/i^A §	/	Proletarci	vseh	dežel, združite se!
dmdshcu
5Tprayica
glasilo KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE STEVILKEi
Govor maršala Tita ob sprejemu delegatov 230 kmetijskih obdelovalnih zadrug v Makedoniji
Nota ministrstva zunanjih zadev FLRJ veleposlaništvu ZSSR v Beogradu Tovarna »Iskra« v Kranju že serijsko izdeluje kinoprojektorje Tekmovanje ljudsko-prosvetnih organizacij na čast II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije
Pomen prevzema poslov razdeljevanja, evidence in obračunavanja potrošniških nakaznic in blaga po Narodni banki FLRJ
Leto X.
Št. 185
Ljubljana, nedelja, 7. avgusta 1949
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 4.—
Govor maršala Tita ob sprejemu delegatov kmetijskih obdelovalnih zadrug v Makedoniji
,. Skoplje, 5. avgusta. — Med svojim b"'anjem v Skopi ju je tovariš Tito ®Piejel delegacijo 230 kmetijskih ob-“dovadnih zadrug iz raznih krajev Makedonije. Pri tem je imel tovariš tale govor:
»Tovariši in tovarišice! Rad bi vam Spregovoril nekaj besed o obdelovalcem zadružništvu na vasi in o njegova pomenu na splošno, posebej pa pri vas v Makedoniji.
Iz raznih poročil vaše vlade veni, *ako se je zadružništvo v makedonski *asi približno razvijalo in se razvija. Prišli smo do prepričanja, da je bila M vas uporabljena pravilna metoda stopanja v zadruge in da je poziv za Ustanavljanje in vstopanje v obdelo-v4lne zadruge kljub določenim teža-v'am našel v Makedoniji največji od-Z|v, da se ljudje združujejo in ustavljajo obdelovalne zadruge.
Predvsem naj vam povem, zakaj se lotili formiranja zadružništva. ?ato, tovariši in tovarišice, ker je to 5}vljenjska potreba naše države. V na-državi smo uresničili revolucijo, li-»'''idirali smo stari režim, nagnali Predstavnike starega reda ter njihove Pomagače in žandarje ter upostavili ®ov družbeni red. Kapitalizem v naši deželi smo v osnovi likvidirali, čeprav še ne dokončno, čeprav nekaj {jjegovih ostankov še imamo. Toda lah-*o bomo likvidirali tudi te ostanke, so vse osnovne gospodarske panoge naše dežele socialistične. Industrija je v rokah ljudstva, v socialističnem sektorju, kakor je tudi vsa Velika in mala trgovina, kakor so državni, oziroma ljudski tudi gozdovi in rudniki. Vse to ni več v rokah niti domačih, niti tujih kapitalistov, vse smo 'zeli v državne, ljudske roke. v socialistični sektor.
Ostal nam je še eden najvažnejših sektorjev našega gospodarstva, kmetij-jjS kot po večini privatni sektor. Kazujne se, da smo se morali tudi tu, jja tem gospodarskem sektorju, lotiti dela na nov način. Tisti stari način obdelovanja majhnih individualnih gospodarstev z zaostalim kmetijskim °rodjem in stroji ali brez njih ni mo-Sel in ne more več ustrezati sodobnemu novemu načinu ^proizvodnje in industrializaciji v naši deželi, naraščanju števila delavcev v naših tovarnah ln graditvi vedno novih tovarn, ki nenehno absorbirajo novo delovno silo. yd kod pa prihaja ta nova delovna sila v naše tovarne, v naša podjetja? *z vasi. Število kmetijskih delavcev se *rči, število industrijskih delavcev pa jjarašča. Našo deželo nameravamo glede industrije dvigniti tako, da bo ena “ajnaprednejših dežel. Toda nam je Potreben tudi kruh. Ljudje jedo zdaj čedalje več kruha, ker je čedalje več-Je število ljudi, ki sami kruha ne pri-delujejo, marveč delajo zdaj v industriji, izdelujejo stroje in druge industrijske izdelke.
Stari način gospodarjenja v kmeti j-r V« l?- s.°d°ben, ne prinaša tiste koristi, ki j0 lahko prinaša moderno in obdelovanje zemlje. Po-,	^a gre socializem tudi
c*	-	ie	večina	prebival-
L i Treba je pomagati našemu kmetu, našemu gospodarju na asi, da bo začel obdelovati svojo Zemijo koristneje, na nov način.
. Kako bomo to dosegli? Z združeva-v ,za,druge- y.} ^este, da smo z “fdbanu, kl smo j,h izdali, predvideli ustanavljanje vec tipov obdelovalnih zadrng, oziroma štiri tipe. Zanimivo, Pa tudi značilno je, da ljudje v nižje rste sploh ne vstopajo, marveč da Jaje ustanavljajo zadruge tretjega in 'etrtega tipa. To ustreza zavesti naših ‘Judi, ker razumejo, za kaj gre.
Toda, tovariši in tovarišice, ko smo >2S Podali in zahtevali od vas, da se
*	družite in ustanavljate obdelovalne Zadruge, smo hkrati prevzeli tudi ve-^*o obveznost, dolžnost, da vas zaradi modernejšega in koristnejšega obdelo-anja zemlje preskrbujemo s sodobna orodjem in stroji. Teh zadrug “•smo mogli začeti ustanavljati takoj Po končani vojni, leta 1945. ker vam jakrat ničesar nismo mogli dati. Ta-rat bi bil to samo začasen ukrep, ki bi rodil nobene koristi, marveč bi "Tiesel zmedo in najbrž povzročil pri "asih delovnih ljudeh na vasi veliko ^zaupanje do tega novega načina obdelovanja v kmetijstvu. Mi smo se lo-tega šele zdaj, to se pravi potem, perspektivo izdelovanja kmetijske-j orodja v naši deželi že imamo, ko sami izdelujemo potrebne kmetij-ha ^roje in orodje. Ta perspektiva “m kaže, da bomo že prihodnje leto, sp zaWjučku petletnega plana pa v Ve*y* meri, ustvarili vse možnosti, v®s bomo preskrbeli z vsem, kar rebujete, od najnavadnejšega orodno najsodobnejših kmetijskih stro-
je to potrebno, tovariši? Zato, Je zadruga nov tip gospodarstva,
ki prinaša tudi nov, moderen način kmetijskega gospodarjenja. Zato, ker naj bo produktivnost v zadrugah večja, zato, ker naj ljudje v zadrugah ne delajo s primitivnimi sredstvi in samo s svojo fizično močjo, marveč da polagoma, do največje možne mere preidejo na delo s stroji. Mi smo hoteli doseči, da bi naši ljudje na vasi z majhnim trudom obdelovali svoja polja, da pa bi pridelali več žita in drugih kmetijskih pridelkov. Mi vemo, da tudi vi hočete to prav kakor mi. Mi hočemo, da bo lahko naš delovni človek na vasi posvetil več svojega časa kulturnemu razvoju. To pa bo dosegel tako, da bo porabil manj fizične moči na polju, ker mu, ko bo uporabljal stroje, ne bo treba nenehoma delati od jutra do noči, marveč samo določeno število ur, vendar pa bodo sadovi tega dela daleč presegali sadove, ki jih je užival prej.
Letos se_ je pokazalo, da smo se res
o	pravem času lotili ustanavljanja zadrug, ker se je pri nas že čutilo, da je premalo kmetijskih pridelkov. To lahko vidite tudi v tem, da mora naša država, čeprav smo imeli lani precej dobro letino in čeprav je tudi letos, izvzemši nekatere dele Makedonije, letina dobra, zelo rigorozno ravnati pri odkupu žita in v vprašanju zbiranja fondov za prehrano prebivalstva po mestih. Ljudje pri nas zdaj namreč povsod delajo in treba jih je hraniti, imeti moramo fonde za prehrano. Pri nas, tovariši, slabo jedo tisti, ki so fizično sposobni, pa nočejo delati, in jedli bodo še slabse, če ne bodo delali, prišel pa bo čas, ko bodo jedli povsem slabo in ko jim bo predla še trša, kadar jim bomo popolnoma onemogočili sleherno špekulacijo.
Velik prirastek delavcev v naši industriji in na raznih deloviščih širom po naši državi povzroča tudi, da porabimo velike količine kmetijskih pridelkov. Od naših ljudi na vasi zahtevamo, da to razumejo. In to se lahko razume. Zato tega tu ne bom podrobno pojasnjeval. Mimogrede bi v zvezi s tem rad omenil, da se pri tem zbiranju kmetijskih pridelkov včasih dogajajo tudi nepravilnosti, ker se predpisi mnogih naših uredb, preden pridejo do spodaj, često napačno uporabljajo. Toda polagoma bomo tudi to popravili in to popravljamo.
Letos, tovariši in tovarišice, se je pokazalo, da je bil že skrajni čas, da se _ vstopanje v zadruge pospeši. Prepričan sem, da boste vi v Makedoniji glede na veliko število zadrug, ki so pri vas že ustanovljene, najbrž med prvimi republikami, ki bodo izpolnile nalogo glede vstopanja naših delovnih kmetov v zadruge.
Kar zadeva pomoč, ki jo za zdaj že lahko nudimo zadružništvu, je pre-cei učinkovita. Ta pomoč bo polagoma naraščala in v enem ali dveh letih bo tolikšna, kolikšna je sploh potrebna našim zadrugam in zadružnikom, iz-razena pa bo v kreditiranju in tehniki. Skratka, država upošteva zadružništvo prav tako, kakor upošteva graditev tovarn, elektrifikacijo in razne druge gospodarske sektorje naše dr-žave._
Videli ste, da smo, ko smo se lotili sestavljanja petletnega plana, planirali in obravnavali naše moči in naše možnosti ter sestavili plan. Zdaj pri nas vse planiramo, ker socializma brez plana ni mogoče zgraditi. V ta plan, ki smo ga sestavili in ki ga izpolnjujemo, pa je vključeno tudi kmetijstvo. Pri nas se mora delati vse po planu. Zato morajo tudi delovni ljudje na vasi, zadružniki iz na jnižjih do najvišjih zadrug, delati plansko, zastaviti si morajo plan in predvideti vse mogoče naloge, ki jih bodo izpolnjevali.
S	tem, da si zastavijo planske naloge, ki naj ustrezajo splošnemu planu zadružništva in kmetijstva pri nas, bodo lahko naše zadruge mnogo hitreje napredovale. Zadruga v Lazaropolju na primer je začela že prvi dan po ustanovitvi delati plansko, kakor tudi cela vrsta zadrug tu pri vas prav dobro dela po planu. Seveda ni težko ljudem
v	zadrugah prigovarjati, da je treba delati plansko, saj vsi naši zadružniki to popolnoma razumejo. Naši zadružniki vedo, da to ni le potrebno, marveč tudi nujno. Nasi zadružniki vedo, da je nujno, da si sestavijo plane, da delajo po planu, da se zavedajo, da je potrebno splosno planiranje, in da razumejo, da so sestavni del naše velike skupnosti narodov socialistične Jugoslavije. Če jim morda včasih posamezni ukrepi niso jasni, si moramo prizadevati, da jih bodo razumeli, ker ne bomo ničesar storili, kar _ bi škodovalo prebivalstvu naše socialistične domovine. Prav tako želimo dvigniti vaš življenjski standard, kakor tudi želimo dvigniti standard naših delavcev. Razume se, da to ne gre enakomerno povsod im v vseh republikah, niti v okrajih, včasih pa celo v vaseh ne. Toda
: ta enakomernost bo prišla takrat, ko : bomo imeli vsega, kar potrebujemo,
; vsega, s čimer vas je treba preskrbeti.
Tovariši in tovarišice! Zadruge so predvsem v vašem interesu, pa tndi v j interesu vsega našega prebivalstva, v ! interesu naše socialistične dežele kot j celote, ker je to način, da dobimo do-! volj kmetijskih pridelkov. Večje količine pridelkov bomo dobivali tudi tako, da bomo, kakor že delamo v vseh krajih naše države, izsuševali močvirja in jih spreminjali v rodovitno zemljo. Naša dežela ima zelo ugodno zemljepisno lego, in ko se bomo lahko uspešno borili tudi proti elementarnim nezgodam, a tudi to ni več tako daleč, se nam ne bo treba bati neurij in drugih nezgod in imeli bomo še več raznih kmetijskih pridelkov. Izsuševanje nam prinaša velikanske koristi, ker ne povečuje samo setvene površine, marveč je tudi velikega pomena za zdravje ljudstva. Tudi pogozdovanje je velikega pomena, ker pripomore, da se podnebje spremeni. V Makedoniji je mnogo goličav, ki jih moramo in^ moremo pogozditi. Tudi tu naj zadružniki sestavljajo svoje lokalne plane in marljivo pogozdujejo. Noben človek na vasi naj bi ne zamudil priložnosti, da kjer le more posadi kako rastlino. Toda najbolje je sestaviti plan, določiti, kje in koliko sadik bomo posadili, in rasle bodo. Kakor vidite, ubiramo pot, ki naj v vsakem pogledu zboljša življenjske pogoje naših ljudi.
Kadar govorimo o tem, ali so naši zadružniki, naši delovni kmetje, člani obdelovalnih zadrug, dobili tisto, kar naj imajo v novi socialistični državi, bi lahko rekli — če bi pozabili, na kakšne težave zadevamo — da niso dobili dovolj. Toda če zastavimo vprašanje tako, ali je država, ali je naša socialistična oblast d&!a dovolj glede na tisto, kar je mogla, tedaj je slehernemu jasno, da je dala vse, kar je mogla. Vi,^ tovariši, pa veste, kakšna je bila naša država, kaj smo podedovali, kako zaostala dežela je bila to, zlasti _ tu v Makedoniji. Vi veste, da smo imeli ob koncu vojne porušeno in opustošeno deželo. Mi, tovariši zadružniki, nismo imeli velikih trezorjev^ polnih zlata in tuje valute, s pomočjo česar bi bili kaj priskrbeli od zunaj. Tistega našega zlata, ki je v Ameriki in ki smo ga dobili, je bilo zelo malo, in dali smo ga za stroje. Trideset do štirideset tisoč kilogramov zlata ni nič za našo državo, ki dela z velikanskimi sredstvi. Zato je vse tisto, kar smo doslej storili in dosegli, indirektno ali direktno rezultat znoja naših delovnih ljudi v tovarnah, v mestih in na vasi. Naš delovni kmet je dajal pri odkupu žito tudi po nižji ceni, kakor bi ustrezala delu, ki ga je vložil, toda ta razlika je šla v dobro graditve naše dežele. Vam, kmetovalcem, smo pojasnili, da je to potrebno za zgraditev naših tovarn, za delavce, ki v njih delajo in izdelujejo izdelke, ki niso potrebni njim, marveč vam. In
vi	ste to razumeli, delali ste na svojih poljih, kakor je delal delavec v svojem podjetju. Zato je stvar, ki smo jo dosegli, delo vseh delovnih ljudi naše dežele.
V	novem, revolucionarnem obdobju, je najtežje, tovariši in tovarišice, spremeniti človeške običaje, dvigniti človeško zavest na višjo stopnjo, uposta-viti kolektivno zavest, doseči, da mislijo ljudje na skupne interese in da skupno delajo. Tudi v tem pogledu smo dosegli mnogo. Pri tem nam je bilo v _ začetku najteže. Razredni sovražnik je rovaril in imeli smo hudo razredno borbo. Iz pojasnil tovarišev, ki so tu govorili o razvoju svojih zadrug in o težavah, na katere so zadevali, smo videli, da je prišlo to do izraza tudi pri vas. To je, tovariši, borba z razrednim sovražnikom. Tega sovražnika še imamo, in zato bo borba s sovražniki zadružništva, s sovražniki kolektivnega dela, še srdita. To je borba z ostanki kapitalizma na vasis ki ^ jih uporabljajo razni sovražniki naše nove socialistične dežele. Upo-rabljajo jih tudi reakcionarji z Zahoda, a zdaj, žal, tudi informbirojevci z vzhoda, ker tudi le-ti nočejo,i da bi m' zgradili socializem. V tej propagandi proti nam so širili razne laži, govorili so, da pošiljamo žito tja in tja in mnoge druge laži. Toda mi smo povedali, kaj smo komu dali, in to ve vse_ naše ljudstvo. Mi nimamo pred našim ljudstvom nobene skrivnosti in ne bomo imeli pred njim nobenih skrivnosti. Vse stvari postavljamo in bomo postavljali odkrito, odkrito bomo govorili, kaj mislimo storiti, zahtevamo _pa, da nam tudi vi poveste, kaj mislite, da naj bi storili. Skratka, odnos med vlado in ljudstvom je zdaj drugačen in mora biti drugačen, kakor je bil prej. To je socialistični odnos.
Tovariši in tovarišice, mi smo zdaj v stiski, toda letos smo že na boljšem,
kakor pred dvema letoma, prihodnje leto pa bo še boljše. Kar zadeva položaj naših zadružnikov, bodo imeli, kakor sem rekel že malo prej, velikanske koristi, ko bodo premagali prve težave, ko bo dovolj strojev, delovne sile in drugih potrebščin. Začeli ste in začenjate z malim, zaradi česar morate zdaj fizično mnogo več delati. Mi pa vemo, da je vsak začetek težak. Prav tako pa tudi vemo, da bodo našj zadružniki ta začetek hitro premagali in videli dobrote, ki jih mnoge zadruge zdaj že vidijo. Ni nobeno naključje, da naše zadruge tako dobro uspevajo. Ne, to je dokaz, da lahko zadružništvo pri nas dobro uspeva.
Dalje, pri ustanavljanju zadrug imejmo pred očmi tudi tisto drugo važno nalogo, ki se preko zadrug posredno uresničuje, in sicer, da se. sprosti presežek delovne sile na vasi za delo v tovarnah. Mi zahtevamo mnogo delovne sile z vasi za delo v naših podjetjih. Toda ta delovna sila že zdaj noče iti v tovarne, ker tudi na vasi ni dovolj delovne sile. Na vasi pa je ni dovolj zato, ker ni strojev, ki bi to delovno silo zamenjali. Delovna sila se zlasti razsipa tam, kjer imamo individualna gospodarstva, ker se na njih neracionalno izkorišča tudi tista sila, ki je na vasi. Zakaj? Zato, ker ima en kmet več delovne sile in manj zemlje, drugi pa ima premalo delovne sile, a več zemlje. Zemlja prvega ostane neobdelana, pri drugem pa je delovna sila premalo izkoriščena. Mi hočemo in bomo dosegli, in mislim, da se s tem vsi strinjate, da bodo naše zadruge sproščevale čedalje več delovne sile na vasi za delo v tovarnah. Čemu pa bo vam presežek delovne sile, ko dobite stroje? Zadostovalo vam bo določeno število za delo sposobnih zadružnikov, da boste obdelovali zemljo in opravljali druge posle ter se pri tem pravilno razvijali. Presežek delovne sile boste lahko poslali v tovarne, v razna podjetja in druge ustanove. Tako bodo zadruge rezervoar, iz katerega bo prihajalo Čedalje več delovne sile. Nikar pa ne mislite, tovariši, da bodo tisti, ki pojdejo v tovarne, živeli slabše, kakor oni, ki bodo ostali v zadrugah. Pri nas se dela po planu, pri nas skrbimo za plansko preskrbovanje ljudi, in skrbeli bomo, da bodo naši delovni ljudje povsod, kjer delajo, dobivali tisto, kar jim gre po njihovih sposobnostih in delu. dokler ne bomo prišli tako daleč, da bodo naši ljudje prejemali ne po količini dela in sposobnosti, marvpč po svojih potrebah. To nam bo omogočeno takrat, ko bo vsega dovolj.
Tovariši zadružniki, ki so tu pred nami govorili o ovirah, ki so jim jih povzročali razni sovražniki socializma na vasi, so nam pokazali, kako se sami borite proti temu sovražniku. Nas obrekujejo, da smo kapitalistična dežela, da smo pustili kulake, da gospodarijo v naši deželi itd. itd. To so samo klavrni poskusi, da hi zanesli med naše ljudi zmedo. Vi veste, da to ni res, in vj na vasi sami obračunavate s tistimi, ki vas_ ovirajo v graditvi socializma. Pravim vam, tovariši, da bo vlada srečna, če boste budni in če boste onemogočili slehernega, kdor skuša kaj storiti in vas v vašem delu ovirati. Nihče vas ne more ovirati v tem, da se borite proti tistim, ki hočejo zavirati pravilni in nagli razvoj našega kmetijstva in dviganje zadrug na višjo stopnjo, na stopnjo, na kateri bodo naši delovni kmetje - zadružniki bolje delali, na kateri bodo bolje preskrbljeni in bodo imeli več plodov svojega dela. To sem vam povedal zato, da vas razne klevete in parole od zunaj ne bodo nikoli zbegale, zato, ker ne smete dovoliti, da bi vas ovirale pri vašem delu in da bi le za trenutek verjeli, da je v tistem, kar govore od zunaj, le trohica resnice.
Vi veste, da pri nas nimamo kulaške komunistične partije, kakor govore oni, veste pa tudi, da kulaki pri nas nimajo nobene glavne besede. Tu in tam se pojavljajo ti kapitalistični elementi, ki pa so kratko in malo paralizirani, onemogočeni, da bi storili ka- j kršno koli škodo večjega pomena. Mi j imamo ljudsko oblast in varnostne or- 1 gane, ki bodo skrbeli za to, vi pa jim morate pri tem pomagati. A teh tako imenovanih »kulaških elementov«, ki nas še ovirajo, ni mnogo. Bilo bi napačno misliti,^ da je naziv »kulaški element« splošen naziv za vsakogar, ki 'majo ali 15 hektarov zemlje. Ne tovariši, to je pojem sovražnika socializma — to je naziv za kapitalistične elemente na vasi. Ne moremo namreč reči, kje je meja med srednjim kmetom in »kulakom«. Ne moremo reči, da je srednji kmet tisti, ki ima 8 do 10 ha zemlje, kulak pa tisti, ki je ima 10 do 15 ali še več hektarov. Tako ne moremo potegniti meje. Mejo določimo takole: kdo je za socializem, kdo pa proti njemu. Če je kdo proti socia-
lizmu, je njegov sovražnik in se prav nič ne razlikuje od »kulaka«, čeprav nima niti pedi zemlje. Gre torej samo za to in zdaj se stvar postavlja tako
—	kdo je za, a kdo proti socializmu. Če je proti, je sovražnik in moramo ga onemogočiti. Razen tega, ko že govorimo o tem kriteriju za določitev »kulaških elementov« po količini hektarov, vam moram povedati še nekaj: po svoji rodovitnosti in bogastvu niso vsi naši kraji na isti stopnji. Če bi
o	kom danes v Makedoniji rekli, da je »kulak«, ker ima 12 ha zemlje, bi tega kriterija v Vojvodini ne mogli uporabiti, ker je tam tak zemljiški posestnik srednji kmet. Mi smo na primer dali našim kolonistom, ki so prišli v Vojvodino iz Bosne, Hercegovine, Like in drugih krajev, po 10 ha zemlje. S tem, tovariši, nismo ustvarili kulakov. Dali smo jim toliko zemlje zato, ker je to najzmernejši del zemljišča in hkrati meja gospodarstva, na kateri lahko človek svoje kmetijsko delo pošteno in dobro razvija. Čisto drobnih gospodarstev nismo hoteli upostavljati. Čemu nam bo namreč siromak? Na manjšem zemljišču bi ne pridelal kruha niti zase, in morali bi ga vzeti drugod, da bi mu ga dali. Zakaj naj bi potemtakem ta kolonist, ker ima 10 ha, postal kulak? To torej ne more biti kriterij in ne moremo reči, da je kdo »kulaški element« zato, ker ima nektar več ali manj, marveč moramo vzeti za merilo samo vprašanje, ali je za našo novo družbo, za novo socialistično Jugoslavijo, ali je^za to, da v obdelovalni zadrugi pošteno dela itd. Vsi tisti ljudje v naši deželi, ki hočejo pošteno delati in ki nimajo skomin, da bi si pridobili bogastvo na račun drugih ljudi, in ki hočejo delati z lastnimi rokami in prispevati k splošni skupnosti, v kateri žive, ki se izenačujejo z ostalimi državljani naše dežele, vsi ti so državljani naše socialistične dežele in jih ne moremo imenovati »kulake« ali podobno, pa čeprav imajo 15 ali še več hektarov. Tak človek to ni hotel biti, tak človek hoče pošteno delati, zdaj je zadružnik, enakopraven član zadruge, toda samo v primeru, če je pošten zadružnik. Na drugi strani pa imamo tudi ljudi v krajih, v katerih je bilo mnogo bogatih kmetov, ki smo jim z agrarno reformo skrčili posestvo od 100 ali 200 ha na 30 ha, ostalo pa smo dali kmetom brez zemlje. Mnogi izmed njih so se potuhnili in izkoriščajo sleherno priložnost, v kateri lahko škodujejo naši novi državi. Zato smo tiste izmed njih, ki so to zaslužili, vtaknili tja, kamor sodijo. Mnogi izmed njih so se spametovali, ko so spoznali, da se tu ne da nič več storiti, je pa še precej takih ljudi, ki upajo, da se bo pri nas nekaj spremenilo, in rovarijo. Pa tudi s temi bomo obračunali. To so elementi na vasi, ki so ostanki kapitalizma; z njimi se morajo boriti ne le organi državne varnosti, marveč vsi delovni ljudje na vasi.
Tovariši in tovarišice, naše težave poznate, težave imamo in imeli jih bomo najbrž tudi še prihodnje leto. Mi vemo, kaj imamo na razpolago, ne moremo pa vedeti, na kakšne nepričakovane težave lahko naletimo. Takš-ne težave nam namreč delajo iz dneva v dan. Odpovedujejo nam pogodbe, ne dobavljajo nam strojev, ki so bili izdelani za nas in plačani itd. itd. Če takšne težave nastanejo, moramo v takšnem trenutku storiti vse, da dobi-" mo iz naše dežele proizvode, ki jih lahko izvozimo in kupimo zanje na drugi strani, kar potrebujemo. Znani so vam primeri težav, ki so nam jih delale vzhodne dežele. Takrat smo morali kupiti, kar potrebujemo, v kapitalističnih deželah. Zato zahtevamo od vas, zadružnikov, da redite čimveč živine, da pridelujete čimveč raznih kmetijskih pridelkov, da bomo te težave. ki nastajajo in ki utegnejo nastati letos ali prihodnje leto, laže prebrodili in da bomo izpolnili velike obveznosti, ki jih imamo glede prehrane vsega našega prebivalstva. Pri vas v Makedoniji ima ovčereja veliko bodočnost in morate jo razvijati. Ovčereja je važna tudi za prehrano ljudi, _ prav tako pa tudi za preskrbo naše industrije s surovinami, kajti za volno, ki jo kupujemo v raznih državah, plačujemo znatne vsote v dolarski valuti. Še vedno kupujemo tudi bombaž, a tudi ta industrijska kultura bi se tu lahko še bolj razširila. Naša industrija, a mi imamo močno tekstilno industrijo, obratuje noč in dan in za njo so nam potrebne velikanske količine surovin, bombaža, volne itd. Prizadevajte si, tovariši, da nas boste čimprej rešili teh velikih težav in da nam ne bo treba več plačevati dragocenih valut za stvari, ki jih lahko sami pridobivamo doma, da bomo lahko zanje kupovali tisto, česar pri nas ni. Vaša dolžnost, zadružniki, je, da dast*
Nadaljevanje na 2. strani.
Nota zunanjega ministrstva vlade FLRJ ve eposiamitvu ZSSR v Beogradu
Beograd, 6. avg. (Tanjug.) Zunanje ministrstvo vlade FLRJ je izročilo poszamštvu ZSSR v Beogradu tole noto:
V zvezi z noto veleposlaništva Zveze sovjetskih socialističnih republik v Beogradu, št, 166 z dne 19. julija 1949, ob protestni noti vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije vladam ZSSR, ZDA, Združenega kraljestva in rrancije proti pariškim sklepom Sveta zunanjih ministrov v zvezi s pogodbo o Avstriji sporoča vlada FLRJ vladi ZSSR tole:
Vlada ZSSR je v omenjeni noti vele poslaništva zavrnila protest vlade FLRJ, da so bile s pariškimi sklepi Sveta zunanjih ministrov brez sleherne motivacije zavrnjene upravičene teritorialne zahteve do Avstrije glede delov ozemlja s slovenskim prebivalstvom kakor tudi jugoslovanske zahteve glede reparacij, da so bili sklepi sprejeti brez predhodnega posvetovanja s predstavniki vlade FLRJ, da so krivični in neutemeljeni in da nasprotujejo demokratičnim načelom o samoodločbi narodov in odgovornosti za storjene vojne zločine in opustošenja ter da zadajajo hud udarec mednarodnemu sodelovanju v tem delu Evrope. Vlada ZSSR je pri tem, ko je zavrnila protest vlade FLRJ, navedla kot edini vzrok popolnoma izmišljeno trditev, da se je vlada FLRJ že leta 1947. tajno, za hrbtom vlade ZSSR sporazumevala z vlado Velike Britanije o teritorialnih in ekonomskih zahtevah Jugoslavije do Avstrije. Vlada ZSSR v omenjeni noti veleposlaništva dalje trdi, da je baje »samo zaradi naporov ZSSR Svet zunanjih ministrov sprejel sklep o zaščiti pravic slovenske in hrvatske nacionalne manjšine v Avstriji« kakor tudi sklep »o izročitvi Jugoslaviji avstrijskega premoženja, pravic in interesov na jugoslovanskem ozemlju«.
Vladi ZSSR pa je dobro znano, da ni bilo med vlado FLRJ in vlado Združenega kraljestva oziroma vladami zapad-nih držav nobenih tajnih pogajanj za hrbtom ZSSR o vprašanju pogodbe z Avstrijo. Vladi ZSSR je tudi znano, da so predstavniki ZSSR gg. Molotov, Višinski, Gusev, Novikov in Zarubin že od začetka leta 1946. vztrajali na tem, naj se upravičene teritorialne, reparacijske in druge zahteve Jugoslavije do Avstrije znižajo. Vlada FLRJ je s svoje strani prispevala dokaze, da je pripravljena na sporazumno rešitev, da bi se ohranil mir. Sovjetski vladi je tudi znano, da je avstrijski tisk večkrat objavil vest o dozdevni obljubi, ki jo je dal Stalin predsedniku republike Avstrije g. Rennerju o garanciji avstrijskih meja iz leta 1938. Toda sovjetska vlada ni te vesti nikoli demantirala. Sovjetski predstavniki so vladi FLRJ svetovali, naj skuša sama doseči o tem vprašanju sporazum z za-padnimi državami, kar je vladi ZSSR
Nadaljevanje e I. etranl
naši socialistični državi dovolj raznih pridelkov za industrijo in prehrano, brž pa. ko bodo naše tovarne obratovale s polno zmogljivostjo, bomo lahko zadostili vsem vašim potrebam. Prepričan sera, da bomo v enem ali dveh letih oziroma ob koncu naše prve petletke čutili velikanske rezultate novega načina gospodarstva v naši deželi tudi na vasi. v kmetijstvu, kajti naše zadruge bomo lahko preskrbeli z novimi stroji in potrebnim kmetijskim orodjem.
Tovariši in tovarišice zadružniki! Pri vašem delu za izpoponjevanje in napredek vaših zadrug vam želim obilo uspeha, kakor želim obilo uspeha tudi_ tistim, ki delajo za ustanav-ljanje in nadaljnji razvoj naših zadrug po krajih, kjer jih še ni. Sleherni izmed vas naj bo dober propagator za ustanavljanje novih zadrug, zadruge pa naj bodo zgled in naj vzpodbujajo tiste ljudi, ki še stoje izven njih, da bodo vstopili v zadruge. To bo namreč koristilo predvsem vam samim in vaši ljudski republiki, hkrati pa tudi vsej naši državni skupnosti.«
Besede maršala Tita so pozdravili predstavniki makedonskih zadružnikov z dolgotrajnim vzklikanjem naši Partiji, maršalu Titu in socialistični Jugoslaviji'.
tudi zelo dobro znano. O vseh predlogih z jugoslovanske strani in o pogajanjih je bila torej vlada ZSSR vnaprej in naknadno obveščena. 0 predlogih vlade FLRJ, ki so bili 14. julija 1947 predloženi angleškemu ministru Noerlu Backe-ru, je bila vlada ZSSR obveščena 20. aprila 1947 s pismom, poslanim g. A. Višinskemu, kakor tudi v razgovorih, ki so bili tiste dni v Moskvi med jugoslovansko delegacijo in odgovornimi predstavniki ZSSR. Tem bolj neresnična in absurdna je v noti veleposlaništva ZSSR navedena trditev, da je sovjetska vlada slučajno zvedela za kompromisni predlog vlade FLRJ, čeprav jo je, kakor jasno sledi iz dejstev, vlada FLRJ o njem uradno obvestila malodane dva meseca vnaprej.
Vlada ZSSR ni niti poskusila pojasniti, po kakšni logiki so sovjetski predstavniki tja do pariških sklepov, še celi dve leti po dozdevnih tajnih pogajanjih vlade FLRJ z zapadnimi državami, v polni meri podpirali vse jugoslovanske zahteve do Avstrije in zakaj se je vlada ZSSR še nadalje posvetovala z vlado FLRJ o nastopih jugoslovanskih predstavnikov kakor tudi o obsegu jugoslovanskih zahtev. Vlada ZSSR Se v svojem odgovoru niti z besedico ni dotaknila vprašanja, kako in na podlagi katerih novih momentov je prišlo do tako radikalne in načelne spremembe stališča ZSSR v Parizu leta 1949. o vprašanju upravičenih zahtev Jugoslavije do Avstrije. Vlada ZSSR tudi ni pojasnila, kaj je zakrivilo ljudstvo Slovenske Koroške, da ga je vlada ZSSR kaznovala, čeprav se je tako vztrajno in požrtvovalno borilo in se bori za svojo svobodo, nacionalno združitev in priključitev k svoji socialistični domovini, za osvoboditev izpod imperialističnega germanizatorskega jarma. Vlada ZSSR skuša opravičiti svoje sodelovanje v krivičnem pariškem diktatu s svojimi dozdevnimi napori, da bi slovenski in hrvatski manjšini v Avstriji zagotovila manjšinsko zaščito, kakor tudi z dozdevnim prizadevanjem, da bi bilo avstrijsko premoženje na jugoslovanskem ozemlju izročeno Jugoslaviji. Vlada FLRJ pa z ogorčenjem ugotavlja, da je garancija zaščite manjšinskih pravic po pariškem sklepu, v katero je privolil tudi predstavnik ZSSR, prav ista, ki so jo zapadne'države skozi tri leta podtikale Jugoslaviji namesto resnične svobode in resničnih nacionalnih pravic koroških Slovencev in Hrvatov v Avstriji in sicer po vzorcu »manjšinske zaščite«, ki jo je dala imperialistična saintgermainska pogodba po prvi svetovni vojni. Ta tako imenovana garancija manjšinskih pravic pomeni samo nadaljnjo nasilno germanizacijo slovenske in hrvatske nacionalne manjšine v Avstriji.
Kar pa zadeva sklepe o izročitvi avstrijskega imetja v FLRJ Jugoslaviji, imetja, ki naj se izroči Jugoslaviji baje zaradi prizadevanja ZSSR, mora vlada FLRJ spomniti vlado ZSSR, da je francoski minister Bidault že leta 1947. v Moskvi predlagal, naj se to imetje izroči Jugoslaviji namesto reparacij, s katerimi naj bi bil poravnan vsaj neznaten del škode in opustošenja, ki so ga narodi Jugoslavije utrpeli med vojno zaradi akcij nemško-avstrijskih fašističnih okupacijskih sil. Vse avstrijsko premoženje v Jugoslaviji pa je vredno okoli 9 milijonov dolarjev ZDA iz leta 1938., kar je samo neznaten del v primeri z velikansko škodo, ki jo je Avstrija na strani hitlerjevske Nemčije med vojno povzročila Jugoslaviji Treba je upoštevati, da je Avstrija odpeljala iz Jugoslavije samo blaga v vrednosti 180 milijonov dolarjev, če ne računamo strašnega razdejanja in opustošenja, povzročenega v sami deželi.
Ni torej resnična v noti veleposlaništva navedena trditev, da je vlada
ZSSR zaščitila interese slovenske in j hrvatske manjšine v Avstriji ali izposlovala nekaj v dobro FLRJ, marveč je nasprotno točno, da je vlada ZSSR na račun popolne opustitve zaščite pravičnih zahtev malega zasužnjenega naroda in utemeljenih terjatev socialistične dežele kot žrtve agresije in zveste zaveznice ZSSR in protihitlerjevske koalicije med vojno, sklenila z zapadnimi državami diktat, podoben imperialističnemu diktatu v Saint Germainu, upoštevajoč samo svoje ozke interese.
Toda pariški sklepi, s katerimi je zadoščeno zahtevam in s katerimi so zagotovljeni interesii ZSSR, popolnoma pa prezrti interesi Jugoslavije, kažejo na to, da sovjetski predstavniki pred sprejetjem pariških sklepov niso zastopali upravičenih interesov Jugoslavije iz kakih načelnih in političnih vzrokov in iz prepričanja, da so jugoslovanske zahteve pravične, marveč, nasprotno, zato, da bi jih lahko v določenem trenutku uporabili kot drobiž v trgovanju z zapadnimi državami za uresničenje svojih lastnih zahtev, ne glede na interese Jugoslavije in v škodo Jugoslavije. Dejstvo je, da šef sovjetske delegacije v Parizu ni sprejel predstavnika FLRJ, s čimer je bilo vladi FLRJ onemogočeno, da bi pojasnila_ svoje stališče v vprašanjih, ki so zanjo in za narode Jugoslavije tako važna. To kaže tudi na to, da je ZSSR privolila v pariški diktat po vnaprej zasnovanem načrtu. Zato je tem hujša in tembolj licemerska v noti veleposlaništva ZSSR navedena neresnica, da sovjetska vlada baje ne ve, »kakšne koncesije je dala jugoslovanska vlada na račun nacionalnih pravic Jugoslavije«, kajti tako sovjetska vlada dejansko brezuspešno skuša prikriti lastne koncesije, ki jih je dala zapadnim državam v škodo Jugoslavije.
Vlada FLRJ odgovora vlade ZSSR na^ svoj protest ne more presojati drugače kot poskus, da bi se z obrekovanjem na račun jugoslovanske vlade nekoliko omilil mučni vtis, ki ga je napravil na ves napredni in demokratični svet korak vlade ZSSR, g katerim so bili prodani interesi slovenskega ljudstva na Koroškem in izigrane pravične zahteve socialistične Jugoslavije. To, da se je izneverila načelom, ki so jih razglašali in dotlej zagovarjali predstavniki ZSSR v odnosu do pravičnih zahtev FLRJ do Avstrije, načel samoodločbe narodov in enakopravnih odnosov med narodi, skuša sovjetska vlada brezuspešno opravičiti tako, da je prevalila svojo krivdo na jugoslovansko vlado. Takšna premišljena obtožba vlade FLRJ za ta nedemokratični in neopravičeni korak, ki ga je storila vlada ZSSR, je v nobenem primeru ne bo in ne more opravičiti niti pred svetovno demokratično javnostjo^ še man) pa pred narodi Jugoslavije in Koroškimi Slovenci.
Dosledna in vztrajna borba in prizadevanje vlade FLRJ, da bi se uresničili upravičeni nacionalni interesi narodov Jugoslavije, da bi se popolnoma osvobodili, združili in dosegli neodvisnost, ta borba že med drugo svetovno vojno in po vojni na vseh mednarodnih konferencah in pred vsemi mednarodnimi forumi je tako splošno znano dejstvo, da klevete o dozdevnih tajnih sporazumevanjih vlade FLRJ z zapadnimi državami na račun živega telesa naših narodov, koroških Slovencev, ne bodo in ne morejo nikogar preslepiti. Narodi Jugoslavije, pa tudi vlada FLRJ, so bili pripravljeni na žrtve, če bi bile neogibne, da bi se ohranil mir v svetu, hočejo in zahtevajo pa, da prispevajo žrtve zavestno, in ne morejo dovoliti, da bi kdor koli trgoval z njihovimi interesi in na njihov račun.
Za takšne nedemokratične in popolnoma neutemeljene ukrepe vlade ZSSR, s katerimi je bila storjena velika krivica socialistični deželi in zasužnjenemu delu njenih narodov, ukrepe, ki nasprotujejo in pomenijo opustitev načel samoodločbe narodov, enakopravnih odnosov med narodi in deželami kakor tudi načel odgovornosti za storjene vojne zločine in opustošenje, nosi odgovornost pred zgodovino, pred svetovno demokratično jav-
Sporočilo bolgarske vlade generalnemu sekretariatu OZN
Bolgarske oblasti so podvzele vse potrebne ukrepe
da preprečijo prehajanje bolgarsko-grške meje v obeh smereh
Lake Succes, 6. avg. Dopisnik Tan-
juga javlja: Vlada Ljudske republike >ls
Bolgarije je poslala generalnemu sekretarju Organizacije ZN pismo sledeče vsebine:
»Ker smo informirani o vsebini pisma, ki' ga je 4. maja 1949 poslal Vaši ekscelenci stalni predstavnik Grčije pri Organizaciji ZN g. Kiru, smatra mini-
ster zunanjih zadev LR Bolgarije, & je prisiljen najostreje protestirati proti vsebini tega pisma, ki je popolnoma lažno in ne odgovarja resnici. Minister zunanjih zadev LR Bolgarije želi še enkrat poudariti, da so bolgarske eb-lasti podvzele vse potrebne mere, la bi preprečile vsako prehajanje bolgai-sko-grške meje v obeh smereh.«
!
Položaj v Kantonu je vedno težji
Visoki Kuomintangovi uradniki kaže na vse strani
Šanghaj, 6. avgusta. Agencija Nova Kitajska poroča:
Potniki, ki so pred kratkim prišli iz Kantona v Šanghaj, opisujejo zmešnjavo v tem mestu.
Visoki Kuomintangovi uradniki se zatekajo k vsem sredstvom, samo da bi se vkrcali na ladje in letala, ki vozijo proti Formozi in Čungkingu. Tisti, ki so ostali v Kantonu, so postali najboljši gostje nočnih lokalov, javnih hiš in igralnic, ki delajo dobre kupčije, od kar so veliki glavarji Kuomintanga pobegnili v Kanton. Danes je v Kantonu 40 igralnic.
Nad 50.000 Kuomintangovi h nižjih oficirjev, uradnikov in vojakov ni
dobilo plače že tri mesece- Cene *® poskočile desetkrat v prvih deseti” dneh po izdaji tako imenovanega »sr®" brnega juana«, ki ga pa trgovci D®’ čejo sprejemati.
študenti, ki so jih zvabili v K*®* ton z različnimi obljubami Kuoffli®' tangove propagande, so sedaj v zel® težkih razmerah. V Kuomintangov® vojsko so vtaknili okrog 25.000 študentov. Številne profesorje in študent® univerze Sun Jat Sen v Kantonu j8 Kuomintangova tajna policija 25. j®( '■ja zaprla. Iz Kantona prihajajo®1 potniki pripovedujejo, da prebival" stvo Kantona komaj čaka narodu®-osvobodilno armado.
Sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko o delu mešanih obmejnih komisij
Beograd, 6. avgusta. (Tanjug)- Na pobudo vlade FLRJ -so bila od 1. do 5. avgusta v Subotici med jugoslovansko in madžarsko delegacijo pogajanja za sklenitev sporazuma o delu mešanih komisij za preiskovanje in ugotavljanje incidentov. Sporazum je bil podpisan 5. avgusta in namerava ustvariti pogoje, da bi se preprečili obmejni incidenti i!n normaliziral po" ložaj na jugoslovansko - madžarski meji.
S tem sporazumom st se vladi med drugim obvezali, da bosta storili vse potrebne ukrepe učinkovitega in trajnega značaja, da bi' odstranili vse vzroke in povode obmejnih incidentov. S sporazumom so urejene tudi vse formalnosti, ki jih je treba storiti v primeru obmejnih incidentov.
Sporazum je bil sklenjen na nedoločen čas in bo veljal leto dni po njegovi odpovedi od ene izmed držav podpisnic.
Z VSEGA SVETA
HAAG. Nizozemski tisk šipe, da amer. monopolisti vedno bolj prodijo v niz. kolonijo Surinam. Američani so si pridobili pravico izvažati velikanske količine boksita za proizvodnjo aluminija po dosti nižji ceni kot le na svetovnem tržišču. Američani izvažajo iz bunnama tudi zlato !n dragocen -vadbeni les, hkrati pa preplavljajo to nizozem kolonijo z manjvrednim blagom. Listi nrav talona gla.san.10, da investirajo Američani velikanske vsote v razne plantaže, ki *o bile prej'v nizozemski upravi, in da brutalno tz-r Jvn?,V.erlen(> delovno silo Surinama. LIZBONA. — Portugalska skupščina je z SO glasovi proti trem ratificirala -tiantski pakt. V razpravi, ki je bila pred glasova-njem, je predsednik Salazar opravičeval pristop Portugalske k paktu in izrazil globoko obžalovanje, da v pakt še ni vključena Francova Spanca.
V Parizu so odprli jugoslovansko informacijsko agencijo
Pariz, 6. avgusta (Tanjug). Te dfli so v Parizu odprli jugoslovansko i®-formacijsko agencijo, ki ima čitalni®® m prodajalno jugoslovanskih knji?' časopisov m listov ter prodajalno raj" ličnih predmetov jugoslovanskega ljudskega ročnega dela in fotografij o Ju' goslaviji. Prodajalna knjig ima juž°' slovanske izdaje v francoskem jezik® in drugih tujih jezikih.
Prav tako bo agencija oiganiziral® razstave fotografij o življenju in del® delovnih ljudi Jugoslavije pri graditvi socialistične domovine. Prva, v prostorih agencije odprta razstava,’ kaže ob> roženo borbo, ki so jo jugoslovanski narodi vodili pod vodstvom KPJ proti fašističnemu okupatorju, nato pa delov-ne zmage delovnih ljudi v borbi & izpolnitev petletnega plana in zgraditev socializma v državi.
Uspešna borba francoskih delavcev
za premije za letni dopust
nostjo, pred narodi Jugoslavije in pred koroškimi Slovenci sovjetska vlada Poskus vlade ZSSR, da bi za takšne ®voie ukrepe prevalila krivdo na vlado FLRJ, je samo nova sovražna (testa, huda žalitev, ki jo vlada FLRJ z globokim ogorčenjem odklanja. Vlada FLRJ 7 celoti pri svojem protestu in zahtevah ki jih je poslala 22. junija 1949 vladam ZSSR, ZDA, Velike Britanije in' Francije, in vztraja na tem, naj Svet ministrov upravičene zahteve FLRJ do Avstrije znova preuči in sprejme pravičen sklep, ob sodelovanju in posvetovanju s predstavniki vlade FLRJ.
Pariz, 6. avgusta (Tanjug). Francoski® delavcem, ki pod vodstvom sindikalni® organizacij nadaljujejo borbo, da bi dobili premijo 5000 frankov za letni doj pust, je uspelo, da so že v celi vrs® podjetij prisilili delodajalce, da so spr®-jeli njihove zahteve.
Delavci se morajo zahvaliti svoji en®! nosti, da so izvojevali premije za let®! dopust v papirnici v Piteauxu, v tovaf® »Emide« v Piteauxu in v tovarni čok®1 lade v Saint-Etiennu. Delavcem tekstilnih podjetij »Hartman« v departmaj® Haut Rhin je uspelo izvojevati premii® 6000 frankov, v več podjetjih in upravnih ustanovah pa so delavci in uslužbenci prisilili delodajalce, da so jim ** letni dopust plačali premije od 2000 do 4000 frankov. Da bi delavci dobili pre" mije, organizirajo vsakodnevne kratke stavke v tovarnah in ustanovah.
CSR 'P ho udeležila sejma v Barij«
K'!"- . <?: <*vg. (Tanjug). RadijsJ®8 postaja Milano poroča, da se je Češkoslovaška prijavila za udeležbo ®8 13. razstavi' »Fiera d| Levante« v Bariju. Razstavila bo najvažnejše proi®" vode «voje industrije.'
Informbirojevske spletke z grškim osvobodilnim gibanjem m protijugoslovanske klevete
>< ooo<
Zadnje dni voditelji grške Kompnr-tije vodijo proti novi Jugoslaviji po-jačene klevetniško gonjo, da bi tako prikrili svoje umazane načrte o likvidaciji grškega osvobodilnega gibanja. Znano je, da je radijska postaja »Svobodna Grčija« prejšnji mesec objavila ogabno izmišljotino, češ da so monar-hofašisti na Kajmakčalanu napadli borce grške Demokratične armade z jugoslovanskega ozemlja in da so se o tem dogovorili na sestanku s »srbskimi« oficirji, ki da so mu »prisostvovali tudi angleški in ameriški oficirji«. Takim izmišljotinam so seveda šli na roko tudi imperialisti. V njihovem interesu Je, da zabijejo čim večjo za-gvozdo v razpoko, ki je nastala v demokratičnem in protiimperialističnem taboru. Tiskovni oddelek OZN je namreč objavil izmišljeno sporočilo, da so se opazovalci Balkanske komisije OZN pri mejnem kamnu št. 57 sestali z nekim višjim jugoslovanskim oficirjem, ki da je imel pet zvezdic na zlatih epoletah in z njim razpravljali o mo-narhofašističnih obmejnih izzivanjih. Toda s tem so napravili informbirojev-skim klevetnikom, ki so takoj zagnali vik in krik o sporazumevanju Jugoslavije z Balkansko komisijo, slabo uslugo. Mejnega kamna št. 57 na ju-goslovansko-grški meji namreč sploh ni, kot ni čina v Jugoslovanski armadi, ki bi bil označen s petimi zvezdicami.
Dne 50. julija pa je Centralni komite Komunistične partije Grčije sprožil novo klevetniško gonjo proti novi
Jugoslaviji. Notorno znano dejstvo je, da je Jugoslavija nudila osvobodilni borbi grškega ljudstva vso možno mo-ralno-politično podporo, tako na mednarodnih konferencah, kjer se je obravnavalo grško vprašanje, kot s sprejemanjem grških beguncev, otrok grških partizanov in z vsestransko pomočjo tistim ranjenim in izmučenim borcem grške demokratične armade, ki so se umaknili na jugoslovansko ozemlje. Vsem tem dejstvom navkljub Pa Je Centralni komitet KP Grčije ob-JaY.ii klevetniško sporočilo, v katerem trdi, »da je Titova imperialistična klika od vsega začetka poskušala z vsemi sredstvi ovirati bratsko borbo Grkov in Makedoncev proti monnrhofa-šistom«, da je »organizaral dezerterstva iz grške Demokratične armade« in temu slično. Sekretar CK KP Grčije Zahariades, ki se je že prej v inform-birojevskem glasilu razpisal o »sporazumevanju med Titom in Caldarisom«, je tem izmišljotinam dodal še nove in še bolj ogabne, češ da je Jugoslavija že leta 1944 hotela okupirati Solun in podobno.
Jasno je, da vsa ta gonja proti novi Jugoslaviji, ki jo zadnje čase vodijo vodilni grški komunisti, nima svojega vira na grških tleh. Zgovoren dokaz temu je način, kako je bila objavljena slična klevetniška resolucija partijske organizacije v Egejski Makedoniji. Isti dan kot radio »Svobodna Grčija« je to resolucijo objavil tudi praški radio. Toda v praškem radiju, ki
je navedel kot vir radijsko postajo »Svobodna Grčija« je bila ta resolucija za nekaj odstavkov daljša od resolucije. objavljene v radijski postaji »Svobodna Grčija«.
Postavlja se vprašanje: zakaj in čemu ta klevetniška gonja proti naši domovini v zvezi z osvobodilno borbo grškega ljudstva? Odgovor na to vprašanje so že večkrat dali naši državni in partijski voditelji, omenil pa je to tudi maršal Tito v svojem nedavnem govoru v Skoplju. Dejal je: »Grško ljudstvo vodi junaško borbo za svojo socialno in nacionalno osvoboditev, za ustvaritev boljše, naprednejše, demokratične Grčije. Njegova nesreča je v tem, da vsi tisti, ki danes obrekujejo Jugoslavijo, nočejo podpreti te junaške borbe grškega ljudstva. Nasprotno, delajo podlo in zakulisno z vsemi silami na to, da bi zadušili osvobodilno borbo grškega ljudstva«.
Znano je, da je pomočnik sovjetskega zunanjega ministra meseca maja v New Yorku razpravljal z ameriškim predstavnikom Raskom in britanskim ministrom Mac Neilom o likvidaciji državljanske vojne v Grčiji. Uradna sovjetska agencija TASS je nato koncem maja sporočila, da Sovjetska zveza predlaga, naj Iliri velesile pozovejo obe bojujoči se®Wranki v Grčiji, naj ustavita vojne operacije. Nato naj bi se objavila splošna amnestija. Svobodne parlamentarne volitve naj bi nadzorovala mednarodna komisija ob udeležbi Sovjetske zveze, druga taka komisija, prav tako s sodelovanjem Sovjetske zveze, pa bi nadzorovala grške meje s severnimi sosedi.
Ne da bi podrobneje razpravljali o sredstvih in ozadju teh spletk, lahko
ugotovimo, da je v sedanjih pogojih grško osvobodilno gibanje za Sovjetsko zvezo prav tak navaden drobiž za poračunavanje z imperialisti, kot smo to videli ob primeru Slovenske Koroške. Taka politika Sovjetske zveze, ki lahko samo slabi narodno-osvobodilna in ^ revolucionarna gibanja v drugih deželah, pa nikakor ni od danes. Že med drugo svetovno vojno leta 1944 se Je, kot znano. Sovjetska zveza dogovorila z Veliko Britanijo o razdelitvi Balkana na interesne sfere. S tem umazanim sporazumom je bil britanski in sovjetski vpliv v Jugoslaviji razdeljen na polovico, tri četrtine vpliva si je Sovjetska zveza zagotovila v Romuniji, Bolgariji in Madžarski, eno četrtino pa prepustila Veliki Britaniji, medtem ko je vsa Grčija prišla v' britansko interesno sfero. Brez dvoma do neke mere pada tudi na demokratične sile grškega ljudstva in njegovo avantgardo Komunistično partijo subjektivna odgovornost za to, da se narodno-osvobodilna borba grškega ljudstva v drugi svetovni vojni ni uspešno zaključila tako, kot se je zaključila pri nas. Toda postavlja se vprašanje: ali bi Churchill v oni noči na 6. december 1944 res lahko mirne duše ukazal generalu Scobyju, naj prične streljati na grške partizane, če bi ne vedel, da mu je Sovjetska zveza s tem sporazumom pustila proste roke?
Čim so naši državni voditelji sporočili, da smo bili zaradi monarhofa- j šističnih izzivanj prisiljeni zapreti ju-goslovansko-grško mejo, je informbi-rojevska centrala to predstavila kot nov dokaz »sporazumevanja Titove klike z monarhofašisti«. Kakšno je to , »sporazumevanje«, najbolj dokazuje
I nedavno objavljena lista najnovejšd1 | nionarhofašističnih obmejnih provok8! j j;1 J- Ro drugi strani pa je ravno te d®1 bolgarska vlada sporočila generalnem® ] sekretarju OZN, da je ukrenila vs® : Potrebno, da prepreči prehajanje bol' garsko-grške meje v obeh smereh. To-; da informbirojevski propagandisti ?8' radi tega ne vpijejo, da se Bolgari8 sporazumeva z atensko vlado.
Ko je govoril o vprašanju ponio*1 borcem grške demokr. armadfe je ma®' šal Tito dejal: »Ce je torej kdo Pre' koračil mejo, potem so bili to ranj®®' ci in izmučeni borci demokratične made, ki so se danes pri nas, kaj*1 mednarodni položaj nam ne dovoljuj* d“bl,stlll,kaJ drugega, kot smo storili: da jim damo zatočišče in vse, kar je potrebno da se bodo okrepili. 2» fii mul? jko ?torili samo toliko lfl hi nnm nts"’* id nirna nihče pravice, fj? laz mislim i da smo Premal° štorij® htevnti rS' nima nihče pravice *8 kot hi ? nas’ a delamo avantur®; j morda kdo želel in sic«f
kai	uas T 10 da napravimo u®"
-i privedlo do kakih medu*
h zapletljajev.«
Razumljivo je, da iz obzirnosti do 8f' osvobodilnega gibanja ne moremo govoriti o ozadju visega tega. 1\ tem, kaj in kdo vse dela in ravna, da P1 cim b0] j oblatil novo Jugoslavijo, >P ■ ikvidiral grško gibanje« in »navaja11 stvari, ki bi v nobenem primeru ne P kazale v lepi luči niti Zahariadesa D1 vseh drugih« (Tito) Vendar že nav®' detla dejstva sama zase zadostujejo.,®8 prikažejo informbirojevske klevetnik in njihove spletke z grškim osvobodi1' nim gibanjem v pravi luči.
Tovarna „lskra“ v Kranju že serijsko izdeluje kinoprofektorfe
Pod geslom »Tekmujmo za zmanjšanje izmeta in zboljšanje kvalitete« vodi delovni
kolektiv »Iskre« borbo za plan
Delovni kolektiv »Iskre«, k* se je proslavil s svojimi preciziftni iz-delki, merilnimi instrumenti itd., kakršnih doslej naša država še ni izde-
•	lovaiLa, je zdaj izvojeval novo potnem!) n o zmago, Naše delovno ljudstvo bo že v prihodnjih dneh gledalo ■ilnie, ki jih bodo prikazovali s kino Projektorji, izdelanimi v »Iskrit. Kolektiv je upravičeno ponosen na svoj Uspeh, ki je velikega pomena za vso Bašo mlado socialistično industrijo-j^ovi projektorji so silno pomembni kot možno sredstvo za kulturni dvig ^šega ljudstva, zakaj z njimi bo
najmanj dva proizvodna sestanka. To je bila v mesecu juliju najboljša brigada.
Brigade orodjarne so v mesecu juliju dosegle sledeče delovne uspehe:
Najboljša je bila brigada »Joža Ahačiča«, ki je presegala normo za 13% in bila brez izmeta, kvaliteto dela pa je dosegla z 0.994%. Druga je bila mešana brigada »Mihe Hafnerja«, ki je presegla normno za 14%, imela za 88 diin izmeta in dosegla kvaliteto dela 0.990%. Tretja je bila brigada strugarjev »Langerholc Vik-
Serije kinoprojektorjev, izdelanih v »Iskri«
omogočeno, da bo film prodrl v sle-“eFno našo vas in pomagal na kultur-nem področju graditi socializem.
I . V »Iskri« je zadnje dni' postalo ze-živahno. Med dopoldanskimi odbori skoraj neprestano odmevajo iz kočnikov, ki so razmeščeni po vseh Prostorih tovarne tekmovalne napo-*6di posameznih brigad in oddelkov er obveznosti posameznikov. Tekmo-v®lni polet je že prve dini tekmovanja 2ajel večino delavcev. Pred zvočniki stoje gruče in živahno razpravljajo o tem, kako bodo že nekaj trenutkov Po odmoru ponovno delali, izpolnjevali planske naloge in pazili na to, da odstranijo največjega škodljivca tovarne, to je razmeroma velik izmet. Cim več kvalitetnih izdelkov, to je ki se pojavlja v vseh tekmo-faJnih napovedih.
; Delavci »Iskre« so že v izpolnje-ftnju dosedanjih nalog pokazali veko .požrtvovalnost in pripravljenost Za čim hitrejše izpolnjevanje nalog Socialistične graditve. Med njimi so požrtvovalni delavci, kakor je primer Emil Zajc, ki je samo v fsdnjem času napravil pri izdelavi ~®o-projektorjev 189 prostovoljnih uelovnih ur.
Sindikalni pododbor navijalnice je Pozval vse ostale pododbore tovarne, ®®j organizirajo ▼ nedeljo prostovoljko delo za skladanje drv pod Storži-C6a. Kontrolna brigada v produkciji napovedala tekmovanje vsem družni brigadam kontrole v produkciji T tem, da bo zmanjšala propust izleta iz popravila za 1%, da bodo vsi Prevzeti komadi odgovarjali predpisani kvaliteti in da bo imela tedensko
tor ja«, ki je presegla normo za 12%, imela izmeta za 34 din in dosegla kvaliteto dela 0.992%. Za temi slede: četrta »Martinjakova« brigada, peta »Šavlijeva« brigada, šesta »Franc Ahačičeva« brigada in sedma »Kramarjem« brigada. Ta je na zadnjem
Delavci, M so
mestu zaradi treh neopravičenih izostankov.
Na sindikalnem sestanku orodjarne so si brigade medsebojno napovedale tekmovanje, in sicer: Šavlijeva brigada je napovedala tekmovanje »Martinjakovi« brigadi v kvaliteti dela. Brigada Franca Ahačiča je napovedala tekmovanje brigadi konstruktorjev »Renčelja« v nemoteni izdelavi orodja in čitljivih ter popolnih risbah. »Kramarjeva« brigada pa je napovedala tekmovanje brigadi raz-delilcev v pravočasnem dostavljanju •vmesnih deli. Celoten kolektiv orodjarne je napovedal tekmovanje kolektivu produkcije v čim boljši kvaliteti dela in čim manjšem izmetu, izraženem v dinar jih.
Tudi mladinci se pripravljajo s tekmovanjem na proslavo tridesete obletnice ustanovitve SKOJ-a. Pobudo za tekmovanje je dala mladina orodjarne, ki se je obvezala, da bo presegala norme za 10%, da bo izostanke znižala na minimum, da bodo vsi mladinci pazili na stroje in orodje, redno posečali študij in sestanke, uvedli in izpopolnili grafikone in napravili v času tekmovanja 1230 prostovoljnih delovnih ur na raznih gradbiščih in v delavnicah. Osebne obveznosti pa 6o sprejeli mladinci Lemut, Kenda, Zavrl, Pirman, Pungartnik, Kokalj, Markič in Kavčič Mladinci Splošnega oddelka so 6e takoj odzvali tekmovalni napovedi orodjarjev. Po mikrofonu so mladinci pozivali tudi ostale:	»Tovariši mla-
dinci in mladinke tekmujte za cim večje obveznosti v čast obletnice SKOJ-a.
Delovni kolektiv 'kino-oddelka, ki je prav te dni slavil svojo pomembno delovno zmago z izdelavo serije no-vih kino-prajektor jev, se je_ včeiraj obvezal, da bo v čast skupščine kovinarjev v soboto 6. t. m. presegel normo za 15%, delal eno uro prostovoljno in da ne bo ta dan niti enega neupravičenega izostanka-
pripomogli
k izdelavi prvih $0 kinoprojektorjev
Nova delovna zmaga kakktiva »Iskre«, ki je izdelal prvo serijo Rfftoprojektorjev v naši državi, ni le -uspeh naše mlade tehnike, temveč je tudi dokaz globoke socialistične zavednosti in borbenosti naših delovnih ljudi. To sprevidimo iz vsega boja za uvedbo novih izdelkov, med katerim je pokazala veliko borbenost zlasti strokovna brigada, ki je napovedala tekmovanje vsem proizvodnim brigadam, da čimprej izpolnijo letošnji plan. Uspeh tega tekmovanja je bil, da so doslej izdelali prvo serijo kinoprojektorjev — tri dni pred rokom. Najboljši delavci kino-oddelka 60 zadnje tedne vztrajali podnevi in ponoči pri delu.
V	prvih štirinajstih dneh, od 15. do 31. maja, 60 opravili 638 prostovoljnih delovnih ur, od 1. do 30, junija 740 in od 1. do 31. julija 1401 delovno uro. Skupno 60 prispevali 2779 ur. Razen tega so opravili še na 6totine nadur.
Najboljši delavci kino-oddelka 60 naslednji: Fr. Naglič (38.5 nadur in 47 prostovoljnih ur), Ivan Bečan (51 nadur, 45 prost, ur), Alojz Potočnik (45 in 6;5), Anton Bizovičar (24 in 2), Fr. Cotič (63 in 61.5), Stane Cudrman (26 in 1.5), Vik-
tor Grmovšek (42 in 5), nameščenec Rudolf Petkovšek (69.5 prost, ur), Emil Škrinjar (40 nadur in 38 prost, ur), Jože Vipotnik (53 in 43), nameščenec Rudolf Krulc (39 prost, ur), nam. Ivan Marc (87 prost, ur), nam. Maks Vrtačnik (90 prost, ur), nam. Emil Zajc (189.5 prost, ur), Mihael Kramar (22.5 nadur in 18.5 prost, ur), Fr. Možina (30 in 3), Zdravko Grebenšek, nam., (11 pro6t. ur), Jože Malovrh (36.5 nadur in 24 prost, ur), Zdenko Košir (14.5 in 30.5), Julijan Maly (29 in 16), Viktor Križnar (59 in 55), Jože Peklenik (21 in 16.5), Flor. Bulovec (31.5 in 37), Miloš Potočnik (22.5 in 13), Filip Ločniškar (36 nadur), Vinko Lauter (21 nadur), Stanislav Pipan 28 nadur in 11.5 pro6t. ur), Stane Vidmar (35 in 9), Anton Pisovec (9.5 in 10), Fr, Racman (58 in 6), Ivan Žigon (67.5 prost, ur), Janko Lampič (41 nadur), Jože Vrabec (12 nadur), Stane Rebršek (61 nadur), Artur Rauzer (101.5 nadur), Ivan Stružnik (52 nadur) in Valentin Hvala (29 nadur in 41 prost. ur).
Zlasti so se odlikovali tovariši, ki so vztrajali v kino-montaži teden dni nepretrgano.
Industrijski in drogi magazini v Mariboru presKrbuiejo okrog 50% potrošnikov
Spričo številnega industrijskega, gozdnega in kmetijskega delavstva v mariborski oblasti zavzemajo industrijski ma-Saziaii vazno mesto v trgovskem omrežju, ^daj 32 industrijskih, 2 rudniška, 5 goz-j^rskih magazinov in 13 poslovalnic podrtja za preskrbo železničarjev preskrbuje s predmeti zajamčene in proste prodaje sforaj 107.OOO delavcev in nameščencev okrog 50% vseh potrošnikov v oblasti.
Ob izdatni podpori ljudske oblasti, ob 'edn.o aktivnejšem sodelovanju sindikatov in uprav podjetij 60 industrijski ma-Bazini precej pripomogli k izboljšanju Južbe delavske preskrbe. To velja zlasti i® za podjetja težke industrije, kjer de-pvstvo vlaga največ naporov za izpolni-^ planskih nalog. Nič manjšega deleža •j? niso dali nedavno ustanovljeni maga-za gozdno in kmetijsko delavstvo, 60 slabosti v preskrbovalni mreža lrale izpolnjevanje planskih nalog.
Kako velikega pomena so magazini za jjgotcmtev službe delavske preskrbe, zlasti trgovsko omrežje v Mariboru ^dravograjskem okraju. V Mariboru je ™leg gozdnih in železničarskih magazi-?°v še 12 industrijskih magazinov, na Jj-tere odpade 60% vseh potrošnikov. V T«yograjskem okraju pa odpade na maline okrog 58% potrošnikov.
1., Izmed vseh industrijskih magazinov J1 Je 6edem (od teh 6ta dva rudniška v Ježici in Dolnji Lendavi) prve prioritete. »5. hi industrijski magazini v celoti iz-. jnjevali svoje naloge, je važno, kako fcei prioritetni magazini. Odkar je za-o13 delovati služba delavske preskrbe, Pa družbena kontrola, se je poslo-ij, "Je vseh magazinov precej izboljšalo.
.60 na primer magazini v Guštanju, j Lendavi in Mežici dobro založeni ti ® i raznovrstn e j šim blagom. Vendar bi ^Kazini še uspešneje izpolnjevali svo-
je naloge, če bi nekateri okraji dosledneje izpolnjevali načelo prioritete. Tako je okrajni magazin v Lendavi dodelil sladkor samo za delavce in uslužbence vrelcev nafte, medtem ko ga svojci niso dobili, ker je del kontingenta sladkorja dal v ostalo prodajno omrežje, ne da bi prej kril vse potrebe prioritetnega magazina. Spričo dveh prioritetnih večjih magazinov je resda nekoliko težje konti-gentiranje v dravograjskem okraju, vendar bi morali posvečati nekoliko več pozornosti tudi »Gradisu* v Vuzenici in Guštanju. Na podcenjevanje vloge magazina opozarja še primer industrijskega magazina v slovenjgraški usnjarni, kjer cele tri mesece magazin ni začel delati, ker okraj ni našel poslovodje.
Tudi sama vodstva službe delavske preskrbe ponekod napačno pojmujejo vlogo magazinov ter mislijo, da je dovolj, če so prodajalne dobro založene s predmeti zajamčene preskrbe. Zgledna pa je iniciativa mežiškega rudniškega magazina, ki ima že 9 poslovalnic (od teh tri za prodajo po višjih komercialnih cenah), medtem ko ima »Impol« v Slovenski Bistrici eno poslovalnico za prodajo po višjih komercialnih cenah. Preslabo 60 založene s predmeti proste prodaje in dopolnilne preskrbe nove prodajalne za delavce državnih kmetijskih posestev in v industrijskih središčih.
Večidel prioritetnih magazinov podjetij težke industrije in ministrstva za rudarstvo (v Mežici, Dolnji Lendavi, TAM, Impol itd.) je v okviru službe delavske preskrbe ustanovil še druga trgovska in storitvena podjetja. Tako ima TAM razen dveh prodajaln zajamčene preskrbe še brivsko in čevljarsko delavnico ter pekarno; pred nedavnim pa so zaprosili še za dodelitev prostorov za lastno mesnico, prodajalno za 6adje in zelenjavo tej komercialno restavracijo. Največjo ioicia-
S KONFERENCE OSVOBODILNE FRONTE ZA LJUBLJANSKO OBLAST
V ljubljanski oblasti je bilo doslej ustanovljenih 93 oodelovainih zadrug in 168 zadružnih ekonomij
tivo v ustanavljanju storitvenih podjetij so pokazala mariborska podjetja, ki imajo že 16 krojaških in čevljarskih po-pravljalnic.
Za izpopolnitev omrežja industrijskih magazinov je pomembna tudi ustanovitev podružnic predvsem tam, kjer je največ delavstva. Tako ima na primer MTT v Mariboru edino prodajalno v mestu, medtem ko največ delavstva stanuje na Pobrežju in Melju. Nekoliko bolje je z magazinom TAM, ki ima dve prodajalni in ustanavlja še eno v Št. Janžu. Nujno je tudi izpopolniti železničarsko prodajno omrežje. Da bi podjetje za preskrbo železničarjev, ki ima sedež v Mariboru, olajšalo železničarjem nakup življenjskih potrebščin, je začelo uvajati ambulantne preskrbovalnice. Pred dnevi je šla na pot na progi Maribor-Celje- Dravograd-Mari-bor prva taka ambulanta, ki 6e je zelo obnesla ter je izboljšala in olajšala pre-skrbovanje nad 1300 raztresenim potrošnikom.
Da bi industrijski magazini pripomogli še več k izboljšanju službe delavske preskrbe ter s tem močneje vplivali tudi na izpolnjevanje planskih nalog, je nujno, da zlasti vsi magazini večjih industrijskih podjetij čimprej ustanovijo posebne prodajalne za udarnike, racionali-zatorje in novatorje. Kljub jasnim navodilom nima še noben magazin na področju mariborske oblasti takih prodajaln. Večina uprav se izgovarja, češ da ni kreditov itd. Kaže, da vodstva podjetij gledajo na te prodajalne enostransko ter ne vidijo njihovega velikega pomena v popularizaciji racionalizatorstva, udarništva in novatoretva med delavstvom.
Nedavno je služba delavske preskrbe tovarne aluminija v Strnišču in guštanj-ske jeklarne dobila nalog, da reorganizira svoje industrijske magazine po vzorcu rudniških magazinov s širšo organizacijo trgovskih in storitvenih podjetij (s prodajalnami za 6adje in zelenjavo, mlekarnami, pekarnami, mesnicami, komercialno restavracijo, prodajalno za udarnike itd.). Sjem bi ee delavska preskrba v teh važnih industrijskih središčih še izboljšala.
Ljubljana, 6. avg.
Danes so se v Ljubljani zbrali delegati vseh okrajnih organizacij OF ljubljanske oblasti. Sklepali 6o o nalogah frontnih organizacij in izvolili oblastni plenum in izvršni odbor Osvobodilne fronte.
Na zasedanju je bil navzoč tudi član politbiroja CK KPS in IOOF Slovenije tovariš Vlado Krivic, gosti iz primorske oblasti in drugi zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij.
O	političnih, gospodarskih m kul-turnoprosvetnih nalogah je v imenu iniciativnega obl. odbora Osvobodilne fronte govoril tovariš Leopold Krese. Frontne organizacije so v ijubljanski oblasti dosegle znatne uspehe na vseh področjih, predvsem pa v zbiranju članstva za frontne brigade v mesecu gozdarstva. Okrog 12.000 frontovcev, organiziranih v 103 brigadah, je uspešno pomagalo pri izpolnitvi gozdarskega plana. Tudi pri organiziranju frontnih brigad za pomoč pri kapitalni graditvi je v zadnjih dveh mesecih sodelovalo 1250 frontovcev. Z organiziranjem vaških frontnih brigad v mnogih vaseh pa je bil prav tako dosežen gospodarski in politični uspeh. Kljub odhodu mnogih ljudi iz vasi na frontne akcij so bila dela v kmetijstvu pravočasno opravljena, hkrati pa se je 6 tem dvignil ugled Fronte, ki je s svojo organizacijo pomagala, da je bilo delo na poljih izvršeno.
Se vedno pa je v mnogih frontnih organizacijah premalo širokega političnega dela- Pri' zbiranju nove delovne sile, ustanavljanju frontnih brigad, kmetijskih obdelovalnih zadrug, pri odmeri davkov, pri odkupih itd. zaidejo frontni aktivisti' v ozko in suho izvrševanje nalog brez političnega prepričevanja in ak#viziTanja osnovnih organizacij. To rodi slabe uspehe. Množice delovnih ljudi o nujnosti teh nalog niso dovolj prepričane, hkrati pa tak postopek daje potuho birokra-tiizmu, ki še mairsikije tiiči v krajevnih in okrajnih ljudskih odborih, namesto, da bi bile prav frontne organizacije najvztrajnejši borec proti birokratizmu in prakticizmu. Nalogo pridobivanja nove delovne sile in ustanavljanja frontnih brigad so dobro izpolnili v okrajih Mozirje, Ljubljana-okolica in Kranj. Frontne organizacije so bile v stikih s podjetji, iz katerih^so udarniki in najboljši delavci odšli v vas in pomagali pri pridobivanju novih delavcev za gradbišča in tovarne. V okraju Mozirje so prejšnji mesec v oblasti prvi izpolnili plan pridobivanja nove delovne sile.
Uspehi 60 bili doseženi tudi pri ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug. Po II. plenumu CK KPJ je bilo na področju ljubljanske oblasti ustanovljenih štiriindvajsetkrat več zadrug kot jih je bilo prej. Sedaj je v oblasti 93 obdelovalnih zadrug in 168 zadružnih ekonomij, ki zajemajo preko 95 000 ha zemlje. Ti uspehi so rezultat pravilnega tolmačenja in uresničevanja linije, ki jo je nakazala
naša Partija. Vendar pa bi bili' tudi tu lahko doseženi boljši uspehi, če bi bilo več vztrajnosti in načrtnosti pri političnem delu na vasi.
Pri pobiranju in odmeri davkov je po načinu dela med najboljšimi okraji Novo mesto. Komisije, ki so bile osnovane v vaseh in ki poznajo prilike, 60 mnogo pripomogle, da v novomeškem okraju ni davčnih zaostankov. Marsikje drugje pa odmerjajo davke aktivisti z okraja, namesto da bi ti aktivisti pomagali krajevnim komisijam.
V	teh primerih uspehi seveda niso zadovoljivi. Prav tako pa je nepravilno, da so bili ponekod v komisijah kmetje, ki še sami niso poravnali zaostankov.
Tovariš Krese je v svojem referatu nakazal obširne naloge, ki so pred frontnimi organizacijami, predvsem na vasi in ob koncu predvsem opozoril tudi na boljše kulturnoprosvetno delo. Tako študijski krožki kakor ljudske univerze in prosvetni tečaji bodo mnogo prispevali, da bo naš delovni človek politično bolj razgledan, kar bo tudi pomagalo, da bodo doseženi še večii uspehi na vseh področjih.
Referatu tovariša Kreseta je sledila diskusija, v kateri je sodelovalo mnogo tovarišev iz vseh okrajev. Ob koncu diskusije sta govorila še tovariša Vinko Šumrada, organizacijski sekretar oblastnega komiteja, in Vlado Krivic, ki je predvsem podčrtal potrebo načrtnega političnega dela v osnovnih organizacijah, posebno danes, ko naša država, ki gradi socializem z lastnimi silami, vsemu naprednemu svetu dokazuje, da tudi mali narodi lahko grade socializem. Hkrati pa je naša država, v kateri je ljudstvo enotno in ima tako jekleno Partijo, prvoboTitelj za pravilne odnose med socialističnimi državami. Tovariš Krivic je nato, ko je govoril o organizacijskih vprašanjih, navedel primere, kjer je ' na okrajnih odborih OF samo po en profesionalni aktivist, kar je vsekakor premalo. Na vsakem okraju naj bi bilo najmanj po pet aktivistov, ker le tako je zajamčeno pravilno delo-Aktivisti morajo vedno najti tudi dovolj časa za lastno politično izobraževanje.
Po diskusiji so sprejeli polletni plan dela frontnih organizacij, v katerem so sklenili razširiti, hkrati' pa še ostreje čistiti vrste Fronte raznih špeku-lanitskih elementov, organizaci jsko utrditi frontne odbore, povsod izvoliti grupe ljudskih inšpektorjev, okrepiti ideološko i'n agitacijsko delo, predvsem pa z vsemi močmi pomagati pri razširitvi socialističnega zadružništva, mobilizaciji nove delovne sile in pri gosnodarski politiki na vasi. V septembru bodo frontne organizacije pridobile 7800 frontovcev za bri sa de, v okMiru 5200. v novembru pa 3500.
Nato so sledile volitve. V okrajni plenum jp bilo izvoljenih 120 članov, v oblastni izvršni odbor pa 40, Za predsednika oblastneca izvršnpga odbora OF je bil izvoljen tovariš Stane Kavčič, za podpredsednika Alojz Mlakar, za sekretarja pa Jože Tekavc.
Z borbo za trdno delovno disciplino pomagamo reševati tudi vprašanje pomanjkanja delovne sile
Akcija za pridobivanje nove delovne sile se razvija predvsem na vasi. Delovne rezerve pa imamo tudi v tovarnah, rudnikih in drugih gospodarskih panogah, a je včasih ne odkrivamo dovolj odločno. Rezervno delovno silo najdemo povsod tam, kjer še premalo gledajo na delovno disciplino. Veliko število delovnih ur izgubimo letno zaradi neupravičenih izostankov in fluktuacije delavstva. Pri fluktuaciji delovne sile ni izguba delovnih ur samo v tem, ko delavec ni zaposlen nekaj dni, temveč tudi takrat, ko se že zaposli v drugem podjetju in navadno delovni učinek precej časa ni takšen kakor pri delavcu, ki je stalnega dela že vajen. Tudi odstotek bolezenskih in upravičenih izostankov je še vedno previsok. Prav pri tem, ko bodo sindikalni aktivisti ali vodstva podjetij poiskala vzroke, zakaj je tolikšen odstotek neupravičenih ali bolezenskih izostankov v podjetju, zakaj so pri njih primeri fluktuacije in odpravili napake, se bo s tem tudi že v podjetju začela razvijati borba za odkrivanje delovnih rezerv.
Po zaključku polletnega tekmovajija lahko v nekaterih sindikalnih podružnicah ugotovijo, da so premalo storili za zboljšanje delovne discipline. Delovna disciplina se je ponekod še poslabšala ali pa je odstotek neupravičenih in drugih izostankov le pTav malo upadel. V »Litostroju« na primer, kjer je pomanjkanje delavcev, so imeli v drugem trimesečju letošnjega polletja še vedno 2.10% neupravičenih izostankov. Boljša delovna disciplina je v železarni v što-
i	rah in na Jesenicah. V prvem polletju ! so imeli v Štorah 0.6% neupravičenih iz-
1	ostankov, na Jeeenicah pa 0.21%. Majhen odstotek neupravičenih izostankov imajo v tekstilni tovarni v Št. Pavlu pri Preboldu in v tovarni hlačevine v Celju. Vieok odstotek neupravičenih in tudi vseh ostalih izostankov pa je v tovarni
1	svile in v tovarni volnenih in vigogna ; izdelkov v Mariboru. V usnjarski stroki se je delovna disciplina letos poslabšala v primeri z lansko za 0.73%. V čevljarski 6troki so narasli neupravičeni izostanki v prvem polletju za 0.26% itd. To 60 podatki le iz nekaterih podjetij, če bi izračunali število delovnih ur, ki jih na ta način izgubimo v vseh podjetjih, bi ugotovili, da bi bilo ponekod pomanjkanje delovne sile dosti manjše, če bi bila tam trdna delovna disciplina.
Da bi zboljšali delovno disciplino, e tem pa tudi upravičeno kaznovali vse, ki niso dovolj disciplinirani, je bila že pred meseci izdana uredba o rezanju živilskih nakaznic vsem tistim, ki delovno disciplino kršijo. Ce bi se uprave podjetij in tudi sindikalne organizacije točno držale vseh navodil in izpolnjevale uredbo, bi ee delovna disciplina vsekakor izboljšala. Ravno pri tem pa se je pokazala v nekaterih podjetjih prevelika familiamost in neodgovornost. Tako se dogaja na primer v galanterijski stroki, da neupravičeni izostanki sicer padajo, rasejo pa upravičeni izostanki. To si iahko pojasnimo samo s tem. da neupravičene izostanke, ki jih napravijo brezvestni delavci, pišejo uprave podjetij kot upravičene in 6 tem kršijo uredbo. Prav takšen primer imamo tudi v tovarni tesnil »Donit« v Medvodah. Po poročilu, ki ga je poslala sindikalna podružnica republiškemu odboru, je razvidno, da 60 neupravičeni izostanki iz meseca v mesec padali, v aprilu in v juniju pa jih sploh ni bilo. Tako je bilo na primer v mesecu januarju neupravičenih izostankov 0.22%, v mesecu maju pa 0.06%. Če pogledamo upravičene izostanke v istem poročilu, vidimo, da »upravičeni« izostanki iz meseca v mesec naraščajo. Tako 60 imeld v januarju 0.25% upravičenih izostankov, v aprilu, ko ne izkazujejo nobenega neupravičenega, pa je upravičenih izostankov 2.03%. V maju so upravičeni izostanki narasli že na 5.94%, v juniju, ko zopet ni po njihovem poročilu nobenih neupravičenih izostankov, narasejo upravičeni izostanki že kar na 8.8%. Že ob samem sestavljanju poročila bi ee morali sindikalni funkcionarji zamisliti in pokazati vzroke za tako visok odstotek upravičenih izostankov, ki iz meseca v mesec naraščajo.
Razen naloge, da stalno ekrbe za dvig storilnosti in tako za izpolnjevanje plana, bo tudi izredno važna naloga sindikalnih funkcionarjev kakor uprav podjetij, da odkrijejo in razkrinkajo vse brezvestne delavce, ki neupravičeno izostajajo od dela. Odpraviti pa bo treba familiamost in 6e točno držati uredbe, ki določa materialno kazen za vse, ki kršijo delovno disciplino. Tako bomo marsikje pomanjkanje delovne sile ublažili in poslali novo delovno silo tja, kjer je v resnici potrebna.
Tekmovanje liudskoprosvetmh organizacij na čast II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije
Na II. kongresu Ljudske prosvete Slovenije letos novembra bodo v smislu sklepov dvodnevne konference ljudskoprosvetnih aktivistov 30. in 31. maja t. 1. podeljene po sledečem pravilniku naslednje nagrade:
1.	nagrado prejme okrajni (mestni) odbor Ljudske prosvete okraja, ki bo dosegel v razvijanju ljudskoprosvetnih nalog v celoti najboljši uspeh. Odločilna za podelitev te nagrade bo ugotovitev, kaj je bilo doslej v okraju po osvoboditvi storjenega za organizacijski in idejni dvig ljudskoprosvetnega dela, kaj je bilo storjeno v pomoč za socializacijo vasi, kako je okraj izvedel sklepe v uvodu omenjene dvodnevne konference, koliko in kako so se letos kulturno-umetniške skupine udeleževale raznih propagandnih gostovanj (cesta Beograd—Zagreb, gradbišča sploh, akcija za sečnjo lesa, obiski zdravilišč, Primorske in podobno). Nagrada bo podeljena na osnovi vseh raznih poročil z okrajev in oblasti, dospelih do 4. novembra, in na osnovi ocene kultur-no-političnega dela in stanja okrajev od 6trani Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije.
2. in 3. nagrada bo podeljena za najboljša festivala okrajnega, oziroma večjega značaja (ne pa republiškega). Ena od teh nagrad bo podeljena prireditelju za najboljši festival prejšnjih let, ena za najboljši letošnji festival. Prireditelji letošnjih festivalov naj se čim prej prijavijo Izvršnemu odboru Ljudske prosvete. Ocena komisije IOLP Slovenije bo dana glede na naprednost in domiselnost zamisli ter glede na režijsko in organizacijsko izvedbo, skratka glede na to, koliko bo uspelo dati festivalom, značaj najnaprednejših in najvzpodbudnejših prizadevanj in uspehov naše družbe, koliko bodo resnično ljudska slavja. (Glej članek: Pred letošnjimi festivali v Ljudski pravici dne 3. julija.)
4. nagrada bo podeljena okrajnemu odboru Ljudske prosvete, ki bo najbolj uspešen v urejanju organizacijskih nalog (ustanavljanje in utrjevanje društev, utrjevanje okrajnega odbora Ljudske prosvete v smislu stalnosti in načrtnosti sodelovanja med zastopniki množičnih organizacij, oziroma med profesionalnimi Ijudskoprosvetnimi aktivisti, skrb za idejnopolitični dvig strokovnjakov in razvoj kadrov sploh, izvedba plenumov in priprav za II. kongres, točnost in preglednost poročanja, sploh načrtnost in smiselnost dela). Nagrada bo podeljena po podatkih o društvih in po oceni dela okrajnih odborov Ljudske prosvete od strani Izvršnega odbora. Važno merilo za oceno bo poleg števila društev tudi število aktivnega in podpornega članstva, število društvenih sekcij, število prireditev v letošnjem letu — seveda v razmerju s številom prebivalstva okraja — in pa, v koliko bodo naselja in sloji prebivalstva okraja že pritegnjeni v ljudskoprosvetno delo. Upoštevana bodo samo društva, ki jih bo Izvršni odbor do 1. novembra sprejel v Zvezo.
5. nagrado prejme okrajni odbor Ljudske prosvete, ki bo najbolj iznajdljivo in temeljito, najbolj vsestransko pripravil izobraževalne tečaje. Nagrada je prehodnega značaja in bo drugič podeljena na Prešernov dan leta 1950, dokončno pa na dan 9. obletnice ustanovitve OF. Prvič bo podeljena na osnovi zaključnega poročila o pripravah, to je po stanju z dne 31. oktobra. Izvršnemu odboru bodo okraji poslali poimenski spisek predavateljev, spisek do 31. oktobra organiziranih tečajev
6	številom priglašencev, poročilo o poteku okrajnih in sektorskih seminarjev, sploh poročila o storjenem za vpis v tečaje, za pripravo predavateljev in za čim bolj nemoten in uspešen potek tečajev v vsakem pogledu. Upoštevan bo tudi usneh pri odpravljanju nepismenosti in odstotek pritegnjenih iz tečajev za nepismene, ki jih bo organiziralo Ministrstvo za prosveto, v izobraževalne tečaje.
6. nagrado bo prejel za dvig ljudskih knjižnic okraj, ki bo najuspešneje izvedel tekmovanje za dvig knjižnic in čitalnic v času od 9. avgusta do 31. oktobra
—	to je okraj, kjer bodo ljudske knjižnice sorazmerno najbolj dvignile število knjig, si zasigurale sredstva za razvoj, okraj ki bo prednjačil po številu prijav-ljencev za knjižničarske tečaje, ki bo pokazal najboljše uspehe s sektorskim sodelovanjem knjižničarjev, z ustanavlja-
njem, opremo in razvojem čitalnic, v iz vedbi Tedna napredne knjige od 18. do 25. septembra, ki se bo najbolj izkazal s točnim poročanjem o delu knjižnic po formularjih Izvršnega odbora in z vestno in pravočasno izpolnjenimi vprašalnimi polami Univerzitetne knjižnice.
7. nagrada bo podeljena najboljši ljudski univerzi na osnovi poročil okrajnih odborov Ljudske prosvete o organizacijski ureditvi in utrditvi okrajnih ljudskih univerz in na osnovi seznama predavanj, prirejenih od 1. novembra 1048 do 31. oktobra 1949 na sedežu in v drugih krajih (z navedbo števila obiskovalcev) in na osnovi načrta predavanj na sedežu in po vaseh (v zvezi z izobraževalnimi tečaji) pozimi 1949/50.
8. nagrada bo podeljena kulturno umetniškemu društvu, ki je pokazalo najbolj vsestransko, idejno poglobljeno, množično in kvalitetno dejavnost. Društva bodo ocenjena na osnovi poročila o razvoju števila članstva, o razvoju sekcij, o številu nastopov in gostovanj od ustanovitve pa do 30. septembra t. 1. Odločilne seveda ne bodo samo številke, marveč tudi dejanski kulturnopolitični uspeh društev. Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije poziva vsa društva — ne glede na to, iz katere množične organizacije izhajajo — ki so pokazala večjo dejavnost, da mu pošljejo historiat svojega dela in pregled stanja ob koncu septembra t. 1.
9. nagrado prejme najboljše izobraževalno umetniško društvo (vaško, podeželsko) na osnovi dobro utemeljenega predloga pristojnega okrajnega odbora Ljudske prosvete. V smislu meril za 8. nagrado naj pošljejo okrajni odbori Ljudske prosvete najkasneje do 1. novembra oznake svojih najboljših društev. Vsak okraj predlaga za nagrado največ po eno izobraževalnoumetnieko in po eno kulturnoumetniško društvo — ne glede na datum ustanovitve, pač pa glede na to, kaj je krajevni ljudskoprosvetni evet, kaj so razni ljudskoproevetni aktivi v tistem kraju (področju), kaj je društvo storilo in uspelo do 30. septembra t. 1.
10. nagrada bo podeljena za čim bolj smiselno in čim lepšo ureditev zadružnega doma, to je predvsem odra, knjižnice, čitalnice, dvorane in zaodrskih prostorov. Okrajni odbori Ljudske prosvete naj stavijo predloge za ocenjevalne oglede Izvršnemu odboru Ljudske prosvete Slovenije do 1. oktobra.
11.	do 14. nagrada bodo podeljene najboljšim knjižnicam in čitalnicam na vsestransko utemeljene predloge okrajnih odborov Ljudske prosvete. Vsak okrajni odbor Ljudske prosvete naj poš-
lje po stanju z dne 30. septembra t. 1 dva predloga, po enega za knjižnice in čitalnice v mestih in industrijskih sredi' ščih in po enega za vaške knjižnice in čitalnice.
Posebne nagrade bodo podeljene tudi okrajnemu odboru Ljudske prosvete, ki bo največ pripomogel za dosego postavljenega števila naročnikov Prešernove knjižnice, ki bo najuspešneje dvignil število naročnikov Obzornika in za naj boljši filmski krožek. Pri nagradi v zvezi s Prešernovo knjižnico 6e bomo rav nali po poročilih okrajnih odborov Ljud ske prosvete in po poročilu Slovenskega knjižnega zavoda (po stanju dne 31. oktobra). Prav tako velja kot kriterij za nagrado za uspelo povišanje naročnikov Obzornika stanje dne 31. oktobra. Za najboljši filmski krožek bo podeljena nagrada glede na točke tekmovanja, sprejete na konferenci vodij okrajnih filmskih krožkov dne 21. junija t. 1.
Bazen naštetih so predvidene še tri dopolnilne nagrade za ljudskoprosvetne uspehe, ki bi jih glede na njihovo kva-litetnost kazalo nagraditi.
Višino in obliko nagrad bo določil Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije ob ocenjevanju na osnovi pomembnosti uspehov, vsekakor pa po naštetem vrstnem redu — z izjemo treh dopolnilnih nagrad, ki pa ne morejo biti višje od
6.	nagrade.
Nagrade bodo podeljene na osnovi raznih poročil oblastnih in okrajnih odborov Ljudske prosvete, poročil ljudskoprosvetnih društev, republiških odborov množičnih organizacij (sindikatov, mladinske organizacije, AFŽ in drugih), dospelih do določenih terminov, ter po opažanjih in ocenah Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije in komisij, ki jih bo Izvršni odbor za ocenjevanje pooblastil.
Poleg gornjih določb bo Izvršni odbor pri ocenjevanju še zlasti upošteval uspešno in vsestransko izpolnjevanje smernic v uvodu omenjene dvodnevne konference ljudskoprosvetnih aktivistov.
V	kolikor podrobnosti tega razpisa komu ne bi bile jasne, jih bo Izvršni odbor pojasnil s konkretnimi odgovori na morebitna pismena vprašanja, z okrožnicami k posameznim točkam tekmovanja in s članki članov in referentov Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije v dnevnikih.
Nagrade bodo podeljene na slavnostnih prireditvah v dneh II. kongresa v Ljubljani.
Izvr&ni odbor Ljudske prosvete Slovenije
0 kulturnoprosvetnem delu madžarske manjšine v lendavskem okraju
Kulturno življenje madžarske manjšine v dolnjelendavskem okraju, kjer živi v osemnajstih vaseh okrog 12.000 Madžarov, je tako rekoč brez tradicije iz časov stare Jugoslavije.
Nova, ljudska oblast je po osvoboditvi dala med diugirn tudi pobudo za začetek kulturnega dela med madžarsko manjšino. Prva je bila D. Lendava, ki je pa kmalu spodbudila tudi ostale vasi.
V	prvih letih osvoboditve so bile odigrane igre, ki so se našle med ljudmi. Boljše in sodobnejše igre so se začele uprizarjati šele v 1948. letu, ko so prišle na repertoar sodobne madžarske igre, kakor tudi prevodi Nušiča, Čehova, Ratajeva, Suhodolskega, Molišra itd.
Prehod od starih iger na sodobne je bil zelo težak. Prehod so z dobro izbiro komadov pospešili nekateri učitelji, in to predvsem v Gornjem Lakosu, Dolini in v Gaberju. Na žalost ne moremo tega trditi za Lendavo, dasi bi človek prav od centra pričakoval, da bo kažipot ostalim madžarskim manjšinam po vaseh. Od osvoboditve pa do danes je bilo v lendavskem okraju uprizorjenih 28 iger v madžarskem jeziku.
Osnovala se je tudi folklorna plesna skupina v Dolgi vasi, Dolini in v D. Lendavi. Skupina Dolgovaščanov je celo nastopila na mladinskem festivalu v Ljubljani, na okrajnem festivalu v Dolnji Lendavi ter na proslavi 1. maja.
Velika slabost je, da ne obstajajo pevski zbori, ki bi lahko pritegnili h kulturnemu delu večje število ljudi. Vzrok je v tem, ker ni pevovodij.
Dokler madžarska manjšina še ni imela svojih kulturnih društev, je sodelovala v okviru okrajnega kultumo-prosvetnega sveta. Na koncu 1948. leta pa so začeli ustanavljati svoja kulturno-prosvetna društva, in sicer prvo v Dolini, ki^ je bilo še posebej nagrajeno s 50 madžarskimi knjigami od ministrstva za prosveto LRS. Nato so bila ustanovljena madžarska kulturna društva še v Dolgi vasi, Gente-rovcih, Radmozancih in v Dobrovniku. Ta društva imajo poleg kulturno umetniških sekcij tudi lastne knjižnice, ki obstajajo tudi v vseh ostalih manjšinskih vaseh, kjer do sedaj še niso bila ustanovljena kulturno-prosvetna društva. Za usmeritev in za organizacijo teh društev je pooblaščen okrajni sekretariat, sesto-ječ iz štirih Članov, večinoma iz učiteljev na manjšinskih šolah.
Dosedanje delo sekretariata je bilo minimalno. Ponovna razporeditev učiteljev po manjšinskih šolah ter novo učiteljstvo, ki si je kot glavni program že zadalo redna predavanja po vseh manjšinskih vaseh, bo vsekakor podlaga za uspešnejše delo na kultumo-prosvetnem torišču. K večji kulturni živahnosti 'bo tudi pripomogla ustanovitev centralne knjižnice v D. Lendavi.	L.	V.
IVAN CANKAR: ODABRANI LISTOTI
Prevajanje iz Cankarjevih del v srbščino ima skoraj že 501etno tradicijo. Bežno naj tu omenimo najprej sistematično delo Miloša Ivkoviča, ki je na začetku tega stoletja v srbskih revijah »Brankovo kolo« in »Kolo« objavljal prevode iz »Vinjet« ter 1907 izdal krajši izbor iz te prve Cankarjeve knjige kot prvi zvezek »Jugoslovanske biblioteke«, medtem ko je njegov prevod »Jakoba Rude« ostal v rokopisu. Posamezna dela našega pisatelja 60 prinašale še druge srbske revije, kot n. pr, »Slovenski jug«. Po prvi svetovni vojni se je interes za Cankarja med Srbi še povečal, vendar je bila rezultat tega poleg nekaterih prevodov po časopisju le izdaja kakih 5—6 samostojnih knjig, ki pa so služile predvsem šolskim potrebam. Namera beograjskega založnika Geče Kona, da izda Cankarjevo izbrano delo v 10 knjigah, v obsegu po 300—350 strani, je ostala le pri obljubi, kajti v pogojih kapitalistične Jugoslavije so imeli velesrbski šovinisti odločilno besedo tudi v kulturnih zadevah in njim ni bilo prijetno, izdajati dela tako izrazitega socialnega borca in bojevnika za boljši svet, kakor je bil Ivan Cankar. Šele po osvoboditvi so bili dani vsi pogoji za širjenje Cankarjeve umetnosti v srbskem prevodu, ker 60 odpadli socialno-šovinistični predsodki, in prvi rezultati 6e že kažejo. Tako so biia med drugim prevedena glavna tri dramatična dela (Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi in Hlapci); žal, da ti prevodi niso najboljši, ker so premalo skrbno izdelani. Boljši 60 tisti, ki jih je izdal Djuza Radovič, dober poznavalec slovenščine, saj je že kot bivši profesor na poljanski gimnaziji v Ljubljani pred drugo 6veftovno vojno kazal živo zanimanje za slovenski jezik in je pesnil izvirne pesmi 6 slovenskimi motivi. Dovolj dober je njegov prevod »Hlapca Jerneja« in pa povesti »Na klancu« in »Martin Kačur«, ki sta izšli kot prvi zvezek Cankarjevega izbranega dela letos pri beograjski Prosveti v njeni zbirki »Starejši jugoslovanski pisatelji«. Ta izbrana dela bodo izšla v 4 zvezkih pod uredništvom B. Ziherla in v prevodu Djuze Radoviča in bodo v njih zastopane najznačilnejše mojstrovine Ivana Cankarja.
Pred nekaj meseci je beograjska založba »Novo pokolenje« izdala izbor iz njegovega dela pod naslovom »Odabrani listovi« (Jugoslovenski klasici, 16, Izbor dr. Marje Boršnikove, prevod dr. Ljube Jurkoviča, Beograd 1949, 139 str,, 8°, cir.). Knjiga je izšla v 6logu podobnih ruskih izdaj (»Izbrannoe«), kakršne so 6e srečno uveljavile tudi pri Srbih, in obsegajo najznačilnejše izbrane 6pise posameznih pisateljev. »Odabrani listovi« so plod dela treh 6otrudnikov: dr. Marje Boršnikove, ki je izbor določila, dr. Ljube Jurkoviča, ki je prevod izdelal, in D. Vučenova, ki je knjigi napisal 12 6trani dolg -uvod.
Glede izbora je treba reči, da bi urednik pač moral imeti nesrečno roko, če bi pri Cankarju ne izbral samo kleno zrno. Večino izbora tvorijo antologijske črtice in novele, kr utrjajo sloves Cankarja modernega črtičarja in mojstra psihološke socialne novele, kakor 60 to posamezni biseri slovenske proze iz zbirk »Moje življenje«, »Moja njiva«, »Za križem« in »Podobe iz 6anj«, katerim se pridružujejo še odlomki iz znanih stilističnih in miselnih mojstrovin »Hlapec Jernej«, »Hiša Marije Pomočnice« in »Kralj na Betajnovi«. Zbirko zaključuje politična izpoved Cankarjeva »Kako sem postal socialist«. Vse kaže na to, da je pri izboru odločal vsebinski vidik, po katerem je dr. Boršnikova hotela pokazati globoko človečnost in pretresljivo samo izpovedno resnicoljubnost našega pisatelja v znamenju njegovega izreka, da je vse njegovo življenje in nehanje »služilo najvišji ideji: resnici«. Drugi poudarek je na socialni pomembnosti nekaterih novel, posebno tistih iz zbirke »Za križem«, v kateri je Cankarjevo sočustvovanje s topečim človekom, s sužnjem kapitalističnega družbenega reda najgloblje in najpristnejše in njegov protest proti socialnim krivicam in zapostavljanjem najglasnejši. V teh 22 črticah, novelah in odlomkih daljših del je zajet Cankar v 6voji nepotvor-jeni podobi socialnega borca proti nasilju.
Prevajalec dr. Ljuba Jurkovič, rojak iz Dalmacije, ki že nad 20 let živi v Ljubljani, je svojo nalogo dobro opravil. Res da ni v njegovem srbskem tekstu
tiste skladne ritmike, ki je za Cankarji tako značilna in svojska, da jo je tral za lastno iznajdbo, toda njegov pr®1 vod je točen, brez nepotrebnih Vidi 6e njegov trud, da vnikne v CaS’ karjevega duha in skuša približati inti®' nost njegovega dela srbskemu bral* Glede njegovih skopih »Pripomb* 08 kraju knjige bi mogli omeniti samo kaj malenko6ti. Na treh mestih My*|S nekatere črtice v taki zvezi, kakor “a so izšle v ponatisu v posebnih Caip' jevih zbirkah, katerim pa je orne*)*? naslove dal v resnici le urednik njeŽT zbranih spisov dr. Izidor CaBP (»Otrok 6e 6meje«, str. 137; »Map noč«, str. 138; »Lepa naša domovin*^ str. 139). Pri tej zadnji črtici ga je f!’ vedla tudi pripomba urednika Cankaii*' vih zbranih spisov, da je sicer nas^‘ 1908, a da je bila objavljena šele v r«*? »Pod lipo« (1926), medtem ko je v nici izšla že v socialistični publik*®1* »Prvi majnik« za 1909, 5—6.
O uvodu, ki ga je napisal D. Vu5efWVl je treba žal reči, da je škandalozno ? docela neprimeren. Zaradi neznani4 , praznega frazeretva bi morali take prepovedati še pred izidom. V »1®® mrgoli 6tili6tičnih napak in nesmislor PJ tudi stvarnih pogreškov. Po sliki, kato^0 daje o 6lovenski družbeni 6tvarnosti J* kraju 19. in na začetku 20. etol., 1*®, upravičeno 6odimo, da jo zelo slabo f zna. Poučiti bi se mogel v njej vsai * temeljite Ziherlove razprave »Ivan kar in njegova doba«, ki je Lšla * 1946 kot predgovor prevodu Cankaflf vim »Trem dramam« v Beogradu i» s v ponatisu v njegovi knjigi »Članci ir3;, prave« (1948). Za 6loven6ko buržoa®' trdi, da je za Slovence zahtevala »»*_ turno avtonomijo«, kar pa je bil v r8* nici le eden izmed sklepov VII, kinega zbora slovenskih 6ociali6tov W v tako imenovani »tivokki resoluciji*'/ je 06tala na papirju. Med drugim je *, čenov Srbom razodel, da je »razvoj »V pitalizma v slovenskih deželah spre«
tudi politični razvoj«. Stilističen ocv«" nam nudi uvodničar z izjavo, da C® J »pri študiju tehnike ni prišel dalje začetka«. Seveda Cankar tudi ni kan“>' diral 1907 v Trbovljah in njegov očite pieatelju, da ga označuje »nezadost® ocenjevanje moči ljudskih množic, ko’e"' tiva sploh« prav tako ne drži, ker I resnica ravno nasprotna (glej njegov polemiko z Antonom Kristanom o prt*1' njegovega predavanja »Očiščenje in V° mlajenje« v Trstu, »Naprej« 8. ®al 1918). Da bi bil Ivan Cankar v pfJT 6vojih prozaičnih delih stilno pod tarjevim, v problematiki pa pod Ker68,; kovim vplivom, je tudi novo odkritje, kaže popolno nepoznanje mladostne* Cankarjevega dela. Kajti le malo skih pisateljev je že v prvih svojih s? sih pokazalo toliko samostojnosti i® s.t moraslosti, kakor ravno Cankar. V Pr njegovih pesmih je re6 močno Viden šernov, Gregorčičev, Aškerčev in Hej®' jev vpliv, toda v prozi je pokazal redi* izvirno6t že spočetka. Nepoznanje karjevega dela kaže Vučenov tudi v javi, da Cankar n. pr. v svoji kine*., noveli »Sosed Luka« in »Treh povest-® »daje patriotske težnje slovenskega ° veka«, ali pa da je »1910 dal ,Hlapci1, eatiro na površnoet in dw karakteri6tične lastnosti slovenske ligence, ki se prepleta z njegovim ^ gičnim odnosom do bolne matere«, —v, tekstu uvoda moti množica napačnih tov, slogovnih galimatijev in nerodi izrazov.	_
To, sicer lepo in organično knjigo, ki je izšla v 10.000 izvodih, zaf kazi in moti nemogoči uvod, toda uPaJ. mo, da ga bo večina bralcev prezrla 6egla po Cankarjevem tekstu.
France Dobrov«Vc
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Istorijski arhiv Komunističke Jugoslavije. II, tom. Kongresi in pokf8 jinske konference KPJ 1919—1937. >*' daja zgodovineki oddelek CK KPJ. B*’’ grad 1949. Str. 500, Cena 80.—.
1; Lenin: O pravu nacija na satf®' opredeljenje. »Kultura«,, Beograd 19’ ’ Str. 70, Cena 6 din.
Les. List za gozdarstvo in lesno ^ dustrijo. Št. 1—2. I. letnik. Ljubljana
Prosvjetni radnik, št. 5. Sarajevo, It'3' 1949,
GOSTOVANJA LJUBLJANSKE DRAME
Ko občudujemo letošnje umetniške uspehe osrednjega slovenskega dramskega gledališča, s katerimi je na najlepši način proslavilo tridesetletnico svojega delovanja, ne sinemo iti mimo pomembne akcije, ki jo je gledališče s pomočjo svojega vodstva m požrtvovalnega umetniškega in tehničnega osebja izvedlo v svoji jubilejni sezoni. Gre namreč za številna gostovanja doma in v drugih republikah, če še pomislimo, da je jubilejno leto zahtevalo znatno povišanje naporov — retrospektivna gledališka razstava, skrb za postavitev spomenikov našim pomembnim igralcem in dramatikom, jubilejne svečanosti same, skrb za izvedbo »Meseca slovenske dramske tvornoeti«, poleg tega pa še prva jugoslovanska postavitev komedije A. Gribo-jedova »Gorje pametnemu«, številne diskusije o problemih slovenske gledališke umetnosti, tečaj o zgodovini slovenskega jezika in pravorečju, gostovanje zagrebškega in centralnega jugoslovanskega gledališča — tedaj smo ei na jasnem, da gre za najaktivnejšo in najplodnejšo sezono od 1919. leta dalje.
Ljubljanska Drama je v luči novih kulturnih teženj in spričo razširjene publike občutno spremenila svojo predvojno prakso. O tem priča med drugim 85 organiziranih predstav za eindikate, LŠM, LMS itd. (lani 28), Prvič v zgodo-
vini svojega obstoja pa je začela načrtno zapuščati hišo in odhajati na gostovanje po ozemlju domače republike. Takih gostovanj je bilo 24. Gostovala je z naslednjimi deli: »Tartuffe«, »Šola za obrekovanje«, »Globoko so korenine«, »Lacko in Krefli« ter »Otok miru« in to v Brežicah, na Jesenicah, v Celju in Ptuju.
To je seveda premalo, ker so še drugi kraji, kjer bi bila gostovanja nujno potrebna, na primer Zagorje, Trbovlje, Bela Krajina in Dolenjska (Metlika, Črnomelj, Novo mesto) in primorski pas (Tolmin, Kobarid, Nova Gorica). To pomanjkljivost opravičuje dejstvo, da je bilo premalo časa in da nekateri teh krajev nimajo dovolj velikega odra, To vprašanje se bo v naslednjih letih s smo* trno razporeditvijo moči in ča6a in « postavljanjem scene na prostem gotovo ugodno rešilo.
Razen ansambelskih gostovanj pa beleži ljubljanska Drama ogromno število gostovanj 6vojfh režiserjev in igralcev ter vrsto tečajev in predavanj po podeželskih in sindikalnih odrih (dr. Kreft, Žižek, Sever, Svetelova, Šaričeva, Albreht, Lipah, Potokar Lojze, Gregorin ln , drugi) ter lepo število strokovnih član* ! kov, analiz in statistik v »Obzorniku«, »Gledališkem listu« in drugod (dr. Kreft, Žižek, Sever, Škedl). Tako je nekdaj
strogo izolirana hiša zlasti v tem letu postala pospeševateljica kulturnega in zlasti gledališkega življenja na Slovenskem in si s tem utemeljila naslov osrednjega slovenskega gledališča in žarišča gledališke kulture pri na6.
Najpomembnejša pa 60 bila gostovanja v Zagrebu, Kopru in Beogradu in to zato, ker niso bila samo mogočna manifestacija bratstva in enotnosti naših narodov, ampak dokaz o pravilnosti kulturne politike naše Partije, ki temelji na priznavanju in pospeševanju kulturnih vrednot vsakega naših narodov, ter ker se 6amo z meckebojnim izmenjavanjem izkušenj poepešuje zgraditev in ustvaritev naše skupne socialistične kulture. Odtod priznanja osrednjih jugoelovanskih časopisov in reviji e^od točna izjava Ivana Popoviča v »Književnih novinah« (12. julija t. 1.): »To gostovanje (v Beogradu) je s kvaliteto rezultatov postalo kulturni dogodek splošnega jugoslovanskega pomena. Pridobitve, do katerih se je povzpela ljubljanska Drama v slovenskem okviru, so se pokazale tudi izven tega ožjega okvira v glavnem mestu FLRJ kot velike pridobitve, kot uspeh jugoslovanskega gledališča.« Podobno je zapisal Ervin Šinko v zagrebški "Republiki« (št. 6); »Njihov uspeh je hkrati naš uspeh!« In podobno neznani ocenjevalec v zagrebškem »Vjestniku« (št. 1258):	»To gostovanje predstavlja po-
memben dokument v izmenjavi kulturnih uspehoy slovenskega in hrvatske-ga na-
roda, ki dane6 v Titovi Jugoslaviji s prepletanjem 6voje umetniške tradicije z najboljšimi tradicijami drugih narodov gradita novo — socialistično kulturo.« Gostovanje v Kopru pa ima še poseben pomen: Ker zaradi vsiljene tuje zasedbe ni bilo mogoče igrati v Trstu, se je slovensko kulturno življenje vsaj v Kopru manifestiralo s slovensko gledališko tvornostjo.
Ocene najmočnejših jugoslovanskih kritikov so brez izjeme pohvalne. Zagrebške kritike 60 po objektivni analizi
Eriznale visoko kvaliteto ljubljanske 'rame, beograjski kritik M. Džokovič je zapisal, da 60 »beograjski gledališki umetniki na teh pred6tavah lahko prišli do zelo koristnih zaključkov in da lahko začno na podlagi novih argumentov razmišljati o 6odobnih poteh gledališkega U6tvarjanja«, Jovan Popovič pa. da »uprizoritev Cankarjevih .Hlapcev lahko velja po približanju k resničnemu odrskemu realizmu ostalim gledališčem Jugoslavije za nauk in izpodbudo«. lako je ljubljanska Drama vprav za svojo tridesetletnico doživela najvišja priznanja in bila postavljena v prvo vrsto jugoslovanskih gledališč.	,	,	_
Natančen pretres režije in igranja je poudaril presenetljivo ustvarjalno moč slovenskih režiserjev in igralcev. S posebnim poudarkom pa je kritika zabeležila aneambelsko igro ljubljanskega teatra. ^Ansambel ljubljanske Drame,« piše J, Popovič v »Književnih novinah«, »se je
na odru beograjskega narodnega _ lišča uveljavil kot harmonično enote1* visoko discipliniran in uigran an68.nibe' ki ni zgolj zbor igralskih talentov, 6p° 6obnih, da se vžive v tekst, da h* transformirajo, kreirajo in U6tvarja)| adekvatne odnose na odru, marveč umetniško telo, ki je v celoti kvalitet3;. To odliko ljubljanskega gledališča i, označil tudi M. Džokovič, ko je zap>sa »Kar zadeva ansambel, je bila ljublj^' ska Drama za V6e doživetje Tu z*re. lahko govorimo o ansamblu. Gledali s"1. Izdelano, izenačeno celoto, v kateri sameznik ne glede na velikost vloge z?| vestno, prizadevno in pozitivno ^, "f*> 2Ja*ogo in prispeva k splošne’1’ vtisu. Glede na to, za gledališče ®aiVv. nejšo perspektivo, zavzema ljubljafl** Drama posebno mesto.-«
ta gostovanja pa so bila zvezana s posebno koristjo: bila so najuspešnfl ■ šola za umetniški, pa tudi za tehn*s,, ansambel ljubljanskega in drugih oSte\,, niih gledališč, saj so bila vedno združe , s številnimi diskusijskimi in družabni^ večeri, na katerih so se neprestano obf8,, navali široki gledališki problemi, RcZ (| tati teh intimnih razgovorov bodo hkf^, z dragocenimi kritikami oplajali i® '!0, dili slovensko gledališko umetnost v D doči sezoni, ko bo stala pred zelo repertoarjem (Cankar, Ostrovski, * njov, Calderon, Shakespeare, Mohe Goethe, Miller) in ko bo obiskala še » ge naše republike.
Stran 5
Pomen prevzema poslov razdeljevanja,
evidence m obračunavanja potrošniških nakaznic in blaga po Narodni banki FLRJ
Odločba zvezne vlade o prenosu zadev v zvezi s tiskanjem, manipulacijo, razdeljevanjem in evidenco potrošniških nakaznic in bonov za trgovino po vezanih cenah na Narodno banko FLRJ, novo navodilo o izdajanju potrošniških nakaznic in o obračunavanju prodanega blaga zagotovljene preskrbe, kakor tudi °dredba o popisu potrošnikov v zagotovljeni preskrbi so ukrepi za izpolnitev nalog, ki jih je sprejelo drugo plenarno Nasedanje CK KPJ. Ti sklepi o tekočih nalogah na področju gospodarstva nala-šajo tudi Narodni banki FLRJ kot osrednjemu kreditnemu podjetju v državi nadvse važno nalogo:	okrepitev kontrole
nad izpolnjevanjem nalog na vseh področjih gospodarstva na podlagi finančno-Wditne dejavnosti Narodne banke. Narodna banka FLRJ je izpopolnila svo;e bančno nadzorstvo nad našim planskim gospodarstvom s tem, da je pred meseci Uvedla obsežno in temeljito kontrolo "ad izpolnjevanjem gotovinskega plana Posameznih obveznikov. S to kontrolo Usmerja i® skorajda že v celoti vodi planini fond v državi, da 6e doseže ravno-težje med blagovnim in plačilnim fondom. Drugič: Narodna banka je izpopolnila in razširila svoje socialistično bančno poslovanje s tem, da je prešla naloga Planiranja, sestavl;anja in izpolnjevanja kratkoročnega kreditnega plana kot dela Vsedržavnega gospodarskega plana iz-Vljučno nanjo.
S prenosom poslov razdeljevanja, evidence in obračunavanja potrošniških »akaznic in bonov za trgovino po vezanih cenah na Narodno banko FLRJ pa po sprejetju sklepov II. plenuma CK KPJ v dejavnosti Narodne banke prišlo do konkretizacije sklepa o okrepitvi kontrole nad našim gospodarstvom. Razen izpopolnitve kontrole nad blagovnim Wdom zajamčene preskrbe bo vlada dobila tudi nove, dragocene pokazatelje, kakršnih dosedanji sistem evidence potrošniških nakaznic in obračunavanja Prodanega blaga zajamčene preskrbe ni mogel nuditi, kakor zahteva nagel razvoj gospodarskih 6e>ktorjev.
Ne smemo tudi pozabljati, da so te naloge nerazdružno povezane z vlogo, ki jo odigrava socialistična banka v vseh fazah graditve socializma Zato )e neutemeljena in nestrokovna vsaka trditev tistih »poznavalcev bančništva«, ki trdijo, da varovanje blagovnih fondov e «i-‘ *tcmom po-trošniških nakaznic, raznih bonov in s točno statistiko o razdeljevanju nakaznic in obračunavanje blaga ter kontrola nimajo prav nobene poslovne niti bančno-tehnične zveze s kreditnim podjetjem, t. j. banko. Vsekakor ne « kapitalistično banko; socialistična ban-pa v tem pogledu opravlja prav tako Pomembno in odločilno nalogo, kakršna !e n. pr. tudi varovanje vrednosti denarja, Socialistični denar in socialistična Potrošniška nakaznica v vseh njenih oblikah: vrednost obeh sloni na marljivih delovnih rokah v socialistično produkcijo vWjučenih delovnih sil večine ljudstva. Zato je tem bolj dolžnost države in družbe, da skrbno varuje dinar kot našo valuto in v enaki meri potrošniško nakaznico kot obliko socialističnega denarja. katere vrednost je treba skrbno varovati v dobi graditve socializma, ko traja borba za uničenje zadnjih izkori-ščevalsko-špekulantskih elementov in ko se bije bitka za dvig življenjske ravni širokih delovnih množic. Za V6e v proizvodnjo vključene delovne ljudi, ki jim država daje nakaznico po njihovem vloženem fizičnem trudu, je nakaznica dragocenejša od vsakega drugega vrednostnega papirja. O tem se more prepričati vsak, če primerja cene blaga in živeža na svobodnem trgu s cenami blaga in živeža, ki ga delovni človek kupuje v zajamčeni preskrbi na podlagi potrošniških nakaznic in vseh vrst bonov,
Evidenca o razdeljevanju potrošniških nakaznic in bonov ter način obračuna-vania prodanega blaga zajamčene preskrbe, ki je bil v praksi do objave odločbe zvezne vlade o prenosu teh poslov na Narodno banko FLRJ, ni več ustrezal vsem novim zahtevam v zajamčeni preskrbi prebivalstva, zlasti ne glede trgo*
Na srednji kmetijski šoli v Mariboru se šola 380 kmetijskih tehnikov
l-------- ,	'	glCUC
vinskega omrežja. Zaradi nezadostne evidence glede števila potrošnikov pokazatelji za dodelitev blagovnega fonda niso °ili realni. Posledica tega je bila, da tudi dodeljevanje blagovnih fondov zvezne zajamčene preskrbe večkrat ni bilo realno in da je trgovinsko omrežje v nekaterih mestih in okrajih prejemalo pregnalo ali pa preveč blaga zvezne zajamčene preskrbe. Tako «o v razdeljevanju blaga nastali razni zastoji, zakasnitve in tudi Thaterialna škoda zaradi pokvarjenega blaga, ki ne sme biti dolgo vskla diščeno, večkrat prevažano itd.
Nov način evidence o razdelitvi potrošniških nakaznic in nov sistem obračunavanja po zajamčeni preskrbi prodanega blaga bo nudil ministrstvu za trgovino in preskrbo ter njegovim poverjeništvom pri OLO točne pokazatelje, na Podlagi katerih se bo stoodstotno določila potrebna višina blagovnega fonda Zajamčene preskrbe in tudi vsakomesečno črpanje tega fonda po potrošnikih. Pri pravilnem funkcioniranju trgovinskega omrežja morajo na vsak način odpasti Vse dosedanje nepravilnosti pri razdeljevanju blaga, zlasti preveliko ali pa nezadostno dodeljevanje posameznim okrajem oz. mestom in zakasneli prevozi blaga, ki so bili posledica tega, ker ®e ni vedelo, kakšen kontingent blaga dejansko potrebujejo posamezni okraji. Tako bo torej evidenca potrošniških nakaznic omogočala točno in pravilno kontrolo blagovnega fonda, posredno pa tudi
kontrolo sortimenta posameznih artiklov zajamčene preskrbe. Nadzor s pokazatelji, ki jih bo zbirala Narodna banka FLRJ za vodilne upravne in gospodarske organe, se bo kazal tudi v planu za vskla-ditev blagovnega in plačilnega fonda v državi in po njem v gotovinskem planu, planu obtoka gotovine in kreditnem planu za obratna sredstva trgovinskega omrežja.
Evidenca in pokazatelji razdeljevanja potrošniških nakaznic, ki potrošnike razvrščajo v različne kategorije, nam dajo najtočnejše podatke tudi o delovni sili v posameznih gospodarskih panogah in v državni upravi ter privatnem sektorju.
To kategorizacijo bo pri nas brezdvomno potrebno dopolniti v toliko, da dobimo po potrošniških nakaznicah statistične podatke za delovno silo v produkcijskih panogah, ločeno od delovne sile, zaposlene v državni upravi in administraciji, socialistični trgovini in zadružnem ter privatnem kmetijskem sektorju.
Vsestransko sodelovanje organov Narodne banke FLRJ z organi ministrstva trgovine in preskrbe je na celotnem pod-roč:u zajamčene preskrbe najtrdnejši te* melj za uspešno izpolnjevanje novih navodil o izdajanju potrošniških nakaznic in o obračunavanju blaga zajamčene preskrbe. To vsestransko sodelovanje ministrstva za trgovino in preskrbo in Narodne banke pa 6e mora opirati na pomoč vseh naših družbenih organizacij, predvsem sindikalnih podružnic in terenskih odborov Fronte, ki bodo postali najboljši sodelavci organov ljudske oblasti prvič pri seznanjanju širokih ljudskih1 množic z vsemi predpisi, ki zadevajo našo zajamčeno preskrbo, drugič pa v borbi za pravilno izpolnjevanje V6eh predpisov zajamčene preskrbe. Pred družbenimi organizacijami ter pred ljudskimi inšpektorji v podjetjih in ustanovah je važna naloga, da pomagajo organom Narodne banke in ministrstva za trgovino in preskrbo zlasti ugotavljati nepravilnosti pri vodenjuvseh evidenc o potrošnikih, pri kategorizaciji potrošnikov, pri naročanju in dviganju potrošniških nakaznic, pri striženju ustreznega števila odrezkov za čas, ko potrošnik ni imel pravice do zajamčene preskrbe, pri prodaji, dajanju obračunov o prodanem blagu itd. Novi predpisi o prekrških, ki 6e dogode pri naročanju in dviganju kart in v obračunavanju prodanega blaga zagotovljene preskrbe, določaio za krivce denarno kazen do 20.000 dinarjev ali pa poboljševalno delo do dveh mesecev, v kolikor nepravilnost ne pomeni sodno kaznivega dejanja.
Novi način razdeljevanja potrošniških nakaznic po Narodni banki kot osrednjem socialističnem državnem kreditnem podjetju, ki daje našim vodilnim gospodarskim organom, zvezni ter republiškim vladam vse potrebne finančne in po n;ih tudi gospodarske pokazatelje, bo omogočil okrajnim ljudskim odborom, da se njihovo poverjeništvo za trgovino in preskrbo vse bolje posveti politiki potrošniških kart in neposrednim nalogam preskrbe in trgovine Razbremenjeni ogromnega posla delitve in operativne evidence vseh vrst in kategorij potrošniških nakaznic in obračuna s trgovskim omrežjem je poverjeništvu za trgovino in preskrbo OLO in RLO dana naloga, da vse svoje delovanje usmerijo na pravilno kategorizacijo potrošnikov in na odpravo ‘vseh zlorab pri sestavljanju seznamov potrošnikov. Prav tako podjetja in ustanove, posebno naše gozdne uprave in gradbena podjetja zaradi preslabega nadzorstva OLO doslej niso posvečala nobene večje pozornosti odvzemu nakaznic ali pa posameznih odrezkov uslužbencem, ki so samovoljno zapustili delovno me6to. Taj nalogi bodo sedaj trgovinski in preskrbovalni organi OLO dorasli s sodelovanjem sindikalnih podružnic.
Poverjeništva za trgovino in preskrbo, razbremenjena po Narodni banki administracije in evidence potrošniških nakaznic, bodo mogla na podlagi pokazateljev potrošnikov pravočasno in pravilno razporejati blagovni fond zajamčene preskrbe v trgovinskem omrežju okraja.
Predpisi o obveznem polaganju obračunov o izdanih nakaznicah, odrezanih neizkoriščenih odrezkih in predpis o vrnitvi neizročenih nakaznic Narodni banki bodo še poostrili to kontrolo, ter je s tem skorajda onemogočena vsaka špekulacija s potrošniškimi nakaznicami; onemogočene so špekulacije, ki so 6e doslej dogajale pri nekaterih podjetjih, ustanovah in KLO, oa so naročali več nakaznic, kot pa 60 Mneli upravičenih potrošnikov ter da so te presežke protizakonito uporabljali špekulantski elementi.
Ob vznožju Kalvarije v Mariboru 6red; republiškega kmetijskega gospodarstva stoji veliko poslopje srednje kmetijske šole. Jeseni leta 1946. so prevzeli stavbo, ki je oila delno v popolnoma surovem stanju, ostali del, pa popolnoma razdejan izza vojne vihre. Stavbo so začeli graditi že v bivši Jugoslaviji. Namenjena je bila vzgoji bogoslovcev- Zdaj se v ujej vzgajajo naši kmečki fantje in de-kleta, ki bodo zavzeli po končanem študiju važna mesta v našem kmetijstvu. Tako se je vloženi denar, ki ga je naš kmet s težavo dajal v bivši Jugoslaviji, z ukrepom ljudske oblasti zopet vrnil ljudstvu v njegovo splošno korist.
Naloga šole je:	čimprej vzgojiti’
kader poljedelskih, živinorejskih, sadjarsko-vinarski h in vrtnarskih tilnikov, ki bodo teoretično dobro podkovani in imeli široko obzorje, v praktičnem pogledu pa toliko sposobno!, da bodo lahko zasedli mesta na naših državnih posestvih in v kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Kmetijski tehniki pa bodo potrebni tudi v vseh kmetijskih znanstvenih zavodih, se-menogojskih in selekcijskih postajah in kot kmetijski referenti na okrajih.
V kmetijsko gospodarstvo uvajamo posebno tehniko, k| se opira na pridobitve naravoslovnih ved, V kmetijsko proizvodnjo uvajamo razne načine mehaniziranega dela. Posebno tehniko
Srednja kmetijska šola v Mariboru
Takoj po osvoboditvi so začeli obnovitvena dela, ki' so bila zelo obsežna. Treba je bilo hitro pripraviti potrebne prostore za sprejem prvih 40 gojencev, ki so se vpisali že jeseni leta 1946. Pouk se je začel, dijaki' so bili nameščeni v internatskih sobah. I- objekta, a zidarska in druga dela so se razvijala nadalje dve leti, do" kler niso bila, letos na splošno končana. Za obnovitev samega poslopja in opremo internata je ljudska oblast dala velike vsote- Doslej so porabili okrog 1? milijonov d nar jev.
Uresničitev našega kmetijskega plana je odvisna od številnih strokovno in politično dobro vzgojenih ljudi, ki jih bo mnogo dala kmetijska šola v Mariboru. V letošnjem šolskem letu se vzgaja v njij že 380 bodočih kmetijskih tehnikov. Plan vpisa kadrov nam nalaga, da moramo vzgojiti v prvj petletki, 400 krneti tehnikov, v času bivše Jugoslavije, to je v razdob' ju 23 lot. se je izšolalo !e 70 kme-t j. tičnem pogledu pa toliko sposobni, ' kmetijstvo, so morali odhajati drugam. Obiskovali in končali so šole izven Slovenije, k a j tj srednja kmetijska šola kakor tudi viisoke kmetijske šole pri nas niso 'meli.
Da bi čimprej izobrazili zelo potrebne kmeti jske tehn ke in povečali kmet:’isko proizvodnjo — v živ.noreji, poljedelstvu, sadjarstvu, vinarstvu in | vrtnarstvu — je bila ustanovljena srednja kmetijska šola v Mariboru.
pa zahtevajo tudi kmetijski kemični laboratoriji' in kmetijski znanstveni zavodi, ki se posvečajo izključno raziskovalnemu poskusnemu delu.
Kmetijskih tehnikov je več vrst, im sicer: poljedelski, sadjarski, vinarski, vrtnarski in živinorejski.
Srednja kmetijska šola v Mariboru je edina šola te vrste v Sloveniji, ki vzgaja te tehnike. Vrtnarske tehnike čakajo posebne naloge, kot pridelo-valce-zelenjadar je in strokovnjake, ki se bodo specializirali za vrtno _ umet* nost in oblikovanje krajine. Vsi bodo imeli hvaležne naloge Skrbeli bodo, da industrijska središča ne bodo pogrešala povrtnine; oblikovalci krajine pa bodo olepšavali javne prostore in urejevali parke za odrasle in naraščaj.
Teoretičen in praktičen pouk v vseh odsekih na srednji kmetijski šoli' v splošno-kmetijskem, poljedelsko-ži-vinnrejskem, vinarsko-sadjarskem n vrtnarskem ie trajal doslej tri leta. Z novim šolskim letom bo uvedeno štiriletno šolanje.
Učni' načrt določa, da je pouk v prvem letu v vseh odsekih še enoten. Gojenec se lahko odloči za posamez-no smer, bodisi splošno - kmeti jsko, poljedelsko-živinorejsko, sadja.rsko-vi-narsko ali vrtnarsko šolo po zaključku prvega letnika. Učni program, ki' je sicer enoten za vse srednje kmetijske šole (kmetijske tehnikume) v FLRJ. je prilagojen predvsem posebnim slovenskim razmeram.
V prvem letniku prevladujejo predvsem predmeti splošnega značaja Najbolj sta poudarjeni botanika in Kemija, ki sta osnova drugih kmetrjskin ved. V II. letniku so zastopani predvsem pripravljalni predmeti: biologija, pedagogija, agronomija. praktično zemljemerstvo, mehanizacija kmetijstva in osnove stavbarstva, zlasti v vrtnarskem odseku n. pr. graditev rastlinjakov, toplih gred in raznih namakalni hnaprav.	.
Poleg strokovnega znanja pa si sirijo obzorje v prvih dveh letnikih tudi s splošnimi predmeti V III. letniku poučujejo vse strokovne predmete: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo, oblikovanje vrtov. Pri štiriletnem šolanju pa se bo gradivo strokovnih predmetov razdelilo tako, da bo obdelan splošni del strokovnih predmetov v III. letniku, specialni del pa v IV. letniku- V zadnjem letniku dobijo gojenci še solidno osnovo iz ekonom, predmetov: politične ekonomije, organizacije kmetij, proizvodn je, kmetij- knjigovodstva s	kalkulacijami,	statistike in
kmetijskega zadružništva. Posebnost pouka je še v tem, da se v zadnjem letniku	v vrtnarskem	odseku 'ou
pouk v dva pododseka, .'n sicer v proizvodnjo - zelenjadarski in v oblikovalni pododsek.
V šolo sprejemajo dijake in dijar kinje, ki so z uspehom končali se-demletko, tri ali štiri razrede gimnazije ali pa z odličnim uspehom nižjo kmetijsko šolo.
Šola je povezana z internatom, v katerem je zagotovljeno udobno bivanje.	Vzdrževalnina	v internatu
znaša mesečno 600 din.	Marljivim in
siromašnim gojencem pa podeljujeta predsedstvo vlade LRS in tudi ministrstvo za kmetijstvo štipendije- Štipendijo prejema 215 dijakov Tzmed 380 vpisanih, kar znaša okrog 60%. Štipendije znašajo na mesec povprec* no 1000' din na dijaka. Najboljši absolventi se morejo vpisati na agronomsko fakulteto, na našo najvisjo kmetijsko šolo.
S poukom na šoli je tesno povezana še praksa. Gojenci sodelujejo pri vseh delih znanstvenih zavodov (sadjarskega, vinarskega in vrtnarskega), ki so v neposredni bližini šole in imajo svoje poskusne parcele na mariborskem republiškem _ kmetijskem posestvu. Praktično delo je za vsakega gojenca obvezno.
Organizacija LMS na šoli je živali* na in zelo aktivna. Letos so sodelovale razne sekcije, v katerih so si mladinci širili splošno izobrazbo. Uspešno so delovali pevski zbor, orkester in folklorna skupina, strelska družina, skupina ljudske tehnike ia dramatska skupina- V veliki kulturno-p ros vet ni dvorani, ki lahko sprejme po 600 ljudi', so dani Dogoji za kul-turno-prosvetno delo. Dvorana bo * novem šolskem letu opremljena s kinoaparaturo za vzgojne in poučne filme- Organiziranj so tudi marksistični krožki.
Fizkultura je dobro razvita. Zastopane so različne panoge. Za filzkul-turno delo imajo veliko sodobno urejeno dvorano.
P&K&ČJiJla uz KaSiA kKajev
Vse take nepravilnosti kakor tudi nepravilnosti pri obračunavanju prodanega blaga zajamčene preskrbe so se kazale pri blago-vnem fondu, ki se je zmanjševal zaradi zajcdalcev in špekulantov. Izpodbiti tla vsem navedenim nepravilnostim v zajamčeni preskrbi, varovati vrednost potrošniške nakaznice in fond zajamčene preskrbe, to eo naloge, za izpolnitev katerih je sedaj vključena v naš sistem zajamčene preskrbe tudi Narodna banka FLRJ. Sedanji enomeseini rezultati novega načina razdeljevanja potrošniških nakaznic dokazujejo, da bodo sedeži Narodne banke in poverjeništva za trgovino in preskrbo kos tem odgovornim nalogam.
B. V.
—	m	m m -o-	—-	— — — — —	■ v	—
Vključevanje nove delovne sile v proizvodnjo — odgovor vsem obrekovalcem naše socialistične domovine 1
Delovni kolektiv HC Moste se pripravlja na sprejem prehodne zastave zvezne vlade. Zvezna vlada je podelila prehodno zastavo in denarno nagrado delovnemu kolektivu v Mostah kot najboljšemu gradbeno industrijskemu podjetju »Gradisa«,
Delovni kolektiv je imel takoj zvečer delovni sestanek. Sprejeli 60 program za proslavo tega dogodka. Obvezali pa so se, da bodo tekmovanje še povečali. Sprejemali so nove individualne obveznosti. Nihče ni hotel zaostati. Obljubili so pomoč HC Savica. Ze takoj drugi dan je minerska brigada Petrakova odšla v Bohinj.
Napovedali so tekmovanje kolektivu DES-a: prva turbina mora začeti obratovati dva dni pred rokom. Brigada za pripravo peska bo vsak dan pripravila o el kubičnih metrov peska več. Ivanc Stanko je v imenu 6voje brigade obljubil, da bodo vsak stroj popravili v roku dveh dni, Sam pa bo v teku treh mesecev predložil tri predloge za racionalizacijo. Zidarska brigada se je obvezala, da bo presegala olan za 20%, kar je le drugi dan uresničila. Brigada v strojnici bo v teh dneh končala rampo za spravljanje 6trojev v strojnico.
Obveznosti so sprejemali tudi nameščenci, šoferji, snažilke itd. Pri upravi pa so organizirali štab, ki bo ugotavljal realnost sprejetih obveznosti in prrpra-vil vse potrebno za slavnost, ki bo v oo-nedeljek na gradbišču.	P	J
Kamniški okraj ie proslavil 8. obletnico vstaje. V nedel;o, 31. jul., ie okrajni odbor ZB priredil v Duplici pri Kamniku 8. obletnico upora proti okupatorju. Svečanost je otvoril predsednik okrajnega odbora ZB, nakar je govoril organizator odpora v kamniškem okraju tov. Tomo Breic. V referatu je prikazal zače-tek borbe in podčrtal vodilno vlogo Partije pri organiziranju odpora. Zbrano množico je pozdravil še prvi komandant kamniškega bataljona tov. Dermastja in eden prvih borcev v okraju tov. podpolkovnik Jerman. Obletnico upora so pozdravili tudi zastopniki množičnih organizacij.
Sledil je pester kulturni program, ki so ga izvajali sindikalno pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika, mešani zbor tovarn® upognjenega pohištva Duplica,
godbe iz Domžal, Kamnika in Mengša; mali harmonikarji iz Radomelj ter recitatorji. Množica navzočih ni štedila s priznanjem, zlasti pa je užgala recitacija najmlajšega partizana v okraju. Popoldne pa so bili fizkulturni nastopi. 0.
V Nazarjih je bil seminar za sindikalne funkcionarje. 26. julija je bil v Nazarjih seminar za predsednike, tajnike in kul-turnoprosvetne referente sindikalnih podružnic območja kraje nega sveta Nazarje. Seminar je sklical Glavni odbor ZSS v Ljubljani. Navzoči 60 z zanimanjem sledili referatu, nakar so živahno diskutirali.
Po diskusiji je vsaka sindikalna podružnica poročala o delu v podružnicah. Najboljše podružnice 60: LIP Nazarje, podjetja krajevne obrti in industrije Bočna, gozdni in lesni delavci Gornji grad in lesni delavci Solčava, Sindikalna podružnica LIP Nazarje 6e je obvezala, da bo v letu 1949. napravila 15.000 prostovoljnih ur Do 6edaj jih ima že 13.000
V Bočni pomaga sindikalna podružnica krajevne obrti kmetijsko obdelovalni zadrugi. V vseh omenjenih sindikalnih podružnicah je dobra povezava med upravo podjetja in podružnico, zato so dosegli tudi uspehe.
Najslabša podružnica v območju OSS-a je podružnica gozdnih delavcev Luče. V tej podružnici je bil pred kratkim izvoljen nov odbor. Na prvo sejo novega odbora je bil povabljen tudi stari 3>dbor, Seje se ni udeležil ne stari, ne novi odbor. Stari odbor pravi, da ga ne briga delo v sindikalni podružnici, novi odbor pa pravi, da sploh ne bo delal.
V Lučah tudi 133 gozdnih delavcev ni organiziranih v sindikatu Ob zaključku so med drugim sklenili, da bodo vse podružnice ustanovile rdeče kotičke do 21. avgusta, da se do tega dne izvolijo po vseh podružnicah kulturnoprosvetne komisije in da se bodo kulturnoprosvetni referenti in člani komisij udeležili celodnevnega seminarja, ki bo v nedeljo, 21. avgusta.	L. F.
Tečaj učencev oblačilne stroke v Murski Soboti. V začetku julija se je pričel v Murski Soboti tečaj 136 učencev oblačftde stroke. Mladinci so iz vseh I okrajev mariborske oblasti, kjer se pri I mojstrih praktično izobražujejo, Tečaj se
je uspešno končal. Nekateri učenci so pokazali odlično strokovno znanje, vsi pa so pazno sledili predavanjem. Od 136 učencev je bilo na koncu tečaja 120 pozitivno ocenjenih, 11 jih je imelo popravni izpit, a 5 jih tečaja ni izdelalo. Izpit za kvalificirane delavce je napravilo od 47 učencev 42, 5 pa jih ima popravni izpit. Učenci so se v tem času spoznali tudi z vprašanji politike. N. A.
Borci JA so v Ptuju pogasili požar m
rešili stanovan;6ko zgradbo ognja ter s tem preprečili škodo, ki bi znašala več sto tisoč dinarjev. — V gospodarskem poslopju Vaudove vrtnarije je 27. julija izbruhnil požar Takoj so prihiteli na pomoč borci JA in miličniki z borcem Be-govič Milošem na čelu ter rešili živino in razne gospodarske predmete. S tem je naša JA ponovno dokazala, da pomaga našemu ljudstvu ob vsaki oriliki, ko je potrebna nujna pomoč V. J.
Tečajniki za zadružne funkcionarje na prostovoljnem delu. V počastitev obletnice V kongresa KPJ so gojenci petmesečnega tečaja za zadružne funkcionarje v Ljubljani sklenili, da bodo odšli na prostovoljno delo. 23. julija so 6e odpeljali v Kočevje na košnjo. V treh dneh so pokosili 103 ha, posušili in spravili pa 63 ha sena z državnih posestev Cviž-larji in Onek. Igralska družina gojencev je v teh dneh odigrala tudi dve predstavi »Urokov« na odrih KOZ Kočevske Reke in Livolda.	1-
Najboljši pevski zbor iz okraja Celja okolica je gostoval v Novem Beogradu.
Z veselimi obrazi so se pred kratkim zbrali pevci in pevke sedemletke v Laškem da bi s svojim pestrim programom razveselili graditelje Novega Beograda Pred kratkim so se odpeljali ▼ Beograd, kjer jih je z veseljem sprejel komandant I Celjske MDB in jih odpeljal v taborišče, kjer so nastanjeni bri-1 gadirji Ogledali so si delo brigadirjev, pionirsko mesto in železnico, zoološki vrt in novi muzej in sploh vse znamenitosti Beograda Pred odhodom na 6VO]e domove pa so nastopili brigadirjem s pevskimi, plesnimi in fizkulturnimi točkami Najbolj jim je ugajal boks dveh pionirjev Za zaključek pa so skupno z brigadirji zaplesali kolo Ob povratku so pionirji in pionirke obljubili, da bodo tudi oni po svojih močeh pomagali p ti izgradnji naše nove socialistične domovine.
( F I Z K U LTU RA]
Sssiavi.ena je ženska reprezentanca LRS v odbojki
Slovenjgradec, 6. avgusta. — Po ženskem prvenstvu Slovenije v odbojki je ostalo v Slovenjgradcu še 14 najboljših igralk, ki 6o še en teden trenirale pod vodstvom trenerja Slanine. Po izjavi trenerja so se vse igralke md^go naučile ter se tako primerno pripravile za medrepubliško prvenstvo reprezentanc, ki bo od 12. do 14. avgusta v Novem Sadu. Posameznim igralkam pa je ta trening tudi mnogo koristil v pogledu kondicije, saj so trenirale šest ur dnevno.
Za zaključek treninga pa je TD Slovenj-gradec priredil turnir moških, na katerem sta sodelovali poleg domače ekipe še moštvi »Žerjava« in mariborskega »Železničarja«. Pred pričetkom turnirja pa sta odigrali prijateljsko tekmo še ženski A in ■B reprezentanci Slovenije, Zmagala je prepričljivo A reprezentanca. V tekmah moških vrst pa je mariborski »Železničar« premagal »Žerjava« s 3:0, nato pa še z istim rezultatom TD Slovenjgradec, ki je nastopil samo s tremi igralci prvega moštva. V zadnji tekmi pa so Slovenjgradčani pren^agali »Žerjava« s 3:0.
Po končani tekmi ženskih reprezentanc Je bila sestavljena naslednja reprezentanca Slovenije, ki nas bo zastopala v Novem
V ponovnem srečanju z repr. Avstralije je zmagal Hajduk s 3:0
„	„	, Melbourne, 6. avgusta. Nogometno
feadu:	Magušar Ančka, Završnik	Tilka in	.	moštvo »Hajduka« iz Splita ie danes
In^rM^MSa^a^^T^ Pomagalo v Melbourneu (Avstralija) v (Polet,	Maribor), Flis Ančka in	Valentin	!	r®vanznem src Čanju državno reprezen-
^	(Zeledničar, Maribor) ter Žorž Albi.	,	tanco Avstralije s 3:0. V prvem srečanju
k 4». ssftrv. svmst f *?*™» Av.tr.iiie, L
ne v Novi Sad.	j® bilo v oidneyu, je prav tako zmagal
Hajduk, in sicer z rezultatom 3:2. Hajduk bo do konca turneje odigral v Avstraliji še 8 tekem.
Državno prvenstvo mladincev v plavanju
Split, 6. avgusta. V četrtek se je v Splitu začelo mladinsko prvenstvo Jugoslavije v plavanju in _ waterpoolu. Tekmovanja se
MLADINSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V ODBOJKI
V četrtek se je pričeto v Županji ob avtomobilski cesti mladinsko prvenstvo Jugoslavije v odbojki, na katerem nastopajo moštva republiških prvakov. Dosedaj so bile odigrane naslednje tekme: Zenske — Enotnost: Tekstilac 2:1 (10:15, 15:10, 15:11), Železničar : Mladost 2:0, Autoput : Enotnost 2:1 (11:15, 15:5, (16:14); moški: Spar-tak : Sarajevo 3:0, Autoput : Novi Beograd 3:2, Napredak : Enotnost 3:0 (15:5, lo:10, 15:1), Napredak : Spartai 3:0, Autoput : Sarajevo 3:0, Enotnost : Mladost 3:1 (lo:12, 15:0, 12:15, 15:10), Novi Beograd : Sarajevo 3:1, Spartak : Mladost 3:2 Napredak : Autoput 3:1, Enotnost : VaTdar 3:0 (15:6, 15:2, 15:5).
Tekmovanje se nadaljuje.
OBVESTILA
Prvenstvo Slovenije v skokih v vodo
Ljubljana, 6. avgusta. — Danes se je na Centralnem kopališču v Ljubljani pričelo prvenstvo Slovenije v skokih v vodo. Na prveastvu sodelujejo tekmovalci-skakalci iz Ljubljane, Bleda, Maribora in Kranja, ki 80 razdeljeni v tri kategorije: v začetnike (kategorija C), v naprednejše, ki so že nastopali (kategorija B) in najboljše (kategorija A). Tekmuje 6e po novih pravilih
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Tekma Jugoslavija — Izrael bo v Beogradu
T’"
Skok mladinca Dobrina s stolpa
Čovič 29,1 (Hajduk), 2. Korpes 29,5.
IVatepoolo ekipe eo razdeljene v dve grupe. V včerajšnjih tekmah je Hajduk premagal Omladinea s 3:1, Beograd Tadra-na s 7:1, Jug Železničarja a 13:0, Mladost Pričele so se kvalifikacijske meddržavne I prveno zvezdo z 11:0. Korčula .ie premaga-uogometne tekme za svetovno nogometno ' Ia Naprljed s 5:1, Primorje Proleterja s prvenstvo. Kvalifikacijske tekme po sku- 1 5;0-pmah morajo biti končane do 28. aprila 1950. Vsaka reprezentanca igra eno tekmo na domačem terenu, drugo pa na igrišču nasprotnika.
Na IV. svetovnem nogometnem prvenstvu sodeluje 32 držav, med njuni tudi Jugo. slavija. Prijavljene ekipe eo razdeljene v štiri skupine. Do sedaj sta bili odigrani dve kvalifikacijski tekmi. V prvi telfmi je Švica premagala reprezentanco Lukambur-ga s 5:2, v drugi pa ŠvSdška Irsko s 3:1.
Jugoslovanska državna reprezentanca bo igrala svojo prvo teikmo 21. avgusta'v Beogradu proti reprezentanci Izraela.
SPREJEM SLEPIH IN SLABOVIDNIH OTROK
v Zavod za slepo mladino v Ljubljani
Zavod za slepo mladino bo z novim letom zopet sprejemal slepe ln močno slabovidne otroke v starosti od 7 do 11 let. Izjemoma se bodo sprejemali za prešolanje tudi pozneje oslepeli do 17, leta starosti, Starši takih otrok, ki še niso vložili preš nje, naj vlože do 21. avgusta prošnjo i po trebnimi podatki naslovljeno na upravo Zavoda za slepo mladino v Ljubljani, Marmontova ul. 24. K prošnji naj prileže otrokov rojstni list in po možnosti zdrav niško izpričevalo. Sprejeti .odo samo zdravi in duševno razviti otroci, ki so sposobni izobraževanja.
DAJALCI KRVI!
Bedni odvzemi krvi se vrše vsak torek, udeležuj^ 300 mladincev, članov Mladosti I sredo in četrtek. Zlasti tov.-ce, ki se ja-in Naprijeda iz Zagreba, Primorja iz Ke- ! vijo prvič za dajanje krvi orosimo, da pri-
ke,	Hajduka iz	Splita, Juga iz Dubrovni-	t	,	,	„ ____ ...
ka,	Jadrana iz	Hercegnovega, Enotnosti iz	I 30	v	avod še pred	8. uro. tudi	stare
Ljubljane, Crvene zvezde in Železničarja i dajalce krvi naprošamo, da pridejo naj-iz Beograda itd. Prvi dan so plavali na I kasneje do 9.30. Kri odvzamemo na dan
1*04 predr^vič^(Pr)1eWelič^aiTO); 1 f02l<;da' zato P™shno vse, « mmeravajo na	200 m prsno	je v izvrstnem času zma-	j	^ati	kri,	da	na dan dajanja ne zajtrku-
gal	Korpes v 2:49,0 (nov drž. mlad. rekord)	i	j*ej'o	ničesar	mastnega,	tudi mlečne	kave
hrMnoBjfzm“galTKost?fz8l:MJ pred”!^- ' D6' Da5alce' ki 80 že dali kri napro5arao' derjem _(Enotnost)_ 1:25,4l 50 m prosto: 1.
Končana je etapna dirka po Makedoniji
Te dni je bila končana etapna kolesarska dirka po Makedoniji. Na tej dirki so sodelovali tudi slovenski dirkači, med katerimi je dosegel največji uspeh Adoif Godnič. Godnič je zmagal v zadnji šesti etapi z veliko prednostjo 20 minut pred drugo plasiranim kolesarjem Kosto Todorovičem, zmagovalcem velike kolesarske sindikalne dirke »1. maj«. V končnem plasmanu je zmagal dirkač Partizana Franjo Varga, na drugem mestu je Todorovič, na tretjem pa Tišma. Od Slovencev je na sedmem mestu Adolf Godnič. V tekmovanju ekip pa je zmagala Srbija pred Partizanom, Hrvatsko, Makedonijo. Slovenijo in Makedonijo II.
LJUBLJANA- — V Sloveniji je na dvanajstih izletih nastopilo 12.833 tekmovalcev (51% moških ter 59% žensk). Po socialnem poreklu je v Sloveniji nastopilo na izletih največ dijakov, a najmanj kmetov.
Mednar. plavalne federacije, ki določa samo poljubne skoke, del katerih pa je omejen s predpisano najvišjo vsoto težkočnih koeficientov. Po prvem dnevu vodi skakalna ekipa mariborskega Poleta, ki je v vseh kategorijah tudi številčno zastopana.
Tekmovanje se nadaljuje danes ob 10. in 16. uri.
V prvem dnevu so bili doseženi naslednji rezultati:
Člani kat. B, deska (6 tekmovalcev): 1.
Kander (Polet) 68.26 točke, 2. Ošlak (Polet)
64,29, 3. Gala Stojan (Železničar, Lj.) 55,53.
Mladinke kat. B (4 tekmovalke): 1. Majer (Polet) 30,3, 2. Jemec (Enotnost), 30,15, 3.
Tutta (Enotnost) 28.
Člani kat. B, stolp (1 tekmovalec); Ješe (Prešeren, Bled) 26,73.
Člani kat. A, stolp (1 tekmovalec): Keber (Enotnost) 98,74.
članice kat. A, deska (1 tekmovalka): Majer (Polet) 55,31; izven konkurence Keber-Žutič (Mladost Zgb.) 69,86.
Mladinci kat. C (7 tekmovalcev): 1. Gink (Udarnik, Kranj) 22,50, 2. Sever (Polet) 21,30,
3. Kovač (Udarnik) 18.
Pionirke kat. C, deska (1 tekmovalka): Tomažič (Polet) 15,27.
Stanje po prvem dnevu: 1. Polet (Mari- , „ ----	-	i,- v■ --,----- —	-----
bor) 264,83, 2. Enotnost (Lj.) 215,19, 3. Želez- ! Hansenne (3:47,4). Poleg teh pa bo še na-ničar (Lj.) 160,30, 4. Prešeren (Bled) 70,43, ! stoP1]	oh	Palici	Amerikanec	Ki-
Gostovanje švicarskih košarkašev v Jugoslaviji
V Jugoslaviji bo gostovala od 20. do 26. t. m. košarkarska ekipa »Servette« iz Ženeve. švicarski košarkaši bodo odigrali nekaj tekem z našimi najboljšimi ekipami, med njimi tudi z ljubljansko «Enot-nostjo«. Datum tekme še ni dokončno določen.
Mednarodni šport
TOKINO. — V Torinu bo 3. septembra velik mednarodni atletski miting, na katerem bodo nastopali tudi nekateri najboljši svetovni atleti. Med drugim bodo nastopili v metu diska — svetovni rekorder Gordien (ZDA) ter Consolini in Tosi (Italija), v teku na 10 km bo tekel Zato-pek — ČSB (29:28,2), na 5000 m bo tekel Belgijec Beiff (14:06,0), na 1500 m Francoz
5. Udarnik (Kranjv 40,50.
Novi teniški prvaki Slovenije
Maribor. — Z odigranjem zadnjih iger na prvenstvu Slovenijo se je včeraj v Mariboru zaključilo tretje povojno prvenstvo Slovenije.
V preostalih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: članice polfinale: Voglar
— Čop 6:4, 6:2, Zamanja — Trop 6:1, 5:7, 6:0. Finale: Voglar — Zamanja 6:0, 6:4. Mladinci — polfinale: Zerovec — VI asa k 6:1, 4:6, 6:3, Bergant — Kramaršič 5:7, 6:3, 1:5. Finale Zeroveo — Bergant 6:0, 6:4. Mladinci — pari: Goleč — Vlasak : Glavič — Popovič 6:1, 6:3; Zerovec — Ogrin : Bergant — Horvat 4:6, 6:3, 6:4. Finale: Zerovec — Ogrin : Goleč — Vlasak 6:4, 2:6, 10:8. Mladinke: Trop
— \Vinterhalter 6:3, 6:0. Mladinke v dvoje: Trop — Winterhalter : Lovrec I. — Lovrec II. 6:0, 6:2.
Zaključni pregled prvenstva — člani A: 1. Razboršek, 2. Milavec (oba L); člani B: 1. Rebolj (Kranj), 2. Osrečki (Železničar Lj.). Članice: 1. Voglar, 2. Zamanja (obe P). Mladinci: 1. Zeroveo (L), 2. Bergant (P). Mladinke:	1. Trop, 2. Winterhalter (obe P).
Moški: paril: 1. Razboršek — Banko, 2. Milavec — Suhar. Članice v dvoje: 1. Voglar
— Čop (P), 2. Pirkmajer — Mileisen (L). Mešani pari: 1. Slana — Voglar (P), 2. Čebular — Pirkmajer. Mladinci v dvoje: 1. Že-rovec — Ogrin (L), 2. Vlasak — Goleč (P). Mladinke v dvoje: 1. Trop — Winterhalter (P) 2. Lovrec I. — Lovrec II. (P).
V ilustracijo lahko navedemo še naslednje zanimivosti. Velik uspeh so dosegli mariborski teniški igralci, ki so osvojili pet prvih ter pet drugih mest. Na drugem mestu so tenisači Ljubljane, ki so osvojili štiri prva in 4 druga mesta, Udarnik, Kranj je osvojil eno prvo mesto, ter Železničar Ljubljana eno drugo mesto.
Kvaliteta posameznih igralcev se razen pri Voglarju in Razboršku ni dvignila na predvojno raven. Največji napredek je pokazala mladinka Tropova (Maribor),	P M.
NOV DRŽAVNI REKORD V METU DISKA ZA ŽENSKE Pančevo, avgusta. — V tekmovanju za prvenstvo LR Srbije v atletiki, ki je bilo v Pančevu, je članica »Crveno zvezde« iz Beograda Julija Matej postavila nov jugoslovanski rekord v metu diska, ki ga je vrgla 41,84 m daleč. Novi rekord znaša po finskih tabelah 953 točk
OBJAVA
Zaradi preureditve stadiona SŠM Zelezn-i čarja — Ljubljana, se isti s takojšnjo ve.
1 javnost jo zapre za vso prireditve. — Uprava SŠD Železničar.
chards (450 omj.
Domač« vesti
ZAGREB. — V Zagrebu je bila nočna rokometna tekma med »Kladivarjem« iz Celja in »Zagrebom«. Zmagala je ekipa »Zagreba« z rezultatom 19:5.
CRIKVENICA. — Po končanem mladinskem državnem prvenstvu v plavanju so se plavalci in plavalce »Prešerna« z Bleda pomerili v dvoboju s plavalci Crikve-nice. Zmagali so Blejčani z rezultatom 83*80
ČRNOMELJ. — V nedeljo 31. julija sta se pomerili v prijateljski tekmi dve dolenjski rudarski moštvi in sicer TD Krmelj in domači Rudar. Kljub visoki zmagi domačinov 6:0 so gostje pokazali lepo in borbeno igro.
REKA. — V reški oblasti bo od 17. do 20. avgusta velika mladinska kolesarska dirka po Istri. Dirkalo bo okrog 30 najboljših mladincev kolesarjev iz vseh krajev Jugoslavije. Dirka je razdeljena na 3 etape: Reka — Pazin — Poreč, Poreč — Pulj in Pulj — Labin — Opatija — Reka.
RASA. — V Raši je bilo atletsko prvenstvo za rudarje, ki se ga je udeležilo 6 ženskih in 7 moških ekip. Na tekmovanju je bilo kljub slabemu terenu doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Rudar iz Raše je pretekel 100 m v 12,1 sek., v skoku v daljino pa je bil dosežen rezdjtat 5,64 m.
Ljubljana. — V čast obletnice V. kongresa KPJ je bil v nedeljo v Ljubljani nogometni turnir, na katerem so sodelovala sindikalna moštva: EC2. Ljubljana, ZET iz Zagreba,
Muzeji in galerije
Ljubljana
Narodni muzej, Etnografski muzej, Prirodoslovni muzej — Prešernova 24, so odprti: Za splošne obiske ob nedeljah od 10—13 ure, ob torkih in četrtkih od 10—13 ure in od 15—17 ure. Za skupine so muzeji odprti ob nedeljah ob 10—13 ure, ob delavnikih pa dnevno od 9—14 ure in od 15—17 ure, razen v sobotah popoldne.
Vstopnine ni. Zla znanstvene delavce odprto po dogovoru.
Vhod ob nedeljah z Muzejskega trga, ob delavnikih iz Prešernove c.
Muzejska knjižnica — Prešernova 24 je odprta od 7.30 do 13.30. Za znanstvene delavce po dogovoru.
Mestni muzej — Gosposka ul. 15/11. odprt ob torkih in nedeljah od 10—12 ure, ob četrtkih od 16—18 ure. Vstopnine ni.
Geografski muzej — Napoleonov trg 7. Vstop samo za znanstvene delavce od 7—14 ure.
Šolski muzej — Komenskega 19.
Odprt do 11. ure po predhodni prijavi.
Osrednji drž. arhiv LRS — Prešernova 24 je odprt v študijske namene vsak delavnik od 7—14 ure.
Muzej Narodne osvoboditve LRS — Napoleonov trg 6/1.
Razstavni del še ni odprt, arhiv in knjižnica odprta za znanstvene delavce od 7—14 ure.
Narodna galerija — Tomanova 1 je odprta ob nedeljah, torkih in četrtkih od 10—13 ure; za skupine ves teden, obisk prej javiti ustno ali telefonično (37-65).
Moderna galerija — Cankarjeva cesta (vhod v Tivoli parki Stalna razstava še ni postavljena. Periodič-■ ne razstavo od 8—18 ure.
Botanični vrt univerze — Ižanska cesta 15 odprt vsak delavnik od 9—12 in od 15—18 ure. Vstopnine ni.
Zoološki vrt v pripravi.
Zavod za varstvo kulturnih spomenikov LRS — Tomanova 1 Znanstv-eni inventar, fototeka, kartoteke, biblioteka itd. na vpogled za strokovne delavce od 9—12 ure.
51 a r 1 b or Pokrajinski muzej odprt v torek in petek od 14—16 ure, v nedeljo od 10—12 ure, za ekskurzije vsajc dan, razen nedelje od 8—18 ure. Ekskurzije in množične obiske javiti muzejski upravi vsaj 24 ur prej.
Celje
Mestni muzej, Muzejski trg 1 odprt vsak delavnik od 8—13 ure, ob sobotah od 8—12 ure, ob nedeljah od 8^-13 ure.
Ptuj
Mestni muzej
jo odprt za splošne obiske in skupine vsak dan razen ponedeljka in 6ic$r:
Vinarska zbirka, od 8—9 ure.
Arheološka zbirka, od 9—11 ure.
Kulturno zgodovinska zbirka, od H—14 ure. Prijavljene skupine se sprejemajo tudi izven določenih ur.
Vstopnina za otroke in vojake 2 din, za odrasle 5 din.
Za skupine ni vstopnine.
Škofja Loka
Muzej — Puštalski grad je odprt za splošne obiske ob nedeljah od 9—12 ure, zadnjo nedeljo v mesecu pa tudi popoldne od 15—18 uro.
Za skupine: šole, tečaje in razne poučne ekskurzije pa je muzej odprt po predhodni prijavi ob delavnikih od 9—12 ure.
Vstopnina za odrasle 5 din. za mladino 2 din.
Skupine so proste vstopnine.
Kamnik Muzej Sadnikar zbirka kulturnih spomenikov okraja je vsak
/Ion	___ Tl4 oV«0 AnSel«.  v v
da ne prihajajo prej kot dva meseca po zadnji oddaji. Dajalcev nod 21. letom starosti ne sprejemamo.
Dajalcu krvi pripadajo posebni dodatki v sladkorju, maščobi, beli moki in svežem mesu, ter denarna nagrada. Dajalcem dežele povrnemo vožnjo v obe smeri potniški vlak III. razred (za vso LRS), zato naprošamo, da prinese vsak dajalec vozovnico (ne povratno) v zavod.
Telefon 41-08.
Zavod za transfuzijo krvi Klinične bolnice Ljubljana
ŠOLSTVO
Komisija za kinematografijo pri vladi LRS
FILMSKA VISOKA ŠOLA
v Beograda
Komite za kinematografijo vlade FLRJ razpisuje natečaj za sprejem slušateljev v odsek za filmsko režijo. Pravico do udeležbe imajo vsi državljani FLRJ' z najmanj 8 razredi srednje ali njej enake šole.
Sola traja v odseku za filmsko režijo ti lota. Sprejemni izpiti za kandidate iz Slovenije se bodo vršili v Ljubljani. Kdaj se bodo ti xx vršili, bodo kandidati pravočasno obveščeni. Prav tako bodo naknadn^^obvesčeni o programu izpitov.
Kandidati, ki žele sodelovati v tem nato-čaju, naj pošljejo prošnje, kolkovane s 40 dm personalnemu oddelka Komisije za kinematografijo pri vladi LRS najpozneje do 8. avgusta t. 1. Prošnje po tem roku se ne bodo upoštevale. Prošnji naj priložijo izčrpen življenjepis in evantuelno opis svojega dosedanjega dela v umetnosti. Prav tako naj bo priložena karakteristika LM9, oziroma ustanove ali podjetja, kjer je kandidat zaposlen, oiu&atelji bodo med svojim študijem prejemali štipendijo Komiteja za kinematografijo vlade FLRJ. — Komisija za kinematografijo pri vladi LRS — personalni oddelek, Ljubljana. Dalmatinova ul. 5.
NATEČAJ Industrijska metalurška šola pri Industriji metalnih polizdelkov v Slov. Bistrici sprejme za novo Šolsko leto večjo število novih učencev. Prošnje »a -prejem prinesite osebno ali pa jih pošljite po pošti. Taksirane morajo biti z 10 din. Prošnji priložite: a) rojstni list ali izpisek, b) zadnje	šolsko	spričevalo,	c) kratek življenje-
pis, c) pismeno obvezo staršev, odnosno varuha, da boste šolo redno obiskovali in 8eTTx*av°aL1 J30. VS6^ ostalih pravilih šole.
Učenci bodo imeli vso oskrbo v internatu naše šole brezplačno ter poleg ostalih ugodnosti tudi brezplačen pouk v glasbi
!S0' k0t Drj 0Sta'
K	©	N 0	I R T I
Milčinski-Ježek bo imel dober dol sporedu na vedrem večeru, ki bo v torek “Li;	uri na	dvorišču Magistrata.
Srnn nrtS s-	zabave,	naj se tega večera
ostalem bodo nastopili ,	na vasi« in Janez RohačeS.
Vstopnice v Knjigarni nuzikalij. 2150
Grafičar in Žadrugar iz’ Ljubljane. Zmago- !	dostopna.	Prijava	obiska	zaželena,
valeo turnirja je postal ZET, ki je v finalni v!«>pnine ni.
BOŽIDAR JAKAC
razstava
v Moderni galeriji podaljšana do nedelje 14. avgusta.
»wumn mm dni«
J. polletje 1949 in nekaj izvodov II. polletja 1948, vezana, dobite v upravi »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2, m v vseh njenih podružnicah Vsako polletje stane 140,— din.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE |
Stanje dne 6. avgusta: Depresijsko jedro nad severozapadno Evropo so polagoma premika proti severovzhodu in povzroča močna deževna področja, ki so danes zjutraj dosegla zapadno obalo Francije ter bodo v prihodnjih dneh ustvarila prehodno poslabšanje vremena pri nas. Na jugovzhodnem Atlantiku pa imamo središče novega anticiklona, ki bo nato ponovno ustvaril zboljšanje vremena.
Vremenska napoved za nedeljo 7. avgusta: Sončno z delno oblačnostjo. V popoldanskih urah soparno in nagnjenje h krajevnim ploham. Temperatura do ?s stopinj C.
tekmi premagal EC2 s 3:0. Ostali rezultati so naslednji: Grafičar : adrugar 2:1, ZET : Za-drugar 3:2, Grafičar : EC2 8:0 in EC2 : Za-drugar 4:2.
V Kranjski gori se izpopolnjujejo telovadci v vajah na orodju
Telovadna zveza je poklicala na 14 dnevni tečaj v vajah na orodju tiste mladince, ki so se izkazali na republiškem in državnem prvenstvu, ter tiste, ki imajo poleg sposobnosti za orodno telovadbo tudi veliko zanimanje zanjo. Tqčaj vodijo poznani slovenski telovadci m fizkulturni pedagogi: Gregorka, Grilc, Poljšak in Bizjak.
Tečajniki so razdeljeni v štiri vrste z namenom, da bi snov laže dojeli.
Narodna milica ima dobre atlete
V Narodni milici gojijo in se bavijo z vsemi važnejšimi športnimi panogami. Poleg boksa §o dosegli s sistematičnim treningom razmeroma najboljše rezultate v lahki atletiki. To najbolj potrjuje prvenstvo NM, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo. Najboljši rezultat je ha tem tekmovanju dosegel Pavšič Janez v teku na 5000 m 15:65,1 ter na 1500 m 4:18. Na prvenstvu je zmagala v ekipnem plasmanu Ljubljana-mesto 13,875 točk pred ljubljansko oblastjo 10.466 ter primorsko in mariborsko oblastjo.
san
Dvoboj Trifunovič : Najdorf
Sedma partija preložena
Opatija, 6. avgusta. Zaradi bolezni dr. Trifunoviča je bila preložena sedma partija šahovskega dvoboja Trifunoviž—Najdorf. Stanje po šesti partiji je neodločeno 3:3.
Slovenjgradec, Trg Svobode 1/1.
Muzej Soklič — zgodovinsko umetniška zbirka.
Odprt vsak dan od 10—12 ure in od 15—18 uro, ob nedeljah samo od 10—12 ure Zn znanstvenike je zbirka dostopna vedno.'Skupine naj še prej javijo. Vstdpni&e hi.
Brežice Posavski muzej v Brežicah
Začasno odprt vsako nedeljo od 9—12 ure v sredah od 15—18 ure.
Za skupine je muzoj odp^t vsak dan, iz-vzemši v ponedeljek. Vstopnine ni.
Murska Sobota Muzej v pripravi.
Novo mesto Muzej v zasnutku.
Postojna Mestni muzej v zasnutku.
Speleoški muzej začasno zaprt.
Kranj Muzej v zasnutku.
VESTI IZ MARIBORA
DELITEV MILA, PRALNEGA PRAŠKA KAVE IN RI2A ZA ZAMUDNIKE
Potrošniki Maribora, ki si iz kakršnih koli vzrokov niso nabavili na oklicane odrezke v juliju zgoraj navedene prehrambene predmete, si jih lahko nabavijo do 9. t. m. v naslednjih prodajalnah: Naproša, Prodajalna št. 1. Rotovški trg, Prodajalna št. 5, Ulica XIV. divizije; Hrana — Prodajalna št. 29, Partizanska cesta, Prodajalna št. 18, Studenci. Podjetja dostavijo 11. t. m. obračune za naknadno prodano prehrambeno predmete. — Poverjeništvo za trgovilo in preskrbo. Marlbor-mesto.
Dežurne lekarne: Nedelja 7. avgusta: Lekarna Miparik, Glavni trg 12. — Ponedeljek 8. avgusta: IV. mestna lekarna, Gor. kega ul. 13.
Naročnike reviie »DELO«
prosimo, da poravnajo naročnine ta drugo polletje (110.— din) dc 15. avgusta t. !.
Kdor do navedenega roka naročnine ne bo poravnal, mu revije ne bomo več pošiljali.
CANKARJEVA ZALOZBA Uprava revije »Delo«, Ljubljana Sv. Petra cesta 31,
OBVEZiNO CEPLJENJE PROTI DAV1C1
Starši se o-pozarjajo, da pripeljejo otroke, ki so dobili 12. julija prvo injekcijo zaščitnega cepiva proti davici, po druso injekcijo v torek 9. avgusta ob 16 v Mostni dom, Krekov trg 2-1.
Brez druge injekcije zaščitno cepljenje«1 uspešno in neveljavno.
LJUBLJANČANI!
Pionirski pohod »Naša rodna dežela j! petletka« bo tvrajal širom po Sloveniji ? din. Iz Ljubljane odpotuje danes 7. avg. 0» 8. uri zjutraj izpred Narodnega doma. Organizacije OF, AF2 in mladina! Udeleži* se tega odhoda.
SPREJEM DIJAKOV V DIJAŠKE DOMOVE V LJUBLJANI
Dijaki, ki žele biti sprejeti v ljubljanske srednješolske domove, naj predloži)* »Vprašalne pole« za sprejem gojencev ' vzgojne domove najkasneje do 14. t. m- 15 MLO — Poverjeništvo za šolstvo.
Vprašalne pole morajo izpolniti in ^ dati na poverjeništvo za šolstvo najk?®' neje do 14. 8. t. 1. tudi mladinsko-vzgoj*! ustanove, ki žele poslati gojence v dijs$e domove.
Oskrbovainina v dijaških domovih znsj|? mesečno 800 din. Dijaki, oziroma starfi,-ki ne zmorejo oskrbovalnih stroškov, Ba.3 si pravočasno oskrbijo zagotovilo pristnega OLO — RLO. da bo orispevsl oskrbovalnino (rubrika XI Vprašalne poW-
Prošnjo za sprejem bo obravnavala lf misija in bo staTše pismeno obvestil*-Opozarjamo, da bodo v dijaške domojf sprejeti prvenstveno dijaki učiteljišča, š«' riletne strokovne šole za vzgojitelje, e««' letne šole za pomožne vzgojitelje ter 1? °ni dijaki, ki nimajo možnosti iiosečM1 gimnazije ali sedemletke v svojem okraj«-
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primoij6 DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 7. VlU-
2-»00r°ŽUa: °b 8'3°’ l2’30, 14'30, 20-°° “ ^ Veder jutranji spored — 9.00 Glasbe o ?narna. oddaja: Pesmi Mirana Ja«3 ■gorlCiL 16 mo®ki zbor -Solidarnost« J?
iP; T' Viktorja Mihelčiča — 10.0* UpJm t \i ?,C6rt- Na sporedu: Matk« u m	J bkeri£mo m Blaž Arnič '
11.00 Naše zadruge v delu m borbi — Jl-St igra mali orkester mariborske radijsk« postaje p. v. Rajka Sikoška (prenos » Maribora) — 12.45 Lahka glasba — D^1-Pol ure za pionirje in cicibane. — Iz o*1'0' »san J>esmi Jovana Jovanoviča Zmaja “l 1?#0 Za vsakogar nekaj — 14.45 Poje zbor »Matija Verdnik« — 15.00 Oddaja za nas« podeželje. - Predavanja: Politični preglf«
— V Gornje-Braniški zadrugi (reportaž«)
— Kaj bomo delali v avgustu (prizor) -* Izsuševanje Skadarskega jezera — Sv«‘ po letu 1848 — Mimi Maienšek-Konič: Za,' doščenje — Vmes pester glasbeni spor««
— 19.00 Slavni umetniki s plošč — 19-"c' Politični komentar iz Beograda —	19.45 Zabavna glasba — 20.15 Vedri napevi i® plesi — 20.50 Najnovejša fizkuituma poročila — 21.00 Znamenite reebe iz slovanskih oper — 22.30 Lahek 'točni spoTed.
K I H 0
LJUBLJANA UNION: Ameriški film »Str** ža na Renu«, Obzornik 84,
SLOGA: Avstrijski film »Dolga pot« FN ^ Predstave ob 17, 19 in 21. uri.
TiyOLIj Češki film »Možje t>rez kril«. mk. ~ Predstava ob 20.30.
TRIGLAV: Ameriški rilm Noč v Cas*-bianci«, tednik, — Predstavi ob 18 in SISKA:	Sovjetski film »Sekretar rajk*
ma«, tednik. - Predstavi ob 18 ln 20-MAS! BOR PARTIZAN: Sovjetski barvs1 film »Mičurin«, tednik.
UDARNIK: Sovjetski film »Prvak sveta* V •Narodne pesmi« tednik. — Predstave « 17, 19 in 21.
LETNI MARIBOR: Sovjetski film Miklut« Maklaj«, tednik. — Predstava ob 20.30. POBRE2JE: Francoski film »Seme v «« tru«. tednik.
CELJE METROPOL: Nemški film »Morili so med nami«, tednik.
DOM: Poljski film »Obmejna alioa«, ;odnl« KAMNIK: Sovjetski film »Oni spet vidijo«, tednik.
KRANJ STORŽIČ: Angleški film .Nichlav* Niekleby«. tednik-SVOBODA: Avstrijski film »Dunajske m«-lodije«. tednik.
NOVO MESTO:	Ameriški film »Tarzanov
zaklad«, ob 16.30, 18.30 in 20.30.
Mehaničnim delavnicam nudimo
razne kolesarske dele
NARODNI MAGAZIN, LJUBLJANA.
PROSIM OSEBO, ki ,!e 5. j,, m. v večernem vlaku Kamnik—Ljubljana pomoto; ma vzela moj zavoj z oblačili, naj ga vrne na naslov: Uljančič. Streliška 9. Ljubljana.	2144
Vabilo na
PROSLAVO MATIJE GUBCA
v Krškem 14. avgusta 1949.
Dopoldne ob 10. uri: Velika revija deJ« zuruzena z razstavo, Prikaz napredka v kmetijstvu, obrti in industriji v okrad11
Krško.
Popoldne ob 14 ari: Tradicionalne konj* dirke. Sodelujejo iabači in vozači l7 vseh krajev Slovenije ‘m Urvatske. BazPJ' sano so lepo nagrade.	.
Železniško zveze so ugodne na vse sttoB} Skupino članov raznih društev in studi* katov uživajo popuste po železnici Za Pr®* hrano in pijačo bo v polni meri prcvskrb-^ono'	Vabi	odbor.
P0SETITE RAZSTAVO
ki bo prirejena ob priliki proslave Ma' ti je Gubca v Krškem dne 14. avgusta 194^ Razstava bo prikazala napredek kmetij' stva, obrti m industrije v okraju Krško od leta 1945 dalje.
Prednje osi
OSMRTNICA IN ZAHVALA
« .	Žalostna	sporočam	da	ie	3	avgustu
za osebni avto »Citroen«, tipa 11, kupi pr£d<3bri mož. Dragega pokojnika uprava »Ljudske pravice«, Ljubljana p°	“32?
Kopitarjeva 2.
»Industrija metalnih polizdelkov« v Slovenski Bistrici
»H«™ J 16m vsem množičnim orgauit8' I11 Posameznikom, ki 60 mo ob n«' Ir ul (	A mojega dragega moža kako®
a? ' . Podprli. Posebno ae zahvaljuj«1® komilotu KPS Novo rnosto ?« i, v lza 30 pogreba bi lope vence, godb ‘‘ Novega mesta. Krajevnemu odboru ZvC ? borcev, JA za častno spremstvo, stopmkora organizacij za poslovilno govor« uarovalcem vencev in cvetja ter vsem. “
sprejema stranke
prihajajo po raznih službenih vpraša- j	pokojnika apromllf na' 'nfečo'.
nj/U/ob .rrfrtta pelkih. I	g.* Jg>AF?»j
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole - Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in upr&ve: 52-61 do 52-65. Telefon narof n inskega oddelka 30-30. - Telefon oglasne?'1 oddelka 36-85. — Stev ček. računa 6-90601-0.