Leto VIII, st. 214
Ljublfana, nedelja 11. septembra 1792
Cena 3 Oin
i Igtiaja ob 4. »jntraj. a
Stane mesečno Dm *5"—; ca in©, »emstro Din — neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 1071 in 2804, ponoči tudi it. 2034.
Rokopisi se no vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upfavniitre: Ljubljana, freiernon ulica it. 54. — Telefon it. >036.
tosenuni oddelek; Ljubljana, Pre*ei» nov* ulica St. 4. — Teleton it. 14GS
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-lana St 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
»Demokratski blok nastaja iz naroda sam od sebe«.. •.
»Mi zahtevamo troje s poštenje in red v državni upravi, enakost in ravnopravnost za vse, dela in kruha za narod«
Svetozar Pribičevič 7. septembra 1927.
VSI NA VOLIŠČE
demokracije! Vsak volilec,
Ljubljančani!
»Vse, kar je pošteno, kar misli dobro in želi državi in narodu boljšo bodočnost, mora 11. septembra glasovati za združeno demokracijo in proti diktaturi reakcije.«
Ljuba Davidovič 6. septembra 1227.
da bo tudi Ljubljana zastopana v mogočnem taboru združene ne glede na strankarsko pripadnosti vrzi to pot svojo kroglico v
%	za Usto NAPREDNEGA BLOKA, katere nosilec je
kandidat	njegov namestnik
dr. Albert Kramer	Ernest Vargazon
Osrednji volilni odbor NAPREDNEGA BLOKA
Volilna poročila
Vse prijatelje »Jutra« prosimo, da danes nemudoma sporoče izide volitev v svojem kraju, čim jih bodo zvedeli. Kjer je telefon — radi volitev poslujejo danes vsi poštni uradi — naj nam javijo volilne izide telefonično. od drugod Pa brzojavno. Naše uredništvo bo imelo službo ves dan in vso noč. Brzojavna poročila naj vsebujejo: označbo volišča, število vseh oddanih glasov in število glasov za posamezne stranke v vrstnem redu skrinjic. Taka brzojavka bi se n. pr. glasila: Kranj 610. 18, 98, 453, 2L 20. Za naslov zadostuje: »Jutro«, Ljubljana.
Telefonično naj kličejo prijatelji Iz mariborsko-eljskega okrožja našo številko 2034, iz ljubljansko-novomeške-ga okrožja pa št. 2394.
Stroške za brzojavna in telefonska poročila bomo odpošiljateljem na željo povrnili.
Informacije v Ljubljani in iz Ljubljane
Da se ne ovira naporno uredniško delo, prosimo svoje prijatelje, da naj danes po 6. uri ne prihajajo osebno v uredništvo. Vsa poročila, ki jih bo^o dobili bomo sproti sporočali glavnemu volilnemu odboru v Kazini, ki jih bo objavljal v veliki dvorani (I. nadstr.) Tja imajo vsi somišljeniki svoboden dostop. S komunikeji bomo sporočali glav ne volilne izide tudi v ljubljanske kavarne.
Kdor želi kakih informacij od uredništva. naj se obrne nanj izključno telefonično in sicer iz Ljubljane samo na št. 2072, iz Kranjske na št. 2394. iz Štajerske pa na št 2034. V nobenem slučaju ne kličite naših telefonov št 2042 In 2804. ki sta rezervirana le za pogovore z Zagrebom, Beogradom in inozemstvom.
Posebna izdaja „Jutra"
Za svoje naročnike bomo izdali v pondeljek zjutraj »Jutro« z vse®i poročili, ki jih bomo prejeli do treh zjutraj. List bo izšel tako, da ga bodo imeli vsi naročniki v rokah istočasno, kakor prejemajo redne izdaje. Dobil se bo seveda tudi v trafikah in mi kolpor-terjih.	_
Pogajanja z Madžarsko
Beograd. 10. septembra, p. Dne 28. t. m. prično v Beogradu pogajanja z Madžarsko glede ureditve vseh še nerešenih vprašanj, zlasti pa glede ureditve madžarskega tranzitnega prometa in jadranske tarife. Dne 20. t. m. se sestane jugoslovenska delegacija, da pripravi za ta pogajanja vse potrebno. Po predhodnih razgovorih med jugosloven-ekim in madžarskim zunanjim ministrom v Ženevi se splošno pričakuje, da bodo pogajanja kmalu zaključena in dosežen v vseh vprašanjih sporazum.
„Danes še ministrski predsednik in
nikdar več1'
Davidovičeva napoved pred Vukičevičevim volilnim porazom. Krvavi spopadi med demokratsko omladino in policijo v Beogradu
Beograd, 10. septembra, p. Nocoj se je vršilo veliko zborovanje demokratske omladine, na katerem je silno bojevito govoril Ljuba Davidovič. V naj-ostrejših besedah je napadel današnji režim, označil ga kot nasilniški in ko-rupcijonističen ter je proglasil odločno voljo vseh pravih demokratov, da strejo vlado g. Vukičeviča. »Kar se tiče napovedi min. predsednika, da bo z nami ali komurkoli drugim mogel vladati naprej, naj izjavim, da so to prazne šale. Nobeni pakti g. Vukičeviča ne bodo- več pomagali. O njem velja beseda: Danes še predsednik vlade, a nikdar več.« Davidovičeva izjava je bila sprejeta z ogromnim navdušenjem in z burnimi klici: Dolje nasilniki, dolje Vukičevič, dolje Korošec. Enako je bilo sprejeto s frenetičnim ploskanjem tudi sporočilo, da je Maksimovičeva kandidatura v Beogradu že propadla in da bo Maksimovič verjetno propadel tudi v Sremu.
Po shodu je prišlo do krvavih spopadov med zborovale! in policijo. Ko so zborovalci odhajali iz dvorane, so prirejali viharne manifestacije Ljubi Davi-doviču, vzklikali zmagi demokracije nad reakcijo in skušali v povorki manifestirati po beograjskih ulicah. Kmalu so za-doneli klici: Dol Maksimovič, dol policija, dol z nasiljem, dol s kundaki itd. Da pokvarijo manifestacijo, so razni provokatorji pričeli klicati: Živela sovjetska Rusija, kar je bil signal za policijo, da je takoj z vso silo navalila na sicer popolnoma mirne manifestante in jih začela razganjati. Razvil se je krvav pretep, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Policija je gonila demonstrante po beograjskih ulicah do 10. zvečer. Mnogo oseb je bilo aretiranih. V demokratskih vrstah je izzval ta nastop policije velikansko ogorčenje in povsod prevladuje prepričanje, da je policija ravnala po nalogu notranjega ministra Vukičeviča.
Beograd v volilni groznici
Mesto prepravljeno z letaki in brošurami. — Poslednje ure Vu-kičevičevega režima. — Borbenost opozicije, — Skoraj 10.000 kandidatov in namestnikov za 315 poslanskih mest!
je vendarle preveč prozorno, in si torej
Beograd, 10. septembra, p. Beograd se nahaja že danes v polni volilni groznici. Agitacija je dosegla vrhunec. Mesto je preplavljeno z letaki in lepaki. Na ulicah delijo številne brošure. Glavni boj gre proti Vukičeviču, odnosno proti Maksimoviču. Alera blagajnika Stepiča je pozicijo Maksimoviča definitivno podrla. Radikali, pristaši glavnega odbora NRS so izdali parolo za kandidata SDS dr. Budisavljeviča. Ker bodo predvidoma samo demokrati imeli količnik, pri-padeta oba beograjska mandata njim. Tudi iz notranjosti države prihajajo poročila o burnih predvolilnih dogodkih. V državi je postavljnih nič manj nego 424 kandidatnih list z nič manj nego 9966 kandidati in namestniki za 315 poslanskih mest. List je tokrat za 102 več, nego L 1925.
Dočim so vsi nasprotniki režima izredno borbeni in skrajno optimistični, je opažati v vladnih vrstah veliko potrtost in malo-dušnost. Zaman skušajo Vukičevičevi ministri hrabriti pristaše, po naravnost katastrofalnem neuspehu gosp. Vukičeviča v Sremu in čim dalje neugodnejših vesteh iz province je splošno prevladalo prepričanje, da stojimo na predvečer zatona Vukičeviče-ve zvezde.	1
Včerajšnji Vukičevičev volilni manever, da se bo demokratska stranka po volitvah razcepila in da bodo demokratski ministri vstopili v njegovo stranko, je vzbudil v vrstah DS deloma ogorčenje, deloma posmeh. Minister Kumanudi je danes o teh vesteh izjavil Vašemu dopisniku: Prosim Vas, to
lahko prihranite vsak demanti.»
Davidovičev nocojšnji govor pred demokratsko omladino je napravil globok vtis, krvavi spopadi na ulicah pa so razburili vse kroge.
Potovanje prestolonaslednika na Bled
Split, 10. sepiembra. n. Danes popoldne ob 3. je dospel semkaj na vojni križarki <Dalmacija> kraljevič Peter na potu na Bled. Kraljeviču je bil prirejen v splitski Inki svečan sprejem, katerega se je udeležila vsa šolska mladina. Ob 4.30 popoldne je kraljevič z dvornim vlakom nadaljeval potovanje.
Za ureditev jadranske tarife
Varšava, 10. septembra, p. Danea je bila tukaj otvorjena konferenca za ureditev direktnega železniškega prometa med Poljsko in Češkoslovaško ter Jadranskim morjem. Konference se udeležujejo delegati Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske, Avstrije, Madžarske in Italije. Gre v prvi vrsti za ureditev tako zvane jadranske tarife.
Milijonski dar za knjižnico Društva narodov
Berlin, 10. septembra, (be.) Ameriški pri. jatelji Društva narodov so poklonili dva milijona dolarjev za knjižnico Društva na« rodov-
Zadnje ure kulturnega življenja Slovencev v Italiji
Fašistični režim hoče zatreti javno in kulturno življenje našega naroda pri korenini. — Usoda edinega slovenskega dnevnika zapečatena. — Razpust zadnjih slovenskih društev. — Premeščanje slovenskega učiteljstva v notranjost države
Trst, 10. septem. o. Ravnatelja »Edinosti« prof. Perica je prefekt danes že drugič posvaril. Prvo posvarilo je »Edinost« dobila že 29. julija. Dne 1. t. m. je list objavil članek, v katerem je razpravljal o polemiki med londonskimi »Timesi« in rimskim »Giornale d' Ita-lia«. Prefekt je ugotovil, »da v članku ni one objektivnosti, ki bi bila potrebna, da se v čitatelju vzbudi pravi smisel stvari in da se ustvari pravična sodba o položaju«. Zato je bil list zaplenjen. Današnje posvarilo se skliemje na to zaplembo. Prefekt ima sedaj pravico zahtevati od državnega pravdništva, da prekliče priznanega odgovornega urednika in list bi v takem slučaju ne mogel več izhajati vse dotlej, dokler bi oblast ne priznala novega odgovornega urednika V enakem položaju je tudi tednik »Novice«.
Ker je več kot verjetno, da bo držav.
pravdništvo tako postopalo, je s tem usoda edinega slovenskega dnevnika slovenske narodne manjšine v Italiji že zapečatena.
Gorica, 10. sept. b. Z motivacijo, da delujejo proti nacijonalnim interesom, je tukajšnji prefekt razpustil še naslednja slovenska društva: prosvetno društvo »Čitalnica« v Ponikvah. »Bodočnost« na Slapu pri Idriji, »Dom< na Lo-garščih pri Podmelcu, »Škrjanček« v Čepovanu, »Hrast« v St. Mavru. »Bralno in pevsko društvo »Pevnica« v Kotu Sabotin, Prosvetno društvo v Dobrov-cu ter prosvetno društvo v Sivki pri Kobaridu. Oblasti so začele razpuščati že celo cerkvene Marijine družbe.
Trst, 10. sept. o. Šolske oblasti pošiljajo slovenskim učiteljem in učiteljicam v Julijski Krajini dan za dnem dekrete, s katerimi se premeščajo v notranjost države.
Volilci vzemite legitimacije seboj!
Zadostuje vsak izkaz, s katerim izkažete identiteto. — Dober je krstni list, delavska knjiga, uradniška, železniška legitimacija, najboljši je dokument, ki je opremljen s fotografijo!
Japonska preti z vojaško intervencijo v Mandžuriji
Tokio, 10. septembra, (be.) Ker protija. ponsko gibanje v Mandžuriji trajno narašča je japonska vlada zagrozila z vojaško in. tervencijo.
Interesanten proces v Italiji
Sevonna, 10. septembra, o. Pred tukaj. ŠDjim sodiščem se je danes pričel proces proti onim, ki so voditelju italijanskih so« cijalistov poslancu Turattiju pomagali pri begu na Korziko. Vseh udeležencev je 8, med njimi dva profesorja in dva industri« jalca. Glavni obtoženec prof. Parri je izja* vil ,da prevzame vso odgovornost glede to. ga bega. Pripovedoval je podrobno, kako je vse organiziral in pripravil, da je ta načrt moral uspeti. Proces se še nadaljuje in vla. da zanj veliko zanimanje.
Velik požar v Carigradu
Carigrad. 10. septembra, s. Velik požar jc uni&I 400 hiš v trgovskem delu mesta.
Železniška zveza med Bolgarijo in Grčijo
Sofija, 10. septembra, (lo.) Vlada je_skle» nila z Grčijo sporazum za zgraditev želez« niške zveze med Petričem in Demirhisar« tiem.
Napeto razmerje med Francijo in sovjeti
Pari*. 10. septembra, s. <Havas> poroča., da so prišli mini?tri na dopoldanskem ministrskem svetu soglasno do naziranja, ria bi bilo dobro obvestiti sovjetsko vlado, ia bi bil odpoklic pariškega poslauika v interesu ohranitve dobrih odnošajev med Francijo in Rusijo zelo zaželien. Medtem pa je treba povlariti, da ministrski svet v odsotnosti zunanjega ministra Brianda ni storil nikakega sklepa in da bo zadevo ponovno proučil na prihodnji seji ministrskega sveta, ko se vrne Briand iz Ženeve.
Preprečen komunistični puč v Litvi
Kovno. 10. septembra, s. Komunisti »o skušali včeraj v provincijalnem mestu Tau-roggen izvesti državni preobrat, ki pa je bil v kali zatrt. Vodja upornikov je bil neki levičarsko socijalističen učitelj, ki je bil že decembra 1. 1926. vodja upora in je potem pobegnil v Tilsit. Uporniki so zasedli poštni brzojavni urad in kolodvor. Po drugih vesteh je kakih 200 do 300 komunistov napadlo državno banko v Tauroggenu, ki pa jih je oddelek vojaštva, ki je pohitel v avtolobl-lih, pregnal. Uporniki so se umaknili v 6meri proti Gafedon - Jonsitenu. Baje »o bile pri spopadu ubite štiri oseb«.
Ponarejeno „Jutro"
Klerikalci si *ušaJo pomagati y svoji stiski z vsemi zvijačami in goljufijami. Kakor nam poročajo, se je njihov volilni generalni štab dogovarjal celo o tem, da bi danes izdal nekako ponarejeno »Jutro«.
To ponarejeno »Jutro« bi pozivalo naše vpiilce, da ostanejo doma.
To ponarejeno »šutro« bi poročalo, da je ta ali oni naš kandidat umrl.
To ponarejeno »Jutro« naj W prineslo še vse mogoče m nemogoče vesti, ki bi mogle zbegati napredne volilce.
Pravo »Jutro« do ponedeljka zjutraj ne bo izšlo niti v redni, niti y izredni izdaji, pa naj se zgodi karkoli. Zato ne nasedajte goljufijam, pa naj pridejo na dan s katerimkoli podpisom in imenom katerekoli tiskam ne! Vse, kar se bo danes v zvezi z volitvami izrednega »zgodilo«, Je preračunano na beganje volilcev. Zavedajte se, da izhajajo vse te sleparije od klerikalcev.
Danes vs! naprednjaki na volišče, pa naj Sirijo nasprotniki še tako senzačne in alarmantne izmišljotine!
Klerikalci zahtevajo glasove od svojih žrtev
Obrtniki! Pazite, kakšen režim vlada danes na magistratu. Ce si napreden, ne smeš blizu! Gostilničarji, Vas so še posebej potipali za žilo! Vsi obrtniki vedo, kdo jim je razdejal Zbornico in kdo umetno zadržuje ustanovitev Obrtne banke.
Trgovci! Ali boste oddali Vaš glas stranki, ki Vam je predpisala davek na poslovni promet, Vam razgnala Zbornico ter Vam namerava naprtiti vagonski
davek?
Trafikantje! Ali boste glasovali za SLS, ki Vam je reducirala prodajalno provizijo na 4%?
Tobačni delavci! Ali veste, da Vam je davek na ročno delo poklonila SLS?
Delavci ljubljanske občine! Davek, ki Vas je na novo zadel, Vam je naprtila SLS.
Zasebni nameščenci! Ali naj še Donav-Ijamo, da boste plačevali letos nesoci-
jalno posehno dohodarino po zaslugi SLS, dohodnino ki je večja nego jo plačujejo ostali davkoplačevalci
Natakarji! Mnogi izmed Vas bodo plačevali od letos naprej dohodninski davek, ki je celo mnogo večji kot dosedanji davek od ročnega dela. Tudi to ie zasluga SLS.
Zvaničniki! Ali Vas ni ponižala na dnevničarje SLS?
Železničarji! Kdo je reduciral Vaše sobrate na progi in v delavnicah?
Reduciranci! Ali veste, da je SLS glasovala za Vaše redukcije?
Invalidi! Kdo Vam je letos črtal 80 milijonov v proračunu? Kdo Vam je naprtil davek na Vaše rborne invalidnine?
Upokojenci! Brez usmiljenja so klerikalci navalili na Vaše uborne pokojninske prejemke, nov davek, krivica vpije do neba!
roti MMm
Noben pravi radikal ne more voliti dr. Korošca. — Oficijelni poziv sreske organizacije v Kočevju.
Vodstvo NRS v Kočevju nas je naprosilo za objavo sledečega komunikeja:
Sreski odbor NRS j« imel v sredo svojo sejo, na kateri je razpravljal o stališču, ki naj ga zavzamejo pristaši radikalne stranke v kočevskem srezu pri nedeljska volitvah. Glede na to, da radikalna stranka v ljubljanski oblasti nI postavila svojih kandidatur in glede na to, da je paktiranje s klerikalci mte iz državnih, marveč tudi iz nacijoturinfii interesov zlasti še v kočevskem srezu nezdružljivo, je sreski odbor NRS sklenil, da da radikalnim voftoem za nedeljske volitve popolnoma proste roke. Radikalni volilci lahko voIUo stanovskega (kmetskega, delavskega) aJl pa narodnega kandidata. NagiaSa pa, da smatra volitev protina-rodnega kandidata, t j. takega, ki dela in roje proti življenjskim interesom Slovencev ▼ našem narodno mešanem
okraju ob ital!jar,ski meji in s tem tudi proti interesom države za nezdružljivo z načeli, programom in tradicijami na-rodno-radikaine stranke. V tem okvirju imajo pristaši radikalne stranke v kočevskem srezu proste roke.
Na seji mestnega odbora NRS v Kočevju pojačenega z zaupniki, je bilo po poročilu predsednika dr. Sajovica soglasno sklenjeno, da naj velja za nedeljske volitve dne 11. septembra za vse člane in pristaše NRS volilna dolž. nost, t. j., da gredo vsi volit, volijo pa naj v okvirju gornjih navodil sreskega in okrožnega odbora ter naj podpro predvsem skrinjico onih volilcev, kl podpirajo nas pri občinskih volitvah-(S temi sklepi je rečeno, da pristaši NFS ne morejo voliti klerikalnega kandidata. Za Kočevje posebej Pa jim je predpisana volilna dolžnost za napredno listo. Op. ur.)
Najnovejši udarec, kl ga fe klerovukičevičev režim pripravil železničarjem!
V proračunu za bodoče leto, ki se pravkar sestavlja po intenci-jah klerovukičevičevega režima, je predvidena 40 odst. redukcija draginjskib doklad ter anulacija prevedbe poduradnikov v činovnike IE. kategorije. — SLS pričakuje od železničarjev, da bodo glasovali za svojo lastno redukcijo!
o saobražajnem osobju, na podlagi katerega so bili svoj čas prevedeni poduradnik! v činovnike ffl. kategorije. Iz
V	vseh ministrstvih so s polno paro na delu za sestavo novega državnega proračuna za prihodnje proračunsko leto 1928.-29. Kakor znano je finančni minister odredil, da se morajo že prvi osnutki novega državnega proračuna sestaviti z upoštevanjem smernic, ki jih je že izdal in ki odrejajo redukcijo 10 odstotkov vseh državnih izdatkov. Pred dnevi je to potrdil tudi minister saobra-čaja povodom svojega inšpekcijskega pregleda na ljubljanski železniški direkciji, kjer je priznal, da ga je finančni minister opozoril, naj čimprej izvede redukcijo izdatkov, ki veljajo za vsa ministrstva. 10 odstotkov pomeni stvarno tudi 10 odstotkov personalnih redukcij, to je nove redukcije železniškega osobja.
V	tem smislu se sedaj sestavlja tudi proračun saobračajne službe, ki predvideva ogromne redukcije na personalu ln na prejemkih. Po tem projektu se bo železničarjem odvzelo 40 odstotkov njihove dosedanje draginjske doklade. V stvari je to dejansko 46 odstotkov, kajti kleroradikalski režim je uzakonil znane odtegljaje (6 odstotkov) za po-plavljence, ki ostanejo tudi nadalje v veljavi. Na drugi strani pa bo stanovanjska doklada zvišana za 20 odstotkov.
Kaj vse to nomeni, nam kaže sledeči primer: činovrtk II. kategorije 4 polo-žajne plače prejema po dosedanjih predpisih kot stanovanjsko doklado letno 1500 Din; 20 odstotni po višek da 300 Din, skupaj bo torej dobil 1800 Din stan. doklade na leto. Osebna dragi nj-ska doklada za lsrtega činovnika znaša mesečno 900 Din, odbitek 46 odstotkov od tega zneska da 414 Din. ostane 486 Din. Fakti5aa redukcija njegovih prejemkov bo torej znašala letno nad 4000 Din, po upoštevanju 20 odstotnega povišanja stanovanjske doklade.
Drugi udarec, ki se pripravlja za železničarje, Je ridnjenje določbe zakona
člnovnikov bodo postali zopet zvaničniki in oni med temi, ki še ne bodo imeli 3 efektivnih službenih let službe, bodo povrh tega še degradirani na dnevničarje.
V Sloveniji bodo s to reakcijonarno revizijo zakona o saobračajnem osobju udarjeni uslužbenci najnižje dotiranih kategorij: predvsem strojevodje, postajni odpravniki (bivši), nadzorniki proge, semaforjev, signalov, mostov, vlakovodje, skratka osobje najvažnejše eksekutivne grame.
Ko to prinašamo, se dobro zavedamo, da se nam bo podtaknilo, da pišemo radi danes se vršečih volitev. Zal pa bodo poročila prihodnjih dni te naše vesti brez ozira na današnje volitve v polni meri potrdila.
Pomoč hi odpomoč le mogoča samo, ako se v zadnjem trenutku strnejo že-lezničarske organizacije in izvedejo najširše zasnovano protiakcijo.
Danes pa, na dan volitev, železničarji vseh kategorij, pomnite: Kdor glasuje za klerikalno listo, ta daje klerikalcem In njihovim zaveznikom pravico, da mu reducirajo plačo, ga degradirajo ali pa vržejo na cesto!
Kako rastejo klerikalne puške?
Kakor znano, je »Sloveoeo« tri daj pisal, da Je nelki radičevec napadel posL Sušni-ka s kolom in nožem. Natančno ie opisal, v kateri roki je imel kol ln v kateri nož,
kako je udrihal po Stišniku, ki se mu pa čudežno kljub vsemu nj zgodilo »česar. Danes pa poroča naenkrat »Slovenec«, da je »hudobnež* priznal, kdo ga je najel za ta tolovajski napad in kdo mu je dal — puško! Iz kola in noža je torej naenkrat zrastla puška. Prav bi bite, £e bi si »Slo_ veinec» pustil svojo iznaidbo, po kateri iz nožev puške rastejo, patentirati, da ne bo Merfrafrr! arzena! oškodovan.
Kakor smo napovedali, so začeli klerikalci razširjati za današnje volitve tvoje smrdljive vodilne »bombe« v obliki Lažnivih letakov. Včeraj popoldne so razSrjaH po Ljubljani letak, kako so naprednjaki pretepali in klofutah delavce in invalide na petkovem shodu Naprednega bloka v Kazini. Kot izdajatelj tega letaka je podpisan tajnik SLS duhovnik Oabrovšek. Dvatisoč zboroval-cev je bik) priča, da ai hfio na shodu v Kazini in tudi po njem nobenega pretepa, nobenega surovega suvanja, nobenega klofutanja, katoliški duhovnik pa se ne sramuje izpostavljati javno svojega imena za razširjanje laži
Če je bfl kak incident povodom volilnih shodov v Ljubljani, se je zgodil v petek dopoldne na Marijinem trgu, ko so po dr. Koroščevem shodu v unionu klerikalni agitatorji navalili na nekega gospoda, ki je na njihov klic »Živio dr. Korošec« reagiral s klicem »Dol s Korošcem«, ter ga surovo pri belem dnevu pretepli s palicami. Pozivamo tega gospoda, naj se zglasi v tajništvu SDS zaradi podrobnejših podatkov. Potrebno je, da se pred sodiščem dokaže, kdo napada v Ljubljani mirne ljudi. Tudi kaplan Gabrovšek bo imel priliko dokazati pred sodiščem svoje brezvestne laži
Zvečer so klerikalci pričeli širiti med delavskimi krogi vest, da so komunisti v zahvalo za to, ker se klerikalci izrekajo celo za poostritev zakona o zaščiti države, sklenili glasovati za — dr. Korošca. Pripravili so celo za danes popoldne poseben letak, ki naj levičarsko delavstvo preslepi in ga nažene h klerikalni skrinjici. Klerikalci se sploh obnašajo, kakor da bi bili ljubljanski delavci bedaki, ki vsako, še tako grobo laž verujejo. Razumljivo je, da vlada v delavskih krogih nad brezvestno predrznostjo klerikalcev silno ogorčenje.
Ponoči nam javljajo tudi še to, da so klerikalci pripravili še posebno smrad-ljivo bombo proti dr. Kramerju. Obnoviti hočejo stare klevete »o izvoznicah«. To je lumpom sicer podobno. Ves čas volilne borbe si niso upali očitati dr. Kramerju nobene nepoštenosti, najmanj pa »izvoznic« — saj vedo, da je dr. Kramer obrekovalce že pred leti prisilil pred sodišče in na kolena. Sedaj na sam volilni dan pa si ti nemoralni tipi mislijo: morda bo pa le kaj zaleglo — in so brž pripravljeni izvršiti tudi to lumparijo. V očeh vsakega dostojnega človeka so se s tem popolnoma dema-skirali. Njihove metode vzbujajo samo zgražanje.
Končno še enkrat opozarjamo, da so pripravljali klerikalci volilno bombo tudi radi razveljavljenja občinske liste Naprednega bloka v Ljubljani.
Ta lista ni in ne bo razveljavljena. To povdarjamo za vsak slučaj, če bi danes vendarle kak najeti lažnivec o tej stvari širil vznemirjajoče vesti.
Volici naj v ostalem vedo, da ves današnji dan počiva delo v vseh tiskarnah in da je od polnoči pa zopet do polnoči vsako delo strogo zabranjeno in povsem izključeno. Če bi torej klerikacl danes izdali tekom dneva še kako tiskovino, so Jo tiskali že včeraj aH že preje. Že samo po tem je videti vrednost in poštenost klerikalnih poročiL
Čitajte in sodite!
»Tudi z volitvami se dela za večnost. Častilci božjega Srca, uredite volitve tako da bo ž nfimi zadovoljen vaš Zve-llčar, največji prijatelj Slovencev: Gospod Jezus Kristus!«
»Volit pojdite gotovo vs| volilci! Bog vas kliče! Volite pa po božji volji!«
»Volivci, predno pade vaša kroglica v volilno skrinjico, položite io v presve-to Srce Jezusovo!«
Tako piše »Glasnik Presvetega Srca Jezusovega«, glasilo »Apostolstva molitve in častilcev Presvetega Srca«. List izhaja v Mariboru v klerikalni Cirilov! tiskarni Volici, primerjajte te dobesedno citirane stavke z zatrjevanjem g. dr. Korošca ki svojem ljubljanskem shodu, da SLS ne zlorablja vere za po-
nta®.
„Ne boj se, brate!"
Dr. KotroSeo ima veliko rob. Vanj bi rad spravil vse kroglic« slovenskih voliloev, tudi naprednjakov. Posebno v LJubljani hrepeni po njih, ker pač ve, da je samo klerikalnih mnogo premalo za mandat. In zato je včeraj razposlal piav prijazna pisma naprednim Ljubljančanom, ki jih vabi, naj kljub političnemu naeprotatvu do SLS volijo njega. On pa zato spoštuje prepričanje vsakega poštenega političnega nasprotnika.
Lepo je to od g. Korošca. On za svojo osebo morda res spoštuje tudi politično prepričanje nasprotnika, čeprav mu omejitev na <poštene nasprotnike* pušča odprta zelo široka vrata. Vse drugače pa je s stranko g. Korošca. SLS ne spoštuje in ni nikdar spoštovala nobenega, še tako idealnega prepričanja, ako se brezpogojno ne pokori njeni vodilni kliki. Pokazala je to neštetokrat in še vedno znova kaže. Kako brutalno je odrinil« n. pr. vse naprednjake, demokrate, kmetijee in socijaliste, od sodelovanja pri oblastnih samoupravah.
Zato naj g. Korošec oprosti naprednim volilcem, ako njegovim lepim besedam ne verjamejo.
Posledice poplave v Galiciji
Varšava, 10. septembra, s. Pomožni od. bor za žrtve zadnje poplave v vzhodni Ga. lici ji sporoča, da je poplava zadela v ce« lem 43 okrajev. V !vevškem in stanislav« skem je bilo poplavljenih 10 mest in 144 občin ter je ostalo 52.344 družin brez sred* štev in brez strehe.
Volilna dolžnost za
napredne volilce!
Noben volilce, ki boče biti napreden, danes ne sme ostati doma!
Naša skrinjica v LJubljani je druga, na deželi pa tretja.
Nasprotniki bodo lagali in begali volilce, kakor še nikdar tako. Ne verujte jim nič! Ne verujte ne »Slovencu«, ne drugim njihovim listom, ne klerikalnim letakom in lepakom, pa tudi ne drugim njihovim tiskovinam. Ne nasedajte njihovemu hujskanju!
Zlasti so se in se bodo še danes klerikalci vrgli na Ljubljano. Dobro se zavedajo, da je dr. Koroščev mandat Izgubljen, ako se njihovim agitatorjem ne posreči zbegati naših volilcev in jih zadržati od volitev. Najboljši odgovor bele Ljubljane bo, da bo napredna udeležba pri današnjih volitvah tako velika, kakor še nikdar do sedaj.
Napredni volilci, bodimo disciplinirana armada! Vsi do zadnjega na volišče!
Kdor danes ne voli, glasuje proti sebi samemu in za klerikalce!
Važne debate v Ženevi
Chamberlain izjavlja, da je britski imperij pred Društvom narodov. — Briandova obramba ženevske institucije
Ženeva, 10. septembra, s. Ob 16.96 je otvoril predsednik Guani zadnjo sejo Sveta Društva narodov, ki je bila posvečena splošni debati.
Takoj ob začetku je povzel besedo Chamberlain, ki se je obširno izjavil o problemih varnosti in razorožitve. Razorožitvena dela pri Društvu narodov so po večmesečnih pogajanjih vendar nekoliko napredovala ln dasi še ni prišlo do nikakega definitivnega uspeha, se vendar lahko z velikimi n interni zaupa v nadaljna dela razorožitvene komisije. Anglija sama je dokazala, da je mogoča celo enostranska razorožitev. Anglija je tudi po-polnom pripravljena pomagati problemu varnosti po najboljših močeh, vendar pa ne more dati nikakih garancij, kl bi lahko opravile angleški imperij v nevarnost <Mi imamo,* je izjavil Chamberlain, ena polju garancij nekaj izkušenj. Ml smo sprejeli garancije v Mezopotamiji in drugod po svetu in vemo, kaj se pravi dajati garancije.*« Ta stavek je Chamberlain namenoma ponovil dvakrat zelo glasno. cCe se smem svobodno izraziti, moram reii, da niti za Društvo narodov nočem pomagati razdejati onega manjšega društva narodov, ki se imenuje britski imperij.*
Glede vprašanja varnosti je izjavil, da ga veseli, da mu je bilo dano udeležiti se skupno z Briandom konference, ki se je pripravljala devet mesecev in ki je končno privedla do locarnske pogodbe in do vstopa Nemčije v Društvo narodov.
Iz poteka pogajanj na pomorski razorožit-veni konferenci lahko zaključujem, da je treba malo potrpeti in delali dalje. Chamberlain se je nato branil proti raznim očitkom ter vzkliknil patetično: (Vprašajte se sami! Kdo izmed Vas bi bil prevzel odgovornost zmanjšati moč angleške mornarice, ki mora izpolniti tako velike in obsežne naloge.*
O poljski resoluciji je rekel Chamberlain, da je sicer lahko dati izjavo, ker kolikor toliko nanovo potrjuje stare obveznosti, nastopil pa je proti nizozemskemu predlogu, ki skuša oživeti že zastarana načela.
Končno se je Chamberlain obrnil proti kritiki delovanja diplomatov v Društvu narodov. Kakor skušajo danes nekateri organizirati mir, spominja popolnoma na svoje-časen način za organiziranje bodočih vojn. Društvo narodov ne more biti več kot to, kar so njegovi ustanovitelji napravili iz njega.
Začetkom današnje dopoldanske seje je bilo na zasedanju Društva narodov sklenjeno na portugalski predlog izročiti vsa vpra-
šanja, ki se tičejo mandatskih ozemelj političnemu odboru zborovanja v posvetovanje.
Po obnovitvi javne debate Je orisal avstrijski delegat Menedortf delo Društva narodov na polju mednarodnega duševnega sodelovanja.
Nato Je stopil med živahnim odobravanjem ob 10.30 na tribuno
Briand.
V	več ko enournem govoru je razpletel bilanco dosedanjih uspehov v splošni debati in razčlenil s svojo govorniško zmožnostjo vse, kar so dosedaj govorili proti delu Društva narodov ali poedinih njegovih organov. Pri tem je omenil začetkom svojega govora na več mestih včerajšnji govor dr. Stresemanna in ironiziral izvajanja raznih govornikov v splošni debati, ki so ravno tako pokazali premalo zaupanja za skupno delo in izjavil, da je prepričan, da mora mirovna ideja na poti razsodišč in razorožitve triumfirati.
V	nadaljevanju svojega govora je izjavil Briand, da je dolžnost vseh držav, ki so članice Društva narodov, da brez zahrbtnosti in s popolno lojalnostjo omejujejo oborožitev. Gotovo je, da nekatere nade, ki so bile morda pretirane, deloma niso bile izpolnjene. Iz tega pa ni mogoče sklepati, da se ni nič zgodilo. Pokazali smo dobro voljo: če se naša prizadevanja niso posrečila na prvi hip, je vendar ves materijal pred nami pripravljen in zbran. To ne pomeni, da moramo biti s prvimi doseženimi uspehi zadovoljni. Pomenilo bi bankrot, če bi člen 8. pakta Društva narodov ne prišel v danem trenotku do veljave. Pri tem pa nimamo pravice, da bi s pretiranimi nadami zahtevali žrtve.
Društvo narodov mora biti zelo previdno, da svet ne bo doživel težkega razočaranja. V ostalem imamo že znake skorajšnjih uspehov. Tudi mornariška razorožitvena konferenca ni neuspeh, temveč je zapustila sledove. Mi vsi smo vpreženi v en voz. Vse iro-nizirati je lahko. Naj pride klic po miru v juridični obliki ali ne, treba je vpiti tako dolgo in tako prepričevalno, da se bo mistična moč te besede, v katero verjamemo, izkazala. Prvi strel s topa je gotovo sredstvo, da se ugotovi, kdo prezira mirna sredstva. Kdor odklanja zahteve Društva narodov, da bi ustavil sovražnosti, gotovo ne zahteva po6ebno odločno miru. Slovesna obveza, da kdo ne bo pričel vojne, bi bila mo-ralična barijera, ki se zdi sicer otročja, o kateri pa pravim jaz, da jo je treba postaviti. Briand je zaključil svoj govor z vzklikom: <Gospoda, na delo za mir in potom razsodišč!»
Prijateljska pogodba s Francijo
Prijateljska pogodba med našo kraljevino in Francijo je za nas najvažnejši presnet razgovorov v Ženevi. Že so se pojavile vesti, da je pogodba že podpisana, ali dosedaj so vsekakor še pretirane. Da pa nismo več daleč od podpisa, to se da po raznih okolnostih sklepati z veliko ali celo popolno gotovostjo.
Da se je prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo nameravala že dolgo, je znana stvar. Iz tega sledi, da pogodba sama v bistvu ne prinaša novosti niti ne ustvarja faktično novega položaja. Zakaj stanje, kakor ga ustanavlja v formalnem oziru pogodba, obstoja faktično že dolgo, prav za pTav vso povojno dobo. V tem pogledu se bo nova pogodba n. pr. bistveno razlikovala n. pr. od prijateljske pogodbe, kakor se je sklenila med Italijo in Madžarsko, ki je pomenila zares pričetek nove zveze. Med nami in Francijo vlada popolno soglasje že ves povojni čas in to soglasje se je kazalo vedno določneje bodisi kar se tiče odnošajev v srednjem Podunavju kakor tudi in to še prav osobito v času, odkar je pričel imperialistični fašizem svojo ofenzivno stremljenje v raznih smereh.
Ali poglavitni pomen francosko-jugo-slovenske pogodbe je za nas v tem, da se z njo naposled vendarle končajo oziri na Italijo. V tem pogledu pomeni važno razdobje v naši vnanji politiki.
V eri dr. Ninčiča je naša vnanja politika gradila na tezo, da je kljub vsemu ipak možna politika prijateljstva z Italijo, to se pravi prijateljstva, ki z uspehom računa na lojalnost tudi z druge strani ter odstranjuje na ta način itali-jansko-jugoslovensko nasprotstvo z jadranskega in balkanskega političnega območja. Baš s tega ozira na Rim se je odlagal formalni sklep prijateljske pogodbe s Francijo, dasi se celokupna naša javnost s tem odlaganjem ni strinjala.
Tiranski pakt je pokazal, da Italija ne pozna lojalnosti napram nam. da so bili torej oziri nanjo brez koristi in da si mora naša kraljevina zasigurati svojo mednarodno pozicijo popolnoma neodvisno, izrabljajoč vse možnosti, ki se ji nudijo. Logično je, da se sedaj sklene tudi formalni pakt prijateljstva s Francijo, pakt, ki bo tem krepkejši, ker bo
izražal verno naše pravo razpoloženje do velike zapadne velesile.
Prijateljska pogodba s Francijo bo nedvomno predvsem temeljila na volji, vztrajati na sodobnem političnem stanju, kar je v interesu tako ene kot druge države. Zato bodo vsi oni, ki so za mirni razvoj sodobne situacije, za stanje kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe, s francosko-jugoslovensko pogodbo zadovoljni. Nasprotni pa ji bodo pač elementi, ki si želijo spremembe na račun ene ali druge države in z njima zvezanih drugih držav. Zato pomeni pogodba hkrati nadaljno ojačenje Male antante, ki se bodisi kot celota kakor tudi v svojih posameznih členih z njo popolnoma strinja.
Istočasno se vršijo v Ženevi razgovori med našim vnanjim ministrom dr. Marinkovičem in Burovim, diplomatskim predstaviteljem Bolgarije. Zadnje vesti poročajo, da so ti razgovori že močno napredovali in da se je že dosegel sporazum v vseh spornih vprašanjih, če so te vesti točne, je šlo težavno delo celo lažje in hitreje od rok nego se je moglo pričakovati in med nami in Bolgari se je doseglo soglasje, kakor odgovarja željam in razpoloženju večine javnosti z obeh strani meja. Jugosloven-sko-bolgarski sporazum bi pomenil ve-levažno izpopolnitev pogodbe s Francijo ter bi pomenil razširjenje soglasja v srednji Evropi, to se pravi Male antante, tudi na balkanski predel.
Ako se te vesti potrdijo v bistvenem obsegu, bomo morali sedanjemu ženevskemu sestanku diplomatov pripisati ogromno važnost. Dočim pomenja pogodba s Francijo le formalno potrditev obstoječega stanja, pa bi bil sporazum z Bolgarijo nova komponenta srednjeevropske in balkanske politike, ki bi povzročil zelo neprijeten odmev v Rimu. Italijanska prizadevanja, škodni nam na Balkanu in nahujskati naše sosede zoper nas. bi doživela s tem ogromen neuspeh in pokazalo bi se, da pomeni ozir na nas in na Francijo več nego ozir na Italijo. S tem bi se razkrilo, da je smer naše vnanje politike, kakor se uveljavlja od tiranskega pakta dalje, pravilna in da je z njo moči doseči celo večje uspehe nego z Ninčiče-vo taktiko.
S talrim facitom državne politike bi mozli biti popolnoma zadovoljni.
Napredna ma ti!
Napredna žena!
Napredno dekle!
Današnje volitve v Narodno skupščino so ogromnega pomena za bodočnost Jugoslavije in prav posebno še naše lepe Slovenije!
Slovenska mati, slovenska žena, slovensko dekle! Zato si tudi ti poklicana, da doprineseš po svoji moči k zmagi demokracije in napredka v boju proti mračnjaštvu, reakciji, izkoriščanju in duševnemu terorju, ki ga posebno nad teboj vrši klerikalizem.
Ni ti še dano, da bi sama aktivno sodelovala pri odločeva-nju ob volilni skrinjici, lahko pa posežeš v odločilni boj s tem, da s svoje strani storiš vse, da bodo slovenski možje in fantje vsi do zadnjega odšli na volišče!
Volilna pravica slovenskih mož in fantov je danes volilna dolžnost. Klerikalci se zanašajo na abstinenco naprednih volilcev in se poslužujejo najogabnejših laži in zavijanj, da bi napredne volilce odvrnili od volitev.
Slovenska mati, slovenska žena, slovensko dekle! Naj ne bo figar tvoj mož, sin, brat, prijatelj in znanec! Tvoja čast in tvoj ponos ti velevata, da zastaviš ves svoj vpliv, da bo sleherni napredni volilec storil, kar mu veleva zavest svobodnega državljana! Vsi do zadnjega morajo na volišče za čim lepši uspeh naorednih kandidatov!
Ljubljana je napredna! Od 15.000 volilnih upravičencev ima SLS svojih volilcev komaj 2000. To število ona zviša samo s tem, da ukrade delavstvu glasove in s tem, da kupi izdajice napredne misli.
Ljubljana ie demokratična, kakor so vsa svetovna mesta in večja me. sta v EvroDi, neizvzemši naše države, demokratična, pa naj bodo v rokah meščanske ali proletarske de. mokracije. Skupni interes demokracije je, da se, če ne združena, pa vsaj vzporedno bori proti reakciji, ki jo pri nas zastopa klerikalizem. V današnjem političnem boju med demokracijo in reakcijo, v boju med parlamentarizmom in absolutizmom je dolžnost »rseh ljubljanskih napred. njakov, da stoje v taboru združene demokracije.
Ljubljana je poštena. Pri klerikalni stranki je vse kupčija: krščanstvo, vera, cerkev, republikanstvo, avtonomija, framazonstvo, korupcija. Devet let je SLS varala volilce z obljubami, bili pa so vseh 9 let ogoljufani in osleparjeni.
Ljubljančani so čistih rok in obsojajo korupcijo. Klerikalizem je v svojem jedru korupten in nepošten. Le poglejte klerikalno gospodarstvo na ljubljanskem magistratu. Ves svet ve, kako je SLS v Beogradu izglasovala generalni pardon korupcijo-nistom.
Ljubljana je samostojno, svobodno mesto. SLS je že 1. 1912 samo iz strankarskega pohlepa povzročila razpust ljubljanskega občinskega sveta, ki je bil prvi zločin nad samo. stojnostjo in svobodo ljubljanskega mesta. Nasilno je takrat uvedla nov občinski volilni red. Bivši deželni odbor je vršil nad ljubljansko občino divjo persekucijo, samovoljno raz_ veljavljal njene polnomočne sklepe ter iz strankarske nagajivosti in škodoželjnosti preprečil hidroelektri-čno centralo na Ljubljanici, regulacijo Ljubljanice ter modernizacijo Ljubljane. Edino slovensko gledališče je izpremenil v kino. V naši novi državi so klerikalci Ljubljani škodovali, kjer so mogli. Ko so bili na vladi, so okrnili z zakonom njeno avtonomijo, podrejajoč njene finan-
ce odločitvam centralistične birokracije. Ko bi mogli, bi jo najraje jutri spremenili v »dolgo vas«. Njihova strastna želja je, biti valpet nad svobodnim in samostojnim ljubljanskim mestom.
Ljubljanski meščan ljubi svobodo in enakopravnost. Dr. Koroščeva stranka pa preganja ljudi zaradi političnega prepričanja do krvi z vsemi sredstvi. Na deželi ustrahuje našega preprostega človeka z vero, z hudičem in z Bogom ter preganja politične drugomisleče na nečuven način. V Ljubljani se včasi dela »kulturno«, a gorje ti naprednjak, ako si napram njej brez zaščite. Sedaj sedijo klerikalni mogotci na magistratu: od danes na jutri so. a navzlic temu sistematično in celo na odkrito korupcij oni stičen način od. rivajo slovenskega obrtnika od mestnih del. strahujejo napredne uslužbence. nastavljajo povsodi svoje izrazite partizane. Pri oblastni samoupravi, pri klerikalnem zavodu ne dobiš službe in kruha, alfo nisi klerikalec. Po geslu: »Mi sami in samo mi« gre javno in zasebno gospodarstvo SLS.
Zmaga združene demokracije nad reakcijo je najnujnejša državna in narodna potreba. Vse, kar je pošteno, kar misli dobro in želi državi in narodu boljšo bodočnost, mora 11. septembra glasovati za združeno demokracijo in proti diktaturi reakcije. Baš zato pa bodo tudi vsi pošteni in dobri Ljubljančani danes glasovali za II. (drugo) skrinjico.
SLS je stranka rimskega klerikalizma. Njeno vrhovno politično vodstvo je 5 duhovnikov (dr Korošec, dr. Ehrlich, dr. Orivec. dr. Lukman. dr. Rozman), ki so diktatorji SLS. ki imajo s škofom prvo in zadnjo besedo v stranki, ter nastopajo tako. kakor oredpisujejo vatikanska navodila. Ljubljana pa je glava in srce Slovenije ter tretja prestolica Jugo. siavije, ki ima druge ideale in druge naloge nego rimski klerikalizem. Zato Ljubljana potrebuje svojega poslanca, ki bo delal ljubljansko, slovensko, jugoslovensko politiko. Zato bo Ljubljana danes volila dr. Kramerja.
Napredni blok hoče, da imej I jub. ljana kot tretja prestolica države čim najširšo avtonomijo, kakor Zagreb in Beograd, ako hoče Ljubljana postati velika in cvetoča in ako hočejo Ljubljančani doživeti srečnejše in boljše čase. SLS je bila. ie in bo proti široki avtonomiji Ljubljane, ker smatra davčno moč ljubljanskega mesta za sredstvo, ki naj financira klerikalne kase. s katerih pomočjo se v veliki meri vzdržuje klerikalni teror in absolutizem nad podeželskim slovenskim ljudstvom. Zato bo Ljubljana danes volila 2. skrinjico, ki je skrinjica avtonomne slovenske Ljubljane.
Združena demokracija hoče poštenje in red v državi, enakost in ravnopravnost za vse, dela in kruha za narod. Klerikalci pa so 9 let uganjali državnopravne budalosti ki so stale davkoplačevalce milijone in upropastile vse blagostanje v državi, Ako hoče Ljubljana postati velik trgovski in obrtni emporij, da bodo od-pomogli vsi stanovi, mora stati na strani demokracije in mora biti proti reakciji, ki upropašča državo. Zato bo Ljubljana, ki si želi gospodarskega in socijalnega napredka, ne pa propada in obubožanja, oddala jutri svoje glasove v skrinjico združene demokracije.
Napredni blok hoče, da je Ljublia. na svobodno kulturno središče Slovencev in mogočna jugoslovenska kulturna potenca. Kulturni in vzgojni zavodi ter njih kulturni delavci In vzgojitelji morajo biti novsem neodvisni. klerikalizem na Koče klerikalno univerzo, klerikalne srednje šole, klerikalne osnovne šole. klerikalne lažikulturne zavode. Zato bo Ljubljana danes volila dr. Kramerja, ki zastopa načela naprednega svetovnega naziranja.
SLS živi od hujskanja in zdražb. Meščane huiska proti kmetom, kmeta proti meščanu, delavca proti delodajalcu. žprio proti možu. otroka oroti očetu. Povsod zanaša ta stranka sovraštvo. Ljubljančani pa so w nolitiko srčne kulture, ki ima svoie varno zavetišče edinole pri naprednih ljudeh. Ljubljana bo oddala svoj elas proti sovraštvu, proti zdražbar-stvu, za mirno sožitje svojega meščanstva. za dostojnost v javnem življenju: volila bo naprednega kandidata dr. Kramerja.
Osemdesetletnica zaslužne-u ga slovenskega šolnika
V l
Bveurne predstave!
Veličastni filmski veleumotvor po glasovitem romanu H. Sienkiewicza.
Oba dela (18 dejanj) v enem sporedu.
Rim v najhujši epohi razuzdanosti — Strašni cirkus Maximus. — Žive baklje. Strahovite borbe kristjanov z lačnimi levi in tigri. — Življenje in smrt največ, jega krvoloka, rimskega cesarja Nerona. — V morju ženskih teles. — Divna, sveta ljubezen prekrasne Ligije in mladega patricija. — Impozantne scene v veli. kem amfiteatru. — Tisoči in tisoči sodelujočih. — Razuzdanost na rimskem Pala« tinu. — Žive mlade sužnje daje Nero ribam za hrano. — Silni Urzo zmaga orja« škega bika in reši mlado Ligijo grozne smrti. — Grandijozni požar Rima. — Vse to in še veliko več nam živo prikazuje to najlepše filmsko delo vseh časov. -Višek filmske umetnosti. — Kolosalna režija. — V glavnih vlogah samo najlepši in najboljši filmski igralci: Emil Jannings, Alfons Fryland, Lilfian HalUDavis, Rit na de Liguoro, Andree Habay itd. — Vsled ogromne dolžine filma se vrše dve. urne predstave točno ob: 3., 5., 7., in 9. — Pri vseh predstavah močno pomno«
ženi orkester.
ELITNI KINO MATICA — Telefon 2124.
V Slovenskih Konjicah praznuje danes svojo 801etnico g. Domicijan Serajnik, nadučitelj v pokoju. Rojen 12. 9. 1847 v lepi Rožni dolini prj Sv. Jakobu na Koroškem, izhaja iz stare narodno zavedne Sera jnako ve rodbine, po domače »Zofrano-vi«, ki še danes aospcdarj na tem domu. Po končani ljudski šoli ie šel naš sedamji jubilar.t v šolo v Celovec, potem v gimnazijo v Gorico, končno pa si je izbral leP. a težaven učiteljski poklic in je šel na učiteljišče v Celovec. Težko je bilo študirati na tem zavodu Slovencem, a vendar je bil med tremi absolventi g. Serajnik med prvimi in edini Slovenec. Sedaj po končanem učiteljišču pa med svet — za narod!
Prvo učiteljsko mesto mu Je bii Spittal ob Dravi. Vse ga je tu vzljubilo in rado imelo. Našel ie v tem mestu svojo verno družico, Elizo Wustmerjevo. skrbno ženo, preblago in predobro mater svojih otrok. Dasi Nemka po rodu, se je naučila popolnoma našega jezika in vzljubila naš narod. Najlepši dokaz, da so vsi Otroci vzgojeni v strogo narodnem duhu. Pred desetimi leti oa jo je prerano pobrala smrt . . .
Drugo učiteljsko mesto mu je bil Št. Ilj ob Dravi. Rad ie šel tja, da bi v bližini svoje domačije de'«va! za svoje rojake. Toda le malo časa je osta! tam. Sam piše o tem času v št. 50 »Koroškega Slovenca«
z dne 2. 10. 1920. (pred nesrečnim plebiscitom) :
»Letos je minulo 45 let, ko sem moral radi pritiska tedanje šolske oblasti pod deželnim šolskim nadzornikom dir. Goban-cem (goba mušnica za slovensko mladino), ki je rekel: »Die Slovvenen haben kei-ne Existenzberechtigung mer in Karnten, in 50 Jabren wird hi©r kein Slovvane seirc,« zapustiti svoje ljube, zale, jako nadarjene učence v Št Ilju, ker nisem hotel sodelovati prj pretvarjanju mladine v ljudi, kate. rih Bog ni ustvaril. Še sedaj zavre v meni starčku kri, ko se spomnim te bridke ločitve od ljubljene šolske mladine, iskrenih prijateljev, dragih staršev, bratov in divnega Roža, kjer ie tekla moja zibelka .. .«
Raje kakor da bi postal odpadnik naroda slovenskega, se je podal v slovenski Š tajen Prišel je v Slovenske Konjice (takrat nemškutarske!) iin odtu za nadučiteUa na lepo Ptujsko goro. Celih 25 let je bil na tem hribčku. Ne samo kot učitelj v šoli. deloval je tud; na gospodarskem in na prosvetnem polju. Kako so ga imeli »Gorčani« radi so pokazali najlepše, ko so mu priredili v avgustu 1. 1925 »Seraj-nikovo slavje« Trška občina ga je imenovala za častnega tržama. trvši jičencj in učenke so mu poklonile častno darilo. Ta. ko čisla in spoštuje narod učitelje, ki so tnu bili vodniki in najboljši svetovalci. In to je bil na Gori naš Domicijan Serajnik vedno! So bili narodnostni boji, a on se ni uklonil. Ostal je zvest slovenski sin zvestih svojih koroških staršev.
S Ptujske gore je šel g. Serajnik v pokoj v Slovensko Bistrico, odtod v Maribor ta se nastanil nazadnje v Konjicah. Dasi v letih, je poučeval še pred ne dolgim časom več učencev in učenk v glasbi, pred. vsem citre, za katere je priredil mnogo lepih skladb
Ob zlati večerni zarja njegovega življenja mu želimo danes: V navesti, da si delal le dobro in lepo za našo mladino in naš narod, v tej zavesti, ki Ti bodi najlepše plačilo za vse, uživaj večer svojih let v vsej sreči! Ostani nam čil in zdrav še leta in leta ta v tej sreči dočakaj oni dan, da bo Tvoj ljubi Rož zopet naš. Naš in pa Tvoj!
Mera in vaga
V ljubljansko javno življenje je stopila brez hrupa, pač pa z velikim zunanjim bleskom sloka tehtnica v spremstvu suhe mere in kratkovidnega spremljevalca s puščico ob strani. Ob lepem vremenu se tehtnica s -suiti vedno postavi tja, kjer je največji promet, zato je dopoldne pred Prešernovim spomenikom, popoldne v senci košatih kostanjev »Zvezde«, v nedeljo se pa premakne pod kostanje v Tivoli, kjer čaka na pacijerate.
Ta tehtnica je namreč dobra za zdravje, kakor aspirin in jodova tinktura, opij in kamelice, grenka sol in bri-njevec. Poslednjega seveda ne poseka, ker je ta dober prav za vse in ga pošten Kranjec z uspehom rabi tudi, če si zlomi nogo.
Sploh ima pa ta zdravilna tehtnica posebne lastnosti. Kdor stopi pod mero na tehtnico s klobukom na glavi in cigareto v ustih, vrže cigareto proč, da ne bi dim uplival na višino, a klobuk sname z glave in ga obdrži v roki, da je vaga bolj natančna. Zakaj mera in vaga sta pri vseh smrtnikih v posebno važnem razmerju. Kdor je namreč normalen, mora tehtati toliko kil, kolikor ima centimetrov čez en meter. Ce se ne vjema, je mož abnormalen ali pa vsaj malo nakresan. Ženske seveda niso normalne, ker za nje ne velja to pravilo. Ker imajo vedno prav, imajo tudi pri tehtanju svoj prav. Tehtati morajo namreč toliko, kolikor centimetrov imajo čez en meter in tri centimetre po vrhu. So torej vse ravno za tri centimetre na cek in z moškimi navzkriž. Ali brez visokih peta, ali z nizkimi, v copatah ali bose, nam ni znano.
Pri otrocih od 5 let naprej gori do pobov in gospodičnic do 15. leta je vse narobe in zmedeno. Pri njih je relacija hudo komplicirana, ima pa vendar že svoja pravila. Tudi tukaj imajo deklice in gospodične že svoj prav. Petletni fantek mora tehtati 22 in pol kile, punčka pa samo 18 in četrt kile. Deklice so I^žje do 12. leta, takrat namreč morajo
Danes velika premijera za Jugoslavijo! -Prvo in edino predvajanje v Ljubljani1
»Maciste
gorski velikan
Film božanske narave in boja človeka z volkovi! — V burji in snegu veličastnih Alp napadejo volkovi ženo! — Grozovite Iavine pokopljejo pod seboj konje in sanil
—	Maciste v boju s krdelom lačnih volkov.
—	Senzacijonalni pustolovni roman, ki se odigra na veličastnih planinah večnega sne. ga in ledu!! — Velefilm sezije 1927/28. — Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah umetniški orkester! — Vsled velikega zanimanja sprejema naro«
čila telefon 2730.
KINO «DVOR»
tehtati 35 in pol kile, dečki pa za četrt kile več, v 13. letu pa gospodične že prehite fante kar za 2 in četrt kile, ker morajo ob tem času imeti že 40 in četrt kile. Potem gre stvar v redu naDrej. Vse pa v prid Društva za narodno zdravje. Bojimo se pa, da bo društvo ta vir dohodkov v kratkem izeubilo. Gospodje na magistratu so namreč prišli na srečno misel. Če bodo morali odpraviti davek na nočni obisk gostiln in kavarn, bi obiskovalce tehtali in merili. Tedaj bi bil davek tudi pravično razdeljen. Če se bosta mera in vaga ujemali s predpisi in paragrafi, bo obisk neobdavčen, če bo pa prijadral možakar na vago pretežak, bo plačal, kakor v Srbiji, kjer se vino prodaja na oke in kile. Čim manj se bo držal pokonci, tem večja bo diferenca in tem hujše bodo obdavčene zavžite kile.
Tako bo dobra vaga tudi magistratu v nebesa pomagala, kakor pomaga teletom in volom.
Naša skrinjica v Ljubljani je druga!
Samomor v Dravljah
Ljubljana, 10. septembra.
Ko je šel danes ponoči gosp. Bojan Luzner, slušatelj višje pedagoške šole v Zagrebu, ob tiru iz Dravelj proti Ljubljani, je zapazil kakih 200 m pred čuvajnico št. 85 med tračnicama odrezano človeško glavo in poleg nje desno roko. Ko si je podrobneje ogledal progo, je kakih 20 korakov dalje našel tudj truplo, ki ga je vlak strahovito razmrcvaril. G. Bojan Luzner je pohitel na stražnico in prijavil najdbo. Na lice mesta sta se podala dva stražnika, da ugotovita podrobnosti.	*
2e po najdbi sami je bilo evidentno, da je nesrečnež storil samomor. Nesrečneža je povozil vlak 917, ki vozi zvečer z Gorenjske proti Ljubljani. Ob progi sta ležali pelerina in palica, kar spričuje, da je samomorilni kandidat ob progi čakal na vlak. Pri samomorilcu so našli dvoje pisem, prvo naslovljeno na vrtnarja Antona Šušteršiča' v Zg. Šiški, drugo pa na gdč. Korteševo pri »Ker-šiču«. Iz tretjega pisma, ki je bilo še zalepljeno in črno obrobljeno, je po naslovu sklepati, da je samomorilec A. Yr-hovec, ki je bil uslužben kot vrtnar pri Šušteršiču v Zg. Šiški. Kaj je nesrečnega moža tiralo v obup. bodo morda pojasnila njegova pisma.
Tehtnica in mera pred Prešernovim
spomenikom v Ljubljani med poslovanjem.
Kulturnim delavcem v prevdarek!
Ali naj odklonimo borbo /a one svobodoljubne principe duhovne kulture in javnega življenja, ki so jih v stalnem boju s klerikalno reakcijo propovedova-li vsi naši največji pisci in tvorci?
Ali naj postane Ljubljana središče na-zadnjaštva, ali naj preide v tabor, ki so ga obsojali in odklanjali Prešeren, Stritar, Kersnik, Jurčič, Aškerc, Gregorčič in ostali naši prvi pesniki do današnjih dni?
Ali se zavedate, kaj Vas čaka osebno in kaj Vaše ustvarjanje, ako omogočimo klerikalizmu, da zavlada na celi črti in ako prične izvajati svoj pravi ultramontanski program, ki zatira vsako, še tako lepo misel, katera ni v njegovi službi?
Ali veste, da ta klerikalizem nasprotuje celo uvedbi slovanskega bogoslužja v naši cerkvi, glagolici, slovanskemu misalu?
Ali mislite, da v SLS ne vlada še ved-
no isti duh, ki je spalil Cankarjevo »Erotiko«?
Ali nam ne odpira oči načrt reakcijo-narcev, polastiti se naše svobodne šole ta jo podrediti klerikalnemu gospodarstvu?
Kaj bo iz svobode na ljubljanski univerzi, ako le-ta pride v območje ljubljanskega knezoškofijskega ordinarijata?
Ali ste opazili, kako je SLS naenkrat vse svoje »slovenstvo«, s katerim je svojčas prevarila mnoge nervozne ljudi, dala ad acta, ker ji trenutno ne gre v račun? Kaj sledi iz tega? Da ga je pred leti nosila na svojih zastavah, ker ji je račun veleval drugače, nego danes!
Kulturni delavci! Vprašanje stranke na strani Kandidat dr. Kramer je mnogim izmed nas tudi osebno simpatičen, a vse to ni glavno. Glavno je, da »mo najsvetlejšim tradicijam, visokim idealom naše kulturne preteklosti dolžni, da preprečimo atako klerikaiizma na belo Ljubljano!
Pozdravljen, Vargazon!
(Dopis iz uradniških krogov.)
Za politično svobodo se je človeštvo borilo stoletja. Najlepši uspeh demokracije je ta svoboda. Prosvitljeni narodi jo negujejo in čuvajo z vsemi sredstvi.
Vargazon, državni uradnik, se je po-služil te svobode. Ne, da išče časti in slave, ne da išče osebne koristi, je prevzel kandidaturo namestnika kandidata Naprednega bloka za mesto Ljubljana. Ne hvaležno to delo, trudapolno je. Toda nesebična požrtvovalnost državnega uradnika, ki v svojem srcu ne more preboleti trpljenja in ponižanja svojega sotrpina, ga žene k delu za javni blagor, kakor je to z navdušenjem in zatajevanjem samega sebe tudi ob najtežjih prilikah vedno delal. Srečo in veličino države vidi v sreči in zadovoljstvu naroda in predvsem tudi v sreči in blagostanju svojega stanu.
Prišli so klerikalci in udarili po njem. Oni klerikalci, ki zase kujejo politični kapital z lažmi, da nasprotniki ovirajo politično svobodo in preganjajo državno uradništvo, ker noče biti pokorno partizanskim zahtevam.
Klicali so nanj niegove predstojnike, da ga socialno in materijelno uničijo, ker kandidira na SLS nasprotni listi. Klerikalcem se je tudi v tem slučaju zahotelo krvi in solz, ker tako zahteva njih strankarski interes in njih morala.
Vargazon. z udarcem proti Tebi so udarili nas. Mi smo srečni in ponosni.
ako se iz uradniških vrst dvigne krepka postava in pove odločno besedo, zato bodi pozdravljen. Ti, ki v najtežjih prilikah s svojo osebo izražaš bol nas vseb in si odločen, da za nahujše žrtve braniš ono, kar nam kradejo — politično 6vobodo. V Tebi je utelešeno to hrepenenje nas vseh. Ker smo revni in ubogi, so mnogi izmed nas ponižni in udani. A ravno zato si upajo klerikalci nad državnega uradnika klicati bič, ako se njim ne pokorava. Gorje nam državnim nameščencem, ako bi ta stranka kdai prišla do trajnejše moči!
Udarec po Tebi, državnem uradniku, je za bolel nas vse, a nas je tudi dvignil. S Teboj simpatizira vse, kar ni strankarsko do dna okužena S Teboj gremo, da branimo sebe. Z denuncijacijo so onečastili našo čast in ponos. Našo čast in ponos bomo dvignili, da gremo v boj za pravice in svobodo državnega uradnika! Klerikalne kandidate, ki so materijelno zasigurani in po večmi duhovniki — naj ščitijo drugi. Tebe bomo ščitili mi! To moč imamo! Kri' je bilo omahljivcev, so po denuncijacijr skočili pokonci! Ponos uradnika ne dopusti, da bi ga žalili notoričnl sovražniki in škodljivci našega stanu.
Tovariš Vargazon, s Teboj bo danes v nedeljo slavilo zmago celokupno zavedno državno nameščenstvo.
Državni nameščenec.
Mladina, nadaljuj boj za zmago!
Mladina hrani v sebi ideale. Ti ideali jo dvigajo k pohodu naprej. Mladina ne pozna miru in oddiha. Taka je bila mladina vedno, kadar je bilo braniti naprednost, demokracijo, svobodo, osvobodilno gibanje naroda. Napredna mladina je krvavela in umirala, ko so se temni elementi skrivali v cenci milosti Dunaja. Klici mladine so orili po ulicah vedno, kadarkoli je narodova duša vztrepetala v boli in žalosti — m tudi. kadar je čez narodov obraz posijalo solnce sreče. Mladina Je bila naš Bog pred Izraeld.
Danes se bije boj za zmago demokracije, za zmago idealov, za katere so
umirali najboljši iz vrst narodne in napredne omladine. črna reakcija obletava Ljubljano in deželo. V ta boj mora omladina z neizprosno borbenonjo aktivno poseči, kajti ta boj je samo nadaljevanje bojev, v katerih so padali najboljši iz naših mladih vrst
Na dan volitev mora mladina razmakniti svoje energije in svojo žilavost Ne sme biti volišča, ne vasi in ne hiše. kjer bi živi ogenj mladine in grel in svetil k zmagi. Živ plamen iz src mladine se mora razliti preko domovine, da bedna ln teptana vstane ob zmagi jugosloven-ske demokracije. Zmaguje demokracija proti reakciji
Zakaj bi se rada SLS polastila LJubljane?
Ljubljana naj kot najmočnejše gospodarsko središče vzdržuje klerikalno oblast in naj potom novih dajatev polni klerikalne
dispozicijske fonde!
Ljubljansko prebivalstvo vseh slojev, stanov in socijalnih položajev se vse premalo zaveda, kakšna nevarnost mu
preti od SLS za slučaj, da bi se tej stranki posrečilo dobiti Ljubljano v klerikalno pest
Ze dosedanje zasedanje oblast, skupščine je dokazalo, da nameravajo klerikalci naprtiti večino oblastnih davščin na Ljubljano. Načrt SLS gre za tem, da se gospodarsko maščuje nad naprednjaki in da jim natovori skoro vse oblastne davščine. S temi davščinami naj bi no-tem klerikalci finansirali svojo strankarsko politiko. Vsako kontrolo pa so obrez-uspešili, ko so opozicijo potegnili popolnoma v kot ter ji odrekli vse pravice.
Vse doslej sklenjene davščine se bodo v pretežni meri pobirale pred vsem v Ljubljani. Tako je z davkom na kino-vstopnice in isto je tudi z nameravanim vagonskim davkom. Le čuječnosti stanovskih organizacij in njihovemu posredovanju pri finančnem ministrstvu se je zahvaliti, da se ta vagonski davek v Ljubljani že ne pobira. Vrgel bi bil po priznanju dr. Natlačena 4 milijone Din.
Ljubljančani! Gre za Vaše žepe, za Vašo gospodarsko svobodo in samostojnost. za Vašo gospodarsko bodočnost! Nobene kroglice klerikalcem, ki se ne smejo sklicevati na to. da Ljubljana sama odobrava njihovo, za njo pogubno politiko.
Volilne pisarne Naprednega bloka v Ljubljani
Za naie sonrišljenise velja v nedeljo dolžnost, da se oglasijo, preden gredo na volišče, ali pa po storjenem volilnem dejanju v naših volilnih pisarnah. Volilne pisarne »Naprednega bloka« so: za L >n IL volišče (Realna gimnazija na Poljanah in Mestni dom) t gostilni Košak,
za DI. volišče (št.jakobska dekliška šola) v
Št—jakobski knjižnici, ea IV. volišče (Mestna osn. šolana Prulah)
v gostilni Kavčič. Prlvoz 4, za V. volišče (Mestnj otroški vrtec v Cerkveni ulici) v gostiln) Bergant, za VI. ta VI.a volišče (Mestna šola na
Cojzovi cesti) v gostilni pri Mraku, za VII. volišče (Realka) v gostilni Pri pa.
nju Vegova ulica, za Vni. volišče (Mestni dekliški Hcej) v
Operni kleti, za IX. In IX.a volišče (I. državna gimnazija) v gostilni Prj Novem svetu, za X. volišče (Justična palača) v pisarni
dr. Grablovlca, Sodna ulica, za XI. volišče (Žensko učiteljišče) v gostilni K. Brezovška, za XII. volišče (Moško učiteljice) v gostilni K. Brezovška, za Xm. volišče (Sola na Ledini) v gostilni K. Brezovška, za XIV. In XIV.a volišče (Mestaa ubož-nica v Japljevi ulioi) v gostilni Bizjak, Bohoričeva ulica. xa XV. volišče (Gostilna pri Cešnovarju na Dolenjski cesti) v gostilni Pri Plan-karjn,
za XVI, XVII. In XVIII. volišče (Šišenska šola) v gostilni Grčar poleg šole.
VAŽNO OPOZORILO! Volilne komlslie se sestanejo že ob 7. zjutraj in kmalu nato se začnejo volitve. Naši pristaši na] radi tega prldelo na volišče že ob 7. uri In ne ob kakor so bil) pogrešno pozvani. Osrednji volilni odbor Naprednega bloka
Ljubljana pred volitvami
LJubljana, 10. septembra
Predvolilno razpoloženje v LJubljani je Izredno živahno. Povsod govore samo o volitvah, na cesti, v kavarnah, doma, v trgovinah In pisarnah, še celo v gostilnah pri madinovcu in pokalicah se razvnemajo duhovi Vmes posegajo tudi ženske, ki krepko prijemajo omahljivce in jim hite dopovedovati kako stor najbolj prav.
V Tivoliju se je sprehajalo danes popoldne nekaj stotin Ljubljančanov. Zanimal Jih je cirkus in vse mogoče druge »komedije«. Nekaterim pa je slednjič vendarle postalo dolgočasno in morda bi posedli po klopeh in zadremali na solncu, da niso za novo komedijo poskrbeli podli nerodnežl iz Katoliške tiskarne.
»Juj, juj, tela krelikavzarji ga pa trapast lomja!« se je naenkrat pridrl med svoje kolege v Lattermaimov drevored veseli 2ane, mahajoč z roko, v kateri je držal debelo tiskan letak. K njemu Je priskočil Pepe, ki je znan med druščino kot najbolj radoveden in je skuša! kar zaviti »firbec«. radoveden in je skušal kar zaviti »firbec« fzražujoč? obraz v papirnato cunjo.
»Bejž, d' se nouš umazov, sej viš, d' ga še Jest tku haklTi držim, k se bujim, d' s«m neb od svinarije zanuhtal . . .!«
»Ja, kva Pa Je. kva pa je?« Je završalo tedaj v zboru.
»Na. kva je. tlela berte! Je vzkliknil Ža_ ne in spusta paoir, ki ga ni zamaja! vetrlč, marveč je padel na tla, kakor cent težak ker ar.
Vstopali so se vsi, kakor bi v »šterenco« gledali. Ko so prečitali, so se spogledali, naenkrat pa so vsi hkratu zariti šali, razen DorSca. ki Je zavpil: »Auu!!«
»Ja. kva pa je, arka hij, d' upUeš kt sraka?!«
»I. buH me! Upu me buH, de m' kar slab prhala, zatu k sm bfu snuč u Kazfoi' tku tepen, hohoho!«
»Hohoho!« so se zarežak za nJim vsi, kakor v zboru, Fifl pa Je pripomnil, da tudi nJega roka boli, vendar ne ve sigurno, ali od tega. ker je bil »tepen«, od tega, ker Je on tepe!, ali od tega. ker se ni zdržati, da ne bi ploskal besedam, ki so teple klerikalce po grbi.
»Ampak, falotie pa so teJe kreHkavzarji!« so vzklikali med potoma.
»Tku se Pa še Jest na pukadim ne prke 2efk, pa ne prke Mick. kadr mi najbolj sfaba prede!« Je rentačil Miško in debelo Pljunil.
»Ja t; na zaaS!« je dobrohotno pripomnil Tone. »tku se zna)a zlagat samo kato-HSc duhom GabrovSk, k' sa udspud zapisan, pa amn!«
O podlem klerikalnem letaku in njegovi vsebini, ka govori, da Je bil snoči v Kazali tepen neki Invalid in delavec, Je vsakdo misHl svoje. Gotovo pa Je vsakdo izgubil prt Stanju njegove vsebine apettt na klerikalni volilni »guljaž«.
Največja tarča za politične špase In vice je že Par dni neka pilpogačica. Iz ttjega in njegovih oglasov v klerikalnih listih se norčujejo danes tako v Ljubljani od Viča ln Vodmata, do Šiške kakor v Ricmanjih. Ljubljana danes v pričakovanju Izida volitev kar težko sope. Po ulicah vlada živahno vrvenje. Zvečer se že vse pos> vairja in kar gleda, kako se bo g. Korošec v Ljubljani kot poslanec »staja!« za vedno
Palil je muhe in zažgal poslopje
Litija, 10. septembra
Nad Šmartnem pn Litiji se dviga par hiš. Naselju pravijo »na Cerkovniku«. Tam Je nastal požar na način, kj je skoraj neverjeten, pa vendar resničen. Povše, posestnikov sta na kmetill »pri Škratu« Je opazil, da je v hlevu precej pajčevin, v njih pa poginule muhe- Z namenom, da hlev očisti neprijetnih pajčevin, je vzel svečo ter pal3 nesnago. Ko pa Je začel požigati v lijaku, ki služi za spuščanje mrve v hlev, je padla iskra v zraven ležečo mrvo, in ogenj je izbruhnil v trenotku.
Požar se je z Izredno naglico širil, kmalu je bil ves hlev v plamenih Da preprečijo hujšo nesrečo, so prihiteli na pomoč sosedje, ki so začeli izganjati živino iz hleva. BJ pa je tudi zadnji čas: ena izmed krav, ki so jo rešili rz gorečega hleva, je bila že vsa opečena. Ko je prihitela na kraj nesreče šmaTska požarna bramba z novo motorno brizgalno, je bilo šele možno, da so ogenj zadušili. Gospodarjev sin sam je dobil pri gašenju opekline, pa tudi eden izmed njegovih sosedov Je moral radi poškodb, dobljenih pri požaru. Iskati zdravniško pomoč.
Da je način, kako je prišlo do požara, vzbudit v okolid precej govoric, Je seveda razumljivo. Za zadevo se interesira sedaj tudi orožništvo, ki vrši poizvedbe.
80!etnica rojstva skladatelja Avgusta Armina Lebana
(Obenem 481etnlca njegove smrti.)
0 Avgustu Lebanu so že često pisali časopisi in revije. Meoi preostaja le, da oa kratko ponovim njegov življenjepis. Avgust Leban Je bil sin učitelja, rojen 5. septembra 1847. v Kanalu na Goriškem. Bil je vseskozi odličen dijak. Odlikoval se je v znanju klasičnih jezikov in glasbi L. 1867 je maturiral. Po maturi ga je oče silil, naj bi stopil v lemenat in se posvetil duhov-skemu stanu.. Toda Avgust se le ni vdal Zaljubil *se je bil v hčerko bogatega hišnega posestnika in trgovca z žitom v Gorici. Njegova izvolienka Fani Je bila sicer Nemka, a po duhu in srcu Avgustu sorodna duša, muzikalno izobražena, izborna pianistka. Avgust ji je posvetil več skladb. V mehkih poletnih nočeh je poslušal njeno svitanje, ker je stanoval nasproti nje. To situacijo je opisal Avgust sam pojoč: »Ko ubirajoča strune, poješ milo in sladko, v svitu ljubkem blede lune, Jaz poslušam te pazno.« Iz njune ljubezni je znana ta-Ie anekdota •
Nekega večera Je šla Fani v klet po vino za večerjo. Avgust je smuknil za njo v klet. Očetu se je čudno zdelo, kaj dela hčerka toliko časa v kleti, zato Je zavpil v temo: »Ja, kaj Pa delaš tako dolgo v Meti?« Hčerka je takoj prišla s polno steklenico k vratom, a oče je vzel ključ in zaprl klet šele pozno v noč se Je Fani posrečilo. da je BubJ3ca rešila iz zapora.
2aKbog njuna ljubezen n; obrodila sadu. Fanikin oče se je smejaJ, da se drzne ubogi vaški učitelj misliti na njegovo bogato hčer.
L 1872. je postal Avgust vadniški učitelj v Gorici. Poučeval je slovenščino. Toda od latinskih in grških klasikov se le ni mogel k>čiti, kakor je tudi kot mora ležalo na njem, da so drugi njegovi sošolci opravljali visoke službe, on pa je bil le učitelj.
Avgust Leban je umrl kot samec v Gorici 30. maja 1879. po enoletnem bolehanju za sušico v sapniku v 32. letu svoje dobe. Njegovo Fanj Pa Je zadela trpka usoda da Je njen oče izgubil vse premoženje, njen soprog pa je umrl v umobolnici.
Ko je bil še živ. je Avgust mak) izdal. Iz njegove nnnikatae zapuščine je objavil njegov še živeči mlajši brat Janko naslednje skladbe: I. Pet cerkvenih pesmi za moški zbor; 2 Giasi iz Primorja. moški in mešani zbori; 3. Pobožni vzdihi, latinska maša za mešan zbor; 4. skladbe Avgusta
Armina Lebana, 1., 2. ia 3. zvezek, obsegajoč moške, mešane zbore in dva samospeva.
Ostale še ne objavljene rokopise je odkupilo »Pevsko društvo« v Gorici, a v vojni vihri so se ti rokopisi baje porazgubili Nekaj malega še hrani pokojnikov brat Janko. Veliko je razposodil skladatelj sam, ko Je še živel. Med drugim tudi prelepi samospev »Za slovo« s Prešernovimi besedami: »Kaj od mene proč oko, proč obraz obračaš mili,« Kdor ima ta rokopis, naj ga vrne skladateljevemu bratu na naslov: Janko Leban, Novo mesto. Istotako latinsko mašo za moški zbor (do Sanctusa). ki si jo je nekdo izposodil, a ne vrnil.
Toliko o prerano umrlem Avgustu. O nJem so pisali pohvalno razni strokovnjaki, a najbolje jo je posodil svetovno znani nemški kritik prof. dr. Ed. HansKk, ko Je zapisal: »Kompozicije, žal. prezgodaj umr_ lega Avgusta Lebana se odlikujejo po gor-kem občutju in prelepem melodijoznem talentu. Ce bi dočakal daljšo starost in bj se vadil, bi se njegov talent najbrže povzpel tudi še k večjim stvarem.	Lucilius.
Žeparji v vlakih in na sejmih
V brzovlakih med Beogradom In Zagre-bom so žepne tatvine na dnevnem redu. Varnostne oblasti so ugotovile, da je tam že dalje časa na delu dobro organizirana, disciplinirana žeparska družba, kj je nevarna ne samo kmetičem, ki se morda vračajo z raznih sejmov, marveč tudi trgovcem in previdnejšim potnikom, ki potu-JeJo v razne kraje po opravkih. Med ž-e-parij se nahajajo tudi ženske moči, ki skušajo premamiti svoje žrtve z nastopom ta marairaimi, ki so jih vajene sladke dečve, kakršnim marsikdo ne more odoleti. Sledi seveda navadno strahovit maček, kajti že na Prihodnij postaji mora nesrečnež navadno ugotoviti, da Je olajšan za manj aH boli rešeno listnico.
Žepne tatvine Pa postajajo čedalje bolj pogoste tudi na vlakih med Zagrebom ta Ljubljano ter Mariborom. Zalotenih je bilo že več tatinskih individujev, ki Pa niso osamljeni. Vse kaže, da Je na delu tudi tu večja družba, ki se spedjallzira na žepne tatvtae.
Kolikor se more domnevati, so na del« poleg manj nevarnih žet>arjev tudi brvSi tovariSI čarusfovega pajdaša, pred mesed ujetega Pavla Prpiča nMaJega«, ki se ba-vijo sedaj pretežno z žeparstvom.
Razbojnik Mile Vukovič te Križpolja, B Je bil aretiram pred dnevi, Je navede! pred zagrebško policijo kot drzne žeparje naslednje lopove, ki prihajajo za svojim! žrtvami tudi v Slovenijo:
281etni Danilo AlbaharI Iz Beograda, rodom žld, ki poseduje baje generalni potni list. Govori več jezikov ter Je menda eden najbolj spretnih uzmovičev. Aibahari na desno nogo nekoliko šepa ter Ima več zlatih zob.
Drugi Je neki Bačo. star 30 do 35 let, doma tudi lz Beograda. Nevarna žeparja sta tudi brata Cučkovič, stara 23 in 26 let, doma Iz Gline, ki kradeta rada po sejmih. V družbo spadajo še 25!etni Stevo Dasovič iz Siska, 251etni Kosta Dokič Iz Srčke v Bosro', 32!etni Ivan Džapo iz Šibenika, 40. letni Josip Kraker ki Je najbrže Slovenec, 311etnl Kosta šiljak, 25!etml Mile. znan pot imenom »Coro" ter 351etni Milan /5v-kovič, imenovan »2i!e«, doma Iz Siska, ki <ye vozi navadno v družbi svoje ljubice Marice.
Po Izpovedi razbojnika Vukoviča so vsi Imenovani preij pripeda2 (Prplčevl iolpl; razkropljeni se preživljajo sedaj po večini samo z žepnimi tatvinami. Gotovo pa so tudi dru frače opasni. Vsekakor svarimo Potnike v vlakih In obiskovalce sejmov pred sumljivimi kriminalnimi tipi
Vsem naprednim pristašem
NRS
Dr. Ravnihar razširja po mestu letak, v katerem v imenu Mestnega odbora NRS proglaša, da morajo radikali voliti klerikalce. Ta poziv je v direktnem nasprotstvu s stališčem, ki ga zavzema poslevod«či podpredsednik NRS Marko Trifkovid. ki v celem obsegu odobrava sklep radikalne omla-diine v Sloveniji, da noben pravi radikal ne sme voliti klerikalcev.
Pravi radikali se bodo držali mnenja g. Trifkovida in ne taktike g. Ravniharja, ki bi rad radika!sko stranko v Sloveni.il spravil popolnoma pod klerikalno peto. Seveda nI nikdo obvezan slediti Ravniharjevemu pozivu. Statut NRS predpisuje v čl. 8. le to, da je vsak član stranke dolžan glasovati za one kandidate, »koje stranka (t j glavni odbor v njenem imenu) istakne.«
Pogodba, ki jo je napravil dr. Ravnihar s klerikalci, je Ssto njegova privatna in osebna zadeva, o kateri NRS v Beogradu nele ničesar ne ve, marveč jo celo z odločnostjo obsoja. Za dr. Ravniharjem šla za klerikalce volit le mala skupina ljudi, ki bo s tem ?ama sebe izključila iz radikalne stranke. Danes je konec blejskega pakta, konec Vukičevič-Koroščevega režima in sedaj pride do besede in moči združena demokracija, v kateri bo Igral odlično vlogo tudi g. Marko Trifkovid. Tega se zavedajo tudi vsi pravi radikali v Ljubljani, ki s f ne dajo prodati klerikalcem.
Naša skrinjica v liub-lianskl in mari- ^ borski oblasti je
rasistični asimilacijski načrti
Tretja točka programa: uničenje narodne gospodarske organizacije.
Tri točke obsega oni asimilacijski program, ki so ga skovali primorski fašistični provinciialni tajniki na svojem sestanku v Rimu.
Prva točka se nanaša na popolno uničenje še zadniih ostankov naše narodne prosvete na Primorskem. V Istri že itak ni kaj razpuščati. ker so tamkaj opravili že vse kar potihoma. Prišli so karabinjerji, pobrali v društvu vse, kar so našli, zaprli predsednika, podpredsednika, tajnika, bla-gafeiika in knjižničarja Po nekoliko dni, pa je bila rtvar končana Društvo se niti ni razpuščalo. Cemu neki, ko ie bila dovolj že erožnja, da zapro vse, da bodo segnill v Ječi, ako se že drznejo sestati pod Imenom društva. Tako danes nI menda v vsej Istri nitj enega slovenskeca ali hrvatskega prosvetnega ali podobnega društva.
V tržaški pokrajini in na Goriškem niso ravnali tako diviaški In je ostalo v življenju še tnpatam Po kako prosvetno društvo, pa tudi športna in druga taka društva so mogla še precej neovirano delovati Sedaj je tudi tu konec vsemu temu. Kakor kažejo zadnji ukrepi tržaškeea in goriškega or efekta, izginejo v kratkem vsa taka društva, s čimer bo prva točka fašistovskega asimiladjskega programa izvedena.
Druea točka se nanaša na iztrebljenje slovanske duhovščine, s čimer bi bil vržen naš jezik tudi še iz cerkve. Da se prične kmalu izvajati tudi ta točka, ie najboljši dokaz dejstvo, da jo ie napovedal fašistični «11 Popole di Trieste« v zvezi s konfi-nacijo, s katero je bilo kaznovanih te dni nekoliko furlanskih duhovnikov zaradi njihovega protifašističnega delovanja. Ce so pričeli tako v Vidmu proti italijanski duhovščini. si ie lahko misliti, kaj čaka šele naše. Negoričanom so odbili opcijske prošnje.
Tretjo točko fašistovskega asimiladjskega programa pa napoveduje «Piccoli». govoreč o delovanju tržaške fašistične pro-vindialce federacije. «Picco!o» namreč pravi, da le takoimenovano »vprašanje drn-gorodcev», ki ie v Tesnid le vprašanje «drugorodnih» skupin na nadionalnem ozemlju, politično le na svoji površini. Ta politična »patina« je izhajala in še danes Izhaja iz umetne propagande nekaterih krivih pastirjev, ki iih 'e lahko spoznati In odstraniti. Gre pa v resnid za rešitev raznih vprašani gospodarskega značata za stvari ki jih v resnici potrebuje prebivalstvo. kakor vodo. razsvetljavo, zdrava.
dostojna šolska poslopja, popravo cerkva in še mnogo drugih takih reči. ki tvorijo bjstveni del kmetskega življenja. Ko se vse to naprafvi ln se odstranijo hujskači in ljudje, ki bi hoteli ribariti v kalnem, se bodo drugorodne skunine čutile varne in bodo živele čisto mimo.
Fašistična provincijalna federacija je to* di že v tem pogledu storila vse. kar ie v njenih močeh ta se je lotila že vseh važnejših gospodarskih vprašanj, tako zlasti vodnega, razsvetljavneea in cestnega vprašanja. Predstavniki provinciialne federacije predlože prefektu svoje načrte in predloge, da iih prefekt potem Predloži osrednji vladi. Vlada bo iz posebnega zaklada dala občinam primerna nakazila, s čimer hoče fašistični režim dokazati, da so mu te obmejne pokrajine ravno tako t>rl srcu. kakor ostale italijanske ookraitae. Ali vse to še ne zadostuje. »Fašizem namerava tudi v provinetii pole* politične prevzeti tudi polno odgovornost za vse tiste gospodarske naprave, ki so v potrebni zvezi s političnim; napravami In Interesi Zato se na Krasu Po že proučenem načrtu izvedejo vse one izpremembe, revizije in zava-rovanjske ustanove gospodarskega značaja, ki Jih zahteva položaj. In Izvedejo se ▼ strogo nadionalnem smisla. Med njimi gre prvo mesto vsemu, kar se tiče arčevanja in poljedelskega zavarovanja. Fašizem cač hoče spraviti v sklad provincijo ne samo politično, temveč tudi gospodarski: zedi-niti hoče v sebi vse življenske pogoje.»
Tretja točka fašističnega asimilaci skega Programa se torei glasi: uničenje, ozi-oma poitalijančenie, pofašistenje vse naše narodne gospodarske organizacije, naših posojilnic in hranilnic, naših zadrug, obrtnih, vinogradniških, živinorejskih, mlekarskih, naših nakupnih in prozvaialnih zadrug, naših zavarovalnih društev za živino, 7 tno besedo: fašizem se hoče polastiti vsega, kar si ie naš narod ustvaril v svojo obrambo na gospodarskem polki!
p— Zdravniškega kongresa v Opatiji, Id •e prične te dni se udeleži tudi dr. Oton Haus iz Ljublj-ane. Napovedan je prihod ogromnega Števil« madžarskih zdravnikov. Po itaMjatrskTh listih se nadaljuje kinrpa« nja proti n«šim morskim kopaliičem.
p— Notarji. Za notarja v Bistrici sta ime novana dr. J. Berdon in dr. J. Cattunar, za notarj« v Kobaridu ie imenovan dr. G. Gu» stin. v Idriji dr. F. Boccasini v Postojni dr. G. Benedicty. vsi iz Trsta. Notarsko mesto v Poderadu je dobil odvetnik dr D. Sponza iz Pirfe. Slovenske notarje so. ka« kar znano, ie zdavnaj prognali iz Julijske Krajine.

Domače vesti
*	Nor Jugoslov enskj konzulat. Na predlog ministrstva za vnanje zadeve je s kraljevim ukazom na Krtu ustanovljen konzulat naše dTŽave.
*	Organizacija pomožnih bolniških zdrav nikov za Slovenijo je Izvolila na svojem občnem zboru 1. septembra naslednji odbor: Dr. Gram, predsednik, dr. Podkoritnik podpredsednik dr. Zoreč, tajnik, dr. Krem-žar, blagajnik, odbornika brez funkcije dr. Merfiun in dr. Kalan, revizorja dr. Krama-rič ln dr. Pehani. Ker ie ta organizacija edino udruženje mlajših zdravnikov v bolnicah, ki mora zelo pogosto zastopati njih interese, se obrača tem potom na vse gg. kolego v bolnicah izven Ljubljane, da javijo svoj pristop.
*	Mednarodni turistični kongres. Kakor smo že omenili, se dne 21. septembra otvori v Beogradu narodni kongres oficijelnlh organizacij za turistično propagando. V turističnem oddelku ministrstva za trgovino in industrijo so za ta kongres v teku velike priprave. Program kongresa se je v toliko izpremenil, da se kongresisti dne 22. sept podajo v Ljubljano in na Bled, dne 23. v Zagreb in na Plitvička jezera ter v Dalmacijo in preko Mostarja v Sarajevo.
*	Državne štipendije za inozemske vtoo-košolce. Ministrstvo prosvete bo v letošnjem šolskem letu podelilo večje število štipendij študentom iz češkoslovaške, Polj ske in ostalih prijateljskih držav, ki bodo študirali na naših univerzah.
*	Vpisovanje v trg. akademije. Vpisovanje v trg. akademije je zaključeno in se je pouk že pričel. Naknadni vpisi se vrše le preko ministrstva za trgovino in industrijo do 15. t. m. v kolikor ie sploh še praznih mest.
*	»Jadranska Straža«. Izšla je septem-
berska številka ugledne revije. »Jadranska Straža« pod redakcjo direktorja Sflvija Al-fireviča. V številki je mnogo aktualnih člankov iz našega pomorskega in narodno obrambnega življenja. Izmed člankov omenjamo: Silvije Alfirevič: »Juraj Biankini« (ob priliki njegove osemdesetletnice); dr. Grga Novak: »Naše hrodarstvo In naše lu-ke«; Zdenko Regner: »Sedanja nemška voj na mornarica«;: dr. Ivo Rubič: »H. pomor-sko-propagandistični kurz »Jadranske Stra že« v Splitu« in Turizem na Primorju«. Fotografije nam kažejo med drugim tipe naših novih bidroavijonov, slike iz propagan-dističnega kurza »Jadranske Straže« itd.
*	»Gospodinjski koledar, za leto 1928 izide že sredi novembra t. 1. na kar opozarjamo zlasti naše gospodinje. Koledar bo kakor vsi prejšnji, obsegal v svojem prvem delu nove kuhinjske Tecepte, razne poučne članke in razprave ter praktična navodila za hišo in dom. Drugi del pa tvori praktično UTejen troškovnik za vse dni r letu. Naročila sprejemajo že sedaj podružnice Jugoslovenske Matice v Slovenl-li in pisarna Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Selenburgova ulica 7-II.
*	Učiteljem petja priporočamo Kozlnovo »Pevsko šolo I. in H. del. Naroča se jo pri Jugoslovenski Maltici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7-II.
*	Najboljši mladinski list »Zvonček, št. 1. izide v drugi polovici tega meseca. Kdor ga še ni naročil, naj stori to takoj, ker se na poznejše naročnike ne bomo mogli ozirati. Celoletna naročnina znaša 30 Din, polletna 15 Din in četrtletna 7.50 Din. Naročnino mora plačati vsak naprej. — Uprava «Zvon£ka» v Ljubljani.
*	Vsem svojim znancem in prijateljem, od katerih se ni imela priliko osebno pošlo viti, kliče ob svojem povratku v Ameriko »Z bogom« in »Na svidenje« družina Sak-serjeva.	1363
+ Velik sejem v Sv. Lenartu na<j Laškim. V petek 16. t. m. se bo vršil v Sv. Lenartu nad Laškim velik konjski in živinski sejem. Ker bodo na ta sejem, kakor običajno, prignali prvovrstno živino, se vljudno vabijo na sejem kupci od blizu in daleč.
*	Mali ljubljanski prater na pokrajinski razstavi. Ljubljanske obiskovalce in tudi podeželsko občinstvo se je lansko leto ob priliki jesenske razstave zelo zabavalo z raznimi gugalnicami, vrtiljaki, tobogani, hipodromi in podobnim. Občinstvo je kmalu označilo ta del za »Mali prater«. Uprava Ljubljanskega velesejma bo ob priliki letošnje pokrajinske razstave »Ljubljana v Jeseni* ta del sejmišča še izpopolnila, kar bo gotovo v splošno zadovoljstvo in veselje obiskovalcev, mladih in starih.
*	»Frankfurter Mustermese« od 18. do 21. septembra. V okviru tega velesejma sta še dve posebni razstavi. Vse informacije pri častnem zastopniku Josipu Zidarju, Ljubljana, Dunajska cesta 31, telef. 2759.
1367
*	Slovensko lovsko društvo v LJubljani
priporoča svojim članom, naj omejijo odstrel fazanov v svojih loviščih na najnižjo mero, ker se čujejo glasovi, da se je njihovo število v letošnjem letu zelo znižalo. Odbor SLD.	1365
*	Poštne pošiljke za Rusijo. S 1. novembrom 1927. počenši se bodo glasom uredbe ministra pošte in brzoiava lahko pošiljale v Rusijo za privatne stranke tudi pošiljke literarnimi publikacijami in modnimi žurna-ii pod omotom kot tiskovine. Za posamezne izvode ne bo treba posebnega dovoljenja, za pošiljke z večjim številom izvodov pa se bo moralo izposlovati predhodno dovoljenje.
*	Avijatičnj poročnik Pajevič operiran.
Glasom brzojavnega poročila iz FeldkiTcha na Tirolskem je bil aviatični poročnik Pa-Jevič predvčerajšnjim v tamkajšnji bolnici operiran. Amputirali so mu levo nogo nad gležnjem in dva prsta leve roke. Opera-Taciia se je posrečila in je poročnik Paje-vič izven vsake nevarnosti. Njegovo stanje je povolino. Pajevdč se v kratkem prepelje v domovino.
♦Novo gledališče v Skoplju. Iz Skoplja poročajo, da je gradnja tamkajšnjega novega gledališča dovršena ter bo novo gledališče v kratkem na svečan način otvor-jeno. Novo poslopje je eno najmodernejših v naši državi.
*	Borba z morskim valovi. Iz Dubrovnika poročajo o veliki nevarnosti, v kateri se je prošii četrtek nahajala ladja tamkajšnjega kluba «Neptun», ki je bila odplula na široko morje s šestimi športniki in enim krmilarjem. Proti večeru ie zapihal močan jug, ki je ogrožaval malo ladjo. Približno 150 metrov od obale so ladjo zajeli silni valovi. Na prednjem delu so popustile vezi in voda je vdrla v ladjo. Največja nevarnost je grozila krmilarju. Utrujeni veslači so se večkrat približali obali, a valovi so jih ponovno zopet odnesli v moTje nazaj. Enemu veslaču se je končno posrečilo, kljub silnim valovom priplavati do obale ter obvestiti pristaniško kapitanijo o veliki nevarnosti, v katerj se nahajajo športniki. Motorna ladja «Marija» je potem športnike vzela na krov in jih spravila na varno. Dva športnika sta težko poškodovana.
*	Vremenska katastrofa v okolici Karlovca. Po vesteh iz Karlovca je prošii četrtek divjala v tamkajšnji okolici silna nevihta. Na Baniji je strela zažgala Balaševo hišo, v Mekušju pa udarila v hišo zadruge Bedekovič in v kuhinji ubila šestdesetlet-no gospodinjo. Tudi v selu Breznik je strela povzročila požar, ki je uničil vseh šest hiš male vasice. Gasilna akcija je zaradi pomanjkanja vode in močnega vetra ostala brez uspeha..
*	Otrok se je zadušil s fižolom. Otroku Filipa Merčnika iz Polic pri Gornji Radgoni, triletni Katarini, se je pri igri z otroci zaletel fižol v dihalmk. Nesrečno dekletce se ie zadušilo. Prepozno so drugi otTod poklicali mater na pomoč. Ko e mati prihitela na kraj nesreče je bil otrok že mrtev.
* Izgnana vlačugarica. Policija je aretova la predvčerajšnjim 19 letno Marijo K. znano vlačugarico, ki pa je nevarna tudi tuji lastnini. Imenovana se je včasi klatila po deželi, pozneje pa se je navadila na Ljubljano, kjer ji je ugajalo vse bolj kakor zunaj med »priprostimi« ljudmi. Tu je lažje ribarila v kalnem in ujela marsikatero žrtev. Policija pa se je punce slednjič naveličala in jo po tatvini, ki Jo je izvršila pri svoji sestri, ki je poročena z nekim Rusom za nedoločen čas izgnala iz mesta in policijskega okoliša.
*	Bakterije so povsod sovražniki našega zdravja, kar je splošno znano. Neznano pa je, da so muke haermorrhoidalnih obolenj povzročene po črevesnih bakterijah. To dejstvo je zaključek najnovejših bakterijoloških raziskovanj. Na osnovi teh zaključkov znastvenih raziskovanj je danes lahko odstraniti in preprečiti haermor-rhoide in njihovo nastajanje, če uporabljate iz črevesnih bakterij pridobljeni in specifično delujoči «Posterisan», «Poste-risan» dobite v vseh lekarnah. Podrobnejše informacije so natisnjene v posebni znanstveni razpravi, ki Jo na zahtevo pošlje brezplačno Isis, d. d. v Zagrebu.
1309
*	Opozarjamo na današnji oglas novo ustanovljene Kreditne zadruge detajlnih trgovcev. Ta nova institucija je za odjemalce take važnosti, da priporočamo ta oglas pažnji naših čitateljev.	1362
*	Pr) zastajajočem telesnem odvajanju, napetem telesu, odvečni želodčni kislini, glavobolu razdražlBvosti, občutku tesnobe, splošnih slabostih, utrujenosti pospešuje prirodna grenčica »Franz-Josef« brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz-Josef« z velikim uspehom porabljali pri moških, ženskah in otrokih. Dobiva se v vseh lekarnah, dTogerijah in spec. trgovinah.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Tkanina »Eternum, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Svetlopisnl papir negativni 42—52, pozitivni 52. 62 Din, priporoča papirna trgovina L G a J š e k nasl.. LJubljana, Svetega Petra cesta 2.	180
*	Za društvo slepili v Ljubljani se Je nabralo v veseli družbi Nace Hočevarja v Metliki 50 Dan.	1362
Najboljši mladinski 1 st
Zvonček
I. Stev.
izide v drugi polovici tega meseca. Kdor ga še ni naročil, naj stori to takoj, ker se na poznejše natočnike ne bomo mogli ozirati.
Celoletna naročnina znaša dinarjev 30, polletna Din 15'—, četrtletna Din 7 50.
Naročnino mora plačati vsak vnaprc j.
Uprava .Zvončka*
Iz Ljubljane
Ljubljančan, vstan'!
Ne bod' zaspan!
Voliti danes si dolžan!
Ko Te pozdravi »Jutro« danes zjutraj v postelji, ne oklevaj in ne dremlji več. Pohiti na volišče, nato pa poišči prijatelje in znance. Prepričaj se, ali so že volili; ako še niso, jih ne izpusti poprej, dokler ne store svoje državljanske in napredne dolžnosti in ne oddajo kroglice v drugo skrinjico. Ne počivaj, dokler niso voDli vsi Tvoji znanci. Vsi na bojišče! Vsi na volišče!
u— Zmaga na plakatu. Ponoči smo dobili odtis plakata, ki so ga včeraj postavili v Katoliški tiskarni. Plakat javlja Ljubljančanom, da je po dosedanjih rezultatih na ljubljanskih voliščih zmaga klerikalnega kandidata že zasigurana. Ta plakat naj bi se afiširal v prvih popoldanskih urah in demoraliziral napredne voliice. Ljubljančani sedaj vedo, da je napravljen tako rekoč »na kredit« in ga bodo temu primerno ocenili. Pripominjamo tudi na tem mestu, da je tekom današnjega dne vsako delo v tiskarnah prepovedano. Ko bodo danes popoldne klerikalci nalepili l^pak, da je zmaga dr. Korošca že zasigurana, tedaj naj ostanejo vsi klerikalni volilci, ki še niso volili, doma, ker njihov glas> ni več potreben. Naši volilci pa naj tedaj še posebno pritisnejo na volišča, da bo papirnata zmaga dr. Korošca, kj so jo že včeraj tiskali v Katoliški tiskarni, ostala na plakatu.
u— Bazaltoid. Ljubljančani se sprašujejo kaj ie prav za prav bazaltoid? Bazaltoid je najtrša tlakovalna zmes, ki se obrabi, ako hodi po njej leta in leta tisoče ljudi, v katerem se pa takoj naredi luknja, ako stopi nanj z lažjo preobremenjeni član klerikalnega volilnega odbora.
u— V slučaju napada slabosti, ki se vas lahko polotijo danes, ako boste Stali klerikalne laži, ni treba zvatl rešilne postaje. Rešilna postaja se nahaja v vsakem volilnem lokalu, kjer vrzite kroglico v Ljubljani v drugo skrinjico. Na deželi pokažite v drugo skrinjico figo in spustite kroglico v tretjo. Ako storite tako vam bo napad slabosti sigurno takoj prešel.
u_ Neprijetno presenečenje. Komaj so se pričele šole, že se pričenjajo tudi zmede na šolah. Oni razredi III. državne realne gimnazije, ki so nastanjeni v mestni hiši na Vrtači, so bili v petek 9. t. m. nenadoma obveščeni, da bodo od pondeljka 12. t. m. naprej namesto običajnega dopol-dnevnega in za razne predmete popol-dnevnega pouka imeli zgolj popoldne šolo; dopoldne da bodo služile šolske sobe za osnovno šolo. Tako da sta se pogodila ve-. liki župan in mestna občina. Prizadetih je šest razredov realne gimnazije z okroglo 300 dijaki. O dalekosežnih zleh posledicah tega ukrepa nj nobenega dvoma. Starši prizadetih dijakov so skrajno vznemirjeni. Z njih strani se, kakor čujemo, pripravlja najodločnejši odpor.
u— Ljubljanske žene in dekleta! S tako nepoštenimi sredstvi, kakor še nikdar so se vrgli klerikalci pri teh volitvah na našo Ljubljano. V obrambi morate pomagati tudi Ve! Skrbite, da bodo vsi Vaši svojci in znanci storili svojo dolžnost. Vsi morajo voliti! Vsi morajo glasovati za naprednega kandidata dr. Krameria in spustit; kroglico v drugo skrinjico! Žene in dekleta, sodelujte tudi Ve pri zmagi bele Ljubljane!
Šolske potrebščine.
Zvezke, risalno orodje itd. po brez-konkurenčmh cenah kupite pri: L. Pevalek, Židovska ultča.
u— Zaslužen oddih. Klerikalci so tekom zadnjih dni in bodo danes s svojim; gnilimi bombam; tako okužili ljubljanski zrak, da se po nedelji mnogi tudi neplaninci resno pripravljajo na kratek oddih v gore, kier se nadejajo navžiti zopet čistejšega zraka. Planinci in športniki, ki nameravajo že danes iz LJubljane, pa morajo vsekakor prej opraviti svojo volilno dolžnost in oddati kroglico v 2. skrinjico!
u— Davek na kinovstopnice je z letošnjo sezono podražil vstopnino v kino za 1—2 Din. Kino je edino razvedrilo in glavna možnost pogleda v svet za ogromno večino ljubljanskega prebivalstva, ki si ne more privoščiti letovišč, potovanj, knjig in gledališča. A še to razvedrilo so klerikalci podražili s tem, da so naložili na kinovstop niče nov davek.Udarili so s tem najsiro-mašnejše sloje prebivalstva. Kljub temu pa zahtevajo, da Hm ravno ti sloji dajo danes svoje volilne kroglice in glasujejo za klerikalnega kandidata. Kdo bo poljubljal bič, ki ga tepe? Ljubljanski volilci, nobene kroglice za dr. Korošca!
u— Evangeljska cerkvena občina. Gospod župnik Becker se je vrnil z dopusta. Ker popravila v notranjosti evangeljske cerkve še niso gotova, se bo vršila služba božja šele prihodnjo nedeljo, dne 18. septembra.	1364
Odvetniška pisarna
odvetnika dr. Mihaela Stajnka
se nahaja
v MARIBORU, Aleksandrova cesta St. 39 (pri kolodvoru).
Materina skrb.
Draženje kože potom kakega ostrega sestavnega dela, kateri se uporablja za pranje, ne pusti pri odraslih nikakih škodljivih posle-die, pač pa na mladi, nežni otroški koži.
Vsled tega se mora tudi pri pranju otroškega perila premišljeno ravnati. Uporabljajte v to svrho samo neškodljivi LUX. Volneni predmeti so od tega izvzeti.
LUX se prodaja samo v zaprtih zavojih — a nikdar ne drugače.
Pazite na to pri nakupu!
civilna z znakom. — Zvečer ob 21. v restavraciji «Zvezda» prijateljski večer s petjem in godbo. Pevske točke izvajajo člani. Posebnih vabil ne bo. Vabijo se vsi člani in po njih vpeljan; gostje. — Pododbor LJubljana.
u— Stanovanjsko sodišče L stopnje naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 12., 13., 14., 15., 16. in 17. septembra t. L Razpis 21 stanovanj, ki se bodo nakazovala, Je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — soba št. 6 — kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
u— Promenadnl koncert muzike Dravske div. obl. v »Zvezdi« v nedelio ob 11. uri. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Cerin. Spored: 1. Vinš: »Na Drini«, marš. 2. Morena: »Žive pesmi«, valček. 3. Strauss: ouvertura »Princ Metuzalem«, 4. Wagner: Zbor glasiteljev miru iz opere »Rienzi«, 5. Sedlaček: »Za moje prijatelje«, srbske pesmi, 6. Fučik: »Raj amoret«, intermezzo, 7. dr. Čerin »Slovensk; fantje«, marš.
u— Lydia Wisiakova in Vaclav Vlček otvorita s 1. oktobrom šolo baleta ;n umetniškega plesa. Prijave kakor tudi tozadevna pojasnila dnevno od 2. do 3. popoldne v dramskem gledališču.	1366
Žrebanje loterije trgovske
akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke.	2B i
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljen; policiji sledeči slučaji 1 izgred v kavarni, 1 prestopek trpinčenja živali, 2 prestopka prekoče-nJa policijske ure in 11. prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija ni bila izvršena nobena.
u— Opozarjamo! Manuiakturna trgovina A. Potokar se nahaja sedaj samo na Vodnikovem (živilskem) trgu.) Radi opustitve podružnice pri Zmajskem mostu veliko ostankov oblačilnega blaga po polovični ceni.
u_ Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica.	1006
>Planinka< idravilni čaj
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— 2 napisom: Lekarna Baho-vec. Ljubljana. 174-a
navala nai si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice, zlasti pa naj po možnost; pride že k Prvi predstavi, za katero je vedno več dobrih sedežev na razpolago.
Iz Maribora
MR.BAH0V£C
m
PLANIH**
X B ft A VIL Ml
C A 7.
u— Slava Udruženja rezervnih oiicir-
jev se bo vršila v Ljubljani v četrtek, dne 15. septembra v spomin devetletnice prebitja solunske fronte. Ta dan bo čital č. p. Alijančič v frančiškanski cerkvi ob 7. zjutraj mašo zadušnico za padle bojevnike. Udeležba za vse ljubljanske člane obvez- j na. Sestanek neposredno v cerkvi. Obleka 1
u— «Nibelungi» U. del. Opozarjamo ponovno cenj. občinstvo na nadaljevanje in konec tega filma, katerega predvaja danes ZKD v prostorih kina Matice ob 9.30 11. dopoldne. V tem delu se nam opisuje v tragičnih slikah osveta Krimhilde, življenje Hunov in niehovega kralja Atile, na-zvanega šiba božja. Vsi prizori nam ostanejo neizbrisno v spominu. Zato naj nikdo ne pozabi posetiti ta spored. Radi velikega
UNA
najdovršenejši ročni aparat za gašenje ognja.
Cena 800 - 1300 Oin.
Iščejo se zastopniki, »lina* trgovina kemično - tehničkih materij alij, Zagreb, Račkoga ulica 3.
a— Izzivanje radi učiteljišča.Ob zaključku prejšnjega šolskega leta je tudi naš list objavil porazni zaključek maturitetnih izpitov na mariborskem državnem moškem učiteljišču. Več kakor 50% maturantov je namreč padlo. Že tedaj se je šušljalo in jav no govorilo med klerikalci da bi naj bila to nekaka demonstracija proti prejšnjim profesorjem učiteljišča, ki jih je kleroradi-čevska vlada leta 1925. pred zaključkom šolskega leta razgnala na vse strani in je na posledicah te nečuvene persekucije ravnatelj Matija Pire tudi umrl. Nam se je zdela ta govorica neverjetna, ker je nemogoče, da bi dal pedagog čutiti učencu pri izpitu kaj drugega, kakor svojo poštenost in voljo, da napravi iz njega pozitivnega delavca. Zadnji »Slovenec « pa poroča v novici o uspehu ponavljalne mature na moškem učiteljišču, da bo ba.ie polagoma prišel zavod na boljši glas in red, kakor v dobi »odličnih pedagogov«. Vsak Mariborčan ie razumel notico, tako kakor je bila napisana in ni več dvomil, da hočejo gospodje okrog »Slovenca« spraviti rezultate porazne mature v zvezo z delovanjem pregnanih demokratskih profesorjev in umrlega ravnatelja Pirca. Podlost obrekovanja se obsoja sama v sebi, o tem ni treba zgubljati besed. Radi pa bi vedeli, odkod je prišla ta informacija »Slovencu«, zlasti, če je z njo kakorkoli v zvezi kdo iz učiteljišča. Dotič-ni naj bi imel potem tudi toliko možatosti da iznese takšne težke očitke zlasti o umrlih žrtvah s polnim podpisom. »Slovenče-vemu« informatorju bodi še povedano, da je rezultat vsake šole obenem več ali manj tudi slika zmožnosti učitelja. Učitelj, ki poučuje v razredu celo leto, mora tudi pokazati uspehe svoje zmožnosti, pa četudi bi bil prevzel še tako zanemarjen razred. Ce pa bodo gospodje še izzivali, bo treba o zadev; temeljito javno spregovoriti in to na realni podlagi, dokaz za protidokaz!
a— Ljudska Samopomoč. Na ustanovnem občnem zboru dne 8. t. m. se je izvolil sledeč; stalni odbor gg.: Dr. Ivo Sorli notar, kot načelnik, Franc Kurinčič, trgovec kot namestnik načelnika, Friderik Zi-nauer, učit. v p. kot tajnik, Ferdo Lesko-var, bančni uradnik, kot blagajnik. Namestnikom: Farkaš Janez, šol. ravn. v p. in Kukovic Jos. pos. vsi v Mariboru. Od-: borniki: Rapoc Ivan, pos. v Mariboru, Balon Franc, pos. in gostil, v Pobrežju in Weingerl Franc. pos. na Pesnici. Pregledo-valcem računov: Krajnik Ivan, nadučit. p. Fiak Avg. car. revizor v p. in Sirnik Fran, železn. upokojenec, vsi v Mariboru. 1368 a— Ljudska univerza v Mariboru Meščansko šolski tečaji so zasigurani. Vsj interesenti, četudi še niso prijavljeni, se vabijo, da se zberejo v torek 13. septembra ob 20. v deški meščanski šoli (Krekova ul. v svrho določitve učnih ur. Za hrvaščino, slovenščino in ruščino se sprejemajo prijave.
a— Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1927-28 abonma — obsegajoč 30 predstav — polovico dram skih, polovico opernih. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih. — Cene abonmanom (ki znači 20 do 30 odstotkov popusta napram večernim cenam so naslednje: lože (4 sedeži) št. 7 in 8 Din 3000, št. 4 do 6 Din 2400, št. 2. do 3. Din 1800. Sedeži v parterju: L—II. vrsta Din 600, III.—V. Din 540, VI.—VII. vrsta Din 480. Sedeži na Balkonu: L vrsta 600 Din, H. vrsta 480 Din, m.—IV. vrsta Din 360,
V.—VI. vrsta Din 300. Se<lofl na zaleriji pa 300, 240, 160 Din. — Cene za uradnike so naslednje: lože (4 sedeži) 2700, 2100, 1500 Din; sedeži v parterju po «0, 420, 360 Din; balkonski sede« po 480, 360, 240 in 1S0 Din, galerija po 200. 120, in 100 Din. — Dobe se tudi bloki, ki opravičujejo obisk gledališča pri poUobnih 15 dramskih in 15 glasbenih predstavah. Cene tem blokom so nekoliko višje kot pri navadnem abonmanu. Dobi se tudi blok veljaven samo za 15 poljubnih glasbenih predstav. Priglase sprejema gledaMška blagajna, ki Je odprta dnevno od 9. do pol 13. ter od 15 do 17. ure (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne.) Za lanske abonente ostanejo dosedanji prostori rezervirani do sobote 17. sentembra, priglasi za abonma sploh pa se zaključijo v soboto 24. septeirtbTa.
a— Začasna zatvoritev Tattenbachove ulice. Mestni magistrat mariborski naznanja, da ostane radi regulacije Tattenbachove ulice med Sodno m Kopališko ulico od pondeljka dne 12. septembra 1927 za dobo 14 dni za vsak vozovnl promet zaprta.
a— Posestno gibanje. Ludovlk Prekhardt posestnik v Mariboru, Koroška cesta 114. je prodal svojo hišo v Cvetlični ulici št. 30. Amaliji Witzler, zasebnici v Mariboru, Vodnikov trg št. 4 za Din 40.000
a— Porotne razprave začno dne 26. sept. Doslej so razpisane naslednje zadeve: 26. sept. Josip Šilak, umor, 20 prič; 28. Ivan Blažek, težka telesna poškodba; Ivan Za-dravec, uboj; Franc Lltrop, Štefan Bizjak, Ciril Stanek ln Pran Fllipič, hudodelstvo tatvine; 30. Ivan Polajžar, uboj; Ana Os-vald, detomor; Mihael Menoni, poneverba v uradu; 1. oktobra Edo Rup in Pavel Dertnik, hudodelstvo zlorabe uradne oblasti; 3. oktobra Franc Rojko in Oton Vokač poneverba v uradu. Razpisanih Pa bo še več razprav.
a— Nesreče pri delu. 20 letni mesarski pomočnik Avgust Cižek iz Št. Juria v Ščav niči ie na praznik pretekH četrtek popival po gostilnah. Ko se Je zvečer vračal domov ga je neznanec napadel in mu pre-strelil levo dlan. — 24. letni ključavničar Anton Vesenjak, zaposlen pri »Kovini« na Teznu, je hotel opoldne nasekati nekaj drv Pri tem pa si ie skoraj odsekal palec na levi roki. — 52 letni Paš Jurij, upravnik graščine v Svečinl se je danes opoldne pri spravljanju drv težko ponesrečil. V gozdu !e padlo na njega drevo ln mu zlomilo križ in več reber. Vse tr! Je. rešilni oddelek prepeljal v bolnico.
Pristašem demokratske stranke v Sloveniji
Na včerajšnjem volilnem shodu »Nar. radikalne stranke« v Gambrinovi dvorani se je oglasil k besedi tudi g. dr. Adolf Pečov-nik, prosvetni Inšpektor in sicer v imenu »Jugoslovenske demokratske zajednice«.
Ob tej priliki sem vprašal g. dr. Pečov-nika, ali ima pooblastilo od Glavnega odbora, da govori v Imenu Demokratske zajednice, kajti vsem je poznan odlok Glavnega odbora, po katerem je skupna lista radikalov in demokratov v mariborski oblasti razveljavljena. G. dr. Pečovnik je ugo varjal edino, da ima pooblastilo od strani krajevnega odbora. To pooblastilo na noben način ne zadostuje, saj vendar ima Glavni odbor višjo kompetenco, kakor krajevni odbor.
To moje vprašanje je proizvelo burjo pro testov in umljivo razburjenje pri omizju gg. radikalnih kandidatov In sta me posebno g. Tavčar in g. dr. Miiller napadla s tako nekvalificiranimi žaljivkami, da bi jim na nje lahko odgovoril edinole na sodišču, a niti to ne smatram, da bi koristilo moji časti. Ugotavljam pa:
1.	Predvsem nisem imel namena motiti shoda »Nar. radikalne stranke«, kar potrjuje dejstvo, da sem tako dolgo molčal, dokler g. dr. Pečovnik nI izgovori besede: ... v imenu Jugoslovenske Demokratske stranke«... in sem tudi pozneje, za časa govorov ostalih gg. govornikov molčal, četudi hi sicer imel dovolj prilike ugovarjati na vse nelogičnosti, ki so jih servirali.
2.	Omenjenega odloka Glavnega odbora demokratske stranke nisem bral v »Jutru« kar so mi hoteli podtakniti, ampak v »Politiki« in tudi v »Vremenu«, ki je kakor znano, glasilo radikalne stranke. — Ali je dobil krajevni odbor o tem odloku kako obvestilo ali ne, mi ni znano, ravno tako ne, koliko je resnice o Izjavi g. dr. Marin-kovlča, ki jo le baje dal g. Tavčarju, pač pa vem ln to povdarjam, da je na odloku bil podpisan Glavni odbor in da do danes z nobene strani, tudi Od strani g. dr. Ma-rlnkoviča nI izšel tozadevni demantl.
3.	Moj namen je bil prositi g. dr. Pe-čovnika, da naj opusti svoj govor, ki že v principu ne odgovarja namenom, za katere »e bori Demokratska stranka, predvsem tudi naš voditelj g. Ljuba Davidovič.
4.	Izjavljam, da nisem nikoli bil pristaš SDS, najmanj pa takrat, ko je sedela skupaj z radikali v vladi. Ravno tako nisem nI koli pripadal nikaki organizaciji, M ima »v eni roki meč, v drugI ogenj«, za kar me je hotel obdolžiti g. dr. Miiller. — Pač pa sem bil vedno pristaš Davldovičeve demokratske stranke za katero sem se odločil takoj po znanem zagrebškem kongresu, oficijel-no sem ii pa pristopil v marcu 1926. — To vse lahko dokažem tudi z dokumenti.
5.	Ker je že storjena usodna napaka — predvsem od strani g. dr. Pečovnika, da nI postavljena samostalna lista Demokratske zajednice v mariborski oblasti, pozivam vse pristaše Jugosl. dem. stranke, naj volijo jutri po svoji vesti stranko katero hočejo — z edino izjemo 5. skrinjice radikalne stranke — saj Je vendar vsem znano, da se glavni boj pri teh volitvah vodi med demokratsko ln radikalno stTanko, kar je sto in stokrat povdarjal na svojih zborovanjih naš dični voditelj čika Ljuba.
Jaz za svojo osebo z veseljem pozdravljam sklep Obrneca odbora — o njegovi
Identičnosti po objavi faksimila v »Jutru« nlkdo več ne dvomi — da na] pristaši Demokratske stranke v Sloveniji volijo liste Samostojne demokratske stranke, to pa po sebno iz razloga, ker sem prepričan, da bo po volitvah prišlo do združitve demokracije.
6. Z indignacijo odbijam žaljivke g. Tavčarja In g. dr. Miillerja na račun slovenske mladine in slovenskih študentov in jim poročam, da mladina njihovih rokavic niti sprejela ne bo, ker nikoli noben slovenski omladinec n; pripadal njihovi stranki. In ta mladina budno zasleduje naše politično življenje in ta mladina bo ponosnega čela prevzela državne vajeti v svoje roke takrat, ko bodo nad političnim grobom slovenskih radikalov že zdavnaj osli travo pasli.
Toda naj gg. mariborski radikali vedo, da bo ta njihov napad na mladino prinesel v Mariboru SDS najmanj 50 kroglic — gumijastih kroglic najbolj zavednih volilcev — od nas, demokratskih omladincev, ki smo bili navzoči na shodu in smo slišali njihove napade in bi se sicer najbrž ne udeležili volitev. Mogoče bo ravno teh 50 kroglic odločalo o usodi četrtega mandata SDS, ki ga gg. radikali za se priželjkujejo.
Maribor, 10. septembra 1927.
Ante Džamonja cand. ing. agr., član Stud. dem. kluba v Beogradu.
Iz Celja
e— Zadnji agitacijskl dan v Celju. Včerajšnja sobota je bila v Celju zelo živahna. Agitatorji različnih strank so švigali po me stu in podajali kljuke drug drugemu. Konkurirali so največ med seboj Nemci, radikali in klerikalci, ki so sedeli pri zadnjih občinskih volitvah še skupaj za eno mizo. Bilo je več komičnih prizorov, ko so se ti bratci zavezniki pulili za volilca, katerega so prej skupno obdelovali. Socijalisti so nalepili lepake, na katerih so zamenjali razen svoje, vse druge skrinjice. Hoteli so s tem pač zmešati volilce. Najmirnejše in najdostojnejše se obnašajo somišljeniki združene slovenske gospodarske liste, ki z nekako mirnostjo opazujejo nervoznost drugih strank, v zavesti, da bodo dosegli najlepše uspehe.
a— Izrabljanje podpor v agitacijske svr-he. Mestna občina celjska je votirala za podpore znesek po 1000 Din mestnim revežem in vojnim invalidom. Te podpore, ki ki so običajne, se ponavadi razdelijo PO uslužbencih mestnega magistrata. To pot je čutil potrebo g. župan dr. Goričan, da je sam osebno razdeljeval te svotice med mestne reveže in invalide. Namen agitacije je prav prozoren. Vsakemu je svobodno agitirati za to ali ono stranko na dopusten način, vendar smo mnenja, da ie celjski župan oseba, ki bi morala varovati svoj položaj na ta način, da ne bi izvrševala agitacijo s takimi sredstvi.
e— Celjskim naprednim volilcem. Ponovno opozarjamo vse somišljenike, da opravijo svojo volilno dolžnost že v dopoldanskih urah. Zglasijo naj se po izvršeni volitvi v svrho evidence v volilnem lokalu, ki ie za volišče I. v pisarni Zvezne tiskarne, za volišče II. pa v rdeči sobi Narodnega doma. Somišljeniki in prijatelji, storite svojo dolžnost in pokažite, da je Celje še vedno napredno in slovensko!
e— Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1927-28 bo v sredo, 14. septembra od 9. do 12. ure V četrtek, 15. septembra se udeleže gojenci (ke) ob pol 9. otvoritvene službe božje v Marijini cerkvi. Nato se zberejo v svojih letnikih, kjer se jim naznani urnik in razloži šolski disciplinarni red. V petek 16. septembra, prične reden pouk. — Ravnateljstvo.
e— Zgubil je državni nameščenec pri okrožnem sodišču v Celju. Joško Hribar, listnico z vsebino Din 540, železniško legitimacijo in hranilno knjižico v Celju dne 9. sept. na potu od postaje do evangelske cerkve. Najditelj se z ozirom na njegovo revno stališče prosi, da najdeno proti nagrad; vrne potom policije.
Celjsko mestno gledališče
Celje 4. septembra. V soboto zvečer se Je vršil v klubov! sobi Celjskega doma sestanek članov dramatičnega društva v Celju. Sestanek, katerega je otvoril in vodil sedanji predsednik društva g. Ivan Prekoršek, je bil dobro obiskan in nekak začetek društvenega delovanja v predstoječi seziji. G. Prekoršek je v svojem otvoritvenem nagovoru pozdraivil vse navzoče članstvo zlasti pa novega režiserja g. Bratlno. Iz njegovega govora posnemamo:
Današnji sestanek ima namen, da se članstvo medsebojno spozna ln vzame na znanje korake in ukrepe, ki jih je storilo vodstvo. Ker je bilo gledališče v pretekli dobi brez pravega vodstva, je stopilo predsedstvo v stik z g. Bratmo is posrečilo se ntu je, da je sklenilo z nJim pogodbo. Društvo prevzema veliko odgovornost. Ako smo hoteli, da se gledališko življenje v Celju na daljuje in vzdržuje na potrebni višini, je bilo potrebno, da angažiramo strokovno silo. Pokazali bomo vsem, ki ljubijo slovensko gledališče v Celju In to brez ozira na kako politično pripadnost aH stanovsko zaposlenost, da smo v stanu nuditi nekai kar je bilo dosedaj v Celju neznano. Gospod Bratlna nam daje garancijo, da gradimo na granitnem temelju. Tudi vemo, da je g. Bratlna prevzel težko ta veliko odgovornost, Id jo bo zmogel le tedaj, ako bomo vsi pomagali izvršiti program, katerega si je začrtal. Ml vemo, da je Bratlna mož dela in ne smemo dopustiti, da bi doživel fijasko.
Druga stran dramatičnega društva je gospodarsko-finančno vprašanje. Smo siromaki, ki nimamo nič, vendar imamo pic-cej močno zaslombo v mestni občini In celj-
skih denarnih zavodih. Zato smerno upati da se nam bo posrečilo dobiti zadostna sredstva in Obljubljamo, da bomo s pridnim delom pridobili srca publike. Te naše lepe cilje nam ne sme greniti ničesar, tudi najtežje delo ne ln napeti bomo morali vse sile, da bodo uspehi veliki.
Za g. Prekoršekom Je povzel besedo g. Bratina: Društvo Je s stremljenjem, da me Je povabilo v Celje, Izrazilo, da hoče gojiti pravo umetnost. Ze mnogokrat sem bil vprašan, zakaj hodim po provinci. Smatram to za svojo posebno nalogo. Po prevratu smo si začrtali nalogo, da naj bodo kulturna središča Ljubljana, Trst, Gorica, Celovec, Beljak, Maribor, Celje ln Ptuj. Veliko teh kulturnih stebrov smo zgubili. Nikakor ni pravilno, da gledamo na manjše kraje in mesta z nekakim omalovaževanjem. Ljublja na in Maribor ne smeta imeti monopola in ravno Celje je mesto, ki je naravnost ustvarjeno za umetnost vseh barv. Jaz sem bil že svoj čas tu, a bil sem še mlad ln vulkanski, prehiter. Odhajal sem iz Celja, z upanjem, da se vrnem, ko se bom umiril. Hvaležem sem dramatičnemu društvu, da je pomagalo uresničiti moje hrepenenje. Gledati moramo na Ptuj, ki je absolviral program, kakršnega si Ptujčani niso mislili ln pričakovali. Še lažje bo to storilo Celje, ki ima dobre stare rutiniTane igralce. Mnoge izmed navzočih poznam iz svojega prejšnjega delovanja. Upam pa, da bodo tudi oni, ki jih ne poznam, stali z ljubeznijo do dela meni ob strani, sebi v veselje in občinstvu v užitek. Prvi pogoi nam mora biti ta, da se zavedamo, da ne zadostuje, da se igra, ampak kaj se Igra, in da mo-i, o igledu prednjačlti. Svoj pro-rs način, da boaio uprizorili nova slovenska dela, ki se niso igrala še na nobenem odru. Poleg teh del bomo uprizorili tudi dela iz druge literature, da bomo videli, kakšno je vrvenje v drugih narodih. Mnogokrat se čita v no-vluah, da naj diletant ostane v svojih mejah. Jaz pojmujem besedo dfletant drugače, kakor se splošno tolmači. Diletant je človek, ki ljubi umetnost, za katero ni plačan, in trdim, da je prijetnejše gledati IJu-bltelja-diletanta, kakor pa slabo plačanega igralca.
Po nagovorih Prekorška in Bratine so člani še ostali v prijetni družbi in se marsikaj dobrega te pametnega dogovorili za bodočo sezono. Ze ta začetek Je pokazal, da bo gledališko življenje v Celju v letošnji sezoni drugačno, kakor doslej. Upati je, da bo občinstvo to upoštevalo In stalo ob strani igralcem z gmotno In moralno podporo.
Iz Kranja
Kako klerikalci uničujejo občinsko samoupravo
Kranj, 9. septembra.
Klerikalna glasila kakor tudi njihovi pla« čani agitatorji imajo v teh dneh pred skup« ščinskimi volitvami spolna usta lepih besed in fraz v obrambo ljudskih pravic in seve« da naših podeželskih občin ter njih intere« sov. Toda praksa naših klerikalcev se kaže povsem v drugačni luči. Svoj vpliv in oblast na stolčku velikega župana in oblastnega odbora izrabljajo v teh dineh v svoje stran« karske namene, da z močjo vladnega apa* rata popravijo svoje razdejane in omajane strankarske pozicije zlasti na deželi, da za* držijo /. ustrahovanjem rapidno propada* nje krelikalne moči. Julijske občinske vo litve v kianjskem srezu so nepobitno po« kazale sistematično propadanje klerikalcev v podeželskih občinah in dale izraza one« mu zdravemu pokiretu med kmečkim pre« bivalstvom, da se poraja duh lastne raz« soje in odpora proti diktatu iz farovža. Vsi se še dobr^ spominjajo onefa znanega pia« ma pre idvjrskega župnika svojemu fa-amu, katerega j.; izključil od izvrševanja cerkve« nih opravil radi njegovega nastopa pri ob« črnskih volitvah proti listi oficijelne SLS. Ta župnikov korak, ki je v pravo kulturno sramoto današnji dobi, je vzbudil obče zgra žanje in obsodbo. Rezultat občinskih voli« tev pa je klerikalce grozno zbodel, kajti v nekaterih občinah so zavladale napredne večine. Tu pa se začenja perijoda klerikal« nega boja proti samostojnosti takih občin. V občinah Voglje in Velesovo so klerikal« ci, ki so zgubili vse svoje pozicije, vložili radi nekih formalnih malenkosti rekurz na velikega župana. V njem so našli svojega prijatelja in bilo jim je ugodeno. Mesec je ie minul in v omenjenih občinah se nemo« reta konstituirati občinska zastopa. Radi rekurzov so razpisane ponovne volitve v ob činske zastope. Kakšno škodo trpita obči« ni radi onemogočenja poslovanja rednega občinskega gospodareči a vedo tamkajšnji občani. Zato ni čudno, da vlada proti kleri« kalcem obči odpor in zavest, da je treba z njimi popolnoma pomesti Volitve v skup« ičirao in v občinski zastop bodo pokazale, da sta pokazali občini Velesovo m Voglje za vedno hrbet klerikalcem m da so vsi do zadnjega v taboru naprednega bloka, ki ima tretjo skrinjico, in da stoje na strani svojih naprednih vzornih občinskih odbor« nikov.
r— Pekovskim mojstrom kranjskega sre* tal Radii nedeljskega počitka m uporablja« nja vajencev pri pekovskem obrtu, so skle» nifi podpisani mojstri, sklicati sestanek za dne 15. t. m. ob 10. dopoldne v Kranju, v gostilni pri Jahaču (posebna soba) za člane kranjskega sod. okraja, in sestanek za dne 18. t m. ob 9. v gostilni pri Otetu za člane škofjeloškega sod okraja. Pridite n* ta raz« govor sigurno vsi, ker gre za skupne težnje in dobrobit celokupnega pekovskega obrt«. Adolf Kern, Ivan Pravst, Alešovec Peter, Fr. Duhanič in načelnik zadruge L. Rebolj, vsi iz Kranja.
r— Za nedeljske volitve v Narodno skup ščino vlada med naprednimi volilci veliki enodušnost in zavest čim sijajnejše zmage Naprednega bloka. Oni momenti, osebno« lokalnega značaja, ki so igrali med napred« nhni volilci pri julijskih občinskih volitvah so topot odpadli. V nedeljo bo odločitev radi skupščinskih volitev naprednega volil« ca lažja in enostavnejša nego pri občinskih
Modni atelje M. Šare
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 4 (I. nadstropje)
zopet sprejema.
volitvah. Jutri pojdejo vsi napredni voliici do zadnjega na volišče. Tretja skrinjica je naša. Ostalim skrinjicam klerikalcev in soci jaiistov ter komunistov pa bomo pokazali fige! Vsi v boj za zimago tretje skrinjice!
r— Prešernova koča na Stolu ostane, ka« kor sporoča odbor kranjske podružnice SPD, še odprta in oskrbovana ves septem« ber. Obisk turistov je bil letošnjo sezono naravnost rekorden. Dosegel je številko 1600. Veliko propagando za naše Karavan« ke in zlasti za Stol so napravili v svoji domovini Avstrijci. Te dni bodo dokon« čana povečevalna dela koče, ki je dobila nove in prostorne prostore.
r— Za revijo narodnih noš, ki jo orga« nizira jesenski ljubljanski velesejem med drugimi svojimi prireditvami, vlada v Kra« nju in okolici precejšnje zanimanje. V ta namen se je sestavil poseben pripravljalni odbor, ki sklicuje za jutri ob 20. v gimna« ziji sestanek vseh povabljenih in onih, ki posedujejo narodno nošo. Pridite vsi si» gurno, da bo udeležba iz Kranja in okolice čim lepša in sijajne j šal
r— Zanimivo predavanje br. Alberta Nu« čiča o sokolski prosvetni nalogi v bodoči sezoni s posebnim ozirom na bližajoči m Koroški dan je bilo številno obiskaAo. Ži« vahna debata je pokazala, da bi bilo umest« no nadaljevati s podobnimi večeri.
r_Podlegel poškodbam. Pretekli četrtek
smo poročali o težki nezgodi Ivana Papler« ja, bivšeg« župana in lesnega trgovca v Besnici, ki je v Kranju blizu državnega mo« sta tako nesrečno padel, da je dob*- težke poškodbe na glavi. Kakor nam sporočajo, je Papler podlegel včeraj poškodbam.
r— Meščani, volilci! Danes se bije odlo« čilni boj za zmago demokracije, vseh nje« nih elementov proti reakciji po odi državi. Sodelujemo tudi mi v častni meri v tem boju za čim sijajnejšo zmago. Ideja Na« prednega bloka mora zmagati! Princip kcm« centracije vseh naprednih elementov mora biti oživljen! Zato volimo danes brezpo« goino in do zadnjega voMca tretjo skrit njico!
Iz Trbovelj
t— VolilcU Vseh 20 klerikalnih poslan* cev z dr. Gosarjem vred ni storilo za det lav stvo ničesar! Ko so bili na vladi in tudi sedaj, ko so z vlado v najožjih stikth, se je Vaše stanje le poslabšalo. Radi razcep* Ijenosti delavstva ni nobenega upanja, da bi mu pripadel kak mandat. Vaše kroglice so izgubljene, ako jih daste delavskim kan* didatom Ako hočete imeti res zastopnika, ki bo zatstopal vaše koristi, oddajte kroglit ce za dr. Bohinjca, ki trna trdno tn resno voljo napeti sile, da vam pribori vaše pra* vice. Delavci, volite dr. Bohinjca Njegova skrinjica je TRETJA.	^
t— Dalmatinsko grozdje. G. Nikola Tr« šič je prejel iz Dalmacije večjo množino dalmatinskega grozdja, katerega namerava tu prešati. Želeti bi bilo, da bi prišlo nekaj tega grozdja na trg po zmerni ceni, da bi imelo prebivalstvo priliko, privoščiti si te« ga zdravega sadeža.
t— Rezervni oficirji! V soboto 10. t. m. ob 8. zvečer je izredni sestanek trboveljske sekcije v uradniški sobi rudniške restavra« cije. Razpravljalo se bo o važni zadevi Udeležba obvezna. — Uprava.
t— Nesreča pri delu. Graičnar Matija, de« ln ve c pri podjetju Dukič se je pri delu po« škodoval na levi roki.
Iz Litije
i— Volilcem! »Slovencu* je ves litijski okraj ta teden izredno pri srcu. Delavstvo je hotel preslepiti s potvorjenimi članki, pod katere je vrgel podpis B. Imel je »Slo-venčev« dopisnik očitni nameni, da prevara volilce, češ da je proti združeni gospodarski listi 6odruga Juvana sam voditelj litijskega delavstva Luka Bizjak. Ko se pa nakana ni posrečila, zmerja v včerajšnjem »Slovencu« našega voditelja Bizjaka. Mi pa pravimo po svetopisemsko: »Kdor mojega tovariša zaničuje, mene zaničuje!« O klerikalnem shodu v Šmartnem piše <Slovenec», da so se aborovalci razlajali. Res! Razlajali! &no slišali. Kakšen odgovor so dobili zborovale! na posamezna vprašanja? Obljubljale so se jim batine! Shod dr. Kramerja in Juvana pa je bila manifestacija svobode govora. Volilci so uvideli, kje je demokracija. Delavci, kakor Končar, Ferjan in Podlipnik so pritrdili v daljših govorih izvajanjem obeh govornikov dr. Kramerja in Juvana. Vsak glas, ld ne gre v tretjo (Juvanovo) skrinjico, je izgubljen in gre v korist nasprotnikom kmetskega, obrtniškega in trgovskega stanu, kakor tudi ročnega in duševnega delavstva. Volilci, danes je prilika, da izkažemo prijatelju in našemu rojaku Juvanu zaupanje. Naj živi naš Jovan. — V TRETJO!
i-— Poškodovan kolesar. Delavec Ivan In-dof, ki služi za kovača v rudniku Sitarjevcu, doma pa je iz Vač, se je peljal na delo. Na ozki gozdni poti, ki pelje proti rudniku^ mu je prišel nasproti neki voznik z naloženo rudo. Slučajno sta se umaknila oba, voznik in kolesar, na isto stran. Indof je zadel v voz, pa ga je spodmeslo, da je odletel s kolesa. Padec je bil tako nesrečen, da je fant omedlel. Poškodbe na glavi so precej občutne. Indof trpi škodo tudi na kolesu, čez katerega je šlo vozno kolo.
i— Srebrna poroka. Na Savi pri Litiji je praznoval na praznik g. Leopold Berdajs s svoio gospo Marijo srebrno poroko v krogu svoje rodbine. Rodbina Berdajsova je znana po vsej gorenji savski dolini.. Sam navdušen naprednjak, je vzgojil tudi vso svojo deco v naprednem duhu. V Isti družbi je praznoval tudi 251etnlco poroke načelnik koroškega kolodvora v Mariboru g. Joško Mohorko s svojo soprogo, čestitkam, ki sta fth prejela oba para, se pridružujemo tudi mi ter jima kličemo: Mnoga leta!
i— Strela ndarila v cerkev. Na praznik, v četrtek, je nastala v popoldanskih urah nenadna nevihta. Med grmenjem je začelo tudi treskati. Pri tem je udarilo v malo cerkvico v Podšentjurju, ld ee prav lepo vidi z vlaka od mostu pri litijskem železniškem predoru. Strela se je zadrla najprej v cerkveni stolp, poškodovala pri tem precejšen del strehe ter vrgla nekaj opeke na tla. nato pa je šinila skozi vrata v zemljo. Vrata so dobila pri tem tudi močne poškodbe. Srečno naključje pa je hotelo, da ni bilo tega dne cerkovnika doma. Mož ima staro na-
vado, da hodi vedno pred nevihto »hudo.uro odganjat«. Da se ne bi pri tem cerkovniku po sreči izteklo, ei pa lahko mislimo.
i— Planinska prireditev. Plemenita akcija, s katero je hotelo litijsko SPD pomagati roviškim pogorelcem, se ni mogla izvršiti v takem obsegu, kakor je bilo prvotno namenjeno. Mnogo izletnikov, Ki so sicer nameravali pohiteti na priljubljeno Sveto Goro, ni odšlo zaradi deževnega vremena na pot. Rljub temu pa je bilo še dokaj turistov, prišel je tudi litijski srezki poglavar g. svetnik Podboj. Za poakrenitev podporne akcije ima največ zaslug načelnik litijskega SPD g. Ferdo Tomaži n.
Ml onstran jranic
p— Vodovodno vprašanje v Trstu. Pra« vi j o, da se začne kmalu delo za napeljavo vodovoda iz Ospa. Stroškov bo okoli 5 mi« lijonov lir. Z novim vodovodom, ki bi dajal 36.000 kubičnih metrov vode na dan, bi bil Trst dobro preskrbljen za prihodnjo sušo. Letos je bilo strašno, ko je ljudem manj« kalo vode! Napoved o gradbi novega vodo« voda pa je sprejelo prebivalstvo precej skeptično, ker fašističnim oblastnikom ne more ničesar več verjeti Saj obljubijo, kar kdo hoče, ne stoTe pa nič. Nedavno je pi» •al «Popolo di Trieste», da je vodovodno vprašanje zrelo, trebaio bi kar pričeti — afl podeštat Arch je ves žalosten dostavil: odkod pa denar?
p— Pri Piranu so potegnili iz morja trup« lo Dunajčanke Henrike Urban, ki je prišla v kopališče Portorose. Zjutraj se je šla sa« ma kopat v morje. Prišlo ji je slabo, bila je bolna na srcu, onesvestila se je in vto« pila.
p— Drzna tatvina v Opatiji. Letos se sprehaja po Opatiji precej gospode iz sta« iih italijanskih provinc. Prišli so pogledat, kako je tam gori ob Kvarneru, ki so ga zapustili nekdanji tako številni gostje iz •everne in srednje Evrope razven pri jate« ljev Madžarov. Podjetniki vzdihujejo za nekdanjimi tujci in niso prav nič veseli Italijanskega dotoka. To, kar je danes, še senca ni bivše Opatije. Med italijansko gospodo pa so se pomešali tudi tujemu imetju nevarni individuji. V Palace«hotelu je izvršil neki elegantni italijanski gospod opoldne 8. t. In. tri drzne tatvine. Neki i ta« lijanski gospe je odnesel zlato uro in 300 Br, boljši plen pa je imel pri dveh Madžar« k ah, eni je ukradel dragocenosti v vredno« sti 8000 lir, drugi pa denarja nad 10.000 lir... Orožniki sedaj iščejo drznega tatu.
p— V Trstu sta napadla dva neznana lo« pova trgovca Viktorja Crusiza v ulici Pari« ni Prišla sta v malo Cruzijevo trgovino in zahtevala pisarniške potrebščine. Ko se je Crusiz sklonil, ga je eden iizmed dveh ne« znancev udaril z železom po glavi. Crusiz je padel nezavesten na tla, napadalca sta pobrala denar in odšla. Crusiz leži v bol« nkri. Težko, da okreva. Napad se je izvršil 8. t. m. popoldne.
p— Razžalila Je miličnike in ministrske* ga predsednika neka Terezija Bogataj. Ne« srečna ženska je bila pijana in je razgra« jaila v gostilni. Prišla sta dva miličnika, ka« tera je ozmerjala in se povrhu obregnila še ob Mussolinija. Sodišče v Gorici jo je obsodilo na 4 mesece in 5 dni zapora.
p— Dve novi šolski zgradbi potrebuje Trst. Fašistični «Popolo» pripoveduje to že dan na dan pa vselej z dostavkom, da ni denarja. Razpravljali so o šolah za Greto in Kjarbolo Zgorenjo; vsaka bi stala 1 mi« lijon 800 tisoč lir. Podeštat Arch pa pravi, da se ne sme pozabiti na Kjadin in Rocol, ali vse je predrago! Sedaj premišljujejo, ali bi bilo prav, da bi se napravila čisto pre prosta šolska poslopja po vzorcu v Milanu, toda odprto je še vprašanje, če se bo do« bilo potrebno kritje! Denarja ni za naj« nujnejše potrebe nikjer, ker fašizem žre ljudski denar.
p— V rabeljskem rudniku se je pone« srečil 491etni Josip Zamik iz čezsoče. Za« pušča ženo in kopico otrok.
Zavod dr. Roncino-Finett!
T R I E S T E ul. Fabio Filzl štev. 23
Zavod za zdravljenje revmatizma v bokih, križu in udih Itd.
Za informacije se obrnite na ravnateljstvo.
Pred sodnihi
V	Ljubljani živi starikavi Don Juan. Moi je oženjen in ima prijazno mlado ženico, a vendar rad gleda za drugimi. Premotil j« temnooko Angelo, češ, da je samec in deklica je začela z njim ljubavno razmerje. Angela je kmalu spoznala, da je njen Don Juan že oženjen, a vendar je še vedno ljubila njegovo družbo. In tako so včasih na-pravljali kar skupne izlete, dokler se niso g06pe Čili odprle oči. Zdaj je bilo prijateljstva konec in obe rivalinji sta se grdo gledali. Posebno neprijetno je bilo, ker sta obe stanovali pod eno streho. Angela je sklenila pretrgati vse vezi in je lepega dne prinesla Cilki ljubavna pisma, ki jih ji je pisal zaljubljeni Don Juan. Sprli sta 6e in Angela je udarila Cilko s palico, da je dobila lahko poškodbo na čelu. Angela bo plačala 200 Din globe.
V	Ljubljani sta pila v neki gostilni delavca Tomaž in Andraž. Fanta sta stavila, kdo bo požlampal več vina. Stavila sta pa tako, da bo tisti, ki bo manj popil, moral plačati vso cebo.
Ko sta bila oba že precej vinjena, sta pozabila delati za izpraznjene kozarce črte na papirju pred seboj. Tomaž, ki je rad pil, a nerad plačal, je dejal, da je spraznil dva kozarca več kakor Andraž. Jela sta 6e prepirati in Andraž je pograbil kar sesalko od svojega kolesa in hotel lopniti Tomaža. Le-ta se je pa sklonil in sesalka je odletela v steklena vrata.
Pritekel je gostilničar in postavil oba pretepača pod kap. Andraž je mislil, da bo oštir kar sam plačal popravilo vrat, pa bo moral plačati odškodnino Andraž in ie G0 dinarjev globa
fusovi aferi pridobil v službenih krogih še več nasprotnikov, je bila dokončno pokopana možnost, da bi postal aka« demik. Niso ga smatrali vrednega, da bi zasedel mesto po smrti Taina, Pa« steuerja, Leconte de Lisleja, Dumasa, kar bi bilo, denimo, nekoliko umljivo; čudno pa je, da ni smel sesti niti na izpraznjeno akademično stolico Meil« haca, Cherbuliera, Feuilleta in Paillero«
na, pisateljev, ki so že zdaj mrtvo lite« rarno ime, medtem ko se najboljši spi* si Emila Zolaja še vedno čita j o in pre« vaj a jo v tuje jezike.
Po smrti pa so ga priznali vsaj toliko, da so bile njegove kosti izkopane iz groba na pokopališču Pere Lachais in prepeljane v Panteon, kjer leži avtor «Germinala», «Poloma» in drugih moč« nih romanov zraven Viktorja Hugoa.

Žrtve prekomorskih poletov
Zahteva varnostnih odredb za pasažirje, ki silijo v »žrelo smrti«. Poskus, da se ustavi nadaljni polet letala »Pride ol Detroit« iz Japonske v Ameriko. — Ocean je pogoltnil doslej 21 ljudi. — Tudi John Carling izginil nad Atlantikom?
iV Ameriki se je začelo močno giba« nje za najstrožje nadzorstvo prekooce« anskih poletov. Povod pokretu je dalo dejstvo, da so nesreče na prekomor« skih poletih čedalje češče, letala pre« malo trdna in da se človeška življenja stavljajo lahkomiselno na kocko. — Payne, ki je poginil z »Old Glory« vred v valovih Atlantskega oceana, je namreč pisal pred odhodom lastniku »Daily Mirrora« Hearstu pismo, v ka« terem mu sporoča stvari, ki bi jih mo« rali vsi letalski krogi upoštevati. V pismu stoji, da so »Staro slavo« pre* ftleda' iz-^denci, ki pripadajo ameri» ški vojski in mornarici, in d_ so po« let odobrili. Sporočilo je bilo seveda resnično, a kakor je razvoj dogodkov pokazal, je bila sodba le preuranjena. Zato se ameriško javno mnenje obra« ča proti površnim pripravam za preko« oceanske polete. Aranžerji teh pod je* tij, letalci in aparati, bodo v prihod« nje nodvrženi mnogo strožji kontroli kakor doslej. Tega ne zahteva samo široka publika, nego tudi ameriški pravni krogi.
»Ponos Detroita« — prva žrtev novih predpisov.
Seveda ima gibanje za zajamčenje varnosti prekomorskih poletov že ostro začrtane konkretna cilje. Vojaški de« partement Washingtonu j j n. pr. pre« jel že uad 100 pisem, ki zahtevajo, da se nemudoma ustavi drzno podjetje le« talcev Schleeja in Brocka, ki sta na potu okoli sve^a. »Pric ob Detroit« klasom dopisov i i dovolj trdno letaL, da bi moglo kljubovati opasnostim, ki prežijo nanj ter mu strežejo po živi je« nju. Posebno se povdarja, da je pod« ročje med Japonsko in San Franeiscom, katerega nameravata letalca preleteti v zadnji fazi poleta, skrajno opasna co« na, ki pomeni za letalce sigurno smrt. Američani pravijo, da je poskus pre* leteti te zračne razdalje, naravnost blazen. Državni podtajnik za avijatiko in mornarico je izjavil, da deli tudi on to sodbo, da pa ne razpolaga s sred« stvi, ki bi stvar lahko preprečila.
Reglementacija francoskih poletov.
Predsednik zveze za pospeševanje zrakoplovbe, Guggenheim, je že izdelal formulacijo, ki pravi, da je treba vsak aeroplan za prekooceanski polet pred odhodom natančno preiskati. Strokov* na komisija mora potrditi, da je letalo sposobno za svojo nalogo. Tragični za« ključki zadnjih poletov niso niti naj* manj pripomogli k povzdigu zrako« plovstva. Edina sila, ki je spravila toliko konkurentov na pot, je bila ne« zlomljiva gonja za senzacijo.
21 človeških žrtev.
Od letošnjega maja doslej je pod« leglo elementom oceana 21 ljudi. Naj« prej so poginili trije Francozi na letalu «Goliath», ki je hotelo preleteti iz Francije v Rio de Janeiro. Sledila je katastrofa Nungesserja in Colija na «Beli ptici»; nato je zaglavilo sedem
M Iirolni
kroji najeksatnejše moderne suknje, površnike, ulstre ter elegantne Kasha-damske plašče. V ceni smo najnižji, v izdelku brez-konkurenčni. Drago Schwab, Ljubljana.
Američanov, ki so tekmovali za polet v Honolulu. Naslednja žrtev je bil Američan Redfern, ki je hotel leteti iz Newyorka v Rio de Janeiro, za njim pa so prišli na vrsto: trije potniki «St. Raphaela», trije možje «01d Glory» in dve osebi na letalu «John Curling«.
«Sir John Curling»,
katerega so pričakovali te dni v Lon« donu, ni dospel na cilj. Moral bi bil pri« stati v Londonu že v četrtek popoldne, toda doslej ni o njem nobenih vesti. Letalo je bilo brez radio«aparata in se zato o njegovi usodi ne ve nič gotove* ga; smatrajo pa, da je postalo žjrtev nevihte na Atlantiku. «Sir John Cur« ling» je startal v Ameriki šele potem, ko je zadela «01d Glory«» katastrofa. Vzletel je na letališču v Harbour Gra« ceu. Ko so letalcema Tulbyju in Met« calfu povedali, kakšna je usoda «Stare slave«, nista hotela pokazati malodušno sti in sta se dvignila v zračne višave s prezirom do onih, ki so ju skušali od« vrniti od namere. Ker razsajajo v coni, kjer je poginila «01d Glory», še vedno hude nevihte in ker je imel «Curling» namen preleteti ta pas, se upravičeno domneva, da se je tudi njegov polet končal z nepovoljnim izidom.
Ukrepi pariške in londonske vlade.
Na londonskem letališču Croydonu so vso noč od četrtka na petek priča* kovali prihoda aeroplana «John Cur* ling», ki nosi ime svojega finančnega impresarija. Reflektorji so obsevali nebo do belega dneva. Proti jutru je nastala gosta megla in takrat so na aerodromu opustili zadnje nade, da bi
Dva vzorca letošnjih jesenskih klobukov
rfineol^i
CEVI
H Conti - plašču spada Conti - cev. Ne jemljite diugih 1 Sele oba skupaj tvorita ono, tesno zvezo, ki jamči za največji uspeh.
Gen. zastop VIKTOR BOHINEC, Ljubljana.
Kapetan Courtney
je pred dnevi odletel s hidroplanom preko Azorov v Ameriko. To je bil prvi poskus preleteti na zapad Atlantik s hidroavijo* nom. Kakor znano, je moral Courtney pri* stati na španski obali in prekiniti polet

25 letnica smrti Emila Zole
Francija bo letos v septembru slavila 251etnico smrti znamenitega pripoved* nika Emila Zolaja. Prihodnje dni bo na Sorbonni spominska slavnost pod pred* sedstvom prosvetnega ministra. Po proslavi se bodo udeleženci napotili v Medan, ker je Zola živel in tragično umrl. Ondi se bo slavnost zaključila z govori. Trajen spomin na Zolajev ju* bilej pa bo kritična in dokončna izdaja vseh njegovih spisov. Izdaja bo obse* gala 50 zvezkov v lepi bibliofilski opre*
mi, Nekoliko novel, ena drama, več razprav in cel zvezek korespondence bodo v tej izdaji prvič objavljeni.
«Les nouvello littčraires« so otvorile jubilejne članke o Zolaju z zanimivo ugotovitvijo, da Zola ni mogel postati član Francoske akademije, čeprav se je vneto potegoval za članstvo in četudi so sedeli v Akademiji manj pomembni pisatelji. Prvikrat je tipal okoli Akade* mije L 1888., ko je izjavil v nekem in* tervjuvu, da ima leta literarnih bojev že za sabo; njegovo delo je v glavnem zaključeno in je stopil v dobo umetni* ške zrelosti. Čeprav so njegovi spisi zasloveli po vsej Evropi in imeli velik vpliv na njene literarne struje, četudi se je 31krat potegoval za izvolitev med nesmrtnike, se mu želja ni izpolnila. Največje število glasov, ki jih je dobil pri nekih volitvah, je bilo 14, nekajkrat pa sploh ni bilo akademika, ki bi gla* soval za tega zasovraženega naturali* sta. Ko si je s svojim stališčem v Drey»
Ana Vyrabova,
dvorna dama na dvoru zadnjega ruskega carja Nikolaja IL, j« začela objavljati v Franciji svoje spomine, ki ao vzbudili iz* redno pozornost. Vyrubova, znam« dvom«, intrigantka, ki j« bfla zaupna prijateljica, ruske carice in zloglasnega Rasputina.
Dr. V. Koruru
Zaslužil jo je
»Majda, kdaj bomo pa zaroko praz* novali?« je trgovec Kreže vprašal hčer* ko, ko je po kosilu sedel z njo in ženo pri črni kavi.
»Čigavo, papa?«
»Tvojo vendar.«
»S kom pa?«
»I s kom! Z Vrvarjeml«
»Ne vem. Mislim, da se ne mudi.«
»Ne mudi! Kako da no? Ali ne veš? Boljše je: drži ga, ko lovi ga. In take« ga petičnega ženina, kakor je Drago Vrvar, je vsekako treba držati.«
»Odkdaj pa je ženin in čigav? Da moj ni, to vem; ker sicer bi morala biti jaz njegova nevesta. — In njego* va petičnost! Kaj mi mar, ko pa dru* ge odlike ni na njem.«
»Vidi se, da si še mlada in ne znaš računati. Glej! On ima kupček, ti do* biš kupček. To sta dva kupčka. Ako bi pa koga vzela, ki nič nima, bi ostal samo tvoj kupček; če pa celo takega, ki ima luknjo v žepu, potlej bi še tvoj kupček splahnel.«
«Dekleta vendar ne boS prodajal, ka« kor prodajaš cibele in platno,« se je zdajci oglasila gospa Kreiela. »Tvojo
kupčijske zveze z Vrvarjem se vendar ne raztezajo tudi na našo Majdo.«
»Nu, nu! Tako trgovsko ne mislim. Vrvar se ponuja, in če Majdi ni ne« všečen, naj se ne pomišlja, pravim, am« pak naj ga vzame.«
»Nevšečen mi prav za prav ni,« od« vrne Majda; »saj je dober, priden in bogat. Vendar sodim, da je to prema« lo za srečen zakon.«
»Viš jo modrijanko!« se začudi Kre* že. »Odkod in odkdaj pa imaš to mo« drost?«
»Majda ima popolnoma prav.« ji mati pritrdi. »Kjer se zakoni sklepajo brez ljubezni, tam se razklepajo v so« vraštvu.«
»Torej! Ker se najin zakon ni raz« klenil, si se poročila z menoj iz lju« bežni, čeprav mi hočeš to utajiti, ka. dar ti na meni ni kaj po volji,« pripom« ni Kreže in se nasmeje.
»Ti pa z menoj!«
»Kajpak! Vidva sta se vzela iz lju« bežni, jas naj bi pa se omožila zaradi denarja! Vrvar resen in dolgočasen, jaz pa lala!« vzklikne Majda in se za« vrti po sobi.
»Z leti te bo razposajenost že mi« nila. Kaj misliš, da boš zmeraj brez skrbi živela po svoji volji kakor do« slej? Sicer sem pa nedavno čital, da
se nasprotja izravnavajo drugo po dru« gem.«
»Najbrže v kakem ceniku, papa. Ali je tam tudi stalo, kako in s čim se iz« ravnava ljubosumnost? To bo treba vedeti tisti, ki vzame Vrvarja; drugače ji pri njem ne bo obstanka. Čujta! Zadnjič mi je čisto resno zatrjeval, da njegova žena ne bo smela kpatkih kril nositi, češ, on ne bi prenesel, da bi mo« ški pasli oči na mečah njegove sopro« ge. Potem —«
»In pcjstrižene lase?« jo smeje se prekine mati.
»Njen tilnik, čeprav obrit, bo pač menda privoščil tudi tujim pogledom. Hihi! Potem —. Kaj sem že hotela re* či? Potem ne bo smela, je dejal, tistih razuzdanih jazov in bandov plesati, pri katerih se moški in ženska kakor klo* šča držita drug drugega. On da bi zbla. znel, je dejal, ako bi se njegova so* proga tako tesno oklepala tujega mo« škega života. Po njegovem sta samo polka in valček dostojna plesa. — Kaj ne, pa tudi samo tedaj, sem rekla, ako se plešeta takole — sem ga prijela za roke in sem se zavrtila z njim, držeč ga en vatel od sebe. Hihi! Tedaj je spoznal, da se iz njega norčujem, ter se je prisiljeno nasmejal. Ta pustež! 2e sedaj, ko nima nobene pravice do
letalo pristalo. Nad Irsko je ležala ce* lo noč gosta megla, burja pa je pihala z brzino 30 -nilj na uro. Angleška in francoska vlada nameravata v obram* bo življenja letalcev podvzeti iste mere kakor Amerika; poslej bo vsakemu ne« solidnemu letalcu prepovedan polet čez morje in aparati bodo podvrženi naj« strožji kontroli.
«Ponos Detroita» jedva ušel katastrofi.
Ameriška letalca Schlee in Brock, ki letita okoli sveta, sta se med Rango* nom in Bankingom jedva rešila smrti. Ko sta letela nad mestom Burmo, je nastal strašen ciklon, ki ju je zanesel nad nizko skalovje. Schlee je izgubil oblast nad letalom in Brocku se je šele v zadnjem trenutku posrečilo okreniti krmilo ter rešiti aeroplan propasti.
«Ville de Paris» se pripravlja čez morje.
Ogromni avijon «Ville de Paris» se pripravlja na vožnjo čez Atlantski ocean. Avijon se je že odpeljal z Roo« sewelt Fielda proti Washingtonu. Vodi -ga poročnik Courtney. Z avijonom se je vozilo 11 oseb, vožnja pa je trajala dve uri 40 minut.
Namen preleteti ocean ima baje tu« di kapitan Fonck, ki je izvršil že par uspelih poskusnih poletov. Kljub temu, da sezona za prekooceanske polete je* njuje, se drzni letalci nikakor ne dajo oplašiti in hočejo dokazati, da je člo« veška volja močnejša od zračnih tokov in morja.
Guani (Uruguaj),
predsednik jesenskega zasedanja Društva narodov. (<rMattiiu>)
r
mene, skremži obraz, ako dr. Kosca prijazno pogledam.« To rekši namrši obrvi, oponašaj e Vrvarja.
»Dekle, dekle! Meni se zdi, da ti Ko« sec blodi po glavi,« povzame oče Kre« že in ji zažuga s kazalcem. »Pa vedi! On je eden tistih, ki imajo luknjo v žepu, pa še veliko. Varuj se!«
»Prosim! Dr. Kosec je moj častilec,« pripomni gospa in se ponosno vzrav* na.
»Tvoj častilec! Hehe! Dober tek mu in prosit na tvojih sto in pet kilogra* mih!« se ponorčuje Kreže.
»Samega sebe poglej! Ali si ti kaj lažji?«
»Zato se pa ne laskam, da imam ka* ko častilko, razen tebe seveda.«
»Dovolj žalostno zame in zate,« sme* je se odvrne Krežela. Ko pa pogleda na uro, pravi: »Majda, čas je, da gre« va. Gotovo naju Vrvar in Kosec že čakata.« Nato pa obrnjena proti mo« žu: »Pojdi še ti! Žal ti bo. ako ne greš. Opravljal boš službo nadziratelja; za* kai vedi, da je Vrvar samo meni na ljubo povabil dr. Kosca.«
»Bog z vami! Ne utegnem. Ampak Majda ,ne vodi moiega uglednega tr* govinskega družabnika za nos! Ako ga v resnici ne maraš, mju odkrito povej, da se ne bo zaman nate zanašal. Ven*
Robert Benoist,
franooski avtomobilski dirkač, je odnesel prošlo soboto na avtodromu v Monzi (pri Milanu) Grand Prix za Evropo: prevozil je 500 km s povprečno brzino 144.926 km na uro. To je letos že njegova tretja zmaga; dobil je takisto francoski in španski Grand Prix.
Vroči in mrzli kraji na zemlji
Učenjaki so doslej zabeležili najnižjo temperaturo na zemlji v sibirskem Ver-hojansku, mestu, ki leži v ledenem pasu. Dne 15. januarja 1885. je kazal toplomer v tem kraju 90 stopinj Fahrenheita, po našem računanju 68 stopinj C pod ničlo. Ta ugotovitev je uradna. Neuradno pa se je pisalo, da je Verhojansk dosegel pred kratkim 73.6 stopinj C pod ničlo. V tem kraju traja poletje samo dva meseca, ki sta tako čudna, da se dvigne vročina v tem času do 26.7 stopinj nad ničlo. V Zedinjenih državah Severne Amerike pa zasluži rekord glede mraza Miles City v Montani, kjer pade toplomer 53.80 pod ničlo.
Za najtoplejši kraj so do nedavna imeli neko mesto v Kaliforniji. Italijanska vremenoslovna postaja v Aziziji pa je zabeležila dne 13. septembra 1922. 57 stopinj C toplote v senci. Ta kraj se nahaja na severu Afrike v puščavi. Poleg Azizije so najtoplejše puščobne rav-nioe v Kaliforniji, kjer doseže vročina povprečno 56 stopinj nad ničlo. Naši kraji so torej v primeri s temi središči vročine in mraza še vedno rajska bivališča.
dar ne zabi, da je mož petičen!«
»Hočem, papa.«
Nato sta dami odšli. Zunaj sta ju že čakala dr. Kosec in Vrvar. Ta je bil namreč družbo povabil na svojo pri« stavo, uro hoda od mesta, kjer je bila pripravljena malica.
Spotoma je Majda zdaj pa zdaj, ka« kor je nanesel pomenek, sicer dala Vr* varju razumeti, da ga ne ljubi. Toda ker ga ni hotela žaliti, je storila to ta* ko obzirno, da je taka namigavanja smatral bolj za izliv njene šegavosti, nego za resno izpoved. Takisto je na« menoma napeljala pogovor na to, ka« ko smešna in poniževalna, zlasti za moža, se ji zdi ljubosumnost. Toda prepričala ga ni in ga tudi ni hotela. Narobe; prav to njegovo slabost je sklenila porabiti, da se reši njegovima nadlegovanja. »Napraviti moram kaj,« je dejala sama pri sebi, »da on sam opusti name misel. Tako se ga izne« bim, papa mi pa ne bo mogel očitati, da sem zavrnila njegovo snubljenje.« Šlo je samo za to, kaj naj ukrene in kako. Vendar dolgo ji ni bilo treba ugi« bati. Srečno naključje ji je kakor na« prošeno prišlo na pomoč.
Na povratku z Vrvarjeve pristave so namreč krenili po poti, ki je sicer po zasilni brvi vodila čez majhen potok.
Če se novinar pozna z dvornim kuharjem...
Sindikat francoskih novinarjev je izdal nedavno izvrstno knjigo. Najodlič-nejši francoski novinarji in pisatelji so opisali, kako so postali »možje peresa« in kdaj so naredili karijero. Najzanimivejšo dogodbo pripoveduje znani pisatelj Gaston Leroux, ki je bil pred vojno petrograjski dopisnik »Matina«. Iz dotlej dokaj brezpomembnega reporterja
je po čudnih, a premeteno izpeljanih zvezah postal na mah eden najbolj uva-ževanih članov velike »Matinove« re-dakcije
Bilo je na koncu rusko-japonske vojne. Politični krogi so pogosto ugibali, kam utegne po porazu na vzhodu kreniti ruska politika. Takrat je bil ministrski predsednik znani Witte in iz Berlina so se slišali izredno laskavi glasovi na ruski račun. Vsi so ugibali; tudi najbolj brihtni diplomatje, ki so hili venomer pri živem vrelcu mednarodne politike, niso nič vedeli. Izvedel pa je neznatni reporter Gaston Leroux. Tako-le pripoveduje:
»Nekega dne sem šel obiskat našega poslanika gospoda Bomparda in sem mu sporočil tako presenetljivo novico, da me ie široko pogledal in mi ni verjel niti besedice. Povabil me je h kosilu, ali prepričati se ni dal. Povedal sem mu namreč, da se v kratkem sestaneta car Nikolai II. in Viljem II.
—	Nemogoče! Kje pa ste neki dobili te neverjetno raco?
—	Tega vam ne morem reči, gospod poslanik. Prisegel sem. da svojega informatorja ne izdam. Prepričan pa sem do dna duše, da je vest resnična.
Se tistega dne sem jo brzojavl! »Matinu« ... Seveda so me vsi tovariši demantiralL Vse agenture so objavile, da ie »Matinova« novica izmišljena. Ruski zunanji minister Hausdorf je d«! rovinariem častno besedo, da je abot-na vest o skorajšnjem sestanku med cariem in Viljemom.
»Matin« me je brzojavno vprašal, ali vztrajam pri svoji informaciji. Slo ml je za biti ali ne biti. Odvrnil sem: »Kljub vsemu in proti vsem!«
Francoski poslanik ml je rekel:
—	Lahko bi si bili mislili, da bi zunanji minister moral izvedeti za tak sestanek ... Nekdo vas je potegnil.
Oglasil se je sam ministrski predsednik Witte hi je vest demantiral. Zopet sem brzojavll »Matkiu«: »Glede sestanka obeh vladarjev nikake izpremembe. Sigurno se sestaneta.« Naznanil sem dan in uro.
In res sta se sestala. Bilo je na Baltiškem morju, na palubi carjeve jahte »Polarna zvezda«, s katero se Je srečala jahta cesarja Viljema. Sestanek je knel dalekosežen pomen, ker ie od tega trenutka car Nikolaj n. zašel pod vpliv mogočnega Viljema.«
Kako je mogel novinar Leroux izvedeti politično skrivnost, ki je bila prikrita ! ministrskemu predsedniku i zunanjemu ministru? Zadeva je v samem Jedru dokiaj preprosta: Oba vladarja sta' si naročila sestanek z neposrednim zaupnim dogovorom, brez običajnega diplomatskega aparata. Tako ministri k poslaniki niso izvedeli, kaj se pripravka. izvedeli pa so carjevi kuharji. Car je namreč sporoči! načelniku dvorne kuhinje, da se bo vršil tega in tega dne na njegovi jahti slavnosten dine z vsem razkošjem in etiketo, ki je pred-
AVmMA vunilrri Kictaor
S
M 0
%
r.
6di'no ,pravj ib zane;ljivi./
pisana za navzočnost Nj. cesarskega veličanstva.
Brž po sestanku je odredil car preiskavo. Tajna policija je dognala, da je imel »Matinov« dopisnik osebne stike s carjevimi kuharji. Ni ji bilo težko uganiti, kje se je skuhala »Matinova« senzacionalna novica... Načelnik carske kuhinje je dobil strog ukor, ali Leroux je zaslovel in napravil karijero.
Rakovski,
sovjetski poslanik v Parizu, ki je baje netil komunistično propagando v Franciji, in ki bi se ga Francozi radi iznebili. (*Metiru>)
Starost in bodočnost sveta
Se nedavno so učenjaki menili, da je mnogo, ako prisodijo solncu starost dvajsetih milijonov let. Zdaj pa je prišla na plan nova teorija, ki taksira materijo po energiji in angleški fizik Jeans je zadnjič napisal, da je po njegovih računih vsemirje staro neprimerno več: vsaj dvajset milijard let, če ne več. A vzlic temu meni Jeans, da je naša zemlja šele v cvetu svoje mladosti čez petnajst sto milijard (ali čez poldrugi bilijon) let se bo po njegovem njena gmota zmanjšala jedva za desetino! Kaj poreče na te račune antična filozofija, ki je trdia, da je človek merilo vsega?
Vzporedno s pojemanjem se skuša gmota planetov širiti v vsemirje. V teku poldrugega bilijona let se bo luna že znatno oddaljila od zemlje, istočasno pa se bo tudi zemeljski obod razširil za desetino. Leto bo takrat štelo najbrž še vedno dvanajst mesecev, toda le-ti ne bodo imeli več po 30 in 31 dni, nego že po 37 in 38! To bo kakopak imelo velike posledice in marsikaj se bo iz-premenilo. Ce drugo ne, vsaj plače bodo upajmo, nakazovali dvakrat na mesec..
Angleške žene in Rudolfo Valentino •
Poročali smo že, koliko žensk je na svetu, ki ne morejo pozabiti pokojnega filmskega zvezdnika Rudolfa Valentina. Za Američankami so najbolj zveste častilke »najlepšega moškega® Angležinje. V Londonu so se častilke Rudolfa Valentina združile v društvo »Valentino Memorial Guild». Društvo ima namen skrbeti, da ne bo spomin manj nikdar izginil iz src angleških žena. Zbiralo bo prispevke za dobrodelne zavode, ki bodo dobili njegovo ime. Vsako leto pa se bodo vršile v Londonu slavnostne kino-predstave v spomin na tega »heroja naših dni», kakor ga radi — bogsigavedi zakaj — imenujejo inozemski ženski listi.
Prvo tako proslavo je priredilo društvo »Valentino Memorial Guild» minule dni v Londonu. Vršilo se je več filmskih predstav Valentinovega »Mon-sier-ja Beaucaire», pri katerih se je izmenjalo 12.000 žensk — vse same častilke rajnega igralca. Prišle so posebne delegacije tudi z dežele, celo Iz oddaljenih pokrajin, kjer je bil Valentino nemara še popularnejši nego v velikih mestih, kjer so prenasičeni kina in gledališč. Zbrale so se «ladles» vseh stanov in večinoma že bolj priletne.
V kinematografu, kjer se je vršila pietetna slovesnost, je bil postavljen poseben podij, ves v črni draperiji in z žalnim zelenjem ob straneh. Sredi podija je stal velik doprsen kip Rudolfa Valentina, okrog pa so na vitkih stebrih goreli grški ognji. Pod kipom je ležal lovorjev venec. Triminutni
slavnostni govor je imel najpopularnejši angleški filmski igralec Novello, italijanski igralec Silvio Siddi pa je zapel svojemu rojaku Massenetovo arijo. Poslušalke so jele glasno ihteti. Potolažila jih je šele predstava filma «Monsieur-Beaucaire», v katerem ima Valentino eno svojih najboljših vlog. Tu so zopet videie »božanskega Rudolfa*. Še bolj pa jim je bilo ustreženo, ko so se predvajali posnetki iz Valentinovega življenja, ki ga kažejo v raznih življenskih situacijah: kot športnika, bokserja, plavača itd.
V kultu Rudolfa Valentina so Angležinje brez dvoma prekosile druge narode; vprašanje je le, koliko časa bo trajala ta posmrtna zaljubljenost v nepozabnega igralca.
Čeden pojav kolektivne halucinacije
Nedavno se je prebivalcem Rouena nudil nenavaden prizor: neki akrobat je bil splezal na jabolko zvonika tamošnje katedrale, kjer je izvrševal vratolomne akrobacije- Nad dve uri so bile ulice in trgi okoli katedrale polni ljudi, ki so z radovednostjo in z zaprepaščenjem motrili nevsakdanji prizor. Gledalci so prinesli s seboj gledališka kukala, triedre, nekateri celo pravcate astronomske daljnoglede, da so mogli laglje zasledovati kretnje neustrašenega akrobata. In vsi gledalci so zatrjevali, da prav dobro razločijo, kako se atlet giblje, kakšne so njegove kretnje — skratka, vsa nepregledna masa ljudi je bila trdno preverjena,- da vidi na vrhu stolpa akrobata.
Prizor je opazoval tudi mežnar rouen-ske katedrale, ki se mu je naposled zazdela senzacija nekam predolgotrajna. Odšel je torej v stolp in splezal prav do vrha, tja do jabolka, kjer je z začudenjem ugotovil, da ni na konici žive duše. Naj je še tako gledal na vse strani — akrobata ni bilo nikjer. Da-li se mu je skril? Ali pa mu je nemara pobegnil? Nemogoče, moral bi ga bil videti!
Izkazalo se je, da so bili vsi nešteti gledalci mistificirani: postali so žttve lastne halucinacije. Zakaj na stolpu v resnici ni bilo nikogar.
Dolarska princesa in princ-krojač
Dunajske družabne kroge imenitno zabava dogodivščina, ki je ameriško milijonarko Stresenreiter prisilila, da je s prvim parnikom odjadrala iz pustolovske Evrope. Gospa Stresenreiterjeva je prišla — kakor mnogi ameriški bogataši — iz Chicaga v Evropo, da vidi domovino svojih revnih očetov. S sabo je vzela 19 letno hčerko, brhko milijo-narsko rožico. Mati in hči sta se na evropskih tleh počutili izredno veselo in uživali tudi tiste strani življenja, ki jih dežela puritanizma in prohibicije nerada gleda.
Pred dnevi sta se mudili v Salzkam-mergutu in se na kopališki promenadi seznanili z zelo elegantnim mladim gospodom. Mladenič, ki je po vnanjosti dokaj podoben ameriškemu gentlemenu,
Bodoča svetovna prvakinja?
171etna Betty Nuthall je dosegla na letoš. njih teniških turnirjih tolike uspehe, da jo Angleži primerjajo s Suzano Lenglenovo.
(*Everyboy<fs Weckly»)
Toda ko so dospeli do njega, brvi ni bilo. Kaj storiti? 2e so se hoteli vrniti; tedaj Majda dr. Koscu nekaj prišepne. Te se sezuje ter vrže obuvalo na ono stran. Nato si zaviha hlače in vpraša dami, ali se mu zaupata, da ju pre« nese čez vodo. Majdi kajpada ni bilo treba dvakrat reči. Oklene se ga okrog vratu, on jo pa vzdigne v naročje ter zlagoma koraka po vodi. Sredi potoka celo malce postoji, kakor da bi se ho* tel oddahniti, v resnici pa, ker mu je breme bilo tako sladko, da bi ga naj« rajši nosil vse svoje žive dni. Žal pa je na tem nepopolnem svetu tako ure« jeno, da je vsake radosti prej konec, nego si želimo, in tako je bdo tudi s dr. Kosčevo nošnjo. Sicer pa tudi ko* nec ni bil brez prijetnega pripetljaja. Namreč ko je prinesel Majdo na su« ho, je ona, bodisi namenoma bodisi po naključju, tako srečno zdrknila iz njegovega naročaja, da so se njene ust« niče prav nežno dotaknile njegovih ustnic, in ta dotikljaj mu je del tako dobro, da bi bil samega veselja naj raj« i5i na glas zaukaL
Nato ga je pa čakala težja in manj prijetna naloga: spraviti je bilo treba Majdino mamo čez potok. Ker je bilo tudi za takega korenjaka, kakor je bil dr. Kosec, izključeno, da bi sto in pet
kil nosil v naročju, zato je gospe na« stavil svoj hrbet in jo je štuporamo ne« sel preko vode. Sreča je bila, da je vse na njej bilo tako mehko ko goba in se ie voljno vdajala vsaki njegovi kretnji, ker drugače ne bi bilo šlo brez žuljev. Ko je pa opravil tudi to delo, je bil dvojno vesel, dobro vedoč, kolike važ« nosti je, da se prikupiš materi svoje izvoljenke.
Kaj pa Drago Vrvar? Ta je bil ka« kor peto kolo pri vozu. Samo to je še dobro videl, da je dr. Kosec vzdignil Majdo v naročje; ni pa več mogel gle» dati, kako sta se oklenila drug druge« ga. Pekoča ljubosumnost ga je prevze« Ia, da se mu je motno storilo pred oč« mL Obrnil se je, in srdeč se na žen« sko nestanovitnost vobče ter na Maj« dino posebej, je odšel nazaj po poti, po kateri je bil prišel.
Domov prišedši, je Majda vsa nav« dušena pripovedovala očetu o izletu. Le ko je v pripovedovanju dospela do prehoda čez potok, ji je beseda zasta* ia. Tedaj ji je pa mati priskočila na pomoč in vzkliknila:
»Pomisli! Dr. Kosec naju je nesel čez vodo.«
»Kaj praviš?« se je začudil Kreže. »Obe namah?«
»Ne, ne. Najprej Majdo v naročju,
potem pa mene štuporamo.«
»Pripovedujta, pripovedujta, kako je bilo!« je silil vanji Kreže, vijoč se sme« ha.
Tedai se je Majda opogumila, da je nadaljevala, zamolčala je samo poljub* ček, s katerim je bila na mestu nagra« dila dr. Kosca. »Oh, in kaj misliš, pa« pa, da je Vrvar napravil? Hihi! Zba! se je vode in je strahopetno pobegnil.«
»Škoda, da ni bilo kakega filmskega fotografa, da bi bil ovekovečil ta prizor,« je rekel Kreže in zavrtil palec desnice okrog palca levice, kakor je storil vse« lej, kadar je nameraval povedati kaj važnega. »Nedvomno bi Kosec zašlo« vel kot filmski planet. Sicer pa je po« kazal, da bo umel nositi breme življe« nja. Zato raj zastran mene dobi našo Majdo za ženo. S prenašanjem stoin« petkilskega tovora jo je vsekako za« služil.«
Leo Dortey:
Ne šminka se!
Gospa Dornoisova, mlada, simpatična vdova, se je pravkar oblekla za večerno zabavo. Durandovi so jo bili povabili na Poitevinsko. kjer so imeli zgodovinski gradič. Bilo je baš na predvečer narodnega praznika, 14. julija.
ni bil nihče drugi kot kurdistanski prestolonaslednik Nj. Visokost Zerdechini. Ko se je Američankama predstavil, sta zardeli od spoštovanja kakor rože v solncu. Visoki gost se je kazal na moč ljubeznivega in se je odslej redno sestajal z Američankama. Mati in hči sta. kajpa. skrbeli, da sta pokazali visoko-rodnemu princu kneževsko razkošje ameriških milijonarjev.
Bili so lepi dnevi in kurdistanski princ se je hudo zaljubil v 19 letno dolarsko princeso, jo brž zasnubil in sfclenil popeljati kot ženo v svoje ekzotično kraljestvo. Mati ie že telegTafirala v Chi-cago, da se je hčer zaročila s princem in da je pričakovati skorajšnje poroke. Milijonarjeva hiša se je začela z vnemo pripravljati.
Te dni pa sta prišla v sobo kurdistan-skega princa dva detektiva in ga vprašala. ali ni istoveten z nekim krojaškim pomočnikom iz Dresdena. Princ je skočil pokoncu. ugovarjal in nazadnje priznal.
Elegantnega princa-šivankarja so odvedli v zapor, dolarska princesa pa je s solznimi očmi nad črepinjami svojih kraljevskih sanjarij napolnila kovčege in odpotovala z materjo vred proti blaženi dolarski deželi.
Prva usmrtitev z električnim tokom v Ze«?mie«Jh državah
Prva usmrtitev z električnim tokom je bila v Ameriki izvršena v avgustu 1. 1890 v aubumski kaznilnici in sicer na delinkventu Kemmlerju. Rablji so Kemmlerja trdno zvezali in ga položili na stol. Nato so spustili skozi njegovo telo električni tok.
Po sedemnajstih sekundah so tok prekinili in Kemmlerja dvignili s stola. Alj izkazalo se je. da obsojenec še ni mrtev.
Položili so ga vnovič na stol in vnovič spustili skozi njegovo telo električni tok. In počakali so tako dolgo, da se je meso začelo smoditi. To pot je bila eksekucija uspešnejša: delinkvent je bil mrtev.
Kako da smrt ni nastopila neposredno po sklenitvi toka? Strokovnjaki si ta pojav razlagajo s tem. da ie imel električni tok previsoko frekvenco.
Danes je usmrtitev z električnim tokom znatno izpopolnjena in pravijo, da nastopi smrt takoj, ko je sklenjen tok. Drugi pa zopet trde — in eksekuciji Sacca in Vanzettija to potrjujeta —, da nastopi smrt često šele po preteku več minut. Iz tega bi sledilo, da eksekucija z električnim tokom ni baš najhuma-nejša in zaostaja tako za obešenjem kakor tudi za giljotiniranjem.

Rene Lacoste,
večkratni svetovni prvak v tenisu, zmago« valeč Tildna, Borotre in Cocheta in večlet. ni zastopnik Francije v Davis»cupo, je pred tremi dnevi izvojeval pomembno zmago: v finalu tekmovanja za Davisov pokal je po« razil Johnstona, drugega najmočnejšega ameriškega igrača, s senzacij on alnim rezul« tatom 6:3. 6:2, 6:2. Lacostu, ki šteje šele 24 let, so njegovi rojaki vzdeli šaljivi pri« imek »Aligator«.
Ljube
zen - izrodek kapitalizma
Ruski boljševiki so v nekaterih svojih izvajanjih in ukrepih res originalni, da ne rečemo naravnost banalni. Po mnenju boljševikov je skoraj vsaka druga stvar izrodek kapitalizma ali izrodek buržuazije, kakor se blagovolijo izražati. Tako so med drugim odpravili tudi zakon kot izrodek kapitalizma ter ga nadomestili s svobodno Ijubavjo. Ista usoda je že davno poprej doletela vero.
Sedaj je prišla na vrsto tudi ljubezen. Ruski učenjak Zalkind je začel vojno proti ljubezni. Po njegovem mnenju ljubezen nj ničesar drugega kot »strupen izrodek kapitalizma«. V naravi sami ne najdemo primera lju-bavi. Kapitalistična ideologija tako zvane ljubavi pa je kakor strupena omrežila mišljenje in delovanje človeka ter jo je treba tako kakor kapitalizem sam popolnoma iztrebiti.
S
iz prvih hiš pariške haute couture in iz lastnih ateljejev so popolnoma d O S O e I i: Prinašamo:
pSaSče
kostume obleke
za popoldne in zvečer
Trotteurske obleke
iz kasha in angora
klobuke pletenine.
Lastna delavnica 2a dela po men v biši.
Mcdellhaus Schwarz
G&AZ, Herrengasse 3 in 7.
Naše pariške originalne modele bomo predvajali v veliki medeini razstavi v soboto, 24 septembra ob 8. zvečer. Zagotovite si pravočasno prostor z navedDO Vašega naslova!
Na željo pošiljamo brezplačno naše ilustrovano modno poročilo.

Vdovica si je uredila lase in je še enkrat natanko pregledala svojo toaleto. Vse je bilo v redu. Ta večer je posebno pazila, da bi bilo vse prav; Za kaj na ples je bil povabljen tudi namestnik državnega pravdnika, mož, ki je po besedah gostiteljice gospe Du-randove bil kakor nalašč ustvarjen, da postane drugi soprog mlade vdove.
Že takoj po prvem znanju je gospa Dornoisova ugotovila, da je ta gospod nedvomno dobra partija. Zdelo se ji je tudi. da ga Je njena mikavnost že v začetku razorožila; plesal je ž njo vse plese, kramljal vse odmore v buffetu ter ji pripovedoval, kakšne navade in kakšne želje ga navdajajo.
»Verjemite mi«, ji je zatrjeval na ženski mi najbolj ugaja njena pristnost-Da se drugače izrazim: njena neposrednost, njena svežina... Kaj je. na primer, lepšega na svetu, kakor lepe. nena-šminkane ustnice? Narava je tudi v slikarstvu nedosegljiv mojster. Vidite, gospa, šminka mi je zopema; pobarva, nih ustnic ne bi poljubil, če bi me še tako podkupili Z vami, gospa, bi se pa koj pobotala ...«
»Seve. seve,« je hitela odgovarjati vdovica. da bi prikrila svojo zadrego, »jaz se nikoli ne šminkam. Pomislite! Tucfi lic si ne barvam, vse k2r je zoper
naturo tudi. jaz mrzim in sovražim.«
»Res?« se je začudil mladi zakonski kandidat »Saj midva sva kakor nalašč...«
Preden je končal stavek, se je gospa Dornoisova ozrla v zrcalo. Prestrašila se je lastnega obraza tako zelo, da ni slišala niti besedice več. Durandovi niso imeli napeljane elektrike; v dvorcu je svetil plin. In ta razsvetljava je povzročila, da je gospa Dornoisova ugledala v zrcalu namesto svežega obraza starikavo, zeleno, nagubano lice Kam je izginila nežna breskova barva njene negovane polti. Videvšo svoj zelenkasti teint, je vdovico prestrujila bojazen:
»Bože, kako sem zelena... A njemu ugajajo samo sveže ženske...«
Hitro je našla izgovor in se je umaknila v stransko sobico. Odprla je škatlo z diskretnimi rekviziti in jela otipavati mazila, loščila in lepotila. Hotela je napraviti luč. a prepričati se je morala, da ie dvorec brez električne razsvetljave. Žigic. da bi ž njimi prižgala plinovo svetilko, pa ni imela prj sebi. Morala se je zadovoljiti s trakovi medle svetlobe. ki je uhajala skozi koridor s plesišča.
V poltemi je utipala kozmetična sredstva: črtalo za ustnice, drugo za obrvi,
Kraljestvo mode
jesenski kostumi
Oblike, ki so jih modni saloni prikrojili * m jesenske kostume so tako preproste in očarljive, da se jim obeta izdaten uspeh.
Novi kostumi ge priporočajo seveda le ▼ najfinejših blagovih. V ospredju so tako svani cibelini, imenovani cibli«kasha. Povrh tega se bo z uspehom uporabljalo svetli* kasto dam sko sukno. Ti blagovi se pripo« ročajo predvsem aeve za elegantne popol« danske kostume. Za štrapacne in deloma aportne vzorce bo treba uporabljati blago iz nepremočljivega materij ala.
Med modnimi barvami prevladujejo tem« ni odtenki. Črna barva je sila priljubljena, s posebnim povdarkom se priporoča kot najnovejša modna barva zelenkasti bejž.
Za jesensko linijo »o značilne bogate garniture iz kožuhovtoe, bodisi v pristnih komadih, bodisi v ospelih imitacijah. Bar« ▼a in kakovost kožuhovine se ravna po bar« vi temeljnega blaga. Razen tega se upo» rahljajo tudi najraznovrstnejše aplikacije in apartne blagovne kombinacije.
V tem oziru so značilne linije modelčka na desnici s hrbtno sliko. Gre za štrapacni kostum izredno finega okusa in elegantnih črt. Osnovni kroj jopice in krilca je r-» ▼en, brez gumbov, z ozkim pasom. Apli« kacije so iz karirastega blaga, na ovratni« hi in v zapestju je prišita primerno izbra« na kožuhovina.
Kostum v sredini predočuje vzorec z bogatimi aplikacijami v smislu smernic, ki jih predpisuje jesenska moda. Omam en t al«
ni okraski so sila okusno izpeljani in izgo« tovljeni iz enakega blaga, ali pa iz enako« barvnega ali drugovrstnega divjega usnja. K zeleni barvi tega kostuma spada o vrat« nik iz nutrije. Posebno apartno noto pa pridobiva ta kostum še z ozkim kožuhovi« aastim robom na jopici in ob rokavih.
Preprosti, iz sukna izgotovljeni, črni ko« stum na levici nam predočuje efekte, ki jih lahko dosežemo s primerno uporabo kožu« hovine.
Peresna okrasja
jesenskih klobučkov bodo imela v bodočih mesecih vsekakor velik uspeh. Ta novost bo prodrla že zategadelj, ker so se na klo« bučkih do lej opuščala take vrste okrasja. Peresna okrasja se v ostalem prilagodujejo barvi m terijala.
Ploščate ročne torbice
iz pletenih usnjatih pasov spadajo k naj« novejšim pridobitvam modne drobnarije. Privlačnost ni navezana samo na pestro« barvno uporabo raznih vrst pasov. Tudi robom je posvečena umetnikova skrb. Le« ti morajo primerno kontrastirat* z ostalo, obrobljeno in barvno kombinirano ploskvo.
rdečllo za Hca, Škofljico s pudrom. Najprej je potegnila po obrvih in trepalnicah; nato si Je pobarvala ustnice, .pobelila si lica s pudrom, nos pa je po_ barvala rdeče. Ličila se je naglo, ko je bila po njeod sodbi pil krajti, je naglo zaprla Škatlo in se je vrnila med goste.
Namestnik državnega pravdnika Je baš razlagal kopici dam:
»Ni je krasote nad naravno lepoto... Poglejte g^spo Do mol sovo. Kako Je sveža ln prikupljiva... Ona se nikoli ne iminka...«
Vse oči so se uprle v vdovin obraz. Ona pa se je čutila ta hip tako počaščc« no, da je odgovorila:
»Tako je gospoda... Jaz se ne šmin« kam!«
Družba je prasnila v smeh. Gospe Dornoisovi je planila kri v glavo: »Kaj... Kaj pa Je to?« Smeh se nI hotel ustaviti... Vdovica
Je segla po ogledalu, pogledala vanj i omedlela... Ustnice so bile črno nabarvane, obrvi tn trepalnice rdeče, na licih Je imela dve debeli beli lisi, nos pa je bil višnjev.
Ubožica je bila v mraku zamenjala »voja ličila...
Darujte za spomenik kralju Petru L Osvoboditelju!
Poljubljanje v Parizu
Idealna ljubezen izumira. V nekem najnovejšem francoskem romanu pravi pisatelj: «Kaj nam je ostalo od ljubezni? Predvsem neka ne baš neprijetna, vendar pa prostaška telesna vaja. v najboljšem primeru lepa gesta in besedni zvok. Kratkost modernih kril ie vsilila nežnosti mejo in mero. Flirt, ta otrok smokvinega lista, bo po vsej verjetnosti pod vplivom kratkih kril in ženskega razgaljenja kmalu izumrl. Ni več sramu, ni pojma o slasti zabranje-nega sadja. Nj koketerije. porednega kramljanja zaljubljencev in ljubezenskih solza. Oh, mineva stara očarljivost poljuba!»
V teh stavkih je vse resnično, le opazka o poljubu ne drži. Pisec tega romana najbrže že dolgo ni hodil po pariških ulicah ali po stezah Boulonskega gozda. V nekem ameriškem listu, ki izhaja v Parizu, sem videl ondan karikaturo Boulevarda des Italienes: na ulici se poljublja vsevprek: pešci, avto-mobilisti, občinstvo v tramvaju in na oknih; celo konji in psi si dovoljujejo prostost javnega poljubljanja.
Čeprav ameriški risar malce pretirava. se vendar ne da utajiti, da je poljubljanje v Parizu svobodnejše nego kje dirugje; dejal bi, da je vsakdanji iz-
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (849 m 8
kw), STUTTGART (879 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 k\v). BRNO (441 m 3 kw),
RIM (450 m 12 kw), LANGENBERG (469 m
28 kw), BERLIN (484 m 4 kw). VARŠAVA (1111 m 8 kw).
Nedelja, 11. septembra.
DUNAJ 18: Sonate. — 1. Grieg: Sonata za čelo v A-molu. — 2. R. Strauss: Sonata za čelo v F-duru
PRAGA 19: Wagner: »Lohengrin«. Prenos iz Narodnega gledališča v Pragi.
FRANKFURT 20.30: Monikejev večer. — 1. Mozartovo potovanje v Prago. — 2. Woll: Štiri pesmi. — 3. Tri balade. — 4. Lirične pesmi. — 5. Tri vesele pesmi. 21: Schubertov večer. (Alt, flavta in klavir, klavir-60l0.)
RIM 21.10: Odlomki iz Massenetove opere »Manopt.
BRNO 19: Koncert. — 1. Goldmark: Kraljica iz Sabe«. — 2. Wagner: »Mojstri pevci norimberški«.
19: Prenos Wagnerjeve opere »Lohengrin« iz Prage.
LANGENBERG 19.30: Wagner: »Večni mornar f Romantična opeia v 3 dejanjih.
BERLIN 20.80: Mešan večer. (Sodelujejo ao-listi in orkester.)
VARŠAVA 19.35: Vtisi iz Jugoslavije. (Predavanje.)
20.30: Večerni koncert.
Ponedeljek, 12. septembra.
DUNAJ 20.05: Stara in novejša dunajska ljudska glasba. (Sodelujejo solisti in kvartet.)
PRAGA 20.10: Zabaven večer. (Orkester in solisti.)
STUTTGART 20: Gostovanje G. Meaderja, člana Metropolitan opere iz Newyorka. Sledi večer satir R. Presbeja.
FRANKFURT 20: Gostovanje G. Meaderja iz Newyorka. (Prenos iz Stuttgarta.) 2130: Salonska in ki rtoma glasba pred 100 leti.
BRNO 19: Koncert — 1. Adam: »Norimber-ška lutka<; uvertura. — 2. Sieder: karneval; suita. — 3. Lanner: Valček. — 4. Morena: Od Poncija do Pilata. — 5. Mascagni: Intermezzo iz opere »Si«. — 6. 0. Straus: škotska svatbena koračnica.
20.30: Zabaven večer. (Sodeluje operetno osobje brnskega Narodnega gledališča.)
RIM 21.10: Simfoničen in vokalen koncert.
LANGENBERG 20: Gostovanje tenorja G. Meaderja, člana Metropolitanke v New-yorku. — 1. Arija iz Mozartove opere »Don Juant. — 2. Pesmi. (Brahms, Strauss, H. Wolf, Mathiessen.) — 3. Chopin: Nocturno, Poloneza v As-duru. — 4. Pesmi. (Dvofak, Tosti, Bali, d' Arde-lot.)
BERLIN 20.30: Plesi. — 1. Beethoven: Nemški plesi. — 2. Grieg: Simfonični plesi
po norveških motivih. — 3. Moszkovskij: Španski plesi — i Dvorak: Slovanski ples. -- 5 Dunajski plesi.
VARŠAVA 20.30: Koncert komorne glasbe.
Torek, 13. septembra.
DUNAJ 21: Subertijada. — 1. Schubert: So-natina št. 1, v D-duru, op. 137. — 2. Schubert: Kvintet.
PRAGA 20.10: Koncert orkestra na pihala a sodelovanjem taimburaškega zbora. 21.10: Mešan večer. — 1. Sabo: »Kraljica Iss.< — 2. Kusovickij: Koncert v Fis-molu, op. 3. — 3. Delibes: Automat-na godba in valček. — 4. Violina-solo. — 5. Čajkovskij: Valček iz serenade št. 2, op. 48.
STUTTGART 20: Večer narodnih pesmi. — 1. Uvodno predavanje. — 2. Stare pesmi. — 3. Beethovnovi in Schubertovi nemški ple6i itd.
FRANKFURT 2015: Tolstoj: »Živi mrtvec«.
BRNO 19.45: Koncert. — 1. Grieg: »Peer Gynt«. — 2. C. Franck: Rože se ženijo. — 3. Rahmaninov: Klavirske variacije Chopinove žalne koračnice. — 4.
Borodin: Speča Imeginja. — 6. Cajkov-akij: Godalni kvartet v B-duru, op. IL
RIM 21.10: Prenoa iz gledališča.
LANGENBERG 19.30: Offenbach: »Orfej v podzemlju«. — Opereta v 2 dejanjih. (Prenos iz drž gledališča v Duisburgu.)
BERLIN 19.80: A. Marschner: »Vampir«. Romantična opera v 2 dejanjih. (Prenos iz berlinske državne opere.)
VARŠAVA 20.80: Leh&r: >Frasquita«. Opereta v 8 dejanjih.
Sreda, 14. septembra.
DUNAJ 20.06: Orkestralen koncert dunajske-
fa simfoničnega orkestra. — 1. Brahms: imfonija St. 2, v D-duru. — 2. Mahler-jeve in Korngoldove pesmi. — 8. Scha-mann: Klavirski koncert v A-molu. — 8. Berlioz: Rimski karneval. Koncert lahke večerne godbe.
PRAGA 19.15: Prenos Smetanove opere »Dalibor« iz Brna.
STUTTGART 22: Kompozicijski večer A. Halma.
FRANKFURT 20.15: Operni večer. — 1. Ni-colai: Arija in uvertura iz opere »Vesele žene Windsorske«. — 2. Mozart: »Rop is Seraila«, duet. — 3. Lortzing: »Car in tesar«; uvertura, arija in duet — 4. Lortzing: »Vojni kovač«; arija in duet
—	5. Lortzing: »Divji lovec«; duet. — 6. Cornelius: »Bagdadski brivec«; fantazija. — J. Floto-*?: Duet iz opere »Stra-della«.
BRNO 19.15: Smetana: »Dalibor«. Opera v 3 dejanjih. (Prenos iz brnskega Narodnega gledališča.)
RIM 21.10: Koncert lahke glasbe.
LANGENBERG 20.15: Shakespeare: »Sen kresne noči«. Veseloigra v 3 dejanjih z Mendels6ohn-Bartholdyjevo glasbo.
BERLIN 21: Petje in recitacije.
VARŠAVA 20.80: Prenos večernega koncerta iz Krakova.
Četrtek, 15. septembra.
DUNAJ 20.50: Koncertna akademija. — 1. HSndel: Sonata za oboo, violino in klavir. — 2. Bachove pesmi. — 3. Klavirske skladbe. — 4. Bach; Ne spite, trudni čuti; arija za sopran, violino in oboo.
—	5. Bach: Arija za bas, iz kantate »Plakam, tožim«. — 6. HSndel: Arija iz opere »Sosarmea«. — 7. Bachovi dueti za sopran in bas, z obligatno oboo.
PRAGA 19.30: Simfoničen koncert — 1. Berlioz: Fantastična simfonija. — 2. Foerster: »Cyrano de Bergerac«. — S. Slik: Meditacije. — 4. Weinberger: Uvertura za marioneto.
STUTTGART 20.15: Operni večer. Fantazija iz oper: »Cavalleria rusticana«, »Car-men«, »Nižava«, »Hoffmannove pripo-T6dk6c }Aidfl{
FRANKFURT 20.15: Orkestralen koncert.
RIM 21.10: Vokalen in orkestralen koncert Četrto dejanje Catalanijeve opere »Wal-iy<.
BRNO 19.30: Koncert Ceske filharmonije. — Dvofak: Slovanski plesi. (Prenos iz Smetanove dvorane.)
BERLIN 20.10: Stein-Lindau: »Tisoč in ena noč«. Pravljična igra z godbo Joh. Straussa.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert.
Petek, 16. septembra.
DUNAJ 20.05: Ziehrer: »Vagabundi«. Opereta s predigro v 2 dejanjih.
PRAGA 21.10: Resen večer. _ 1. Dvofak: Capriccio. — 2. Dvofak: Mazurek. — 3. Foereler: Andante cantabile, op 3. — 4. Novak: Ciganske melodije. — 5. Novak: Pesmi. — 6. Weinberger: Uvertura za turnir.
STUTTGART 20: Komorna glasba. — Beethoven: 1. Godalni kvartet, op. 18, št. 5.
—	2. Trio za violino, čelo in klavir v B-duru — 3. Kvartet, op. 59, št. 1.
FRANKFURT 20.15: Joh. Strauss: »Rimski karneval«. Opereta v 3 dejanjih.
BRNO 19: Koncert. — 1. Čajkovskij: Uvertura. — 2. Rubinstein: Perzijske pesmi. — 8. Borodin: V samostanu — 4. Rahmaninov: Preludij. — 5. Ruske pesmi. —■ 6. Čajkovskij: »Evgen Onjegin«; fantazija.
RIM 21.10: Odlomki iz Schubertove operete »Pri treh mladenkah«.
Bahavi
«Pet sto mark plačam onemu, ki ga ne njegova ramena dotaknil« tal_» »Prosim za 500 mark!»
rokoborec
položim v petih minutah, tako, d* ce bodo
(*Vickingen»)
Kopali UM
Slovaika, S V* ur« od Dunaja
SWnua
Edino zdravilišče z vsemi kopeijmi v hiši in moderno kuhinjo za dijeto. Idealno za zdravljenje v jesen proti Arthritis, Ischias. Posezijske cene. Pojasnila: Skladišče muljnlh kock in kompresa za domače zdravljenje:
L. SCHREIBER, ZAGREB,
Akademitki trg br. 1, II. kat
LANGENBERG 20.10: Poljuden koncert. 1. Weber: »Oberon«; uvertura. — 2. Schubert: Simfonija v H-molu. _ 3. Čajkovskij; Suita. — 4. Liszt: Preludiji. — 5. Strauss: Zgodbe iz Dunajskega lesa.
BERLIN 20.80: Simfoničen koncert. — 1. Dvofak: Legende, op. 59. — 2. Rubinstein: klavirski koncert v D-molu — 3-Sibelius: Simfonija št. 2, v D-duru.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert Sobota, 17. septembra.
DUNAJ 20.05: Wilde: »Idealni aoprog«. Drama v 4 dejanjih.
PRAGA 20.10: KšlmSn: »Grofica Marica«.
STUTTGART 20.15: Simfoničen koncert — 1. HSndel: Voda. — 2. HSndel: »Mesija«. — 8. Haydn: »Ariadna na Naxuc —4. Mozart: Simfonija v G-molu.
FRANKFURT 19.30: Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. (Iz frankfurtske opere.)
BRNO 19: Orkestralen koncert Wagnerjevih skladb.
RIM 21.10: Prenos iz gledališča.
LANGENBERG 20: Violinski koncert — 1. Pisendel: Sonata brez basa. — 2. Bach: Sonata v A-molu. — 3. Jarnach: Sonata za violino, op. 31. — 4. Hindemith: Violinska sonata, op. 31.
VARŠAVA 30.30: Večerni koncert lahke glasbe.
«Ali te je žena slišala, ko si se snoči
vrnil?«
»Na žalosti Njen spanec je tako rahel, da se zbudi, če termometer pade.»
(<rGeorgier Cracken)
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio*tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer.
;nocavice„ KLJUČ
raz vseh čustev in občutij. Prisegel bi, da toliko poljubov, kakor jih vidim v Parizu v enem dnevu, nisem videl, odkar sem živ.
Zvečer, ko odhajajo iz trgovki cele trume majhnih, ljubkih prodajalk in mi-dinetk, hiteč v naročje svojih nepotr-pežljivih oboževalcev, je sicer avtorno bilski šum in ropot še vedno glasnejši od cmokanja zaljubljenih usten, vendar pa se na Rue de Rivoli češče pripeti, da zavoljo poljubljajočih se parov zastaja promet. Številni pasantje. zlasti tujci, k1} zvečer hite v opero ali kino in se hočejo prej ko mogoče preriti v podzemno železnico, preklinjajo prevročo pariško ljubezen. V gneči na stopnicah jim namreč zastavlja pot vse polno parov, ki se poljubljajo prosto in neženi-rano kakor golobčki na strehi. Dama stoji v predpisani pozi: z nazaj sklonjeno glavo, a na ustnice se ji je vsesal kavalir. ki si skuša z dolgim poljubom oslajšati in olajšati bridkost slovesa. Nekega večera se je morala v «Avenue de 1' Opera» ustaviti cela avtomobilska kolona, ker se je sredi avenije pravkar poljubljal zaljubljen parček.
Zdi se. da je v Parizu kinematograf edin prostor, kjer se ne poljublja, vendar pa samo tedaj, ko je tema. Zakaj Parižan noče poljubljati v temi: rajši čaka, da se dvorana spet razsveti. češ.
naj bodo vsi gostje priče njegovega kavalirstva. Na izprehajališčih se zaljubljenci skrbno izogibljejo skritih klopi in se rajšj poljubljajo v alejah ali spričo kar največjega števila avtomobilov. Ce se vozijo zaljubljenci na vozu, mora biti odprt; a najbolj gredo poljubi v slast po kosilu v restoranu, ko si jih privoščijo kot dopolnilo deserta. Pari-žani so umetniki v poljubljanju in radi pokažejo svojo spretnost pred kolikor močj številnimi gledalci. Zdi se, da jim pri takem poljubljanju najbolj ugaja zavist. ki se loteva drugih. Za časa inflacije je lastnik nekega zabavišča, ki so ga mnogo obiskovali Angleži, obesil na stene napis: »Ljubimkanje prepovedano«. Menda je hotel puritanskim Angležem prihraniti zgražanje nad tem pregrešnim običajem in zvoke zaljubljenega cmokanja. Toda pariško občinstvo se ni dalo ugnati. Nad lokalom je bil proglašen bojkot in mož se je hudo kesal za svoj greh zoper stare pariške tradicije.
Vzlic temu pa se Je minule dni obravnavala pred sodiščem v Bordeauxu afera zaradi poljuba. Redarja je ob neki priliki, ko se je dvoje zaljubljencev predolgo poljubljajo na terasi neke kavarne. zasrbela policijska žilica in je parček presenetil s svojim stereotipnim «V imenu postave!* Zaradi tega se je
moral zagovarjati pred sodiščem — ne zaljubljeni par, marveč redar, ki je po franc. pojmih zlorabil uradno oblast!
V zvezi s to afero je prosil neki novinar visokega pariškega sodnika, da mu pove svoje mnenje o kazenskih posledicah poljubljanja. Sodnik je dal sledečo izjavo:
»Dokler se daje poljub v obojestranskem sporazumu, ga ne moremo smatrati kot kršitev zakona in javne varnosti. Policija sme uradovatl samo v primeru, ko se katera ženska pritoži, da jo je kdo šiloma poljubil. Treba pa je vsekdar pretresti obtoženčev zagovor. zakaj mogoče je, da ga je tožite-Ijica izzivala k poljubljanju. Če se to ne da dokazati, tedaj je bilo s poljubom storjeno javno posilstvo, ki se kaznuje po zakonu. Brez dvoma je, da predolgi poljubi in objemi ovirajo ulični promet, vendar pa zakonodajalec ne more z uredbo določiti, koliko časa naj trajajo čustveni izlivi zaljubljenih ljudi, V Franciji ga ni sodišča, ki bi obsodilo ta star galskj običaj, zlasti če gre za zaljubljence, ki se poljubljajo pri sre-čaniu in pri slovesu.«
Zaljubljeni pari. ki nimajo v domovini zadostne prostosti za poljubljanje, bi našli tedaj v Parizu idealen paradiž, ki jim nudi dovolj prostora za najširši razmah.	Tules Skrblnov.
« Konec sezone na našem morju s
Slovo od morja! Kakor da je bilo včeraj. ko me je prinesel črni vrag, brzovlak, preko skalovifali brd in sotesk, poln praha in dima, in se nd je nasmehnila iz daljave sinja gladina obsijana v jutranjem solncu... Kakor da sem se včeraj prvič prepustil prijetnim valovom, ki so me zagrnili in poživili, nato pa me izročili belemu pesku, kjer so me obsuli solnčni žarki, da sem se moral braniti njihovih prekipevajočih objemov — kot da sem včeraj ugledal pred seboj v južnem nebu žareče oči in vitka teiesa kopajočih se nhnf, ki so obdajale kopaiišče in vabile k sebi s svojimi čarobnimi smehljaji...
In danes je že zadnji dan. Solnce tone počasi za daljne otoke, njegova svetlo blesteča se obla, ki je gorela ves dan z žarečimi plameni, se izprenrinja počasi v veliko rdečo kroglo, ki se zgublja v neskončnem večernem obzorju, plarnte-čein v ognjenih barvah nad morsko gladino- Zadnjič zapada solnce tako, kot je zapadalo ves čas, zadnjič za onega, ki odhaja. Težko je slovo. Tam na pesku leži gruča mladih učiteljic, ki so prišle iz slavonskih vasi, da se odpočijejo in navžijejo ob našem morju; Bog ve, kake sanje so jih spremljale na poti; nič posebnega niso doživele, dan za dnem so ležale na plaži in gledale kopalce, ki so skakali z visoke skale v morje; njih telesa so zagorela, oči jim žare, poslavljajo se. Še danes in potem se zopet začne tiho vsakdanje življenje v slavonski vasi; še enkrat se spuste v morje, še enkrat zaplavajo, potem dvignejo roke proti večernemu solncu:
«Zdravo morje!»
Sklanjajo se in poljubljajo valove:
»Zbogom, morje!*
In ko odhajajo, se ozirajo zopet in zopet nazaj na lesketajoče se valove; a preko obale je že zavel večerni hlad. Končano je. Treba je oditi.
Na produ sedi mlada gospa, ob njej se igra dvoje otrok: oba sta obžarjena od rdečega sijaja daljnega neba. Jutri

-±-------
odrinejo. Otroka sta lepo zagorela in gradita kupčke na pesku. Ne zavedata se, da je to zadnji. večer. Ona sedi zamišljeno. Lepo je bilo, ko je živela tu mesec dni in spoznala človeka, ki ji ]e zasvetil kakor meteor. On je odšel včeraj. Prav tako je zapadalo solnce, ko je odhajal.
^Pojdimo, deca!»
Tudi se vrača domov, nazaj v svoje vsakdanje življenje.
Le na strehi nad kabinami leži še nekaj zagorelih kopalcev- Njim se ne mudi. Oni še ne odhajajo. Solnce zapada. Rdeča obla se je spustila v valove, obstala, se raztegnila v podolgasto obliko in utonila v morju. Morje in nebo sta se zlila v eno. Po samotnih stezah ob morju stopajo tihi pari. V senci dreves je obstalo dvoje vitkih senc.
«Zadnji večer...*
Kolikokrat sta se sprehajala tu ob morju zvečer in gledala to čudovito lepoto. Na južnem nebu se je zasvetila večernica.
«Najina zvezda,* $ta rekla.
Tam na skalah sta našla samoten kot, kjer sta sedla.
«Najin kot..-»
Vsak večer je izza otoka priplavala bela jadrnica.
»Najina jadrnica.*
Vse je bilo njuno: vsa ta lepota, ves ta božji svet. A danes je zadnji večer. On odhaja jutri, ona pojutrišnjem. Končana je lepa bajka.
«Kdaj se zopet vidiva?* Molk.
Sezonska ljubezen. Dva med tisoči. Ona gleda v njegovo zagorelo lice, on strmi v daljavo, kjer je zašlo solnce. Mrak zagrinja park. Velik parnik reže morske valove.
S tem parnikom se bo jutri odpeljal. Jutri on, pojutrišnjem ona. Kdaj se bosta zopet videla? Težko je slovo od morja •.. Dubrovnik, Gradac. Ves vrt žari v svetlcrtri električnih luči. Visoke veje
starih dreves zakrivajo nebo. Kot da si stopil v bajni svet. Iz rož, dreves in rastlin puhti opojen vonj, še poln po-dnevnega solnca. Jazzband. Mize so polne. Sama bogata izbrana družba.
Slišiš vse jezike, največ seveda nemščine. Na plesišču plešejo mladi pari. Vse je v lahnih tenkih toaletah, po najnovejši modi. Ti še ne odhajajo, njim se ne mudi. Saj sezona še traja. Zdi se, da so to še vse isti ljudje, kakor so bili, pred meseci. In življenje je tu kakor v mestu. Tu ni še konca. Srečni ljudje -.. Ali pa je to samo videz in pride tudi za nje nekoč — konec sezone...
Gruž. Rano zjutraj oživi pristanišče. Parnik odhaja ob osmih. Potniki prihajajo s tramvajem, z avtobusi, z avtomobili. Vsi potemneli, zdravi, zagoreli Govore v raznih jezikih. Na pomolu rastejo kupi kovčegov. Postreščki z ožga* nimi obrazi v raztrganih oblekah, z rdečimi dalmatinskimi čepicami prenašajo prtljago. Gostje si kupujejo še zadnje sadje za na pot. Ob pristanu stoji stojnica pri stojnici; vse napolnjene južnega sadja. Dečki tekajo s časopisi med čakajočimi potniki. Večina odhajajočih kupuje nemške liste- Večina je nemških potnikov. Parnik se bliža. Vrvenje, nemir. V tem prikoraka godba in
hoče kraljevati nad Korčulo. Prapor, ki
bo kmalu razvit, je dar kralja, • • •
Split. Solnce zahaja. Belo mesto se žari pod zelenim Marjanom. Pristanišče je polno potnikov. Eni potujejo s parnikom, ki stoji na nasprotni strani, na
Rab in na Sušak, drugi odhajajo na kolodvor. Še je čas. da stopimo po obali in pogledamo po mestu. Split je še poln gostov. Mrak pada. Zbogom Split, zbo» gom morje! Črni vlak, brzovlak, stoji temen in mračen na tiru.
Nemška pisateljica, dopisnica «Taga* in drugih nemških listov na Dunaju, ki je lansko leto prepotovala francosko re-vijero, mi je rekla: «Res je, da je bila lansko leto francoska Revi -jera (zaradi padca franka) cenejša, nego je vaša. A vaša je vsekakor lepša. Dubrovnik je mesto brez primere. Tudi Split je lep in zanimiv- Zgodovinske starine so tu nekaj posebnega. Prirodna krasota je tu mnogo pestrejša nego tam. Vse se ti nehote tako priljubi in omili. Moram reči, da me je ta lepota očarala. Priroda je dala vaši Adriji vse, kar je mogla in še več, zgodovina je zapustila mnogo lepega, narod sam je izredno zanimiv — a zdi se, da se ljudje še ne zavedajo svojega bogastva. Na tako veliko sezono kot je bila letos, Dalmacija ni bila pripravljena in ni čuda, če ni mogla vsem ustreči; vidi pa se povsod dobro
četa vojakov v polni opremi. Vse to odrine z nami. S parnika nas pozdravljajo rdeči Sokoli. Na izlet gredo. Parnik obstane. Že se vsipljejo prvi potniki na krov. Dečki še vedno tekajo ob parni-ku, da bi prodali zadnje časopise. Posebno tuje. Vsiljujejo jih s pravo trgovsko spretnostjo in imajo uspeh. Krov je poln. Vsak išče primernega mesta. Vidi se takoj, kdo je vajen potovanja na morju. Vse seda na razpete stole in išče po časopisih prvih novic. Sirena zažvižga in parnik se odmiče od brega-Godba igra. Vroč dan se dviga nad Dubrovnikom.
<Schaut den kleinen Kronprinzen an.»
Pripluli smo mimo vile «Solitudo», in res, v kopališču stoji prestolonaslednik Peter ter maha z belim robcem. Vsi potniki ga pozdravljajo. Parnik plava na široko morje. In zopet je tu ista družba kakor pred meseci: vsevedni čifuti, mirni, trezni in samozavestno se sprehajajoči Nemci, vse občudujoči, Cehi, politizirajoči Jugosloveni... Vmes je
kak Anglež s knjigo ali karto v roki... • * •
Korčula. Že daleč nas pozdravljajo zastave. Zlet je. Na obali stoji množica ljudstva. Sokoli, Sokolice, sokolska god-
ba, z visokih oken mahajo gospodične z robci- Ob pristanišču je že vse pripravljeno za nastop. Plakat kaže Sokola v boju z levom. To je beneški lev, ki
voljo in ni dvoma, da bo imel Jadran poslej vsako leto več tujcev.
Prvi del tega priznanja me je zelo razveselil; o drugem delu pa bi se dalo mnogo govoriti. Ob koncu sezone je izšla ministrska naredba, da bodo posebne komisije pregledale hotele in lokale, da bodo kontrolirale cene in po vseh gostilnah obesile nabiralnike za pritožbe, katerih ključ bo imelo sresko poglavarstvo... Pametna naredba — samo, da je med tem že prišel konsc sezone.
Svetovni patent JEPHifi"
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
Traja večno I — Večletna garancija !
Kurjava z lesom |e naipriie'nejša in najcenejša s .ZEPHIR*
z 10 kg drv ogreva sobo
skozi 24 ur
najštedl veiSe in najbolj zdravo izdeluje: . ZEPHIR * tvorniea oeči
BARZEL d. d., Subotica 33.
Zahtevajte cenike! Zastopstva v vseh več :h mes ih'
Ljubljana za zmago
združene demokracije
(Nadaljevanje poročila o včerajšnjem shodu Naprednega bloka v Kazini.)
„FU RMOTO"
najsija nejše čistilo in nf|l|j£4||A polirno sreds vo za PUiliMtfUi
Poročilo o včerajšnjem shodu Na« prednega bloka v Kazini smo prinesli v izdaji za naročnike izven Ljubljane v skrajšani obliki, da so mogli še pra» vočasno prejeti naš list. Ostali del po« ročila, ki je bil objavljen v kasnejši iz« daji za Ljubljani, ponavljamo za zuna« nje naročnike zaradi programatične vsebine govorov kandidata dr. Kramer« ja in njegovega namestnika E. Varga« zona.
Kandidat dr. Kramer
je v nadaljnjem svojem govoru izvajal:
SLS trdi, da je Ljubljana njena mi-Ijenka. Mi pa vidimo, da nam je ooli-tika SLS v Ljubljani okrnila občinsko avtonomijo, uničila njeno finančno samostojnost, ji konfiscirala 8 milijonov kaldrmine za ureditev ulic na račun žepov ljubljanskih davkoplačevalcev. Resnica je ta, da se je Ljubljani vedno, kadar je ni vodila napredna roka, slabo godilo in da je Ljubljana vedno le igrača v rokah klerikalnega partizanstva. Par-tizanstvo, ki se n. pr. danes uganja na mestnem magistratu, vpije do neba. (Burno pritrjevanje). Klerikalizem je bil Ljubljani vedno sovražnik.
Decentralizacija in depolitizacija
Iz vseh ust slišimo, da je treba našo državno upravo decentralizirati in depolitizirati. V tej zvezi se postavlja tudi vprašanje razširjenja samouprav. Mi demokrati smo te zahteve prvi postavili. A ta princip se mora pošteno izvajati in ne s skrito mislijo, da, kadar bom jaz na vladi, kaj me potem briga decentralizacija in depolitizacija! Ce gledamo prilike, imamo povoda dovolj primerjati besede z dejanji. Ko je bila SLS še avtonomistična stranka, je odklanjala samouprave. Pri vsakih skupščinskih volitvah je šla v boj z devizo avtonomije. 23. januarja je SLS šla v oblastne volitve v znamenju protesta proti oblastnim samoupravam. Nekaj tednov pozneje, potem ko so bile uzakonjene določbe, da se odvzame samoupravam zadnjo finančno samostojnost in se jo prenese na načelnike v finančnem ministrstvu, takrat pa je ob navdušenem ploskanju klerikalne veČine proglasil g. veliki župan, zaupnik SLS, zakon o samoupravah za najvzor-nejši zakon v celi Evropi. (Buren smeh. »Taki so!«) Depolitizacijo zahtevamo in prosimo SLS. da se za njo v lastnem delokrogu vsaj nekoliko pobriga. (»Uh, to jih pa ne poznate!« Buren smeh.) Danes gg. pri oblastni upravi ne sprejmejo nobenega sluge, nobenega pisarja, nobenega uradnika in nobene strojepiske, če ni klerikalen. V prosvetnem ministrstvu so izgrizli dva odlična strokovnjaka ter jih vrgli na cesto ter na njihovo mesto postavili dva partizana g. Korošca. Take »depolitizacije« nočemo. Hočemo pa resnično depolitizacijo in jaz bom vedno pošteno za to stvar. (Odobravanje.)
Proti kulturni reakciji
Mi kličemo napredne sile v boj ne samo proti socijalni in politični, temveč tudi proti kulturni reakciji. Nasprotniki nam očitajo, da jih obrekujemo. Kdor pa pozna zgodovino naše kulture od Vodnika in Prešerna do takrat, ko je škof sežigal knjige Ivana Cankarja, in do današnjih dni, ve, da smo Slovenci svojo kulturo dvigali v neprestanem boju s klerikalizmom. (Burno odobravanje.) In če protestirajo klerikalci, ker jim očitamo zlorabo vere in cerkve, in če sedai govore, da spadata vera in verska organizacija v cerkev, kakor je to g. dr Korošec slovesno proglasil, potem ugotavljamo, da ga je isti dan desavuiral njegov »Slovenski Gospodar«, ki je prinesel poziv: »Cerkev vas kliče, Slovenci!« (Ogorčenje.) In kdo piše, da je v volilni skrinjici srce Jezusovo? (škandal!)
Naprednjaki vkup!
Mi naprednjaki se ne strašimo groženj, ki jih ponavlja za svojim šefom g. Korošec, češ. da nam noben 11. september ne bo pomagal, ker bosta ostala na vladi Vukičevič in Korošec. Mi vemo, da žvižgata to melodijo dva, ki ju je v gozdu strah! Bojimo pa se naših medsebojnih sporov, ki našim nasprotnikom pomagajo do zmag. (Burno pritrjevanje.) Moč klerikalizma ni tako velika, ona ima svoj največji oslon na naši raz-drapanosti. Napredne stranke so razbite pomagale klerikalizmu na noge. Ako v Ljubljani naprednjaki ne bomo dali vzgleda vsem ostalim Slovencem, potem smo se izneverili svojemu zgodovinskemu poklicu kot voditelji naprednega slovenstva.
Ljubljana v svojem srcu nikdar ni bila klerikalna. Ona se je razvijala v stalni borbi proti klerikalizmu ki jo črti instinktivno, ker vidi v blaginji nienega prebivalstva stalno nevarnost za sebe samega. Kajti ljubljanski meščan, ki je zadovoljen, bo vedno nosilec zastave svobodoumja med Slovencu Tega se Ljubljana zopet zaveda.
Z zadoščenjem ugotavljam, da se v tem odločilnem trenotku druži okoli Naprednega bloka vse, kar res napredno misli. Nič ne bo pomagalo, če so si klerikalci kupili tega ali onega zaveznika, resnica je, da gredo vsi prL
staši SDS, NSS, Davidovičeva stranka, vsi pošteni radikali, SKS. sploh vsi, ki so pravi naprednjaki, v boj za kandidata Naprednega bloka, ker je ta
kandidat v teh volitvah nosilec napredne misli v naši slovenski prestolnici. (Dolgotrajne in burne ovacije dr. Kra-merju.)
Demokracija se pripravlja, da zavzame v naši državi trdno vladajoče mesto. V vrstah te demokracije mora biti tudi Ljubljana. (Burno pritrjevanje.) Tako ji bomo zopet pridobili simpatije in dvignili njen ugled, katerega ji je nesrečna politika SLS tako žalostno zapravila. Ljubljana bo stopila na stran zmagovite demokracije in ne sme ostati na strani tepene reakcije!
Govor dr. Kramerja je izzval navdušeno, dolgotrajno odobravanje. Zborovalci so mu prirejali prisrčne ovacije t«r klicali zmagi Naprednega bloka.
Nato je stopil na govorniško tribuno burno pozdravlen namestnik kandidata
g. Ernest Vargazon,
ki je izvajal:
Cenjeni prijatelji in somišljeniki! Sprejmite predvsem za vaše zaupanje mojo zahvalo in obljubo, da bom storil vse, kar mi nalaga dolžnost namestnika, predvsem za državne nameščence. Predno sem stopil pred vas, mi je prišel v roke današnji <Na-rodni dnevniki (burni klici: Piejl). Da ue bo nesporazuma, povdarjam, da sem ga vzel v roke samo zato, ker me denuncira. Današnji <Narodni dnevnik> namreč piše: <Ali čujete, gosp. Vargazon: General Milo-savljevič zahteva, da se železniško osobje ne sme aktivno udejstvovati v politični borbi. Minister za promet general Milosavljevič je ponovno izdal okrožnico na podrejene organe, da se strogo drži njegove odredbe, da se železniško osobje ne sme aktivno udeleževati politične borbe. Ali 6lišite, gosp. Vargazon?* Da ne bo nobenega nesporazuma, apeliram na poročevalca tega lista, naj takoj sporoči v Beograd naslednje: Ta okrožnica, ki jo dobro poznam, govori
samo o politični agitaciji v službi,
jaz pa nisem sedaj v službi, ampak sem namestnik kandidata dr. Kramerja (burne dolgotrajne ovacije). Pravim nadalje, da poznam prav dobro intencije generala Milo-savljevica, ki ga visoko spoštujem in čigar trud, da napravi red v državi, visoko cenim. V tem ga podpirajo vsi pošteni železničarji in jaz ne samo v službi, ampak tudi t boju proti taki deuuncijaciji, kakor sem jo navedel. (Viharno odobravanje.) Iz vašega pritrjevanja sklepam, da so s to denuncija-cijo naši nasprotniki dosegli ravno nasprotno.
Naš kandidat dr. Kramer nam je v svojem globoko zasnovanem govoru očrtal naše politične razmere, vsled česar se meni ni treba spuščati v ta vprašanja. Nobenemu ue bo težko po izvajanju dr. Kramerja se odločiti 11. septembra, kam naj vrže svojo kroglico. Jasno je kakor nikoli, da
je demokracija na pohodu
in da je nI sile, ki bi jo ustavila. Nasprotniki pošiljajo ljubljanskim volilcem sliki kandidata dr. Korošca in njegovega namestnika Franca Tereeglava. Vmes čitamo jako lepa gesla. Poštenost v vsem delovanju je lepo geslo. Žal, da nasprotniki ob tej priliki ne omenjajo svojega boja proti korupciji. Boj proti korupciji je dolžnost vsakogar, ki ima priliko delati za javni blagor. Jaz sem bil dolga leta
v neprestani borbi s korupcijo in reakcijo.
Znana je
premogovna afera
ki smo jo slovenski železničarji spravili pred Državni svet in o kateri smo dali na razpolago gradivo tudi zastopnikom političnih strank, da bi na drugi strani vodili borbo proti korupciji v anketnem odboru. Izjavljam javno, da so tozadevno gradivo v tem boju dobili tudi zastopniki SLS, katere smo podprli z vsem, kar bi moglo prinesti odločilni udarec zločincem. Toda 9. februarja je
en sam glas klerikalnega poslanca
v anketnem odboru odločil, da se je dal generalni pardon največjim zločincem. Iz tega vidite, kako težka je borba državnega nameščenca, ako se politični zastopniki brigajo za red v javni upravi samo v toliko, kolikor je to v korist njihovi stranki. Vprašam, ali so se poslanci SLS boril; za poštenje, ko je naš poslanec Popovič predlagal v anketnem odboru, naj se postavijo zločinci pred sodišče, oni pa so dalj
korupciji generalni pardon
Dalje so napisali geslo neomajane zvestobe do naše narodne države (smeh). Njihovo dosedanje delo
ne more pokazati prevelike zvestobe
do naše narodne države. Nočemo delati nikomur krivico, izjavljam pa, da se bora
kot naprednjak veselil njihovih del v tem smislu.
Javni nameščenci, kot vaš zastopnik vas pozivam, da uvažujete: Na belo.
vedno napredno Ljubljano
ne gledamo samo mi, na izid teh volitev gleda cela država (tako je). Izid volitev v Ljubljani bo dvignil v Sloveniji
čvrsto avtoriteto demokracije.
Zato vas pozivam, da stopite zadnje dni do zadnjega svojega prijatelja in tovariša.
ga privabite na vo&Sče Jn mu poveste, da gre veS kakor za mandat bele napredni LJubljane, da gre za to, kal bodo v državi
— ne samo v naši, temveč
tudi v inozemstvu mislili o Sloveniji,
Zborovale! so sprejeli govor goep. Varga-sona ■ ponovnim živahnim odobravanjem, ki je ob njegovih zaključnih besedah naraslo v viharne ovacije. Ko so se polegle, je povzel besedo gosp. Bndoll Juran, ki je med drugim izvajal:
Vsi naprednjaki na krov!
Ko hodimo te dni po deželi, naletimo v vsaki vasi na vprašanje, kako stoji stvar v Ljubljani. Oči vseh naprednih rolilcev so obrnjene na Ljubljano. Pri oblastnih volitvah 1. 1927. smo pokazali, da je Ljubljana napredna z veliko večino. Program, ki ga je razvil kandidat dr. Kramer, je tudi program
n»iwin<Vi sodjaliatov in program poštenih radikalov. Smatram za svojo dolžnost, da pozovem vse, tudi one, ki niso pristaši demokratske stranke, vse napredne ljudi, pred vsem vse narodne socijaliste in poštene radikale, da se združimo v nedeljo ter omogočimo veliko zmago našega naprednega kandidata dr. Kramerja. Na deželi čakajo samo, da naj bo Ljubljana zmagovita. (Burno odobravanje.)
★
Predsednik g. Jug je ob 10. zaključil zborovanje z besedami:
V nedeljo gre za odločilno bitko med demokracijo in reakcijo. Kdor je pravi naprednjak, ne bo storil napredne dolžnosti > samo s tem, da odda svoj glas, temveč mora privesti na volišče tudi svojega znanca in prijatelja, da bodo vsi združeni glasovali za zmago napredne misli. (Burno odobravanje in ponovne ovacije dr. Kramerju.)
Kulturni pregled
Pregled ljubljanske gledališke sezone 1926-27
Tekom sezone 1926/27, to je od 1. septembra 1926 pa do 5. julija 1927 je vpri-zorilo "Narodno gledališče v LJubljani 59 raznih del, od teh 25 v drami in 34 v operi. Z ozirom na to ie priredila uprava v tem času 388 predstav ln sicer 183 v drami In 195 v operi. Od dramskih jih le bilo 100 ca abonente, 83 pa izven, od opernih 90 za abonente in 105 izven. Poleg opernih predstav je uprava priredila še vijolinski koncert bolgarskega virtuoza Saša Popova ln v proslavo obletnice ustanovitve češkoslovaške republike Janačkov večer. Opera ie gostovala v Splitu z 9, v Sarajevu s 5. v Dubrovniku s 5, v Kranju z 2, v Celju t 1 delom in enkrat s solisti v Osijeku.
Izmed 25 del v drami Je bilo 18 premi-Jer (Romains: Dr. Knok, Hilbert: Drugi breg, Shakespeare: Maobeth, Mollere: Sko-pula, Galsworthy: Joy, Anzengraber: Slaba vest, Schiller: Kovarstvo in ljubezen, Courteline: Stalni gost in Boubouroche, Golia: Triglavska bajka, Wilde: Pahljača lady Windermere. Goldoni: Pri lepi krč-marici, Hasenclever: Gobsek, Begovič: Božji človek. Barry: Ti ln Jaz, Nestroy: Lumpacij Vagabund, Shakespeare: Mnogo hrupa za nič, Engel: Večni mladenič ta 7 repriz (Cankar: Hlapci, Shakespeare: Hamlet. Golia: Petrčkove poslednje sanje, Schonthan: Ugrabljene Sablnke, Maiiners: Pegica mojega srca, Nestroj: Danes bomo tiči. Biichner: Voiček).
V operi je bilo Izmed 34 del 6 absolutnih Eremijer (v Ljubljani še ne uprizorjenih del) in sicer: Mozart: Cosi fan tutte, Sattner: Tajda, Rožicki: Eros in Psyche, Beethoven: Fidelio in 2 opereti: Strauss: Terezina in Granichstadten: Orlov: nadalje 4 premijere (pred vojno v Ljubljani že uprizorjena dela): Verdi: Othello. Halewi: Židinja, Verdi: Ples v maskah, in 1 opereta Nedbal: Poljska kri; 5 nanovo naštudi-ranih del: Smetana: Prodana, nevesta, D'Albert: Nižava, Rossini: Sevilski brivec, Bizet: Carmen. Pucctai: Madame Butter-fly ta 19 repriz: Mozart: Figaiova svatba, VVagner: Večni mornar, Wagner: Tann-hSuser, D'Albert: Mrtve oči. Massenet: Manon, Wagner: Večni mornar. Kalman: Grofica Marica (uprizorjeno tudi v abonmajih). Verdi: Rigoletto. Leoncavallo: Glu-mači (deloma v abonmajih). Verdi: Trubadur, Oifenbach: Hoffmanove pripovedke, Halewy: Povratek, Puclni: Giannj Schic-chi in Tosca, Catalani: La Wally. Musorg-skl: Boris Godunov. Verdi: Aida. Mascag-nl: Cavalleria rusticana, Foerster: Gorenjski slavček (izven abonmaja in na gostovanjih).
Z ozirom na zaposlenost dramskih režiserjev je ugotoviti, da ie med IS novitetami režiral Skrbinšek 7, Sest 5. Pugelj 5 ta Golia 1 igro. Glavne vloge so bile med Igralci Tazdeliene sledeče: Levar 10, Ro-goz 8, Nablocka 6. Cesar 4, Kralj 4, Jan 4, Marija Vera 3 oz. 4, Medvedova 3. De-beljakova 3, Skrbinšek 3, Šaričeva 2 oz. 3, Juvanova 2, ga. Danilova Gusti 1. Operni režiserji so bili z ozirom na 15 novitet zaposleni sledeče: Knittl 8. Povhe 3, Bučar Polič, Šest in SubeU po 1. dirigenti sledeče: Polič 5, Neffat 3 oz. 4. švara 2 oz. o, Balatka 2 oz. 4. Štritof 1. Glavnih partij so v teh igrah peli: Betetto 7, Lovšetova 6. Knittl 6, Banovec 6, Zaludova 5, Poli-čeva 5, Ribičeva 5, Kovač 5, Rumpelj 5, Holodkov 4. Zupan 4. Thierryieva 3.
Gostovalo je preteklo sezono v operi 11 solistov poleg stalnih gostov Caletove ta Bukšeka in sicer: Zale%vski šestkrat, Jela-čin in Majbenič po dvakrat, po enkrat: Križaj, Oblak-Strozzi. Zutl. Vesel-Polla,
Gospodinov, Darian, Zolotovid - Milkova, in 1 dirigent Nedbal. V drami gostovanj skoro ni bilo, če izvzamemo debut g. Košaka In gostovanje gne Kovačičeve iz Maribora ta g. Skrhtaška ml.
Kar se tiče vprizoritev izvirne dramske in operne produkcije, je treba poudariti, da še v nobeni povojni sezoni ni bilo vpri-zorjenih tako malo izvirnih slovenskih del, kakor v lanski. Dočim ie opeTa vprizorila 1 slovensko noviteto, kakor v vsaki povojni sezoni. Je drama dala samo 3 slovenska dela: Cankarjeve »Hlapce« na novo vpri-zorjene (torej repriza), Golieve »Petrčkove poslednje sanje« (stalna repriza) ta Go-Usvo »Triglavsko bajko«, edina noviteta in šer ta — za otroke.	It.
Bassermannova 60 letnica
Te dni praznuje 60. obletnico svojega rojstva največji sodobni nemški dramski umetnik, igralec Albert Baasermann.
Rodom iz Mannheima je Bassermann kot odrska prikazen produkt šole Otona Brahma, ki je vzgojila nemškemu gledališču lepo vrsto talentov. Javnost je postala nanj pozorna okrog L 1900. Bassermannovi avtorji eo bili v glavnem: Ibeen, Hauptmann in Scknitzler. Kreiral je vse važnejše postave Ibsonovih dram: advokata Helmerja, konzula Bernika, slikarja Orwalda, Hjalmarja Ekdala, Ulriha Brendla, kapitalista Bork-mana in kiparja Rubeika. Še večji uspeh kakor v teh vlogah pa je dosegel v Haupt-mannovih dramah ln v Schnitzlerjevih igrah. Naposled se je vrgel na Shakespeara: ustvaril je Shylocka, Hamleta, Benedikta, Per-cyta, Malvolija, Othella. Pred par leti je postavil na oder prepričevalnega Wallen-steina po Schillerjevi tragedijL Udejstvuje se tudi v filmu.
Bassermann je danes srečni lastnik Iff-landovega prstana, vidnega znaka primata nemškega igralstva. Sinteza Bassermannove umetnosti spaja dva temeljna elementa: fantastiko in demonizem. Oba poganjata iz realiama ln se dvigata v klasično gledališko umetnost modernega časa.
Rodbinska sreča
Roman. 9pisal L. N. Tolstoj, preložil J. Vidmar.
V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 107. Cena broš. knjigi Din 26 D m.—. v originalni platneni vezavi Din 84.—. S poštnino Din 2__več.
Pod vplivom zadnje svoje ljubezni pred zakonom, ki se je razdrla ne po njegovi krivdi, je napisal Tolstoj to poetično povest o ljubezni, zakonu in problematični rodbinski sreči, v katero se to življenje izteče. Kakor v vseh svojih delih, se pokaže Tolstoj tudi v »Rodbinski sreči« velikega umetnika. Nedosegljiva vernost njegovega psihološkega pogleda, njegov globoki in intimni smisel za naravo in njegovo popolno
Emil Adamič:
Poletje glasbe v Frankfurtu ob Meni
VI. ta poslednji slavnostni koncert (komorna glasba).
Najdaljši, a Po svoji vsebini najneena-komernejši Id najmanj plodonosni je bil zadnji koncert. Interes publike je po tolikih gasbenih prireditvah opešal in vsi smo se oddahnii. ko so zazveneli zadnji zvoki festivala.
Danes Jorgen Bentzon je otvoril koncert s Sonatino za flavto, klarinet ta fagot.
Nedvomno je to dovtipna, dražestna glasba z Interesantnimi barvami treh razno-zvočnih instrumentov. Najlepši je bil drugI stavek (Anagio), poln miline in globokega občutenja. Bentzon ie največji up mlade danske glasbe.
2.	Bernard van Dieren: četrti godalni kvartet, podan po Arnarjevem kvartetu. Kvartet s kontrabasom mesto z violončelom. Prvi stavek vase zamišljena glasba, drugi lep, Iskren Adagio, tretji razposajena muzika, humoria polna z mojstrsko pisanim kontrabasom.
3.	Ze dvakrat preloženi Španec Joaquin Turina s »Triom za klavir, violino In violončelo« kaže v prvem stavku sentimentalno, celo salonsko, malo naivno muziko, v drugem temo s serijo varilacij ritmičnega značaja, od katerih vsaka predstavlja drugačen španski ples, v tretjem — sonati — sladko melodiko s temami vseh prejšnjih stavkov. Trio ie komponiran baš narobe: Prvi stavek bi moral biti zadnji.
Komponist je Imel zelo lep aplavz.
4.	W. a VVhlttaker: Psalm 139 za mešan zbor a capella. Ze davno ima Anglija močno razvito zborovsko glasbeno življenje. Nsbrojne zbirke prekrasnih madrlgalov pričajo o tem. Pevski zbori so glavne opore glasbene kulture in ta je pretežno vokalna. V novejšem času poio tam celo veliko Bacra ta to je zasluga dr. W. G. WittakerJa. On je tudi ustanovil v New-castleu on Tyne svoj zbor pod Imenom «Bacr Cholr«, ki pa ne goji samo Bacra, temveč tudi staTeišo in novejšo glasbo a capella. Whittaker je sam dirigent in komponist.
S prav posebnim interesom sem pričakoval nastop tega mešanega zbora, hoteč videti razliko med njim in našimi zbori. Nastop je lepo izravnan, pevke v belem, gospodje v črnem, z notami. Glasovni materijal pa je v primeru z našim naravnost siromašen. Redki, v intonaciji ne posebno trdni sopran (15—20) s posameznimi zelo visokimi glasovi, močnejši enakoštevilnl alti. okoli 25 tenorjem malega kalibra, dasi še dovolj mehki, no nesigurni, v višjih legah močni, v nizkih nezadostni basi. Za nas zbor slabše kvalitete v glasovnem oziru. Psalm pa, ki ga ie zbor pel, kot strotaa skladba dokaj enoličen, harmonski in poli-fonski Pa dovolj kompliciran, bi bil ra naše pevce vendarle trd oreh, njim pa se Je pe ahkotno, četudi ne vedno čisto. Name je delo in izvajanje naredilo utis angleške suhoparnosti in enoličnosti. Aplavz publike redek.
5.	Alesander Jemnltz: Sonata za violino ln klavir. Vijolina: St. Frenkel. klavir:
poznanje življenja se družijo v tej knjigi v umotvor tolikšne živosti ln sočnosti, da mu ni zlepa najti primere t svetovni literaturi. To je še Tolstoj mlajših let, M ne moralizira, marveč uživa v pisani bujnosti življenja in narave. Toda življenska izkušnja j« primešala svetlim ln prazničnim dogodkom, ki jih srečujemo v knjigi, todi temne barvo. Zgoste se ta mraSna čustva zlasti proti koncu knjige, ki izzveni v sumljivo srečo, polno resiguacije, zadušene bolečine in pokopanih mladostnih sanj. Zato knjiga tembolj vzpodbuja k razmišljanju o tisti pravi sreči, ki se tu pokaže samo v bolečini nad izgubo in v nezadoščenosti. Brala naj bi se v vsaki rodbini, zlasti pa naj jo za pouk ln s užitkom, ki ga nudi samo resnična, umetnost, prebira mladina. Cena zelo okusno opremljeni knjigi je nizka. Dobi ee v vseh knjigarnah.
Gledališke razmere v Sofiji
Bolgari imajo zgolj eno reprezentativno gledališče: Narodno gledališče v Sofiji. Prihodnje leto bo minilo 50 let. kar je bila Sofija osvobojena. Tega pol stoletia pomeni tudi pol stoletja živahnega razvoja bolgarske kulture. Tudi gledališča. Začetki bogarskega teatra pričujejo o primitivnosti sredine. Desetletja Je bilo sofijsko gledališče predvsem — zabavišče. Tako Je hotela publika. Z razvojem domače dramske produkcije, zlasti pa z razvojem glavnega mesta, ki šteje danes 220.000 prebivalcev, se je vsiljevala potreba umetniškega teatra, ki bo dostojno predstavila! bogar-ske kuturne in narodne težnje. To strenw Ijenje je poslednje desetletje že povsem očitno.
L. 1923 je žal pogorelo gledališko poslopje y Sofiji. Vzic temu pa Narodno gledališče ni prenehalo delovati Ruski emigrantih, ki so se naselili v Sofiji, so znatno pripomogli k povzdigi njegovega umetniškega nivoja. Ravnateljstvo sofijske drame je prevzel znameniti režiser in igralec Ma-salittaov, bivši član Hudožestvenega teatra v Moskvi in učenec velikega Stanlslavske-ga. Tako ie dobila Sofija nekoliko predstav, ki ne zaostajajo preveč za svetovnimi odri.
Repertoar sofijske drame Se danes ne kaže iasne programatifine linije in Je le sad kompromisa s starokopltno večino gledališkega občinstva. Pred dvema letoma se je največkrat vprizorila Gorrizova •Princesa Turandot«. lani »Kar hočete«, letos Klabundov »Krednl krog« ta Shakes-pearjev «Sen kresne noči«. Lep uspeh sta imeli tudi Schillerjevo »Ko varstvo ta ljubezen« in Hauptmannov »Potopljen zvon«. Vprlzorill pa so se tudi povsem modemi komadi, med njimi Kaiserjeva »Kolporta-ža», Pirandfillov »Sest oseb 15če avtorja«, Oalsarthyjeva »Družba«. Hansunova »Sne-guljčlca« ta dr. Publika pa ie vse »novo-tarije« sprejela nezaupljivo ta »o zaradi tega kmalu izginile z odra. Značflno Je, da francoskih avtorjev sploh ni na repertoarju. Tudi Shaw Je v sofijskem giedaHSčn neznan, menda zato. ker se Je v nekem komadu rogal Bolgarom.
Pri operi ni dosti boiJie. Domača dela ne uspevajo. Ni razumevanja. Na programu se vrste Pucctai, Verdi, Masenet, Gou-nod, Bizet, Čajkovski. MusogorsJd. Letos se bo prvič vprizoril Wagneriev »Lohen-grto«.
Koncertno življenja Je dokaj živahno ln uspešno. Prevladujejo francoski skladatelji. Hvala za to gre neumorni In obsežni francoski kulturni proaasaudl med Bolgari.
Gledališke predstave od 17. do 26. septembra 1927. Za časa jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu bo v ljubljanskem opernem gledališču 10 predstav, in sicer: opora uprizori Trubadurja, Traviato, Grofico Marico, Poljsko kri ln Orlova; drama pa veleza-bavno igro »Rajski vrt«, ki se je na nemških odrih uprizoril po več stokrat zaporedoma, Shakespearejevo komedijo »Mnogo hrupa za nič« in veseloigro »Večni mladenič«. Natančni red predstav se 5e objavi.
Ljubljanska opera ie sprejela za vprizoritev dve deli zagrebškega komponista Žige Hirschlerja: prvo je operni diptih «Dve renesančni noči« (Florentinska noč — Noč v Bologni), drugo pa opeTeta »•Zmagovalka Oceana«.
Iz mariborskega gledališča. G. Joško Kovič, režiser mariborskega gledališča odpotuje te dni v Inozemstvo v svrho gledaliških Studil in se vrne na svoje službeno mesto v Maribor z novim letom 1928.
ZagrebSka drama ie otvorila svojo sezono dne 1. septembra s Kosorfevo dramo »Sprava*. Delo ne spada med najboljše KosorJeve dramatske tvorbe ta Je boli simbolična igra nego oderska umetnina. V Idejnem oziru ie to delo nekakSno nadaljevanje »Požarja strastb, ki se je pred leti Igralo tudi pri nas v Ljubliani. »Sipra-vo» Je režiral profesor zagrebške dramske šole Joža Ivakič. V glavnih vlogah so nastopali: Sotošek, Maričld, Pavlfč, Nu«č ta Tepavac, glavno žensko vlogo pa ie glu-mila Nina Vavra. Delo Je Imelo prlllčen uspeh.
Claudio Arran. Ta atonatao stilna glasba je folklorlstično barvana (Jemnltz Je Madžar), operira naJrajSe z intervali kot so velika septima. trltonus Ja zvečana sekunda, ie zelo organska ln duhovita ter zahteva od violinista dokaj več, kakor celo Szymanowsky. Instrumentalni stavek le silno težak In Je njegovo sijajno Izvajanje pokazalo, da sta violinist ta pianist umetniška yeč kot prve vrste. Jemnltz Je odnesel s svojo sonato pstao tega veeSra.
Kot poslednje delo vseea festivala smo slišali Aaron Coplaudovo: Mozlko za teater, ki jo ie izvajal komorni. lahko bi rekel »jazz« orkester, sestoječ iz velike in male favte, oboe ta angl. roga. velikega ta malega klarineta, fagota, zakritih trobent ta pozavn, godalnega noneta ta več tolkal. Mladi amerikanski komponist IzSče zavestno domačih zvočnih efektov, ki lih odkriva tako karakteristično «iazzband». Petero stavkov, ki naj spominjajo na teater, J« naslovil: prolog, ples, tatermezzo. burleska ta epilog. Prvi, tretji in peti stavek so te-matično zvezani. Partitura Je posvečena Kuševickemu, ki jo io dirigiral že večkrat v Ameriki in Evropi. Sedaj Jo je dirigiral HarmatL Jaz v tej glasbi nisem mogel videti drugega, kot izumetničeni »jazz« ta | tudi na ostale nI naredila drugega efekta. ; kot kak boljši «tazz» orkester za kino ali i varijete.
Z realnim uspehom smejo to. pot raču-t nati Toch, Hauer. Janaček. Kaminski, Sl-i rola in Jemnitz. Ne Iz spekulativnega du-I ha, iz konstruktivističnih tuhtanj zgrajena j muzika, ampak iz pristne glasbene duše, Iz 1 krvi, temperamenta, rojena glasba.
Praktične tečaje za glasbo so uvedli v Zagrebu. P6budo za kurze ie dal dirigent Srečko Kumar, pevovodia zagrebškega »Kola«. Na teh tečajih bodo poučevali poleg dirigenta Kumarja še: pianist Peter Dumičič (klavir), Lad. Škatula (violino), Marko Vuškovič (petje), Zlatko Grgoše-vič (petje), Stanislav Stražnicki (glasbeno pedagogiko, glasb, zgodovino ta estetiko") In Marko Trajčevič (harmonijo in kontra-punkt). Naloga Kumarjevih tečajev bo pripraviti slušatelje na koncertni in operni repertoar.
Nova drama Dušana L. Nikolajevima.
Srbski dramatik Dušan S. Nikolajevič, avtor iger »Parola« in »Na mnoga leta«. Je dovršil novo odersko delo z naslovom »Volga, Volga*.
O češki filharmoniji in o njeni sezoni 1927—1928 je dal dirigent Vaclav Talich »Prager Pressi« nekatera pojasnila, iz katerih posnemamo: Filharmonija uvede v letošnji sezoni četrtkove koncerte in bo posvetila nedeljske popoldneve popularni glasbi. Sezona bo trajala od septembra do konca moja oziroma do začetka junija. Jesensko sezono otvori Talich ob dirigentskem pultu. Njegovi koncerti se bodo vršili tri sobote zaporedoma. Prva produkcija obsega skladbe Habe, Regerja in Schubertovo simfonijo v C-duru. Na drugem koncertu se bo izvajala HSndlova muzika in Brucknerjeva Osma simfonija, tretji koncert pa oblega: francosko sodobno glasbo, Schonberga, Hindemitha, Honneggerja in Blocha. Filharmonija bo dala 20 koncertov v abonmaju, polovico teh produkcij bo vodil Vaclav Talich, 7. prof. Stup-ka, enega Ostrčil, enega Jeremijaš, enega pa Milan Sahs, dirigent zagrebške opere. Kot gostje bodo dirigirali koncerte čeških filhar-monikov: Kledber, Zemlinsky in Klemperer. Talich odpotuje meseca oktobra za 6 tednov v Stockholm in bo po svojem povratku dirigiral par večerov, ki bodo posvečeni izključno muziki Viteslava Novaka. Spomladi 1928 bo dirigiral Taliob v drugič na Švedskem dela Dvofaka, Smetane, Novaka, Suka in drugih češkoslovaških skladateljev.
20. obletnica Griegove smrti je bila dne 4 septembra 1927. Edvard Grieg je bil rodom iz Betgema na Norveškem. Prvo vzgojo v glasbi je dobil pri materi, ki je bila znana pianistka. Pozneje se je šolal na konzerva toriju v Lipskem, kjer so mu bili učitelji znameniti misiki Moscheles, Hauptmann in Relnecke. Največji vpliv pa je imel nanj Ri-kard Nordraak, norveški komponist in nabi-ratelj norveških narodnih motivov, ki je umrl v rani mladosti.
1	a	3	MOZAIK			4	S	S
7	f	9	10	M	n	n	14	IS
16	7	rt		1»	u	22	23	24
ts	z s	V!	i»	'9	30	3>	32	33
34	35	36	37	33	39	tO	41	42
43	44	4S	4S	47	43	49	tO	51
St	S3	S4	ss	s!	SI	Si	59	io
*	Sx	h	64	6S	66	67	6!	b
»Kakšna »križanka« pa naj bo to?« bo nemara vzkliknil ta ali oni vnetih reševalcev naših križank, ko bo zagledal magični pra-vokotnik, napolnjen s številkami. No, no, le počasi, kaj bi se razburjali! Videli boste, da ni reševanje »mozaikov« nič slabše razvedrilo kakor polnjenje kvadratčkov v križankah, marsikomu se bo zdelo morda še bolj zabavno. Oni pa, ki se ne bodo dali preveriti, da križanke niso alfa in ornega na polju modernega ugankarstva, naj bodo potolazeni: nikakor ni naš namen križanke docela ukiniti iz »Jutrovih« predalov. Ne! Le sem pa tja jih hočemo izpodriniti v korist drugim ugankam, zgolj za spremembo, da ne postane križankovanje prepusto in dolgočasno.
Danes priobčujemo torej uganko, ki jo hočemo nazvati mozaik. V čem je bistvo mozaikov? Posamezne številke v njih značijo črke, ki jih je treba pogoditi s pomočjo pomožnih besed, ki so definirane v »Razlagi«. Mozaik spominja torej nekoliko na arit-mogrife. Če eo bile pomožne besede na podlagi definicij pravilno rešene, morajo dati tekoče Številke (v našem primeru od 1—69). zaporedno čitane, neki izrek odnosno citat, kakor pač zahteva avtor mozaika.
RAZLAGA.
1 17 18 19 38 27 leposlovno delo, 2 10 20 nemška reka. 4 22 vernik 5 14 15 6 21 SO zver. 7 8 16 84 26 travnato stebelce. 9 10 časovni prislov. 11 12 29 voznikova potrebščina. 18 22 31 gozd. 23 32 24 33 pohištvo. 26 16 8 vprašalnica. 35 53 46 45 37 54 deli-katesa. 86 28 47 27 57 50 48 56 mesec. 40 42 50 60 58 umetnik. 41 89 49 domača žival. 44 25 45 52 62 naravni pojav. 55 54 63 43 64 vladar. 58 67 65 boleoen. 59 69 29 nedoločni Stevnik. 62 53 61 vprašalnica. 66 57 56 48 tekočina. 68 51 59 bližnji sorodnik.
Crk« od 1—69 dajo mano Prešernovo za b&rljieo.
REŠITEV KRIŽANKE *JURČKOVA DRUŽIN.CA».
Vodoravno: 1. dsdek; 7. Branimir; 9. ut«; 11. 2iva; 12. ost; 15. Lurd; 17. o«.; 18. Cmir; 19. Jsman Tau; 22. en«; 23. Ari; 24. 3sn; 27. kost; 28. davfctr; 31. IU; 33. pop; 35. šala; 37 žrd; 39. ar«; 40. Bonom©; 42. Eva; 43. da; 44. bota« nika; 46. ar; 47. zmija; 48. dolar.
Navpično:
1 « r 5 laž; 3 Anlra* 4 Ht
1 S. r.; Z laž; 3. Anioa; 4 divan; 5. Etna; 6. ! 7. barje; 8. Rom»l; 9. ulj; 10. tu; 13. si; 14. trg; 16. dan; 18. car; 20. mačka; 21. Tanta; 25. Lov rana; 26. Askakm; 28. dr.; 29. rž; 30. por«; 32. drvsr; 33. Psd; 34. pa; 35. šote; 36. smid; 37. že; 38. dar; 40. boj; 41. oko; 44. bik; 45. aH.
Bettter križanke »Dvoboj«.
Vodoravno: 2. mak; 5. požar; 9. celina; IL okolica; 12. trs; 14 ogel; 15. Ribnica; 17. laket; 19. sa; 20. grad; 21. scena; 23. tur; 24 kobila; 26. Vega; 27. milo; 28. denar; 29. da; 81. šola; 34 akno; 85. Gdansk; 41. sraga; 48. Apenini; 45. Apetin; 47. mavec; 48. starost; 49. žima; 50. Stepan; 53. ta; 55. oko; 56. Erna; 57. kos. — Navpično:! »Sokol«; 2. ml; 8. Antigua; 4 k»r-car; 5. po; 6. žoga; 7. Aletaa; 8. rilec; 9. car; 10. Lsba; 13. sad: 16. Itabela; 18. tek: 22. novina; 23. tla; 25. Igor; 27. med; 80. Bonaparte; 31. Škrat; 82. logar; 88. kap; 34 os; 86. Dante; 37. nem.; 38. snsžnost; 89. ki vi; 40. lica; 42. Atos; 44 Nemec; 46. Istra; 51. pok; 52 ako; 54. ar.
Zdravstvo
Rachitis
Pred skoraj 300 leti je opisal angleški zdravnik Glisson bolezen, ki jo je imenoval po grški besedi »rhakitis«, t. j. hrbtenici »rhachitis«. Izbral si je to ime z ozirom na karakterističen pojav bolezni, namreč na skrivljenje hrbtenice. Bolj znana je ta bo« lezen pod imenom »angleška bolezen« z ozi« rom na domovino pisatelja.
Kakor tuberkuloza, je tudi rachitis ljud« ska bolezen v pravem pomenu besede. Po< gosto se pojavlja posebno pri otrocih. Sta* tistike nam dokazujejo, da oboli na angle« ški bolezni 80 do 90 odstotkov otrok ubož* nejših slojev v velemestih že v prvih dveh letih življenja. Bolezen pa zahteva veliko žrtev tudi med otroci premožnejših staršev, namreč do 60 odstotkov. Zdi se, da se po« javlja rachitis v severnih pokrajinah po» gostejše, kakor drugod. Poznamo pa tudi tako zvano pozno rachitis.
Že te številke nam pričajo, kako nevarna je ta bolezen. Se večja pa je opasoost, ker ogrožajo posledice te bolezni bolnika celo življenje. Spremembe na kosteh, kakor n. pr. če se vsled bolezni skrivi ali nalomi me» denica, so zelo opasne za življenje porod* nice» in otroka. Tudi morejo kostne spre* membe utesniti prsno in trebušno votlino tako, da se ne morejo pljuča pravilno raz« vi jati. Tako pa nastane lahko tuberkuloza, ki uniči vsako leto nešteto življenj.
Že to nam zadostuje, da moramo prve pojave te bolezni dobro opazovat^ in spo« znati ter se pravočasno obvarovati. Če ne more otrok koncem prvega leta stati, po 1 ia pol letu hoditi, če nima koncem 4 let« prvih zob, če ne dobi nadaljnih zob tekom nadaljnih dveh mesecev, je utemeljen sum, da je otrok rahitičen. Taki otroci eo n» burljivi, se radi in pogosto jokajo, imajo nezdravo barvo obraza in napravij«jo vtis telesne onemoglosti.
V takih slučajih moramo poklicati takoj veščega zdravnika in storiti brez odlašanj« vse, <±a preprečimo nadaljni razvoj te ne» varne bolezni.
Poleg morskih kopeli so predpisovali zdravnitd doslej kot najboljše sredstvo rib« je olje. Pred kratkim pa se je posrečilo profesorju VVindansu iz Gottingena dobTH čisti antirahitioni vitamin, tako da nismo sedaj več navezani na ribje olje, ki ga otroci vsled slabega okusa neradi zauživajo. V obsoja., nn ergosterinu, ki se imenuje v trgovini vigantol, imamo sedaj naj uspeš« ne j še sredstvo zoper to bolezen. V eni tiso« činki g vigantola se nahaja namreč toliko antirahitične snovi kakor v 20 g ribjega olja. Z drugimi besedami: vigantol je 20.000 krat učinkovitejši kot ribje olje.
Ne moremo še presoditi, kak pomen bo imela ta epohalna iznajdba v bodočnosti. Mogoče je celo, da bo prej ali slej angleška bolezen pri nas izginila, kakor so izginile že nekatere druge, nekoč tako opasne bo« lezni, kakor n. pr. kolera m koze.
Dr. Leon Travner.
Zakaj imajo črnci tako dobro ohranjene zobe?
Splošno Je znano, da imajo črnci posebne zdrave, lepe in snežnobele zobe. Polni zavisti se sprašujemo kako je to mogoče pri ljudeh, katerim je telesna snaga deveta briga. Predvsem moramo omeniti, da nam pade v oči velika razlika med črno poltjo in belimi zobmi, vsled Česar se nam zde zebovi črncev mnogo bolj beli kakor zobje belokožcev. Razven tega žive primitivni narodi, kakor posebno črnd, nogo bolj naravno kakor ml. Naši predniki so se ž« pred tisočletji odvadili naravne prehrane. Vsled tega je postalo tudi zobovje civiliziranega človeka slabejše od rodu do rodu in zgubilo tako svojo prvotno lepoto ta odpornost. Naš lastni dobrobit in dobrobit naših potomcev zahteva, da čuvamo svoje zobe. Zato moramo živeti naravno; posebno uživati nogo sadja. Vsaj je splošno znano da je sadje izvrstno ohranjevalno sredstvo za naše zobe. Tudi si moramo zobe vsak dan s primernimi sredstvi čistiti in uničevati tako škodljive bakterije, ki se nahajajo v ogromnem številu v ustih, sosehno pa na zobeh. Odlično sredstvo ie vodenl-kov superoksid. Še uspešnejši pa je artl-zon, ki se dobi v kroglicah. To je posebno pripravno, ker lažje sredstvo shranjujemo. Olje iz poprove mete (mentha peperita). ki se nahaja v tem sredstvu, pa nam da v ustih prijeten okus ta duh. Lepi In zdravi zobje povečajo lepoto obraza. Slab! in zanemarjeni zobje Pa so skrajno neestetičitf ta razven tega za naše zdravje zelo nevarni ker so često vzrok težki hta kroničnih obo. lenj želodca ta čreves.
droetkeb
IEVIM
backinom
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od
poštnib pristojbin Dr. Ostker, d. z n. z., Maribor.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Šport
corac (Split) : Ilirija 3 : 1 (1 : 0)
Lepa ir. požrtvovalna igra gostov. — Za« služena zmaga.
Včeraj je dosedaj neznani gost v Ljub« l ani, splitski SK Borac, odigral prvo pri. jateljsko tekmo s SK Ilirijo. Moštvu se pozna, precizna Hajdukova šola, ki mu je prirasla že več lepih uspehov. Posamezni njegovi deli so hitri, tehnično in taktično ra znatni višini in odlični v startu. Razen tega odlikuje moštvo skrajna po žrtvoval« licrst in vzorna disciplina. Igra je bila ves čas fair in je nudila s strani gostov prav dober nogomet. Najboljšega moža ima Bo« .rac v srednjem krilcu Serdeliču. Izmed osta* I:h je bilo zapaziti tudi agilni trio, ki je — posebno v drugi polovici — izvajal dobro zasnovane akcije proti golu domačih Vra« tar ni imel mnogo prilike, da se__ pokaže; njegov nastop pa izdaja moža odličnih spo« sobnosti.
Ilirija je nastopila nekoliko <rpomlajena», Var pa ni povzročilo njenega poraza. Kriv« rio si delijo stari znanci Miklaveič (za tretji gol!) in neodločen napadalni trio z Dober« letom v levi 7vezi. .Mladi Berglez na levem krilu se je obnašal razmeroma dobro. Kril« ska vrsta je bila slaba; zastavo nosi Gabe, ki je bil včeraj zopet enkrat popolnoma, rerazpoložen. Pleš in Strehovec sta opravi« la mnogo in rešila nekaj brezupna, situacij. Res pa' je tudi, da so imeli gosti parknat tudi smolo, da niso zadeli bližnjih in sko« raj praznih vrat.
Sprva se je Borac na zelenem terenu opo« tekal. Po 15 minutah pa se je razmajal in že v 21. min. zaznamoval po Bariču prvi uspeh. 1 : 0. Igra odprta, ali brez dogod« kov. Po pavzi "ubrani Maculič neupraviče« no enajstmetrovko. V 17. min. zviša Bego vsled taktične pogreške branilcev na 2 : 0. Po 10. minutah se ponudi Doberletu prili* l;a. da iz «šolskega» off«sidea — zabije čast m gol. 2 : 1. Tik pred koncem spusti Mi« kiavčič lahko žogo desne zveze Sakiča.
Moštvo Borca je zapustilo zelo simpati« fen vtis. Sodil je g. Ahčan — razen že ome njenih pogrešk in nekaj foulov — v obo« iestransko zadovoljnost. Publike do 200. Tekma je gotovo zaslužila številnejši obisk.
Jutri se vrši revanš ob 16. Prepričani -■mo. da bo Ilirija postavila na polje vse, Vzr ima še na razpolago, da se dobremu r asorotniku oddolži za včerajšnjo zasluže«
no lekcijo. #
Tekme za ooškodbeni fond v Maribora
Danes popoldne se bosta v Mariboru vr« šili dve prireditvi v korist fonda za poško« dovane igralce. Ob 15. nastopita Maribor m Svoboda, ob pol 17. pa Rapid in Železni« čarji. Združitev omenjenih, tekem je bila jako na mestu, kajti niti prva niti druga i ozirom na preveliko razmerje v močeh nasprotnikov ne bi vzbudila onega zanima« nja, ki je potrebno, da prireditev doseže po poln om svoj namen. Z združitvijo pa se je interes znatno dvignil, kajti občinstvu bo dana prilika, da primerja igro favoritov Maribora in Rapida, kar jim bo omogočilo »klepanje o izidu finalne tekme, ki se bo odigral« prihodnjo nedefjo.
Concordia (Zagreb) : Maribor
Po daljšem presledku se bo danes dopol« dne ob 11. odigrala na igrišču «Maribora» hazenska tekma med državnim prvakom Concortfio ia Zagreba in prvorazredno dru« fino Maribora. Tekmo je smatrati za naj« večjo prireditev letošnje sezone. Prepriča« ni smo, da bodo gostje predvedli igro, ka« krsno v Mariboru m predvedla nobena dru« fina in da bodo domafinke tudi proti na« sprotniku, ki velja za eno izmed najmoo« nejših dnižin v državi, uspešno branile bar« ve svojega kluba in dokazale, da zavze« majo v domačem športu odlično mesto. Pri« čakuje se, da bo športna javnost upošte« vala važnost prireditve in jo primerno po« setila.
Sobotnt nogomet na Dunaju. Austria : Simmering 2 : 1 (0 : 1), Vienna : FAC 5 : 3 (3 : 1). V prvenstvu vodi še vedno Au» stria. \Vacker je porazil iz Avstralije se vračajoče Vršovice iz Prage s 3 : 0 (1 : 0).
Da\4sscup. Kakor smo včeraj poročali, je v finalu porazi! Lacoste John st ona v t?eh setih. Dnigi single je Amerika odlo« čila v svojo korist: Tilden je zmagal nad Cochetom 6 : 4, 2 : 6, 6 : 2, 8 : 6. Drugi dan je v doublu zmagala ameriška dvojica Tii> den»Hunter nad Borotro m Brugnonom v težkih petih setih: 3 : 6, 6 : 3, 6 : 3, 4 : 6, 6 : 0. Amerika torej vodi 2:1. — Preostala dva singla (Cochet«Johnston, Tilden»Laco« sre) sta se odigrala včeraj. Verjetno je, da je odločila mateh tekma Tilden«Lacoste, zakaj po težkem porazu napram Lacostu sodeč je Johnston proti Cochetu bržčas iz« gubi!.
ISSK Maribor : SK Železničar (Zagreb) 2 : 2 (2 : 1). Na praznik je gostovalo v Mariboru prvorazredno moštvo SK Želez« ni čar iz Zagreb« proti SK Mariboru, ki jo z neodločnim rezultatom ponovno dokazal, da zmore tudi v težjih tekmah nuditi igro, ki parira bravurozne akcij« daleko moč« nejših nasprotnikov. Požrtvovalnost in vo« lia domačinov je zabeležila v prvem polča« su presenetljiv uspeli. V petnajstih mim* tah jim je uspelo, <fa so dosegli <fv» gole, vse nadaljne akcije pa so radi neodločno« »ti napada ostale brezuspešne. Obilna pod« pora ožje obrambe in krifeke vrste, kjer se je zopet odlikoval levi krilec, je ostala neizkoriščena, kar je tudi glavni vzrok, da je Zagrebčanom, ki so ves drugi polčas t veliko ambicijo igrali na izenačenje, pn* neslo uspeh. Gostje so zapustili naju god« neiši utis in predvedli dobro igro, dosti solidnejšo m dovršenejšo od Beliačanov, kljub temu pa si je enajstorica Maribora zaslužila ne samo neodločen rezultat, teto« več zmago. Sodil je g. Radolič. Pozna se mu. da že delj časa ni vršil sodniške funk« ciie. Predtekmo je odigrala mladina Marij hnra T>roti komb. moštvu Merkurja in ga porazila v katastrofalnem razmerju 8 : 0.
SK Mura : SK Ilirija 7 : 5 (4 : 2). V četrtek je Ilirija doživela v Murski Soboti r e pričakovan poraz, ki gre v prvi vrsti na ra^un prevelikega zaupanja igralk do last« n;h sposobnosti. Ilirija je v prvem polča« su predvedla ležemo igro. zanašajoč se na ^trajnost, ki bi imela zlomiti odpor žila« ve^a nasprotnika. Toda borbenost doma« čfnk ie aačetkom drugega polčasa zabele« rila še tri uspehe in zvišala razmerje na 7 : 2 s Smer je b2 izid že odločen. Iliri j* je sicer v~ drugi polovfci <frugega pofSna
predvedla docela ekshibicijsko igro in abso utno gospodarila na terenu, vendar so vsa prizadevanja ob trdovratnem odporu do« roače obrambe, zmogla zmanjšati razmerje samo na 7 : 5. Tekma je nudila lepo igro, polno zanimivih momentov, tehničnih in taktičnih parad, Drijeten vtis pa je v obilni meri kvarila publika s skrajno nespodob« nimi medklici, ki so nasprotnice Mure moč« no deprimirali. Sodil je g. Cizel in spre« gledal nekaj napak na škodo Ilirije.
ISSK Maribor : SK Ptuj 9 : 3 (3 : 1). Naraščaj Maribora je ob priliki lahkoatlet« skega mitinga v Ptuju absolviral prijatelj« sko tekmo s SK Ptujem in zasluženo zma« gal 7. 9 : 3. Sodil je g. Voglar dobro.
Finale za juniorski pokal SK Ilirije med Ilirijo in Mariborom se odigra danes ob 14.30 na igrišču Ilirije kot predigra re« vanšni tekmi Ilirija : Borac (Split). Pokal se takoj po tekmi izroči zmagovalcu.
Ilirija postavi proti Borcu danes kom« jietno I. moštvo v sestavi MiklavčičsPIeš, Verovšek«Jenko, Dekleva, Lado«Zupančič L Šiška, čirovič, Oman, Doberlet. Tekma se prične ob 16. uri, igra se ob vsakem vre« menu.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes do« poldne ob pol 11. in jutri popoldne ob pol 6. uri strogo obvezen trening za vse Člani« ce. Radi važnosti prosim točno in sigurno. Načelnik.
SK Krakovo. V nedeljo sledeči igralci ob pol 8. zjutraj pri gospodarju: Malici No« vak I, Rak, Jeršek, Vlaij, Marjetič, Czerny IL BonČar, Koser, Gabrijaa, Kalaš. Klančar, Czerny I, Demšar. — Kapetan.
Sokol
Po letošnjih nastopili
Z nastopom hladnejšega, nestanovitnega vremena lahko smatramo v naših. krajih sezono javnih telovadnih nastopov kot zaključeno. Mogoče bo še kako posamezno dru štvo poskušalo borbo z vremenom, vendar je večji del nastopov za nami. Minul je veličastni pokrajinski zlet na Taboru, absolvi-rani so razni župni, okrožni in društveni nastopi in nastaja zopet doba tihega, neumornega dela po telovadnicah. Ravno tako pa se pripravljajo naši prosvetni odbori na svoj posel med članstvom, naraščajem in deco.
Kakšna pa je bilanca letošnjih javnih nastopov? Večinoma eo vsa ona društva, ki bo priredila javne nastope, storila svojo dolž nost in ukrenila vse, da so nastopi dobro izpadli. Je pa seveda tudi nekaj društev, ki sploh ni90 javno nastopila. Marsikje prevladuje naziranje, da ni treba vsakoletno javnega nastopa, toda imamo tudi take edini ca, ki nimajo ničesar pokazati in so navezane samo na pomoč od drugih društev. Vprašanje je, ali je temu povod nedelavnost ali absolutna neugodnost razmer v dotičnem kraju. Smatramo kot dolžnost naših okrožij in žup, da sedaj po seziji prouče prilike in napravijo s takimi društvi čist račun, da ne bo nepotrebnega balasta v organizaciji.
Javne telovadbe so za nami. Toda še daleko pa ni izčrpan program sokolskega udej-stvovanja v prosti naravi v jesenskem času. Koder dopuščajo razmere, naj se vrši vež-banje še vedno na letnih telovadiščih, priporočljivo pa je za vsa društva, da napravi-vsako najmanj po en propagandni pešizlet v kroju po svojem okolišu. Toda ne samo to. Lepe jesenske nedelje vabijo tudi k zabavnim peš izletom. Zbere naj se naraščaj in deco ter jo popelje ven, da se razraja in poveseli. Tudi članstvu priporočamo izlete, kjer naj se prepeva in naj se raduje vsak posameznik po dovršenem delu v poletni sezoni. Ne bodimo ob prvem jesenskem dnevu takoj zaspani, temveč odločimo se in pojdimo!
Drugo leto bo pokrajinski zlet v Skoplju. Pripravljajmo se nanj v telovadnicah, šte-dimo denar že sedaj, da nas pojde čim več ogledat si naše najjužnejše kraje, ki so zelo zanimivi. Zlet bo tudi poučno potovanje sirom cele Jugoslavije cd najskrajnejših za-padnih mej pa do toplega juga, kjer deluje župa Kraljeviča Marka. Naše Sokolstvo mora v Skoplju nastopiti po količini in kakovostno vzorno!
Bratje prosvetitelji pa pripravite vse za uspešno delo, saj Vas bodo župni prosvetni odbori gotovo kmalu poklicali na sestanke in z Vami predelali program in način dela letošnje jeseni
Jueoslovenski Sokolski Savez je izrekel Poljski Sokolski Zvezi svoje sočustvovanje povodom velikih vremenskih katastrof, ki so zadele bratski poljski narod v zadnjem času.
Jugoslovenski sokolski koledar ra leto 1928. izda, kakor dosedaj Jugoslovenski Sokolski Savez. Vsa bratska društva že sedaj opozarjamo, da takoj pošljejo pristojnim župam vse podatke, župe pa naj vse pošljejo nemudoma savezu. Tudi letošnji koledar bo imel zelo pestro vsebino izpopolnjeno z novimi raznimi praktičnimi podatki, važnimi za sokolska društva.
Dopisi
RI.AVCA- Dne 8. t. m. se je vršil na Blan-ci shod socijalno - demokratske stranke. Shod je bil <sijajno> obiskan s petimi poslušalci. Sklicatelj shoda je bil železniški kret-nik g. Simon Sproger. Daairavno je bobnal že ves teden ter se nadejal preobilno poslušalcev, jih Je prignal skupaj neznatno šte-vilce, s čimer je pokazal, kako malo ga ljudje upoštevajo v tem kraju. Socijalistom pri uas nikoli ne bodo cvetele rožice, za klerikalce pa itak poganjajo samo še koprive
RIMSKE TOPLICE. Sokolski odsek Rimske toplice - Smarjeta se najsrčneje zahvaljuje vsem, ki so bodisi s sodelovanjem, bodisi z udeležbo, darovi ali čemerkoli pripomogli, da je prireditev 4. septembra tako prisrčno in lepo izpadla. Predvsem pa gre bratska hvala br. sokolski župi v Celju, br. matičnemu društvu Laško za vso pomoč in sodelovanje in br. društvu v Celju za lepo udeležbo, posebno telovadcev. Naj bo vsem ▼ zadoščenje zavest, da 60 v polili meri izvršili važno bratsko dolžnost in pomagali v nikdar mirujočem sokolskem delu postaviti nov mejnik! Zdravo! — Odbor.
SV. MARJETA PBI RIMSKIH TOPLICAH. Tukajšnja podružnica ^Sadjarskega in vrtnarskega društva> priredi v nedeljo, dne 18. septembra v šoli sadno razstavo, oziroma ogled raznih sadnih vrst. Pri tej priliki bo ob 8. predaval o priporočljivih sadnih vrstah znani sadjarski strokovnjak g. M. Levstik iz Celja. K tej razstavi in predavanji se vabijo vsi, ki se zanimajo za sadjarstvo, posebno pa še tudi sadni kupci. Po končani razstavi se bo razstavljeno sadje prodalo v korist podružnice.
Položaj na naših borzah
Tedenski devizni premet navzlic praznikom 12 milijonov Din. _ Držami papirji dalje čvrsti.
Ljubljana. 10. septembra.
V	preteklem tednu je ljubljanska borza zaradi praznikov poslovala le 3 dni. Zato je bil tudi tedenski promet nekoliko manjši kakor običajno. Največji je bil devizni promet v sredo, ko je dosegel 5 milijonov Din. V devizah je bila privatna ponudba prilična. Narodna banka je tekom tedna intervenirala le v devizah na Curih in Dunaj; v teh devizah je bil tudi promet največji. Deviza na Dunaj je bila pretekli teden precej čvrsta ter se je njen tečaj dvignil na 8.01; čvrstejša je bila tudi deviza na Prago. Skupni tedenski devizni promet je znašal nekaj manj kakor 12 milijonov Din napram 12.7, 12.1, 12.5 in 19.1 milijona v zadnjih štirih tednih.
Na ljubljanski efektni borzi so delnice Kranjske industrijske družbe v sredo popustile na 335, vendar se je tečaj v petek zopet dvignil na 350. Delnice Merkantilne banke so se nudile po nižjih tečajih; denar je bil samo v pondeljek po 20.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih dalje čvrsta. Vojna škoda se je trgovala po 362 do 363. Tudi tečaji investicijskega posojila in agrarnih obveznic so se nekoliko popravili. _ V banfriih papirjih je bil promet alab, dočim so tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. Ljubljanska kreditna se je trgovala po 140. Delnice Narodne banke so v zadnjem času zelo čvrste V petek je bil v tem papirju zabeležen zaključek po 4950. Med industrijskimi papirji je bila pretekli teden zelo krepka Šečerana. Njen tečaj je zrasel za 30 Din na 540. Vevče notirajo nespremenjeno 1S5 — 140, Trboveljska pa 460 — 472.5. V ostalem je popustila Slavonija na 12—14, Narodna mlinska pa na 14.
Letošnja kmetijska razstava v Ljubljani
Predvsem moramo ugotoviti, da bo letošnja pokrajinska razstava v Ljubljani (od 17. do 26. t. m.) v resnici izredno pestra tako glede na svojo praktično stran, kakor tudi po zanimivostih in pa po možnostih za prisrčno zabavo. Poleg gospodarske resnosti malo zabave, seveda, prav nič ne škoduje.
V	naslednjem hočemo malo orisati kmetijski del razstave, ki je najvažnejši. Imela bo kmetijska razstava sadni, zelenjadni, mlekarski, čebelarski, vinski in kmetijsko-strojni oddelek.
Na sadnem oddelku bo razstavljeno naj-raznovrstnejše sadje iz vse Slovenije, ki se bo tudi prodajalo, in sicer v ameriških zabojih po okroglo 20 kg. Sadna razstava ima namen, da pokaže, katere vrste jabolk, hrušk itd. bo najpripravnejše za namizno 6adje in za kupčijo. Priglašenega za razstavo je že okrog 10 vagonov sadja.
Zelenjadni oddelek bo pokazal, katere vrste zelenjave in sočivja so pri nas najpripo-ročljivejše za pridelovanje. Tudi zelenjava se bo prodajala.
V	mlekarskem oddelku, za katerega se je priglasilo že 31 mlekarskih in sirarskih zadrug, bomo videli raznovrstne slovenske mlečne proizvode, kakor razne sire, čajno maslo, jogurt itd., kar bo vse na prodaj konsumentu in trgovcu. Ta razstava, ki je za Slovenijo velikega pomena, nam bo pokazala napredek na polju mlekarstva in sirar-stva ter bo dala novih pobud za nadaljni razvoj te zelo važne slovenske gospodarske panoge
V	čebelarskem oddelku bomo videli letošnji med in vosek, ki bosta tudi na prodaj. Poleg tega bodo v tem oddelku razstavljeni panji in razno čebelarsko orodje.
Vinski oddelek bo imel samo prvovrstna vina za buteljke in bo vsakomur mogoče vino pokusiti, ker se bo za pokušnjo prodajalo vino v malih kozarcih.
Gotovo zelo važen bo nadalje kmetij6ko-strojni oddelek, ki bo obsegal vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki se uporabljajo v poljedelstvu, travništvu, živinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, kletarstvu itd. Razstavljeni bodo stroji in orodje domačih ter inozemskih tvrdk. Tudi kmetijski stroji in orodje bodo na prodaj.
Za našega podeželana torej najlepša izbira rajnih potrebščin. Razen tega mu bo kmetijska razstava nudila mnogo poučnega in vzpodbudnega, tako da lahko rečemo: dolžnost Tsakega napredka ieljnega kmetovalca je, da si ogleda to pestro in bogato razstavo, kakršne še al bilo v naši državi. K tej kmetijski razstavi spada tudi razstava plemenskih konj 25. t m., ki je združena z velikimi jahalnimi in dirkalnimi tekmami.
Na kratko omenjamo, da bodo ob priliki pokrajinske razstave še naslednje razstave: vrtnarska razstava z najlepšim cvetjem, razvoj slovenskega gledališča, higijenska razstava, radijska razstava, razstava in revij* narodnih noš (samo 18. t. m. z obhodom po mestu), esperanto, razstava blaga za jesensko ih zimsko sezijo, gradbena razstava.
Velika posebnost pokrajinske razstave bo tako zvani Mali prater, ki bo skrbel po resnem ogledovanju razstave in nakupovanju blaga za prav prisrčno zabavo. Letošnji Mali prater bo znatno obsežnejši, kakor je bil lani. Na razpolago bodo tobogani, vrti-
ljaki. hipodromi, slrelianje itd. Videli bonin žensko z metrskim vratom, prave kitajske čarodeje in drugo. Veselični park bo privlačna sila zlasti za Ljubljančane v večerih.
Revizija naše carinske tarile. Kakor poročajo iz Beograda, obstojajo izgledi, da bo predlog carinske tarif" iz 1. 1925. po skupščinskih volitvah, odnosno po konstituiranju novega finančnega odbora predložen novi skupščini v razpravo. Namen razprave bo ta, da se konenovel javno ugotovi višina minimalne carinske zaščite. Industrijska zbornica v Beogradu se je zaradi tega s posebno okrožnico obrnila na vse svoje člane in jih pozvala, da ji javijo svoje želje glede revizije carinske tarife. Na podlagi odgovorov bo beograjska Industrijska zbornica sestavila spomenico, katero bo predložila novelu finačnemu odboru skupščine.
= Izplačevanje 12. kupona sedemodstotnega investicijskega posojila. Finančni minister je stavil Generalni direkciji državnih dolgov na razpolago vsoto 17,410.750 Din za izplačilo 12. kupona sedemodstotnega investicijskega posojila iz 1. 1921., ki zapade v plačilo 15. t. m. Izplačilo kupona bodo vršili vsi finančni in davčni uradi. Poštna hranilnica v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, vsi denarni zavodi, predvsem pooblaščeni, ter končno Generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu.
= Projekt avstrijsko - madžarskega mlinskega kartela propadel Z Dunaja poročajo, da se je avstrijski ministrski svet v svoji zadnji seji bavil z vprašanjem povišanja agrarnih carin in s projektom avstrijsko-madžarskega mlinskega kartela. Glede nameravanega kartela je ministrski svet na podlagi predloženega nepopolnega projekta ugotovil, da ta projekt ne bi odgovarjal prvotnemu namenu vlade, pomagati domači mlinski industriji. Ker pristanek Madžarske na carino 7 zlatih kron za moko ni odvisen od ustanovitve kartela, temveč le od sporazuma med madžarsko in avstrijsko mlinsko industrijo, je avstrijska vlada pripravljena pristati na drugo rešitev tega vprašanja, ki bi bolje odgovarjala obojestranskim interesom.
= Konferenca nasledstvenih držav glede predvojnih avstrijsko . ogrskih papirnih rent 24. oktobra bo v Parizu pričela konferenca nasledstvenih držav in skupne blagajne za anuitetno službo predvojnih rent (Caisse commune), na kateri se bo razpravljalo o ureditvi vprašanja predvojnih avstrijsko - ogrskih papirnih rent, ki se nahajajo v posesti inozemcev napram stari Avstro - Ogrski. Kakor znano, je bilo vprašanje obligacij, glasečih se na zlato, odnosno tujo valuto, že svoječasno rešeno na podlagi innsbruškega protokola, odnosno praškega akorda, medtem ko je vprašanje papirnatih rent ostalo nerešeno. Na tej konferenci se bo razpravljalo tudi o vprašanju izravnave kvot. Nekatere na-siedstvene države so namreč na svojem ozemlju ob priliki žigosanja, odnosno registriranja rent ugotovile večje število obligacij in rent, kakor pa jim pripada Po določenih kvotah (n. pr. Češkoslovaška), druge države pa so ugotovile manjše število (Jugoslavija, Poljska in Avstrija). Na tej konferenci se bodo sedaj določile mo-dalitete za tehnično in materijelno izravnavo teh kvot. Ko bodo ta vprašanja rešena, bo tudi naša vlada morala končno vzeti v pretres vprašanje predvojnih avstrijsko-ogrskih obligacij in rent. ki se nahajajo v posesti naših državljanov.
= Situacija na hmeliskih tržiščih. Na niirnberškem hmeljskem tržišču je znašal 8. t. m. dovoz 20 bal. Dopoldne je bilo prodanih 100 bal. Tendenca zelo mirna, trgovina se slabo razvija. Hallertauški hmelj se je prodajal po 175 — 250 mark za 50 kg. — Na hmeljskem tržišču v Z a t c u (Češkoslovaška) je nakup zadnje dni živahnejši. 8. t. m. se ie ribala cena med 2000 in 2400 Kč za 50 kg (67.50 do 80.50 Din za kg). Kakor poročajo iz Prage, bodo v drugi polovici t. m. pričela trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Nemčijo. Češkoslovaška delegaciia bo v prvi vrsti zahtevala znižanje nemške carine na hmelj, ki znaša 60 mark za 100 kg. Če bo Češkoslovaški uspelo pripraviti Nemčijo, da zniža carino na hmeij. bo to prišlo na podlagi klavzule o najvažnejših ugodnostih _ v prid tudi našemu izvozu hmelja v Nemčijo.
= Cenitev hmeljske letine. Po cenitvi češkoslovaških pivovarn znaša letošnja produkcija srednjeevropskega žlahtnega hmelja preko 600.000 starih centov Po 50 kg. Vsa evropska produkcija razen angleške in ruske se po istem viru ceni na 727.000 starih centov (Češkoslovaška 260.000, Polj ska 50.000 Jugoslavija 78.000, Avstrija in Madžarska 3000; Alzaciia 75.000, Burgundska in ostala Francija 50.000, Bel-giia 40.000 starih centov). Po izjavi pivovarn ie pričakovati le srednje cene. ker ta produkcija v polni meri zadostuje potrebam. Pripomniti pa moramo, da se je ta statistika sestavila s strani pivovarn, zaradi česar ii ni v polni meri verjeti. Za nas morejo biti merodajnf le podatki srednjeevropskega hmeljarskega kongresa, ki se je vršil na Mali šmaren v Žatcu.
Vremensko poročilo
Meteorološki ta»od » Ljubljani 9. septembra 1927.
Višin* b«r">nHtr!,	m
Kraj
Cas
opazovanju
7.
14. 2L
Barom.	Temper.	Ot	Smet vcti^ 'r hrzint v metrih	o = o o i; !•!	Padavine	
					Vrsta	v mm do t. ar*
7617	134	100	NE 2	10	dež	
7Č9-2	21 3	65	W 1	X		
7592	172	83	W 1	5		
7614	150	93	NW 6	10	dež	5.0
7610	17-0	91	\V 2	9		
7598	1V-0	98	mirno	10	dež	24.0
760 9	140	99	WSW 1	10	dež	5.0
7509	170	93	E 2	10	dež	20.0
7594	180	74	S 2	2		
759-4	18 0	95	ESE 1	9	de?	12.0
/58-2	150	—	SE 2	10	dež	1.0
Ljubljana (dvorec) . t .
Maribot . , , Zagreb ■ • ■ > Beograd t > » Sarajevo . , ■
Skoplje .... Dubrovnik > ,
Split .....
Praha.....
Solnce vzhaja ob 531, zahaja ob 18.22, luna vzhaja ob 18.28, zahaja ob 3.28.
Najvišja temperatura danes » Ljubljani 21.9 C, najnižja 12.1 C. Dunajska vremenska napoved ta nedeljo: Vjužnih Alpah pretežno oblačno vreme s padavinami. V Be vernih Alpah zboljšanje, na vzhodnem robu Alp še oblačno. Temperatura skoraj nespremenjena. Zapadni vetrovi Tržaška Tremenska napoved ta nedeljo: Lahki vetrovi z raznih strani. Vreme spremenljivo, pozneje oblačno, popoldne nekaj dežja. Temperatura 18 do 24 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
= Ustanovitev Hmeljske eksportne drni-be v Žalcu. Iz Žalca nam poročajo: V začetku t. m. je začela v Žalcu obratovati poleg že obstoječe Hmeljarne, d. d., Hmeljska eksportna družba (v okrajšavi <Hed»), ki ima svoje prostore v zgradbah bivše žalske pivovarne. Tudi to podjetje je lepo urejeno ter kupuje hmelj, ga vzklada v velikih skladiščih, 06krbuje prodajo hmelja, ki ga tudi preparira in zavaruje.
= Najugodnejši nakup izbranega namiznega sadja bo nudila sadna razstava ob prilik,- lotošnje pokrajinske razstave v Ljubljani od 17. do 26; t. m. Najrazličnejše vzorčno sadje bo razstavljeno v ameriških zabojih po 25 kg. Razstavo organizira -Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Zanimanje za razstavo le zelo veliko. Zadnjo tovrstno razstavo ie priredil velesejem pred tremi leti. Sadje ie bilo tako izbrano in ceneno, da se ie 10 vagonov prodalo že prva dva dneva in pozneje ni bilo nič več na razpolago. Upamo, da bo letos dovolj sadja na razpolago. Opozarjamo že danes, da se bo z odprodajo jabolk pričelo že prvi dan razstave, to je 17. t. m.
= Razstava konj. To v Ljubljani zelo priljubljeno in že tradicijonalno razstavo bo priredilo letos 25. t. m. na velesejmskem prostoru ob priliki pokrajinske razstave Kolo iahačev in vozačev v zvezi s Konie-reiskim društvom v Ljubljani. Istega dne popoldne pa se bo vršila na vojaškem vežbališču pri Zalosu velika jahalna in dirkalna tekma, kar je zlasti ugodno, ker se morejo tudi konji dirkači razstaviti dopoldne na razstavi, popoldne pa se z niimi udeležiti dirke. Razstavijo se lahko toplota mrzlokrvni žrebci. kobile z žrebeti. za-skočene kobile, dveletne in triletne žre-bice, pripuščeni pa so tudi konji. Prijavne tiskovine se dobe v uradu velesejma osebno ali po pošti, priiave Pa sprejema upraviteljstvo državne žrebčarne na Selu. V prijavnici naj se navedeio pasma. ime. spol. in znaki, rojstni dan. ime očeta in matere po žrebcu. izreditelL lastnik fn bivališče. Opozarjamo vse konjerejce in oficirje na to razstavo in prosimo, da do-pošljejo prijavo radi sestave kataloga vsaj do 12. t. m. Določenih je več denarnih ia častnih nagrad, diplom in kolain. Informacije daje urad velesejma in državna žreb-čarna na Selu, samo pismeno pa predsednik eksekutivnega odbora Kola iahačev in vozačev gosp. dr. F. Lukmann. advokat v Ljubljani, Gradišče.
= Likvidacija. Zadruga za rejo bikov pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. r. z. z o. z . je prešla v likvidacijo.
= Produkcijske razmere v 7.apadnoe>-ropskem kartelu sirovega jekla. V drugem četrtletju t. 1. je Nemčija prekoračila dovoljeno produkcijsko kvoto (3.160.000 ton) za 833.000 ton. Belgija za 75.800 ton in Luk senburg za 12.300 ton. dočim je produkcija Francije zaostala za 361.000 ton za dovoljeno kvoto. Ker moraio dežele (članice kartela), ki prekoračilo kvoto, plačevati v skupno kartelno blagajno kazen za vsako prekoračeno tono, bo morala Nemčija plačati okrog 6.8 milijona mark, Belgija 1.2 milijona mark in Luksemburg 0.2 milijona mark. Del te vsote bo prišel pri razdelitvi v iste roke nazaj, druei del pa bo preiela Francija, ki beleži primanjkljaj napram produkcijski kvoti.
= Demantirane vesti o ponovni revalorizaciji lire. Glede na vesti o poznejši ponovni revalorizaciji lire prinaša oficijelni organ fašistične stranke odločen demanti. v katerem se povdarja. da bo vlada za neomejeno in vsekakor dol~o dobo držaja liro na sedanji višini, to ie ne pod 89 iri ne nad 90 lir za angleški funt. Za ljudi, ki raznašaio tendencijozne in defetistične vesti, ima Italija .dovoli otokov*.
= Napredek v elektrifikaciji posameznih dežel. V letih po vojni je elektrifikacija v Evropi hitro napredovala. Izkoriščanje vod nih sil se ie posebno v deželah, ki nimajo premoga. lepo razvilo. Relativno najvišjo stopnjo izrabe razpoložljivih vodnih si! ie dosegla Italija, dalje Švica. Avstrija. Skandinavske države. Francija, Nemčija. Za raz voj elektrifikacije je značilno naraščanje proizva'anih kilovatov. Tako je n. pr. Italija v 1. 1923. proizvajala 3400 milijonov kilovatov. 1. 1925. pa že 7800 milijonov kilovatov, v Franciji se je v istem razdobiu število proizvajanih kilovatov dvignilo od 5400 na 9100 milijonov kilovatov, v Nemčiii cd 8600 na 11.700 milijonov kilovatov in v Švici od 2700 na 3850 milijonov kilovatov. Hitro napreduje elektrifikacija tudi v Avstriji, ki je 1. 1925. proizvajala že 2320 milijonov kilovatov. Povprečna porab_a električne struie na prebivalca ie v 1. 1925. dosegla najvišie stanje v Švici (1070'kilovatov na prebivalca), v Norveški (680), v Švedski (533). v Avstriji (350), v Franciii (248). v Italiji (197). v Nemčiji (192) in v Angliji (190)
= Kakovostno dober vinski pridelek ▼ Češkoslovaški. Po vesteh iz Prage, bo letošnja vinska letina v Češkoslovaški, predvsem v Slovaški in Podkarpatski Rusiji, dala prav dober pridelek, ki pa bo po količini znatno zaostajal za normalno letini Možnost bo torei dana. da bi se naše vno izvažalo v Češkoslovaško.
Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.01, Berlin 13.53. Milar. 3fK.7o. London 276.25, Nevvvork 56.75, Pariz 223, Praga 16S.5, Curih i095.5.
Zagreb. (Prosti promet.) London 276.25. Newvork 56.75. Milan 30S.75, Curih 1095.5, Dunaj 8.01. Praea 16S.5.
Dunaj. Beograd 12.47 — 12.51. Budimpešta 168.47 — 168.97, Bukarešta 4.3750—4.3950. London 34.4350 — 34.5350, Milan 3851 do 38.61, Nevvvork 708.05 — 710.55. Pariz 27.75 do 27.85, Praga 20.98 — 21.06. Curih 136.53 do 137.03: dinarji 12.46 — 12.52.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.345, London 25.2125, Nevrvork 518 in devet šestnaj-stink, Pariz 20.33. Milan 28.50. Praga 15.37. Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.18, Dunaj 73.10.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(9. t. m.) Razpoloženje na dunajskem tržišču je dalje reservirano, čeprav so cene v Ameriki nekoliko čvrstejše, v Budimpešti pa celo znatno boljše. Promet je bil minimalen, kupci so vzdržljivi in kupujejo le za najnujnejšo potrebo. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5. madžarska Ti6a (81/83 kg) 44.5 — 45: rž: marchfeld-ska 38.5 — 39. madžarska 38 — 38.25; turščica: 28 — 28.5.
Čuvajmo zdravje naroda!
Človekovo živil enj« Je problem,
ld stoli sredi vsesa znamstva. Ce premotrivarao poročila o zdravstvenih razmerah, opazimo, da je zlasti številka mdez®lvih bolem} glede oa dokaj ugodne eeocrafske prilike v Sloveniji še vedno prevelika. Za JetBco umre v Sloveniji vsak »edini dan človek. Od 100 živo rod enih, za IMJejiJe sposobnih otrok, jih povprečno 18 ne dočaka prvega leta. Nebroj dragih bolezni razsaja med našim ljudstvom in alkoholizem s svojo razširjenostjo naravnost ♦riumfira. Bolnice in norišnice, zavodi za »lepe ita pohabljene so polni.
Kam gremo? Kakšna bodočnost čaka na_ pod, če bo šlo tako naprej? Kje je rešitev?
Naša javnost vse to več ali manj vidi lo občuti, ampak s prekrižaniimi rokami motri prizadevanje države In društev za povadigo narodovega zdravja. Najdejo se ie celo zasmebovafcj io nasprotniki, ne Upoštevajoč pri tem niti lastnih koristi.
Naša država je ob času svetovne vojne Izgubila desetino svojega s-tanoviništva. V novi samostojni državi Pa Je treba, da se osvobodimo prevelikega telesnega propadanja hi umiranja.
Ta problem moreta v veliki meri rešiti medicinska ln socijalna higijena, ki naj po-»feneta pravi pijonir ljudske sreče.
Raane tovrstne naprave nai propagirajo idedo o vrednosti narodnega zdravja. Pouka o biolosrili, socijalni in seksualni etl. ki maj bi bil deležen slehern maš industrijski in Jcmetiški delavec potom tiska, javnih predavanj, potujočih higienskih razstav, stanovskih organizacij itd. V vprašanju ljudskega zdravja ne sme biti razlike med ekonomsko Jačjim ln slabšim.
Tako nalogo vrši v okviru svojega delo-Eroga tudi Državni higijenski zavod v Ljubljani s tiskano in živo besedo Sirom Slovenije. Za čas letošnje pokrajinske razstave v Ljubljani bo preuredil velik del svoJe stalne higijenske razstave na veleseJmu tako, da bo predočeno higijensko in nehrt-gtjensko življenje našega kmečkega ljudstva. Ponazorjena bodo: stanovanjska soba, bolniška soba, kuhinja, jedilna shramba, kopališče, stranišče, vodnjak, smetišče, greznica Itd.
Namen higijenske razstave le dvigniti splošno in medicinsko prosveto ljudstva, tem potom omejiti obolenja, znižati umrljivost, tadirektoo pa povečati delavno moč In premoženje ljudstva.
Higienska razstava v LJubljani ie privabila v času od 1. septembra 1925 do 1. septembra t. 1. nad 45.000 obiskovalcev. V tem času si Je ogledal razstavo tudi Nj. Vel. kralj Aleksander ter mnogo visokih državnih hmkcijomarjev. Mnenja vseh obiskovalcev se strinjajo v tem, da je hi. glJenska razstava lepo izvedena in vzorno urejena. Vredno in potrebno je, da si Jo Ogleda vsakdo.
Več zanimanja za ?obe
Zakaj smo t tem pogleda zaostali? Sosedini nam narodi se že davno vsestransko brigajo za gobe, ki jim mnogo zaleže jo v prebrani, a so jim tudi lep vir dohodkov pri prodaji svežih, pri izvozu suhih in raznih industrijskih izdelkov (konzervirane, v Ms vložene gobe, prašek iz zm lotih suhih gob, ekstrakt iz prekUhanih gob itd.). V tem pogledu so posebno Čehi na višku. Tam pozna tudi preprosto ljudstvo skoraj vse užitne gobe in jih tudi izkorišča sa dom !n prodajo.
V Češkoslovaški, Nemčiji, Franciji, Švici Itd posvečajo že v osnovnih šolah splošno brigo pouku o gobah. V jesenskih mesecih prireja učiteljstvo s šolsko mladino izlete v gozie. da so otroci v naravi nauče razlikovati užitne, neužitno in strupene gobe. Vr-hutega nastavlja država posebne veščake, ki kot potovalni učitelji prirejajo predavanja pardnevne tečaje s praktičnimi pohodi gozde. V nemških in čeških dnevnikih najdemo vsak teden razprave o gobah, češkoslovaška literatura ima o gobah nad tucat knjig in atlantov, ki so že vsi doživeli po več naklad. V naši državi pa smo dobili pred leti šele prvo knjigo o gobah z dobrimi naravnimi slikami, toda vkljub na polovico znižani ceni se knjiga tako malo kupuje, da menda sploh ne bo doživela druge Izdaje*
Človek bi pričakoval, da se bo s pomočjo te knjige razširilo zanimanje za gobe, toda *lej kot prej vidimo na trgu večinoma le furfke, lisičke in medvedje tačke, dasi imate naši gozdi nad 50 vrst prav dobrih, približno toliko srednjedobrih in nekako 100 vrst manjvrednih gob.
Glavni vzrok, da smo tako zelo zaostali v poznavanju gob, je peč žalostno dejstvo, da naša mladina o tem predmetu skoraj nič n<» sliši ne v osnovnih, ne v strokovnih, ne v srednjih šolah, iz enostavnega razloga, ker tudi učiteljstvo ni nikoli imelo prilike, da bi ee bilo temeljito seznanilo z gobami.
Drugi vzrok je strah pred zastrupljenjem. Previdnost je re* potrebna, toda bojazen in vsaka nesreča bi odpadla, ako bi se ljudje s pomočjo dobre kmjije in slike naučili spoznati strupene gobe Saj je število strupenih gob r.aravnos* malenkostno. Med 200 vrstami gob je samo 5 do 6 vrst strupenih.
Ali imamo lanenljive znake za strupene gobe?
Vprašanje je treba takoj zanikati. Popol noma zanesljivih znakov ni. Gobe je treba proučavati! Splošno se lahko reče, da so »trupene ali vsaj neužitne vse gobe, k' ne-prijotno, omotno ali zatohlo diše, ki so neprijetnega, grenkega al' pekoč°ga okusa Toia tudi ti znaki ne veljajo za vae gobe. Najhujša strupenjača med gobami — strn-peui kokmak ali strupeni šampijon, tudi krompirjovka Imenovana — nima neprijetnega duha (diši nekoliko po svežem krompirju), tudi okus ni slab (ne grenak in ne pekoči, vendar povzroča edino ta goba največ nesreč v Evropi (najmanj 90 odstotkov vseh zastrupljeni v tadnjih 10 letih — tudi dvojno smrt v Redni dolini pri Ljubljani je pred kratkim zahtevala ta strupenjača).
Popolnoma napačna in zastarela je dogma, da so vso gobe strupene, ki izcejajo sok (mleko), ki, prerezane ali pretrgane, počraijo ali pomodrijo, ki med kuhanjem
* Nai« gobe. Sestavil Ante Beg. Slike to-vrSil ravnatelj A. Humek. 75 barvnih tabel. Cena v platnu vezani knjigi 50 Din. Dobi
m X jinfcl
ali pražeojean počmiio »rebrno fiioo ali fe-bulo. Skoraj vse mlecnice n prav delikatne gobe (sirovka, hruševka L dr.). Tudi gobani, ki izpremene barvo, so nekateri prav dobri, n. pr. turek ali kozak, br«zovka, noro-glavka L dr. Nasprotno pa ngoraj navedena nevarna strupenjača (strupeni kukmak) nima soka in ne lzpremeni barve.
Naloga naših šolskih in javnih oblasti glede gob.
Naše šole pogrešajo modernih pripomočkov za pouk o gobah. Tabele gob, ki Jih še danes imajo naše šole, so povsem zastarele tako glede barv kakor glede opisov. Med strupenimi gobami so navedene tudi take, o katerih so veščaki že davno dognali, da so prav dobre. Večinoma so tabele do polstoletja stare, neinlke. Vsaka Sola bi si naj nabavila obe novi tabeli z zanesljivimi naravnimi slikami 9 slovenskimi, hrvatskimi in latinskimi imeni (tabeli sta torej porabili tudi v šolah južnih pokrajin). Cena za obe tabeli na lepenki je samo 100 dinarjev. Poleg tabel pa bi morala imeti vsaka šola tudi omenjeno knjigo.
V vse osnovne in srednje šole naj bi se jri prirodoznanstvu uvedel tudi pouk o go->ah, ki so važnega pomena sa prehrano, trgovino, industrijo in sploh za narodno gospodarstvo. Seveda je predpogoj, da dobi uči teljstvo vsestranski temelj v tej stroki. V ta namen naj bi prirejali veščaki pardnevne tečaje na učiteljiščih in za zunanje učiteljstvo po sreaih.
Po vseh večjih mestih in industrijskih krajih naj bi se prirejale v času gobje sezone stalne razstave svežih gob. Pri vsaki razstavljeni gobi bi moralo biti poleg imena vidno označeno, ali je dobra, manjvredna, sumljiva ali strupena.
Veščaki naj bi prirejali v vseh večjih krajih, kjer so v bližini gozdi, predavanja na podlagi naravnih eksemplarov, modelov ln dobrih slik. Po predavanju naj bi se vršili sezoni skupni izleti v gozde. Ako bi se veščakom omogočila nabava dobrih modelov, bi lahko prirejali tečaje in predavanja tudi v zimski dobi. Za vso to pa je potrebno, da se zgane centralna vlada ali pa da prevzamejo izvršitev oblastni odbori.
Tržnemu nadzorstvu v večjih mestih naj bi se za časa gobje sezone pritegnil vegčak, ki bi na podlagi naravnih izvodov navajal donašalke, katere gob® naj tudi nabirajo ln prinašajo na trg. Ako bi kupovale! videli prodajo gob pod kontrolo strokovnjaka, bi dobili zaupanje do vseh gob, ki so na ponudbo. Blizu tržišča naj bi se postavila omarica, v kateri bi se za steklom razkazovale razne užitne in strupene gobe.	A. B.
Uspehi kirurgije
Maribor, 9. sept. 1927.
Pred tedni smo poročali o grozoviti nesreči, ki je zadela nad 60 let starega prevžitkarja Šterna. Mož je v gozdu pri Framu pomagal pri podiranju dreves. Podsekano drevo se je zvrnilo in St©r-na zadelo tako, da mu je na ostrem kamnu dobesedno odsekalo desno nogo pod kolenom. Odsekana desna noga je ostala v Škornju, a Štern je po strašni nezgodi vso noč ležal doma in so ga šele naslednji dan z odrezano nogo vred prepeljali skoro popolnoma izkrvavelega v Maribor. Takoj ga je prevzel v nego vodja kirurgičnega oddelka mariborske bolnice primarij dr. Černlč. Dasiravno je bilo stanje prevžitkarja Šterna skoro brezupno, se je vendar posrečilo primariju dir. Cernlču, da je starčku rešil življenje. Štern je že zopet »na nogah« in že hodi okrog, s pomočjo berglje seveda.
Nadalje smo nedavno poročali, da je nekemu fantu v tovarni »Kovine« žaga odrezala desno roko pri ramenu. Tudi pri njem je obstojala opasnost izkrva-vitve. Vendar je tudi ta fant ostal pri življenju in se že sprehaja po bolnici.
Recept za dolgo življenje
Gospod in gospa TayIor. ki imata na grbi vsak po 103 leta. sta razodela poročevalcu londonskih »Eveoing News« zagonetko svoje visoke starosti. Le-ta je vrlo preprosta. Kdor hoče doseči visoko starost, mora po navodilu zakoncev Taylor paziti na naslednje tri točke:
1.	da se brigajo zanj njegovi otroci,
2.	da izpije vsak dan vrč piva aH whiskyja in da popuS pipo tobaka in
3.	dia poje 50 let stare popevke.
Gospod in gospa Tay!or sta se vzela pred 70 'eti. Pravita, da sta se vedno ravnala po gornjih treh navodilih. Takisto zatrjujeta, da še nikdar nista bila pri zdravniku.
mm za jesenske plalte Din 95. tlO, 129 filino line za kssfimi Bii 128. UD, 228 Mi lodoe za mili obleke Dia 145. 180. 241 mm „ H - .. «5. 199. 240 m „ - obleke * 85. 95. 128 Ribnkiie ., .. .. 165. 198. 268 SvDa Ena „ . .. „ 128. 140, 160 „ krepi „ blaze „ 85.75.100 Original aogMke flote .„ 320, 488. 488
JOSIP ŠLIBftR. Ljubljana, Stari trg (poleg Zalaznika)
Strojno pletenje
A. Ponsroflč
Celje, Gpegor£i5eva 3.
Izdelovanje vseh vrst pletenin po meri in naročilu se cenj. občinstvu toplo priporoča.
Ha drobno i
lla debelo!
Popolnoma suha, lepa
bukova droa
v polenih aH razžagana
kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka
„ARBOR" d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 m* naprej Dostavi se tudi na dem. Telefon št. 254b.
L Miku*
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.	4uu<
l
z večletno najboljšo prakso pri samostojnem izdelovanju gamaš iz cepljenega in blank usnja, izurjen piikrojevalec in okreten strojni prešivalec (štepar) se takoj sprejme v trajno službo. Ponndbe z navedbo dosedanjega zaposlenja na ,.Rekord" Industrija gama&a, Varaždin.
co0Cina0an00D0nn0cxinDaa000nnn0'
Dešenifm sirup
(Syi. Deschien, Pariš) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo« rablja kot
krepilno sredstvo,
zlasti pa učinkuje Dešijenov sirup najbolje pri: neurasteniji, nervozi, »ploSni oslabelo, iti, seksualni neurasteniji, rekonvalescenci itd. Dešijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien Parls. Zaloga za detajliste: «SALUS* d. d.
Generalni depot za Ljubljano: Lekarna Mr. BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje lekar. ds cPrl Mariji Pomagaj«, za Maribor: «Sa» Ius» d d in lekarna cPri Orlu*
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*
LEGITIMACIJA i A POSET IZLOZBE IN POVRATNO VOŽNJO NA ŽELEZNICI
S 30% POPUSTA SAMO DIN 10—
#
/
A,
b
& Ar &
f


O
v
# o*
50% popusta na železnici Legitimacija samo Din 10 —
Modna krojačnica
M. CASERMAN
Kette-Murnova (Martinova) c. 9
se pr poroča v izdelavo vse vrste civilnih In voja&klh oalačll po modernem kroju.
Cene znižane._9772
Brez orodja ni rokodelstva
»004 t
Pristni in pravi
Kavčičev
rastlinski
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let Izdeluje ln dobavja
EDINOLE
Rastlinska destilacija „FLORIAN*
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
d*
Ste
Za pristnost Jam SI
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega „F torija na"

u i
Fosnemalnik za briteS. zajamčeno za večno dobro ostrino ln izključuje vsako druto ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja. — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko.
ST. SCHNUR — SLAV. ORAHOVICA.
UUUUUUUULMJLILIJ^
Spretnega
šoferja j
sprejmemo
Ponudbe s spričevali na
A. Westen d. d.. Celje.
■■■■
Cisto licel
ttUdsniiko rreiost, Izredno polepšani« dobit« ta prre dni uporabe medicin, biološkega vedstva «Venos». Kola lica •e frapautno olepša, izginejo vse nečieto-iti, rumene ln rdeie lise, tolnSne pege, hrapavost, UpniJSaji, gube in tri maki ftaroati izginejo. Koia Uoa postaja bar-gunasto nežna, rufičasta in Uredilo pomlajena. Uspeh garantiran in ne&kodljiv. Garnitura 92 Din. — Wibra lotion daje iiranredno lep ln gost porast obrr ln trepalnic, istočasno barra t temni barvi 65 Din. — «Odalisquet> pour le« Museles, naJodliineJH eleilr ia hranjenje in pomlajevanje ovenelega lica 80 Din. — Diamant daje o5em lep zamamljir pogled, garantirano neškodljivo, 55 Din. — CentUoiia kosmetiSnl zavod, Zagreb, niča S7 — Zahtevajte brezplačne iluetrovane prospekte! 64a/n
jlajboljža
svinjska mast
znamke — L P. — znamke
lastni Izdelek tvrdke E. POPOV1C - LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 ln 50 kx ter sodih po 50. 100 in 200 k*.
fočna postrežb«! Cene najnižje)

_ .n naivečje skladišče Cvllv dvokole*, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatlke. Posebni oddelek za popolno popravo, emajllranje ln ponlk-lanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4.
Zastopstva
za Beograd dobave zmožnih tovaren išče spreten in agilen trgovec. Prijazne ponudbe pod št. ,711".
..........................HM

Išče se strojnik
k parni žagi.
Rellektira se samo na prvovrstno moč z večletnimi
izpričevali. Nas1 op koncem oktobra. Ponudbena: Dolenc, Hudovernik, Javornik
Ljubljana.	9770
Xa dieta«
Na velik"
Šolske knjige
za vse srednie, meščanske in osnovne šole
dobite
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Liubliana, PreSernooa ul. 54
(nasproti fllaone pošte.)
Speciialna
trgovina vozičkov in koles
Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponikljanje, lakiranje, avtogenično varenje. ==»
ZEMELROK OTON u , u
Lastna tovarna Gllnce-Tržaška c. Prodajalna Marijin trg 8.
POH-TPER.JE R.MIKLAUC tM&iim
Zahvala.
Za premnoge iziaze iskrenega sožalja ob pre-
rani smrti gospoda
mojega ljubega soproga in očeta,
Antona Peera
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem.
Posebno zahvalo izrekam g. podpredsedniku Lazareviču, uradništvu, delovodjem ter delavstvu Cinkarne d. d., za njih pomoč, kakor vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za polnoštevilno udeležbo na njega zadnji poti k večnemu počitku.
Gaberje pri Celju, dne 9. septembra 1927. Žalujoča
Marija Peer h hčerko Anico.
tfcUrrcLUt. in, ur» dopis*. Uio&t, Pt, malih, oglasov, jo pojiabu na, OgLasni odddtk. J&TRA, LjuHjana, PrtSisnotra, ul.4. Cekovtu, račun, porbu. kranibuc*. L/uhljaaaJt »A'42.			Sprtjasnanjc tnalih, oglasov za. pn^ hodnjo šUoilko' JUTRA st, zaključi, dan, pmuL izidom, lista, ob 1y un,. Pozsotji sprejtii, oglasi, bodo pru-oboesu, v naslaclnji, sUoiLkt, liisla,-
Talnfarb steadka, 2492	JLah. oglati, kt služijo v posrtsLoual/u, in, socialna, nantait, občinstva: vsaka, beseda 50par. f/ajmanjši TMStk Vin, 5*-. Pristojbina, zašifroVin,3-. Ztniboc, dopisovanjem, oglasi,	trgovskega, ali nklaaut^ga, značaja, vsaka bistda JJuv r-. Najmanjši, zsustk Dui, ter-. Prirtcjbuza za šifro Vin,Vse pristojbini ji VposlaK ob&nssn, z naročilom^siccrst. oglasi oa priobajor.	Talafon, sUudka, 24 g 2
Važno za trgovce In izletnike!
Dne 21. septembra t. 1. nastopi največja In najhitrejša veleladja sveta »Satur-nia» z motornim pogonom, last parobrodne družbe Co-sulich Line v Trstu, svojo prvo vožnjo. Potnike za fuke: Neapelj, Marseille, Las Palnias, Rio de Janei-ro, Santos, Montevideo in Buenos-Aires sprejema zastopnik Simon Kmetec t Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13.	23916
Pljuča!
Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, poŠta Rogaška Elatina. — Prospekt 3 Din.
24953-»
Posetnikom Poljanske doline
priporočam restavracijo »Pod klančkom. v Gornji vasi nad Skofjo Loko.	197
Agronomi
Diplomiran I agronom se izseli v Alberto, deželo zlite bodočnosti za poljedelca Kdo bi &e mu pridružil k skunnemu nakupu velik« farme? Pisma pod »Zlata bodočnost* aa oglasni oddelek »Jutra*.	25910
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer v Ljubljani,
Valvazorjev teg.	196
Pozor, društva!
O priliki 25 in 5 0 1 e n 1 c ter drugih prireditev se
najtopleje priporoča za
fotografiranje skupin
foto - atelje D. R o v š e k,
Ljubljana. Kolodvorska 34. Za prvovrstne delo jamčim. Cene solidie.	163
KIIIHM»t>HMUH
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah
ANTON BOC Šelenburgova ul. 6/1 Tovarna: Vlč-Gllnce.
Avtomobili
B. S. A. motocikli, svetovno
znani, za ture; »TATRA. AVTOMOBILI za v kvaliteti in za slak« čute brezkonkurenčni; VSI REZERVNI DELI za zgorajšnja vozila v zalogi DELAVNICE za vsa motorna vozila, strokornjaško delo in solidne cene; GARAŽE vedno na razpolago;
BENCIN Iz sesalke — tudi ponoči — po komkurenčni dnevni ceni. JUGO-AVTO, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 86. — Telefon 2236.
178
»Fiat Torino 509«
skoraj nov, še ne 4000 km vožen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
25747
F. N.
Radi zaključka serij« prodamo ostalo zalogo motornih koles po znatno znižani ceni: 850 ccm sv. z elektr. razsvetljavo namesto 16.500 Din samo 14.900 Din; 500 ccm ob v namesto 19i200 samo 17.900 Dn. Isto kolo s prikolico namesto 311.000 samo 28.900 Din. Zastopstvo H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17.	25278
Avtopnevmatik
rabljenih kupim vsako množino. Najnižje ponudbe na: F. Skribe, Pragersko. 26079
BSA motor 500 cm
skoraj nov, poceni prodam. — Na ogled v Mariboru, v mehanični delavnici Dadieu pri Narodnem domu. 25775
Avto in motociklisti
V popolno popravilo sprejemam kilometrske števce in tahometre z jamstvom. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra..	25991
Motor Trera
tipa 23, tri prestave, prosti tek, v najboljšem stanju naprodaj v Ljubljani, Pred Prulami 15.
Enotonski Ford
v dobrem stanju prodam. — Kupim pa kompletni
venicijanski gater
Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod značko »Venicijanka*.	25900
pečale ^
I etikete, graverstvo J
1 SITAR & SVETEK/J
Snežne čevlje
sprejema v popravilo radi bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Sv. Petra oesta 6 in Preešrnova ul. 30 24523
Vulkaniziram
■n» vrste avtogume ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in motorje. P. Škafar, Ljubljana,
Učenca
»11 učenko sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani s hrano v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.,
25737
Rimska cesta li.
12
Snežne čevlje
in galoše
popravlja Avgust 5 k o f, Borštnikov trg 1. 25793
Vata
odeje, izdelovanje, popravila — Rožna ulica štev. 19.
26055
Trsovci
Volnene pletenine vam izdela naglo in reelno po naročilu, Gorenjska pletilnica »Triglav«. — Volno dobavite sami. Cenjene naročbe poslati na oglasni oddelek Jutra za Ple tilnico Triglav. 25939
Starejšega hlapca
za poljsko delo in b konjem iščem za takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra. pod »Vestem 60» 25780,
Fanta
15—18 let starega, revnih staršev, vzame kot tekača Anton Šolar, Tomšičeva ul. St. 7.	25697
Učenko
za papirno in galanterijsko trgovino takoj sprejmem. Hčerke železničarjev, močnejše postave, imajo prednost. Oskrba v hiši. Joeip Hočevar, Krško. 25781
Boljše dekle
ki je zmožno kuhanja, šivanja in ročnih del, sprejme v stalno službo Bojana Ban, Kočevje.	25676
Učenko
pridno in pošteno, s potrebno naobrazbo. sprejmem v delikates. trgovino v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek *Jutra» pod šifro <Delikateee 1900». 25504
Damsko frizerko
(poslovodkinjo) pvovrstno sprejme E. Navinšek v Ljubljani.	2546»
Trgov, pomočnico
starejšo, z dobrimi spričevali in učenca s primerno
Delovodjo
za mehanične in električne delavnice, z najmanj dvoletno prakso in dobrimi spričevali srednje delovod-ske šole sprejme Sent-janški premogovnik And. Jakil, Krmelj-Dolenjsko.
25460
4 mizar, pomočnike
siprejme takoj Valentin Pin-tar, mizar. Zgornja Loznica Žalec.	25885
2 krojaška
pomočnika
za fino veliko delo sprejme takoj tvrdka D. Bizjak v Ljubljani, Stari trg štev. 8. Ozira se le na prvovrstne moči.	25887
Mesar, vajenca
sprejme Anton Debeljak, mesar v Dravljah. 25843
Prodajalko
prvovrstno in samostojno — zlasti v špeoeriji, sprejmem v trgovino z mešan, blagom v mestu na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Daljša praksa..
26046
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo in iz poštene hiše, sprejmem takoj v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 26051
Dva vajenca
za čevljarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši išče Anton Stajer, čevljar, Vale št. 16, Medvode. 25905
Mizarji
Iščemo »Zureisserja. za stavbno mizarstvo, srednjih let, solidnega in z veliko prakso. Služba stalna, tedenska plača 600 Din. — Istotako sprejmemo 2 popolnoma samostojna stavbna mizarja in 2 portalna mizarja, ki se dobro razumeta v trdo stavbno, baj-cano mizarstvo. Plača dobra, delo stalno. Ponudbe na naslov: Stolarska i ko-larska industrija, d. d. v Zagrebu, Miramarska c. 18.
25913
Učenko
za gostilniško obrt sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 25915
Plačilni natakar
34 let star, inteligenten in resen, kavcije zmožen, ieli siužbo v restavraciji ali kavarni s 1. oktobrom ali pozneje. Cenjene dopise na naslov: Franc Balte, plačilni natakar, kopališče Rimske Toplice.
Deklo
pridno in pošteno, ki je zmožna opravljati vsa hišna dela, sprejme Ter. Plohi — gostilna v Palovcih 32 pri Ormožu.	25916
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega za zbito delo sprejme takoj (brez dopisov) Karol Horvat — čevljar na Igu pri Ljubljani
Učenko
za gostilno v manjšem me-Btu, pošteno in pridno — sprejmem z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Pošteno dekle.. 26044
Natakarico
za gostilno v manjšem mestu sprejmem. Prednost ima z nekaj kavcije. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra, pod »Stalno mesto 44..
26045
Služkinjo
ki zna kuhati ter vsa gospodinjska dela v boljši hiši opravljati, sprejmem v dobro službo pri majhni družini v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod <15. september 1927».	26016
Pošteno dekle
staro 14 let, z dobrimi spričevali, iz dežele, sprejme Ljudevit Cahun, Zlatar — Bistrica.	26022
Trg. slugo - hišnika
poročenega, brez otrok — sprejmem. 2ena ima opravljati mesečne sobe. Prednost imajo izvežbani v vrtnarstvu in ki razumejo nekoliko mizarstva. Stanovanje prosto v lepi vili sredi mesta. Pošteni reflektantje z dobrimi spričevali naj se predstavijo na Bleiweisovi cesti 27/IL	26041
Agilne zastopnike
sprejme v vseb krajih Slovenije svetovna zavarovalnica. Dopise na tvrdko 1. Knez v Ljubljani, Gosposvetska cesta 3. 25480
Prvovrstno Iikarico
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25994
Učenko
z vso oskrbo v hiši sprejmem za strojno pletenje. — Učna doba 1 leto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 25971
Strojnega čevljarja
(Maschinenzwicker) sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25968
Modistinja
sprejme vajenko s 15. septembrom. Pismene ponudbe pod značko »Ubogljiva* na oglasa! oddelek »Jutra, do 13. t. m. Prednost imajo hčerke železničarjev. 25987
Šiviljo
sprejmem takoj za pletenin« (Entelmaschiae). Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
26004
Več šivilj
ki so izurjene šivati na roke pletene izdelke, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25996
šolsko izobrazbo sprejmem. Ponudba na ogla«, oddtl" »Jutra, pod šifro <5000..
Trgovskega učenca
poštenib staršev, zdraveg* in krepkega, dobrega raču-
Vezenino
belo in barvasto izvTšuje po nizki ceni gospa. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
Auto
štirisedežen. kupim. Ponudbe pod »Dober 51. na ogl. oddelek »Jutra.. 26051-a
Motorno kolo
B S A.. S',4 H. P., s prikolico. 1 leto rabljeno, tipe 1926 v popolnoma dobrem jtanju. z električno lučjo, prodam po ugodni ceni Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod <5t. 1000».
narja, najraje takega, kl ima že nekaj prakse, sprejme takoj v trgovino J.. Kušlaa, Kranj (Gorenjski.
Več krojaških pomočnikov
samo za velike komade — sprejmem takoj. Prednost imajo oni, kateri so izvei-bani v izdelavi usnjatih sa-kenj. Pismene ponudbe aa naslov: Pregled, Ruše pri Mariboru.	2590S
Vajenca
sprejme takoj parna pekarna Jezeršek, Novi Vodmat.
Klobučarja
dobro izvelbane^a v dam-skih filc klobukih in slamnikih, z večletno prakso ln dobrimi spričevali sprejme takoj tvrdka Maison Zora, salon Mira, Zagreb, Juri-šičeva ulica 7.	25887
Šolerja
samca, zanesljivega in treznega, z najboljšimi spričevali sprejme Iv. Prešern v Kzasju.
Mlekarja
samostojnega, b je obenem sirar, sprejme takoj xa vodstvo mlekarne v provinei Mljekarstvo J. Horvatlč — Zagreb, IUea 09.
Učenca
Sejmem za sedlarsko obrt ilor v oglasnem oddelku »Jutra..	36007
Vajenca
za sedlarsko obrt sprejme Zupan Hubert, sedlar r Tržiču K. 138.	25794
2agar
za benečanski jarem i več listi, dobi službo s 1. oktobrom. Delo ▼ akord ali dnevno. H. Skala, Brežice.
25800
Starejšo žensko
kl zna tudi kuhati, išče učiteljica na deželi Zgla-siti se osebno ali pismeno: Sp. Biška, Slovenska cesta pri g■ Močnik.	25907
Sobarico
ki zna šivati, govori nemško ali italijansko, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 25720
Pletiljo
izurjeno za vse, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25651
Stavbenega polirja
zanesljivega, ki je absolvi-ral srednje tehnično Solo, s prakso v izpeljavi stavb in zmožnega v risanju sprejme takoj v stalno službo stavbno podjetje Martin Hočevar v Novem mestu.
25932
Zaslužek
100—200 Din dnevno dobe osebe vseb slojev, vešče nemščine, z lahkim opravilom. Dopise na naslov: E. Witzmann, Maribor, poštni predal 2.	25559
Zastopnike
»prejme prvovrstna firma za prodajo drž. vrednostnih papirjev na obroke, i najvišjo stalno plažo, dobro provizijo in še posebnimi premijami. Prospekti z izrednimi ugodnostmi. — Ponudbe na Publicitas, d. d., Zagreb, Gunduličeva št. 11 pod šifro «Reelna firma*.
202
Potniki
ki obiskujejo v vseh pokrajinah trgovine, tovarne in javne urade in ki bi bUi pripravljeni vzeti s seboj še prvovrstni, v naši državi nerazširjen predmet, naj takoj pošljejo dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Provizija 80..
25880
Kdor je priden
lahko zasluži letno 35.000 Din. Samostojno, lepo delo. Pišite na podružnico Jutra v Mariboru pod »Novo. in priložite 20 Din za navodila in vzorec.	26075
Sopotnika na avto
ki bi plačeval stroške po dogovorjenem dnevnem znesku, sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra, v Mariboru pod <Potnik».
26077
Krajevne zastopnike
za več brezkonkurenčnih predmetov sprejme brezalkoholna produkcija., Ljubljana, Poljanski nasip 10. Priložiti znamka za odgovor.	26014
Strojnik
in ključavničar, dobro kla-sificiran, samski, vojaščine prost, išče -primerne službe. Ponudbe na Emil Herber, Slovenska Bistrica. 25782
Kot učenka
želim vstopiti v trgovino mešanega blaga. Imam že nekaj prakse in 2 meščanski šoli. — Pojasnila daje Ivan Rustja, Uršnoselo, Dolenjsko.	25733
Šofer - mehanik
28 let star, želi službe — gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra» 25655
Absolventinja
drž. dvorazredne trg. šole želi službe v trgovini ali pisarni. V začetku gre tudi zastonj. Ponudbe na oglas, oddele k <Jutra. pod šifro »Praktikantinja 627».
25627
Šofer
strojni ključavničar, s civilnim in vojaškim izpitom — želi kjerkoli službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra. z navedbo pogojev, pod šifro »Trezen šofer».
25591
Akadem. naobražen
trgovsko rutiniran, i znanjem jezikov, organizator, strojepisec, šofer, leli kakršnokoli službo in poceni proda
pisarniški mizi
Naslov r oglasnem oddelku »Jutra..	25970
Upravitelj
ozir. oskrbnik večjega posestva, še v službi, s potrebno teoretično in praktično strokovno in tudi trgovsko izobrazbo, z dolgoletno prakso in znanjem jezikov, v najboljših letih, strokovnjak v hmeljarstvu, želi primerne službe. Cenj. ponudbe pod <OsikTbnik» na oglasni zavod Kovačič v Mariboru.	86021
Prodajalka
mešane stroke, z dolgoletnimi dobrimi spričevali, iz-vežbana blagajničarka, želi službe tudi z manjo plačo. Gre tudi na deželo, kjer je oskrba v hiši. — Ponudbe prosi pod <Zanesljivo vestna. na ogl. oddelek <Jutra» 26034
Brezplačno
samo za hrano in stanovanje bi opravljal« dela so-barioe ali pomagala v kuhinji gospodična, ki obiskuje v Ljubljani od 5. ure popoldne naprej učne ure. Ponudbe je poslati na podružnico <Jutra» v Celju do 15. t m. pod značko <Marljiva 10».	25798
Mesarski pomočnik
želi primerne službe. Matija Stertak, Motovilci — pošta Gornja Lendava. 25564
Okrajni tajnik
v pokoju, želi primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25096
Knjigovodkinia
samostojna v pisarniškem delu, s Ia referencami, želi premenati sedanjo službo takoj al pozneje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Knjigovodkinja 88»
25344
Tesarski pollr
absolvent srednje tehnične šole v Ljubljani, z dobrimi spričevali, želi spremeniti službo za pofirja ali stavb, risarja, ne oziraje Se na kraj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Zanesljiv in trezen.. f88S3
Trg. pomočnik
mlad in agilen, zaposlen več let v večji trgovini mešanega in manufakturne-ga blaga na deželi, želi pre-meniti svojo sedanjo službo v mestu ali na deželi — Sprejme tudi kako drugo primerno delo.' — Nastop 1. oktobra ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Zanesljiv in vesten 130».	25797
Samostojna šivilja
prvovrstna, želi radi razmer vstopiti kot družabnica ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »JutTa. pod šifro »Atelje..
26050
Sollcltator
želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Solicitator..
26087
Učenko za trgovino
pridno in vajeno kuhe ter drugih hišnih del, želi kamorkoli v Blužbo k manjši, dobri družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Poštena 26.. 26019
Prodajalce (ke)
spretne, rabim takoj proti visoki proviziji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
26015
Izurjeno šiviljo
sprejmem takoj za večerne ure od 7. —10. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
26006
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28. na oglasni oddelek »Jutra..
V enem dnevu
si pri razpečevanja državnih vrednostnih papirjev u male obroke, lahko prislužite 200—300 Din. — Sprejmem spretne zastopnike (ce) za vso našo državo. Znmbulo-vič, Ljublzana, Aleksandrova cesta 12.	26060
Boljša ženska
gre pomagat v kuhinjo ali pri gospodinjstvu. Na plačo se ne ozira. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
•«5961
Pošteno dekle
gre delati za hrano in stanovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Sirota..	26025
Šivilja
začetnica želi službe kjerkoli v trgovini. Dopise na glasni oddelek »Jutra, pod zvežbana.	25976
ogl »Iz
Prodajalka
delikatesne, mešane in konfekcijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi službe v Ljubljani ali na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Sposobna*
25974
Blagajničarka
vešča slov. ln nemškega jezika, verzirana v knjigovodstvu in korespondenci, želi službe v LJubljani ali Celju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uporabna moč*. 25973
Službo hišnika
skladiščnika, oskrbnika ali nočnega čuvaja želi izučen oženjen zidar. Službo nastopi takoj ali pozneje. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Šmartno 53».
Preddelavec
oženjen. vešč v živinoreji in na polju, želi primerne službe, najraje na kakšnem veleposestvu ali graščini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	^6053
Gospodična
absolventinja meščan, šole želi v Ljubljani službo v pisami. Gre 1 mesec brezplačno. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra, v Celju pod »Brezplačno«.
Železniški uradnik
vpokojen, s SOletno službo (administrativno, komerci-jelno), triletno trg. šolo, dveletno trg. prakso, želi kakršnokoli službo. C«nj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Merkur..
25766
Plačilna natakarica
išče mesto v kavami na deželi ali v mestu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod mačko »Natakarica*.
25838
Zobotehnik
mlajši, zmožen dela v zlatu in kavčuku, želi 6lužbe. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šfro »Zobotehnik 847». 25847
Plačilna natakarica
z osebno pravico in malo kavcijo, želi nameščenja v
Sostilni. Ponudbe na po-ružnico »Jutra, v Mariboru pod šifro »Plačilna..
25899
Notarski kandidat
z notarsko-odvetniško prakso, želi premeniti mesto. Gre tudi kot odvetniški koncipijant. — Ponudbe na podružnico «Jutra> v M*-riboru pod «Samostojen».
Dekle
staro 18 let, brez staršev, išče službo začetnice. Gre tudi k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
25912
Kmečko dekle
prosi službe pri dobrih ljudeh. Poizve se v Škofji ulici 8 — pritličje, desno.
25924
Izurjena modistinja
Išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
lSletna deklica
z nekoliko prakse, bi Ha v trafiko ali za blagajni-Sarko v Sloveniji ali Hrvatski. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »J. B..	25861
Strojnik
strojni	ključavničar, z dolgoletno prakso pri parnih žagah,	sposoben vseh popravil,	dober bruaač ž a. trezen	in zanesljiv iš< službe.	— Zarkovič, Loka. Zusem.	25929
Modistinja
z dveletno prakso, želi službo. Pismene ponudbe pod značko »Dobra moč 40. na oglasni oddelek »Jutra.-	25940
Šivilja
dobra, mlajša, želi službe pri boljši mojstre! — tudi izven Ljubljane, Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra, pod »Dobra pomočnica..
25947
Krojaška pomočnica
želi takoj službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.,
Kuharica
samostojna gospodinja, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
Mesarski pomočnik
žel; službe brezplačno, kjer bi se izučil razsekavanja mesa. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Mesar št. 555..
:«784
Krojaški pomočnik
priden in zanesljiv, želi službe s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra..
Pisarniške službe
stalne, želi šeetindvajsetle-ten, zdrav, soliden, neoporečen, neoženjen, vojaščine prost, samostojen organizator, dosedaj komercionelni ln tehnični vodja večjega strojnoobrtnega obrata. Iz šole in osemletne prakse zmožen trgovskega občevanja, manipuliranja in dopisovanja v slovenskem, srbohrvaškem, najbolje pa nemškem jeziku. — Obvlada knjigovodstvo, strojepisje, ima lepo ročno pisavo in zna manipulirati z delavstvom. Poseduje tudi edini obrtni patent brezkonku-renčnega predmeta. Mesto zapušča radi družinskih razmer. Zeljo ima k industrij, ali trgovskemu podjetju v stalno pisarniško službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Marljivo delo.
26002
Bivši finančni
podpreglednik
izučen trg. obrti, star 80 let, oženjen — brez otrok, želi službe skladiščnika, pisarja, inkasanta ali kaj pri-mernga. Posduje vsestransko dobra spričevala obeh Btrok, ter je vešč slovenskega, srbohrv., nemškega ln madjarskega jezika v govora in pisavi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Zanesljiv 54».	26054
Stroini inžener
prvovrstna moč išče
primerne službe. Dopisi pod .Inženjer 360" na oglasni oddelek Jutra.
Diplom, učiteljica
poučuje nemščino, francoščino, angleščino ter prevzame instrukcije srednješolcev. Šelenburgova ulica 4/1 25616
Šoferska šola
daje pouk in izobrazuj« praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratis. Natančne informacije v avto-školi, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon št. 11-95.	25193
Konservatorist
poučuje glasbeno teorijo, osnovno harmonijo in sprejme v prepisovanje vsakovrstne note. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 26061
Pouk živili jezikov
francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine — po praktični Berlitzovi metodi v majhnih skupinah in za posameznike. — Vpisovanje vsak dan do 17. t. m. od 6—7 zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje, levo. — J. S. Jeras, prof. 26036
Klavir poučujem
po edini pravilni metodi. — Naslov v oglasnem oddelku
«Jutra>.
26013
Strojepisje
Drž. konc. zasebno uči-lišče. Gita Petač, Ljubljana — Valvazorjev tTg štev. 6, pritličje.	25977
Klavir poučuje
po izkušeni metodi gospodična na Mestnem trgu 12, H. nadstr.	25211
Pouk jezikov
Francoščino, angleščino in nemščino po lahko razumljivi metodi pričnem poučevati s 15. oktobrom na Starem trgu štev. 3/1. — Ukovina: za 2—i osebe in 2 uri na teden 120 Din mesečno; isti čas za 1 oeebe po 100 Din. Za pridne in manjimovite učence znižana ukovina. Prijave se sprejemajo iz prijaznosti v slaščičarni Novotnv, Dunajska c. št. 9.	25997
Gosli podučuje prof. konservatorija
prof. konservatorija. Cena zmerna, pouk vesten. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
Francoščino ln
klavir
poučuje zopet Aneta Potočnik, spec. izprašana učiteljica. — Informacije vsak dan od 1—4. Mirje, Groharjeva cesta, vila »Blzo-v55ar» pri mostu. 25906
Akademik
poučuje začetnike gosli in vse nižješolske predmete po 8 Din na uro ali proti kosilu. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Potreben«.	25937
Nemščino poučuje
po lahki metodi bivša učiteljica Vodeb na Rimski c. št. 2P	25957
Pouk v petju
temeljit, specijelno vešba-nje glasu in dihanja po najmodernejši in lahki metodi s« dobiva is Reeljervi cesti 24/1, desno, steklena vrata — med S.—4. uro popoldne.
Angleški poduk
za trinajstletno deklico želim. Natančne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Natančnost..	£6000
VJ*OXUuix
Parni kotel
80 m« in
parni stro]
ca. 50 HP, starejši, za b»-gatelno cemo prodam. Naprava je r obratu in na ogled v tovarni pletenin D. Hribar ▼ Ljubljani, Zaloška cesta.	25701
Lončene peči
in štedilnike
sobne ln krušne, v vseh barvah in vzorcih nudi po najnižji ceni pečarija r. Jerko in drug, Oinuče — Jeiica.	25727
Kompletno posteljo
prodani za 800 Din. Ogled med 10. in 18. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.
2578»
10 vagonov drv
mešanih drobnio, bukovih in nekaj mačkovih ima po zelo ugodni ceni naprodaj tvrdka Fr. Prijatelj, TriSšče, Dolenjsko.	25566
Za kuhanje kave
»Eipress. stroj, popolnoma nov, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25508
Fotografi
1 objektiv Goerz Dogmar 1.4.5. 30 cm, dalje Schlita-verschluss-Kamera 13 X 18 Goerz Dogmar 1.4.5. 21 cm, zelo ugodno proda Hugon Hibšer, fotograf r Ljubljani 25324
Vrhniško opeko
trboveljski premog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pn-stan 12. Postrežba točna!
61
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom.
Premog, drva
in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Sv. Jerneja cesta 25.	204
Železna peč
Phoebus št. 84, skoro nova, poceni naprodaj na Sv. Petra cesti 24/1. Na ogled med 8.-9. in L—2. uro.
25814
Peč za kopalnico in banja
poceni naprodaj v Gregorčičevi ulici 80. — Na ogled med 8. in 6. uro. 25813
Radio-aparat
trocevni, skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 25801
Ovčje volne
prodam vsakovrstno množino po Din 35 kg. Istotako
1 vagon krompirja
po Din 2 kg. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
25795
Moško kolo
po zelo ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra*.
26073
Pohištva
veliko izbiro po najnižjih cenah, tudi na obroke nudi ln vabi na ogled Matija Andlovic, zaloga pohištva, Vidovdansia cesta št. 2.
26031
Kleparsko orodje
kompletno, še skoraj novo, prav po ugodni ceni proda Franjo Pungerčar, krojač v Trbovljah.	26047
Valjčni mlin
velik in iago venecijanko, ob stalni vodni moči ter velikim vrtom ugodno prodam radi druiinsklh razmer Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	—
Foto aparat
13 X 18, dobro ohranjen, dvojni Aplanat »Heli«». z dvojnimi kasetami Jjrodam pa 1050 Din. A. Kosmač, MrzH vrb št. », pošta žiri.
26020
2 lončene peči
in šivalni stroj naprodaj ] Mestnem trgu štev. 13/H.
26009
Spalna oprava
lepo, iz mahagonl lesa, zelo dobro ohranjeno, prodam. Istotam naprodaj tudi nova bela
kuhinjska kredenca
Poizve se pri Iv. Bonaču r Knanjevi ulici štev. tiI.
24021
Več spalnih oprav
proda po ugodni ceni in sprejema naročila Avgust Oerne, mizaretvo v Zgornji Šiški St. 122, Ljubljana VH.
25965
Otroški voziček
prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 25984
Drva
suha, odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivanu Šiška, parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. — Preskrbite si pred zimo dobro kurjavo po u|odni
Orodje
kakor: mizarske in druge žage, svedre, kline za strojne skobelnike, rezilnike in okliče za Bodarje, razne vijake, »trojna tesnila, vodo-kaze, čistilne aparate ta olje itd. prodaja le še kratko dobo globoko pod dnevnimi cenami uprava konkursne mase Od. Kout-nyja v Ljubljani, Aleksandrova cesta.	26058
Brek in kočija
polpokrita, nekaj pisarniške opreme, blagajna itd., vse v dobrem stanju, naprodaj. Vprašanja na poštni predal št. 169, Ljubljana. 25831
Narodne noše
nekaj komadov proda Marija K u r n i k, LJubljana, Praiakova ulica 8. " ~
Kredenca
masivna, železna blagajna 28 X 28 in citre naprodaj v Komenskega ulici 16/1, desno.
Preproga
S X 2 m, zastori, karnise, 2 fotelja, lurter In slike pooenl naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
25836
Damski fOz klobuki
štepanl in drugi, od 80 do 120 Din. Stemberger - Reš, Dunajska cesta 9. 25856
Ugodno prodam
fotoaparat 12 X 9, zavese in store za eno okno ter pregrinjalo za 1 posteljo (ročno delo). Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
25857
Jabolk
namiznih in za prešat kupim vsako množino po najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu. Franc Ko-larič, Brežice.	23229
Obrana jabolka
v zabojih prodaja od 100 kg naprej Oskrbništvo graščine Ruprč vrh, amb. p. Birčna vas.	25850
Brinja
proda več vagonov Karlo Sosič, Cosina d' Istria pri Tretu.	25819
3osip Zidar
£jnbijana, Dunajska cesta 31.
Telefon 2759.
Žito in mlevski izdelki.
Zahtevajte ponudbe!
Sodi
visoki ln močni, vseh vTSt,
od 8—60 hI, naprodaj. Pojasnila daje gostilna pri Slovencu, Karlovac, Banija št. 90.
Mizo za 12 oseb
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
25921
2 nagrobni svetiljki
krasni, poceni naprodaj v Jenkovi ulici štev. 11/1.
25938
Salonsko opravo
9 kosov prodam za 2400 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25926
2 palmi
(F&charpalmfin) naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25946
Izborne čevlje
vsakovrstne Izdeluje ceno in iz najboljšega usnja Karel Horvat, čevljar na Igu pri LJubljani. 25928
Ugodna prilika
Pohištvo za eno Bobo: posteljo, nočno omarico, dve omari, umivalnik, pis. mizo, vse iz trdega lesa in dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25848
Douglas motor
malo vo4en, r izvrstnem stanju, akoro nor, model O. C. 1926, 600 ccm, 6—17 HP (Obengesteuert), brzine preko 120 km, speoben za dirke, poceni proda brez prikolice H. Svint, Zagreb, Boškovičeva uliaa St. 34/H.
25935
100 leskovih ročajev
za lopate, na pol izdelanih, prodam po 1 Din komad franko Ljubljana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
25917

Hipnotizem
sugestije, conštizem — Poljudno znanstvena razprava. Praktična navodUa. Poučno bi zabarnol — Cena 28 Din franko. »Veda In znanost., Celje, Razlago ra štev. a 272
UHsteta Weltge-»chlchte
6 zvezkov prodam. Ponudbe pod <1881. na oglasni oddelek »Jutra.. 25901
Tajinstvene
sile hipnoze
čudelna zdravilna moč su-gertij, osebni magnetizem, cončtuem itd. je vsebina relezanlmire knjige, katero razpošilja pe 28 Din »Veda in znanosto, Celje, Kazla-gova 8.	24990

Ročne pletilne stroje
Selitev 10—80 cm širine, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Pletilni stroji*.	2707
Stare obleke
moške čevlje, pohištv0 itd. kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 25715
Skobelni stroj
univerzalni, 400—500 mm, s pripravo za vrtanje ali isto posebej in
tračno žago
vse uporabno ali zmožno popravila, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Mizarski stroji*.
25567
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ml. 3.
Hrastove hlode
od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana.	253
Srebrne krone
kupuje ln plača dobro F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	238
Marmornate plošče
in stebre v raznih velikostih, rabljene, tudi neko'.iko poškodovane kupim. — Ponudbe z opisom velikosti na oglasni oddelek »Jutra, pod »Marmornate plošče..
2581»
Točilno pravico
osebno, kupim. Ponudbe na oglaeni oddelek »jutra* pod »Gostilna 26».	2602«
Pisalno mizo
rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Rabljena«.	26033
Platnene cunje
stare, bele, kupi Andlorfc, Domobranska cesta št. 23.
26027
Moške obleke
ponošene — čevlje, perilo, odej«, preproge ifai. kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Jurečič, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27.	25999
Benzoi
tehn. čist, v sodih, kupi tvrdka Ljudevit Mari. tovarna lakov d. d. v Domžalah. Prosi se za ponudbe in vzorce.	25911
Nudim
lep gorenjski krompir in zelje v vsaki množini po najnižiih dnevnih cenah. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zelje in krompir*.
2o904
Krompirja
fiiola, detelje in drugih poljskih pridelkov dobavim — Kupci ponudite ceno na :laani oddelek cJutra* pod jski pridelki 927».
25931
J. Stardiaii, SisaK 54. Hr?.
priporoča kot stara izdelo-val ni ca svoje najboljše tam-burice vsri vrst Seniki na razpolage-	£4-1
Pt>ft> i
Kmečko posestvo
oiizu fua is iole, okrog 17 |ohov, velik sadni Trt *
Soapodar. poslopjem, njiv u J mernikov posetv«, dva travnika, painiki, gozd ln vinograd proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji Jerea Mramor, Goriška vas it. S, pošta Skocjan pri Mokronogu.	25591
Hišo v LJubljani
pripravno za vinsko trgovino, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bres posredovalca*.
25137
Hiša
v sredini mesta v Celju — »grajena leta 1913. — s * stanovanji, veliko kletjo ln dvoriščem, prikladna za vinsko trgovino, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Ivan Inocen-te. Postojna.	25419
Manjšo hišo
v dobrem stanju kupim v Ljubljani. Ponudbe z navedbo lege, obsega in cene na ogiasni oddelek »Jutra* pod »Nov dom*. 25515
Trgovsko hišo
na prometnem kraju v trgu na Gorenjskem, blizu cerkve in šole oddam takoj v najem pod ugodnimi pogoji, event. tudi prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sigurna bodcčnost 100».	25835
..Posredovalec"
Realitetna pisarna
družba z o. i.
Sv. Petra c. štev. 18
proda:
JOSO, dvodrulinsko — pri stari šišenski cerkvi, dvo-riiče. vrt, elektrika, vodovod — 115.000 Din; RISO v Trnovem, S sobe, kuhinja, dvorišče — Din 70.000;
KISO v Trnovem, enodro-tinsko, delavnica, vrt — 85.000 Din; HISO na Tabora, enonad-stropno, 2 itirisohna stanovanja, vse podkleteno, elektrika, vodovod, delavnica in vrt, 280.000 Din; STAVBISCA V oljem centru po 1000 m', po 150 D in ceneje; S STAVBISCA po 1000 m',
Bežigrad — 35 Din; STAVBISCA na Mirju po
30 Din in ceneje; STAVBISCA ob Dunajski o.,
od 25 Din naprej; RAZEN TEGA več hii, vil, stavbišč v centru in periferiji Ljubljane, posestev na deželi itd.
Kupe. piačajo samo
1%
Kspoe iwM ii pre-pi e iiTstiimo mezp acno
r	26042
Njivo
ali stavbno parcelo v velikosti 8000ma prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25975
Hišo ali vilo
ux> ali dvodrbžinsfco kupim ne daleč od centra. — Cenjene ponudbe pod šifro »Lepa lega* na oglasni oddelek »Jutra«.	25925
Lokal
ulični ali dvorli&&i — tudi lahko v prvem nadstropju, t sredini LJubljane, za tiho obit iičem ia takoj ali pa dogovora- Ponndbe aa naslov: Ivan Kokalj, Blben-Ota cesta 76, Bled. 19171
Lokal
pripraven ia vsako obrt ali vin Moč oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*.
25890
Trgovsko podjetje
v mestu kupim. — Event. udeležba s sodelovanjem ln kapitalom. — Ponudbe pod »Proovit it. 802* na oglas, oddelek »Jutra*.
300 Din nagrade
dohi tisti, ki mi preskrbi
Eostor čevljarsko de-vnico v LjubljanL Plačam za daljšo dobo naprej — grem pa tudi na hifinika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
2 obširni klet!
za 10 vagonov vina oddam v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Veletrgoveo « vinom*.
25948
Obširno skladišče s pisarno
oddam takoj v najem. Do->ise pod iifro »Iadustrija-ec» na oglasni oddelek »Jutra*.	25944
Enonadstropno hišo
e korporacijsko pravico prodam v Kamniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kamnik*. 25948
Trgovino
s stanovanjem
v mestu ali na deželi, mesečnim prometom od 50 do 60.000 Din, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »75.000*.
25783
Malo trgovino
v lepem gorenjskem me6tu, pripravno za kako samostojno vpokojenko, šiviljo ali pietiljo, dam v najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »L. R.* 25677
2 prostora
• električno napeljavo, pripravna za kako delavnico ali strojno pletenje, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25709
Sadno drevje
najboljši kakovosti nudijo I. siov. drevesnice I. Dolinšek Št. Pavel v Savinjski aolini.
Tračnice
in vagonete vs-.h vrst in v vsaki količini kupuje .Calin", k. d., Zagreb, Mandaličina 1.
Vinotoč
ah pa majhno gostilno vzamem v najem v Ljubljani ali pa bližnji okolici. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ermin«,
Mirna stranka
ves dan odsotna, želi malo stanovanje ali prazno sobo blizu kolodvora ali Tabora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod iliro
stranka 10*.
»Mirna 26005
Dijaška stanovanja
3 dijake
sprejmem v vso oskrbo. — Lepo, solnčno stanovanje in vrt. Na lepem kraju Pod Rožnikom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
Mlajšega dijaka
sprejmem v bližini realke ln obrtne iole v popolno oskrbo po zmerni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25873
3—4 dijake
sprejme boljia rodbina na stanovanje in hrano v Dalmatinovi ulici itev. 10 — pritličje, levo.	25865
Dijaka
sprejme v vestno oskrbo boljia rodbina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
26065
Dijaka v Mariboru
sprejmem v dobro oskrbo. Lepa soinčna soba, elektr. razsvetljava, kopalnica, cena nizka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 26078
Dijaka v Mariboru
sprejmem na dobro hrano. Nadov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26080
Na stanovanje
z zajtrkom sprejmem 2—3
dijake v bližini srednje tehnične šole. Soinčna soba in električna razsvetljava. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	26057
Dijake
ki grajo v O B A Z v iolo,
sprejme na dobro domačo hrano in porabo klavirja ga. Buchmann, Merangasse št. S8/I.	25984
Dijake
nižje šole, poučujem v vseh jezikih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«.
Dijaka
sprejmem na stanovanje kot sostanovalca. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>.
Gostilno
vzamem v najem. Ponudbe poslati na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«.
25986
Gostilno
restavracijo ali hotel v več-em kraju blizu cerkve sil tolodvora, event. i prostorom za kleparsko delavnico, vzamem na račun takoj ali pozneje. Položim tudi kavcijo. — Ponudbe do 15. septembra na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Zmožne roke«.	26081
V Grazu
sprejme boljša rodbina 2 dijaka (visokošolca) v popolno dobro oskrbo po zmerni ceni. Naslov: Hflb-. G raz, Rechbauerstr. 85 25859
Stanovanje na deželi
blizu pestaje, elektrika, suhe in lepe sobe, po 100—150 Din mesečno; drva (odpadki) prosti, polje na razpolago, odda Jos. Zuro, grad Krupa. p. Semič. 23622
Preselitve
izvršuje najceneje »Slove-nia-TVansport*, sped transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — Tel 27-18 23101
„Posest"
Realitetna pisarna
družba z o s.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4
sprejema prijave ln posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalca brezplačno.
Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker brez vseb stroškov.	195
Dijaka
sprejmem ▼ popolno	dobro
oskibo. Naslov pove	oglas,
oddelek «Jutra>.	25790
Lokal
ta mešano troovino vzamem r najem. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro
»Prometni«.	"5743
Staro trgovino
zdruieno z gostilno in ob-Feinim posestvom dam v najem za več let tistemu, ki prevzame vso zalogo. Po-•reVien kapital 50.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zlata jama*.
25228
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in 1 ali 2 sob. želi stranka brez otrok. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra* pod šifro »J. O.«	23954
Pekarno
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro «30.<XX>»	25864
Lokal
za branjarijo in mlekarno, po možnosti s kuhinjo in spalno sobo želim v LJubljani ali bližnji okolioL — Dopise na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Branjarija-
2 lepa lokala
ulična, na Sv. Petra cesti, blizu centra, takoj oddam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Lokal Sv. Pstsr*. 25696
Stanovanje
oddam v novi hiši v Zeleni jami 276.	25972
Opremljeno stanovanje
a brez perila oddam v trajen podnajem mirni stranki brez otrok. Obstoji iz dveh sob. kuhinje m pritiklin — in je v I. mestnem okraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «600».
25811
Stanovanje
2 sob (tudi 1), kuhinje in pritiklin iščeta 2 odrasli osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna 55*.	25909
Stanovanje
1—2 sob ieB priv. uradnik, (3 osebe), v novi ali stari hiii, za 1. november. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nada 74».
MT4
Dijaka
sprejmem na stanovanje event. z vso oskrbo. Električna luč in prost vhod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26017
2 gospodični
sprejmem na stanovanj« — po želji tudi s hrano. Istotam sprejmem tudi
abonente
na dobro in ceno domačo hrano. Andlovic, Domobranska cesta it. 23. ----
Lepo sobo
s telefonom oddam za pisarno v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	26024
2 sobi
opremljeni ali prazni, s kuhinjo, če mogoče tudi plin, ielim s 15. oktobrom. Ponudbe na naslov: Jožica Hočevar, Bled.
Lepo sobo
solnčno, oddam s 1. oktobrom, event. s souporabo kuhinje. Dopise pod iifro »Kodeljevo* na oglasni od-d«l«k »Jutra*.	.......
Lepo zračno sobo
s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam mirni stranki, oziroma 2 solidnima visokožolcema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25980
Malo sobico
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25878
Sobo
z 2 posteljama oddam takoj v Ceguarjevi ulici 6/1.
26066
Sobo
želim blizu glavne pošte. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Poseben vhod*. 26071
Sobo
s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo teli gospodična Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Plačam dobro*.
Prazno sobico
u 1 osebo, solnčno, « »•■ pariranlm vbodom Ib Metriko oddam i oktobrom na Mirju, Marmontova uL it. IL	»»
Opremljeno sobo
lepo, oddam t gospodičnama ali gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
»41
Opremljeno sobo
i elektriko oddam za 400 Din.— Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2594«
Prazno sobo
separirano, t elektr. ria-svetljavo, parketom ln souporabo kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Sobo
prazno ali opremljeno, 10-parirano, elektrika, parket, periferija mesta, oddam takoj gospodu ali goepodičn{. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25958
Dobro stalno službo
dobi tisti, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi jamstvo. Sigurnost zajamčena. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod »Družba*.
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in 2 posteljama oddam takoj v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25962
Opremljeno sobo
lepo, oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25969
Sobo
separirano, solnčno, z električno lučjo oddam na Rimski cesti 2/II, levo. 25979
Sobo
s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, z eno ali dvema posteljama takoj oddam solidnemu gospodu ali gospodični, event. s souporabo kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26011
Na stanovanje
prejme primorska družina 2' gospodični ali dijakinji, z ali brez hrane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25934
Učiteljska družina
sprejme mlajšo dijakinjo v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25945
2—3 gospodične
ali 2 gospoda sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25872
Prazno sobo
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Prazna soba«.	25844
Prazno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v novi vili oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25827
Čedno sobo
zračno solnčno, z elektriko. blizu Tivolija želi proti dobri najemnini solidna. boljša gospodična Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tivoli* 25822
Sobo In kuhinjo
najraje kje v mestu. želi mirna stranka s onim ctro-kom. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna 8S>.	25788
3 boljše gospode
sprejmem na stanovanje sobe s strogo separatnim vhodom, v sredini mesta. Električna razsvetljava. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26070
V separirano sobo
sprejmem 3—4 dijake z vso oskrbo, ali gospodične. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«;	26010
Stanovanje
skupno, dobi gospodična pri družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26018
Gospodična
boljša, gre kot sostanovalka v čisto sobico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sostanovalka*.
Sobo
oddam fini šivilji radi skupnega delovanja. Ogled od 10. ure naprej. Naslov v oglsanem oddelku »Jutra*.
26040
Sobo
samo s separiranim vhodom iz stopnic išče trgovski potnik. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski potnik«. 25920
2 prazni sobi
iiče zakonski par. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Solnčno«
Mizarstvo
v Mariboru
sprejme družabnika za lastno, najemnine prosto delavnico, event. tudi stanovanje, oziroma prodam vse pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
Družabnico
izobraženo in zabavno lell gospa v svrho zabave In Iz-prehodov. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod značko »Drulabnida 30*. 25828
2000 Din posojila
ielim proti sigurni garanciji in dobrim obrestim. — Vrnitev v 3 mesecih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nujno 2000*.
25792
L Hipoteke
oskrbi ugodno Efektna banka v Ljubljani.	'
Delnice
vseh vrst bančne in industrijske kupi Efektna banka v LJubljani.	2603«
Kronsko rento
predvojno, kupi Efektna banka v Ljubljani. 26064
Kdo posodi gdč
3500 Din. Dopise na oglas., oddelek »Jutra« pod iifro »Poštena vrnitev«. 26012
Kdo posodi
50—100.000 Din proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Riziko izključen«. 26068
Amortizacijsko posojilo
v znesku 100—500.000 Din
želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Obresti po dogovoru«.
Prekajevalec
prvovrsten strokovnjak, dobro vpeljanim prometom, sprejme družabnika
radi povečanja obrata, ev. izdelavo ogrskih salam s kapitalom preko 50.000 Din. Prednost imajo trgovsko naobraženi gospodje, ki bi bil komercijauii voditelj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »indukumerc*.
He pozabite,
da dobite par finih „DOKO" čevljev
zastonj
ako imate srečo da ste deseti kupec. Kupujte vedno le „Doko" čevlje.
Trgovina: Prešernova ulica št 9, dvorišče.
JOS. ZIDAR,
Mialia pisana
Ljubljana, Dunajska o. 31.
Telefon 2759.
Ptedprodaja žele«, kart za vse inozemstvo. Rezerviranje mest v spalnikih in zračnem prometu. Skupna potovanja. Sestavljanje tur in izdaja legitimacij za ino-in tuzemske velesejme.
Brezplačne informacije o potovanjih.
Posojilo
25-50.000 Din želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobre obresti in jamstvo*.	S6067
Družabnika
s ca. 200.000 Din kapitala sprejmem k dobro vpeljanem podjetju v LjubljanL Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kapital*.
85958
Za zidanje hiše
sprejmem sodruga, s katerim H imela vsak svojo
polovico. Imam za svojo polovico potreben denar in tudi prostor v bližini Gorenjskega kolodvora v najlepšem kraju na prometni točki, kjer bi bilo pripravno za obrtnika, trgovino ali privatnika. Pismen« ponudbe z naslovom prosim do 20. t. m. na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Izvrstno*.	25960
fJT.
Vodja tkalnice
čeiki državljan, dobro sita-iran, čedne zunanjosti, v St letu staro«tL želi znanja i
Inteligentno, dobro situirano damo v svrho postavitve lastnega obrata. Resne ponudb« s sliko na oglasni oddelek »Jutra pod »Tkalnica* 25569
Mlad trgovec
soliden, resnega značaja in brezmadežne preteklosti, v dobrih finančnih razmerah, želi znanja z mlado, premolilo biondinko v svrho skorajšnje fenitve. Le resne dopise, po možnosti nemščini s sliko na podružnico »Jutra* v Celju pod »Industrie und GlSck*.
25565
Mlad avljatičar
bolj visoke postave, ieli dopisovati z gospodično od 17—20 let staro, čedne preteklosti, da mi vzbuja spomine iz Slovenije. Tajnost strogo zajamčena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Mllada
jgnite odgovor pri po-linlci »Jutra* v Mariboru — Poštno leteče nedopustno 26073
Inteligentna
Pismo v oglasnem oddelka »Jutra*. S. St B. 25897
Samostojen gospod
dobro lituiran, simpatičen, ieli skupno gospodinjstvo, oziroma lenitov i enako damo. — Neasonimno pod Ufro <Temperam«at> sa podružnico »Jutra* v Mariboru.	25918
Vera!
Pričakujem Te sigurno v leljek ali torek. Po-
lub Marko.
£5950
Samostojen gospod
iz Amerike došel, Mi m sja i gospodično srednje starosti, ki poseduje kako obrt ali samostojno posest-nico. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »September 78».
25919
Tri sestre
iele resnega znanja t tremi raačajnlnu Inteligenti — v starosti 30—40 let. Neano-ninme dopise pod značko »Planine* na oglasni oddelek »Jutra*.	25956

Cello
dobro izigran, po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25680
Klavir
dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25562
Gosli poučuje
bivii učitelj konservatorija po znižanih cenah v Studen-tovski ulici št. 9/1. 24705
Klavir
izboren instrument, 7H oktav, prodam. Naslov v ogL Oddelku »Jutra«.
Glasovirje
in harmonije
uglaiujem, popravljam strokovno is ceno I Tudi potujem! Naročajte po dopisnici
G. Jurasek, Ljubljana
Wolfova ulica 12.	40
Dober klavir
prodam. — Naslov in ceno pove oglasni oddelek Jutra
Spremljevalka
se išče za skupno potovanje s samostojnim fotografom. Zgovorne ln jezikov
zmoine imajo prednost. — Ponudbe z zahtevkom plače pod značko »Kriiem Jugoslavije« na oglasni oddelek »Jutra*.	25883
w
Klavirje
harmonije na obroke in posodo iv«tovno najbolj ie: 8t*lnwajr, Hčlzel, Bfisen-dorfer, F6rster. Stlngl original eto. dobite le v veliki zalogi in Izberi strokovnjaka in biviega učitelja »Glasbene Matice*
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Meatnl trg it. 3
(poleg magistrata)
Klavir
prav dobro okraska ilftgel proda radi
Badgo-MM
Klavir
Stutzflttgel, dobro ohranjaš, poceni naprodaj. OgUda m ga lahko vsak čas, ta« v nedeljo. Naslov v " oddelka »Jutra*.
Kratek klavir
za učene« (začetnik«) prodam za 2500 Din. Na ogiad od 8—4 popoldne. — Žagar, Gosposka sBoa S, dvori*«.
Pianino
dober, kupim. Ponudbo oglasni oddelek <J«tra» »Pianino*.

Gramofon
s 17 ploUami, dobro ohranjen, prodam za 600 Din. Istotako tudi radi t«litvs
rabljeno pohištvo. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra*.
Bohm flavto
počasi proda Gabriek, Pod Trančo 2/n.	25959
J. Stjepušin, Zagreb
Jurjtvsks nL R
priporoča najbolj« taaburio« stran«, eartitnra, M« B

Ptičarje
kratkodlake 6 mesecev stare proda Ing. O Miklan, Slov. Bistrica.	15831
MLAD DOB ERMAN
psica, stara 3 mesece, rujava, se poceni proda. Rožna dolina Cesta II. št. 5. 12316
2 dobermana
rujava, 14 tednov stara, čistokrvna, s rodovnikom naprodaj v Židovski stezi 6/11
25809
MeSlo za ustne
Pes doberman
1 isto star, poceni naprodaj. Ofert« na podružnico »Jutra* v Celju pod iifro »Tise*.	26074
Uharico
za lovljenje vran kupim. Ponudbe na A. Jaklič, T oslič, Bosna.	24838
Kanarčki
Isborni vrvivci, po Izredno nizki ceni naprodaj na Rimski cesti it. 7, vrata 3.
25780-a
KREDITNA ZADRUGA DETAlNiH TRGOVCEV 1.110.Z.
v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 7\I«
(Nabavna organizacija za odjemalce) Naslednje ljubljanske detfcjlne trgovine)
Magdio P., modna trgovina;
Mayer J. C., manufaktura;
Miklavc R., manufaJctura;
Mikui L., dežniki;
Nagla« J. J., pohištvo;
Pauschin A., steklo m porcelan;
Petričič Vaso, nasL 1. Samec, galanterija;
Pre log Kari, volna in nogavice;
Rasberger A., gramofoni;
cSenitasa drogerija, B. Gregorič, fotogr. ap.
Sedej«Strnad, ženski klobuki;
Schmitt F. M., galanterija;
Schneider & VerovJek, kuhinjska oprema
želenima; Schwab Drago, konfekcija, krojaštVo; Skaberne A. & E., manufaktara; Soss K. A Šinkovec nasl., modna trgovina; Souvan Franc Ksav. manufaktura; Urbane Feliks, manufaktura; Žibert A., modna trgovina in čevlji.
Lepo sobo
v I. nadstr., z elektriko, parketom in posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
26035
Lepo sobo
solnčno, z elektriko oddam gospodu ali gospodični. — Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26056
Gospod
želi sobo z zajtrkom ? 15. septembrom v okolici Sv Jakoba. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Modelin*.	26008
Baraga Lud., pisalni in šivalni stroji; Bar Franc, radio»potrebščme, pisalni stroji; Bizjak Filip, kren&rstvo; Bohinec Viktor, kolesa in gumijevi izdelki. Breznik & Fritsch, kuhinjska oprema, železnina; Češnik Janko, manufaktura; Čebin Dom., drva, premog, koks; Eger T., modna trgovina; Fabiani & Jurjovec, manufaktura; Florjančič Stanko, alumn. posoda; Gričar & Mejač, konfekcija; Grobelnik I., manufaktura; Hamann J. C., perilo, modna trgovina; <tllirija» drva, premog, koks, oglje; Kenda H., galanterija; Kette J., modna trgovina; Kollirann Franc, steklo in porcelan; Kostevc J., manufaktura; Kozina Peter & Co., čevlji; Krispei Ant., galanterija in čevlji; Maček I., konfekcija;
so ustanovile lastno KREDITNO ZADRUGO, ki naj omogoči vsem slojem prebivalstva, da si nabavi potrebne predmete, ako tudi ne raipoi&ga momentano s potrebnim denarjem. Zadruga dovoljuje' kredite proti odplačilu v mesečnih obrokih na popolnoma nov način, ki nudi odjemal« cem izredne ugodnosti in jim da možnost nakupa v zgoraj nevednih trgovinah pod ravno istimi pogoji, kot jih uživa vsaki kupec z gotovino.	.
Ako se hočete poslužiti ugodnosti tega novega sistema, rahtevtjte takoj ustmena ali pismena pojasnila od	... t.«« >
Kreditne zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani
Šalaoburgova ulloa K T (I. nadstr.)
Važno za državne uradnike, privatne nameščence, starše itd., sploh za vse, ki bi hoteli kupiti
takoi. odplačevati pa v ugodnih mesečnih cKrokih.
Vprašanja iz province rešujemo z obratno poŠto.
SUPERB
je za polhb čvrsto rdefilo u imtafcaolfl usten In Uca. Skoro brezbarven le. aH dal« takoj za čudi naravno, individualno raznoliko prilaeodeno. čvrsto držeče rdefllo. ld se more zopet odstraniti samo z milom »Kha-sana-Suoerb«. V svoii nežni sestavi dale ustom mehko Unijo, nrirodno barvo, a obraza rdeči
Sar mladosti »Khasaaa-Snperb« le nekaj no-ega oa tem poSa Ne odpušča .arve Uporaba i« nevidHHra in oeScodlHva. Dr. AL ALBERSBEIM Fraoklnrt a. M. — — Loodoo.
Novosti KHASAN PARFEM v
dražestnih malih steklenicafi. DobIva se oovsodl
nnmmaa^rTimnnrn

Žensko uro
sem našel 5. t. m. v Bohoričevi ulici od Martinove ceste do poti Na zavrteh. Dobite jo v Bohoričevi uL Itev. 27, podstrešje, levo.
£5951

Svarim
vsakogar dati komurkoli — tudi moji leni Klari roj. Mttiier na moje ime posojilo, naj »i bo v blagu ali gotovini, ker nisem plačnik takih dolgov. — Dopise na poštn predal 263. — Josip Močnik, iel. uradnik. 26001
Pokrajinska
zadruga
kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojst-ov v Ljubljani sporoča, da se vrši vajeniška preizkušnja v petek, dne 30. septembra. — Prošnje pošljite do 24. septembra. — Odbor. 26043
Deklico
2 H leti staro, oddam za svojo dobri družini. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
25993
Najboljše šoL violine
vsa glasbila, strune in po-treblCn« dobit« 1« pri mu-t&a. strokovnjaka, bivšem
učitelju Glsabne Matice Alfoaz Breznik — LJubljana Meatnl trg 3, poleg magistrata.	£»81
■■■■■■■■
svinčeno usedlino in pepel, staro med, baker, cink, kupuje v vsaki količini .Calin* k. d., Zagreb, Mandaličina t
Pozor " I ženini in neveste!
Zimnice
imatrace), posteljna mreta, Uletne postelj« (lloiljive), o to mane, divana In tapet-uilke Izdelke nudi najesnsjo
Rudolf Radovan
tapetnlk
Krekov trg štev. 7
— poleg liestnega doma.
Svetovnoznane
LUTZOVE PEČI
in cmajltablice z napisom
ima v zalogi od 1. oktobra 1927 inž. MATE GUZELJ, LJUBLJANA.ŠIŠKA, Jernejev« cesta 5 (tik stare cerkve). — Naročila se že zdaj sprejemajo.	204
Javna zahvala
Podpisani Ivan Petrič, lesni trgovec v Bo» rovnici, se tem potom najtopleje zahvalju« jem vsem društvom, ki so prihiteli pri požaru na pomoč, da so me obvarovali še večje nesreče, da mi ni pogorela vsa zaloga lesa in dva velika skladišča, ki se nahajata v bližini žage. Vsem še enkrat prav iskrena hvala, borovniškemu gasilnemu društvu, društvu z Brega in Pakega in vrhniškemu gasilnemu društvu.
IVAN PETRIC, BOROVNICA.
Cenjenim damam
izdeljuje plašče in kostume ter modernizira po znano konkurenčnih cenah
medni atelje JOSIP BAJDE, Šelenburgova ul. 7 (Palača Jadranske banke) Postrežba točna izdelava izredno okusna.
Črno vino
staro prvorazredne kvalitete na vagone po Din 5*50 manjše količine Din 6*25 prodaja
OPSKR8A d. d«,
Zagreb, Frankopanska 12
/
J. O. Curwood:
58
preganjana zena
Roman.
»Ali imata morda z Mac Donaldom kak razlog, da Jana ne sme rvedeti resnice?«
»Zelo tehten razlog imava,« je rekel Aldous. »Mac Donald mi je storil veliko uslugo, ko me je še za časa opomnil, naj molčim. Toliko da nisem izdal vsega. A vam, Blackton, hočem zaupati brez pridržka. Preden pa to storim, vas prosim za moško besedo, da ne ponovite tega, kar vam razodenem, nikomur drugemu — niti svoji soprogi ne —«
»Nadaljujte,« je rekel. »Marsikaj se mi je itak že zdelo sumljivo. Dam vam besedo. Le nadaljujte.«
Kar moči stvarno in brez izgubljanja v podrobnosti je Aldous povedal, kako se Ouade žene za tem, da bi se polastil Jane.
»In to je njegovo delo,« je rekel naposled. »Razpovedal sem vam vse, prijatelj, da ne bi bili v skrbeh zastran Peggy. Nocojšnji dogodek je očiten dokaz, da ne zasledujejo nje, ampak da hočejo dobiti Jano. Ni treba, da bi Jana zvedela resnico. A tudi vaši ženi je ni potreba vedeti. S Ouadom se že pomeniva. Ne bom vam zdajle pojasnjeval, kako, kje in kdaj mislim urediti svoje račune z njim. Rečem le toliko, da mi bo dajal odgovor — preje, nego marsikdo misli.«
Blackton je tiho zažvižgal.
»Nekakšen dečko je prinesel sporočilo,« je dejal. »V temi je stal, ko mi je pravil, kako in kaj. Izmed trojice, ki je potlej skočila k nam, nisem spoznal nikogar. Velikega uspeha se nisem nadejal, ko sem se spustil v boj, ne glede na to, da bi rad vedel tistega, ki bi se upal ugnati Peggy v kozji rog, kadar jame vpiti. Jani ni ostalo časa, da bi bila spravila glas iz sebe. Peggy so pustili pri miru. dokler nI začela kričati šele tedaj ji je začel eden izmed njih groziti. Mene so s krepelem po glavi, tako da so mi odpovedale vse moči. Bog nebeški —«
Stresel se je od groze.
»Delavci so bili,« je rekel Mac Donald. »Morda kaki Tommanovi splavarji. Hoteli so uiti po reki«
Čez nekaj minut, ko je Aldous voščil Mac Donaldu lahko noč, je šepnil stari lovec:
»Nu, Johnny, kaj porečete zdaj?«
»Prav ste imeli, Mac,« je tiho odgovoril Aldous. Drugega izhoda ni — Jana mora z nama. Pridite brž!«
»O prvem svitu, Johnny.«
Vrnil se je z Blacktonom k bungalovvu. Vse do polnoči so luči svetlo gorele v hiši, med tem ko sta moža pretresala tisočero stvari o nocojšnji prigodi in je Aldous razpravljal o svojem in Janinem načrtu zastran svatbenega potovanja na sever, ki ga jutri nastopita.
Pol ene je bilo, ko je zaprl vrata svoje sobe in sedel za mizo, da bi še sam premišljeval.
XXIII.
Zdaj ni bilo zaAldousa nikakega omahovanja več. Napad na Jano mu je dokazoval, da je izhod samo eden: moral jo je vzeti s seboj vzlic resnim pomislekom, ki jih je imel še pred nekaj urami. Predstavljal si je, kak boj bo to zanj in s kakšno spretnostjo in kakimi sredstvi bo moral igrati svojo vlogo. Jana se mu ni bila dala tako kakor nekdaj Mortimeru Fitz Hughu. V coyotu, ko sta zrla smrti v oči, mu je rekla, da napoči v njunem življenju jutro, ko bo vsa in brez pridržka njegova. To jutro je zdaj prihajalo. Bilo je tu. Ona je bila njegova žena. Prišla je k njemu, kakor mu je bila obljubila. V njenih očeh je videl ljubezen, zaupanje, vero — in brezmejno srečo. Ni se trudila, da bi jo prikrila njegovim očem. Notranja zavest te sreče ga je navdajala z neizmernim blaženstvom, obenem pa mu je še tem živeje odkrivala, kako težak bo njegov boj. Jana je bila njegova žena. Pri vseh neštetih majhnih prilikah mu je ka. zala, da se ponaša s tem. Misleč na to, si je spet ponavljal, da je prišla k njemu, kakor mu je obljubila, in mu je dala; do sebe vsaka-tero oblast. In vendar ni bila njegova žena!
Glasno je vzdihnil in njegovi prsti so se zagrebli v kolena, ko Je pomislil na to. Ali ji je mogel skriti to strašno resničnost? Ali je
smel upati, da je ne obide sum, če ga bo spremljala na aever? In — če bi ji tudi skrival resnico, dokler ne bi bil Mortimer Fitz Hugh mrtev — ali bi bilo to pošteno nasproti njej? Spet in spet se je vra čal k vsemu tistemu, kar je že preje premislil. Vedel je, da bj ga Jana že jutri ostavila in to prej ko ne za vselej, če bi ji povedal, da Fitz Hugh živi. Zakon mu ni mogel pomagati, edino smrt — nikakor pa ne razporoka — jo je mogla osvoboditi. Naposled se je v srcu odločil. Sklenil je, da napravi endino, kar mu je še ostalo. Plemeniti sklep, ki ga je bil storil, je pomenil svobodo za njo in srečo za oba. Mac Donald mu je bil bližnji po srcu, bil je mož, ki je pravilno zrl na stvari; in Mac Donald mu je rekel, naj jo vzame s seboj. To je najočitnejši dokaz, da je ravnal pravilno.
Ali pa jemoge 1 očuvati Jano suma? Ali ji je mogel ubraniti, da ne bd odkrila resnice, preden pride čas, ko jo bo smela zvedeti? V tej nujnosti in v skrbi, da je ne bi obšel sum, da nekaj ni v redu, je videl najtežjo stran svoje borbe. V primeri s tem se mu je zdel končni obračun s Ouadom in Mortimerom Fitz Hughom zelo podrejenega pomena. Kaj bo takrat, je vedel naprej. Toda Jana — Jana na potovanju, kot njegova žena--
Jel je hoditi po sobi sem ter tja, zavijaje se v oblake dima Iz svoje pipice. čila živahnost bi malone čudesna dovzetnost Janinega duha se je radostno polaščala tudi njega; obenem pa je spoznaval, da je baš v tem razpoloženju in v njenem ženskem načinu pojmovanja največja opasnost zanj. Uverjen je bil, da je razumela pomen nocojšnjega napada, čeprav je na videz dopuščala to, kar sta jI rekla z Blacktonom — da je bil napad delo neodgovornih in pijanih potepuhov. Prepričan je bil celo, da je uganila za vsem tem Qua-dovo roko.
Legel je poln skrbi, češ, kakšne negotovosti in nova odkritja: mu neki prinese jutrišnji dan. Ko pa je prišlo jutro, je bil v svoje za-minule noči, kj je njena tolikaj vznemirjala, vobče ni pripetila, minule noči, ki je njega tolikanj vznemirjala, vobče ni prepetila. Srečal jo je baš v trenutku, ko je v svitu svetiljke na hodniku stopila iz svoje sobe. Njene oči so bile kakor dve zvezdi in rdečica njenih lic kakor barva razvite rože, ki jo je med spanjem napojila rosa.
Ob začetku šole
otroški čevlji
poceni.
UMANIK
NS 26*30
95: ^31-35
MARIBOR, Jos. Martinz, Gosposka ul. 15 CELJE, Aleksandrova cesta 1
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
9009
„ALKO"
družba z o. z.
Ljubljana. Kolizej

Mercedes Benz
danes nesporno in daleko najekonomičnejši in v ceni najpovoljnejši
avtomobili na svetu.
Najnovejši tipi 8/38 in 55 HP.
Karoserije za vse svrhe in v vseh oblikah.
Za Jugoslavijo se bodo naročili vozovi z večjim odmikom od tal nego so običajni vozovi.
Ve l>ki kompresorji od 100 in 140 HP po znatno znižani ceni.
Paimler Benz
tovorni vozovi za vse svrhe, po kakovosti nedosežen. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Christian Nusser, Beograd
Knez Mihajlova 52.
Iščemo zanesljive strokovne zastopnike.
Zahvala.
Vsem sorodnikom in prijateljem, stanovskim kolegom in naš m sovaščanum, ki so nam ob smrti našega nepozabnega sina, soproga, b-ata in očeta, vladnega svetni« a in sreskega poglavarja
dr. Leopolda Žužka
izrazili svoje sočutje ali so pokojnika spremili na zadnji poti ali njegov spomin počastili s cvetjem, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoča obitelj.
ker so mu mišice močne in prožne, a duh živahen in okreten, kar mu orno« goča, da izvršuje obilen in uspešen dnevni poseL
OVOMMT
je skrivnost tega zavidnega občutka; ona obsega tiste hranive sestavine, ki obnavljajo moč mišičnega in živčnega sistema, ter doprinašajo k vzdržava» nju popolnega zdravja. Dobiva se po vseh lekarnah, droge, rijah in boljših delikatesnih trgovinah po Din 18.50 za škatlo. — Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta list od
Dr. A.U/ANDER i i Zagreb
Za jesensko saditev
rasni' sive in srebrnomodre jelke, c presse razii na drevesa za okras in drevorede: o« >ele in rdeče cvetoče akacije, lipe, javor, jesen, divu kostanj, rdeče bukve itd., raz ično okrasno grmovje, grmovie za žive meje, plezalke, buktus itd. v tazl č.iin velikosiih po zmernih cenah. Uprava ve aposestva Ti Sina, pošta: Rankovci Prekmurje). 9795 a
Pohištvo
elegantno, fino. cenevredno oo lastnih in danih načrtih
A. AMANN, Ljubljana
v Mariboru, vpeljano 5 let, na trgu, z lepimi delavnimi lokali, kakoj pisarno, lahko vodi od nestrokovnjak, stalni kader delavcev, zaslužek 25 do 28 odst. bruto, iz proste roke ugodno na prodaj. Pismene ponudbe na upravo „Jutra" Maribor 97qi a pod Dukra.
Dali h
DALIN, najboljše oglje za likanje, prodaja Jos. Šerec v Mariboru.
Samoprodaja za S. H. S.
II
SPECTRUMI" d. d.
Inž. Koptsta, Dubsky ln Krstlč, tvornica
ogledal ln brušenega stekla, LJubljana VII, Medvedova oL. 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Osjek, Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih ta oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklevanje v med. Ptaar. navadna ogledala	^
Dvomi trg št 1.
Valovite lase!
Krasne m lepe naravne kodre dobite tekom ene noči s lotionom «Isolde» od dr Dorraine & Oie., Pariz. Lotion zaree na-domeščuje najuspešnejšo ondulacijo. napravi lase rahlp ter olajšava friziranje. Lasje ostanejo dolgotrajno valoviti in odporni napram vlagi. 40 Din. — Balzam za jačenje las, epohalni francoski eliksir. momentalno odstranjuje ves prhljaj, srbel in krastice Koža glave postane čista in idrava, a laoje pričnejo rasti v svojib bujnih pramenih 48 Dn. — Dobite jo v vseh lekarnah, drogerijah in parlumerijah. — «Centifolia>. kosmetični zavod, Zagreb, Ilica 37. — Zahtevajte brezplačne ilu strovane prospekte.	54-a/4
Albumi!
Kroji!
FAVORIT
Svetovno znani »Favorit "-Albumi (sezonska izdaja) in novo izlšll .Favorit* mesečnik, nudi veliko izbiro najnovejših modelov in njim odgovarjajoče zrezane kroje v vseh velikostih vedno v zalogi samo v veletrgovini
Ani. Krisper, Ljubljana
Stritarjeva ul. 2 Mestni trg št. 26
Edino zastopstvo za Slovenijo
Istotam velika izbira ktojaških modelov (pupe) V zalogi so tudi vse potrebšč ne za kiojače in šivilje ter drugo modno blago, galan-lerija, Igrače.
Na drobno!	Na debelo!
in njin rodbinam nudi
Volilcem vseh strank
Ljudska samopomoč
siguren dobiček do naiveč Din 16.000-— Zahtevajte zastonj pravila in pristopno izjavo. Pisarna: Maribor, Aleksandrova cesta 45. Posredovalci se sprejmejo za vse kraje Slovenije._
S nova,
i \ZCLSCL obleko bode izgledala zpet kakor ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni Jos. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Selenburgova ul. 3.

Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
pisalni stroj Ima svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpe-žnost in vsled tega najcenejši
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
Selenburgova ulica štev. 6/1. 49 I	leieton št 2"80
„Underwood
A_________i
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite
stroj oglejte si to izrednosl pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljene
Selenburgova ulica 6 I.
Irezalačan pouk is-letnc garanti «
Telefon št. 980. J)-
Zahvala.
Ob bridki izgubi naše ljubljene matere
Terezije Kernc
čutimo se dolžne zahvaliti se tem potom vsem, k so nam stali ob bridkih trenutkih ob strani
Posebno /ahvalo izrekamo g. dr. R Blumau-erju za požrtvovalen trud. čč. dunovnikom, vsem darovalcem cvetja ter vsem sorodnikom, pri ate. ljem in znancem, ki so spremili našo predrag'> mater na zadnji poti.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1927.
Žalujoči ostali.
Urejuje dr. Josip Bi««. Izdaja za Konzorcij .Jutra* Adolf Ribniku. Z. Narodno tiskamo dd. kot tukarnarja Fran Jezeršek. Za inseratai del je odgovor« Alojzij Novak. Vsi * Ljubljani,