razlastitvi. Da pa je pohujša- SVaK.lVJa> puveuau »V mu, Ua Itttmouivi. ua jc pouujo«- Žontar ni več rihtar in kako je nje še večje je, celo krajevni od- ________.m- -m------- vtjujs.. i____________i_i— boj- naklonjen župniku pri tem ' hoče dati tisto preveč obde- je pa počilo, in ko je Cecman lano zemljo župniku kar v na-robantil, da je prišla mirit vsa jem. Kakor da se vsi boje žup- ... J- .. t n_____JI ..__ JL,ana, KI m vreueu, ua ui pu- ------------“ , n človek aaradi njega nare- žejjj,a™dl badega' _ , se je le upiral m zaganjal. Strast maščevanja, ki ga Tedaj je dejal oče: “Vidiš fant, ali se je bilo tre- nikove zemlje. Zaradi tega je župnik Fister ozmerjan v pravični “Lj. pr,” s špekulantom. Dopisnik pravi da je tudi izkoriščevalec, ker je ljudski oblasti lansko leto prikril nekaj pšenice. Torej sedaj veste, kaj je v Jugoslaviji špekulant. Tudi to je^ treba vedeti. da se v Jugosla- vrtec. Ker so nune in te v novi Jugoslaviji ne morejo otrok vzgajati, je pravična oblast nunam hišo vzela in nune iz nje nagnala. Toda .te nune so znale /zbujati umsiljenje celo pri mestnem odboru in se je izselitev za več mesecev zavlekla. Tako so nune preprečevale, da bi iz njih hiše nastal državni zavod za “dom igre in dela.” Pa še več! Te nune prihajajo nazaj in ljudem pripovedujejo, naj ne dajejo otrok v vzgojo brezvercem. No, pa rečite tam v Ameriki, da niso slovenske nune res hudobne stvari. Celo proti ljudski oblasti branijo krščansko vzgojo otrok! V isti Doljni Lendavi imajo župnika Holcarja. Ker je v Dolnji Lendavi tudi nekaj Madžarov se je naučil njih jezika in včasih tudi njim popridigal. Toda “ljudska oblast” je rekla, da ne sme. Župnik pa je ni ubogal; Ko je neko nedeljo spet govoril izpred oltarja, je pristopil komunist in ga udaril, župnik pa je močan in tako se je zgodilo, da je napadalec dobil tako klofuto nazaj, da se je zvalil po tleh. Po maši so župnika areti-' rali in odpeljali. Toda ljudje so drli za njim in ga “ljudski oblasti” iztrgali, župnik se je vrnil župnišče. Kako se bo ?adeva še končala, ne vemo.!; TURNIŠČE. — Blizu Turnišča v Prekmurju so ljudje rekli, da se je prikazovala Mati božja. Ljudje so rekli, da je res. Cerkev ni rekla ničesar. Toda oblast” vtika v vsako stvar, zato Ko jo prvič ugledaš od te ali tudi ljudstvo vsaki dan bolj so- one strani, bi jo smatral za ka-vraži vse, kar je v zvezi s parti- ko zapuščeno podružnico, pa' zanstvom. Nad št. Jernejem na je vendar farna cerkev kopriv-Dolenjskem je pod Gorjanci naj- niška, višja vas Javorovica, Tu je sku- In na tej strani gora? Tu pen grob 118 partizanov. Veči- prebiva trdoživi slovenski rod na teh je padla v borbi z doma- Neuklonjen skozi stoletja zre čimi domobranci. Ta grob časte Peci in Obirju v obraz, odkoder partizani. Toda sedaj beremo, in dokoder seže slovenskega je-da domačini tega groba ne spo- zika glas. Kajti poleg kralja štujejo. ampak tam vse razme- Obirja se vidi tudi kraljica čejo. Gotovo to ni pametno in Peca P™v od vseh krajev na-brezmiselno, kaže pa, da si lju- še Koroške, bežni “ljudska oblast” ni znala V skoro ravni črti priromaš pridobiti do Pece. In zdaj sc ji vzpneš ZGODBA O DVEH TATO- na vrh. Ako Premotria nieno VIH. Kako ljudje mislijo o vlad- 'ego, vidiš, da je smer njeneg* nih ljudeh priča sledeče, kar si 9grebena, če smemo to pravo “ljudstvo” rado pripove- široko valovito in visoko pla-J . noto tako imenovati, vzhod — Titovi miličniki ali žandarji zahod. Od glavnega grebena se po starem peljejo nekoga v za- Prot. jugu odcepi stranski gre-por. Nekdo jih vpraša kaj jena- Pobo4>e naravn0 ba‘ redil, žandar kratko odgovori: da na stranl v stranskl do‘ - — - v vladne zadeve.” OD KAMNIŠKIH PLANIN DO PLIBERKA (Dalje na 3. strani) se Marija ne prikazuje. Ker v Jugoslaviji samo ljudska oblast vse ve in vse prav stori, je prepovedala, da bi šel kdo molit tja, kjer sp rekli, da se jfc.bila Mari- je bila popolnoma prevzela, je ha zaradi ženske preganjati iskala duška. graščino? Ali je bila vredna? “Moram ga! Pustite me, jaz “Oče! Kaj Vi- veste. Jaz ga moram!” sem jo imel rad.” “Janez! Sin moj! Otrok “O, dobro vem. Ni bilo vre-moj! Ne zapusti svoje matere! dno! Zaradi nje že ne! To Ne zapusti me! Nikar se ne vsi vidimo. In toliko smopre-pogubljaj!” trpeli! _ _ . Tako je prosila mati in se ga “Pa saj jo lahko dobiš, če jo še tesnčje ovijala, da bi ga hočeš, saj poznaš Laha, ki jo priklenila nase, da bi ga rešila bo gotovo pustil v sramoti,” je groznih namenov, ki jih je ho-menil Jože. tel izvršiti. “Jaz pa naj bi zibal njegove "Sin! Ali me nimaš več rad? otroke,” je dejal bridko Janez. Ne ljubiš svoje matere? Celo “Ne! Ne! Nikdar! Zlodi s Pre-večnost te nisem videla, a se- seke bi se mi preveč krohotal! daj nočeš, da bi se te nagledala. Na konec sveta grem rajši!” Janez! Janez! Ubogaj me! In čudno, stari je pograbil to Pojdi v hišo! Janez, tvoja mati misel ter mu pritrdil: “Le poj-sem!” I di 1 Ko ne boš videl nje in ne In kakor se vda vroče železo boš več srečaval njega, boš na-pod udarci kovaškega kladiva, šel zopet mir srca. Umekni se tako je odnehaval Janez v svo- graščini, ki ti je vedno za pe-jih namenih radi iskrene pro- tami. _ Tudi jaz bi šel, ko bi bil šnje svoje matere. Postajal je mlad.” mehkejši, v srcu se je polegal “Pojdem! Saj je vse druga-Vihar. ! če, nego sem mislil. Precej “Pojdi v hišo, ko te prosimo, grem, še nocoj!” Pogovoriti se daj, saj nisi živi- Mati ga je sicer ustavljala, na; toliko časa se nismo videli,” Laj ne hodi po svetu, a ko je je prosil oče in ga vlekel nazaj, končno spoznala, zakaj mu oče In brat ga je držal in prosil I prigovarja, mu ni več branila, in svakinja ga je nagovarjala:) “Saj res! Pojdi; Tesno je vzhodnem pobočju grebena, leži koča. Lepa je — in prvovrstna, pravi “planipski dom”! Od nje te vabijo vedre višave, v soncu se smejoče Pece. Višave pravim, kajti Peca ni vrh, nego majhno kraljestvo bolj ali cerkve je po vsej podobi naša manj položenih vrhov, med ka-slovenska — Sveta Kri — seve- terimi so razni kotli in kotliči, da brez ogromnega ozadja Ve- i^or da si kje na Krasu, likega Kleka. Iz Solčave nas £e 0d koče pregledaš lep del vede pot skozi široko in globo- slovenske, čisto posebne, svoje-ko usedo med Radoho in Ovše- vrgtne zemlje. Temne so bliži-vo v gorsko krajino, ki je vsa ne ;n daljne kupole gc^a, temen pogreznjena v gozdno tišino, ^ot Meže in Črne, ki je res ves Globoka, v gozd odeta useda da- jrn> a še mnogo bolj znamenit je tudi Radohi kakor najbližžji po svojih svinčenih rudnikih, sosedi Ovševe samostojen polo- gaj sta Meža in Črna središči, žaj. — Razmeroma široka je rudarskih uradov, rudokopov, tfi useda, ki ju veže in razdvaja topilnic in dimnikov in vsega obenem. kar še prinpse s seboj ta črni ______ „„ „„ _______ _______ Sprejme se belo žensko za po- Na gozdnem potu, pad to u- obrat s SVojim bolj ali manj ve- moč v Cafeteriji, delo 5 dni v sedo — Sleme — je pa toliko aenm obeležjem. Toda vse to ted "““V i””’,7 i T, -;, vrzeli, da uživaš z raznih točk n; njč proti razgledu, ki se nu- ma ljudska oblast je odločite, a razglede na Solčavske di s katerekoli višinske točke se Marna ne nnkazuje. Ker v ,jbgirne PeCe, nele z najvišje. Onstran te usede so temne Za Ovševo, našo nižjo vziporcd-doline, ki vse tonejo v črnem no sosedo, ki bi jo lahko nazva-gozdu. Kakor iz breztalne, U “malo Peco,” se razvrsti pred temne globine, raste onstran nami vsa skupina Kamniških .... V blag spomin ob tretji obletnici smrti nepozabnega očeta Valentine Turk ki nas je zapustil za vedno dne 18. maja 1945 Tri dolga lata 10 potekla, kar v tihi gomili spiš, ljubljeni naš oče. Sladko počivaš zdaj v grobu, rešen si življenjskih muk, duh Tvoj pa še vedno živil Žalujoči sinovi in hči Cleveland, O., dne 18. maja 1948 DELO DOBIJO Za Cafeterijo tednu, zastonj hrana in unifor-Pokličite Cleveland Shopping News Cafeteria Vprašajte za Mrs. Smith HE 4444. (x) viji ne more tožiti kakega lista, če ta duhovnika ozmerja. Proti vladajočim komunistom ni obrambe. IZ DOLNJE LENDAVE v Prekmurju piše nekdo 6. apr. v “Ti nr” kako hudobne nunej bodm Jugoslaviji, Ai n—.*«! T„ /avobovk* fod «*■ so imele nune za otroke otroški I JANCI. vseeno hodili tja molit. ----- stori “ljudska oblast”? Vsakega, ki so ga dobili, so poslali za nekaj dni na prisilno delo. Taka je namrče svoboda v “novi” svo- vitem hrbtu v svetlo zelehje rokih planinskih trat — stara “siva Peca,” ’ki pfc je skoro bolj zelena kot siva. Tiha, neznana, Vsa slovenska Podjuna se nam 3meji s svojimi bujnimi polji. Na njej še govori naš rod svo- ; ' :#Sf zelena KOI Siva. lina, mama..-, a ujej oc ----- skoro zapuščena je razvodnica je kleno narečje, najbogatejše Constance Joannes, Model, Is “Old Fashioned” Girl; Cooks, Too; “No girl really a aays Constance Joannes Jota Mg MM m** Saldng my lavorlte dish, which Is American American Lobster 3 onions 2 cans of whole tomatoes (for six people). "r*“ rr,it£S —5£S£b3£=§2 j need, every drop that is not an* real Kitchen thr ovorv mund to *,our nieat ^6&ler. V fiapuovva.a* JO - -------- med dotoki Meže in dotoki žele-zokapelske Bele. Gori na bregu se zasveti o-samljena bela cerkvica. V tem predelu naše zemlje jih je videti le malo. Sv. Jakob Mežiški je na osojni strani Koprivne^ a je vendar točka polna sonca, 1066 metrov nad morjem. To je farna cerkvica dolge, raztresene vasi. Tu bi ti zapel pesem sveti samoti in veličastvu mi-i. Pozdravljen, koprivniški Sv. Jakob. Take fare še nisem videl. Celo Sv. Trije kralji nad Vrhniko imajo nekaj hiš v bregu. Tu pa se še tistih par človeških zgradb takorekoč skriva in potuhne. Iz objema gozda se sprosti beli zvonik svetle cerkvice, ki je kakor igračica na mali trati, za njo sta skrita župnišče in gostilna, skoro najlepša na svetu, čeprav tako skromna. Gramih« CSttSSSg 4* not «d m • «•* M M* Iwpftf OWE IM DAY kHSHS že v naši hiši. Svet je velik in ondi ne boš srečaval Mena-ta in boš pozabil Manco, ki te ni mogla dočakati v zvestobi.” Skuhala mu je nekaj, ki je bilo za večerjo in zatrjk, nakuhala mu je jajc za popotničo, in preden je pogledal beli dan skozi majhna okna, je bil Glavanov Janez opravljen, da gre z doma, kamor je šd pred nekaj urami hitel z nepopisnim hrepenenjem. (Konec prihodnjič) raw; —Kitajski zid je dolg 2700 km, širok pa toliko, da bi se lahko ognila dva avtomobila, če bi vozila po zidu. Zgradili so ga marljivi Kitajci že v 3. stolet-ju pred Kr., in so s tem ogromnim delom zavarovali mejo na-pram Mongolom, ki so s severa vdirali v Kitajsko. Morajo imeti orodje. Delo je 40 ur na teden; plača od ure-incen-tive rate. med vsemi slovenskimi. Peca je na našo koroško stran tako odsekana, kakor je odsekana proti dolini Tople, prav kakor Karavanke proti ro-žanski strani. Skoro navpične stene se spuščajo proti gozdom, ki krijejo do višine 1800 metrov pobočje skoro vseh slovenskih gora. Tako tavaš po tej samoti skoro prav do Pliberka. Postaja Pliberk leži bolj sredi ravnine, dočim je mesto pomaknjeno dalje proti severu, kjer se nekaj holmov približa Bistrici: brez slikovitega gradu na enem od Sob« se odda muusviicgu g,auu no vMVH. - — v Euclidu se odda sobo zapo-njih si skoTO ne moreš misliti klenemu moškemu ali ženski, pri nobene naše pokrajine. Tu je sredšiče naše Koroške, tu slišiš našo besedo, tu pluje do neba pesem našega , srca — slovenska beseda — tu smo mi doma! mirni družini, s hrano ali brez. lahko tudi kuha. Pokličite KE 7520. (99) Kokoš Učitelj: "Jakec, katera žival je najkoristnejša?” Jakec: “Kokoš.” Učitelj: “Zakaj?” Jakec: “Jemo jo lahko pred njenim rojstvom in po njeni smrti!” Cementna dela Izdelujem vsakovrstna cementna delaj kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. Leo Troha _ 22031 Miller Ave. Euclid, O. Tel. IV 2494 (Tue. Thurs. X.) Thomas Flower Shop Blagoslov ribiškim, ladjam. - V slikovitem sprevodu »e je vrstilo okrog 100 ribiških CVETLICE m prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 14311 Sl. CUir Ave. GL 4316 Res.: EN 8635 Zglasite se pri OLIVER CORP. 19300 Euclid Ave. (99) HALI OGLASI Znamke I Jugoslovanske znamke ' prodaja August Hollander 0419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) Lepa prilika Naprodaj je trgovsko poslopje v lepi okolici na vzhodni strani, zidano poslopje, 2 prodajalni in garaže,-hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej. V spodnje 'se lahko takoj selite. Za ogled pokličite lastnika po 6 uri zvečer IV 3389. - (102) JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCY TRANCES Z ULICE, uent Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe mi miS NEFF ROAD VSE VRSTE RADIJEV - PRALNIKOV in ČISTILCEV POPRAVIMO V 24 URAH Zastonj prylemo iskat in pripeljemo nazaj MALZ ELECTRIC $902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 VelrinKja IVAN MATIČIČ mnnnrLruinjmjmrum^^ Pa Jože bi jih nazadnje še odmeva, le Jožetov klic se raz-kako prebrodil, Jerač pa spioh lega daleč do gozda. Jože se ne zna plavati. In če že tvegata in jih pregazita, kaj pa potlej, kje je še kopna zemlja! Ne, ne, blazno misliti, nikoli ne pregazita teh neznanskih globin! Samo rini, odrivaj, četudi ti počijo kite ali kost. Bolje je pohabljen na kopno, kot pa zdrav v hladne globine .... Kako sta izmučena, premočena od potu in valov, a ne moreta Iz strašne zagat.e Kaj če bi poklicala na pomoč? Ne, Jerač ne mara, sram ga je. Sicer pa kako naj jima pride kdo na pomoč? Čolna nima nihče, s plavanjem nič ne koristi, samo s splavom, a tega mora šele napraviti. Saj ni včeraj nihče vedel, da bosta danes Petrinova kosca grabila seno nad požiralniki in da ju bo treba reševati. Jerač vsak Jožetov predlog jezno odbije, on se hoče rešiti z lastno močjo — ali pa poginiti. Jožetu pa ni vseeno, on ne mara umreti. Tudi Jerač se zaveda, da je Jože tu ■n da ga ne' more potegniti za sabo v žrelo, zato se tako silno upira poginu, niti za trenutek ne popusti. Jože se zbegan ozira na vse strani. Devica planinska, noč ju bo zalotila, kaj bo potlej ? Omagala bosta, spustila kole — in se pogreznila . . . Devica planinska! Jože ne bo nikoli več videl PetrinGve hiše, nikoli več matere, nikoli več ne bo mogel na Gornje Jablane . . Mati planinska, mar mora biti na lepem vaega konec? “Na pomoč!” blazno, na vse grlo. Jerač se samo zdrzne, ne reče nič, oprijemlje se venomer s kolom opore. Od nikoder ni spomni zdaj na Lovreta in se ozira tja čez. Nič ga ne vidi, ga že zakriva večerna mrako-ba. Gotovo ju nestrpen pričakuje in bi jima prišel rad na pomoč, če bi ju videl. A kako naj pride, naj mar z volmi priplava? Jožeta se loteva obup. V glavi se mU vrti, pošastno se sučejo valovi okrog njega. Tedaj Jerač nekaj zavpije. S kolom je zatipal neko skalo pa namigne Jožetu, naj še on brž poprime s kolom. Rini, tišči, za življenje gre! S poslednjimi močmi se Upreta, rineta, življenje hočeta, proč iznad teh strahotnih žrel! Splav se premakne, pljuskne iz vrtinca, čim izgubijo koli oporo, zdrči zopet nazaj. Obupno se spogledata. Zdaj je vsega konec, ob poslednji opori jima je spodrsnilo. Vendar splava še ni razbilo in Jerač znova rije za oporami, pa najde še eno. Tako, zdaj se morata upreti najprej ob prvo skalo, potem se oprimeta druge. Z novimi upi poskusita srečo. Kakor prej se opreta ob skalo, da se splav premakne, zatem se upre Jerač ob drugo skalo. Ko sta se že toliko odrinila, priskoči še Jože k Jreačevi opori. V tem pa Jerač obupno zakriči, — kol se mu je zlomil . . Vsa sda vrtinca obvisi zdaj na Jožetovem kolu, e Jože drži, da vse poka v njem. Previdno, a silovito se oprime te poslednje rešilne bilke zdaj še Jerač. Silovito odrine in sune — in splav zdrči iz vrtinca daleč ven na mirno vodno gla- našel. zakriči Jože dino. Jože se ozre proti gori in se riji planinski! Jerač pa zalu-či konec zlomljenega kola proti požiralniku in zakolne: “Prekleti golt goltavi!” Nato sklo-glavo in težko sope, do skrajnosti zdelan. Nekoč bi mu ne bilo nič, vsak napor je z 'lahkoto premagal, z eno samo roko bi vodil splav, danes ga pa težijo leta in ni več kos viharnim podvigom. Jože odganja splav proti obrežju, dasi V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA ISKRENO LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN MATI ROSE VIDMAR ki jo je Bog poklical k sebi in je zatisnila svoje'mile oči in mirno za vedno zaspala dne 18. maja 1943 Pet let je že minulo, ker Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih živi blag spomin. Zbogom Ti sedaj želimo, m grob Tvoj spomini hite, počivaj mimo, draga mati, in plačilo božje uživaj. žalujoči ostali: IGNAC VIDMAR, soprog;» SINOVI, HČERE, SINAHE, ZETJE, VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, 0., 18. maja 1948, tudi že težko sope. Vendar poganja splav z novimi močmi ob sladki zavesti, da se vrača v življenje . . Še pojde na Jablane, da, precej v nedeljo pojde. Tisto, kar je bilo zadnjič, ko je kamenje frčalo, tisto je že' pozabljeno. Jože bi naj rajši-zavriskal od same sreče, a je bil le preveč izmučen. Končno sta prispela k obre-žžju. Bilo je že mračno, a Lovre ju je še vedno čakal in ves nestrjen planil k njima. Kod ra božji križ sta se vlačila tako dolgo? Nazadnje pa prideta še prazna. Le kaj sta počela!-“Ribe sva lovila,” mi: zabrusi Jerač. Jože pa noče nič reči. Splav izvlečejo iz vode, ga vržejo na voz—pa hajdi v klance! Ko so prišli do Orehovja, je krenil Jerač v svojo bajto, dasi sta ga fanta silila večerjat. Ne, nič ne mara, sit je vsega, oa gre počivat. Hudo je zdelani razen tega pa slabe volje, da bi ves svet premlatil, spopade] se s samim zlomkom. A se ne more, kar glavo poveša in korak mu je mahedrav. Prekleti golt, ti so z Jeračem danes plesali in ga ugnali. Jože je moral doma le priznati, kako in kaj je bilo. Pe-trinka se je kar za glavo prijela, ko ga je zagledala: “Kod si pa hodil, kaj si počel za sveti božji križ! Si v Učanko padel ? Tak si kot bi se izvlekel iz brezna.” Ko jim je fant stvar ralzložil, je Petrinka brž poslala Jeraču večerjo pa lonček lipovega čaja z brinjevcem. Prav tako je postregla tudi Jožetu, šla nazadnje za njim na svisli in ga dobro zadela z odejami kakor otroka. Petrin se je pa jezil: “Ali nisem rekel, naj ne hodita! Se je mar splačalo spuščati v tako nevarnost zaradi tistih par košev gnilega sena! Prav toliko jima hasne ves trud, kakor staremu Kutežu, ki je kopal krampom za strelo, ko mu je razkopala tepko. Tako globoko jamo je izkopal, a strele le ni Kaj je imel od tega? pri gospodinjstvu, če moreš. Toliko betičnikov pri hiši, dekle pa samo še eno, a še to se-že ozira, kdaj bo zletelo iz gnezda. Seve, Petrinki je lahko hudo. Saj ji Polonica kar dva ognjiščna vogla podpira, včasih celo tri. Vse ji tako k rokam stoji, zraven pa še poje. Ni z 1 o m ek, da bi se je branili pri Orešnikovih, niti pri Jelenovih ne, celo Ložanovi bi jo marali. ePtrinki je kar sitno, ker jo ljudje tako hvalijo. Pa delaj, jo ima rada, bi vendar rajši vi- ma! dela, da bi se ljudje manj zanimali zanjo in db bi je sploh ne videli. Dekle naj bi ostalo lepo pri hiši in pri Petrinki. A mora venomer poslušati: "Ah, vaša Polonica, to je dekle! Brhka je, pridna, lahko si bo izbirala ženina. Kaj jo boste dali pes Orešnikovim? France si bo lahko prste oblizal, če jo dobi. Škoda, da jo imate še doma, lahko bi se že možila.” Tako torej, klemani sneden- Mar jo je Petrnka zato I osrečiti,, marveč da jim bo na ila, da bo drugim delala razpolago in jim garala vse življenje, ker je pridna. Petrinki se vse to po glavi mota in je _________________________________ kar nevoljna. Toda ali more pulijo, ne zato da bi jo hoteli kaj storiti proti temu? Nič. vzgojila, in drugim na razpolago? Mati pa sama delaj in molči, medtem ko se drugi za tvojo hčer Kakor se ji dobro zdi in kakor ci! Škoda, da jo imate že do- VAŽNA OBJAVA O ODPREMLJENJU POŠILJK V JUGOSLAVIJO S tem naznanjamo, da bomo začasno prenehali s prejemanjem naročil za moko in pakete, radi novih odredb Trgovskega Departmenta v pogledu pošiljanja hrane in moke. V kratkem času bomo organizirali delo v skladu s temi in drugimi novimi odredbami, o čemer bomo javnost obvestili. Prosimo, da do nadaljnega obvestila ne pošiljate nobenega naročila. Vsa naročila poslana do sedaj, bodo redno od-premljena, o čemer bomo posamezne naročitelje obvestili. DOBROVOLJNI ODBOR 245 West J8th Street Phone: WA 4 - 9016 New York 11, N. Y. OPPORTUNITY TO LEARN A PROFITABLE TRADE De SIMIO SCHOOL OF SHOE REPAIR G. I. Approved Cleveland’s Oldest Classes: 7 to 12; 12 to 5; 5 to 10 For Information Phone or Write Miss Praught 418 Frankfort SU 5542 -AND THE WORST IS YET TO CONE '-in najhnjše šele pride Nič, jAmo je moral zopet zasuti. In kaj imata naša dva od te-oddahne; rešena’ sta, hvala Ma- ga pehanja za košem sena? Nič, Kralj Abdallah, ki mm ga predstavlja gornja slika in ki kraljuje v Trans-jordaniji, zahteva, da dobijo Arabci nadoblast nad Palestino, kakor tudi nad Jeruzalemom, Nazaretom in Betlehemom, ..ko ..preneha angleška oblmt 15. maja. Zidom pa obljublja narodno domovim in državljanske pravice mokra sta do kože pa splav bosta morala zopet razdreti?” “Pusti ljudem veselje," ga zavrne Petrinka. “Kutež je imel veselje stikati za strelo, naša sta hotela zamašiti Učanki požiralnike. Čast Bogu, da jih nista zamašila in da ju niso požrli!” “Nekateri se radi spuščajo na nevarna pota,” dostavi Po-ionica in po strani pogleda Miho. “Drugi se pa radi ozirajo mimo Orčšnikovega kota,” mahne Miha Polonico. “Hehehe, dobro si jo zago-i voril,” mu pritrdi mati. Polonica zardi pa mu jo brž skuša vrniti: “Naj se ozira, te-pek pa le ne pobira, kakor tisti, ki hodijo na Jablane pa prinesejo tepke na glavi, hihi-hi!” Ta mu jo je zasolila, da je Miha kar vrata zaloputnil. Kaj pa je namigaval Miha nekaj o Orešnikovem kotu? Da se Po-ionica tja ozira, za kom neki?— [ no, za Francetom. — Za čigavim Francetom, mar za Orešnikovim Frankom? Kaj se je vrnil iz Amerike? — I kajpak se je vrnil, kaj še ne veste? Pa se je kat brž zagledal v Petrinovo Polonico, ona pa vanj. Jeli to kaj čudnega? Saj se je Polonica razvila, da je kaj. Dva in dvajset jih ima, in zdi se ji, da bi bila že godna za možitev. Petrinki se še ne zdi, o, še dolgo ne! Ker če še Polonico izgubi, potlej ostane sama UTjTjriinjmrmjiJTJurmrLr^^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR elanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 4%% obresti na zemljišča in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Zc pojasnila in informacije piiite na: GLAVNI URAD U.K.JEDNOTE X143 SORTE CHICAGO STRSE^ V JOLIET, ILLINOIS mjTJumjmrmimrifLn jmrmrmrurfmrLn mjinjrnjijmriJT_.TjTTLn imrLimjmnjirinjn 5 AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $68J>0 naprej. V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream. Servel. Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila. 15601 Waterloo Rd. KE 7248 Poveljnik arabskih legij. — Glubb Pasha, v Britaniji rojen in tam vojaško treniran, sedaj poveljuje arabskim legijam iz Transjordanije, ki so tudi opremljene z britanskim orožjem. Kljub temu da poveljuje arabskim četam že zadnjih 18 let, on ni musliman. PTCCV BARKERS V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN LJUBLJENE MAMICE Jennie Ambrožič ki je zaspala v Gospodu dne 16. maja 1947 Toda nas tolaži vera, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ni bolesti, Eno leto je že minilo, ko ste ločili se od nas, se tja v večnost preselili, a mi žalujemo za Vas. kjer je sreča, mir doma. Sladko spite, draga mati, Bog Vam večni pokoj daj, pa v nebesih za nas prosite, da pridemo v sveti raj. VaSi žalujoči otroci: FRANK in JOSEPH, sinova JUNE, FRANCES, ANGELA, in JOSEPHINE, hčere ter SINAHE in VNUKI Cleveland, Ohio, 18. maja IMS.