JKbU^ ^ ^^^ ^ ,»„. ATTTHOM23BP BY T^ ACT O, OCTOBS, 1917. PIT TTTJg AT THK POBT OTTICE OT mgw TOBX. IT. V, Br — „ U» ^ . B. Biirie-son. M. ^
F I Hajveiji slovenski dnevnik | ^T^ "W"' Jk IT A A	The large«* Slovenian Daily
▼ Združenih državah. 1 Mil A 1% I A ■ J fl 1 I B A	in the United States.
urLAo IN AlvULrA '
Za New York celo leto____ 7.00
2« inotemitvo c«io leto... 7.00 | List slovenskih delavcev v Ameriki.	I —" 75-°°° Reade" =
TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 186. — STEV. 186. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 9, 1920. — PONDELJEK, 9. AVGUSTA, 1920.	VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVID.
VAŽNA ODREDBA GLEDE DOMAČIH PIJAČ •
V NOVI ODREDBI PROHIBICIJSKIH OBLASTI SE GLASI. DA JE KIK V DOMAČIH PIJAČAH STVAR ONEGA. KI JE PIJAČO NAPRAVIL. — OBLASTI NIMAJO PRI TEM NOBENEGA O PRAVKA. — MOČ RAZNIH SADEŽEV.
Washington, l). «'., K ax^usta. — Človek, ki dfla doma pijačo iz i azilih Niil<*žfv, mora t*l>.»niaj naprej nam določili, če je alkoholična j VM'buia nj»(_'o\e pijače % r^niri opojna ali ne.
To j»* izvedelo po, dolgih povpraševanjih v uradu prohibieij-bitepa kouiwra, kojili trla\ni predmet je bil določiti, če sme človek doma delati pijače iz raznih sadežev.
Pija« «* j/ navadnih sadnih .sokov zamorejo razviti precej veliko alkoholn-no vsebino, če se jih pusti pop*>4noma, pri miru ter se jim lii«t>ar ur do«la, da se jim pospeši vretje.
Soglasno z novo odrnlbu ni ni«"- n» postavnega, ee razvije doma napravljena pijača \eiiko alkohola, a le v slučaju, da se ničesar ne doda sadnemu soku.
Postavno dovoljen je le sadni sok, ki fermentira ali vre na poceni naraven m re-ien hačin brez vsakega pospeševanja.
naslednjem hočemo navesti nekaj sadnih sokov ter njih al-kohmolno vsebino, ki se pojavi, če jih pust* rreti brez dodatka sladkorja in brez uporabe gorkote.
Sok iz rob dnu- l<o \ eboval. ko >e bo razvil naravni proces \retja, pribl.žno štiri procente alkohola.
( oiieord "joztlje ,n gro/dje stičnih vrst bo razvilo po naravnem feruielitil atiju do devet odstotkov alkohola.
Muškatno f'i <»Jt«i,i" i/ < "alifornije. ki vsebuje veliko več sladkorja. bo raz\du <>d 15 do |«) od>totko\ ali prufov alkohola.
JSoki drugih jagod bodo razvdi alkoholno \sebino, ki se skoraj približuje uajteeji \sebiui določeni po probibieijski postavi.
Borovnice, maline, jadrnic in sladkeješe vrste črešenj spadajo v prvo navedeni razred. \ ve razvijajo približno 1 odstotkov alkohola po rednem v ret ju.
Prohihieijski uradniki izjavljajo, da bodo strogo nastopili proti domačim izdelovalcem pijač, ki bodo dodali sladkor, drožje, ali 1 aterokoli drugro stvar >a po\>pe«evanje vretja.
T.«ki postopanje pa je prepovedano na temelju revidiranih itatutov.
Absolutno pa je prepovedano izdelovanje inajše, iz katere se l.:liko kuha /yanje. Popravljanje take majše ima lahko za posledico aieta>-ijo in zaplenjen je domačega ž*ranjekuha.
Ua/eiiteira pa i»i tworal dotičnik plačati davek za izdelovanje ;"«.rand» p jae ter davel. i.a izdelani produkt.
Prohibit'ijonUti l>odo vprizoriti velikanski boj. da preprečijo iz-%olitev kandidatov, k nasprotujejo VoMeadovi enforement postavi.
(Zgora jmije poro« do je zelo važno za nafte rojake, ki so in^eli /e od nekdaj navado »/delovati doma pijačo. Kot rečeno v poročilu, je popolnoma postavne dovoljeno prešati vino, kateremu se pa ne sme pridati niti sladkorja niti kvasa, Doma napravljeno vino iz fi-sle<_'a trrozdja .brez d odi.tka sladkorja vs^ebnje lahko tlo dvajset ali fce ve.- odstotkov alkohola, če se je ta alkohol razvil po naravnem procesu. Wledtega 'udi ne sme noben okrajni ali krajevni urad zaplenili take pijače. T » velja le za domačo uporabo, kajti, kakorliitro hi kilo tak«» pijačo pn dajal, se izpostavi nevarnosti, da ga primejo m< 1 i kršenja prohibin.iske postave. Lahko postreže svojim ptijate-ljem in pfo*tom. Op. ured.)
nPDCri nCnnnflMC	Itrebno, da se prepreči vpad bolj-
UUnOKA UDUIiUIUJL jšt viških čet v Madžarko. Madžar
ddhti oni i^ci/irnu : ' p^p™-1*«* podpirati
rnUll UUUoLf IMJm rraneijo v boju za civilizacijo.
__Varšava, Poljska, 8. avgusta. —
____. .	. i Kot znano, je sklenil madžarski
Ministrski predaednik je rekel, da par|anient poslatl dve divjziji ka.
je Ogrska pripravljena boriti «*jvlllerije V6]jski Iia
ob ltrani Francije.	j Sedaj ^ vr5e po^ajanja gled^
prehoda skozi razne obmejne dr-Budimpšeta, Odrska, 8. avp. — h:ve. Mad. .irski ministrski predsednik London, Angrlija, 8. avpusta. — in ztiuani minister, Tekelv, je re- Litvinski deželni svet je danes o-k<l danes v nekem svojem govoru dobril mirov, pogodbo s sovjetno pied naro«lno skupščino:	Kusijo.
Izven dežele in v notranjo- Tozadevno poročilo je dospelo i«ti de/ede je bilo storjeno vse po- iz Kovna.
Premisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listka.
Sedaj iivimo v času negotovosti in ilorftb«. vsak aknia posUf<
hitro bogat, ne glede na avojega bližnjega. Razni agentje in aakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih m stavijo ▼ denarnem prometo nepričakovane sa preke starini imkueenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin reizkoženiia sačetnikom BDOffOie irpolniti svoje neutemeljene obljo be, je veliko rpralanje
Nsie denarne poiiljatre se aadnji čas po novi rveai in na nor način primerno aedacjim razmeram v Evropi dovolj hitro in tanee I ji to izplačujejo.
Včeraj smo račuuali za poiiljatve jugoslovanskih kron po ale dečih cenah:
300 kron .... $4 65	1,000 kron .... $ 15 00
400 kron____$€ 20	5,000 kron----% 75.00
600 kron____$7.75	10,000 kron----$148.00
T rednost denarju aedaj ni stalna, menja ee večkrat nepriča kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej If i raetmamo po eeni iatega dne, ko nam poelani denar doep« v roke. I 1
Denar nam j« poslati najbolj po Domestic Monty Order, all ps ■«w T ark Mak Draft.
Tvrdka Frank Bakaer,
AmensEi lotogrei uci b.l-artlre^a kralja Borisa (onega s klobukom)
kinematografirati.
RUSI BOMBARDIRAJO VARŠAVSKE UTRDBE
Obstreljevanje se je začelo že v petek. — Poljaki so izpraznili črto ob reki Bug-.
Varšava, Poljsko. (Piše Lucien Jones.) Poljska armada jo zapustila vso svojo črto ob reki Bupr. Sedaj se nahajajo poljski vojaki n aerti Piltusk — Kamincci. Tudi
to <"-rto bodo zapustili, kakorliitro se bo nevarnost povečala.
Polovico tujih poslanstev in konzulatov je zapustila mesto. Z istim vlakom je bilo poslanega tudi petintrideset miljonov dolarjev iz raznih bank.
floverner neprestano svari prebivalstvo, naj ostane mirno. Vsak, kdor se pregreši zoper javno varnost, j« obsojen na smrt.
Boljeviška artilerija obstreljuje zunanje utrdbe.
Neprestano se pojavljajo na<l Varavo boljš^viški aeroplani, ki meeejo na ulice in liiše proklama-L-ije z naslednjo vsebino:
— Poljska je popolnoma uničena. Xa vsej de/.eli je razširjena lakota in bolezen. Poljska armada se umika na eeli erti. Poljski ari-( stokratki so prodali vasa telesa zaveznikom, beže na varno.
Tmperijalisti so vas zapustili v najbolj kritičnem moment«.
Rdeča armada vstopa v Poljsko, da olirani deželo pred poljskimi in zavezniškimi imperijalisti. Jfi moramo korakati skupno v Varšavo. Naprej tovariši! Zaprite svoje častnike. Poljska armada in boljše vi ki naj korakajo skupaj.
Na proklamaeiji je podpisan Julijan Marčlevski kot predsednik provizoričnega poljskega revolu-••ijonamega odbora.
London, Anglija. 8. avgusta. — Boljševiška artilerija je začela v p^tek obstreljevati zunanje varšavske utrdbe.
Poljaki odgovarjajo z ognjem.
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS MABODA'*, BAJVEČJI 8LOVXKSXI DHEVMJLX, ¥ ZDE rnUWAM ____
AMERIKA NE MORE POMAGATI POLJSKI;
Tako je rekel predsednik Wilson^ v pismu katerega je pisal nekemu zveznemu senatorju.
Washington, 1). C., S. avgust... Noeoj je bilo objavljeno, da Amerika ne more materijalno pomagati Poljski ter <la ji ne more dati niti moralne pomoči.
Temu naziranju je tlal izraza predsednik v nekem pismu, kateri «_ra je poslal nekemu zveznemu si natorju.
Tako izjavlja neki diplomat, • ločim pravi državni tajnik Colby, iia mu ni o tem nieesar znanega. Obenem je pa rekel:
— Jaz ne vem če je predsednik les to pi.->al. Meni se ne zdi v rje t -no. l e pa je pisal, bi bilo na vsak nučhi potrebno objaviti pisino.
Soglasno z izjavo nekega diplomata, je predsednik Wilson ostro kritiziral stališče evropske diplo-maeije, j^osebno pa način, po ka-t< rem sta nastopali Anglija in Francija proti Rusiji. Predsednikov namen je pomagati Rusiji, ne jo pa izročiti kot plen raznim državam.
POLJSKA VLADA OSTANE V VARŠAVI.
Varšava, Poljska, 8. avgusta. Ministrski predsednik Vitosi je danes sporočil poljskim časnikarjem, da bo ostala poljska vlada za negotov čas v Varšavi. Ako bodo ;ostala tukaj tudi inozemska poslaništva, bodo morala storiti to na svojo odgovornost.
V Varšavi bo ostal papežev nun ieij kardinal Ratt io, tudi če bolj-ševiki zasedejo glavno mesto. "
Tukajšnje časopisje se zelo ■ zgraža nad ljudmi, ki zapuščajo mesto. Nekateri časopisi so celo tako radikalni, da zahtevajo, da bi še vsem onim, ki so zapustili mesto, ne dovolil povratek.
'SVARILO NA
NASLOV NEMČIJE
Pariz je posvaril Berlin, da po- • r en j a nemška pomoč za boljševi- "
ke okupacijo. — Nemška zarota.
--
Pariz, Franci a. >S. avgusta. — i rane ja, nasiopajoča sama zase, >V bi postalo potrebno, namerava' !poslati nt-niški vladi ostro posla- ; »lieo. v kateri : •» jo bo informiralo, da bo Kramlja takoj nastopi- 1 1;< ter s silo izvedla versaillsko : mirovno pogodbo z ozirom na iz- ' 1o*'-i:o Evropo in tudi zapadno. : Tako se irlasi v najvišjih francoskih političnih krogih.
Francoska vlada je baje prepri-
na. da kuje Nemčija zarote s
jsevjet" v naimnu. da uniči noli-S' i . . . !i meje. ustvarjene od zavezni-.
| kov v preteklem letu in da skušaj
j uničiti vse zavezniške napore, dal
i pomagajo novi republiki v tej kri j'
tični/dobi.	j'
Francoskim of'eijelnim kro«?o»n .'pripisujejo tudi razpoloženje, da
' skušajo gotovi kr«i_'i v Nemčiju provoc:rati spor med obema deže-' lama.
V	teku zadnjih par dni so bilo
vstavljene od strani nemških železničarjev in drugih delavcev vse jfraveoske pošiljatve za francoske-j<"ete. ki se nahajajo v spornem o-' (zemlju v fJorenji Šleziji. j Po celem Saar baziuu se je raz-i iš rila stavka in vse j>ošiljatve pre-, ko Nemčije, namenjene za Polj-1 sko. so b le stavljene na stranske tračnice ali pa uničene.	j
Komunistična stranka v Nem-' čiji je baje naročila svojim čla-j nom v Vzhodu ji Prusijj, naj z ve-j !seljem sprejmejo boljsevike. Naj-I večja zmeda je v Odaitskn in še j srdaj ni rešena zadeva, tikajoča* sv francoske zastave, na franco-1 ,skem poslaništvu v Berlinu.
Ofieijelni krojn izjavljajo, rla j (ne more francoska vlada še na-
Iprej trpeti takega položaja in da1 mora pokazati, da ni pogodba v Versailles le papirnata cunja.
V	neki informaciji, ki je dospela v roke francoskega zunanjega urada, je rečeno, da služi na tisoče in tisoče prejšnjih nemških vojnih jetnikov v boljševiskih armadah. Vsi ti vojaki so baje dobili dopust, da odidejo v Nemčijo preko Vzhodne Prusije.
V	plebiscitnem ozemlju Allen-slein in Marienwerded se nemški častniki očito postavljajo, da so rusko-poljska pogajanja za premirje le pretveza, s katero hočejo boljševiki pridobiti čas.
TIFUS V MEHIKI.
Mexico City, Mehika. 8. avgusta. — Zadnje dni je prišlo v mesto San Pedro de las Colonias na tisoče ljudi čakat FrancLsca Villo, ki se baje namerava naseliti v ta-mošnji okolici. Ker je v mestu zeloi malo vode in j eše ta slaba, je iz-| bruhnil tifus. Včeraj in danes so( našteli oseminStiridseet slučajev tifusa.
BIKOBORCI MED SEBOJ.
Madrid, Španska, 8. avgusta. — Tukajšnji bikoborci nameravajo1 vprizoriti velijo bikoborbo, katere čisti dobiček bo namenjen me-■ luškemu bikoborcu*Jose Rodartu, ki je zadnji čas nevarno zbolel.
. Brzi parnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameri-' ske proge "Moltke")
odpluje ▼ Genovo 1. septembra |
. Vožnja za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 ) vštevši vojni davek, ta cena je ve-j	1 javna skozi do Trata.
> Kdor želi s tem brzim parnikom i potovati, naj nam takoj piie za I pojasnila.
___ Trrdkca Frank Mm
POLOŽAJ GLEDE POLJSKE JE BAJE BOUŠI
V LONDONU PREVLADUJE NAZIRANJE, DA SE JE POLOŽAJ NA POLJSKEM IZBOLJŠAL IN SICER RADI OJAČENJA SIL I RED VARŠAVO. — FOCH V POSVETOVANJU Z MINISTRSKIMI PREDSEDNIKI. — ZAVEZNIŠKE MISIJE PRIPOROČAJO
VOJAŠKO POMOČ.
Poroča Arthur S. Draper.
London, Anglija, .v avgusta. — še nadaljno izboljšanj*- vojaškega položaja na Poljskem >e izvršilo vsled ojačenja po!j%kih črt in upanja na nirno uiavnavo e« b «ra ru>ke«.'a problema so sedaj od ločno boljša. Velko j«- odvisno od konference v llyth.e ki >»• bo \r šila med ministrskima pred>rdnikoma Lloyd Ueorge i:j Millframl. Angleški ministrski predsednik bo zahteval, «la dajo zavezniki j:ttn-stvo, da ne bodo Poij^ki porabili dobo premirja za ojačenje svojih vojaških sil. To jamstvo bo najbrž zadostilo boljševike ter ustavilo njih prodiranje v poljsko ozemlje.
-Poljaki so dobili nasvet, nuj »li-j rtktno sklenejo mir z boljševiki,' a ostanejo v stalni zvezi z zavezniki tekom pogajanj. V polni me-
ii	je pričakovati, da bo nudil Milit rand nekaj opozicije proti temu angleškemu predlogu, vendar pa
jc le malo dvoma, da bo kouečno *
pristal vanjo.
Več vzrokov je najti za to. da morajo angleško-franeoski držav-j i.iki držati vrata miru odprta. Ita Ijanski zunanji minister je odkrito izjavil, da ni njegova dežela le proti temu, da se vprizori vojaške ouredbe proti Rusiji ali zopet uveljavi blokado proti njej, temveč da se bo rimska vlada še naprej pogajala z rusko sovjetsko viailo v namenu, da sklene z njo mir. '
Nadaljni vzrok je, da se bo frani ccsko, angleško in nemško delo brez dvoma izreklo proti vsaki novi vojni. To stališče je prav post buo močno v Angliji, kajti angleško delavstvo vključuje milijone prejšnih vojakov. Tretji vzrok pa je ta da bi se vojaških korakov ne bi moglo vprizoriti j proti sivjetski Rusiji dosti hitro, i bi se preprečilo popolno pre-paženje Poljske od strani Rusov, j Blokada bi ne rešila poljske če bi še tako škodovala Rusiji. Ko se; bodo danes zavezniški državniki'
iii	njih glavni vojaški svetovalci sestali v Hythe, je pričakovati, da bodo imeli v rokah odgovor sovjetske vlade na dolgo sporočilo Kameneva, v katerem se je obrazložilo angleško stališče.
Znano je, da so Angleži v resnici bolj optimistični kot pa bi človek sklepal iz gotovih poročil. Ko bo ministrski predsedirk nastopil v ponedeljek v parlamentu, upa objaviti, da je bil sklenjen dogovor z boljševiki.
Northeliffovo časopisje napada lorda Curzona radi njegove politike v zunanjem uradu in list Daily Express pravi:
—	Imeti moramo jamstva proti vsakemu obnovljenju politike pu-stolovstev. Č'e ne moremo imeti takih^ jamstev od administracije, bo čas poiskati drugo.
Vojno razpoloženje je izginilo ,iz večine časopiso\% kar je znamenje izpremem be v poiožaju v zadnjih osem in štiridesetih urah. Winston Churchill, katerega so delavske organizacije strogo kritizirale, je pisal obrambo, v kateri pravi;
—	Moj cilj je bil In bo, da za-,držim take strašne zunanje zatiralce (boljševike) iz naše dežele.
V privatnem sporočilu iz Varšave se glasi, da pričakujejo Poljaki kmalu pričeti z novo konferenco za premirje, da pa se vrše na drugi strani boji naprej, posebno v okolici Brody-ja, kjer so bili s pomočjo protinapada vrženi boljševiki nazaj. Ukrajinski oddelki se dobro bore.
Pariz, Francija, 7. avgusta. — Ministrski predsednik Millerand je odpotoval danes zvečer v Hythe, Anglija, kjer se bo posvetoval z Lloyd George-om glede poljskega položaja. Spremljala sta Iga maraal Foeh in Filip Berthe-llot, politični ravnatelj zunanjega rurada.__________
Vojaška poino«'- za Poljsko, obstoječa iz po dveh francoskih, angleških, rumunskih, ogrskih divizij bo ena izmed odreb. glede katerih se bo razpravljalo na kon-ft renči.
Francoski vojaški izvedenci v Varšavi so >poročili, da je ostal položaj neizpremenjen.
Poljaki Jele«rati, ki imajo p«»l nomoč podajati se za mir. *o dospeli v Minsk.
FOCH BO VODIL
POMOŽNO AKCIJO
Bcljševiška vlada noče skleniti s Poljaki premirja. — Kriza podobna krizi leta 1914.
Hythe, Anglija, 8. avgusta. — Angleška v4ada je predi; gabi Ku-siji, naj sklene s Po'j^ki , s s dnevno premirje.
Boljševiki so ta predlog / vrnili.
j Anglija in Francija sta začeli
<lelati vojaške načrte za rešitev I Poljske.
I Velika Britanija in Francija sta prepričani, da nameravajo boljše-j viki zavzeti Varšavo ter vposfaviti | tam sovjetno vlado, j Vse to se je izvedelo nocoj iz : ofieijelnega vira po konferenci, ki 'seje vršila med angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Oorge in Millerandom. Konferenca sc bo jutri nadaljevala. ' Ministrska predsednika se bosta bavila z mornariškimi. vojaškimi in gospodarskimi načrti za rešitev Poljske.
Vse načrte sta izdelala francoski maršal Foeh in angleški feld-ni ar šal Sir Henry Wilson, načelnik angleškega generalnega šta-ba\
To so glavni razvoji današnjega dne, ki so sledili ofieijelni objavi, «la sovjetria vlada noče skleniti s Poljaki desetdnevnega premirja.
tTftgglfWgSliWgS] (WS51iW§5]TW55)
DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemljil, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošiljatve italjanski h lir po aledečih cenah:
50 lir ........ $ 3.30
100 lir ........% 6.00 J
300 lir ........$ 18.00
500 lir ........$ 29.00 "
1000 lir........$ 58.00 **
Vrednost denarjii aedaj ni stal« na, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cen« m« prej-
Hi račtmamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar d otipe v roke.
Denar nam je podati najbolj po Domestic Postal Money Order, all pa New York Bank Draft.
Tvrdka Frank flakier, S3 Oortlandt St, New York N. X
--------- •
"GLAS NARODA"!
f«LOV*NIAN OAILVf k Owm< and Published by * .	_
A 8LOVZKIC PtJBLI 8HXNQ C O MP AKT
(a corporation)
FWANK »AKIIR PmlMfrt__LOUIS 1ENEDIK. TrtMuftf ]
m*—*timrnm o* tHm Cory rati en and AddrtMta of Above Offlctarai V CartlanSt Street. Borough of Mantiattin, N»w York City, N. V.
^	"Q'aa Naroda- Utia)■ vaah dan livumil nedelj In pra»nlho».	^
Ca Ml« loto velja Hat ta Amerika	Zrn New York sa celo lete	»7.00
ta Canada	MM	za pel leta	41.50 1
Za pol leta	«3.00	Za Inozematvo za celo leta	«7.00 ,
Za fatrt teta_11.50	_ za pol leta_>1.50
OLAI NARODA
(Volte af the People) 1 laauad every day except Sundays and Holiday« _ _Sufcacrlptloi yearly M-00_ '
A d w trt litniCfit mW Iffti#fVl#ftt
Duplet brat p«4ptaa la oaebnoatl aa na prtob^ujejo. Denar naj m Ll&fovoll poilljatl ' pu Moo«7 Ord«-r Prl >pr*B>*nil>l kra)* nartx'nlkov prt»lmo. da w nam tixll pre}* j n)a l>lvaJil'a iiainanl. da httreja naj'lrmo imalovnlka.
OLAS NARODA , m Cortland* Street. Borough of Manhattan. New York. N. V. 1 Telephone: Cortlandt 2*7«	_ j
Yersailiski mir.
Poljaki so luli i!'i|K>vrdali boljševikom vojno. Boljše vik i prodi- I rajo proti Varšavi.	»
KnMja se hot i na krimski fronti proti generalu Wrangelu.	.
.1 itgoalovaui fctreijaj« na Italjan*- v Splitu. Italjani poži«rajo slo i vensko lastnino v Trstu.	s
Japonska s*- bojuje v Sibiriji in Koreji.	t
Auglrži bore proti Turkom. (Irki se bore proti Turkom. Fran- i «-ozi uapatlajo Sirce in Arabce. V Mezopotamiji napadajo Angleži > Turke.	I
Boljš**viki uj mohamedaitci se bore v Kavkazu proti Aroien- i cem. Teheranci se umikajo pred pi odira jočiiui boljševiki.	<
Kurd i -e bora proti Armencem. Srbske čete razsajajo po Crni-gori. Spauei in Fran«■ se bore v Maroku. Na Kitajskem divja dr i /.i\lj»ij-ka \ojna. Na lr-kem nastopajo patrioti proti Angležem. ] Madzarka je bojkotirana. \ angleški Indiji in Egiptu Je začelo . zopet vreli.	<
V	.luzoi Af«**u kt- je začelo uio.no gibanje za neodvisnost.
Med Poljaki in 1'ehi vlada velika napetost. Za-trau tešinskega < kraja je pnilo m«-d njimi že večkrat do spopadov.
Atene prepirajo z Rimom za s t ran Dodekaneza.
V Afganistanu vrv V Indiji se vrše obmejni spopadi. V Italiji lahko \ -;iki trenutek izbruhne državljanska vojna. Na Jseamograškem streljajo Romuni um kmete.
Na Španskem in Portugalskem je treba le i-kre pa izbruhne re- 1 volu< ija. Tudi Nemčija je podobna sodu smodnika.
liummiika m* pripravlja na vojno proti boljševikom. Anglija preti ruskim sovjetom s vojno.
Nemčija je izjavi':«, da je pripravljena z mečem v roki hraniti ' stojo uevt raluost.
Itd , itd., itd.	k	'
Resnična radodarnost.
——.——____ \
i
Pri NVir Vorkn je jctiiišnica. Sin«? Siiivr s«* ji prav, in revež je t.sti. ki pride vanjo.	!
V	jetnišniei je 'akozvana smrtim hiša in tisti, ki s«» v nji, pona : va«li ne tlačijo doltro t rdnra tlaka Obsojeni s«» na smrt na električ- : nem stolen.	1
Pri teh obsojencih je pa v korenin jena čudna navada. Vsakemu : je dovoljeno \sak dan lzpreliajati deset ali petnajst minut po dvo i i&čtj.
V	smrtno hišo pii le povelje: Ta in ta moral tega in te«ra dn«
umreti.
\' doka/. prijateljstva in solidarnosti ostanejo vsi ostali ves dai \ svojih eel itn h m pod; rijo nesrečnežu vsak po petnajst minut svo jegra prost«-^a časa. CV jih je »Ir.srt zaprtih je obsojfii^r. ki ima naj I »rej umreti, lahko \s.-k »lan si«> petdeset minul na prostem zraku. . To je velika žrtev « stalili. !)ajo mu vse, kar imajo. Malo solnčuefta sijaja in malo sinjega neba. to sta dve stvari j ki sta š«' ostali tem nesr«-čiu-žem.	.
Tudi v tem prostem svetu imajo ljudje sijaj. Nekateri ve«"- iti , nekateri manj. Ima ji s jaj udobnosti, sijaj ljubezni, sijaj za dovolj . siva. \ eliko j;h je pa. ki niso toliko sreeiii. Zaprti so v teminah rev , šein**, bolezni in pomanjkanja.
Krasno bi bilo, hi v>i sh.lili vzgledu mož v smrtni hiši Sing ; Siit^a t« r dali nekoliko svojega ma t erij al nega sijaja onim, ki g;» • nimajo.	1
Onemu, ki j. brez d« la. dajmo si jaj pomoči, utrujenemu potniku i na «*esti dajmo sijaj | risrčnega sprejema.
Onim, ki so v tein: obupa, dajmo sijaj prijazne in bodrilne be- , sede.	i
Samo petnajst minut na dan naj bi posvetili tem stvarem, pa bi 1 bil svet druiratVn. Bol.iši svet bi bil. In jetnišmee in kaznilnice bi se polagoma praznile.
r	'	/
Praktično delo v korist prisiljencem.
Velike sitnosti j v tekom minulih dveh let povzročil našim priseljencem zakon o dohodninskem davku aii "Income Tax"'. Mnogo je bilo vzrokov za to, ali piavni je bil ta. da je ta zakon nov za Ameriko in raditeva vse prej kot popolen toliko jrlede svoje sestave, kolikor tudi glede izvrševanja Večina evropejskih držav j<» vzakonila slieen 1 davek na dohodke že mnogo let nazaj in radi te svoje daljše izkušnje. ^ kakor tudi radi okolLs. ine. ker so po obsegu veliko manjše kot Zdru- ' žene države, je bilo za njih tem lažje spopolniti določbe in izvršilne naredbe svojega dohodninskega zakona. Na sploh pa nudi zakon o do- 1 hoda rini v Ameriki v-liko reč oprostitvi in davčni odstotek je inno- 1 go manjši kot v drugih državah.
Ulavna potežkoča, na katero so naleteli zlasti oni, ki ne razume jo ali ne znajo citati angleški, je bila ta, da niso razumeli zakona. Ko so se pa v kolikor toKko seznanili z zakonom, so prišli vštric nešte-vilnim drugim težkočam. zlasti ob prijavi svojega dohodka. Tekom zadnjih dveh let je bil Jugoslovanski Oddelek Ameriškega Rdečega Križa, Foreign Language Information Service, v zvezi z upravo Internal Revenue Department« v Washingtonu in z isto sodeloval v svr- s ho, da se slovenska, hrvatska
in srbska javnost v Ameriki obvesti v j svojem jeziku o določbah dohodninskega zakona.	%
Toda U urad Ameriškega Rdečega Križa se ni le omejeval na to, y
da
pomaga vladni upravi v tem, da pojasnjuje priseljeništvu v oboje-u stransko korist naravo dohodninskega zakona, marveč je jako pogo- i Stoma opozarjal vladne organe na netočno izvrševanje zakona s stra- i
___GLiAjs NARQ1>A. 9. AVG. 1920
ni oblasti, ki je povzročale mnoge sitnosti in škode priseljencem. Mesec za mesecem je ta urad interceniral pri lokalnih CoUectorjih, da se vrne nezakenito plačani davek, in jih opozarjal na razne nepravilnosti, ki so se vršile v njihovem delokrogu. Xa tisoče teh prošenj za povračilo preplačanega davka, vposlanih potom tega odsejra Rdečega Križa, se je rešilo v za.Iovoljstvo prosileev, d a.s i je bilo v mnogih slu-«"ajih treba vzkliea na vrhovno olilast v "Washingtonu.
Od mno<ro v:e«-je važnosti kot izpftlnjevanje in dostavljanja poje-dinih prošenj za povračilo preplačanega davka fdasi za po jed ima največje važnosti; j.' hila intervencija jugoslovanskeka oddelka Ame 1 riškejra R«l««'e^a Križa ]»ri vladi v Washingtonu. na podlagi kater«* intervencije se je vsem Jugoslovanom priznala pravica do oprostitve od davka za določeno svoto dohodka, katera pravica ni bila v zakonu priznana Jugoslovanom iz prejšnje avstro-ogrske monarhije. Jugoslovanski oddelk sme brez samohvale trditi, da je le s to ope-raeijo na \>ak naein mo*roee prištediti na stotine tiso«"- «l«jlar-jev na leto jugoslovau>kim priseljeneem v Ameriki.
\'sled iskrene želje v strani davčne uprave, da se zakon uveljavlja pravično za vse. ;r bil ta urad Ameriškega lMeče«ra Križa naprosi n, naj prijavi davčni upravi vsako nepravilnost s strani vladnih oriranov in naj tn«li — ; ko st- nin z«li p«»trebno — predloži svoje na-xvert- .rlr-rie ."-itn popolnejše in pravičnejše administracije doho«lnin ske?a zakona. Tako s,- j,- zg<xlil«>. je vsaka pritožba našla pripraven odziv s strani vla«ln.» uprav«', ki s.- je rade volje odzvala, da s«i-»ieluje z Ameriškim IMečim Križem v koii.-,t ]>riseljeneem.
Tekom zadnjih dveh let je Jugoslovanski Oddelek Ameriškega Rdeče«*a Križa posr. doval v tisočerih slučajih in radi te svoje bogate izkušnje j«- v stant dajati najfinejše informacije v vseh slu«'-a ju. Jugoslovanski .'-j*-.>pisi so s svojim delovanjem in ponul iskanjem navodil, ki jih j«* izdajal ta urad. onio«»«»eili. da se j«- naše pri-seljemštvo seznanilo z «_da\nimi «lol«H-bami »lavčneira zakona, kar se tiče dol/nosti in pravi«- p«*jedinea. To delovanj«- v Obveščanju javnosti j«* imelo blagodejni uspeli, da je število unlividualniii pritoži) silno pa«Ilo, kar j«- vsekakor jako razveseljiv znak. Običajne pritož he so skoraj pop«ilnor.ia o«lpa«Ue razun v pojedinih slučajih, kjer je treba še interven«-ije. Našemu «'-asopisju gre velika hvala za to sodelovanje v obveščati ju javnosti.
Vlada Združenih ttržav ho.-e, «la se vsakomur st«.ri pravica, in ravno irori omenjeno .lejstvo dokazuje, da je ameriška vlada pri pravna in voljna popraviti tak«ij pomotoma storjeno krivico, «"e se jo opozori na to. Izkušnja našega urada nas utrujeje v tem prepričanju.
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
H. Kiršnik je dobil poročno dovoljenje. tako tudi njegova družica P. V«ilk. Živita na 1 -".-"> IJeer-t'«>rd Ave.
i
N.-U j rojak je pr«-d neslavnim prišel oziroma -e povrnil iz sta-' tega kraja. S seboj j«* pripeljal mlado /ei i ko. Ko je z vlakom «lo-
v pe I v Gleveland, j«- ln»te| sv«.ji
izv«»ljenki ray; kazat i čuda s tem.-
i
la je h«>dil ^ms d«» sv«»jega biva-; nja nič manj kot devet milj. Se-: veda. mladi ženki t«< ni ugajalo,] kajti ona si je v se drugače pred-j Javljala novo deželo — Ameriko I*o>le>dica pa j«- bila ta. «Ia "i j«* :nla«la Slovenka privolila b«»Ijše
.1«;« xlin »st i — m sv«>1>«k1o. Kr:itk«»
. , ... | rečeno: starem kraju nimajo
;ia kmetih p«»uli<'-iiih železnic, ka--
kor tudi ne avtom«»hilov.
Zadnji t«*den smo p«»r«»ea!i, da "i je r«>jak Frank O-esen k>>in'-:il svoje živijelijt* s tem. da si j«- pre-' rezal vrat. I>a ne b«.ste zamenjali s Frank Cesnoiu. ki je pred kratkim prišel i/, starega kraja in katerega -pis je bil pri«»!>«"-eii v na-f šetn listu.
Tatov i so pričeli li«nliti bosi. P«»-letje je. kaj In k* ejo v taki vročini, te pa je ]*>treba stopiti p«» lest Vie i v drugo na«lsitropje, takrat pa je še bolj pripravno, da si sname čevlje. Tako je tat obiskal -po Amelijo Parkovi«*- na M«mroe St.; priš«-l je v drugo ua«l-i strop je. kj«-r j«- vzel GO dolarjev.! Dve hiši naprej pa je potrkal na' vrata - no, tako se je samo zde-j !«» Mrs. Ani IVseti. — boljše p«>-i veda no: hotel ie iti v hišo. t«.d a na pragu sta s:e srečala s prejome-! njeno. Tat je seveda pobegnil. !
I
Joliet, VI. I
Rojaka George Peruš in Frank j Zupančič sta 3U. julija zvečer vo-j žila 'po Ruby cesti s svojim avto-
mobflom in sta šla nasproti po ulične kare, katere žarnice so bile, tako močne, da rojaka nista videla ničesar pred svojo karo. Ker jni-ta vstavila avtomobila, sta /a-y« »žila v ž.-lezni st«.lp na mostu. "šk«»«le m velike. Naj hi vsak Vstavil svoj voz. ee ne vidi pred seboj, da se mu ne primeri kaj enakega. ali morda še kaj hujšega.
Anton Barbič. Ition N. Broad-jvvav . si j.- kuj>il nt»v doni na Rauh l«-esti. kani««r se v kratkem preseli.
>£opet s»- ie nekaj Vstanovilo v j nasi veliki slovenski naselbini in i" j«* "' I »ase Hall Team" p-.<l ime J n««!ii KsKJ. Ker s > večinoma vsi i iirraJei "lani t.- Jedm.te, vprviČ se1 ^ImmIo borili s slovenskim tt-amoin j i/ Waukegatla v ne<lelj«> 1."». avg.
Kivals Parku, to j.* na <ian ]>ik-jnika društev KSKJ. Vstanovnik in manager naših igralcev je naš , l-.hro zii.ui mboli rojak John Ži-I ve«-, ki je znan po eeleiu mestu
^•►t izvrsten base hal igralee. On pravi, da j»- /.bral najboljše igral ! ■«-e v naši naselbini, ki so tudi} 'najbrž najboljši v našem mestu.I M«-«I igralei je tu«li naš r«»jak Kr.j "Navy" Roštan. znan k«jt rok«# ! h«ii-ee. Tol-ej. če k«l<> misli. «la m-znaj«« naši mladeniči igrati, naj se! vdeleži te priretlitve. t«. Opeka manager waukeganskega teaina, pravi. <la ima izvrstne igralee.
i
Manistique, Mich.
Tukaj j«- umrl dne 25. julija j Frank RariČ, star 40 let, š«- sam-jski, doma iz Dra«;atuša na Relo-j j kranjskem. Že leta 11*13. se je bil j pri delu v gozdu tako poškodoval. j«Ia od onega časa ni bil vee za no-|beno <1«--1«.. Bil je ves čas v tukaj-jšnji okrajni bolnišnici ali zaveti-jšču. Nekje v Minnesoti ima brata j(je«>rga, ako ui še odšel v star«« d«jiiiovino. Naj počiva v miru!
Gosposvetski zvon.
Domovina se potaplja v morje veselja — mogočni, silni valovi butajo ob steno, za katero vlada žalost — suženjstvo...
Gosposvetka ravan, zakaj se je v gnezdil a danes v tvojih domovih j taka tišina in puščoba? Zakaj ni pestra danes tvoja obleka — za-' kaj se ogrinja in skrivaš v žalno j haljo... T
Boli te — uiori te obup... ! • s •
Ti zibelka Slovenije si danes zapuščena — pozabljena!	j
Ne vali se danes proti tvojemu središču iz vseh strani širnega Ko-j rotaija brezštevilna nmožiea zvestega ljudstva, ne gnjete se ob vznožju Krnskega gradu narod, da se pokloni svojemu vojvodu,' ni videti tam ponosnih, starih ko-( renin iz Podjune, ne brhkih de-.
klet rožanskih s pozlačenimi kap-eaiui in Ziljank s sviljenimi rutami ter kratkimi jankicauii
Zapisana si, Goeposvetska ravan, smrti — pogubi...!
Oplašcuo ljudstvo se boji gro-belj, ki pokrivajo kosti očetov, '«xlganja ga zamolklo krakanje jčruokrilega vrana, ki je zagospo-
daril nad grobovi___
Smrt... ! Groza... ! Nekdaj tako slavna g«>sposvet-ska ravan si danes dolina smrti! J Domovina pozdravlja svojega (kneza, a ti plačeš, stoče«... j - Ne gledaš svojega ljudstva, ki (si ga nosila stoletja...
\ Sem od severa brije mrzla bur-Jja, noseč svobodnemu ljudstvu I žalosten glas o izdajstvu... suženjstvu ....
Peter Zgaga
Špecij&list.
Speeijaiist bolniku: — Brez dvoma je bistveno, da se pustite z«lra-j viti od nas, špecijalistov. Mi ponavadi sicer tudi ne ozdravimo ljudi, a ljudje umrjejo vsaj iu
pravilni diagnozi.
* * *
Br«-z dvoma l»o izro«"-ila Nem«" i* ja premog, katerega zahtevajo od nje, ob času ko bo spoznala i
krivim svoje vojne kriminalce. *
\ illa smatra brez dvoma stališče revolueijonaruega voditelja za bolj stalno kot stališče mehiškega predsednika.
* * *
t'e bo sedanji mehiški provizo ričm* pr«'lsednik de la Huerta v resnici skušal stopiti profitirjeni na noge, bo izgubil prijateljstvo Številnih odlienih mehiških «lržav-ljanov. — Isto velja slede vsakega. ki bi kaj sličnega storil v Združenih državah.
*	s *
Oni štirje možje iz New York a. ki so bili aretirani, ker so ukradli čevlje v vrednosti *10,000, so mo go«*e skušali založiti svoje družine
s če v Iji za bodiK-o zimo.
*	* *
Nikak«»r ne kaže. <la bi v Mehiki kmalu prišel mir. Dežela se namre«- pripravlja, «la postane p«>
polnoina suha.
* * *
Mi smo neko/« «lomneva!i. da nas! ropajo na vseh staneh. Ta strašna doba negotovosti pa je sedaj minula.
* * *
Če ti ni bilo usojeno biti rojen_ kot človek in pol, skušaj vsaj biti
rojen v državi Ohio.
* * *
Nemci so prejeli dogovor gle«le, dobave preun^ga s protestom. Francozom pa se zdi, da bo protestiram premog gorel prav tako
dobro kot navadni.
* * *
—	Kakšno soprogo bi vzel? —— je vprašal v za«ler«ji sin očeta.
—	Fant, poslušaj moj svet in j pusti soproge v miru. — Dekle s! vzemi, dekle.
* * *
Na kegliš»'-u. Kratkovi«lnež za-! vihti z vso silo kr«<trlo. Na koncu j kegljišča velikanski krik.
V s-h devet? — vpraša krat-kovidnež postavljalca.
—	Ne. vse z«»be. — se glasi odgovor.
* * *
Diplomatiski jezik je molk. * * *
Tam, kjer je za«"-etek eivilzaei je. I je ponavaili konec kulture.
!
j Jaz sem velik občudovalec ameriške godl»e. «*-e i«ra v San Franci-; sco.	)
-laz ne mislim. «la prihajajo vsi veliki možje iz Ohio in n»- mislim, da so \si možje, ki prihajajo i/. Ohio, veliki.
Jaz nisem profit ir. Profit ir pa nisem vsledtega. ker nimam niče-sar pnxlati. kar bi Ijmlje morali j 1 kupiti.
* * *
i Prvo pismo. Piše ga žena iz ko-! pel i.
—	Kako rada bi «lohi!a par vrst od tebe.
Drugo pismo: — V velikih skr-l beh zastran t«-be.
Nobenega odgovora.
Tretje pismo: — Strahu bom umrla. k»-r mi nič ne pišeš.
Nič odgovora.
tVtrto pismo: — ('e ne dobim <lo jutri odgovora, bom odpotovala s prvim vlakom domov.
Telegram: — Le brez skrbi. Jaz
sem vesel in zadovoljen. Soprog. • *
•
—	Tvoj zaročenec mi pa nič kaj ne ugaja.
—	Če bi bil moj zaročenec tvoj, bi mi tudi nič ne ugajal.
Pa zadnja ura še ni odbila...
Narod leži uničen na tleh. a še stoje starodavne priče nekdanjega bleska in sijaja...
Tiho in nemo se vzdiga tam nad gričem slavni Krnski grad, samozavestno se ozira tja po ravnini, -iaj je videl že marsikaj in pozna silo naroda. Gaka. da sprejme vase narodnega kraljeviča, ki je že vstal...
Vojvodski prestol — osramočen, a ne uničen od so vraga — hoče videti svobodnega poslednjega od zaniČevanega ljudstva. čaka, da ga zasede oni slavni junak — osvoboditelj, ki ga tako željno pričakuje tlačena raja...
-- i
lugnBUnuntsfea	KatuL Srhtrta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
iM T mš ilhl	ril a»i1
Predsednik: MIHAKL ROVAJSflH*,OBEGOB 7. POKSNTA, Box lTf, Bt,
Baz 251. Conemsagh. Fs.	Dtimund, W««h. _
Podpredsed.: LOUIS MALANT,	Box LEONAKI) BIJLBODlf«, Box M
106, Fear Areno«, Lorain. O.	Sij, Mioaeaots.
Tajnic: JOSEPH PISHLEB.	Ur. /OKN BUPNIK. 8. B. Box M. BxpCC%
Minnesota.	Pa.
ftlapjnlk: O BO. L BBOSICH.	Mij,	r.—J OfMr.
M1Mlnfe*0ta-, , _	JOHN PLAtTTZ Jr^ 432 7tb Ar«_ Oh
Blagajnik neliplai'aijtb Burtnln: L0U \Um*t, Ml. h.
IS OOSTELIX), Sallda, Colo.	JOHN MOVEBN, K42n0 Ara, Dalatf^
MI nn«HH J ^
Trbcntl Zdrs mik.	MATT. rcxJORBlXJ. T W. Msdlsoa M.
Dr. JOS. T. GRAHEK, 849 B. Oblo Chlcs«0, Tli
Street, N.	Ptttanargli, Pa.	.	____ u __
UrnlmM OflMr.
l aCDOLf PKRDAN, CO-J« M. CUtf
rlBflsrafll	Arenne, Cleveland, Oblo.
JOHIf OOU2B, Ely, Minnesota.	THANK fiKKAREC, «««4 WasblOft««
ANTHONY MOTZ. tt«41 Areno« M- St.. Ix>nrer. Colo.
So. Chlcsgo, III.	UiUEOOR IIRKAOaK. 407 t=» ttk
IVAN YAROOA, 512« Nstrona Alley, JohnMown, P*
Ptttatmrgh, Pa.	i JmOmaOmm gluilo; "OLA8 MABODi*
Vae stvari tikajoče ae aradolb aader kakor tadl denarne i«n*HJater aaj
■s poftllisjo na clsvaega tsjulka. Vae pritoibe nsj ae h«51IJ8Jo as predaeA* alka porotnega odbors. ProAnJe as »prejem covin eianor in aplon ras adrar.« al*ka_aprlčevala ae naj pošiljajo na rrbovnefcm ravnika.
Jocoaloranaka KaLollXka Jedoota a« priporoma rsem Jngoatoranom aa obilen pristop. Jed nota poaluje po "National Fraternal Congrear* leatvieL V Msjisjnl Ima okro« rwo.ooo. (trlntotlaoft dolarjev). BolnlKklb podpor, od-Bkodnln, In poemrtcln Je liptafa'ia ie na.I poldrugi mlljoo dolarjev. Jedaots Atejo okrog 9 ttroč redntb flanov(W) ln okrog tl««oe otrok r Mladinskem oddelku. DruAtva Jednote ae nahajajo r«o ramlh slovenskih nase!Slnah. Tkm, kjer Jib He nf. pr1poro«Suno rstaoovitev novih. Kdpr Želi postati iHaa saj ss agtssl prt tajnica bll£n«-gs dru'tvs JSKJ Za »stanovltev n«>vlb ilrnJltet ss ps obrnit« na »lavnega tajni ta. Novo dniJKvo ae lahko vsauovl a S člani sli SanlcaaU.
I.il je /«- hlizu — a se je vrnil! Zakaj
• «
Hli/a se «lvanaj ta ura! Praz novanje povsod... !
Tukaj v Mimu in hrupu — tam tih<». prikrito, tajil««...
Po širni poljani se (>dpiraj«i 'grobovi, iz katerih vstajajo du-1 hov i slavnih naših pradedov... Vstajaj-« k praznovanju!
A kak^n<» j** pra/imvan i»- «111-
b««v... ' Ni t«, lih. vrvenje. 111 t.. «»!ii ble>k. ki ga je «>Ie«(ala d.- rt"
vina zadnje «lnif Praznik duhov je le «lau h«>lesti t ij/e n-
j sreee. . . !	,
Dnliovi sv<.t»,Hlnih slovenskih kim-t((\ k«»r<>taitskili iz ««iiiii -lav nili 'lui. k«» s«» sami utueš<"ali <vo-1 j«-«_"a v<ijvo«Io, \ -»tali v teli lav nostnih *inc11 k praznovanju. Do inovini v opomin. «la jim j«* tcj.Ua*
«1-Miia<a zemlja. «I"kU-r vnad
t
njo nesv«»bi»de!i duii...
I'ii if«».-4j«»s'.e!ski riivani se p
mikajo t«*mue. neme i»ovtav.»...
To j.- praznovanje duhov...!
Veter lull, š bi se dr« »j«-drugaee molk tišina...
I.e tam z lin star«-lavne svetske cerkve <«- > u:laša po d>»l!» .. pr«'shilkih slav ni ur s-p.	i
iZ' n \«»tl<«. zauiolkh'...
Knakoni«-r*ni njegovi g!a->\i plavajo tja pr«»ti jugu. kj«-r vla-lit' sv«»l»o«la... Ni vsakemu znan ta !'- k«l«»r ira p-zna. v t •■•_,! sl'eii najde irlobok ' JineV. . .
Dvanajsta ura teče...! Žal« * neje udarja zvon glasneje, sil itieje... To j«» zadnji p»iskn>. /a«i nji opomin. .. !
Pa irlej! Tam na severu s.- bliska se sveli!
Ali /e \>.Uija z«ira... Ali /■• dviga >» »liiee. . . *
Naro«l •>»• je predramil, trum««-' |ina vstaja, hiti. se zbira. d:t gleda blišč. . . !
Po Vseh hribih za- ne žareti to vi 1 kresovi sv<»b« d--. . . !
Povzročili si t jih duii«>v i iz ^ta-i rodavfiih «ln:... !
Iz daljave se širi glas trnlwii-te...! Prihaja bliže!
Peketanje konjskih kopit, rez-*ret konj, \ nies j»a silno vpitje, vriščenje...
Po «-e.-.ti proti severu se pomika nebrojna množica ponosnih vite-j zov v blišeeeih «»klepih z dolgimi! svetlimi sulicami...
Nar«.d vriska, jih pozdravi ja...!
To je vojska kralja Matjaža, ki' je vstal in gre osvobodit zadnje brate...
* * *
Narod, nisi se varal v tvojih upih !
Bil si teptan, zaničevan — gojil si nade na srečno bodočnost. Tvoji pradedje so bili priča, ko se je narodna vojska pod pritiskom nasilnega tujca umaknila pod sinje vrhove skalnatih Karavank, da v času stiske zopet stopi na dan.
V tvojih srcih je tlelo prepričanje, da ne izostane osveta. Sključena stara mamica za pečjo je pripovedovala vnuku, da se
-kriva v doi,ia."-i!i gorah kralj ^ •voj.» vojsk«i. ki pride enkrat na dan. da izpodrine suženjstvo — prežene noč...
Izpolnilo e j. *
Dane- je napočil oni fas!
V ti j. kralj Matjaž...! Priklical 'ja je - p« -^vetski zvon...
Zakaj j? r.apustil cerkev.
Kastus. kako j«* prišlo do t«'<_ra. d.1 si zapustil cerkev.' — je vprašal pastor.
Well, ro-pod. — je odvrnit U;«stns.	t.» j,- z »rodilo i»:i ta-
li- liaeili: Jaz -«-ni se preje aktivni* v dele/.e vaj ter iio.sil naokrog košari* za pobiranje prisp.-\kov. Sedaj pa so liali to sjlt/b«» bratu tire, n. ! i se ie ravnokar vrn:l od t. m zunaj.
t.otov«! \ priznanje njegovo
t , . , junask«- sin/!,» •
Ne. gospod, mislim, da je «!«»-I»il t«» s!u/Ik> v priznanje, ker je
Prepoceni.
s:,„liiik; — Ali je nndil ar. tirani kak <«lpor?
Poli«- -.1 ; Le en dolar. J»«»«lt a jaz ^-a nis«-iu hotel vzeti.
NAZNANILO.
H t ^^^^^^^	•
Ta slika predstavlja rojaka A. JVKt'ETA, ki 1111 j.- od}»e!jal mojo ženo. Doma je « d N'rhnike pri Ljubljani, veliko t_'ov .ri in laže. Ne vrjemite temu ptičku preveč! Prav rad tudi razpravlja o svobodi. Pozna se lahko p,> hoji, ker stopa kakor hi imel ježevo kožo med nogami. On jo je popiLal par mesecev vnaprej v Michigan, kjer je v Detri.itu preskrb«-1 stanovanje in poklical mojo ženo Marijo Šušteršič. rojeno Pristav, podo-mače KnaiVlno.a iz Do.slovič pri Žirovnici, da mu sledi. S m-boj jo tudi ]»«•!jala njegova dva otroka, fantka in punčko, ter postala tnali drugih <itrok, ker sama ni za to. da bi jih imela. Njo "prav dobro poznajo rojaki po Chieagu in Racine. Wis.
Joseph Stišteršič, bivši soprog, 19 N. Newell St., Kenosha, Wis.
(Y-10—8)
O ženskem vprašanju.
wijf tš •>>	■
ITI.	ti
|s
y.r**i<Iinio z«laj k ženski <vljfoji.i-Kakima hi morala hiti ženska od-jj »roja? 1-ihko vprašanje, težaven'-
oagovor,	I ■
V atari h «'-a*ih ni hila nobena,^ rodbinska *krb tako malovažna. • kakor hnd>«-no*t devojkf. Oee se' nav&lno iti e*4o nie brijral za lz j(J w»w!» svoje h«ere, a tudi ujati'r aatao nekoliko. Ako je hči znala' v htii p^maguTi dekli pri vsakem I m hiti podložila r&diteljem j ako je ziiala »-itafi u iaolitvear j lk Ii ji/ iee tu iXHill^ati sVole ime'
; l i i i ii	|f
ako j- <wkrh|jeva!* r.-dbino 2 no-h
tflVHumt m za domač« predla
platno, znala je dovolj. Navadno)
je Hr«»|MlH v sskon, »*e predno bi-.
I tU kdaj v i del.i jrledi^V od zno-|.
t raj, da o dr.iifih zabavali mol-
eitu. M. /a. kateremu je obljubila! f]
zak*«t*io /ve»f<4*««, izbrali »o ji •
roditelji. n njenem najrnenju k|%
IhmjiM-etnii «w»pr«»cu. o njenem (j
uitirti ju pri t.-T.i važnem koraku!.
111 i»ilo (fovora. Sam«* to je dobro , 11 .ii ii-	1	II*
*e*Kia, <ia 1*» (Misiej morala •**>-.w profpj v vsem hiti p<«|l< zna in pe* . k«»rn;i. Na:,,^ zak-^ke m, pa* 1 je I-Iuum-.U lilK.,. .la mora I roditi nhi<»_'.. Otrok, k« t ere m«-ra . v*e Nama dojiti in vzrediti. UteriW
,., I ,k.j Z. -.1, ' . ..','11 1 I, ^ ^ * I
j«* iMMio ji/iii m mu iiif Kakor j|:i nekdaj ona s *v.»jiMi »-rati in *e \ -
v'imui delala prejflaviee roditeljem. V t,-!,, HUliUu >e .Mlm»jeJ
. ,	..... .. |u
vale devojke tudi U»ljith rodhin>
lindanes je xJrutraiV. 4wlv» £ uid«- tieklua itar<M*ju pesttern^,1
mora if kakor 11 j»u brat s knji j-
tranu p- d pazduho v wulo. In pi- 1 .	ij
Hanje, ri»auje, ti/ika, kemija, ma ! -
*	i	1 i*
tematika, (reon atrija, literatura.!* jeziki godi a itd. mučijo celih de-. M-t, dvanajst let ubogo deklico . l>a hi si oddahnila in razvedrila]
d
inlatli duh z otročjimi, k teh-sn^ ' mu m du»M vnemu razvitku t.Jikol,* potrebnimi iirrarui. ostaja ji ko-' f maj rasa. Njerio življenje je po-' «J i	k*,le>u k, neprestano L.
Kiii-e pkoli pouka. Igla in drujro domače orodja pa ji je znano lej,, po\isu„,. In tak«« v/jr»»jena deroj-i-ka v zrasle slabotna, bUlolirnaJ '
V i
trwiiop!>na, polna domišljene uee-^i
nostt in % iv.koč-utnosTi, zmnoŽJial i. ■ i . ,. , , iK M<*i-r povc.iau vmiiio o kakem no-l
vejš.-m pisatelju ali o zmožnosti
prvega pleA*.	junaka, todu^'
po I h 1 11« ■ 111; i nevedna o prafMtr*b-'
liem dejan.kettt, toliko rcsnetn'V|
rodbin• k«-jn življenju. Zdaj na-j
stane vprašanje: zakaj Ii tako •
ogromno levilo roditeljev s takoj"
hlast nost ju fM-e,4daca svoje hčeri j J
-	|*'Uko>ii, ako njim ta \ življe-|
>1 ju h» škodo, nič koristnega ne 1 priuuaa ? Navadno samo i/, pul.le'
ure v '..t lil. 1; \	'	.
pre\/etnost 1, <ia zamorejo svetu,
—	i: Vidite, kako izobražena i<>\' nasa hči! Pridite. siiuhaei, tu p i m.! te znamenito nevesto? — A ta znamenita nevesta če ne na i !
1	1	I Zi
•i«* \ zakonu on.-ga \z«»ra	(
Host I, O katerem je prej Vedno ttfl-1 '
njarihi. tem%ts"- nahaja i>oil cvet-! j • ... . <1 jam ljubezni «e v»*e trnja v Vsak-i^
danjeni jirozaknem življenju, ta\
znamenita nevesta b« v svoji ne-i ,
zadovol jnosti mučila uho reva so-'
...	Ii**
prosra s svojimi razdražen i mi | v
živri.
1,1	...	I
In taka nevihta naj bi potem!
bila vzorna, požrtvovalna mati?.
Stara, nekdaj tia\adua odgojai^
žensk se\e*la hi nikakor vee ne«.
1	1	IP
raoo» t (»vala se»lan jim zahtevam.
si	, *.. *	11	I11'
svetovnim napredkom moral napredovati tudi ženska «wlgoja,l|j sH-er hi naprtslek ne bil oličen in -
■ •	(vi
hi ne mogel širiti se. Pa ali bi se!v
ne dalo med nekdanjo in sedanjo ŽMisko (m 1 trojo najti prave razrue-
1	l .	! II!
re, k 111 era bi nam ustvarjala Vda- j gib. izobraženih mater, pridnih in'n" ra/umnih gospiwlinj?
I'metnoKti in znanosti so kras-' ne reči, katere pa se ne tnorejo!n prav sprijazniti z ono polovico!,, človeštva, ki je ustvarjena za';i v* rej o in vzgojo mladega zaroda. | j, Ak<» si želimo pri peči greti mrzle'z. ude, ne smemo pe»'i prouabasat i, sicer l»i*sc spekli; le majhen pla- ^ pole*" plamen nas bo blagodejno ugreval. Ženska be«la.sta in neved-jr na je nekaj strašnega, a ravno'j, tako strašna je tista, ki vednoU< govori o največjih pisateljih, u-Lv imenikih in drugih inienitnikih j, kakor o svojih največjih prija-!n t«ljih. |u
Ako zna ženska, katere pravi, 11 anamen je postati žena in mati. pi je; sati pismo hr^z pogreška, ako vel k kje stoje slavnejša mesta dežek' ako pozna vsaj po imeoa-najime-lg nitnejee in najbolj znane pisate-'n ljc in umetnike, je po mojem*n mnenju dovolj učena, i*™^} juzi-'d
•kov naj bi dobro poznavala poleg
-jsvojega materinskega, ako mogo-!
,če. s*- kak svetovni jezik. Druge!
j jezike prepuščaj uki takim, ki se
j i>."braxujej«» za uč-del j iee in »nigo-,
(jitejjice. Naj hi matere dorastle
hčerke, ki so dovršile šolska leta.
i kolikor tn«»g<'iče pri sebi na domu j ki
lOtKirzale. Tu naj hi se ž njimi va-!dile ^riMs[«odiiijstvu. naj bi male-
11	,
(Tain fH»iiia>rale pri nadzorovanju'; I mlajših bratov in sester, kuhinje.
I	|>erila, da bi se mlade učile hLš-'nejra r>*la. ten'nost i. marljivosti
Pri v - e 111 teto pa naj hi se tudi' pridno učile vsakoršnih r«H-nih! del. o-ohito iztlei««vati obleko ill I '! perilo. kar dandanes toliko de- i narja požira, ako izven hiše 1 jtujim rokam izroča ali pa i z go- I tovljeno kupuje.	[j
tako r s?io-prosto vzgojene , 'i nladenke postanejo enkrat prid-'-lin-, varčne gospodinje, ljubeznive ! i s*• |»i"' vzgle«lnc matere. V sre-' < dini «h.ina'"-e rrnlhine se poohlažu- 1 .ie »lekliško sree; tu ima deklet] [priliko poznavati temne in sv«t!eS .strani življenja. umevati različ- I itiosti značajev; lu se njena po- ♦
II	rpl jivost vadi, le-tu postaja nje-j
j no sn e sočtH"« njena volja11 j krepka in požrtv iiin. l.e ro<l-], |f»ina hodi tedaj najvažnejša <le- , jkli.stva sola ; rodliinsko življenje 1 J>» ho učilo čednosti in skromno-j, sti \ sreč i. k reposti in neustntse-iu<«sti v nesreči.
Si«-er pa j«* s«-v»sla tudi uiedlj i/en-1v«»«ii ra/l<M-kov L11 jih mora f j hit: Ni \saki ženski določeno. ,
i imeti lastno rodbino. Mnofu jili , j*- tudi takih, ki eelo svoje živ jlj' iij*- o tajajo samice in katerim j j«- sh mirti treba služiti si vsak<la- . 1 njega kruha. K«-r pa hčere iz- ^ jobra/eiiih rodbin ne morejo po- 1 ptajati služkinje, šivilje, nafakari jee itd., zal«i je naravno, da ino*' jiejo i«> 7 iluš« vniiiii vednostmi in na prili« e« način /ado>to\ ati polt reham \ življenju. A ■■ vrtali j teh ž. ask in «, n jih izobrazbah »io-|l jVorimo pozneje.	j11
j OjMiiuniti se moram, da kar je [liilo jirej i>ovedano o previs«»ki> j žensk i izobrazbi, t«, nikakor ne! velja O ii«ŠLh Slovenkah. Žalili«.»r.l1 ■ da Slovenkam še mno^o primanj- ^ j kuje «lo tei^a, da hi bile dose^Ielf l- no stopinjo izobraženosti, katero ^ |r«Mlliina in društvo <Ml njih zahte-|^ ,va. Vs« kako pa je moje trdno pre-|V ipri>-anj«\ «la se ni or a pri ženskalij i več ozira jemati na od<;ojo srca. V , neg«* na izobrazbo duha. A njena j I i/ohražeiiost. najsibo visoka ali '' ;T»f"sta, lunli višino čim bolj mo-j' ifoče resna.	,1
Naj h.i deklicam, katerim je/
I dano vušj«i izobra/.eno.xt doseči..^ pouk >\eta stvar: nje<ra naj se 1 j "kh-pajo z ves, 1 jem in trdnim^ j prizadevanjem, učiti se v pravem j1 .pono-nu ii«-se«|e in ne, kakor je 1 /aliho^ pri večini navada, samo j za puhlo prevzetnost in bahanje.r I Le resno js»uč«-na ženska 1k» znala j' j 7. jasnim razumom, s praktičnim ! jdoUriui okusom. s požrtvovalno 1 i pot rpljivost jo ter s čutečim srcem ' i voditi svojo riKibino^ Kajti žen- 1 jsKa mora ne samo sitni in truda- 1 nwdni posel, ki ga zahteva jirva ' \/reja. izpolnjevati, ampak ona 1 1 nora tudi sv«»j zarod, ilokler po-,^ tednoma sam<»stalen ne postane.'^ t v vseh okoliščinah voditi. pouce~| j vati ga. njegov pouk nadzirati. 1 j pri izbiranju stanu mu pomagati, I* j nanj s svetom vplivati, skratka :| j ujejfova uagnenja in slabosti rav-|s I noti. »iatl njegovo bodočo srečo'1 [čuvati in ga vsake nesreče o pra-,' j vem času varovati.
Ženska moč v rodbini*je brez- 1 I mejna; materin um in vpliv de-1 lata čudeže: žena ozdravlja bol-P nike. prestvarja trde značaje v j* j čuteče in premehke v junaške,! j oživlja lene, maJodušne v delav-j' I ne in marljive. Ženski poklic ni J jI ako malo važen, kakor si mnogi 1 j mislijo. Kes, da ta poklic ne za-i1 jhteva visoke dušne izobrazbe, a f /ato tem več srčne. A kdo ne ve,j' «la je odgojevanje srca mnogo'j težje, nego odgojevanje duha?
In društveno čustvo, katero se h jrinii v rodbini in razvija v šoli. ' 1 blaži v cerkvi, širi v narodih. ka-j< itero raste in postaja državno. < j človeAko, občno, da bi se razvija- « lo in rastlo bresz ženstva in nje^-j: nega vpliva?! Celo nemogoče 1 In 1 'tu imamo zopet nov dokaz, da sla ' moška, in ženska izobraženost', jetiako potrebni občnemu napredku in blagostanju.
I A še nekaj l»esed o ženski od- 1 goji kmetskega stanu! Uteigne se 1 mi reči. da postane kmetica prid- j ^na gospodinja in dobra mati tu-j« di brez pametne odgoje. Mogoče,
CrUkS NAJtOBJ^.-'AVGri920r
Scialoia o londonskem pakta«
1 V seji italjanske^a senata je i
-'govoril bivši zunanji minister ] etSeialoja o rešitvi jadranskega <
■	vprašanja z ozimni na londonski 1 -jpakt. Se ia loj a je izvajal:	«
Senator Thann de Revel je vlo- 1 .žil interpelacijo glede izvedbe! < i londonskega ]»akta. Tudi drugi ?
-	govorniki so stavili vprašanje, za-
-	kaj ni vlada izvedla londonske 1 1 poL'o«|be. Zdi se. kakor da ne bi'l . 'bili italjanski zastopniki na raz-1
. ličnih mednarodnih konferencah i
-ikrln-li za ........... I »al i je in da s«» 1
; -e jim o«irekli. K«lo naj bi bili ti.' t : \ t»r\ i «lt-l«-»aeiji bili judejr mj.'i
1 uistr-kejfa predsednika: SonninoJi
-	avtor londonskega pakta. Salva-'/
•	po-Kaggi in Sal vat ore liarzilai. < Ko je prišla dru«;a delegacija pod > pre Is.-istvem Tittonija v Pariz.jt
-	je ti.-bila v j»rvi p«»zdrav noto, ki 1 sta jo podpisala t'lemenceau inlt
■	Lb-vd »ieorire, v kateri je izjava. da s,- I mlonski j.akt in *^isle*l-U nje pogodlie n«- smejo smatrati za.li
'fjxigodhe > pravno m«š-jo, ampak'r *anio k«»t stvari, o katerih se ihh-'-k<» razpravlja. Na to noto s:u«i eiiergičn.i o«igovorili.	s
j Nato je prebral Scialoja noto. s ^predsednik senata Tittoni pa je s vstavil, da s. bo T a nota takoj jki- v natisnila razdelila meti narod. V I »"	zaliteva. da umak-
'»• j" 11 al.	. oje čete iz Male ^
A/ije. i: j • liali.ia odgovori- ^ dn .0 s« ;) ^lale italjanske če- I v	io z veti nost jo ftii- s
!'■%!.«• i.oiirereiiee. Nato sta Fran- " • jja in Aiijr!ija umaknili svojo ^
noto. Titt ni je vedno deloval na z -----p
ker i/jeme so povsod; ali Voliče
je to neverjetno. Kmetica kaktir,T<
i z
irospa potrebuje inlgoje srca, da ^
si pooblažuje čustva; kajti le tni-S
' . • - ti
lejti /am-.r«- vestno izjiolnjevat 1' j sve-te a tiudaj»obie materinske iii
■ v
sploh rodbinske dolžno.slL To na
i- - 1 •	t P
se ne umre zgoditi, ako ni ona v
1 mladosti tlobila vsaj nekoliko jmi- '
uka. Kako služi kmetici v korist,
- . .	|u
ee zna citati 111 pisati, lies, da jlj 1
k čitanju itak ostaja malo časa!^
]N.leg mučnih vsakdanjih hišnih^
j 111 gospodarskih poslov. Vendar/
pa ji bo po nedeljskih in prazni- ^
ških ]>o|Hddnevih, pri premožjiej-l v
šib kmotieah včasih mendu tudi o'''
dolgih zimskih večerih, ostajala s
ve»*krat kakšna urica časa. tla
1	•	- P
vzame poueno knjigo j it easopis j.
v roke. I11 koliko moralne in ma- ^
fterijalne koristi ji bo on rodilo ta- •
ko branje. njih b<i gospodinja
našla marsikateri pouk. kako naj ^
jxrboljša sebi in svojim življenje.i
Ondi nahaja rešen je marsikatere-!
ira vprašanja o gospodarskem!^
napredku, katerega sama -ne bi!^
bila niktlar iztaknila. S čitaujem j
dobrih knjig in časopisov se bo ^
nje duša vedno bolj oklenila bla-
11
gejra 111 p rstenega. Sovraštvo, ne-vošljivost. ljubosumnost, obrek- " iljivnst. slabosti, ki tako rade pre- , ' t nagli jejo neolikano žensko, bodo , polagoma izginile iz njene duše in j dale prostor krepostnim mislim in! lepim čednostim. Da. prosta, revna ženska, ki mora v potu svojega ^
•	obraza in z vednim zatajevanjem
j. -	.	.	n
rt*iiti svoje, potrebuje mnogo več
duševne lolažbe in obrambe, ka-
1.	1
kor ženska boljših kr. gov. In take tolažbe in vzpodbuje k dobre- ^ mu najde v obilnosti kmetica v j j dobrih knjiprah in časopisih.
A tudi plesti, kvačkati, a po- ( |sebno šivati naj bi se vsako dekle r vsaj nekoliko naučilo. Kako žalostno je, ako mora gospodinja ^ I za vsak pretrg poklicati šiviljo 0 na pomot- ali ]>a kupiti v proda- \ Ijalni. A kadar to ni mogoče, kako j ostudno je gledati žensko in nje -<»troke v raztrgani obleki!	^
Ako zna dekle poleg drugih .hišnih opravkov tudi šivati, ima / takorekoč v svoji lasti majhen j kapital. In ker se mlad človek rad in pa brzo uči, naj bi zato roditelji uikadr ne zanemarjali v tej prepotrebni stroki poučevati svo- t ,|je hčeri.
I T-	S
l tegne se 1111 reči, da kakor so j (kmetice dozdaj živele brez po- ^ uka. tako tudi lahko zanaprej enako žive. A temu ni tako. Svet 2 napreduje in zahteva posnemoval- C I cev v vsakem društvenem stanu. Sicer pa jwiuk in napredek vodita iik blagostanju. Pošteno pa z inar-
1 ijivostjo .pridobljeno blagostanje s je pot, ki vodi k moralnemu 1 . vzglednemu življenju. A le iz ta- 1 ke^ra življenja se rodi občni, člo- f veški blagor; zakaj ono edino f > nam za more stvarjaii čvrstih, dn- I ševno in telesno zdravih potom- c j cev!	j
(Konec prihodnjič.)	ji
to, da se izvede londonski pakt, proti kateremu niso bili samo tuj-ei. ampak tudi Italjani. Predvsem predsednik Wilson. ki je onemogočil že v začetku izvedboj londonskega pakta. Scialoja je (»menil Wilsonovo izjemno stali-
1
-»'■e na pariški konferenci. Sicer je položaj sedaj drugačen, toda Wilsonovo tlelo je pustilo neizbrisne sledove.
Ali <e more izvesti londonski
pakt brez AVilsonovega dovolje-' nja f Mnogi Italjani, med njimi ru«li parlamentarci, menijo, da se umre. t«»tla iz antrleške ln-le knjige m iz izjave novega ameriškega* zastopnika v Rimu je razvidno,1 la vztraja "Wilson neomajno na 'Vojih zahtevah. Pregrešite proti tej tako trdni volji bi imela lah-1 '.o slabe posledice. Italija nima u vin in ne more živeti osamljena
lin jene države morajo poma-i ^ati Italiji. Zedinjene države so lejM.sredni upniki Italije, katerim dolguje Italija ogromno ; vato.
Londonski pakt priznava vso .everno in vzlnwlno obal Jadran-' »kega morja Jugoslaviji. Scialoja 1 d šteje v čast. tla je prvi jxista-' ril juridično tezo. da izvedba lon-f loiisk»-«ra 7>akta ne bi ovirala ita-janstva Reke, ki je bilo zajeotov-' jeno na potllagi samoodločlie.] Nobena druga država 111 d<» sedaj I »riznala moči tega dokaza. AVil-j «»nov memorandum «k! M. decern-j »ra ne vseliuje ničesar novega, ire za vstvaritev vmesne države : glavnim mestom Reko. Meja »roti Italiji bi šla od rta Fiauoua cz l'čko do Julijskih Alp. Druge očke so zelo težke in jih ne more a sedaj iznesti pred javnost., 'stvaritev vmesne države z liU<). isoč Jugoslovani in 40 tisoč Ita-1 .iant pomeni uničenje italjan-i t v a. Obramba Italije bi bila zelo j ►oslabšana s to mejo. ki je ^lai^ lego vse tlriiK«*. o katerih s«- je do 4'daj govorilo. Poleg tega ne bi
.....Ii nevtralne države, ampak!
lovansko, ki bi vojaško utrdila' leželo in mi ne bi imeli pravice,; la protestiramo. Vied slabe meje' e ne bi mogli braniti drugače' tak
or z napadom, s čemur bi se' »regrešili proti nevtralnosti drža-[ e. Iz teh in drugih vzrokov daje' »cialoja prednost londonskemu! laktu in si pridržuje pravico apli-l racije "memoranduma1*, pravico.|
jo je izročil nedotaknjeno svo-emu nasledniku. Oba sistema sebujeta velike neugodnosti, tola londonski pakt nudi 7. oziromi 1a vojaško zemljepisno stališče^ »recej ugodnosti, kajti od vseli nejnill črt, ki se lahko postavijo iad Istro, je najboljša ona Ion-' Ionskega pakta, ki je tudi stra-j egično najbolj varna, ker dobi-110 Snežnik, ki tvori naravno trd-1 ljavo. Sibenik je največje in naj-1 1 ločne j še vojaško pristanišče, ki ii postal v naših rokah ključ do: Vdrije. Brez Sibenika sr> vsi otoki J nez pomena. Pa tudi vojaško -prašanje ne sine biti zgolj geo-j frafično. Vis dobimo v vsakem! dueaju, toda bolje bi bil kak drug! »tok. ki ne bi imel 11 J>lO Jugo-1 dovanov. Scialoja omenja ugod-iost neposrednih pogajanj z Ju-fosSavijo in pravi, da vsebuje ja-Iransko vprašanje tudi vprašanje ( Reke. Dalmacije, Črne gore in; Albanije. Zato se Italija ne sme' »dreči svojim pravicam v Albaniji- ;
Seialoja je končal: Londonski ^akt je nedotaknjen. So tudi dru-1 je rešitve, katere mi lahko svobodno sprejmemo ali zavržemo. [*ot do pogajanj je odprta. Položaj je mnogo bfjljši, nego je bil akrat, ko je bil 011 v Parizu.
Seialojev govor je sprejel senat • velikim odobravanjem in različnimi komentarja.
Izgledi žetve v Jugoslaviji.
Pričakuje se v Jugoslaviji izda-en prebitek grozdja in radi tega a» vinorejci iz Srema, Banata in Bačke zahtevali, da se zniža izvozna carina od 100 na 5 dinarjev la hektoliter. Dovoljen je bil ne->mejeni izvoz fižola do avgusta.
Zaloga koš v Jugoslaviji.
Nakopičila se je zadostna zaloga govejih, kozjih in ovčjih kož in je pripravljena za izvoz po najmanj dveh tvrdkah; ali izvoz te-
blaga je se vedno prepovedan, iasi so se v pojedinih slučajih dobile izvoznice. Obe tvrdki trdita, ia imata potrebno dovoljenje. Ena tvrd 1 ima tudi koltč-ine konoplje Zi. *zxoz.	'
Tragična usoia lekarnarja in njegove žene *
Kakor je znano, sta stanovala J lekarnar Roblek in njegova žena Pavla, rojena Tominaek. v III. nadstropju hotela "Balkan v Trstu. Njiiiova soba se je naha-j jala v središču hotela, vsled česar j je ogenj delj časa ni dosegel. Ko
1
pa se je ogenj razširil tudi v tre-! t je nadstropje, sta Roblek in njegova žena hitela k oknu in jela | klicati na pomoč. Množica ua ulici je jima jela klicati, naj <e rešita s skokom na ulico, kar bi po-menjalo gotovo smrt. Med tem je več mladih ljudi prineslo veliko rjuho, v katero so hoteli vjeti Ro-| ibleka in njegovo ženo. ako bi sko- ■ čila skozi okno. Par trenutkov J predno se je Roblekova dvoiical odločila, da skozi skozi okno, so prispeli na trg gasilci, ki so takoj pričeli postavljati lestev, da bi! 1 rt šil i oba nesrečnika. Toda Rob ! [lek in njegova žena nista imela j teliko duševne moči, da bi poča-jčala na rešitev, dasi bi lahko ča-j jkala še dokaj časa. predno bi ji-j jUia grozila resna nevarnost. I11 j res se je gasilcem še tri ure kas-j I f i e je posrečilo rešiti vse osebe, ki :so pobegnile pred ognjem na stre-jhc Predno sta se Roblek in nje-|«_rova soproga odločila, da skočita • j skozi okno. sta odprla vrata in klicala na pomoč. Na hodniku sta srečala nekega moža, na katerega sc je gospa obrnila s prošnjo, naj ju reši. Mož ju je pozval, naj 11111 sledita po stopnjicah doli, kar pa jc gospa odklonila, češ, da ni več mogoče po stopnicah priti doli na ulico. Vrnila sta se v sobo in za-! pored skočila skozi okno. Huiron 'Roblek je ostal na mestu mrtev, j ker si je zlomil tilnik, njegovo , ženo pa so sicer vjeii v nastavije-jiio rjuho, vendar pa je pri tem dobila težke zunanje in notranje J poškodbe. Gospo so takoj prepeljali v žensko bolnišnico, kjer ji j t nudil prvo pomoč prof. dr. iMassapust. Gospa ima najhujšo 1 rano na licu ob čeljustih. Pri pad-■ct< si je izbila vse sprednje zobe. j Gospa je vso noč ležala v noza-■ vest i. Se le proti jutru se je za-Ivedla. Proti jutru je tudi j<»la gi-j ne vat i vročica. Ko je prišla k za-[vesti. so jo jeli izpraŠevati, kdo jf in od kod. Povedala je, da je njen mož Roblek. njen oče pa od-jvetnik dr. Fran Tominsek v Ljub djanj. S svojim možem je prišla dve uri pred katastrofo v Trst iu si najela sobo a- "Balkanu"". Ko ' •e prišla v ''Balkan*', se jo je polotilo neko čudno čustvo strahu ^in bojazni. Zato je prosila svojega moža. na i bi se ne ustavila v
t
.Trstu, marveč da bi takoj odpoto-jVida na Opčino, o čemur pa mož jn: hot^l ničesar slišati. Pred svo-• jim prihodom sta bila z možem v iBolcanu. kjer je imel njen mož jindi posestva. Pred par dnevi sta (odpotovala iz "Bolcana, lioteč se j vrniti v Ljubljano. V Trstu sta se 'liotela ustaviti samo par ur. — Gospa Roblekova ni vedela ničesar o tragični smrti svojega moža. ker ji v bolnišnici skrbno pri-! kriva jo resnico, ki bi lahko imela 'za njo usodepolne posledice. Krna 'lu, ko se je zavedla, je poklicala k jsebi bolničarko in ji rekla: "Moj oče me pričakuje v Ljubljani te dni. Za božjo voljo vas prosim, brzojavite mu in ga prosite, naj pride k meni. Pa nikarNga ne razburjajte. Sporočite mu. da je moji' zdravstveno stanje dobro in da ni zame nobene nevarnosti''. Brzojavko so takoj odposlali in dr.' Tominsek jo je dobil še isti dan. Za sedaj se gospa dobro počuti. Nadejati se je, da bo popolnoma okrevala, ker niso niti notranje, niti zupnanje poškodbe smrtno-r.evarne.
Izvoz goveje živine iz Jugoslavije
v v Čehoslovaki j o.
Jugoslovanska vlada je dovoli-I;> izvoz 1000 glav goveje živine v Čehoslovaki j o, ker ta dežela potrebuje veliko zalogo mesa, da vzadosti potrebi velike množine tujcev, ki so prišli iz vseh slovanskih dežel na Sokolski zlet.
Prepovedalo se je v Jugoslaviji zuklati govejo živino v dveh dneh na teden.
^ "
I Rad bi izvedel za naslov svojega! brata AVorŠTINA NOVJNlvf doma iz Lokavce pri Ajd<»všči- 1 ni na Primorskem. Od ]eta 1M1.*> naprej s«' je nahajal v r iskeui
Ujetništvu iu vec drugih roja- '
ki - 1 4 ov tioina ravmitaai. < e k«b» iz- '
meti rojakov kaj ve «• oje ;«, naj f
mi poroča, ali naj pa >iim piše 1
svojemu bratu: Janez N vine«-. '
W7 Beverley Ruad. t'!eveland l
1 *
Ohio. i 7-11—8 i ___ __1
— 1
NAZNANILO.	[
Otvorii sem dobro urejeno resta- i vraeijo. kjer bo vsakdo dobro po- [ strežen. Pri meni bodo gostom na « razpolago dobro domača jedila po \ zmerni eeni, kak<»r tudi čisto pre- ' nočišče.	1
Rojaki obiščite me in prepri-'< čaj te se s.iini	1
Jugoslovanski Restavrant
Marko I"dovič, lastnik 404 E. 6th St. New York, N. Y
-—1
j
NAZNANILO.
Vsem son dnik .m irt znane.-m | naznanjam pi--žalostno vest. da je' umrl rojak, kakor sem po/.vedel f otl njega v bolnišnici v Pittsbur- ' glin. Pa., v zadnjih mukah živ- ! Ijcnja. ]>o imenu
JOŽEF M0HAR.	1
doma iz Loške«<a Ptitoka pri Rib- 1 niči. Prišel je nekje i/ West Vir- J ginije in da ima tam brata. Dru «
ire-ra nis«-ni mo^el <»<1 nj*-ira zve- | deti. kci- je bil za<ln.ii t r«'!intek i <
njegovega življ«*nja. Vi«bd jial' sem. da človek i»i bil rad še ve-! liko povedal, pa ga ni bil » mog«»-| če razumeti. Ptlporočam »;i vsem soniduikoni in znancem v blag spomin. Naj v miru pičiva!
Sorodniki, za nadaljna pojasni j" la obrnite se na:	!
M. 1'. Kun. P. O. Box C.	llaysville. I*.. '
(7-i>— S)
iHHHIH^HiHIIHHHHI j
---
Suho Grozdje
lmportirano Iz starega kraja 22 centov funt.
Boksa 50 funtov $11.00
Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING- CO
6153 Cherry Street New York, N. Y.
naročilom pošljite $3. v naprej.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
---
Rojakem naznanjamo, da potuje po državi Wisconsin naš rojak
E^PW^q 1
_
GEORGE WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naročnine za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklo njenost se vam 2e vnaprej zahvaljujemo.
TTora-rni**-™ GIaii Naroda
prvi » TftjVDf A	0D S35 50 — $350.00
Lv/LU1VID1A — VELIKA ZALOGA —
^■n a m ,__________ PLOŠČ V VSEF. JEZI-
GRAMOFONE
VIGTOR NAVINSEK, 331 Greave St., G0NEMAU6H, PA.
i
ALI STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdraviL Že več kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčne in revmatizem ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem več dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni predno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
EUROPEAN MEDICAL OFFICE iPKCIJALIIT
311 Smithfield Street Nasproti ooHn*«« uran«. Pittsburgh, Pa,
KRETANJE PARNIKDV
kedaj prebližno odplujejo iz new yorka.
N. AMSTERDAM	10 *vg. — Bouloan«
ARGENTINA	14 avq. — Tr»t
NEW YORK	14 avq. — Cherbourg
NIAGARA	17. ava — Havre
RVNDA.M	18. avq — Bouloane
LA LORRAINE	20 avq. — Havre
ROCHAMBEAU	21 avq. — Havre
ST. PADU	21 avq. — Cherbourg
LAFAYETTE	27 avq. — Havre
^OTTE-DOAM	2t> avq. — Boulogne
PESARO	1 «ept. _ Genoa
LA SAVOIE	3 sept. — Havre
PHILADELPHIA	4 seot. — Cherbourg
FRANCE	a >ept. — Havre
NOORDAM	s sect. — Bculoqne
LA TOURAINC	14 «eot. — Havre
PRES. WILSON	14 sept. — Tr*t
N. AMSTERDAM	14. sept — Boulogne
LA LORRAINE	17. sept — Havre
BELVEDERE	21. »ePt — Trst
RYNDAM	22. sept — Boulogne
COLUMBIA	*8 «Dt _ Trst
ARGENTINA	7 oHt. — NJ Trst
PRES. WILSON	3 novembra — Trst
Glede cen za »e;ne nsTVtr in vsa wrugo pojasnila, obrnite se na ivrdko
frank s a k s e r
82 Cortlandt St. New York
French Line
SAMPAGtilE GENERALE TRANSATLANTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
NIAGARA ... , Lorraine ............... L, avgusta
?och a v beau
■ ............27. avgusta
Hltrl p.rnlkl « itlrlml In rivtm. wlj.kom«.
Poeebnr zastopnik Jugoslovanske vlade ba
0,	POtnlWe °b prlhodu nailh p.? v. Mavru ter "»» todno odpremll,
kamor «o namen (eni.
Parnlkl Francoske «rU so tran.portlnll
tekom vojne na tfaode iehCovaiMh ™.
Jakov brez va« neprlllk«.
Z* Alf k arte In etn* vpraialte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State Sl„ H.ylG
•H Pa prt lokalnih agentih.
LL0Y0 SABAUDO
UK na . vij.ik . s. S. "PESARO"
septembra Jzd;,J:,J.. ne direktni v-rnl liatkl do raefe
V.avmh m. »t v J n.ln v tJt.
1.r./pla.	no vino ,H>tnikl<fn 3 ^^
Gosulich črta
Direktno potovanje v Dn-brovnik (Gravosa) in Tret.
ARGENTINA......14. avgnsta
PRES. WII.SON .. H. Wp|eml»ra
Potom listkov. Izdanih ta vsa kra-I« v Jugoslaviji |n Srbiji
Razkošne uvodnoetl prvega, dro-K«era In tretj^^a raareda
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Passenger Department 4 Wert Street	New Terft
Kh;! Id izv»-cl»] zn svojega strica LI KA (JIUiKf. J)m]iui j,, i/, vasi Vrliovo pri l!ii>l<j liistrii-i. Sii;.il sem, <la je nahajal ]>retl dvema letoma v državi .Maryland v naselbini l)odson. Dobil setn pisnih i/ stare domovine o<l njegovih »»'r<»!;. Zatorej prosim cenjene rojake, ako bi kateri izmed vas vedel za njejrov naslov, da ^a mi sjw»ro-«*i. ker io- veri«, ali i»* še ]»ri živ-lj^nju. <*e pn je, naj se mi sam javi na naslov: Frank <Jrbee, P. O. Box -">40. Sheffield. I'a. (7-11—8)
Želim izvedeti za naslov ShAVO-L-Jl'BA JANKŠ P.ilineek), doma iz Gerova na Hrvatskem, ki sv;s v<- naliajala skupaj v Kt-rbv-v i I le. Texas. 1'rosini cenjene r(»-jake. kateri <ra zna jo, da ga o-pozore na ta ojjlas. da se mi o-irlasi na naslov: Anton Turk ('elovac. ",10 McCrea Ave.. l>o-nora* T'a.	(7-9—8)
ANŽE PITOV1
ALJ
ZAVZETJE BASTILE
«»«. • m m mi mmm •
* — o—-. * . • -
122	(Nadaljevanje.)
—	Ali nam moreš to pojasniti, Pitov? — je vprašal Bonifaee.
—	To. je zelo lahko. Pariz so možgani, kot s<m ravno rekel. Pro vine* pa so n*lje. Province morajo delati, piti in jesti in Pariz mora misliti.
—	Potem bom zapustil provinco ter šel v Pariz, — je rekel skep tirni Bon i fare. — Ljudje, ali greste z menoj T
IM poslušalcev je bušknil x smeh.
Pitov je zapazil »la je prišel ra«li tep-a porogljivca v slab kredit
—	I-e |Mij«ltie v Parir.. — je rekel, — in če boste tam našli er sam obraz, ki je tako smešen kot vaš, potem bom kupil od vas tako mlade kunce kot je ta po luidorju.
Pri tem je poka?.a! Pitov svojega kunca ter porožljal s par lui dorji, ki so mu ostali oil radodarnosti Uilberta.
Boniface je postal ves rde«" v lice.
—	Kj Pitov, ti se gotovo preveč hahaš. če imenuješ nas smešne
—	Smešen si le t , — je odvrnil Pitov dostojanstveno.
—	Poglej vendar samega sebe, — je rekel Boniface.
—	Mogoče sem 'ako grd, a !:e tako neumen, — je odvrnil Pitov
Ko je to rekel, mu je dal Boniface udarec, katerega pa je Pitov
spretno parirai ter š" dostavil pravo pariško brco.
Prvi brci je sledila ilnijja, ki je vrgla Bonifaca na tla.
£e so hoteh drugi prihiteti Bonifacu na pomoč, ko je rekil Pitov uoMtojanst veno:
Izvedite, «la se zmagalci Bastile ne bore s pestmi. Jaz imam sabljo in ti vzemi drugo, tla odločimo stvar.
Pri tem je potegnil Pitov sabljo, a pozabil, da je bila v čelen Ilaramoiit le se ena , ubija, namreč ona stražnika, ki pa je bila dost krajša.
I>a ustanovi ravnotežje, je dal Pitov Bonifacu svojo čelado.
Ta velikodušnost ie premagata navzoče. Dogovorili so se. da j' lioniface osel. ncnmiu / in tla ni vreden prisostvovati zborovanji glede javnih zadev.
V sled tega *o ga izključili.
Boniface, ki je »ti,I nekako dvajset korakov vstran, se je premi bid, se približal Pitovu ter rekel:
Ne bodi ti ti« i name, Pitov, kajti jaz ne poznam tako dobn prostosti kot ti.
To ni prostost, — je odvrnil Pitov. — To so človeške pravice
Ta odgovor je hil radaljiii udarec s kolcem, s katerim je Pito' porazil zborovanje.
—	Pitov — je rekel Boniface, — ti si učenjak in mi te spo it u jemo.
Pitov se je priklonil.
_ Da, — je rek« 1, — vzgoja in izkušnja sta me postavili nad vas m če se preje urkobko trdo govoril, se je zgodilo to iz prijatelj stva do vas.
Čuti j.- bilo odobravatne krike. Pitov se je še bolj vzravnal tet rekel:
—	(lovori I i ste preje o delu. Ali veste, kaj je delo? Za vas obsta ja tlelo v sekanju in /ganju lesa, v- sejanju, košnji in drugih delil na polju. To je tlelo /a vas. Vi pa se motite. Jaz delam več kot vsi v skupaj. Jaz mislim noč m dan na vašo emancipacijo, prostost in ena kost En sam moj tn ujtek, je več vreden kot sto vaših dni. Voli ki delajo, delajo \ si enako. Človek, ki misli, pa prekaša vse moči materije. Jaz sam sem več vreden kot vi vsi skupaj.
Le poglej ? gospo«!a Lafavette-a. To je suh, plavolas človek ki ni večji kot i'laude Tellier. Oster nos ima, majhne noge in roke 1 ot noga kakega stola Kar se tiče nog in rok se niti ne izplača go voriti o njih, kajti prav isto bi bilo, če bi jih ne imel. Ta mož pa je r.osil dva svetova na svojih ramenih, torej enega več kot Atlas in njegove suhe ročice so raztrgale verige Amerike in Francije____
—	Če ho njegove suhe roke to storile, kaj vse bodo še moje____
Ko je rekel to. j» pokazal Pitov svoje roke, ki so bile tršate in
mišičaate kot korenine kakega hrasta.
Nato je preneha!, prepričan, da bo napravil velikanski učinek.
Res, napravil ga je.
N.	k W
PITOV KOT ZAROTNIK.
Po njegovem razkritju ob robu gozda se je lotilo Pitova veliko zaničevanje do stvari tega sveta.
On, ki je upal, d t bo \ cvetela v njegovem srcu ona čudovita In redka cvetka, katero imenujemo ljubezen; on, ki se je vmTT s čelado in sabljo v svojo domovino, se je čutil nesrečnim in presnečenim, ko je videl, da je najti v Villers-Cotterets in okolici več zaljubljencev kot pa je bilo treba.
On, ki se je tako živahno vdeležd križarske vojne Farižanov proti aristokratom, s« je našel izvanredno majhnega proti provin-cijalnentu plemstvu, ki je bilo zastopano po gospodu Izidorju Charny.	,	* » »
Boriti se s takim možem! Kako nastopiti proti takemu tekmecu t
Pitov je torej občutil vsi težo ljubosumnosti in tako razdvojenemu srcu je treba globoke filozofije, da dobi nazaj svoj običajni
mir. —
Ali je bil Pitov filozof, ko je vendar prvi dan, ko se ga je lotilo ono strašno čustvo, prišel na misel, da napove vojno kuncem in zajcem vojvode Ork-anskega ter drugega dne držal tako krasne
govore T
Ali je bilo njegovo srce trdo kot kremein, ki da pri vsakem udar tu inkro ali mehko kot goba, ki popije vse solze?
Potem ko je k on al svoj govor, ga je opomnil želodec, da je najti na svetu še druge stvari kot politiko. Šel je torej, skuhal svojega kunca, ga pojedel ter obžaloval, da ni bil zajec.
Po obedu je odšel Pitov v gozd, da lele v senci k počitku
Jasno je, da je imtl nesrečnež, kakorhitro je prenehal govoriti c politiki, neprestano pred očmi prizor, ko sta se sestala Katarina in gospod Izidor.
Narava, ki se vedno smehlja polnemu želodcu, je napravila v slučaju Pitova izjemo ter se mu je zdela kot velika, črna puščava, v kateri je bilo najti le kunce, zajce in srne. Kakorhitro je bil skrit pod visokimi drevesi svojega domačega gozda, je sklenil Pitiv za vedno izginiti izpred oči Katarine. Hotel jo je pustiti prosto ter se ne preveč žaliti rtdi ponižanja, katero je doživel.
Bil je bolesten po;kus nič več videti Katarine, a mož mora ostati mol.
Celo vprašanje pt se ni tikalo le tega.	^
Hotel je tudi, da ga Katarina več ne vidi l,	(Dalje nrikoufiiii)	' u j j.7 ■
Koroške novice
OLAP NARODA. 9. AVO.
Shod v Dolini	U
je v nedeljo 4. julija nad vse J krasno uspel. Toliko ljudstva Do- * lina še ni videla, bilo ga je okoli 51 5000. Kar vrelo je od vseh strani * peš in na okrašenih vozovih, do-l' kler niso ob zvokih godbe skupno ' prikorakali naši mili bratje in • drage nam sestre iz Podjune. Pri- ' šli so iz raznih krajev, kar so pri- ! •ale razne okusno izdelane tabli- 1 •e z napisi, najlepša med njimi iz ' slov. šmihela. Iz Železne Kaple i o prišli godci, iz Č rne pa dekli- ' .ka zveza z zastavo. Vso to mno- : :ieo sta pozdravljala dva slavo- ' oka z iskrenim "Dabrodofli" in : x»nosno je gledala nanj raz viso- ' ;ega mlaja plapolajoča tr«>bojni-•a. Po prvih masah se je uvrstil •oičajni sprevod z Najsvetejšim b ninogobrojni vdeležbi vernega judstva. Vodil ga je pront tire- ; r<«r Einspieler z asistenco, nakar re bila slovesna s\". maša na protein. Po obhodu, kakor pri maši, ,e po požrtvovalnosti gral»štanj-:Uih pevk in pevcev pomnoženij' lomaČi pevski zbor prepeval pravy: epe cerkvene pesmi. Z himno i 'Lepa naša domovina" se je za-;ljučil prvi del slavnosti, nakar
0	vrli ginlci otvorili njen drugi lel. Prirel se je ljudski .shod. na .aterem je kot prvi govoril dr.
emer iz Roža. V svojem politič-j, letu govoru je pojasnjeval, da,', iko smo se doslej borili in trpeli' c za laž. da se borimo poslej tem , > 'lj za resnico, v sv. boju plebis-jta. Srčno je pobijal vse politič-
ugovore zlasti glede Srbov. , 'rugi govornik župnik Arnuš iz vutiuare vasi nam je v svojem iz-rstnem gospodarskem govoru na ■ »dlagi nemških izjav in «"asopi->>v v smešni in hkrati g-loboko-esni obliki narisal obupni polo-ij Nemške Avstrije in v primeri '. njo dosti ugodnejši položaj Jugoslavije. Sledila sta še dva na-duševalna govora dr. Lenarta iz
1	ari bora — ker je bil dr. Med-ed žal nujno zadržan — in pri-.rostega kmečkega «lekleta iz St. 'etra na Vašinjah. Ljudstvo je se govore z napeto pozornostjo loslušalo in z navdušenimi nied-
lici ter ploskanjem naznanjalo, !:i so mu govorniki govorili iz rca. Ljudstvo se kar ni moglo lo-j •iti od kraja in žal je bilo vsako-irur, da je shod tak*> hitro minul.' Ko se je še stavilo vprašanje, kam' e bomo odločili, je močno zaoril z množice en glas: Za Jugosla-j »*i jo! S tem se je krasno uspeli j •hod zaključil. Med govori in pri' >rosti zabavi so med seboj vrlo j ekmovali slov. šmihelski pevci in ^rodci iz Železne Kaple. Popoldne ie bil lep in jiomenrben prizor: , 'Vstajenju nasproti." Vsi so bili! < prireditvijo zelo zadovoljni.1 Dolinska prireditev je bil veli-J :anski kres v čast sv. Cirilu in Metodu, ki je ogrel tudi naša srca' a svetinje teh blagovestnikov: '.a krst in svobodo zlato.
"V
Kunštni so.
V Vrbi so dovolili letos iz ple-liscitnih razlogov, da smejo tja ! priti letoviščarji. Ko so začeli naj predvečer sv. Cirila in Metoda ?oreti kresovi, je teklo vse vrbsko! .prebivalstvo na Pililerjevo ogra-lo. odkoder je lep razgled po Rož-j ni dolini. Tujci so Vrbljane iz- ! praševali. kaj pomenijo ti ognji, n Vrbljani so jih poučevali, da so to nemški Johannisnaeht-feuer", s katerimi pošiljajo Nem-|t *i iz pasa A svojim sovernim bra- ] torn ognjene pozdrave. Isti dan ] pa so letali nemški orožniki po ; vrbski okolici okrog in gasili na predvečer sv. Cirila in Metoda < kresove, .katere so žgali Slovenci ] v pasu B.	]
1
Opeharili so revne invalide. f
I7 Celovca poročajo: Dne 13. julija zvečer so zasedli celovški < invalidi Bismarckschule in zaiČeli 1 razgrajati zoper vodjo te invalid- I ne šole, profesor Konigstorferja.' * Skicali so velik shod, katerega se i je vdeležilo približno 400 oseb.'1 Med govorom so želo ostro napa- t dali Konigstorferja, slišale so se 1 besede: Gauner, Einbrecher, ein-| sperren. aufhangen! Govorniki so 1 obdolžili Konigstorferja ponever-;a be in goljufije. Očitalo se mu je,'l da je zakladal z blagom invali- < dov najuglednejše družine v Ce-^i lovcu. Trdilo se je, da nosi gospa (i okr. glavarja dr. Kometterja še s danes eevdje, katere je dobila is c invalidne šole zastonj. Nadalje,'t da bivtsi deželni predsednik grof \ Lodron ie dane« ni plačal čevljev,'i
—.	I
katere je tam sprejel; nadalje, da je sprejel baron Kimburg čevlje itd. Soc. dem. podžupanu Pres-iienu se je očitalo, da je plačal za ubleko za celo svojo družino (D [>seb) 210 K. za eno otročjo obleko pa 19 K. O mesarju Koschitzu se je trdilo, da je dobil iz invalidne šole celo pohištvo, katerega še ni plačal; sumi se, da je plačal merodajne osebe s šunkami in klobasami. Tudi se je omenjal polkovnik Kahler. ki je dobil čevlje. .. Da v Nemški Avstriji pov-s*h1 smrdi, to vemo že dolgo, ali da tam opeharijo celo najbolj revne sloje, invalide, je pa res nezaslišano.
Ententa, pridi na pomoč Nemcem!
Po neki govorici so se Nemci pritožili pri ententni misiji v Celovcu. ker je nekdo odnesel nemške agitaeijske spise o nemški propagandi v A coni. Na to pritožbo so jim baje odgovorili: Za l>ožjo voljo, ali naj morda ententa postavi stražo pri vaših agitacij-skih spisih? — In Nemci so odšli kakor politi mački.
Slovenski shodi.
Iz Bistrice v Rožu poročajo: V nedeljo 27. junija se je zbralo 11a stotine vrlih Rožanov pod starodavno lipo sredi vasi. da tukaj v tej nekdanji nemški trdnjavi — danes popolnoma slovenski vasi — prvikrat manifestira za našo Jugoslavijo, za združitev vseh Jugoslovanov. Shod je otvoril domači župnik Ruprecht. (tovorniki dr. Arnejc, dr. Čemer. Brandtner in Špieer so storili svojo dolžnost. Med govori je svirala godba iz Bilčovsa. Sveč in Bistrice ptnl vodstvom nadučitelja Sulca. Pevski Zbor iz Sveč je pa krasno pre peval. Maloštevilni privandraui Nemci in nemčurji so pa še dan poprej pod Vodstvom tovarniških uradnikov, baje po navodilu iz Celovca, zbežali v planine. Čistti prav takti. Pfeiflfer, Schiller i. dr. so dali častno besedo, da ne bodn delovali proti Jugoslaviji. Pa kaj hočete, njihova žilica ne more mirovati in njihova častna beseda se ne more držati.
Iz Rude poročajo: Dne 4. julija je priredilo izobraževalno društvo shod in veselico v Lipici. Bilo je tam nad 350 ljudi. Govorili so: dve koroški dekleti, nadučitelj Močnik in domači župnik. Nekaj novega je bil našim ženskam ko-rajžni nastop obeh govornic, ka-terinio smo neprenehoma pritrjevali. Med govori je pel domači pevski zbor, pomnožen z voger-škim pevskim zborom. Igrale so se tudi tri igre. Dekleta so prav dobro igrale "Oj ta Polona!"; fantje ravnotako "Krčmarja pri zvitem rogu" in na vrh še Goren-čani silno smešno igro 44V ječi". Vspored je bil torej silno bogat, igralci zelo dobro izvežbani, toda žal: vso veselico je motil neugodno izbran prostor, ker je bližnji slap delal toliko šuma. Od shoda do shoda je večji obisk, zato pač smemo upati, da bo Ruda na dan glasovanja za vedno izbrisala madež, da je menda zelo nemčurska. Ne bo več Slovencev, ki bi se sramovali svojega slovenskega rodu. Bog daj!
m .	" f
Smrtna kosa.
Iz Galicije poročajo: Dne 26. junija smo spremili k zadnjemu počitku vdovo Marijo Kocijan, mater predsednice tukajšnjega Ženskega društva. Ni ji bilo usojeno dočakati tistega srečnega dneva, katerega že nestrpno čakamo vsi zavedni slovenski Korošci in katerega je tudi ona težko čakala, da bi mogla oddati svoj glas
za ljubljeno Jugoslavijo,
Iz Rinkol poročajo: Kar nenadoma je vzela smrt našega dolgoletnega cerkovnika Luka Davida pd. Kropivnika v petek 25. junijaj s seboj. Rajni je bil miroljuben in dober sosed. V času potrebe je redno stopil v boj za narod. Da bi tudi njegovi otroci bili taki kakor on do smrti! .
Iz Reberce poročajo: Na praznik sv. Petra in Pavla je bil na! čupnem pokopališču pokopan tu-j kajšr.ji kmet Matevž Hobel pdJ L'ernezelj v Podkraju. Pred kakimi desetimi leti se je pri požaru na Preboju, kjer je pomagal gasiti, močno prehladil in od tega ?asa je vedno bolehaL Lansko leto v jnniju je resno obolel, pa kmala zopet okreval in že se je sdelo, da je izven nevarnosti. To-
J
j da Bog je drugače sklenil. Dne 26. junija je zatisuil oči za vselej, j Bil je vzoren kmetovalec, skrben 1 oče in vrl narodnjak, odbornik ? beLske občine in cerkveni ključar! - na Rel»erei. Zapušča vdovo in več j 1 otrok različne starosti. Kako priljubljen je bil, je 'kazala velika j množica ljudi, ki se je zbrala od _ vseh strani, da ga spremlja k zad-a njemu počitku. V svojem nagrob-I nem govoru je komendator Žak:
1 priporočal rajnega v zgleil. 1___
Kje se nahajata FRANK in JO-' S ŽEF PLESTEXJAK? Donta '!| sta iz Žirovskega vrha. Zanju, j bi rada zvedela njuna sestra Je-j s. ra Plestenjak. omožena Aarhar. Pied 13. leti sta bila v Rock J Springs, Wvo. Vljudno prosim: cenjene rojake, ako kateri ve. za njun naslov, da mi ga na-*i znani, če pa sama bereta te vr-stice. ju prosim, da se mi ogla- j 1- sita na »podnji naslov, ker nji-;i »na imam s mročtii yt>*' važnih 1- reči. — Mrs. Jera Arhar. R. F. a D. Xo. 58, R. 1, Berlin, Md. a	(9-11—8)
i-
1: ___
lafttmba, fcMHa in najra&umvt nejia	'fl
3 domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp. imam vedno v salogt
po brespl&Sni MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Btattoa HEW YORK CITY.
^	I
Doctor
Moy — šttjm
Jc uspešno zdravil na- ^B , 1 duho. boijast, krajev jfiT * ! no strpnost, padavico A « / ter artne. jetrne. ImIm /	fa
' tne ali pljutne I*—^ 1 1 ■ V
zni, bolestne v i« lodru, bolečine t prsih, vnete ofl. noče, ' Toke sli križ, otekljaje, revmalizem. kožn« bolezni, izpuslaj«. ori tf. oslabelost. možke in ženske bolezni, slabs kri, brex operacije v najkrajšem taau po najnižji cenL 1'osku^ajU in h (m-
prižajte.
DOCTOR JIN Ft'KY MOY 308 Grant Street	Tittsbursh. Pa.
Uradn« ure: ob delavnih, c J 9. dopoldn« Ob nrdfljah in praznikih: <«1 5» dop"l-do S. zvečer. dn» do 1. pu poldne.
1 • "	m ii - y
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
aflHb	Dr. Koler tr naj -^H^^	itarejll alorvneki \	zdravnik. apec;a-^BUgM	Ust T Ptttsbursliu. ^■91 ' yf	ki Ima 2»-U*tik> ^HJk A	prakeo » zdravile \	n ju vaeh modklb ---^^	bolezni.
iftk	Zaetrupljenje kr
t1 zdravi j zim eo Trite m M. kt Ka 1« izum« I dr. prof. Erlit-h. f« Imate movill« ali ntenur-fkr po telesu v crlu, Izpadaiije Ua. bolestne v koelr S. pridne In laClatll vam lK>m krt. Ne takalte. ker ta b« i lezen ■« nuJeZe.
Vee mu*k? »tolerenl adravln po o-kraJAanl melodl. Kakor hitro ot>azlt« da vara prenebule zdrav>, ne fakaj te. temve« pridit* in laz vam n bom zopet povrnil.
Hydruaele all vodno kilo ozdravim v M. ur..a In sicer i.re* operacije.
Holeznl meburja, ki povzročajo bo lelne v krilu tn hrl>tu ln vfaelh tudi pri pufe'anju vod«, ozdravim m Suto-vcatlu.
J R^vmattfem. triranje. boler^ie o
I trhllni'.	Ikrofl« ln druce ko-
tne bolezni, ki naatanajo valed neAl-
»ti? krvi. oxilravlm t kratkem faau
nt p"trebno letati.
1'rmtne ur«: vaak dnn od t. ar« z]u-trnj J.i 8 zve/er: v umikih od i «tu-truj d . & o<>p<>ldne-. ob n«dalleb od j iliiirnl do 2. itopoldoa.
Najstarejši in največji slov. dnevnik v.Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, > članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto - - - $6.00 za pol leta - - - $3.50 za mesto New York za vse leto $7.00
i
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
■ TRA&ES fijS?) COUHČirfc
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
1 82 Cortlandt Street. New York Gilv.