Leto V. i štev. 120 v
Pultntu porla&nmft
Ljubljana, sreda, 21, maja 1924
Cena 2 £>Tn
lzha|a ob 4 «[ntra).
Stane mesečno 20-— Din inozemstvo 30— . neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta it. 16/1. Telefon It. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravnIStvo t
L|ubl|ana, Preiernova
ul. 6t 54. Telef. It. 30.
Podružnici t
Maribor, Barvarska ul. U Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poitn. čekor, uvodu itev. 11.842.
Ljubljana, 20. maja.
Glavno glasilo SLS že zdavnaj ni več to, kar je bilo nekdaj, ko so je uinj 6e opirala zares mogočna klerikalna stranica. Ze od prevrata sem fee zaletava »Slovenec« v svoji politiki kakor veSa sem in tja ter navadno lisga ii ekstrema v ekstrem. Moralna kakovost tega katoliškega glasila jo docela propadla in njegovo glavno nrožje je izkrivljena resnica. Zadnji čas pa je »Slovenec« tudi že odpovedal s svojo poročevalsko službo tako, je v poročanju o nemogočih stvar rdi celo nadkrilil nekdanje »Dolenjske novice«.
Ves čas vladne krize je »Slovenec« svoje bralce očividno hotoma in namenoma mistificiral. Ker je tako na debelo lagal, jo moral večkrat opozoriti svoje naročnike, da je on pravilno informiran lm da naj samo njemu ver jamejo. Zadnji teden pa izgleda, da oi »Slovenec« izgubil le čuta za poštenje in moralo, marveč, dax jo izgubil tudi glavo.
Nedeljski »Slovenec« jo n. pr. pisal, ia je prejelo vodstvo demokratskega .Davidovičevega) kluba od »par članov Pribičovičevega kluba — menda tudi sam Pribičevič? — prošnje za sprejem v klub.« To, da so znaki, ld najbolje dokazujejo »brezupnost položaja Pažič - Priblčovičeve kompanlr Nedeljski »Slovenec« ima v naslovu svojih izvirnih poročil tudi te-le debelo tiskane podnaslove: »PaSič izven vsake kombinacije.« — »V radikalnem klubu se jasni.« — »Samostoj-ii demokrati obupani.« 2« v pondeljek in najkasneje v torek pa so se nato <S!ovončrf>vi» bralci na lastne oči lahko prepričali, kako grdo jih jo glavno ilasilo SLS vleklo za nos in s kako debelo barvo jih je »Slovenec« barval skoraj cela dva meseca.
Dočim leži v pisanju »Slovenca« do nedelje že nekaj tragike, se je ta danes pri njem fepremenila že v komlko. Naši čitatclji navadno ne berejo »Slovenca«, a te dni bi ga jim skoro privoščili; kajti to ti je primisslma užitek, kar ta list servlra svojim »brav-tem«. Evo nekaj odstavkov, da bo nekaj zabave za vse »Jutrovce«. »Slo-vcnec« pifie: »Nihče ni pričakoval tako rešitve (namreč Pašič. - Pribiče-ričove vlade), posebno ne v smeri Pa-hičevih zahtev.« »V noči od četrtka na petek je kralj nagnal Prlbičeviča iz svoje sobe z besedami: »Na polje!« Marž ven!)« »Slovenčev« poro&evaleo je vse to opazoval.
Vsekakor sta se kralj ln goep. Sve-tozar hitro pobotala; kajti, kakor znano, je bil Pribdčevič v avdijenci pri kralju v nedeljo zvečer od 20. do 24., v pondeljek pa zopet od 10.—11. Glasom »Slovenca« so vsega krivi, da je opozicijonalce kriza tako klaverno izpadla, ti preklicani »Rumuni«; kajti •Slovenec« piše: »Tudi Rumunija iina svoje prste vmes.« Samo radi razpleta krize bo si prlvoSčUl napet položaj v Ee?araMj£
»Slovenec« nadalje priobčuje v zveri z rešitvijo krize senzaeijonalno razkritje o »revolucionarnih pripravah za nastop vojaStva«. V »resnih« krogih da se zatrjuje, da je bila beograjska posadka v petek, ko se jo lahko računalo, da dobi Davidovič mandat, avizirana od belorukcev, da na izvest-ne znake zasede pošto, telefonsko centralo in vsa ministrstva in da čuva posamezne dosedanje ministre, ki ho-čejo ostati s silo na vladi. Ali »Slovenec« ne vč, da jo SLS na vseh za-npnih shodih in sestankih dopovedovala, da je vsa generaliteta za njo. Ali vodo sedaj častiti gospodje somišljeniki SLS, da so vsa prizadevanja dr. Korošca, preobrniti obstoječe stanje v 'Iržavi, brezupna? »Slovenec« končno razlaga svojim bralcem debacle dr. Koroščeve politike tudi še s tem, da poroča, da jo bilo na albanski granici ukradenih par ovac, kar da jo usodno vplivalo na krizo. Te ovce so očividno že prodano za Slovenijo. Naročene m na »Slovenca«. Če te dni preživijo, Imajo res zdrave želodce.
Kdor danes Sta, »Slovenca«, mora Priti do prepričanja, da smo Slovenci »lo, zelo zreli za svojo avtonomijo, lii pa še celo za svojo republiko. Nivo davnega glasila vodilne stranke v Sloveniji, za katero stoji od 26 poslan-»v iz Slovenije 21, jo klasičen dokument za višino njene politične kon-copcijo. — Pa naj nam Slovencem šč Mo kdaj očita, da nismo vse modrosti »uSill z največjo zajemalko! Jadna •am ma-Jka,
Osebne spremembe v vladi?
RADIKALSKI KLUB ZAHTEVA IZMENO NEKATERIH SVOJIH MINISTROV. — VLADA BO IMENOVANA NAJBRŽ ŠE DANES.
Beograd, 20. maja, p. V političnih krogih je danes vladalo precejšnjo mrtvilo, kar se je zlasti občutilo po burnih dogodkih sedanjega reševanja krize. Na tem utisku tudi no Izpremeni dejstvo, da je velik del poslancev dospel v Beograd, ki pretresajo po klubih politično situacijo. V krogih vladnih strank odseva veliko zadovoljstvo z rešitvijo krize. Nekateri radikalci naglašajo, da imajo malo zaupanja v koalicije v sedanjem parlamentu. Govore o volitvah, ki naj bi se vršile v januarju 1925.
V vrstah opozicije je bilo opažali, da so je vodilnim krogom sicer posrečilo nekoliko Izboljšati obupno stanje, ki je pri njih nastopilo po včerajšnjem debaklu, vendar pa se prav jasno vidi, da opozicij" čuti, da je zaigrala bitko ter izgubila teren.
Sestavo nove vlade se pričakuje z ve-li'-'m Interesom. Kakor doznava vaš dopisnik, ostanejo v novi vladi dosedanje osebnosti ln bo verjetno jutri dopoldne podpisan ukaz ter bodo hkrati ministri zapriseženi. Po drugih informacijah bo Bedanjl kabinet g. Pašiča malo rekonstruiran, v kolikor sa to nanaša na radikal-s' ministre. Govori se, da bodo izstopili iz sedanja vlade štiri ministri, in sicer n 'bister za agrarno reformo Simonovlč, minister šum ln rud Kojič, minister narodnega zdravja Miletič in baje minister javnih del Uzunovič. Sedanji minister notranjih zadev dr. Srsklfl naj bi prevzel
svoj prejšnji resort, ministrstvo za šume in rude. Kot bodoči minister agrarne reforme se omenja voditelj vojvodinskih radikaicev dr. Dušan Grgln. Lista novega kabineta kralju danes So ni bila predložena v podpis, ker je prišlo do malih diferenc, kl so se pojavite radi Izmene gotovih ministrov med nekaterimi skupinami v notranjosti radikalskega kluba.
KONFERENCE MINISTROV.
Beograd, 20. maja. r. V kabinetu Ni« kole Pašiča so se danes ves čas vršile konference ministrov na katerih so se vršili razgovori o politični situaciji. Do« poldan je bila daljša konferenca tudi s predsednikom skupščine Ljube Jovano« vičem. Opoldne je imel g. Balugdžič dalj šo konferenco z g. Svetozarjcm Pribi« čevičem v ministrstvu prosvete. Pred tem jc bil g. Balugdžič v avdljcnci pri kralju.
AVDIJENCA PRI KRALJU RADI SKLICANJA SKUPSCINE.
Beograd, 20. maja. p. Danes dopoldne se je mudil na dvoru do 12.45 g. Ljuba Jovanovič, ki je potem dolgo časa konfc« rlral t g. Pašičem. Nocoj od 18. do 19. je bil g. Ljuba Jovanovič ponovno na dvoru. Kakor doznava vaš dopisnik, |e šlo zi sklicanje narodne skupščine. Do rezultatov ni prišlo in Je ostal neodločen rok, kdaj bo narodna skupščina sklicana. NI izkjučeno, da se to zgodi v pone« deljek.
Italijansko-francoska rivaliteta za Malo antanto
ITALIJANSKI LISTI POROČAJO O NEZADOVOLJSTVU FRANCIJA RADI ZBLIŽANJA MED ITALIJO IN MALO ANTANTO.
Rim, 20. maja, j. Napadi cTempsa* na zbuditi vtisa, da zanemarja prijateljstvo
MOSULSKA KONFERENCA. Carigrad, 20. maja. j. Danes je bila otvorjena konferenca o mosuiskem vprašanju.
Opozicijski blok izgublja zaveznike
SILNO OGORČENJE VSLED REŠITVE KRIZE. — ZEMLJORADNIKI PROTI RADIČEVCEM. — DŽEMIJET SE ZOPET PRIBLIŽUJE -
VLADI.
Beograd, SO. maja. p. fiefl opozicijskih skupin so Imeli danes sejo, na kateri je bil rediglran proglas, ki bo prlobčen, ko se formira nova vlada. Kakor doznava Vaš dopisnik, trdi opozicija v tem proglasu, da roSItev krize ni bila parlamentarna. Po njenem mnenju pomenja dr-Kavni ndar, ako nova vlada ne zahteva od parlamenta zaupnice. Državni ndar pomenja tudi, ako se zasedanje narodne skupščine odloži takoj po verifikaciji Radičevih mandatov. Daljo pravi prodaš, da bo opozicija vodila najostrejSo borbo proti vladi ln to z vsemi dovoljenimi ter zakonitimi sredstvi. Redakcija proglasa je poverjena Vojl Marinkovlčn.
Interesantno je, kako močno se blo-kaši zavedajo, da so Izgubili bitko. Pri tem zavračajo odgovornost drug na drugega. Danes jo prišla do jasnega Izraza odclvojenost, ki nastaja v opozicional-nom bloku. Sigurno se more reči, da opozleionalni blok nI več kompakten, nego da bo nahaja v razeepljenju.
Prvi bo odpadli zemljoradnlkit, kl so nocoj imeli sejo svojega glavnega odbora. Na seji jo bilo odobreno delo poslanskega kluba, kateremu so bile dane proste roke za Izvrševanje nadaljnje politike. V resoluciji, ki so jo izdali je rečeno, da bodo vodili boj proti vsem meščanskim strankam, ker so zastopniki Be-ljaškega naroda. Boj proti meščanskim strankam jo fiksiran tudi v njihovem programu. Z ozirom na to se bodo borili zemljoradniki tudi proti meščanskim strankam opozicijskega bloka. Naglaša-jo pa, da so za državno in narodno edinstvo in da bodo ua tem vztrajali. Zahtevajo, naj so v parlamentu dela. Značilna jo naslednja izjava odličnega člana zemljoradniškega kluba VaSemu dopisniku: «Zomljoradnlkl se oklepajo stališča, da Je treba čuvati princip ohranitve državnega lu narodnega edlnstva. Oni ne
morejo Imeti reč zvez i radičevei, a katerimi bodo prekinili vse Itlkt, likali pa bodo neposrednih stikov ■ hrvatskim narodom mimo radičevcev.
DrugI zaveznik opozicionalnega bloka, Nemci, tudi čutijo, da so »e i svojo akcijo prenaglili ter čuti njih vodstvo potrebo ln voljo, da stvori možnost približanja vladi In da event. poskusi, da bl vlada s svoje strani pokazala prijazno lice.
Izneveril pa se je (e tudi tretji zaveznik — džemijet. VaS dopisnik Je nocoj dobil o konferenci delegatov džemljet-ske stranke, kl se je danes vrSila v Skop lju, brzojavko, ki se glasi tako-le: »Dže-mljetl zahtevajo, da se njih stranka ne sme aepltl hi da se mota voditi enotna politika, čim se je doznalo, da Jo ponovno ugotovljena Pašič - Prlbičevičeva vlada, se je razpoloženje pri njih takoj izpremonlln In so vse diskusije ter debate dokazale, da si džemijet želi približati vladi. Nocoj stoje stvari tako, da je devet džemijetskih poslancev za to, da se podpira rlada, a pet jih Se kljubuje. Med tom dela skupina dr. Spahe z vsemi silami na to, da se džomijet odvrne od te namere. Da intrigirajo, so nocoj poslali v Skopljo brzojavko, da Pašič So ni dobil mandata. Zaradi tega je džemijet odložil svoj kongres do jutri, da bo o svojem zadržanju definitivno sklepni.
GLASILO G. DAVIDOVIČA cODJEKJ PRENEHA IZHAJATI.
Beograd, 20. maja, p. Nocoj je Imel sejo glavni odbor Davidovlčeve stranke. Največji del seje je bil posvečen vprašanju organizacije stranke in strankinega tiska. V ospredju je slalo vprašanjo <0djeka», kl preneha izhajati. Politični del Je bil ostavljeu poslanskemu klubu, ki bo imel svojo sejo, ko se formira nova vlada.
zunanjo politiko Mussolinlja se smatrajo v italijanskih krogih za izraz francoske ne-volje vsled stalno naraščujočoga vpliva Italije na Malo antanto, ki ni več Institucija trancoske politike, kakor so mnogi v preteklosti mislili. <Idea Nazlonale> piše: Če itelijnnsko-češkoslovaSka pogodba nI sestavljena po vzrocu franko-češko-slovaške, potem dokazuje to aamo to, da talijanska politika al francoska ln da moda tudi <Temps> priznati, da so časi, ko je bila italijanska politika v Parizu priznana samo pod pogojem, da služI francoskim interesom, minuli.
ORCIJA V EVROPSKI POLITIKL
Atcno, 20. maja. j. Bivši zunanll minister In sedanji pariški poslanik Polltls, kl sc le vrnil v Atene, Je Izjavil, da nalagalo zadnji dogodki v Evropi Orškl, da čimprej odpravi vsa grško-lrancoska ne-sporazumljenja, pri čemer pa ne sme
z Anglijo. Dolgotrajne Izkušnje so pokazale, da Orčlja prijateljstva nobene lz« med teh dveh držav ne sme puščati v nemar. Opetovano Je bilo stavljeno tu-dl vprašanje, ali bl no bilo na mestu, da pristopi Qrška k Mali antantl. Ker so interesi vseh držav Male antante več ali manj oddaljeni od onih Grške, bl bilo bolj na mestu, da pristopi Grška, kakor Je Izjavil tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, balkanski grupadjl držav In celo sama sproži ustanovitev take grupaclje. Bilo pa bl krivo domnevati, da je Pranclla podvzela InicIJatlvo za ustanovitev te skupine.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Praga, 20. maja. j. »Češke Slovo« doznava, da le določen kot zadnil termin za pričetek prihodnje konference Mala antante pričetek meseca julija.
Pred sestankom zavezniških premijeijev
USPEH MILANSKE KONFERENCE. — ZADOŠČENJE ITALIJANSKE. OA TISKA. — DAWES0V1 PREDLOOI SE MORAJO BREZPOGOJNO
SPREJETI.
Rim, 20. maja. j. Kakor poroči »Tri« buna«, je izšel predlog za takojlnjo skli« canje medzaveznlške konference, na ka« terega je Italija brez vsega pristala, od Belgije. Ce bo predlog sprejet, potem bc bo mogla konferenca vršiti konc. junija ali najkasneje pričetkom julija. Iz zelo dobro Informiranih krogov doznava Vaš dopisnik, da se glede sankcij za primer da Nemčiji ne bi izpolnila svojih ob« ljub, pri milanskih razgovorih ni sklenilo ničesar definitivnega. Obveljali pa so sledeča načela: 1. brez predhodnega do« voljenja vseh zaveznikov se ne sme pod« vzeti nobena sankcija, 2. nepotrebno je posvetovati se v nadaljnih ukrepih, ker jih itak vsebuje verzajski mirovna po« godbi in 3. rcparacijska komisija, ki o« stane tudi v bodoče najvišja inStanca v tem vprašanju, ima odločati, alt Nemčija zavestno ne vrši svojih obljub.
Listi pripisujejo milanskemu sestanku velik pomen In podčrtavajo okolnost, di ie končno Italija stopila- na plan Iz svo« je dosedanje zunanje « politične rezer« ve. »Corriere della Sera« potrjuje, da brez ureditve vprašanja dolgov ni mo« •<oča popolna ln končna ureditev repara« cljskegi problemi. Vsaka akcija po Da« wesovem načrtu Je neizvedljiva, ako se pri tem ne reši tudi z reparacijami zve«
PODAJANJA Z ITALIJO.
Beograd, 20. maja. p. Danes so se člani Italijanske delegacije sestali z našim delegatom Kuklčem, da dobe potrebne Informacije o carinskem delu tarif trgovinske pogodbe. Informacije, kl so Jih dobili Italijani so povoljne, ter se na podlagi tega pričakuje, da bo dosežen popoln uspeh.
PROPAGANDA MAKEDONSKEGA KOMITETA.
London, 20. maja. r. Današnje »Times« prlobčulejo brzojavko svojega so-f iskega dopisnika, da so člani makedonskega komiteta Todor Aleksandrov, general Protogcrov in Cavlov nedavno Imeli na Dunaju sestanek, na katerem so pretresali metode za nadaljno borbo za avtonomijo Makedonije. Ko so doznali za Radičevo stališče, so sklenili začasno ustaviti vse rcvolucijotiartie metode ter uvesti novinsko kampanjo v inozemstvu. Govori se, da Todor Aleksandrov v kratkem odpotuje v London In morda celo v Ameriko, dočim bodo vodili ostiU vod-ie borbo v evropskih državah.
POŠTNA KONVFNCIJA" Z MADŽARSKO. Beograd, 20. maja. p. Naša vlada Je dobila preko svojega poslanika v Budimpešti, Tiče Popovlča, vest, v kateri Izjavlja madžarska vlada željo, da se rešijo poštna, brzojavna In telefonska vpra Sanja, v kolikor niso vsehovana v konvencijah, o katerih se sedaj razpravlja. Naša vlada ie odgovorila, da se s tem strinja.
CAILLAUXU SE .IE OMRAClL UM Pariz, 20. maja, e. Splošno se Je ta teden poudarjalo, da bo prvi med onimi, ki ima biti amnestlran ob nastopu nove vlade dobil svobodo blvSi ministrski predsednik Calllnu*, k! bl potem zopet zavzel vodilno mesto v radikalni stranki. Sedaj pn javlja »Llbcrte*, da so Calllaiuca morali prepeijatl v snnalorlj, ker se mu je radi bolezni omračtl um.
TURŠKO-MADŽARSKA POGODBA BudlmpeSta, 20. maja. J. Narodna skupščina je danes ratificirala turškn-madžarsko orliatelisko pogodbo,
zano vprašanje medzaveznlšklh dolgov.
Belgijski ministra sta danes dopol* dne zapustili MIlan.
»Idea Nazlonale« piše o milanskem sestanku, da se pripravlja Belgiji sto« piti iz svojega dosedanjega negativnega stališča.Mussolini Je Imel na sestanku znaten vpliv. Smernice bodočih akcij, kl so izrazito italijansko • belgijske, so ji« sne: Podpiranje Dawcsovcga načrti, nujnost njegove brze izvedbe, predho« den sporazum za primer, da Nemčija no bl vršila obveznosti, in neločljivost pro« blema dolgov in problema reparacij.
Rim, 20. maja. h. Izid ministrskih raz« govorov v Milanu bo tvoril po nazorih tukajšnjih diplomatskih krogov izhodi« šče za novo politično fazo, v kateri bl utegnil najti rcpiracijski problem svojo končno rešitev. Italija in Belgiji moreta oficijclno izjaviti, da so njune politične smernice identične v enem najtežjih In najbolj zamotanih problemov, ki 2e dol« go čaka m rešitev. Najvažnejši pasua v obeh komunikejih jc oni, ki se nanaSa na verjetnost sklicanja medzavezniško konfcrence. V tem primeru gre za pred« log, ki bi zelo kmalu mogel postati hi« storično dejstvo, morda 5c koncem ju« nlji ali najkasneje pričetkom julija.
Nezdrava finančna politika Avstrije
OSTRA KRITIKA V SKUPŠČINI. — KAKO JE VLADA SAMA PODPI-RALA NEZDRAVE RAZMERE.
Dunaj, 20. maja. s. V narodnem svetu Je prišlo danes pri posvetovanjih o budžetu za finančno ministrstvo do ostrih napadov proti vladi, radi njenega postopanja v borzni krizi. Poslanec Ellcnlio-gen ie Izjavil, da mora pred vso zbornico in vso avstrijsko javnostjo obtožiti finančno ministrstvo, da Je na razmerah, ki se Jih danes graja, sokrlvo. Špekulacija s francoskim frankom In padec te valute, o katerem sc Je toliko govorilo, so le stranske prikazni. Finančno ministrstvo |e podpiralo predvsem hipertrofijo bank. Govornik Je nato v številkah pojasnil, kako se je razmnožilo ustanavljanje bančnih zavodov, češ, da Je samo na Marlahilfcrcl In stranskih ulicah naštel 78 bančnih podružnic. Dočim Je Ime-
la stara Avstrija s 36 milijoni prebivalcev samo 7 velebank In malo podružnic. Ima današnja Avstrija s 6 milijoni prc-bivalccv 64 bank s 1500 bančnimi poslovalnicami. Finančno ministrstvo Jc dalle izdajalo konccsijc In dovoljenja za devizno trgovino raznim ljudem brez sku« šenj, brez moralične kvalifikacije, da ce. lo ljudem, ki so malo pred tem bankro« tirali.
Elienbogcn Je nato govoril o pnmno-žltvi kapitala v Avstriji v letu 1923 In ugotovil, da se Je v 77 primerih kapital pomnožil. Udeležnlkl sindikatov so Imeli do 157 mllllard dobička. Govornik Je nato predočil šc cclo vrsto raznih nepravilnosti.
Fašisti med seboj
Rim, 80. maja. e. Massimo Rocca izjavlja v listu »II Nuovo Paese«, da ni pozval na dvoboj tajnika genoveškoga fašija Bonollia, ki ga jo napadel na ulici, temveč, da ga bo tožil. Daljo izjavlja tudi, da ne bo odložil mandata, ampak Bel k otvoritveni soji parlamenta In prisegel, kor ve da predstavlja močno strujo v fašizmu in javnem mnenju.
Videm, 20. ma ;a. e. Vsled glasovanja na nedeljski provincijalni faSistovski skupščini, na kateri jo propadel Pisen-tijav kandidat za mesto provincijalnega tajnika, jo prišlo do težko krizo v stranki. Provincijalno vodBtvo stranke je odstopilo.
MUSSOLINI ČASTNI MEŠČAN TRSTA.
Trst, 20. maja. e. Danes popoldne je bila izredna seja mestnega občinskega sveta, v kateri je bil ministrski predsed« nik Mussolini na najslavnejši način pro. giaSen zi častnega meščana. Prisostvo« vili so seji vsi občinski svetniki večine, izvzema treh, ki so »e opravičili. Manj« Unskl in komunistični občinski svetniki
so blil vsi odsotni. Mussoliniju ic bila odposlana brzojavka, ki mu javlja sklep občinskega sveti.
NOV MACDONALDOV PORAZ.
London, 20. maja, e. Delavska vlada jo v doljni zbornici doživela nov poraz. Lileralci In konservativci so nastopili proti vlanemu predlogu na zvišanje podpor upokojencem. Vlada Je predlo? umaknila.
Neurje pri Mladenovcu
Veliko število ljudskih žrtev. Uničeni posevki. Ogromna škoda.
Beograd, 20. maja. r. Pri Mladenovcu v Srbiji je divjala včeraj silna nevihta. UtTgal se je oblak. Voda je uničila posnvke na polju daleč na okrog. Preplavila je colo področje, pri čemur je izgubilo življenje več žen in otrok. Škoda na posevkih je ogromna.
Tri Mladenovcu so zrušeni številni mostovi, ki vodijo čez Ljlg in celo področje v okrožju 20 km je odrezano od ostalega Bveta.
Padala je celo uro gosta točo, Vi i« uničila vse sadje.
Oj ta morala!
/ Prinesel jo zadnji »Ljudski teduik* paetapno beležko:
Nečuven škandal. Ze dalje Časa »diči* ljubljanske ulico neznansko neokusna reklamna slika za neki rorrm. Slika je taka, da lahko vzbuja vse mogočo fantastične domnevo in zlasti prav gotovo ni vzgojevalna za mladino in Ho vek, ki vidi to grdo sliko, so nehote spomni izvestneg«. mlinskega kamna. Roman, za katerega dela slika roklamo, je sicer nedolžen, toda slika je v resnici grda. Največji, doslej pri na« Se nedoseženi Škandal pa je, da je to sliko za umazan denar izdelala Katoliška tiskarna, ali kakor se po prevratu imenuje »Jugoslovanska tis karna*, to je tiskarna Katoliškega tiskovnega društva, čigar predsednik je sam gospod prost Andrej Kalan! To družtvo so ustanovili evojodobno čisti in idalni duhovniki, kateri so ustanovili in vzdržavali Katoliško tiskarno z velikimi osebnimi žrtvami samo zato, da izvaja morallčno čist tisk in obvaruje ljudstvo, osobito pa mladino, pred pohujšljivostjo modernega tiska. Sedaj je pa ravno tista Katoliška tiskarna na čelu pohujšljivosti in je za umazane groše izdelala tako grdo, da ne rečemo »nagravžno* sliko, kakršne Ljubljana še ni videla! Res, daleč smo prišli. Ali je ree za denar vse na prodaj?
Huda reč,! Ni mogel »Slovenec* dra-ga če in je v nedeljo objavil naslednje Pojasnilo, Radi neke nečedne podobe, ki jo je »Narodni dnevnik* pretekli teden nabil po ljubljanskih vogalih za reklamo, izjavlja na-čelstvo KTD sledeče: Načelstvo je dalo vodilnemu osebju v Jugoslovanski tiskarni ob otvoritvi točno službeno navodilo, da uslužbenci ne smojo sprejeti nobenega dela.(slike ali tiskovine), ki bi ne bilo v. nravnostjo v soglasju. V inkrimini-ranem slučaju je uslužbenec naročilo, ki je bilo baje zelo nujno, sprejel, proden je sliko videl, in jo je dal v nagli-ei brez cenzure v izdelavo. Načelstvo KTD obžaluje ta neprijetni dogodek ter je dalo v tem oziru zopet najstrožja navodila, da so v bodoče kaj takega ne ponovi.
Pondr-likov »Slovenski Narod* na to farizejščino čisto umestno:
Kaj pa pravi KTD k pisavi svojih organov »Slovenca* in »Domoljuba*? Ali jc ts pisava v soglasju z »njegovi-mi navodili*? To bi radi vedeli. Imenovana lista neprestano Ščuvata proti državi in državnemu edinstvu. dasi je notoriSno, da ima podjetje, ki jo lastnik teh dveh listov, največjo materijal-ne koristi prav od one državne uprave .ki jo ta dva lista na najferezstid-nejSi način dosledno napadata. AU je (ako postopanje moralno? Pričakujemo, da se »Katoliška* — pardon — Jugoslovanska tiskarna* odpove vsem delom, ki ji dobiva v tako bogati izmeri od vladne uprave, ki je tako ko-rumpirana in propadla — vsaj »Slovenec* in »Domoljub* to zatrjujeta — da je niti pes ne povoha. Kljub temu pa »Jugoslov. tiskarna* prav rada baše v svoj žep denar, ki ga dobiva od te uprave za dela, ki jih je zanjo izvršila.
Punctum. sati®! Famozni plakati bodo še nadalje eiiali na ljubi,iamskih in mariborskih oglih in drugod, usoda jim je skoro enaka kakor — ne zamerite — Prešernovi muzi, le neizmerno krajša. «Vic» jo v tom, da se nad njimi pretežno zgražajo verni klerikalci (-ke), ki pa bodo še nadalje črtali oporo za duhovni boj in slovensko moralo v golidah »Slovenca*, kloakah »Domoljuba*, vse to odslej pod izrecno vzvišeno cenzuro Katoliškega Tiskovnega Društva, prošta Kailana, škofa Bonaventure, o, in še mnogih dragih ča.stitih gospodov!
Skrbi Pija XI.
Dunajski listi poročajo iz Rima, da vzbuja zdravstveno stanje papeža Pija XI. v vatikanskih krogih resne skrbi. Njegova bolezen je sicer žc stara — po« javila se mu je prvič, ko je bil še nuncij na Poljskem — v zadnjem času pa se je znatno poslabšala. Vplivalo je na to tudi življenje, na katerega je papež nujno navezan med vatikanskim zidovjem, kjer mu zlasti primanjkuje potrebnega gibanja, ki ga je bil vajen prej, ko je bil, kakor je znano, tudi navdušen turist.
Sc več skrbi pa povzroča papežu in njegovi okolici politika. Zadnje franco« ske volitve so na mah uničile vatikanske račune, da bo Francija deiinitivno pre« drugačila svojo politiko napram Vatika« nu. Saj so zdaj v Franciji vnovič na kr« milu ljudje in stranke, ki so povzročili znani kulturni boj in izvedli ločitev cer« kve od države. Poincarejeva vlada je z ozirom na katoliške kroge, ki so jo pod« piraii, Izdelala načrt za konkordat, kl je za Vatikan kolikor toliko ugoden. Ta zakonski predlog pride zdaj pred novo skupščino. Dvomljivo je, ali ga bo spre« jela v sedanji obliki. A tudi če ga sprej« me, kar so zna zgoditi, ako ne bo se« stavljena čisto levičarska vlada, tudi v tem slučaju se v Vatikanu upravičeno boje, da bo ostal konkordat samo na papirju, v kolikor spreminja dosedanje stanje na korist Vatikana.
Na ta način se ruši nov, še ne dogra« jen steber, na katerega so hoteli v Va« tikanu opreti restavracijo svojega med« narodnega ugleda. Da vse to ne vpliva baš blagodejno na bolehnega papeža, je pač umljivo in zato je umljlva tudi na« raščajoča skrb njegove okolice glede njegovega zdravja.
Politične beležke
+ Nepošteno poročanje. Na občnem zboru SPD. se je poročalo, da je minister saobračaja, dr. Svetislav Popo-vlč dovolil turistom, čc potujejo v planinske kraje v grupah po 5, polovično vožnjo. Kaj ta ukrep pomeni nelc za turiste, marveč tudi za tujski promet v Sloveniji, to sl vsak pameten človek lahko Izračuna. Dr. Svetislav Popovlč pa je demokrat in sicer celo samostojen demokrat. Zato jc Slovenčev poročevalec zamolčal to najvažnejšo pridobitev našega planinstva iz Slovenije in je tudi zamolčal iskreni pozdrav In zahvalo planincev ministru in planincu Popoviču.
+ Le krepko sebe po zobeh. Rav-natelistvo ženske bolnee oineiuje sprejem na nujne slučaje. To daje »Slovencu* povod, da primerja naše zdravstvo z albanskim. 2cnska bolnica v LJubljani, ustanovljena šele v Jugoslaviji, jc pravi ponos države In vsakdo mora biti državi hvaležen, da nam Jo je ustanovila. Tudi glede omejitve nI tako hudo, kakor markira »Slovenec*, a žal budžet ni zadovoljiv. »Slovenec* ne pove, da so tc mu zopet krivi le njegovi tigri. Kar bo letos kritike nad državnim budžetom, to le vse čisti sad politike SLS. Kar se tiče zdravstva, pa jc posebej zasluga znanih dveh državnikov ln medicinskih strokovnjakov Zebota tn Štrcina. Do danes sta sc pri zdravstvenem odseku Javila šele dva slučaja pritožbe radi odklonitve. Oba slučaja nikakor nista bila numa. Vendar bi mi svetovali, naj se v slučaju kakšne odklonitve dotične odkaže na SLS, naj ona zagovarja, zakaj ni znala urediti budžeta. Med tem se nam poroča, da so vsi resni in objektivni ljudje razun SLS na delu, da so vkijub budžetnim težko-čam najde za izboljšanje razmer v bolnicah izhod, kl bo zadovoljil.
-f Klerikalna morala. Kako ie jezui-tizem Izpridil naše klerikalec, o tem sl lahko čedno sliko napravi, kdor v »Slo-vcncu* med napadi na vzorno demokratsko občino Kranj in njene voditelje bere sledečo opazko: «Da bi se kdo od teh mož (t. j. kranjski demokrati) hotel osebno okoristiti na račun občine, tega ne
morem trditi, dasi nam je težko verjetl(l) nasprotno, a trdnih dokazov zato še nimamo. Če jih dobimo, jih priobčimo, da ne bodo ti ljudje več mogli igrati osebno poštenjake, kakor so tako radi bljejo po prsih.* Lopov, ki jc spisal to neslovensko brozgo, prizna, da so demokrati nesebični, In to ga strašno boli. A »dokazov* ni in ni. Menda vsak dan moli in prosi Boga, da bi kdo od demokratov kaj zagrešil, potetn bi bil ta klerikalni poštenjak srečen, ln take »Bekenntnisse einer sehonen Seclc. prinaša glasilo ljubljanskega škofa! Naši kranjski somišljeniki sl boljšega spričevala niso mogli želeti. Lc tako naprej, da bo kranjski klerikalec še bolj nesrečen.
GosikkI Pucelj za klerikalno vlado. Najbednejšo vlogo v prošll krizi so igrali srbski zcmljoradnlkl z našimi zelenimi generali: dolgo so kolcbal! sem in tla, nazadnje pa so sc trdno zasidrali pri klerikalcih. Pri kralju ic — kakor je sam »Kmetijski list* poročal — njihov voditelj g. Lazlč zahteval, da se vlada da bloku v katerem bi imeli odločilno besedo klerikalci. Zemljoradnikl so na vso moč s pretnjami pritiskali na kralja, naj vzame SLS iiT radičevce v vlado. Sami pa so prav kunštno dostavljali, da bodo vlado Korošec-Spaho-Radič-Ferat Draga -Kraft-Davidovlč samo podpirali. To je pač višek politične modrosti. G. Pucelj pač ne vidi, kako se po deželi njegovi vsak dan redkejši pristaši bore s klerikalci, sicer se ne bi tako nesramno norčeval iz njih, ko jih hoče udinjati za to, da pomagajo Korošcu In dr. Brejcu na vlado, oni pa sinejo tako vlado le »podpirati:.. Vsak mesarski vajenec bl moral poznati znani pregovor: »Nur dic aller-grOssten KSlbcr mclden slcli dem Metz-ger selber* (samo največja teleta se sama oglasijo pri mesarju), g. Pucelj pa je vse svoje pristaše ponosno peljal k g, Korošcu v mesnico. To je storil menda iz hvaležnosti, da so klerikalci hoteli napi ednega kmeta spraviti ob »Kmetijsko družbo*. Pucljeva politika ni le nesrečna, marveč ic tudi trapasta. Da bi ne bilo demokratov, bl že zdavnaj Samostojne klerikallzem uničil. Kakor pri »Kmetijski družbi* so tudi to pot morali priskočiti dcmokratle, da rešijo napredne kmete.
+ Dalmatinski klerikalci za vidov dansko ustavo. Splitski »Jadran*, organ dalmatinskih klerikalcev prinaša iu-teresanten članek (šifriran «dr. I. S. svečeniki.), iz katerega povzemamo: »Osnov na pogreška v ideologiji hrvatske politike je fiksna ideja o hrvatskem In srbskem državnem pravu. Okoli te ideologijo se vrtijo skoro vsi hrvatski politiki kakor vešče okoli luči dokler se ne opatijo. Vidovdanska ustava ie zavrgla I srbsko i hrvatsko državno pravo ter poziva vsa tri plemena k skupnemu delovanju za dobrobit vseh in cele države. Ne rečemo, da je Vidovdanska ustava ravuo v vsem pogodila najboljše, toda osnovna misel skupnega delovanja vseh treh plemen v enem parlamentu je na vsak način srečna, dobra in državniško uprav genijalna! Kolikim notranjim zmedam in vročicam se s tem izognemol Kdor tega ne uvidi, je slep na duhu. Dokler hrvatski politiki ne uvidijo, da le osnovna misel Vidovdanske ustave I za Hrvate najboljša, tako dolgo tudi hrvatska politika ne pride na realna tla ln bo ostala — politlčarstvo brez glave ln znilsla.* — Eto, klerikalcem kršne Dalmacije se ie spričo brezmejnih zaslepljenosti, kl jih tam pričenja roditi pritisk radičevske propagande, že začelo precej jasno svitati. Bo, bo tudi v Sloveniji prišlo tako, z edino razliko, da bo pri nas izpregledal narod sam, dočim njegovi SLS-krmilarji lahko še nadalie ostanejo udarjeni s slepoto...
+ Za Izpremembo Je Radld sedaj opsoval Polncarča. V zagrebškem »Hrvatu« piše emigrant Stipa Radič o »strahovitem polomu francoskega militarizma na volišču®. Članek je obsežen, nc povč pa nič novega, samo tipično Radi-čev jc, gostobeseden, surov in smešno
Gostovanje Hudožestvenikov v Ljubljani
Četrti večer: «Gospa z morja«.
Finis coronat opus! Sinočnja predstava je bila resnično krona, blesteča v žar kih zvezdah nad vso prelestno umetno-»tjo. ki smo jo vživali prejšnje tri večere. Štiri večere zapored jo bilo gledališče kakor ulj, predno roji, kakor cerkev ki je natlačeno polna vernikov. In mnogo jih je prihajalo večer za večerom. Ljubljana je to dni dokazala, da ljubi pravo umetnost in jo uživa s pobožnim razumevanjem. Te ovacijo, ki so orile po hramu slovenske Talijo, so bilo plam-teč in vroč izraz najglobljega, najistini-tejšega navdušenja in hvaležnosti ruskim umetnikom, glasen jok naše Blo-ivanske duše, ki jo skušala žejna in nenasitna dramsko umetnost, kakršni v Evropi ni primere.
Čisto odveč je obširno poročati, kako so Hudožestveniki sinoči predstavljali Ibsonovo »Gospa z morja*. Kdor tega ni gledal, njemu se krasota, globina, naravnost igranja in nenadkriljiva poezija, ki je plala med nas z odra, sploh ne da popisati. Vse vloge so bile sinoči igrane z vso dovršenostjo in najpopolnejšim razumevanjem in prečutenjem; ker jo bila tudi uprizoritev na večjem odru čisto svojstvena, smo imeli občutek, kakor da gledamo povsem novo, neznano dramo.
Svoj sloves ene največjih, najzrelejših 'dramskih ruskih modernih umetnic je
utemeljila na naravnost imponujoč način. Njeno podajanje te divne vloge jo v bistvu in v neštevilu značilnih potezio ter prekrasnih detajlov tako veliko, da ji gro po polni pravici častni naslov rusko Dušo. Njeno oči, polno duše, njena mimika, njen stas, njene geste, zlasti njene ob stebru igrave pozo nam ostanejo nepozabne: živa lepota in duša.
Kakor vse večere je bil izvrsten, do malenkosti premišljen in prečuten tudi kot dr. VFangel g. režiser M as šalit i-n o v, umetnik ogromnega umetniškega horiconta. V izražanju čustev je razkošno bogat in pretresljivo priroden.
Opetovano smo so divili tako sveži, ljubeznivi naivnosti gdč. Skrjabine; a kakor jo podala Boleto (žal, da v skvaj Sani vlogi), zasluži polno občudovanje. Gdč. Bahareva igra izborno deklice, ki so še napol otroci. Sinoči je bila kot Hilda zopot nepopisno dražostna. G. Komisarov kot, Arnholm je bil vzoren, g. Saro v prav dober Lyngstrand, g S j e r o v •f-clezanimiv Ballested ln g. V y r u b o v zelo učinkovit »tujec*. Skratka: vsa predstava ]e stala v celem in v detajlih na višku popolnosti.
Občinstvo jo zato koncem predstavo prirejalo umetnikom ovacijo, ki so trajalo dobre pol ure. Nihče so ni gonil z mesta in vso je ploskalo, vzklikalo in metalo na oder cele snope cvetlic. Prizorišče se jo izpremenilo mahoma v duh-teč vrt,
V imenu upravo gledališča. In slovensko umetnosti je nagovoril go. Gcrma-novo g. dramaturg 0. Zupančič, ki se
Ka. G e r m a n o v a
z Elijo Waugeiovftiie nifii ia vsem umetnikom zali valil zal
prekrasno podajanje dram Andrejeva, Dickensa, Dostojevskega in Ibsena. Način, kakor so igrali bratje in sestre iz Rusijo »Gospo z morja*, pa je imenoval čisto slovanski ter naši duši tako domač, da so nam je zdelo, kakor bi Čull na odru hrepenečo lepo Vido slovensko. V znale zahvale in najglobljega priznanja je poljubil veliki umetnici roko in ji izročil venec s trakovi.
V	imenu Udruženja slovenskih igralcev je poklonil velik venec s trobojnico g. operni basist Zupan, ki jo zaklical Hudožestvenikom prisrčen «Do svidenja!«
V	imenu diletantov šentjakobskega odra jo izročil venec z nagovorom: on-dotni član, za rusko kolonijo, ki jo bila mnogolirojno zastopana vse večore, pa je ruski akademik izročil lep Šopek.
Ovacijo so niso hotele poleči, dokler ni izprego vorila ga. G e r m a n o v a, ki so je zahvalila v iskrenih tonih za bratski sprejem ter je nnglašala v imenu tovarišev svojo radost, da jo našla tudi v Ljubljani toliko slovanskega čustva ter toliko žive ljubezni za rusko umetnost.
Mladina jo spremila ruske umetnice in umetnike prav do hotela Union ter jim jo prirejala po ulicah in pred hotelom še dolgotrajno ovacije.
R tem so je tretje gostovanje bratov Rusov zaključilo z izredno toplino iu nad vso prisrčno. Mi pa svojega poročila ne moremo zaključiti drugače, nego z vrelo željo: Na skorajšnje In daljše svidenje v prihodnji gledališki sezoni!
demagoški. Potncarča karakterlztra za »zloglasnega pokrajinskega flškala, polnega one brezbožne gosposke nadutosti, ki lastni svoj narod smatra za govedino,
pa zato povsem naravno tudi druge narode prezira ali mrzl. Nemce Jo ta zlodej uprav satansko mrzli, mrzli tako kakor Pašlč in Pribičevič — Hrvate*... Radiča raznaša navdušenje, da ie tudi na Francoskem zmagalo nekako mlrotvor-no in človečansko republlkanstvo ln da Beograd ne bo več mogel Francljc — balkanizirati. Seveda se s tem tudi bliža «lskrenl in pravednl sporazum* z Nemčijo, ki je teden poprej »v svojem obupu izvolila uad 300 miroljubnih tako rekoč pacifističnih poslancev.* Vesoljni svetovni tisk — končuje Radič — vzklika od navdušenja iu Francoze zopet naziva za resnično velik narod. Le Radlču ne gre prav od rok, ne zaležejo več ne njegovi Intervjuvl, ne memorandi ne drugi otrobi. Če pa s takim člankom polaska novi francoski vladi In obenem Nemcem s tein, da prokllnja Poincarčja, je to prav v njegovem privatnem Interesu: podal bi se rad v Pariz in sl tudi lzposloval pa-soš za Nemčijo, kar mu doslej ni uspelo.
Iz demokratske stranke
Sestanek v Tomlšlju. Sestanka se jo udeležilo okrog 25 kmetov. Obravnavalo se je o političnem položaju, o volitvah in združitvi naprednih elementov. Pokazala so je tudi tukaj velika želja po združitvi in enotnem nastopanju napred-njakov. Po vsestranskem razmotrivanju se je lepo uspeli sestanek zaključil z željo, da so začno prirejati predavanja. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV.
V	nedeljo so se vršila sledeča predavanja:
V	Starem trgu pri Cerknici je predaval g. Stoja n Bajič o vodilnih idejah demokracije. številni poslušalci so z zanimanjem sledili poljudnemu predavanju ter so Izrazili željo, da jim Zveza priredi šo več takih predavanj.
V	Radomljah pri Kamniku je predaval v dvorani sokolskega društva brat Kalan o »Južnem Sokolu*, prvem slovenskem sokolskem društvu, kl je delovalo v letih 1863. do 1867. Predavanje jo posetilo okrog 25 poslušalcev.
V	Grlbljah (Bela Krajina) je predaval g. prof. Dolžan »O postanku sveta*. Udeležbo je bilo okrog 40 ljudi. Poslušalci so izvajanjem g. predavatelja sledili z zanimanjem in zadovoljstvom ter so prosili, da se jih čimpreje zopet s kakim predavanjem obišče.
Na Rakeku se je vršil v nedeljo prav dobro uspeli čebelarski shod, ki so ee ga udeležili poleg domačinov tudi oddaljeni čebelarji iz Logatca, Laz, Planine, Begunj in Cerknice, ker bo zopet enkrat imeli v svoji sredi njim dobro znanega in priljubljenega predavatelja g. Lik o zarja. Udeleženci so bili s predavanjem zelo zadovoljni in so g. Likozarja prosili, naj bi prišel še enkrat predavat v Cerknico za čebelarje onega okoliša. Predavanje b strokovnimi pojasnili na razna vprašanja je trajalo nad tri ure.
V	DiagatuSu je predaval g. ravnatelj Mervič o »Naši bodočnosti — gospodarski razvoj*. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano: nad 60 poslušalcev, ki so pazno sledili izvajanjem g. predavatelja. Izrazili so željo, da bl se še vršila taka predavanja, se g. predavatelju zahvalili ter po nad enournem predavanju odšli zadovoljni domov.
O poteku predavanj v drugih krajih še poročamo.
~0 I ® w
Sodišče
§ Beda. Ubožen upokojenec se je stalno boril z bedo in pomanjkanjem in torej polnovredno delil usodo ostalih sovrstnikov. V sili si je izmislil nakano, ki pa so mu je posrečila lo do preklica. Sel je k mnogoštevilnim znanim in kasneje tudi k neznanim gospem ter se predstavil povsod kot dobor možev prijatelj in magistratni uradnik in po ovinkih zaprosil za malo, brezobrestno posojilce. Tako je pridobival k -bogastvu mesečnih dohodkov So tovrstne prispevke, ki jih jo kaj rad zamenjal za krepllno tekočino. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem jo priznal vse inkriminirano in šo neizsledene slučaje in v obrambo navajal nezaslišano bedno razinore, v katerih živi. Bil je obsojen na 8 tedne strogega zapora.
§ Zakonska nezvestoba. Danes 35-let-ni K. Ivan, posestnik v Trebčah v kozjanskem okraju, se jo priženil pred par ieti na jako lepo in bogato kmetijo. Svojo srečo in udanost svoje žene pa je poplačal na grd način. V torek dne 13. t. m. so jo moral zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem zaradi hudodelstva javnega, nasilstva in oskrumbe ter jo bil obsojen na dva meseca poostrene ječe. 7.o jeseni 1922. jo hotel zlorabiti v hlevn neko nodoletno deklico, ki je postala dno 29. januarja zopet žrtev njegove pohot-nosti. Ihtoča in vsa tresoča se je zntok-la k nesrečni ženi ter ji povedala, kaj se ie zgodilo.
§ Iz Kranjske gore. Mrzel dan je bil 19. avgust 1923., ko je Jugoslov. Matica priredila veselico ob Piženci na najbolj prevetem prostoru. Fantje in dekleta tz Kranjsko gore in okolico so veselo rajali In pili in jeseniška godba jo netila družabnost. Med nlimi je bil A. Ber-co kar malo proveč dobre voljo. Zaletel so je v G. Vistra in ga) hotel udariti; napadcuec pa so mu je umaknil in namesto njega sta prejela klofuto neko dekle in njen spremljevalec. Ko so Je-seniSaui ^crevMeli, Ji je živahnost šše
privrela do razigranosti, to se odpravi] domov. Nasproti pa jima je prišel Borce, oborožen z opeko in jih js usti, vil. Pogumni Jeseničani šo se spustili , beg v restavracijo »Slavec*; eden njih, F. Tavčar, pa nI vedel kam ne kod in ga jo na begu dohitel napadalec ter ^ sunil z nožem v hrbet tik pred vodnja, kom, tako da jo nesrečni F. T. padel v vodo, pa to še nai tako mrzel dan! y vodi ga je obtoženec še z enim prijatei ljem malo obmetaval s peskom in ka. menjern. SlednjiS so ga rojaki relili spravili na varno. Veseljaški ln dovtip, ni A. Berce pa je bil pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojen na 10 dtj zapora.
g Poljske pridelke Je kradel Is kaš&j Jos. Znideršiča v Golobinjeku pri Sevnici 22-letnl rudar Fr. Vrečko, njegov to. variš Dominik Pajk pa je stal med tem na straži. Oba sta bila tndi oborožena j revolverjem in puškami. Kljub tema sta prvič, ko je posestnik zaslišal šum, »hm. bro* pobegnila pred njim, a se kmalu zopet vrnila na svoje delo. Vrečko j« odnesel na svoj dom kar tri polne vreč« koruze in ovsa, dejanje pa odločno taj, dasi ga je prvič ZnidaršiS sam prisilil, da je moral dve vreči zopet izprazniti v kašoo. Obsojen je bil na 6 mesecev poostrene ječe, Pajk pa oproščen.
g Ne diši jima delo. 84-letna služkinji Avgusta. Lapuh in 15-letna Ana Lapuh, obe iz Zakola pri Brežicah, sta izvršili meseca novembra preteklega leta vej tatvin v Trnovljah, v Ar ji vasi in ▼ Zg. Hudinji. Zelo radi sta videli perilo, ženska krila in bluze, ki »ta jih potem raz-prodajali. Delomržnici sta bili obsojetd pred celjskim okrožnim sodiščem, ln si; cer Avgusta na 2 meseca, Ana pa na tri tedne poostrenega zapora.
Gospodom na promenadi
se obeta v tekočem poletju nžitek, ko bodo obCndovali dame t krasnih svilenih
jamperjlh, ki jih nudi le
10» |
FHBli LURlti, Pred Mijo 19.
20. maja:
ZAGREB. V efektih jo tendenca dalja slaba. Promet je bil majhen. Tečaji eo i glavnem nespremenjeni — Na deTiinem tržišču je vladala precej nestanovitna tendenca. Tečaji deviz so občutno popustili. Blaga Je bilo dovolj, posebno kon. cem sestanka. Narodna banka je dajala neznatne količine v devizah na London in Prago ter nekaj več v čeku na Švico. Zaradi pomunjkanja denarja se je promet tudi danes gibal v precej ozkih mejah. Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, Italijo, New-York ček in Švico. Kotirale so devize: Amsterdam 3025 do 3055, Dunaj 0.1186 do 0.1156, Bruselj 347.5 do 452.5, Budimpešta 0 do 0.10, Italija izplačilo 358.25 do 861.25, ček 857.1 do 860.5, Kristijanija 0 do 1128, London izplačilo 852 do 855, ček 851.75 do 354.75, New-York ček 80.3 do 81.8, Pariz 440.1 do 445.5, Praga 238.1 do 241.1, ček 23fl do 241, Stockholm 2192.5 do 2207.5,-Švica 1444, ček 1482.8 do 1442.8; valute: dolar 79.5 do 80.5, KČ 285 do 288, francoski franki 0 do 44'2, leji 0 do 42; efekti: Eskomptna 182 do 184, Ljubljanska kre-dltna 235 do 0, Praštediona 015 do 920, Slavenska 110 do 112, Eksploatacija 12C do 122.5, Trbovlje 590 do 600, Vevčo 0 do 165, 7 odst. investicijsko 87 do 68 agrarne 28.25 do 28.75, Vojna škoda 141.E do 142.5.
BEOGRAD. Tendenca nekaj manj čvrsta. Poskočili so New-York, Praga in Ze neva, dočim je Pariz radi svojega mednarodnega oslabljenja znatno nazadoval Narodna banka je intervenirala v devi zah na Prago, Ženevo in London. Noti rale so devize: Dunaj 0.11445 do 0.1145 Budimpešta 0 do 0.11, Bukarešta 89 d( 40, Italija 339 do 839.25, London 358.21 do 858.5, New-York 80.9 do 81, Pariz 44< do 443, Praga 289.5 do 239.7, Sofija ( do 59, Švica 1436 do 1486.4; termini (za ključki): za 31. maja Pariz 442; efekt (zaključki): 7 odst. investicijsko 87.5 agrarne 24.25 do 24.5,
CURIH: Beograd 6.975, NewyorI 563.75, London .24.62, Pariz 30.50, Milat 25, Praga 16.625, Budimpešta 0.0067, Bu karešta 2.75, Sofija 4.05, Dunaj 0.00795
TRST: Beograd 27.80 do 28.15, Duna 0.0315 do 0.0325, Praga 66.25 do 66.75 Pariz 119.25 do 120.25, London 98.50 d( 98.75, Newyork 22.50 do 22.65, valute dinar 27.80 do 28.10, 20 zlatih franko' 86.75 do 87.50, uradni tečaj zlate lin 434.88.
DUNAJ: Beograd 870 do 874, Berli 16.60 do 16.90, Budimpešta 0.78 do 0.8-Milan 8154 do 8160, New-York 70.93 do 71.185, Pariz 3852 do 8868, Prag 2100 do 2110, valnte: dolarji 70.460 d 70.860, lire 8160 do 3180, dinarji 867 d 873; elekti (v tisočih): jugoslovanski p; pirji: Trgo 28, Hipo 56, Eskomptna lil Jugo 100, Trbovlje 525, Jesenice 12« Zenica 1150, Gutmann 600, Slaveks 271 Slavonija 85. Sečerana 950; drugi papir]! Juli-Stld 486, Bankverein 185, Ltadei bank 318, ZivnostenskS 828, Alplne 48'
PRAGA: Beograd 42.675, Rim 153.71 Rudimpešta 3.75, Pariz 187.50, Newyor 33.95.
NEWYORK: Beograd 124, Pariz 531 Curih 17.72, Rim 444, Dunaj 0.1412, Bt dimpešta 0.12, Praga 296.25, Varšav 0.1392.
LONDON: Beograd 355, P«rl» 81.3< Rim 98.50, Praga 147.12.
BERLIN: Beograd 5.23, Milan 18.81 Praga 12.46. Pariz 22.74 Nerarork 4.1!

Kako vzgajajo kateheti šolsko mladino
Kaplanu Antonu Rov tar Ju na Igu radi brezvestnega hujskanja med veronau-
kom — zabranjen dostop v šolo.
Na Igu je poučeval voronauk ra osnovni goli tamošnji kaplan Anton Rovtar, ki je zlasti zadnje čase z dejanji dokazal, kako pojmuje krščansko ljubezen v praksi in kafeo si za-jnišlja katoiiSko moralo, ki naj bi bila temelj venskega pouka na Jolah.
V	nedeljo, dno 4. maja je priredilo .Ižansko gasilno društvo* v dolro-dolne namene veselico. Prih»yinjo dno-ve pa je kaplan Rovtar malone v vseh razredih osnovne šolo kot katehet silno razsajal radi te veselice ter otroke prijemal radi nje. Udeležba otrok na takih veselicah gotovo ni priporočljiva, četudi je, jflasti na deželi, šolaTČ-kom težko ubraniti, da bi na take prireditve vsaj čez ograjo ne pokukali Ako bi kaplan Rovtar ukoril mladino radi veseljaštva — ako se ga je res kdo od nje dejanski udeležil — bi končno lahko smatrali, da jo vršil svojo nalogo, a kaplan se je v šob tako izpozabil, da Šolski deci ni le pokazal svoje strupene strankarske zagrizenosti, nego se je pred njo tudi razgalil kot brezvesten hujskač brez omike in olike. Četudi je" vpraševal glede udeležbe na gasilski vese'icl. je vendar vpil nad šolsko tn'adino: »Kdo jo pijančeval s Sokoli? »Sokoli so svl. nje. Sokoli so barabe. Vsi so svinje, barabe, pijanci. Sokoj ne pozna Boga ia Marije. Sokoli preklinjajo. Vaši sta-riši, k| so pri Sokolu, bodo šli v pekel in vi ž njimi Le zapomnite si to!»
Otroke, ki so se zglasili, da so sokolski naraščajniki, je Rovtar pretepal in jih zapodil v zadnje klopi z besedami: »Marš zadaj, talcih barab, kakor ste vi, ne bom več poučeval krščanskega nauka.* Te surovosti je večkrat ponoviL
V	IV. razredu so pozdravili učenci katoheta Rovtarja s: »Hvaljen Jezus*, on pa je odgovoril: «SvInje».
Učenec, ki se je preselil pred kratkim iz Ljubljane, se je tudi zglasil kot •Sokolič*. Katehet jo zavpil nad njiim: «0d kdaj pa ti?» Otrok: »Bil stan'Sokol že v Ljubljani.. Kaplan: »Ti si bil že v Ljubljani baraba.*
Take učne slike so se ponavljale v vseh razredih in v vsakem razredu po pol ure.
To, kar je zagrešil katehet Rovtar nad šolsko mladežjo, že ni več surovost, temvoč popolna pobesnelost, Ivam naj pride naša mlajša genoracija, ako se ji vcoplja taka posurovelost'v šoli in to celo pri veromauku! Prepričani pa smo, da bo Rovtar dobil pri škofijskem ordinarijatu za svoj nastop, za čogar kvalifikacijo sploh ni besode, še pohvalo in odlikovanje. Da b! imeli v Beogradu dr. Korošca za ministra, v Ljubljani pa za pokrajinskega namestnika dr. Brejca, ali kakega dru-£ega klerikalca, bi Rovtar še danes nemoteno nadaljeval svoje divjaštvo v šoli. Lahko si tudi predstavljamo, kaj bi taki pobesneli ljudje počeli po naših šolah, ako bi imeli »avtonomijo*, v kateri bi za take zločine sploh nobene kazni ne bilo.
Kaplana Rovtarja pa je sedaj vendarle prijela roka pravice. Izvršila se jo uradna preiskava, njegovih izbruhov in kakor čujemo, ga Je šolska oblast suspendirala od pouka ter mu zafcranfla vstop v šolo. Pričakujemo pa, da bo Rovtar tudi izročen sodišču, da ga i tu zadene zaslužena kazen za storjeno hudodelstvo.
in
Umor pod Šmarno goro
Nova aretacija.
Ljubliana, 20. maja.
Ze zadnjič smo poročali, da Janez Kristan, kl je osumljen umora Marije Zevnlkove, trdovratno tali vsako krivdo ln tudi zanika možnost, da bi samokres, torbico In uro našli na njegovem domu. Izgovarja se, da so bile vse te stvari gotovo njemu podtaknjene. Med tem se Je zgodil dogodek, kl pojasnjuje ta čudni zagovor Janeza Kristana. Komandir orožnlške stanlce v Vodicah, orožnlškl narednik g. Franc Lavrenčlč, pod če-gar vodstvom se Je vršila hišna preiskava, kl Je končala * popolnim uspehom. Je namreč že v četrtek opazil zapestno uro umorjenke v Kristanovi omari. Ker pa nl vedel da le bila ura last Zevniko-ve, Jo Je pustil v omari In zaplenil potem samo samokres, kl ga je našel v lasto-vlčjem gnezdu In pa torbico, ki Je bila zakopana pred hlevom ln pokrita s težkim kamnom. Sele Iz nadaljnlh poizvedb In zasliševanj prič Je Izvedel, odkod Izvira dotlčna ura in je zato prišel v petek po njo. Na Kristanovem domu je našel njegovo gospodinjo, 60 letno Marijo Česen, kl pa o url nl hotela prav ničesar vedeti. Ko pa Je poslal nato Lavrenčlč po občinskega zastopnika, le odšla Ce-snova neopaženo v sobo ln vtaknila uro zopet v omaro, kjer Je bila poprej. Stresla Jo Je lz neke cunje In Jo potem Izročila Lavrcnčlču. Ko pa sta v pondelick, dne 19. t. m. prišla na Kristanov dom zopet dva orožnika Iz Smlednika, Jima Je Cesnova pripovedovala, da Jc Kristanov 7 letni sinko Vinko, kl prebiva pri posestniku Janezu Jelenu, našel uro v sredo pred vežnlml vrati, ln da jc last njene hčerke Tončke. Toda orožnlškl komandir Lavrenčlč le med tem dognal, da Je prišel mali Vinko šele v petek na dom svojega očeta ln Je torej izključeno, da bl on našel uro. Ker je obstojala torej nevarnost, da bl skušala Cesnova vplivati na Vinka Kristana in na druge priče v tem smislu, da so bili samokres, torbica In ura umorjenke Kristanu samo podtaknjeni, )e narednik Lavrenčič napovedal Cesnovl aretacijo in jo Izročil včeraj v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Cesnova Je vso pot prosila milosti.
Kakor se nam naknadno poroča, umorjena Marija Zevnlkova nl imela nikake-ga ljubavnega razmerja z Janezom Kristanom, ampak se jc hotela poslužltl samo njegov, posredovanja, da bl se Izselila v Ameriko. Tudi usodnega večera se Je upirala niegovl pohotnosti, kar Je ugotovila tudi zdravniška preiskava.
plča ln Carugo, ko se jc z njima večkrat sestal. Se Caruga se stnejl Sulentl-čevemu zmikanju, Prplč, na katerega vali največ krivde, pa se z nJim spušča v tolovajsko debato In mu dokazuje laž. Ko končno pride na vrsto razbojstvo v Tompojevcih, se Šulentič zagovarja ta-ko-le:
»Tisti večer sem se podal k materi, kl stanuje v Tompojevcih v vasi. Spotoma srečam šest orožnikov. Voščil sem iltn dober večer, pa so ml takoj zapovcdall, da grem z njimi in so ml tudi dali puško. Jaz sem ubogal. Ko pridemo v gradič, so me s šc enim postavili pred vrata na stražo. Ostali so zginili v gradič: kaj se Je znotraj godilo, pa ne vem. Cul sem nekak krik In ko so Iz vasi prišli redarji, se je začelo streljanje. Jaz sem pobegnil po svoji strani. »Orožnikov« nisem poznal In šele kasneje ml je Prplč pripovedoval, da jc tudi Caruga bil poleg.*
Predsednik vpraša Prplča: »Ali (e Su-lentlč vedel, po kaj ste 511 v Tompojev-ce?»
Prplč: »Kako ne bl, sai smo se prej dogovorili*
Šulentič molči, Prplč pa ponovno zatrdi. da Je napad vodil Caruga. Ta se razburi: »Lažeš!* Šulentič pa začno nadalje razlagati, da jc nedolžen ln da se nl upal stvar prijaviti orožnikom, da ne bi sum padel ravno nanl...
No, ln zopet je včerajšnja razprava prinesla malo senzacijo za nabito polni avditorij kakor tudi za samega Carugo. V pondeijek Je Prplč preklical svoj zagovor In izpovedal prilično rcsnlco, včeraj pa se je Istotako spreobrnil Luka Šulentič. V pondeijek je bil Caruga prav zadovoljen s šulentlčcvo zmedenostjo In Je svo) položaj očitno smatral Izboljšan. Četudi se je Sulentičevlm kolobocijam smejal, mu je vendar to gotovo bilo ljubše, kakor da bl bil šulentič izpovedal rcsnlco.
Takoj ob početku včerajšnje razprave je predsednik zapovedal Carugo odvesti Iz dvorane. Caruga razumevšl, zakaj zo-
pet gre, Je odšel mrko gledajoč Sulentl-
ča ln škripale z zobmi. Sredi največje pozornosti je nato Šulentič preklical svoj pondeljkov zagovor, prav kakor Prplč. Izjavlja, da je krivo izpovedal radi tega, ker je od Caruge nedavno potom nekega jetnika prejel listek z navodilom, nal sc izvija kolikor more In nal Carugo povsem zataji. Caruga mu jo na listku tudi obetal, da sc bo zanj dobro pobrigal, ko bo izpuščen Iz zapora. To pa da se bo zgodilo, če bo Šulentič govoril točno po navodilu.
Pri konfrontaciji, ki le nato sledila, je Caruga srdito vztrajal pri svojih dosedanjih navedbah, Šulentič pa prav sllčno kakor v pondeijek Prpič Veliki.
Dopisi
ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Za IS. junija so razpisane volitve va našo občino. Klerikalci so že pričoli z agitacijo. Ne javno, ampak tajno na sestankih, kor so boje, da bi ljudstvo zvedelo resnico o zavoženem občinskem gospodarstvu, ki je v klerikabiih rokah. Za 13. maja je sklical dekan PeSoj v farovžu sestanek boljših kmetov, ki gredo v boj pod firmo SLS. Njogov prvi adjutant, miz.irBki mojster Gliha, pa je sklical za 14. t. m. sestanek ra svolom stanovanju pod firmo »Delavska stranka in stranka malih kmetov*, ki je istovetna z SLS. Javnega zl>orovanja so ti ljudje sploh ne upajo sklicati. Kdo je dal g. Glihi pooblastilo, da zastopa delavstvo, nl znano. Čudimo pa se, da se drznejo slepiti ljudi pod to firmo. Toda poznamo jih predobro in zato bomo obračunali dne 15. junija z njimi. Tudi napredni kmetje in delavci smo začoli s pogovori in bi bilo le želeti, da nastopimo vsi naprednjaki skupaj. Le tako nam bo zmaga zagotovljena. Ljubezon SLS do delavstva in malih kmetov dokazuje najbolj sledeče dojstvo: G. dekan, kl ima velikansko premoženje in redi preko 20 glav goveje živine, jo raje pustil njive, kjer jo imel preteklo leto pšenico, v puščobi, kakor da bi jih dal revežem delavcem in malim kmetom, kl nimajo zadosti zemlje, proti primerni najemnini ▼
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Čaruga pred sodni j o
V pondeijek popoldne je osiješki senat začel zasliševati drugega Caruglnega glavnega pajdaša, ki so mu tudi napovedane vislice. Piše se Luka Šulentič, močan je In košat, enkrat je že lomil rešetko na celici ln skušal pobegniti, zato so mu zdaj vse štiri ckstremltete vtaknili v solidne okove. Tudi on nl »nič kriv,* ampak prav nič In se zagovarja kakor mu pač na Jezik pride, okorno in naivno. Predsednik ga vpraša: »Zakaj ste tedaj v preiskavi brez potrebe grma-dlll nase toliko zločinov?*
»Orožniki so me mlatili, pa kako ne bl priznal,* odgovarja Šulentič kakor Je v prejšnjih zasliševanjih slišal Carugo fn Prplča. Sploh se vidi, da bo odslej vsa obramba te krvoločne tolpe šla po receptu: Orožniki so nas tepli, zato smo priznali vse, pred preiskovalnim sodnikom pa smo se bali, da nas ne bi vrnil orožnikom ln smo vse potrdili. Tega seveda nihče ne navede, kako predrzno so se obnašali prve dni po aretaciji In s koliko zakrknjenostjo so skušali tajiti tudi svoje naiočitneiše bestijalnostl.
Luka Šulentič taji, da bl bil sodeloval pri zločinih, kl mu jih našteva obtožnica. O vsem da Je čul le pripovedovati Pr-
Od danes do sobote 24. mala
Othello
Tragedija v 7 dejanjih po motivih
= Wil!iama Shakespeara =
V glavnih vlogah sloviti in priljubljeni
Emil Jannings, Werner Krauss, les v. Lenke?fy, Lya de Putti
Režija glasovitega
-D. Buchowetzkega-
Predstave vsak dan ob 3., Vi 5-, Vi 8-> 9-1111
= Kino Llublianski dvor =
e—■
najem, tal m dobe k daaM ljadja, kij
odobravajo politiko SLS, ki obstoj« la lz laži in obrekovanj in raAuns samo M
nezavedno kmečko dolavsko maso. Tx da svita se tudi pri nas in ne bo dolgo, ko bo ljudstvo spoznalo svojo zmoto U potem gorje vam!
ST. VID NAD LJUBLJANO. Procrtt« ni odsok naprednih društev Št. Vid -t Dravlje je v nedeljo dne 11. maja z uprizoritvijo Meškovo drame »Mati* zaklju-t čil letošnjo dramatično sezono. 3 prav) povoljno udeležbo je naše občinstvo po* r.ovno Izkav.alo odseku naklonjonost ini obenem rszumovanje za kulturno delo. Prešli 6mo v tkzv. počitniško dobo, ka-, tero bo odsek intenzivno Izrabil v prt« pravah za bodoče nastope. Sčasoma s« odstranijo tudi vsi nedostatki. V trdni volji, da v bodoči sezoni tem lepSe zadosti svoji nalogi, so cenj. občinstvo odi sek še nadalje priporoča.
SMLEDNIK. Od leta 1920. obstoja pri naB prostovoljno gasilno društvo. Uvidevno mlado članstvo je kmalu potisnilo klerikalni odbor v kot in zavzelo »tiogo nadstrankarsko smor, kar je »t takih društvih edino pravilno ln društva zato tudi nl pričakovalo nobenega na* sprotstva. Ko pa se je na Svečnico vršil občni zbor v društvenem domu, je tukajšnji kaplan Grčar označil taktiko društva kot nemoralno, In iie«r zaradi jesenske gasilske veselice, ker se je vršila s plesom. Dasi je dobil že takrat zaslužen odgovor, sl dovolimo sedaj Ss skromno vprašanje, odkod pa Je prišlo sedanje pohujšanje v župr.išču. Pa še nokaj o onih, kl jim je vedno devištvol in radovoljno uboštvo sveta zapoved, ki naj v današnjih časih velja samo za kme te. Kupili smo nove zvonove. Tukajšnji milijonar, g. župan, je prispeval t časi božjo 10.000 kron, našel pa »e je mož, kl jo izračunal, da pride sorazmerno nanj celih 25 kron. 8 tem, da je dal 40 kron, je prosogel župana za skoraj 100 odst. Do Bem vse prav. Ko pa je imel datičnik obračun z g. župnikom o priliki nekega pogreba, mu je le-ta zaračunal poleg drugega za zvonove (ne zA zvonenje), ki so bili žo preplačanl 20 Din. Ali jo to dopustno ali ne, bi se po mojem mnenju dalo debatirati. Kaj ni g. župniki
BREGANA. Sokolsko društvo na Bre» gani priredi dne 29. maja ob 4. uri po» poldne v Mokricah javno telovadbo s obširnim programom. Vsa sosedna društva se vabijo, da se udeleže prireditve v čim večjem številu. Društvo bo imolo vse v lastni režiji in je preskrbljeno tu. dl za mrzla ln gorka jedila. Igrala bo fanfara Sokola L iz Zagreba in tambu-raški zbor broganskega Sokola. Ker grad Mokrice lepo lego, bodo imoli izletniki tudi v tem ozlru lep užitek. ntanek vseh sokolBklh društev je točno ob pol 8. uri popoldne pri or. Kalinu na Bregani, odkoder odkorakamo v povor» ki 7 grad Mokrice.
IZ KRŠKEGA. Poštne razmere Krško-Novo mesto in obratno so sedaj skrajno neugodno. Medtem ko jc bila vpeljana pred vojno in šo tudi poznejo dvakratna vozna pošta na obe et-ani, potrebujejo sedaj poštne pošiljatvo dostikrat veS dni, da Be dostavijo adresatu. Glavna krivda je v tem, ker je poštna vožnja Krško - Kostanjevica odpravljena in se ista vrši sedaj preko Brežic. In vendar gravitira v6e krško polje v Krško, kjer jo sedež okrajnega glavarstva, sodišča davčnega referata, meščansko šole ln drugih uradov, tako da jo promet mod Krškim in okolico jako živahen, med Bre žicam in Kostanjevico pa minimalen. Upoštevati jo tudi, da gre cesta Kostanjevica - Krško popolnoma po ravnini, med tom ko jo med cesto Kostanjevica- i Brežice pri Crkljah precej hud breg. Se-daj so jo zopet razpisal natečaj za odda- r, jo vozno pošte Kostanjevica - Brežice. Krško županstvo je vložilo proti tej oddaji protest in zahteva, da vzpostavi direkcija pošte in telegrafa zopet predvojno poštno zvezo Krško - Novo mesto, in sicer najprvo kot najnujnejšo vozno pošto Krško - Kostanjevica in obratno.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama. Sreda, 21.: »Ana Karenlna*. A. Četrtek, 22.: »Izgubljene duše*. C. Petek, 23.: »Dom*. E. Sobota, 24.: »Paglavka*. Premljera. Izv. Nedelja, 24.: »Paglavka*. Izv.
Ljubljanska opera.
Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek, 22.: »Alda*. Oostuje g. Bukšek. D.
Petek, 23.: »Faust*. Oostuje g. Bukiek.
B.
Sobota, 24.: »Gorenjski slavček*. F, Nedelja, 25.: »Travlata*. Oostuje gdč.
Frlesekova lz Plzna. Izv. Pondeijek, 25.: Zaprto.
Celjsko gledališče.
Petek, 23.: »Pri treh mladenkah*. Oostuje gdč. Lubejeva lz Maribora. Izv.
Mariborsko gledališče.
Torek, 20.: »Kamela skozi uho šivanke*.
C.	Premljera. Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek, 22.: »Kamela skozi uho šivanke*. D. Petek, 23.: Zaprto. Sobota, 24.: »Magda*. A. Premijera.
Koncert Thieriy-Bctetto v Trstu. Iz Trsta nam telefonično poročajo: Pri kon-oertu Thierry-Betetto, ki se je vršil nocoj (v torek) v Circolo Artistico, Je bila dvorana popolnoma polna. Večino udeležencev Je tvorilo seveda jugoslovensko občinstvo z našim konzulom na čelu. Italijanske publike jo bilo manj, pač pa Je bila kritika polnoštevilno zastopana. Koncert je uspel kar najbolje. Oba umetnika sta bila predmet velikih ovacij po vsaki točki ln sta morala dodati šo kak komad. G. Betctto je posebno ugajal v Lajovičevl <Serenadi», ga. Thierry pa v Konjovlčevi »Pod penžerb. Kot intimen spremljevalec na klavirju se je izkazal g. Srečko Kumer. Nerazumljivo je bilo za naše občinstvo, zakaj sta umetnika pela nekatere pesmi med temi celo pesem slovenskega skladatelja Škrjanca v francoščini mesto v slovenščini. Pesmi pa, ki so bile programu dodane, so bile samo domače, jugoslovensko in so naravno vzbudile med poslušalstvom največje navdušenje.
Mladinska matineja v Ljubljani, k! je bila napovedana kot XII. muzikalno pre-davinje za nedeljo 25. t. m. odpadu, ker se ta spored uvrsti v prihodnji ciklus [Tiuzlkalnih predavanj. Matineja sn odpo-v» le vsled zakasnitev, ker »edanii Čas ni
več primeren za notranje dopoldanske koncerte. Mladina, ki ima sporede, naj iste prinese v Matično knjigarno, kjer dobi povrnjen denar.
Remčeva »Magdas na mariberikem odru. V soboto, duo 24. maja uprizori mariborsko gledališče izvirno slovensko noviteto A. Remca »Magdo». <Magda> Je tragedija ubogega deklola v 12 slikah. Pri nas nastopijo ga. Bukšekova, g. Bratina in g. Kovič. lležira g. Bratina.
Žtipaučičev »Ciciban* v češčini. Zu-pančičevo pesmico »Ciciban* je natisnilo nedeljsko Češke slovo v mladinski prilogi. Prevel jo jo prav čedno Otto Bablei. »Ciciben do poli chodi ven, — a pfitel ptaček z žita —. vždycky ho pekne vita: — »Clciben, Ciciben, Ciciben — Cicibene, dobry den!»
Razstava skulptur r Zagrebu. 21. tegn meseca se otvorl v Ullrichovem salonu v Zagrebu zasebna razstava skulptur akad. kiparjev Viktorja Bernfesta In Mile Bodove. Umetnika razstavita 25 originalnih kipov.
Labanova plosna šola v Zagrebu. V torek zvečer se je pripeljal v Zagreb an-sambl Labanove plesne šole iz Hambui ga. Laban velja za reformatorja sodobne plesne umetnosti v srednji Evropi. Prvotno je deloval v SvlcI, pozneje se je preselil v Nemčijo, kjer se je etabllral v Hamburgu. Tam je ustanovil svojo osrednjo plesno šolo ln gledališče. V Zagrebu bo Laban imel predavanie o svoji plesni
metodi, nato pa nastopijo njegovi gojenci, med katerimi se nahaja tudi ena Za-grebčanka, 23. in 27. maja. V plesni skupini, ki je prišla v Zagreb in se pozneje poda tudi v Sarajevo, so poleg že omenjene dame Hrvatice, Bolgari, Rusi, Finci, Švedi in Nemci.
Dolovanjo zagrebškega kvartota v pravkar zaključeni glasbeni sezoni Zagrebški kvartet Aranyi Je pravkar zaključil svoje letošnjo koncertno sezono v Zagrebu. Priredil je vsega skupaj 24 koncertov, med katere je treba všteti tudi tri ljubljansko produkcije. Po enkrat je nastopil v Cakovcu, Veliki Gorici, Koprivnici, in Vinkovcih. Izvajal je kvartete sledečih avtorjev: Beethovna, Brahm-sa, Mozarta, Haydna, Debussyja, Mall-piera, Bartoka, VVolfa, Smetane, Čajkov-skega, Dvofaka, Bocccrinia, Slolzerja, Lhotlte, Konjoviča, Dobroniča, Krenediča, Skerjanca in Šlrole. Poleg toga so bili na sporedu kvinteti Cezarja Francka in Schumanna, pri katerih Je sodeloval na klavirju dr. Paul \Veingartcn. Pri kvintetu Brahmsa jo sodelovala ga. Goiger-Eich-born, pri Mozartovem kvintetu za klnri-net pa klarinetist Vekosiav Fiscbor. Skupina je izvajala tudi SchBnbergov sektet, nekaj Smetanovih triov, dve pesmi s Bpremljevanjem kvarteta od mladega komponista Krste Odaka in Stolzorja. V prihodnji sezoni namerava kvartet izvesti celokupne serije kvartetov Beethovna ter kvartetna dela modernistov 'lavinskega.
Ravela, Hindemitha, Reapinia, Bartoka in
Maliplera.
• XXXI. intimni večer Hrv. glasbenega
zavoda v Zagrebu so vrši v pelek 28. tega meseca in bo posvečen ruski komorni Rlasbi. Izvajali se bodo godalni kvarteti Grečaninova, Glazunova, Ljadova in Rim-ski-Korzakova. Svlral bo kvartet Miranov-Zepič.
Umetnostna razstava v Novem Sada.
Od 22. do 80. t. m. bo v Novem Sadu velika umetnostna razstava del Brbohrvat-skih upodabljajočih umetnikov. Razstavili bodo: Marin Studiu, Zlatko Šulentič, Vla-dimlr Varlaj, Ivo Kršinlč, Joso Kljakovič, Jerolim Miše in Ljuba Babič.
Opera v Splitu. Splitsko Narodno gledališče uprizarja sedaj z velikim uspehom dvo operni deli: Puccinijevo »Madams Butterf!y» ter Cajkovskega <Onjegin». V obeh delih nastopa domač operni ansambl.
Umetnostni salon v Splitu. G. Ivan Galič Je v Splitu na svoje stroške uredil Umetnostni salon, v katerem bodo zana-prej razstavljali v Splitu ter Dalmaciji živeči in mudeči se upodabljajoči umetniki svoja dela.
Jubilej poljskega Igralca in reiitet« ja. Zadnje dni jo praznoval v Lvovu znani režiser ln igralec Roman Zclazovvskl svojo 501etnico oderskega delovanja. Jubilant deluje že nad 28 let na poljskem odru v Lvovu. Lvovska občina mu je kupila ln poklonila celo palačo, da naveže s tem umetnika na lvovsko gledališče.
Domače vesti
POSLOVILNI VEČER.
Ljubljanska publika!
Nič dobrega ne pomemi, č« vzdih-jiefi tako, zakaj ljjibljanska publika ima svojevrsten sloves in je o njej žo bilo Citati očitno graje z zafrkacijami, va malo hvale. Ljubljanska publika jo hladna se s težka ogreje celo pri največjih manifestacijah ob lepih dneh; je skeptična, in nikogar ne slavi vnaprej na medvedovo kožo; je kaiprick)«-na in se včasi pri footbalu bolj razgro-va kakor v kinu. Toda v gledališču —
V gledališču je ljubljanska publika dostojna in razumna. Tega no gre oporekati. Tu struji zdrav instinkt, ljubljanskega gledališča, občinstva ne prevališ s tlngitanglom, vžsreš ga pa z močno eiilo umetnosti do neverjetnega entuzijazma.
Sinoeni poslovilni večer Hudože-btvenikov je bil zanje triumf, za ljubljansko občinstvo pa vse hvale vreden dokaz, kako otio zna plamtoti, ka-ilar mu razigraš nujsubtilnejše živce. Venci, ploha cvetja, neskončen aplavz in nato še navdušene ovacije vse do Zvezde in Dniona, — to v Ljubljani nl puhla kurtoazija, nego prekipevajoča Hvaležnost. In to je prav: ljubljanska iublika atedi s simpatijami, da s pri-inuiki poplača onega, ki jih jo vre-len. Prepričani smo, da Hudošcstveaii-Jvi odneso iz Ljubljane lepo spomine. K. zato bomo tudi mi odslej o ljubljanski publiki govorili z respektom.
L.
* Pesnik Oton Zupančič — vite« častno legije. Francoska vlada je odlikovala predsednika ».Francoskega instituta:* v Ljubljani, znanega pesnika g, Otona Zupančiča z redom viteza častne legije. Vi-
K
kiji, Mostaru, Sunji, v Sremski Mitrovicl in Lapovu.
•	Revizija obrtnih dovolil. Minister za trgovino in industrijo je vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam naročil, da izvrže revizijo vseh obrtnih dovolil, ki so bila Izdana za obrtna podjetja. Vso osebe, ki brez dovoljenja vrše obrt, bodo strogo kaznovane.
•	Po dvajsetih lotih. V Bekšlanju na Koroškem je pri volitvi župana prva in druga volitev ostala brezuspešna, ker je vsaka stranka postavila svojega kandidata. Zreb je končno odloČil za Slovencu in ima tako Beltštanj po dvajsetih letih zopet slovenskega župana. Tudi v Rikarji vasi so dobili Slovenci župana potom žreba.
•	Preganjanje SloTanor nn Koroškem in v Gradiščanskem. Naši slovanski rojaki na Koroškem In v Gradiščanskem so izpostavljeni neznosnemu preganjanju s strani avstrijskih oblasti, pa tudi tamkajšnjih nemških sodržavljanov. Beograjski dopisnik zagrebških »Novosti* je na merodajnem mestu dobil Inlormacijo, da pripravlja naša vlada materijal za pritožbo zoper to preganjanje. Pritožba se bo v najkrajšem času predložila Ligi narodov.
•	Kongres lena t Sarajevu. Udeleženkam narodnega ženskega saveza, ki so vrši v Sarajevu v dneh 2. in 8. julija, jo ministrstvo saobračaja dovolilo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah.
•	Podružnica Kola jugoalov. sester ▼ Kranja je imela svoj občni zbor v ponedeljek 19. t. m. Predsednica ga. Znldar-šičeva je v svojem pozdravnem nagovoru nakratko očrtala delovanje v minulem letu. Obžalovala je, da se je moralo marsikaj nameravanega opustiti vsled višjih sil. Z dobro voljo in vztrajnostjo pa se
soko odlikovanje mu izroči francoski j bodo v prihodnje premagale vse ovire.
konzul g. de Flach jutri popoldne dvorani (Francoskega instituta> v deželnem muzeju. K slavnosti vabi Francoski institut vse častilce našega velikega pesnika.
*	Angleški prolescrji r Beogradu. Včeraj je prispela v Beograd skupina 25 angleških prolesorjev, ki namerava prepotovati razne kraje Jugoslavije.
*	Promocija. Na dunajski univerzi sta bila gg. France Amhrožič iz Slavine pri Postojni in Alojzij Pirnat od Sv. Trojice nad Cerknico promovirana včeraj za doktorja vsega zdravilstva.
*	Sov poslanec. Namesto umrlega skupščinskega poslanca dr. Frana Sudareviča iz Subotice bo vpoklican v skupščino kot namestnik Miško Prpič, urednik lista »Subotičke hrvatske novine>.
*	Zahtevo učiteljstva. Iz Beograda poročajo, da prihajajo učiteljskemu udru-Zenju neprestano resolucije iz vseh krajev Jugoslavije, ki izražajo nezadovoljstvo učiteljstva z novo uredbo o draginjsklh dokladah ter zahtevajo remeduro. Zlasti zahtevajo učitelji, da se z državnimi uradniki poročenim učiteljicam izplačuje osebna doklada ter da se vsem izplača razlika med novimi in starimi prejemki za cas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.
*	Usoda starih učiteljev. Najbednejši med bednimi so dandanes nedvomno prol letom 1919. umirovljeni učitelji, ki za svoje dolgoletno zvesto službovanje gotovo niso zaslužili sedanje žalostne usode. Še sedaj prejemajo Bvojo pokojnino > kronah in so bile vso intervencije zaman. Dinarski upokojenci dobe 425 Diu mesečno, kronski pa le 425 kron. Da s lakimi dohodki ni mogoče živeti, to bo uvidel vsak. Dolžnost države in poslancev je, da se zainteresirajo za usodo teh siromakov in se zavzamejo za njih upravi-cene zahteve.
*	Počitnice na srednjih šolah. Po poročilih iz Beograda pričnejo na srednjih šojah počitnice za maturante dne 26. maja, za ostale dijake pa dne 12. junija. Velika matura se prične dne 5. junija.
*	Smrtna kosa. V Semiču na Belokranjskem je umrl v ponedeljek v starosti 62 let g. Ivan Zurc, veleposestnik in trgovec. Pokojnik Je bil eden najuglednejših Belokranjcev, odločen na-prednjak in navdušen Jugoslovan. Položili so ga v torek ob veliki udeležbi občinstva, ki je pričela o njegovi splošni priljubnosti, v rodbinsko grobnico k več-uemu počitku. — V Ljubljani Je umrl
Iz tajniškega poročila je razvldnp, da Je razširila podružnica svoj delokrog po bližnji in daljnjl okolici tor šleje za svoje razmere izredno veliko članio — okoli 2000 —, ki vrše z vso vnemo svoje človekoljubno in narodno delo. Blagajnl-čarka je poročala o izrednem velikem denarnem prometu, gospodarica pa je podala svoj vestno sestavljen Inventar, last podružnice. Z vzklikom je bil izvoljen ves stari odbor z malimi izpremembami.
LEKE ROKE
so dobe: Eleatal trg &
OSSiPATOVil
V soboto, dne 24. maja,
ob 8. uri zvečer v Filharraonlčnl dvorani KONCERT ženskega zbora državnega ženskega učiteljišča v Mariboru.
MFFiimnTnTin
• Avtomobilska nesreča t St. Janžu.
Iz Št. Janža na Dolenjskem nam pišejo: O. inž. Červenka, -nastavljen pri g. Jakilu, se Jo peljal v nedeljo s svojo družino z avtomobilom na sprehod. Vozil Je zmerno, a slučaj Je hotel, da Je pri prelazu preko ceste, blizu Umekovega mlina prišel vlak iz Trebnjega. Vlakovodja jo opazil avto, a bilo Je že prekasno. Vlak je zadel v avtomobil in ga vlekel z osobjem vred kakih 80 m naprej. Avtomobil jo bil popolnoma uničen, inženjer Cervenka s soprogo in otroci ter hčerka g. Jakila pa so bili več ali manj poškodovani Najtežje poškodbe Je dobil otročiček g. Ander-sa. Le prisotnosti duha inženjerja Cer-venke in vlakovodje, ki je še pravočasno ustavil vlak, se je zahvaliti, da ni bilo smrtnih žrtev, Naj bi bil ta dogodek železniški upravi nov memento, da so nujno potrebne ua dolenjski progi cesine za-tvornice.
Iz Ljubljane
u— Seja ljubljanskega občinskega
sveta. Ljubljanski občinski svet se sesta ne jutri ob šestih zvečer k redni javni seji. Na dnevnem redu so med drugim poročila glede pritožbe na notranje mi« nistrstvo proti odloku velikega župana v zadevi sklepov občinskega sveta o na«
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Prošli teden se je rodilo v Ljubljani 25 otrok (15 moškega in 10 ženskega spola), med njimi 1 mrtvorojenček, umrlo pa Je 13 moških in 5 žensk, skupaj torej 17 oseb in sicer: 4 osebe za srčno hibo, 2 za jotiko, 2 za rakom, 9 oseb pa vsled dru« gih naravnih smrtnih vzrokov. Ns na« lezljivih boleznih so obolele 3 osebe: 2 na dušljivera kašlju, 1 pa na Skrlatici. Poslednja je bila oddana v bolnico.
u— Policijske prijsve. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 6 tatvin, 7 prestopkov ka« ljenja nočnega miru, 1 slučaj pijanosti in nespodobnega vedenja, 9 prestopkov policijskega reda, 1 prekoračenje poli« cijske ure, 2 prestopka pasjega kontu« maca, 1 neplačan zavžitek in ena ne« zgoda.
u— Ukradeni «nemlljonski» milijoni.
Iz spalne sobe delavcev Matevža Brez« niku in Antona Jeršets v Zg. Šiški št 36. Jc odnesel neznan tat v nedeljo rjavo usnjato listnico z raznimi doku« menti na ime Breznika in en bankovec za deset milijonov nemških mark in sre< brno žepno uro z verižico. V jugoslovan« ski valuti pa znaša Škoda samo 475 Din.
u— Nesreča na stavbi. Včeraj, okrog devetih zjutraj se je pri stavbi Železni« karjeve hiše v Studentovskl ulici nena« doma odkrušilo izpod strehe zidovje. Teža padca je bila tako močna, da je podrla oder v tretjem nadstropju, na katerem je istočasno delal zidar Anton Slokan, doma iz okolice Ptuja. Padel je na tla in so je hudo poškodoval. Prepe« ljan je bil z rešilnim vozom v bolnico.
u— Zastonjkarski Izlet Ker so popol« danski izleti na Rožnik v sedanjih dneh
meščenju uradnikov ter poklicnem gasil« : zelo prijetni, se je potrudil tja gori tudi stvu; glede novih tržnih pristojbin za ži« j kleparski pomočnik Alojzij A. iz Rožne vinske sejme; glede dogovora med me« ; doline. V gostilni na hribčku se je vsedel
*	Novi Sad deloma pod vodo. IJo poročilih iz Novega Sada jo Donava predvčerajšnjim prestopila bregove ter poplavila občine Klošanj in Ceb. Tovarniški dei mesta Novi Sad je pod vodo. Nasipi se z mrzlično naglostjo popravljajo in utrjujejo. V to svrho se je pritegnilo k delu tudi civilno prebivalstvo.
*	Katastrofalna povodenj t Slavoniji. Nad Pakracem in Lipiliom v Slavoniji se je 17. t. m. utrgal oblak. Med siluim nalivom je padala tudi toča. Vode so silno narasle in zlasti Pakra je povzročila ogromno škodo. Trgala in odnašala je mostove in brvi, les, sode in razni materijal. Pri Pakracu je voda odnesla dva lesena mosla. Na enem se je nahajalo 15 do 20 oseb, največ učencev in učenk učiteljišča in višje osnovne šole, ki jih je deroča voda z mostom vred odnesla. Devet učencev in učenk se je srečno rešilo, ostali pa so našli smrt v valovih. Doslej so potegnili iz vode tri utopljence, med njimi učiteljiščnika Marija Skukana iz Rume, ki se Je dva kilometra daleč boril z valovi. Povodenj je napravila ogromno škodo, svojcem potopljencev pa veliko žalost.
*	Nore vžigalice. Uprava državnih monopolov je sklenila, da prične v kratkem Izdelovati luksuzne <venecijanske vžigalice) v kartonskih škatlicah. Nove vžigalice pridejo početkom septembra v promet.
*	Simplicissimus« in <Mnskette> dovoljena. Navedena dva znana nemška ino-
stno občino in vojaško oblastjo o pre« mestitvi smodnišnic z ljubljanskega po« Ija; glede asfaltovanja Aleksandrove ce« ste in poprave asfaltnih hodnikov; glede novih uličnih In hišnih tablic ter nove« ga Imenovanja ulic in nove numeracijc hiš v Spodnji Šiški; o razširjenju seda« nje mestno kalorične električne centrale ter o prevzemu naprav električne za« druge v Spodnji Šiški. V tajni seji bo pcrsona!no«pravni odsek poročal o služ« beni pragmatiki za mestne uslužbence in nameščcncc.
u— 40 letnico svoje poroke slavi tc dni g. Oroslav P e i e k, hišni posestnik v Ljubljani, s svojo zvesto soprogo. — Slavljenec je oče našega mladega gleda« liškega umetnika g. Bojana Pečka. Jubi« lantoma kličemo: Sc mnoga letal
u— Porotno zasedanje v Ljubljani. — Dne 2. junija prične pri ljubljanskem deželnem sodišču drugo letošnje porotno zasedanje. Doslej so razpisane naslednje obravnave in siccr dne 2. junija: Franc Bizjak, Josip Pisci in Leopold Resnik, težka telesna poškodba; dne 3. junija: Jernej Ambrožič, tatvina in Vinko Roš, tudi tatvina; dne 4. junija: Fran Gabre« nja in tovariši, ponarejanje javnih kre« dltnih papirjev — (kovačeva. Pripravlja ps sc še materijal za nadaljnje obrav« nave.
u— Politično in gospodarsko društvo za šentpeterski in kolodovrski okraj opo zarja svoje člane in prijatelje društva na redni letni občni zbor, ki se vrši da« nes 21. maja ob 8. zvečer pri g. Bon« čarju na Sv. Petra ccsti 41. O političnem položaju bo poročal g. dr. Žerjav. — K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
u— Tombola Sokola I. si je že lansko leto pridobila najboljše ime vsled mno« gih in dragocenih dobitkov. V nedeljo, 1. junija, bo sokolska tombola še boga« tejša. Na Tabor so se spomnili z darili društveni prijatelji od blizu in daleč. Listek je po 2.50 dinarja; kupujte, do« kler je še prilika. Glavna tombola ne« vestina oprema bo dobrodošla samicam in poročenim!
zemska humorlstična lista, ki sta prene-vceraj zjutraj g. Josip More, star komaj hala s sramotenjem in blatenjem naše
36 let. Pogreb bo danes ob pol 6. popoldne iz KJadezne ulice št. 19. — V Kamniku je dne 15. t. m. nenadoma umrl za srčno kapjo obče spoštovani in priljubljeni meščan g. Vincenc Alhrecht, oče pisatelja in urednika »Ljubljanskega Zvonar g. Frana Albrechta. — V St. Ru-pertu na Dolenjskem je umrla včeraj zjutraj gospa Ljudmila Vaslč, vdova veleposestnika, v visoki starosti 87 let. Po-kojnica je mati gg. Ludovika, posestnika ua Dolenjskem, Leona, trgovca v Ljubljani in Konrada, uradnika Mestne hranilnice v Mariboru. Bila je splošno znana po vsem Dolenjskem in je vzgojila svojo rodbino v strogo narodnem duhu. Njeni sinovi so odlični društveni hi sokolski delavci. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Lovske kroge opozarjamo na usta novni občni zbor »Kluba ljubiteljev bra-kov> v četrtek dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne pri <5est!ci» na Dunajski cesti. Pripravljalni odbor.
*	Razpnst železniških komisfrijatov, Po odredbi ministrstva zn notranje zadeve so razpuačeui komisarijati železniške policije v Bitolju, Boseuskeni Brodu. Sa-raievu. Velikem Bečkcreku. Subotici. Te-
za mizo, si privoščil čeden kos gnjati In tri četrtinkc vina. Ker pa ima natakar!« ca še druge posle, razen paziti na Lojze« ta, jo je ta brez plačila odkurll, kar mu pa ne bo prav nič pomagalo, ker ga je na prijavo natakarice kmalu Iztiknil stražnik.
u— V veseli družb!, pri balinanju Je zmanjkala v pondeljek popoldne iz že« pa suknjiča v gostiln! «Žgonc» v Rožni dolini Fcrdu Cirmanu iz St. Vida sre« bma tula«ura in zlata vcrižica, vredno vse skupaj 1500 dinarjev. Krivcu je po« lici ja že na sledu.
u— Otroški klobuček je bil izgubljen včeraj dopoldne na poti od glavne pošte mimo «Uniona» do zgradbe Vzajemne posojilnice. Najditelj sc prosi, da ga odda proti nagradi v Beethovnovi ulici št. 4, III., desno.
Iz Celja
e— Pogreb beograjske sedmošolke v Celju. V torek, dne 20. t. in. se je vršil na mestno pokopališče pogreb gdč. Ani« cc Stefanovič, sedmošolke lz Beograda. V cvetu svoje starosti je sirota izgubila mater, svetovna vojna pa ji je ugrabila hrabrega očeta. Nežnega bitja samega se je lotila neozdravljiva jetika; niso ji mogle podaljšati življenja sicer tako pri' jazne slovenske planine. Pogreba, ki je bil skromen, a tem prisrčnejši, so se udeležile učenke celjskc realne gimnazi« je, doputacija sedmošolcev, zastopniki profesorskega zbora z g. ravnateljem na čelu, zastopniki celjske pravoslavne ob« čine z g. polkovnikom Tošičem in zastopnice Ženskega društva in Kola jugo« slovanskih sester. Pri odprtem grobu jc govoril mladenki ginljivo slovo pravo« slavni svečenik dr. Perič, ki jc tudi vodil sprevod. Naj bo blagopokojnici, ki jc v kratki dobi svojega življenja doživela tako malo solnčnih dni, slovenska zem« ljica lahka!
e— Prememba posesti. Za mestno osnovno šolo in dr. Kalanovo hišo so sc začele graditi meseca septembra pretek« lega leta tri lične vile. Ena izmed teh, ki
je last trgovca Drofenika, je že davno pod streho in bo kmalu dogotovljena, dočim sta ostali dve v splošni denarni krizi obtičali in sta čakali odrešenika. Eno je sedaj kupil trgovec Wagner i; Šmarja ter jo bo dal v kratkem dogra, diti, želeti bi pa bUo, d« se usmili kak podjetni petičnež tudi druge, kl je prai na lepem mestu,
e— Podporno društvo za revne otroke v Gaberju pri Celju priredi v nedeljo, dne 25. t m. ob 14. veliko javno tom« bolo na vrtu kina Gsberje. Tombola bo obsegala jako lepe dobitke. Cisti dobi, ček je namenjen v podporo revne det« iz celjske okolice.
Iz Maribora
a— Mariborska porota. Razen že ne, davno objavljenih slučajev so za mari. borsko poletno porotno zasedanje raz, pisane dosedsj še sledeče zadeve: dne 11. junija Anton Golob, uboj; Janez Lang, rop in Koloman Smodiš, tatvina; dne 16. junija Simon Hircer umor in Roza Trop, požig; dne 18. Junija Josip in Barbara Benko, umor.
a— Umetna vezenina Mariborčanke za Sokola v Bosni. Sokolsko društvo v KrekUTuzli v Bosni bo na binkoštn: praznike razvilo svoj prapor, katerega je uprav umetniško v krasnih bosanskih motivih izdelala z marljivimi Sokolici. mi v Mariboru znana umetnica v ročnem delu ga. Ašičeva, soproga notarja v Ma. riboru. Prapor, ki je izdelan v pestrih barvah na svilenem belem polju, bo po> nesla v Kreko, kjer je sokolski starosta inženjer Čuček, posebna vrsta maribor« skih Sokolov telovadcev. Bilo bl želeti, da se dragoceno delo naše umetnice po. prej razstavi tudi Mariborčanom na ogled.
a— Hllnl posestniki »o imeli v ponc. deljek zvečer v mali Gotzovi dvorani občni zbor Društva hišnih posestnikov v Mariboru in okolici, ki je bil precej dobro obiskan. Otvoril ga je g. Vid Murko, ki je pozdravil došle goste, podpredsednika osrednje organizacije g. dr. Moskovljevič« iz Beograda, predsednika Zveze iz Ljubljane g. Freliha in pod< predsednika ljubljanskega društva g. Fr. Stareta. Nato je podal društveni pred« sednik g. Julius Glaser v nemščini poročilo o delovanju društva v preteklem letu, tajnik Fras pa jo prebral nato po« ročilo tudi v slovenščini. V nemščini jc poročal tudi g. Lončar o stanju blagaj« ne. Odbor je bil mnenja, da je minulo leto zadovoljivo posloval in so zato kar sam priporoči v novo izvolitev, čemur so navzoči člani brez večjega odpora pritrdili. V društvu bo toraj še naprej vl.n dal strogo nemški duh znanega nemške« ga nacijonalnega stavbenika Glaserja, to pa samo zato, ker sc slovenski hišni posestniki za društvo nc brigajo, čeprav bi se v njem lahko uveljavili. Po izvo< litvi odbora in pregledovalccv računov jc bila določena članarina za 1. 1924, ki je različna po nadstropjih hiš. Nato p.i so poročali o znanih težnjah hišnih po--sestnlkov po odpravi stanovanjskega za« kona in davčnih bremenih g. dr. Mo* skovljcvič lz Beograda in gg. Frelih in Stare iz Ljubljane. Navzoči posestniki so zlasti slednjemu govorniku prav ži« vahno aplavdirali.
Iz Primorja
' Grozna smrt kolesarja. Osemnajst-letni posestnikov sin Franc Žagar iz Loga je kolesaril te dni lz Rabeljna proti Napoleonovemu mostu v bovških Klu-žali. Ker Je bil kot kolesar še začetnik, se na nekem strmem ovinku ni dovolj hitro okrenil ter je z vso silo priletel v nizko kamenito ograjo. Sunek je vrgel fanta čez ograjo v šestdeset metrov globoko strugo Koritnlce, kjer je Žagar s polomljenimi udi In razbito lobanjo obležal mrtev med skalovjem. Mrtvo truplo so le z velikim trudom potegnili iz prepada.
države, dinastije in vojske, sta sedaj zopet dovoljena v naši državi.
* Paskijcvičeva obsodba potrjena. Stol sedmorice je odbil ničnostno pritožbo Paskijevičevih braniteljev in je s sklb pom dne 15. maja potrdil prvotno obsodbo v celoti skupno z odškodninskimi zahtevki oškodovancev. Paskijevlč torej mora odsedeli 10 let zapora, plačati stroške procesa oškodovancem pa Franju Jeličiču, očetu umorjenega sina Andrije, enkratno vsolo 39.000 Din, Mariji Kanajet vdovi po drugi Paskijevičevi žrtvi, ln njenim otrokom pa skupno vsoto 265.000 dinarjev, v čemer so seveda vračunani stroški pogreba zastopanja In oropani denar. Paskijevlč jo odbil čitnnjo potrdila in je ves pobesnel v zaporu, ko so ga o tem obvestili, Bajo je obljubil, da po prestanih letih zapora ubije upravitelja bolnice v Stenjovcu in pedagoga v čuvališču kriminalne mladeži, kl sta od nJega izvabila glavno priznanje. V zaporu Je Paskijevlč razposajen in nepoboljšljiv, s čemer si večkrat posebej prisluži ludi disciplinarne kazni. V soboto nll nedeljo pa bo odpravljen v Mltrovfco, kjer obstoja posebna ietnišnica za mladoletne zločince.
v/ '<\ .A./,'	.	. " i \ •	v'' -
Javljamo, da je naša ljubljena, dobra mati, gospa
Ljudmila Vasic
vdova po veleposestniku na Škrljevem
danes zjutraj v 87. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se ^vrši v sredo, dne 21. maja 1924 ob 5. uri pop. v Št. Rupertu na Dolenjskem, kjer se zemski ostanki polože v rodbinsko grobnico.
Sv. Križ-Ljubljana-Maribor, 20. maja 1924.
Žalujoči sinovi
Republike in monarhije v Evropi
Svetovna vojna je znatno vjilivaU (udi na državno ureditev mnogih evropskih držav. Zanimivo jo ugotoviti, kakšne izpremembo so nastale v tem pogledu v razdobju desetih let, orl 1. 1914. do 1. 1924.
Leta 1914. je bilo v Evropi 23 držav (n sicer 20 monarhij in 3 republike. Monarhijo so bilo: Anglija (kralj Jurij V.), Italija (Viktor Enianuel III.), fipanlja (Alfonz XIII.), Belgija (Albert I.), Holandija (Vilhelmina), Dan-rka (Kristijan X.). Norveška (Haa-kon Vil.), Srbija (Peter I.), Romunija ; Karel L), Grčija (Konstantin I.), Bol irarija (Ferdinaud I.), ČTiia gora (Ni-kita I.), Turčija (sultan Mehined \".), Rusija (car Nikola II.), Albanija knez Wied), Monako [knez Albert. f.:. J ,uk-btriburg (vojvodinja Marija Adclaida), Kemčija (Viljem II.; poleg tega pa se rela vrsta kraljov, knezov itd.); Av-<tro - Ogrska (Franc Josip I.) in Švedska (kralj Gustav V.). Republike k> bile: Francija (predsednik Poinca-rž), Švica (Hoffmann) in Portugalska ^predsednik de Ariaga).
Leta 1924. pa imamo v Evropi 80 držav, in 6icer 17 republik in le Se 13 monarhij. Monarhije so: Anglija (kralj Jurij V.), Italija (Viktor Erna-nuel III.), Španija (Alfonz XIII.), Bol-?ija (Albert I.), Holandija (Viljemina), Danska (Kristijan X.), Švedska (Gu-ttav V.), Norveška (Haakon VII.), Jugoslavija (Aleksander I.), Rumuuija (Ferdinand 1.), Bolgarija (Borb III.), Monaco (knez Ludvik II.) in I.uksen-burg (vojvodinja Charlotte).
Republiko so: Francija (predsednik Miiierand), Nemčija (Ebert), sovjetska Rusija (Kalenin), Avstrija 'Jlalnisch). Češkoslovaška (Masaryk), Poljaka (Wojciechowsky), Portugalska (Gomez), Švica (Siard), Finska iSteiberg), Estonija (K one t Petz), Le tonija (Cakste), Litvanska (Stulgin-.<ki), Grčija (gerent Konduriotis), Tur-'ija (Mustafa Kemal), Irska (Cosgra-ve), Albanija (svet četvorice). K tema pride ge Madžarska, ki ni ne republika, ne monarhija. Na čelu ji stoji kot ■državni upravitelj* admiral Hortv:y.
Revizija procesa Hanika?
Hilda Hanika zvrača sedaj naknadno
vso krivdo na svojo mater.
Hildo Haniko, krasotioo, ki je povzročila umor lastnega moža, kapeta-na v češkoslovaški vojski, poznajo danes daleč po svetu. Pred časom je v naporu povila dete ženskega spola. Ko si je od poroda opomogla, je dala pozvati k sebi svojega zagovornika dr. Stepana, teir mu dala zanimivo izjave, ki utegnejo po mnenju čeških li:.tov dovesti do revizijo njenega pro-cesai. Evo, kako ee v glavnem gh.se t1? izjave:
'Ko sem bila stara 14 let — pripoveduje obsojenka — eem pohajala trgovsko Solo. Mati je im«la tedaj ran-merje z nekim moškim. Da se me otre-fe, me je poslala na Madžarsko. Toda ■iomotožje me je kmalu prisililo na podatek; in vrnila eem se domorv.
Moj zakonski stan ni bil vesel in lahek. Mož mi ni dajal denarja; kupil ni ni niti poročne obleke. To eem si morala nabaviti sama ter jo plačati s fvojimi težko prisluženiiml prihranka, imela sem malo denarja; moli majteri pa se tudi ni godilo dobro. Zato me ju prisilila, da sem se prodala nekemu imovitemu moškemu.
Pozneje sem padala vedlno globlje. Odbijala pa som sramotne zahteve, ki jih je stavlja! na mene Hanika. Tudi lir. Schtlcka je pripeljal k meni moj moi. Na nekem razstanku i njim eem podlegla svojim strastem in mu pa<lla v naročje. Potem sem Ha v kopališče, odkoder sem se vrnila v Prago, kjer sem srečala Veiselyja.. Schtick in jaz sva se nastanila v nekem hotela Kmalu nato je priSlo do znane bunne scene: moj mož, ki jo bil pijan, me je ja/v.
no napadel pred zbrano družbo pri Kleiuu. Jaz som takoj nato povedala materi, da mi ni več mogoče živeli s Haniko. Muli nu je nato odločno dejala: v Rt.1;, moramo so ga otresti popolnoma.» Nato je pripomnila, da so hočo Yosely obesiti in ila M se dalo fanta prej izrabiti za Hanikov uiuor; nato naj bi fant izvršil samomor in stvar bi bila zakrita s temo.
Ja/, som so temu upirala, toda uiaii mo jy n opreštano nagovarjala., češ, da >o morem otresti samo na ta način. Istočasno sem prejela pismo od dr. Ba<lyja, ki je predlagal, naj pridem k njemu v Frauzertsbad. Ko je mati prečkala to pismo, ju od mene zahtevala, da se moram odzvati vabilu in da si moram pri Badyju izposoditi d'.;, 'r
Tisto nož ]/re<l odhodom je prišol Hanika k meni. Zopet sva so sporekla radi njegovih zahtev, nakar mi je zagrozil, da bo ovadil mojo tnater, ki da ))omaga odpravlja/ti telesne plodove. To me je tako zgrozilo, da je v meni zamrl vsak čut usmiljenja napram njemu.
Odpotovala sem in se sestala i Ba-dyjem, nieem pa im<>la poguma, cd njega zahtevati denarja. Dobila som od njega na posodo samo 300 kron. Pri povratku v Prago me je že pričakoval Vesely; govorila sem ž njim in on je bil pripravljen žrtvovati zame svoje življenje, ki jo bilo, kot jo dejal, zanj itak brez vrednosti.
Prišodši v Brno, mi je mati povedala, da jo Vesely pripravljen na vse. Peljala ga je s sabo na dom ter ga začela preparirati na končno do,jan je.
Usodni teden je prišel. V sredo se jo v meni zbudila vost in seuj hotela poslati Veselyja proč, toda mati je zahtevala. da ostauo in izvrSi zločiu. Iu ros, Vesely je nekega dno prišel in povedal, da je storil kot mu je bilo naročeno. Meme je dogodek pretresel. Očitala sera materi, da je vsega kriva ona, toda mati mo je začela jokaje rotiti, naj molčim in naj ne izdam ničesar. Kaj je prižlo pozneje, je znano. Mati me je brezsrčno prepustila lav ni usodi, ki me jo pripeljala pod vislice »
X Pustolovski zaročenec. Napolj-ska policija je te dni aretirala In zaprla advokata Alberta Ukinskega, poljskega plemiča In velikega pustolovca. Mladi mož se Je bil zaročil z 19 letnim dekletom Rozalbo Vlllaunovo, siroto brez očeta in matere. Zaročenka jc imela veliko premoženje. Zaljubila se |c v galantnega in finega mladeniča, k! pa le bil tako siromašen, da mu Je morala posojati denar na račun bodočega zakona. Pollak Je z izposojenimi vsotami baje financiral ue-ka »podjetja« na Dunaju. Policija pa ic končno doznala, da veseli advokat sploh nima nobenih podjetij ampak štiri pri-ležnlce, s katerimi ugonablja velikanske vsote. Dekle sedaj toži pustolovca na po vračilo posojila v znesku enega milijona lir tn radi lažnjive obljube, da Jo vzame za ženo.
X Kobilice kot prometna ovira. V troplčnl Atriki se urojencl ničesar nc boje bolj kakor kobilic. Teh je baje toliko, da lahko ustavijo promet. Včasih se zgodi, da prilete kobilice v tolikem roju, da ne more železnica nikamor naprej. Ker so se radi takih napadov že večkrat pripetile železniške nesreče, Je sedaj uprava južnoafriških železnic dala napraviti na vseh lokomotivah posebne zračne mreže, iz katerih brizga kompri-mlran zrak razstopljene arzenove soli. Te soli, razstopljene v vodi, so najuspešnejše sredstvo proti kobilicam. Vsi drugI načini uničevanja te nadloge so menda jalovi.
X Zanimivosti lz kitajske kuhinje.
Neki pariški list popisuje čudno nacljo-nalno kuhinjo. To je kitaiska kuhinja, o kateri pravijo, da ie že tri tisoč let stara. Kitajci nosijo jedi v usta z dvema palčicama, kl jim nadomeščajo na.so žlico, vilice In nož. Kitajski kuharji so dobro izurjeni v prirejanju pasjega mesa, ki diši Kitajcem kot nam F.vropejcem teletina. Izvrstna hrana Jim jo tudi morski pes, bambusova juha, lotosova juha, itd. Kitajci imajo za posebno poslaščlco odr-
te miši in mačke, Gurmani pa si navadno poleg lega privoščijo sc neko v rr-lu lastavlOjih lajec. Ponekod uživajo Kitajci tudi posušene slano kače. 13ajc jim ta jed tako diši, kakor nam polenovka.
'' Aparat, ki prerokuje potres. Corrlerc llaliauo poroča, da jc izdelal prpfesor Casclli sciznnmrailčen aparat, ki napove potres petnajst minut vnaprej. Aparat je žo preizkušen, Nicgova sestava sloni na dejstvu, ua učinkujejo telu-ričn! dogodi;! in njihovi clektromagnc-ličiii pojavi .sc predno nastopi potres.
X Sporazumljenje /- Martom. New-vorškl iizik 11. Ueniback se tu\l s ian-lasličnini načrtom: hoče .se namreč sporazumeti / Martom potoin svetlobne telefonije. Uporabiti hoče brezžično telefonijo In nenavadne močne obiočnlce, ki bi pošiljale človeški glas kot svetlobni žarek v eter. Gemback računa tia 1000 obločnic, ki jili hoče postaviti visoko v gore, na visoke jambore. Posrebrena zrcala bodo okrepila učinek tonov, izpre-inenjenili v luč. Oernback upa, da bodo njegova svetlobna znamenja segla do Marta in da bodo Martovl prebivalci videli posebne svetlobne bliske. Poizkuse bo delal smeli fizik v temnih nočeh.
X Zbirka umetnin pokojnega hran ca Ferdinanda na javni dražbi. Na Dunaju je te dni napovedana javna dražba zbirke umetnin, ki so bilo last v Sarajevu ustreljenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda d' Este. Umetnine pripadajo sedaj avstrijski vladi, ki se je vsled gospodarske krize odločila, da jili proda. Franc Ferdinand Je najrajše zbiral dragocenosti Iz srednjega veka, s katerimi Je hotel izpopolniti zgodovinski slog nekaterih svojih dvorcev. Po pre-
vratu so cerkve vzele uazai one predmete, k.ileri so bili prodani pokojniku. Ustali del pa je obdr/ala dunajska vlada ter ga lazinestlla po svo.illi muzejih. Dražba sc bo vršila v prostorih bivše cesarske palače.
X ljudjo bodo prenehali spati?
Londonski zdravnik Harrys jo presenetil v zadnjih dneh čitatelie nekega odličuc-Ka angleškega zdravniškega lista z vestjo o seiiZHCIJonalnein odkritju. Posrečilo se mu ic baje izdelati kemični preparat, ki izločuje iz človeškega organizma fizi-jolugične produkte utrujenosti in medlo-bc, tako da telesu spanje nl več potrebno. Vest sc glasi sicer zelo ainerikansko, toda angleški listi ji posvečajo veliko pozornost.
^EMINBTDN 13
H U KI IIIU1 Ull lrl!smi„ ,|„|,| llrel
FRANC BAR Cnnkarjavo nabr. B.Tel.407
X Šaliaphi gost pariško opere.
Slavni ruski basist Saliapln, ki že nad 10
let nI mogel nastopiti na francoskem
odru, je dopotoval 17. t. m. v Pariz, kjer nastopi dvakrat zaporedoma. Saliapln ie hotel že večkrat obiskati Pariz, a ker io
v dobrih odnošajlh s sovjetsko vlado, mu Je Francija doslej odrekla vizum. Pariška opera namerava šallaplna angažirati stalno.
X Samomorilska epidemija na Dunaju ie v prvi polovici letošnjega mala dosegla vrhunec. Življenje si ic v tem času sklenilo vzeti 63 oseb: od teh Jih je končalo smrtno 36. Olavnl vzrok večini samomorov so bile ponesrečene borz 110 špekulacije, daljo poslovne izgube in končno nesrečna ljubezen ter sitost življenja. Največ samomorilcev le bilo starih od 25 do 35 let Najmlajšemu pa le bilo 9, a najstarejšemu 67 let.
Analitična psihologija
(Prvi poizkus sistematično geometrije duha. Napisal dr. Franc Vebcr, izr. prof. za filozofijo na univerzi v Ljubljani. Prvi snopič. Založila in Izdala Ig. Klein-' mayr & F. Bamberg).
Znanstveno društvo za humanistične vedo v Ljubljani — <humauistlčen> privesek mi nič kaj ugaja — je začelo svoje delovanje s tem, da je filozofska sekcija izročila javnosti prvo svojo publikacijo — Vebrovo <Anaiitično psihologijo*. Ne manjka nam Slovencem knjig iz psihologije: poleg Lampetovega cDušeslov-ja (1890.), Ozvaldove <Peihologije> (1913.), Bežkovega <Dušeslovja» zopet Vebrova Psihologija! Človek bi nehote vzkliknil: <Kaj je pa tebe treba btlo'?» ln vendar moramo z zadoščenjem pozdraviti, da je naša <akademija* prav tu zastavila 6voJ prvi korak in lo iz teh-le razlogov: prvio formalno omenim, da so vse prej navedene psihologije žo davuo pošle. Drugič doživlja psihologija dandanes, morda med vsemi vedami v največji meri izredni razvoj, naravnost brez primerno des-orijentacijo, glede predmeta, naloge, metode, virov, torej glede njenih temeljev samih kakor tudi njenega nadaljnjega porasla. Na eni strani jo skušajo odcepiti od njenih naravnih zvez z duhovnimi vedami in jo priklopiti k naravoslovnim vedam, na drugi strani so jo zopet skuša postaviti v središče vseh duhovnih ved. Eni sniutrajo psihologijo kot temeljuo vedo predvsem za duhovne, oziroma v ožjem Bmislu le za filozofske discipline, drugi ji zopet odrekajo pravico do obstanka ali jo le trpo — za silo. Vsekakor mora bi'i borba za in proti — zanimiva, posebej še, ee poklican zastopnik zastavi svoje pero — v obrambo psihologije. Umevno pa je Ze iz teh podatkov, da gori omenjeni učbeniki morajo biti Je zdavnaj zastareli in neporabni.
Veber ne imenuje zastonj svoje knjige <Analitit-na psihologija*. V njej uporablja namreč analitično metodo, da kompleksno duševno projavljanjo razklada ua prvine in poda kolikorloliko točen njih popis ua podlagi zgolj vestnega samoopa-zcvanja. Vebrova psihologija hočo biti v prvi vrsti in izključno lo opisna ali deskriptivna psihologija. On ae zavedno iz-
ogibljo vsakega razlaganja duševnih pojavov, to je, no išče teh ali onih vzrokov, vsled katerih naj nastopi ta aH oni duševni proces kot učinek, on Izolira nameno ma svojo psihologijo od vsake prlmest eksplikatfvne ali razlagajoče psihologije. Tudi mu nl za to, da bi podal natančen nzroj teh aH onih duševnih doUvljnJev. V svoji psihologiji zanemarja vsako genetsko stališče, genetska psihologija ga ne briga. On samo opisuje kompleksna doživljanja ,njlh razkroj v prvine in njih zopetno sestavo v nove komplekse ter njtli odnošnj napram vesoljni neduševno-sti. Veber navaja vsled tega le one zakonitosti našega doživljanja, kl izključno lo iz narave takega popisa logično Izvirajo. Analizo In tudi sintezo našega duševnega življenja hoče Veber v svoji <Psihologlji> združiti, zavrača torej zgolj catomisti?no> psihologijo, odklanja vsako spačeujo na§e duševnosti. To poudarjam, lter moderna psihologija se hoče nanovo orijentlrati » smislu taktičnega življenja ter so Jo že nanovo krstili njeni nemški pobudniki: Spranger, Milller-Freienfels itd. ter tudi Rusinja A. Tumazkinjeva za strukturno aH oblikovalno psihologijo. Z edino ana. lizo s samim seciranjem so namreč du Sevno življenje zamori Sa uhlja, ker nl mrtev mehanizem. Le s prikladno sintezo ostane to, kar je — živ organizem.
Kako bo Veber dosegel ta svoj cilj, da nam duševnost ohrani pri »življenju«, je za sedaj šc težko reči, kor ta prvi sno. pie »Analitične psihologije« jc vendar šc le premajhen torzo cclotncga dela, da bi i r. njega bila razvidna končna sod« ba. Kljub temu pa rac v optimizmu ja« čijo njegova vmesna doživljanja kot ob> likovanje in ruzoblikovanjc, oziroma iskanje in izgubljanje v naši duševnosti, ki jih jc točno izklesal, da nc bo njegov trud zaman. Pogrešam pa pri tem odno« šnjev teh vmesnih plasti naše duševno« sti — k analizi in sintezi sami. Vebrov cilj jc torej «čista» psihologija brez vsa« kc primesi razlagajoče (eksplikativne) ter genetske psihologije kakor so faktično prej imenovani naši učbeniki. S tem bi bila iznov« izpričana potreba po biki psi« hologiji.
Jn so žc novi razlogi za tako psiholo« gijo?
Ali jc Ic srečen slučaj, da jc znanstve« no društvo i/dalo kot eno prvih svojih publikacij baš »Psihologijo« ali jc bila potreba take knjige resno povdarjena/ Vebcr nam i/kaic, da stoji v žarišču duhovnih ved in š.- posebej filozofije *o« me nedvomno — psihologija, ker brez nje ili pravega umevanja teh ved. Saj jo žc davno znano, du so psihologijo z lo« giko vred imenovali predpripravo z» fi« lozofijo. Urez psihologije ni dohoda ki filozofiji! — bi analogno lahko naš« zuanstvcuo društvo, naša akademija na^ pisala na svoja vrata! Pa ne samo filo« zofijc, tudi ostale duhovne vede: jezikom slovje, pravoslovjc, zgodovina v celem obsegu kaj uspešno poberkujejo n* psU holoških poljanah. Kaj bi počela ped«« gogika. kaj medicina brez vsake psiholo« gije? Da, cclo prirodoslovnc vedo jc no morejo več pogrešati, saj si je psiholo« gija že utrla pot k tehniki sami kot psu hotehnika.
Bodi torej dovolj z a izkaz potrebe pii novi psihologiji! Drugo vprašanje p« ie, če zadošča Vobrov« »Psihologija« izk«< zani potrebi.
Kakor vsebin« teg« prvega snopiča kaže, so v njem voč nli manj razpredene le uvodne misli, opredeljeni so le temeli« ni pojmi in načelne postavko analitične, psihologije. Kar v 1. S- odkloni z« psih"« logijo vsaktero metafizično izhodišče, odpade s tem skoz in skoz zastarela Bpr-kulativna psihologija, Veber hoče podati pozitivno psihologijo. Enako se odkri/a NVundtovega naziranja o predmetu in metodi psihologije. NVuudt jo namreč tudi hotel psihologijo očistiti vsakih me« tafizičnih peg, a jo sam nevede zaplaval — v metafiziko, ker ni pomislil, da a izpremeinbo »vidika® tudi izpremeni predmet svoje pozornosti. Preširoko jo Veber ta svoj boj pričel proti \Vundtu. ter pri tcin ni opazil, da je nevarnejši nasprotnik na pohodu — iz Amerike.
Amerikanci kot \Vatson, Thomdike in drugi priznavajo le psihologijo kot znanost kakor je vsaka druga, da se morejo njeni zakoni enako kontrolirati kot sc to dogaja v ostalih vedah. To sc pravi, Ie prirodoslovna metoda more r. zgolj funkcijskimi pojmi realne »psiho« loške* pojave dojeti, ki so brez izjeme vsakomur dostopni. Človeško obnašanja in vedenje opazujmo le od »zunaj*, ker opazovanja lastnih doživljajev, opazo« vanja od «znotraj» ne moremo kontroli« rati. Vsled tega moramo zadnjo metodo zavrniti kot znanstveno. Te ekntremno prirodoslovno orientirane psihologe ime« nujemo pristaše »psihologije obnnš«n|a» ali behavioriste. Obnašanje (ameriknn« ski: behavior, angleški: bchaviour) v tem ali onem položaju, pod tem ali onim pogojem moremo brez zadržka opazo« vati vsi ter tudi na ta način kontrolirati, ker tako obnašanje obstoja iz vidnih telesnih kretenj, izrazov in izprememb. Vse druge izpovedi oseb, ki take situacije doživljajo, niso nobeni kontroli podvržene, zato so — nezncnstvenc. In kako naj otrok Izpoveda o svojih do« življajlh, kako naj jih izpovedujejo celo druga živa bitja n. pr. živali? Tu jc pač popolnoma izključena snmoopazovalna metoda.
Delal bi Vcbru veliko krivico, če bi ne priznal, da je vse podobne očitke ovn gel, ne da bi te nasprotnike imenoval s pravim imenom, v 5 5, kjer našteva cc« lih devet (žalibog sem našel le 8 takih razlik) bistvenih razlik med fizičnim in psihičnim svetom, oziroma v g 7., kjer govori obšimo o samoopazovanju kot posebni metodi znanstvenega raziskav«« nja, kot psihološki metodi par excellen« cc. Popolnoma pa sc strinjam s tem, da jc in ostane samoopazovanje temeljn« psihološka metoda. Prirodoslovna more ie služiti kot pomožna metoda in kom« binacija obema bi pa nudila zadostno kontrolo za opazovanje od «zunaj» in »znotraj*. Psihologija v tej celoti bi ka« zala več ali manj mozaično sliko.
Točno je Veber orisal uvodne psiho« loške pojme ter podal prvi pregled naše duševnosti v geometrični risbi. Čitateli nehote začuti voljo pisateljevo: jasno opisati duševnost kot bi bila izklesana iz granita. Kdor se je le s pravim ume--vanjem in zanimanjem poglobil v izv«« janja prvega snopiča, se bo le težko ubranil neodoljive želje: da bi le ostali snopiči »Analitične psihologije* kmalu sledili!	Simon Dolar.
Rad. Peterlin - Petružka:
K slapu Cetine in v Omiš
Ono popoldne, ko sem se spužčfli Masi po severnem pobočju Biokova v dolino in je eolneo neusmiljeao pek-K sem se večkrat ustavil v senci košatih bukev, srkal led, ki so mi ga prinesle planšarice in gledal skozi vc-jovje v daljavo pred seboj.
Vsi griči in hribi in gore notri do planin na bosanski meji so se zlile z 'lolinami in dolinicami v obširno sivo r.iavo ravnino, po kateri so so belilo 'ulntam sela in vasice, čisto v kotu, 'i'k bosanske mejo pa sem zagledal 'nesto Imoski. To mesto je znamenito Po bojih Turkov z Benečani in čepi Kl:oraj na nedostopnem kraju, obdano "d vseh strani od globokih prepadov, po katerih tečo rečica Vrlika in njeni Pritoki.
Imoski okraj je med najrodovitnej-siin| cele Dalmacije in slovo posebno po svojih tobačnih poljih, na katerih ••<' prideluje izboren dalmatinski du-nan. Nekaj posebnega za dalmatinsko pokrajino pa je Crveno jezero, ki so nahaja v bližini Tmoekega na gori Podi Ui i« obdano orl vsf.li nt.rani skoraj Z
navpičnimi rdečimi pefiinaiml.
Spal sem v -vasici MuŠiči, ležeči ob oe-sti, ki vodi iz Sinja okrog gorovja Biokovo v primorsko mesto Makar-ssko. Pravzaprav nisem spal skoraj nič. Ležal sem na svMih v praproti, skozi odprto okno eo gledale zvezde, pa tudi nebroj komarjev je priplesalo skozi odprtino in mi godlo čudno uspavanko. Da bi me komarji ne pikali, sem se ogrnil čez glavo, a bilo je prevroče in tudi neka druga golazen ml ni dala milru. Zato som nekako ob dvrh ponoči tiho vstal in se odpravil na pot proti Zadvarju, kjer pada reka Četi na čez skalovje v krasnem, mogočnem slapu kakih trideset metrov globoko.
Noč je bila sicer zvezdnata., toda temina, cla si lo s trudom razločeval obcestne predmete. Semtcrtja se je zabelila kaka liiša ali samotno poslopje, začrnelo je kakSno drevo v svetlejši temini in prromade Biokovo-phniine so to spremljalo ob levi strani. Proti jutru so me začeli srečavati pošei in jezdeci, ki so hiteli na trg v dvajset kilometrov oddaljeni Imoski.
Kmalu se je zdanilo popolnoma in z vesel jem, sem stopal v hladnem jutru do letpi časti mimo vasic, raitresecih
po gričih in v dolinicah dalje proti Cetini. Pred menoj se je odprla široka in dolga ravnina, ki prehaja dalje proti severu v krasno, rodovitno Sinj-ako polje, po katerem so pretaka reka Cetima, dokler so no zarije par kilometrov nad Zadvarjem v svoje globoke tesnice, katerih ne za,pusti notri do Omiša — do morja.
V	va«! Katuni sean zavil s ceste, ki vodi dalje v tsinj in Knin na levo in prišel Se pred sedmo uro v Zodvarje. Do sem som prešel to jutro približno 25 kilomot.rov pota, preiti pa moram ta dan šo kakih 50 kilometrov, da pridem v Omiš.
V	Zadvorju vprašam prvega človeka, ki ga srečam, kje da so pride k slapu Cetine. Pove mi. Grom v smeri, kamor mi je pokazal in pridem do vrat v visokem zndu, ki so pa zaprta. Zato se povzpuem na zid in skočim onstran zopet na stezo, ki me pripelje ua prostor, ograjen od ono strani z nizkim zidom. Tn od tu imam najlepši razgled po ravnini in v tesnice Cetino, ki teče tik pod menoj v globoki, navpični zarezi. kaJvrSiia nam je znana po Kokri pri Kranju in po Beli r Kam-
' luski Bistrici, le & jt .Gfit&feta--
gokrat večja Jn romantičnega, S te','a mesta se tudi krasno vidi Velika Git-baviea, t. j. slap reko Cetinje. ki pada s svojim mogočnim, naši Savi pri Črnučah podobnim vodovjem z velikanskim šumom v trideset metrov globok preipad, odkoder se zopet mirna in tiha rine med tesnjenim dalje do drugega, sedem metrov visokega .'la-pa. do Male Gubavice.
Več, ko eno uro slonim tukaj In glodam v prepad in na slap. Nerad zapustim ta krti j, a kaj, ko pa moram biti še danes v Omišu, da so drugo jutro odpeljem s parnikom na.r.nj v Split, od tam pa z vlakom v Slnj na slavno konjsko dirko Siujaaiov — na «alko».
Vas Zadvarjo leži na kraju, kjer pusti gorovje med seboj iti tesnicaml Cetine lo toliko prostora, kolikor ga je treba za prehod. Nad vasjo stoje razvalino gradu, ki jo imel oblast in nadzorstvo nad tem prehodom.
Takoj za vasjo se spusti cest-i v v«, likih serpentinah k Cetini in pelje par kilometrov ob vodi, se vzpne nato na levo na planoto Kučiee, mlkoder jo na par krajih kraten razgled na Celino In onstran na planoto Poljira, kjer ■BfeJttLife aaBrtvjtirala celili £0!t«to... J«t
znamenita kmetica reipublika z velikim knezom na čelu, katerega so kmet.v> vsako loto na svetega Jurija dan voli li, doki f t jim teli svoboščin ni <>dvz"l leta, 1807. s kruto vojaško silo Napoleonov general Marmont.
Kmalu za Kučičami so spusti cesta wtpet v dolino k reki Cetiid ifi j« Jie zapusti notri do Omiša.
Krasna jn ta dolina, polna aelenj", polna prirodne lepote, ena najlepših v celi Dalmaciji. Z ene strani smrekovi in bukovi gozdi, z. droge vinogradniki, tam fantastične skalnate skupine, to zopert ri«dovitUR polja in sočnati paniki in travniki. Posebno krase ma'" obvodne llvadice visoki piramidalni topoli, značilno drevo tega rajskega kraja. Polno mlinov na obeh straneh reko oživlja še bolj okolico. In lav pri deš k mlinu Viseč, so no moreš ločiti, tako to očara ta kraj s svojo idilično, milo lepoto.
Nič več se mi ni mudilo, počasi sem stopal ob vodi, postajal, so oziral in se naslajal nad prirodo.
In šele ko so zažgali žc v mestu električne luči ln je zapihal* z gor »kozi totesko hladna nogna burja, vm
Mifel OmiS. •
a* »JUTRO* R. 121
Sreda It. V. 19»
rstvo
Nova revizija kreditov Naroone banke
Beograjsko »Vreme* prinaša Sla nek o ponovni reviziji kroditov Narodne banke, ki je jako važen in ki se plaši:
Upravni odbor Narodne banko ima lira pondeljka prošloga tedna dnevno seje. Ker Narodna banka pri svojem sedanjem kreditnem stanju ni v etanu podeliti nove kredite, se jo moralo pristopiti k ponovni reviziji že podeljenih kreditov. Ta revizija je bila potrebna že iz vzroka, da se dožene položaj institucij in oseb, kl so deležne kreditov. Upravni odbor je sklenil, omejiti kredite, ki jih smatra za previsoke, da more na ta na-in udovoljiti upravieonim in utemeljenim prošnjam za kredit. Zato ne obetojajo nikaki izgledi kakršnegakoli povijanja starih kreditov. To ee jo soglasno odklonilo.
Ta soglasni sklep uprave Narodne banke so uteuieljujo 7, dejstvom, da obstoje mnoge popolnoma utemoljeno in vpoštev.-m.ia vredno prošnje za kredit, ki ee doslej iz raznih vzrokov niso mo-jrle uvaževati.
Uprava bo za likvidacijo reduciranlh kreditov določila zadosti dolg rok, da re bo mogla likvidacija izvršit! broz motenja prilik dolžnikov. Isti rok se bo dovolil tudi onim vživaleetn kreditov, kar terim so se dosedanji krediti popolnoma odvzeli.
Revizija kreditov za Beograd se je že pričela in se izvršujo zelo strogo, pri čemer se pkoro vsi krediti po vrsti reducirajo. Največje redukcije ob priliki te novo kreditna levizije znašajo 80 odst. dovoljenih kreditnih vsot.
Za enkrat je težko določiti, kolike bodo vsote, ki jih bo dobila Narodna banka iz te kreditne restrinkcijo v obliki novorazpoloižljivih denarnih sredstev. Gotovo se mora Narodna banka vrniti predvsem ra v zakonu predvideno stanje. Po zadnjem izkazu jo znašalo sta-njo kovinske podloge Narodne banke 453 milijonov Din; potemtaklm ne bi smel menični eBkompt prekoračiti vsote okrog 1850 milijonov Din.
Promet med Italijo in Jugoslavijo preko Avstrije
S 16. t. m. sc jc otvoril direktni pre« premni promet za blago med Jugoslavijo in Italijo. Za prevoz so merodajne do« ločbe mednarodne konvencije (Bernski dogovor) z dne 22. dcc. 1908. z vsemi dodatki in dodatnimi izvršilnimi nared« bami. Pošiljke je predati v prevoz z di« rcktniml mednarodnimi tovornimi listi, id morajo biti izstavljeni v državnem jeziku, poleg tega pa imeti francoski ali nemški prevod.
V prevoz sc prevzemajo komadne in vozovne pošiljke tako brzovozno in spo« rovozno blago, kolikor ni njega izvoz, prevoz in uvoz zabranjen ali dovoljen v izjemnih primerih. Pošiljatelj mora upo« itevati dotične odredbe, ker želcznica nc prevzame nikakc odgovornosti, če se iste niso upoštevale.
Pošiljke za Italijo, ki se v Italiji ne »mejo prevažati po isti tarifi, kakor se je zahtevala pri predaji, se odpravijo v italijanskem poteku po določbah in vo« Barinah italijanske tarife. Spremljevati pošiljke je dovoljeno samo pri mrličih in živalih.
Kar se tiče carinskih, trošarlnsklh in policijskih predpisov kakor tudi uvoznih izvoznih in prevoznih dovoljenj, so mc« rodajni vsi dosedanji predpisi. Za nji« hovo pravilnost in popolnost odgovarja stranka, ki nosi vse posledice iz nastalih transportnih ovir v tem pogledu.
Za računanje vozarine so nadalje me« rodajne lokalne ali zvezne tarife udele« ženih železniških uprav, ki se uporablja« jo od meje do meje. Vozarlna se lahko frankira ali poljubno preodkaže. Plača :SC lahko v dinarjih ali pa tudi v lirah, ki se preračunajo po dnevnem uradnem kurzu.
Dovoljuje se tudi delno frankiraje po« siljk od predajne do obmejne postaje pošiljalnc ali naslednje države. V tem primeru se lahko frankirajo tudi stran« ske priBtojbine, ki narastejo do teh ob« mejnih postaj.
Povzetja in predujmi so odslej dovo« Jjcni, toda izraženi morajo biti v valuti pošiijalne države. Provizijo za povzetja Sn predujme plača v vseh primerih ved« no pošiljatelj. Dostavni roki se ravnajo ,fo določbah mednarodne konvencije ln Iiiim se prištevajo še vsakokratni veljav hi dodatni dostavni roki posameznih nprav.
Interesenti se zlasti opozarjajo na do« Jočbe, da jc smatrati izročitev pošiljk v carinska ali zasebna skladišča ali špedl« terju za istovetno z izročitvijo blaga prejemniku.
Označba interesa na dostavi je za« hranjena.
Glede prevažanja praznih in polnih piivatnih voz veljajo določbe mednarod nc konvencije. Prazni privatni vozovi se morajo izročiti v prevoz z mednarodni« ini tovornimi listi. Pravico razpolaganja ima samo uvrstilec, kl mora vsakokrat predložiti tovorni list. Ako hoče tretja tiseba predati tak privatni voz železnici v prevoz, mora predložiti pošiljalni po« staji s tovornim listom vred tudi pisme« po iziavo uvrstiica, da se strinia z iz«
vršitvijo transporta, ki je označena v tat vornem listu. Taka izjava odpade, nko preda prejemnik v namembni postaji natovorjen voz, ki mu ga Jo uvrstilec v to svrho poslal praznega.
Priporočljivo je, da stranke radi ne« stabilnosti valute vedno frankirajo zla« sti izvozne carinske pristojbino.
Zborovanje industrijcev v Mariboru
Dne 19. t. m. popoldne se jc v dvorani pivovarne Gotz vršilo zborovanje mari« borske skupine zveze industrijcev, o če« mer smo že v kratkem poročali. Pred« sednik g. dr. R. Pipuš je po pozdravu navzočih poročal o dveletnem delovanju mariborske skupine. Vodstvo skupine se je tekom dveh let zanimalo za vsa go« spodarska vprašanja, ki se tičejo v prvi vrsti Industrije mariborske pokrajine, zlasti pa industrije v Mariboru in oko« lici, ter sc udeleževalo reševanja teh vprašanj. Predsednik Je omenjal potre« bo take krajevne organizacije, katere pomen bo še večji, ko bo v Mariboru popolnoma organizirana oblastna upspu
i.
Zelo živahno se je nato razpravljalo o poročilu generalnega ravnatelja g. A. Kiizniča o vprašanju, ob katerih prazni« kih — razen nedelj — naj bi v industrij« skih obratih počivalo delo. Sedaj pošto« pajo v tem oziru podjetja zelo različno. Nekatera podjetja poleg nedelje ne pri« znavajo nobenega drugega praznika, do« čim počiva delo v drug. obratih tudi vse cerkvene praznike. Ko so v razpravo po segli sWo vsi udcleženci zborovanja, se je na predlog g. J. Rosenberga so« glasno sprejel sklep, da priznava indu« strija mariborske pokrajine kot prazni« ke samo nedelje ln dan 1. decembra ter se obrača do svoje organizacije v Ljub« ljani, da izposluje pri vladi primerno na« redbo, kako ln v katerem obsegu se naj praznuje dan 1. decembra.
Po poročilu stavbenika g. Julija Gla« serja Je zborovanje v soglasnem sklepu izrazilo svojo zahtevo, da se (a maribor« sko pokrajino s sedežem ▼ Mariboru čim prej osnuje okrožni urad za zavaro« vanjo delavcev. — Ta sklep ae sporoči vsem trgovskim in obrtnim organizaci« jam mariborske pokrajine.
Nato jo generalni ravnatelj g. A. Krib nič poročal o potrebi direktne telefon« ske zveze Maribora z Italijo. Brez de« bate se je soglasno sklenilo, obrniti se do Zveze Industrijccv v Ljubljani in do Trgovsko ln obrtne zbornice v Ljublja« ni, da izposlujeta pri vladi čim prej di« rektno telefonsko zvezo med Mariborom in Italijo.
Dalje je g. A. Križnlč poročal o raz« merju mariborske organizacije industrij cev do razstavo, katero nameravajo ne« katerniki prirediti letos v Mariboru. So« glasen zborov sklep obsoja zlorabo ime« na »Industrijska razstava« za razstav«, s katero organizirana industrija nima no bene zveze, in obžaluje, da se s takimi nezrelimi prireditvami škoduje ugledu industrije Maribora in okolice.
Končno je predsednik opozoril še na to, da mora industrija pravočasno za« vzeti Bvoje stališče k vprašanju, v ka« terem smislu se naj preustroji Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani, In ka« teri obseg naj v smislu člena 137 finanč« nega zakona dobi pojem industrije, ki se tiče narodne obrane.
Tržna poročila
Novosadska blagovna bona (20. t. m.). Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst. de-efoktna, duplikat kasa 310 do 812.5. Turščica: baška, za junij-julij, duplikat kasa 282.75 do 235; baška, za junij 287.5. Ho-ka: <0», duplikat kasa 475; <6» 830 do 345, <7> 292.5 do 800. Tendenca nadalje nestanovitna. Promet skupno 118 vagonov, od tega 81 vagonov turščice.
Trg t jajci in perotnino (20. t. m.). — Kupčija z jajci postaja vsnk dan živahnejša. Dočim bo jo v prvih dveh mesecih tega leta radi mraza občutilo pomanjkanje blaga ga jo sedaj v toplih dnevih dovolj. Izvozilo se jo v februarju jajc v vrednosti 35.9 milijonn Din, a v marcu je narasel izvoz na 68.4 milijona Din. Proizvodnja v naši državi še vedno ni dosegla normalne višine. Malo jajc dajeta letos Srbija in Vojvodina, kjer je mnogo kokoši poginilo na kužnih boleznih. Cene: v Srbiji: 1.20 do 1.28 Din, v Banatu 1.20 do 1.80 Din, v Bački 1.80 do 1.40 Din, v Sloveniji 1.00 do 1.25 Dln. Na inozemskln tržiščih se z velikimi količinami pojavlja Rusija, ki je zlasti na londonskem trgu povzročila pocenjenjo blaga. V Londonu notirajo jajca 12 šilingov ia 0 pensov do 12 šilingov in 9 pensov za 120 komadov. Na Dunaju stane komad 1800 aK. V Švici stanejo jajca 170 do 175 švicarskih frankov, v Italiji 640 lir za 1440 komadov franko italijanska meja. — Kupčija s kokoši postaja istotako živahnejša. V Srbiji bo nakupne cene za kokoši 21 do 22 Din kilogram, a v Vojvodini se plačajo kokoši po 11 do 11.7, purani po 10.5 do 11, mlade race po 11.5 do 12 lir kg.
suhe Sešplje, polog tega poltfviftno znižanje izvozno carine na Sivo živino, polj sko pri delite in produkte lesne Industrije.
r« Transportne olajšave za naše blago v Češkoslovaški. Iz Beograda poročajo: Med našo in (Seškoslovaško vlado so je dosogel sporazum glede Imenovanja komisije strokovnjakov, ki bo proučavala možnost znižanja železniških tarifnih postavk za transport naloga blaga »kozi Češkoslovaško. Sestanek strokovnjakov se bo vršil najbrže koncem maja v Bra-tislavl, Kot protiuslugo za te transpoitr ne olajšave jo češkoslovaška vlada zah-tovala s svoje strani velike olajšavo za prevoz turistov in posetnikov našega Primorja iz Češkoslovaške.
t= Za borzo v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da so tamočnji gospodarski krogi pričeli resno r.kcijo za ustanovitev bor/.o v Sarajevu. Kakšna borza se namerava osnovati, nam ni znano. Mislimo, da so za našo gospodarske prilike tli borzo za dovize in valute v državi več kot dovolj. V naši državi vlada v »adnjetn času sploh že nekako prehudo navdušenjo tako za ustanavljanje borz kakor za prirejanje raznih velikih sej mov in vzorčnih razstav. Koristi nam tako cepkanje n« moro prinesti nikakih.
m Carinjenje poštnih paketov Iz Avstrije. Generalna direkcija carin v Beogradu jo Izdala navedbo C. br. 17.567 nastopno vsebine: Poštne pošiljke, na katerih spromnlcah je nalepljon listič Sonduns: mit Begleitschein«, eo carinijo po minimalni tarifi, ako se lz priloženih poštnih deklaracij ugotovi, da jo blago h dežele, s katero je sklenjen tozadevni dogovor.
a Nova podružnica italijanskega denarnega zavoda v Jugoslaviji. Iz Splita poročajo, da namerava tamkaj v kratkem otrvoriti podražiti oo Banco dltalia, kl bo dajala kredit po P-odst. obrestih. Italijani torej počasi gospodarsko prodirajo r našo driavo.
n Nova podjetja. V Boki Kotorski se prične graditi tvornlea c* rafiniranje olja, Izdelovanje eteričnih olj, izkoriščanje ostankov semenja ln raznih sirovin v svrho Izdelovanja mila itd. Trornlca bo opremljena s najmodernejšimi stroji In jo bo vodil Inženjer kemijo Aleksander Vočkorid. — V Podgorid se oenuj« tvornlea tobaka. — Minister trgovine ln industrije je odobril pravil« d. d. tehniško - trgovske dražbe »Tedrad* v Beograda. Podjetje popravlja tn Izdeluje stroje ter (trojne dele.
n «MeJa» St. 9 Ima vsebino) A. Hribar Pravila Agrarno - seljačkog saveza. — Organizacija poljopri vredne proizvodno vjereslje. — St Ožanlč: Raima-tranje o obnovi vinograda. — Ini. Alek-sa P. Grujid: H urana i njefova uloga n zemlji. — J. Lokmer: 0 prolivodn.il pšenice. — Ulja Bošnjak: TežaSka he-mija. — A. Hribar: Agrarna reforma. — Bilješke In drugo. Cena letno 120 Dln. Uprava ln uredništvo: Zagreb, Sndnička ulica 9.
■a Težave madžarskega vinskega Izvoza. Madžarski vinski trgovci in vinogradniki se zelo trudijo, da bi povečali izvoz vin r Češkoslovaško in Avstrijo, toda konkurenca največ italijanskih vin jim to namere onemogoča. Avstrija je za uvoz madžarskih vin odredila kontin gent 12.000 hI, a se niti ta količina v Avstriji ne konzumira. V Češkoslovaško pa more izvoziti Madžarska le neznatne količine vin. Poskns izvoza madžarskih vin v Svloo se Je istotako izjalovil. Večje količine se je Madžarski posrečilo izvoziti le r Eolandljo. Vinska kriza v Madžarski jo torej prav slična našL Madžarska kakor Jugoslavija imata večinoma lažja vina, ki danes spričo dobre kakovosti italijanskih vin najdejo težko odjemalcev na zunanjih tržiščih.
:=, Direktni blagovni transport med Češkoslovaško in Avstrijo. Pogajanja, ki so se vršila med zastopniki avstrijskih in češkoslovaških železnic gledo direktnega transporta blaga med obema državama, so se zaključila z uspehom. Nova tarifa velja sa blago, ki se v velikih količinah izmenjava med obema državama, a zaračunava >e v Kč. Za prevoz premoga in koksa se bo določila posebna tarifa.
= Spremembe v novi carinski tarifi. Jiini&ter za trgovino In induBtrijo g. dr. Krizman je zahteval od finančnega ministra spremembo važnejših postavk izvozno - carinske tarife, to je: popolno opustitev carin na moko, zdrob, osolje-no meso, slanino, salami, vso mesne fa-brikate, mast. nerutntno, jajca, otuvirane
pravilno ocenjevanje Malgajev« slavno« ttl od strani Sokolstva. — Od drultva do društva gre sokolski klic: Vsi k bra« tom na mejo 29. majal
Društva, ki še niso vposlala svojih pri« jav, naj to store čim preji Prijave spre« joma Sokolsko društvo v Guštanju, kl bo tudi razpošiljalo izkaznice za polo« vlčno vožnjo. — Društva naj pošljejo svojo društvene praporel Tudi eventu« elne posebno točke naj prijavijo temu društvu, da se spored pravilno določi žc vnaprej. — Vozili bodo posebni vlaki iz Celja in Maribora, vozni red bo objav lien v časopisju. — Sokolstvo prido v Guštanj, kolikor je največ mogoče, že z rednim vlakom ob poi 8, ker so prične glavna skušnja že ob 8. in bo trajala do pol 10. — Torej zlasti telovadeče član« stvo mora priti s tem vlakom. — Po« sebni vlaki bodo Imeli prihod kasneje.
Od ust do ust naj gre poziv za ude« ležbo. — Na meji Je treba pokazati vse, kar imamo lepega In dobrega v narodu. Ljudstvo nas ne pozna, slISI k večjemu samo slabo o nas, dobrega pa nič.
Zdravol	Sokol GuStanJ.
Fašlstovski gimnastl v Italiji Poleg nacljonalnih gimnastov (Federazlone na-elonale) so nslnnovlll v Italiji tudi fašlsn svojo gimnastično društvo. Svojo organizacijo smatrajo kot edino poklicano, da vodi laški gimnastlčni svet, toda zanimajo se za vso mogočo — samo za telovadbo ne. — Zlet, ki ga priredijo nacijonalm gimnastl v Firenzi, pa obeta biti prece) mogočen. Dosodaj je priglašenih okoli 1600 telovadcev. Razen tekom in javnb telovadbe bodo ▼ zvezi z zletom še razne druge prireditve, med drugim tudi vellks razstava telovadnega orodja. — Tudi z«, mednarodno tekmo v Parizu so Lahi dobro pripravljeni in bodo baje nevarni tek. movalet
Sokol
Malgajeva slavnost v Guštanju in Sokolstvo
Kakor smo že poročali, zavzame So« kolstvo pri veliki Malgajevi slavnosti, dne 29. maja v Guštanju prav posebno častno stališče. — Nc samo, da bo so« delovalo pri odkritju in pri celem slav« nostnem sporedu v kar največjem ste« vilu, ono proslavi svojega junaka Mal« gaja še posebej kot brata Sokola, in to ne lc z golo besedo, ampak z delom. — Tekom popoldanske proste zabave se bo namreč vršil sokolski nastop, pri kate« rem bodo sodelovali gostje iz Maribor« ske in Celjske župe. -r- Z ozirom na težke vaje, ki so določene za letošnji zagrebški pokrajinski zlet in ki se bodo vadile tudi v Guštanju, bo nastop res lep in precej velikopotezen, čeprav jo čas zelo kratek. — Vendar se bratje in sestre, pa tudi bratci in scstrice ne stra« Sijo naporov in vadijo pridno. — Prlja> ve. ki že orihtlalo. kažeio zdravo in
Šport
Konjska dirka na Cvenu pri Ljutomeru
DruStvo za konjske dirke v Ljutomeru Je preteklo nedeljo priredilo m Cvona pri Ljutomeru svojo prvo letošnjo konjsko dirko, kl Je prav dobro uspela. Udeležba le bila zelo velika, Ullbof pa jc bila proza slaba, ker Je prrng t travo poraščena. Izidi so autopali
/. Prvenska enovpreina dirka m triletne konje. Daljava 2100 m. 1. Vesna.
3	letna Ireblca (lastnik Prane Vavpotlč, Lokavcl) 4.12, 2. Nadina, 3 letna žrebi-ca (Marko Slavič, Ključarovcl), 4.13, 3. Egon, 3 letni žrebec (P. Oalunder, Ver-žej) 4.29, 4. Lina, 3 letna ireblca (Martin Makovec, Orlava), 4.44.
II.	Glavna tnovpreina itrhš sa 4 — 10 letne konje.): Daljav* 2100 m: 1. Sokol 4 letni žrebec (Alojzij Slavič, B»-novcl) 3.36, 2. Koketka 5 letna kobila (Ivan Bunderl, Veržej), 3.42, 3. Poldek,
4	letni žrebec (Anton Slavič, Orabe) 3.53 4. Bufft, 4 letna žreblca (Marko Slavič, Ključarovcl) 3.54, 5. Clla, 5 letna kobila (Fran Vavpotlč (Lokavcl) 4.15.
III.	Dvovpreina dirka za triletno in
starelie konj«. Daljava 2900 m. 1. Nadi,
na, 3 letna žreblca, Buffa, 4 letna irobi-ca (Marko Slavič, Ključarovcl), 5.36, 2, Poldek, 4 letni žrebec, Pavlina, 8 letni kobila (Anton Slavič, Grabe), 5.40, 3, Boris II, 4 letni žrebec (Prane BureS, Boreči), Egon, 3 letni žrebec (P. dahni-der, Veržej), 6.23. 4. Vesna, 3 letna žreblca (F. Vavpotlč, Lokavcl), Zlnk, 4 let-na žreblca (J. Vavpotlč, Lokavcl) 623, 5. Milan, 3 letni konj (A. Znldarlč, Or«. be), Leon, 3 letni žrebec (Lovro Novak, Ključarovcl) 8.10.
IV.	Oalopna dirka za konje vsake starosti. Daljava 1400 m. 1. Pozor, S letni žrebec (M. Pillplč, Staranovavas) 2.09, 2. Milena, 8 letna kobila (A. 2nldarič, Orabe), 2.13, 3. Fuchsa, 14 letua kobila (I. Makovec, Lokavcl) 2.30.
V.	Enovpreina dirka Oornja Radgona Daljava 2100 m. 1. Nadina, 3 letua žrebl. ca (M. Slavič, Ključarovcl) 3.57, 2. Sokol 1. 4 letni žrebec (A. Slavič, Banov-cl) 3.59, 3. Clla, 5 letna kobila (F. Vav-potlč, Lokavcl) 4.15. 4. Dragollna, 4 let. na žreblca (Alojzij Jurša, Qor. Radgona), 4.18, 5. Poldek, 4 letni žrebec, (A. Slavič, Orabe) 4.19, 6. Oran, 4 letni konj (A. Jurša, Qor. Radgona) 4.30.
OraSU Sturm Igr* v nedelio, 25. t. m. s kompletnim prvim moštvom v Ljubljani proti Iliriji. Sestava moštva se glasi: Oflrtl—Ferk, Bradasevlc—Skaza I, Orclner, Skaza II.—VValdhauser, Doller, Halst, Oroszy, Dellinger. Celo moštvo Ja nastopilo že reprezentativno za Štajersko. 11. t. m. Je sedem Igralcev Igralo v štajerskem moštvu proti Tirolski (4 : 1). Srednji napadalec Halst le avstrijski InternacIJonalec (preje WAC., Dunaj), Moštvo Je tretje leto prvak Štajerske in vodi v prvestvenl tabeli z 21 točkami In seore 65 : 3. Njegovi zadnji rezultati so: Hertha (Dunaj) 1 : 1, Rapid (Dunaj) 0 ; 1, Slovan (Dunaj) 2 : 3.
LLAP. — Seja upravnega odbori danes, 21. t m. ob 20.30 v lokalu športne zveze. — Predsednik.
Teiko-afletska seket/a S. K. Slovana. Sestanek rednih članov Jutri, ob 20, v restavraciji »Pri šestlcU. — Načelnik,
Rumunska reprezentanca na Dunalu. Včeraj le avstrijska reprezentanca porazil* rumunsko * 4 : 1. Igra Je bila zmerna; gostje so se odlikovali edino v hitrosti. Oole z* Avstrijo sta zabila Kari KannhSuser in Hausler, za Rumunijo p* HOnlgsberg.
OUmptlske vesti. Tekmo Jugoslavl-t* : Urugv*y bo sodil Francoz Vallat Tudi oba stranska sodnika sta Francoza. Od našega kolegija sodnikov določeni iz Fabrls, Mazlč In Kodžlč, Je Fabris določen ca stranskega sodnika pri tekmi Švica : Lltvanska, Mazlč pa za stranskeg* sodnika pri tekmi Češkoslovaška : Turčija.
Romanska i* ne adeletl oBmpilaie. V soboto U moral* odpotovati v Pariz romunska nogometna reprezentanca. Medtem P* s* |e n* seji rumunskef« olimpijskega odbor* ugotovilo, da nl M razpolago dovolj denarnih sredstev, vsled česar s« Rumunlja n« bo udeležil* ollm« pljade.	_
Lastnih (n Majatnlj Konzorcij cJutra*. Odgovorni urednik Fr. B r o s • t i S. Tisk DelnlSke tiskarne, d. d. v LJubljani.
Vremensko poročilo
Ljubljana 80. maja 1924.	_Ljnbljana 808 nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljnbljana , Ljubljana . Zagreb . , Beograd . Danaj . . Prag* . . Inomost .
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
768 6 762.2 7810
7«1« 759-9 761-8
Zračna temperatora
20-0 205
16-0 17-0 14-0
Veter
■ev. vzhod
jug. «»p
brezvetra
brezvetra
Jug. sap bres vetra
Oblačno	Padavine
0-10	mm
jatno	_
del. jasno	—
jasno	I
jasno	I!
pol obl.	0-1
vč.jasn	—
V Ljubljani barometer nižji temper. visok* Boineo vzhaja ob 4-20, s&haja ob 19.81 Dunajska vremenska napoved za trtdo: Lepo in toplo vreme. Lokalne nevihte.
Za birmance!
Lepo darila
dobe 2528a
botri in botrice
najceneje v veliki Izberi pri najstarejšlljnbljanski tvrdki
LUD.ČBRNE
trgovina ur in zlatnine
Ljubljena, VVolfova ulica 3.
O ANA 687/a ke najhitreje moderno ia okusno počeše * uporaba
Vedno velika izbor* vpletk (kit). Priporočam 6» s* vsa lasna del* kakor tudi sa barvanje sivih las s »I/Oreal Bene«, tudi v modnih barvah
SS. Fodfcrajick
ifrirer za dam* in gos flv. Petra ceita 82
Yse potrebščine za strojepis.8
:■■ 1 ..i Pisarniške opreme«
S«. BAMOA,
LJUBLJANA,
SelenbBrgovs ul. 6/1.
Trbovellskl premog In drva
dobavljA
Drama ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Telefon 22».	Plačilo tndl na obroko.
Tužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem ln uianeom žalostno vest, da je naš nepozabni, ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
Josip More
danes v torek, dne< 20. maja ob 5. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vero, v starosti 86 let mirno in vdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrli Jutri, r sredo dne 21. t. m. ob pol 6. ari popoldne iz hišo žalosti, v Kladozni ulici št. 19, na pokopališče k Sv. Križa.
Budi mu prijazen spomini
V Ljubljani, dne 10. maj* 1921.
Žalujoča mati Uma 1287/* B ostalimi sorodniki.
(„0. Tilka beMdt tO par. ra.DoplaoTanj." ln -Ženltve" » ratuna vsaka beieda 1 Din. — PrlobSojeJo ee le mali oglaal, kl „ pitlul T upi*]. Plato M lahko tudi v znamkah. Na vprašanja odgovarja uprava U, Ca ja vpralanju priložena znamka ' '	aa odgovor Ur manlpulaoljaka prlatolblna (2 Dia).
Pozor!
i,] sobosllkoraka In ple-•tareka dola Izvršuje najco-,,jo ln po najnovejših skl-* t, toBno ln solidno, Anion
s.inioSek, Ljubljana, Rožna ,!!?. 13/II.	10552
(dobe)
Šoler
„ii»Ijlv. ee takoj »prejme, rooudb. 2 navedbo pla« In rdaujoga službovanja na upravo ..Jutra" pod inaCko "krokodil".	10410
Brivskega pomočnika
j,-brega In hitrega, kl ma '.-koliko namčCIne, sprejme rrfkovl«, brivec, Domžale. . Nastop In pla6a po do-
•oToru.	10802
Pridno deklico
.. podnevi k otrokom, ISče T., 8t. Potra oesta ll/l.
10579
Vajenec za kavarno
i« sprejme takoj — vsa »krba v blu.1. — Kavarna .Frrterso" t Ljubljani.
10465
Pletilka
I:.-Jena, ne sprejme na
IMtloSIčevI cesti 16. 105(10
Zavarovalni akviziter
ipoioben, za eno največjih li Lijboljo vpeljanih zavarovalnih družb, kl ae bavl z uvarovanjl vaeb vrat, so lito za okraj Maribor. — rpoitovajo so le zanesljive liti z dobrimi priporočili, tl žoln stalne namestitve.--ivmudbe na upravo „Jutra" ' „Akvlalt«r". 10515
Izprašan strojnik
1 prirnl žngl, so 1 fi č e. — "noten mora biti v popravljanju strojev. — v pioftov -rldejo oni. kl so žo bili v •rakih službah. Ponudbe, fco »ko b sliko. Je poslati nu :|>ravo „Jutra" pod ,,Stolu* ilulba".	10533
Mlado pridno dekle
se 11 S e aa hl&na dela. —■ Nastop s 1- Junijem. — Dr. Oerln, Ooaposvetakn 14.
10509
.. '- — Krojaški pomočnik
se sprejme takoj sa veliko deto pri Simonu Jancu. krojaču v Radečah pri Zidanem moatu.	10518
Skladiščnika
popolnoma veščega ▼ elektro-t eni Ski stroki, »prejme račje Industrijsko podjetje. — Ponudbe pod značko ..Elektro-akladlSčnlk" na upr. ,Jutra' 10575
(iščejo)
Mesta natakarice
(začetnice) v bolJSi gostilni, želi boljšo dekle. — Naslov pove uprava ..Jutra". 10384
Gospodična
e primerno Izobrazbo, veSCa ulov., nem&kega ln italijanskega Jesika, teli premenitl mesto kot trg. pomočnica špec. stroke, event. vstopi tudi kot začetnica- blagajn l-Carka, najraje v mestu. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Zanesljiva opora".
0881
HiSnlca
poročena, brez otrok — gre tudi brezplačno. Naslov v upravi ..Jutra". 10565
K ralinarski obrti
2eli stopiti v učenje 16leten močan fant, — Ponudbo pod ,.Mlinar" na upravo „Jutra" 10585
Provizijskega potnika
r dobrimi referencami v že-loskl stroki, popolnoma -c/lranega, za Slovouljo ali Ft3ro Srbijo, Ifičo veletrgovina z železulno. Ponudbe je p*latl z natančnimi pogoji lod ..Veletrgovina" na upr. Niitra".	10530
Potnik
vpeljan pri vseh industrijah ln trgovcih v Sloveniji, izvežban fcofer, zmožen VBeh popravil stroja, želi premenltl službo. Pogoj: potovanje po celi Sloveniji s tvrd-kinim avtom, katerega sam upravljam. Kavcija po želji na razpolago. Cenjeno ponudbe pod „Potnlk-£ofor" na upravo ..Jutra".	10520
Absolviran jurist
z odličnimi izpričevali, želi takoj vstopiti kot kandidat v notarsko pisarno v mestu ali na deželi. Cenjeno ponudbo s navedbo pogojev je poslati na upravo ..Jutra" pod ..Kandidat". 10312
PisarniSka moč
vežča vseh pisarniških poslov, z večletno prakso, želi primernega mesta. Conjeno ponudbe na upravo ..Jutra" pod „TakoJ8nji nastop".
10513
Vrtnar
srednjih let, oženjen, izvežban v vseh panogah vrtnarstva, i dolgoletnimi spričevali, želi sedanje mesto pre-menJtl. Nastop po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod filfro „Vrtnar" 10517
Šivilja
iz boljfee družine, lfeče mesto vrezovalke perila. Vajena tudi pletenja na stroje. Nastopi kot voditeljica. — Naslov pove uprava „Julra" 10557

Restavraterlem
in gostilničarjem se priporoča za nakup	papirnatih servijetov tvrdka	M. Tičar, LJubljana.	1000
Prodajo se
potrebfičlne za brlvnlco. na licu mesta v lokalu, kjer je Jako dober obrat ter pro-midnlne za stanovanje z 2. bobama. Kupnino Je položiti takoj.— Podrobna pojasnila daje upr. „Jutra". 10473
Kefir
pristni kavkafkl, se dobi pri ZanoSkar, Miklošičeva c. 18.
1055'J
Modra galica
prvovrstna, 98/99 odstotna, garantirana, nomško prove-uienoe, znamko ..Johannin-t.hal". v realiziranih sodih po 100, 250 In 300 fe«; tio 0'40 Din kilogram, franko Ljubljana, Se dobavna dokler zaloga traja — pri tvrdki Stanko Florjančič. Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 35.
10534
Fotografični aparat
1 la pol X 0. z Goer^o.o le«'o, pren^slllvo trmnlco ln Zelssov triedor	pro-
dam. Vsak dan od 2—.". ln ob 7. - Hrenova ulica 17/1. vrata S.	1050$
Kolo
popolnoma novo, nerabljeno, pod ceno naprodaj v Stre 1ISH ulici 21.	10549
šivalni stroj
dobro ohranjen, kupim. -Ponudbo a navedbo znamko tor ceno pod „8troj" na upr. „ Jutra".	10551
Kupiti aH prodati |
vilo, utanoralijsk«. trgovsko! In obrtne lilSo, knietaka po- | eettva. graščino, »ago, rotln«, i stavbno parcele Itd. |
oddati ali najeti
stanovanje, bob", trgovska ln obrtne lokal.
najeti ali oddati posojilo
morete najuspešneje le potom
«Posest»
Iiealltetua pisarna. d. a o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
10-2-a 1
Opremljena soba
posebnim vbutluiu. v r.ie-illnl uiest,. so ir,čn za boljšega gospoda. — Ponudbo r navcdtio ceno na upravni..i\w „Jutra" pod „D. M. III.".
]05li0
Hrast., smrekove hlode j
v normalnih dolžinah ln v . debelinah nad SO eni, ku- ! plmo vaako množluo, uaj- , 1 rajo na progi Zidani most— , Brežice. Ponudbe e navedbo | l cene, množine ln kraja, kjer se lati labko ogledajo, prosi. ] I mo na naslov: And. JaUil, I KrmelJ. Dolenjsko. 1017
Kupim blio
ali majhno posestvo v bil-žlul uiiata za 100.000 K.
Prodajalcu lahko uživa stanovanlo In posestvo do mirt t. Ponudbo pod značko ,.Preskrbljen do suirll" na upravo ..Jutra".	104U7
' Ravnatellstva Tovarne cementa
v Zidanem mosta.
Kar se tiče kvalitete Vašega cementa. Vam moram z veseljem javlii, da istega uporabljam že več let za speeijalna dela, kakor pri izmenjavah zidovja ln obokov železniških mostov ln viaduktov z najboljšim uspehom, in da sem s tem cementom popolnoma zado vol/en.
Z velespoštovanlem Mestni stavbenik Jnroslav Breuer m. p.
Llubljana, 16. maja 1924.
Avto-pnevmatlka,
različnih velikosti, se dobi najceuejo pri O. Zužok v LJubljani, Sodna ulica 61- u 9915
Čoln
lz prep. amer. meeeana, dobro ohranjen. 4 veela, so proda za 5000 Din. Ogleda se pri Koširju, Pred Pruli,-ml St. 23.	10504
«Puch» avto
! lipa T, 10/30 1'. S., moderna karoserija (Spltzkllhler), z elektr. razsvetljavo, (Star-ter) z novo prlma pnoutna-tlko, se po zelo nizki r.enl proda. Več pov. T. Lozlnsek v Ptuju.	103S7
| Moško ln damsko kolo
I prvovrstno In dobro ohranjeno, se kupi. — Ponudb.; pod „Kolo" na upr. ..Jutra" 10550
Kolesa,
najboljša lu najcenejša, se dobo pri O. Žužek, LJubUann Sodna ulica 11.	60t4
40.000 Din kavcije
ri.l zanesljiv In pošten mladenič v teku dveb mcseeev, ro dobi z dnem 1. junija 1.1. lepo In .talno službo. Dasi jo izučen obrla ter Ima dobra izpričevala, sprejmo vendar tudi drugo delo. — Ponudbe prosi na upr. „Jutra" pod ,.Lam kavcijo". 10556
Vrtne stole
prodaja najceneje Rožmauc £ Komp., Ljubljana, Mir. je 4.	02S2
OtroSkI vozički
dvokolesa, Šivalni stroji, motorji (novi in rabljeni! c*no naprodaj. Prodaja tudi ta obroke. Ceniki tranko. „Trl-hina" F. B L., LJubljana, Karlovska cesta It. 4. S304
Proda se:
1 boncln motor. 12 H P — 1. skoraj novo stružnico za železo — 1 kosllnl stroj Cormlek. — Naslov v upravi ,Jutra' pod „Httra prodaja" 1057«
Kože divjačine
vseh vrat. kupuje akozl celo leto ln v vaakl mnoilnl D. Z d r a v I 6, trgovina usnja, Ljubljana, Sv. Florjana ulica St. B.	919
Motorno kolo
močnejše, se kupi. Plača so v mesečnih obrokih do 1000. Ponudbo s reuo na upravo ..Jutra" pod ..Sigurno plačilo".	10507
Prodam vinograd
v jeruzalemskih goricah, v dobrem stanju, vzoren, naj-žlahUiaj&e razvrščenega nasada jo blizu 4 orale, pridelek slovit. — Marija Harlh. Celje, ASkerčova S. 10464
Majhno posestvo
na Oorenjskom, 1 uro od železnice, obstoječe lz hl£e, gosp. poslopja In hleva, 16 mernikov pnejaaa. ko&njn za a živine ter po dogovoru 2 du 30 Johov gozda, se proda. Ponudbe, ozir. vprašanja na upravo ,,Jutra" pod snač.ko .Industrijski kraj". 10278
Trgovina r. meš. blagom
so takoj odda v najem zaradi bolosnl. Stanovanjo v hlfel. — Naalov povo uprav« „Jutra".	10490
Trgovski lokal
v Ljubljani, na prometni oostl. eo lučo za takoj proti prtinernomu odkupu. — Po-uudbo pod ..Odkupnina" na upravo ..Jutra".	10459
Primeren prostor
za dolavnleo. lfcčem v niestj ipu možnosti na dvorišču). Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Prostor".	10D61
Proda se posestvo
blizu Ptuja ob glavni cesti. Meeto pripravno za trgovino. Pojasnila dajeta Ivan tn Marija L a S i č, pos,, fituki pri Ptuju.	10244
Majhno hišo
n kletjo ln vrtom, v blltlnl elektr. železnice, v Mostah pri LJubljani, prodam. — Naalov pove uprava ..Jutra" 10486
Gospod
kl je vpraSal v trgovini Ouden za sobo, naj no tam ponovno oglasi.	J0531
Prazna soba
pripravna fa krojaško obrt, v sredini mesu, se ISče. — Naslov pove uprava „Jutra"
10557
Čedno opremljena soba
se Ifičo s 1. junijem. — Ponudb« pod značko ..Čednost" ua upravo „.Iutra". 10558
Lepa zofa	Nova hiša	Opremljeiio sobo
dobro ohranjena, so proda, s 3 aobaml. vorando In ko- s posebnim vhodom In zaj-Naslov povo uprava ,,Jutra" ' palno sobo, ae produ. — trkom, so odda v Up. sif,kl.
10537 Naalov pov. uprava ..Jutra" i Naslov pov. uprava ..Jutra" 9799	10515
Motocikelj
a In pol HP, v Jako dobrem stanju, se proda za 9000 Din. Naslov pove uprava „Jutra" . I	10589 Colju.
Kozolec	Opremljeno sobo
6 okni, dobro ohranjen,	snažuo, I6č. samski gospod,
proda BI en. Braalovč. pri	Ponudbo na upravo ..Jutra"
10530	pod „Junlj 1921". 10500
Pekarija
se odda v najem s 1. Junijem, event. so tudi proda. Ponudbo na upravo „,Tutra" pod ..Pekarna".	10553
Kapital
Mizarska obrt
dobro vpeljana, ISČo družabnika. Naslov pove uprava Jutra".	10185
50% obresti
za posojilo 15.000 Din. r.a dobo petih mesecov, proti garanciji. Ponudbo samo so lidnlh oseb pod ..Točnost" na upravo ..Jutra". 105J7
Družabnik (ica)
kl bl vodil samostojno podružnico v bogatem industrijskem kraju na Hrvatskem, se sprejme. — I)oplr>e pod Slfro „Knpltal 50.00O" na upravo „Jutra". 10518
^Dobrodošli 1»
Dvignite pismo! 10573
""^fj Dopisovati želita
I,a mlada Int. h^uitn.,, tr«, laobi-o.-ena gospe^n z .na' kima gneplram.. Dopise pod ..Zlato. Cvetko" na uprav* ..Jutra".	10D19
Tihi tlom 1534! I
Dvignite plima ▼ upravi 1 »8.14
Harmoniko
prvovrstno blago. Izdeluje), popravlja tvrdka M. Mu&lrs, Ljubljana, Selenburgnva uLi Slev. 6. — Velika zaloga, 90Sfl
Hernbardincl
mladi, čisto pasmo, se pro. dajo. Naslov v upr. ,Jutra'.
10193
6 mladih psičkov >
po H meseca uterl Jerebi* ,-arji (torsto), tiroda takoj llarovlč, Rakovii Stov 10, poŠta St. Vid pri Orobelnem 10110
4 race
(3 samice in t ramec). prodam. VpraSat I: 1'rlvnz h».17
1030^
Pes
pristeu ru^kl ^ pi r, dober « uvaj, 2 loti stiir. priprav«« ^a v kako vilo. m. je|o ugodno proda. Vpraia so; Star! trg f,t. J9/1.	10511'
J... K.
Kaknen komedijant. *<«>. priznati moram, da Igrato dobro. vnekakor pa h tem pri meni n« bo unpeha. — To »lepomt&onjo ul vrodno Vas In no meno. Odklanjam milost. Priznavam lo odkriio-srčnost. ~ Kva. Iu5r»3
la jabolčnik
vetji k>antum, nuprods'. — KJotarska zadruga, r. z. • o. /. v Mariboru.	10577
Ainater-fotografi, pozor!
Za izvrčltov vseh del »eriri-poroča fotograf ilugou Ilib-ser, Ljubljana, Valvarorjev trg.	050
Britvice
Mem, Gillette ia britve, sf sprejmojo v elektr. brufcenje v drogerljl Anton Kano, LJubljana, Židovska 1.	710
Turistka
želi dopisovati n planincem, najraio akal.iboiu. — l»oplr. pod Slfro ..Turistka 18-36" na upravo „Jutra". 10554
Ekonom
želi znanja s pridno ln izobraženo gospodično ali vdovo. Prednost. Imajo poscat-nice. Ponudbe pod ,,Mirno življenje" na podružnico ..Jutra" v Mariboru. 10511
Tvrdka K. B. 9588!
Dvlgnlto ponudbe v upravi t ©5S*
Pozor, krojači in Šiviljo
Kroj«) naJnoTejio modi-, n.« tančno po meri ln modeli It Izvrf.ujo I. konc. učni zavod v Ljubljani. Židovska ulle.*
St. 5. levo v vožl. 10,"S ^
Povečane stihe
Izdeluje Foto atelje
I. POGAČNIK
l|abl|ina, Aloksandre\a 3.


tin
S »>'V' ''"'t
BHH
Vsegamogočni je pozval k sebi
IVANA ZURCA
veleposestnika in trgovca
ki je v ponedeljek dne 19. maja ob 1 uri zjutraj po dolgotrajni in mučni bolezni, v starosti 62 let mirno preminul.
Pogreb bo v torek dne 20. maja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče, kjer se polože zemski ostanki blagopokojnika v rodbinsko grobnico.
Semič (Bela Krajina), dne 19. maja 1924.	2681/1

Josip Zurc
sin.
Jožko in Vida
vnuk in vnukinja,
Ivanica Zurc
snaha.
EBHGK8S®B®®KI

1
II)
1
l I
===== .JUTRO. Št. 120	-
tlAOmCCLCKANC
rramovi
Lupin, prisostvujem Jutri 25. maja, onemu sestanku, ki je sklican na Bulevard Suchet, in kako naj na tem sestanku prillfino zastopani interese in dokažem nedolžnost Ane Marije Fauville, ftastona Sauveranda, Florence Levasseurove ln končno svojega najboljšega prijatelja Dona Lulsa Perenna, ki sem jaz sam?»
Dva zamolkla krepka udarca za grmita od nekod. Morda
ropotajo zasledovalci po stenah, ali pa razbijajo Ide kakšna vrata ali vhod? Ali preiskujejo zidovje?
Don Luis se po dolgem vleže na tla, roke si položi po3 glavo mesto vzglavja, potem zapre oči in mimo zamrmra: »Razmišlja jmo!»	*
IJenca, vendar pa je to pripovedovanje bilo teko praprtBrrrtfc
izrečeno v tako mirnem tonu, s tolikim notranjim trpttnnhu. s toliko verjetnostjo, brez zapletljajev, s tako enostavnostjo, da so naenkrat padli vsi dvomi.»
»Pa Florenca Levasseurova?* sem ga vpraiaL »Florenca Levasseurova?* ponovi moje vpraiaafc Mka« začuden.
»Dal Sami ste pravilL Je H res na tihem utolAmala Ob,
stona Sauveranda na Boulevardu Rlchard Wailace? M H bfla njena fotografija najdena v listnici pokojnega inšpektorja Ve-rota? In pa... in pa... končno... vaša lastna obto£ba.M vaša gotovost... je li pripovedovanje Sauverandovo ovrgla tudi vse te gotovosti? Je II Florenca kriva ali nedolžna?*
Hotel mi je najpreje odgovoriti direktno, pa se Je nekako zmedel in mi odgovoril po ovinkih:
»Hotel sem si pridobiti gotovost, ta nisem odklanjal zaupljivosti. Ravnal sem se končno po zaupanju, po svojem občutku, po veri.»
»Ravnati,« pomeni pri Perenni v takšnih slučajih, da si Je trdovratno ponavljal in klical vt spomin vsako najmanjša podrobnost Sauverandovcga pripovedovanja. Istlna Je v tem pripovedovanju, Sauverand mu je to zagotovil, Don Luis nI dvomil. Vsa ta žalostna zadeva, ki je javnosti znana pod imenom Morningtonove dedščine in drame na Boulevardu Sncbet, vse to, kar bi moglo pojasniti peklenski komplot, zasnovan na škodo uboge Ane Marije Fauvilleove, — vse to je bilo že v pripovedovanju Sauverandovem pojasnjeno, samo da se Je moralo iz njega še razluščiti, česar ni znal niti sam Sauverand. Don Luis niti ni spremenil svoje metode. Cim se mu je pojavil nov dvom, ga je odpravil s ponavljanjem:
»Neka bude. Mogoče je, da se jaz motim, in da ml Oasto-novo pripovedovanju ne daje elementov, da se z njimi orientiram. Mogoče je, da jc istina drugje. Toda, kako Jo morem doseči na drug način, kakor edino Ie s pomočjo tega, kar sera izvedel od Sauveranda? Marsikaj je še temno, mnogo še nepojasnjeno. Toda, morem li sploh opustiti to bazo?»
Don Luis ni čakal na napad. Slišal je, kaj nameravajo, zato sc jc umaknil proti sobam Florcnce. Videli ga niso. Webcr šc ni poznal direktnega dohoda do skupnih sob niti ni še vedel za tajni hodnik. V ta tajni hodnik skoči Perenna, se popne po strmih železnih stopnicah do svoje pisalne sobe, se tam prepriča, da se leseni opaž na zunaj prav nič ne razlikuje od zidu, ter se na to zapre v notranjost.
Nekaj minut nato začuje nad seboj ropot policajev, ki preiskujejo hišo.
Dne 24. maja popoldne je bil torej položaj ta le: Florenca Levasscur pod pretnjo takojšnje aretacije. Proti njej je izdana poternica radi nujnega suma največjih zločinov. Gaston Sauverand je v zaporu. Ana Marija Fauville je v zaporu in še vedno trdno vstraja pri svojem zagovoru, da ni kriva, nadaljnja pojasnila pa odklanja. Don Luis pa, ki edini danes veruje v njihovo nedolžnost in ki edini bi jih mogel rešiti, on sain je blokiran in skrit v svoji palači in dvajset policijskih agentov sc trudi, da ga izslede in primejo. O Morningtonovi dedščini on sploh ne sme več govoriti, nanjo ne sme več računati, kajti njen skrajni legatar je nastopil sovražno proti sodobni družbi in državi ter se uprl njeni glavni predstavnici policiji.
»Dobro!* godrnja Don Luis v svojem skrivališču. »Evo, tako tudi jaz razumem življenje. Vprašanja so prav enostavna, samo da se nam stavijo na zelo različne načine. Berač, ki niti pare nima v žepu, ne more obogateti čez noč, ne da bi se ganil iz svojega svinjaka. General, ki nima ne čet ne inunicije, lic more dobiti že izgubljene bitke. Kako pa naj jaz, Arzen |
A * Na pomoč!... ' A __________
Ko mi jc Arzen Lupin pozneje pripovedoval to avanturo svojega nemirnega življenja, je vedno dostavil s ponosom:
»Čemur se še sedaj čudim, je to, kako sem mogel takrat smatrati za dokazano in neizpodbitno, da sta Sauverand In Ana Marija Fauville zares nedolžna. Ta intuicija je prvovrstna in nanjo scin zares ponosen, kajti ona je pomenila odločitev, ona mi je pozneje prinesla zmago, in ona doseza najslavnejše odločitve najslavnejših kriminalistov. Tako s psihološkega kakor s kriminalističnega stališča sem na to svojo odločitev še danes ponosen.
Zahvaliti pa se imam zanjo zgolj intuiciji Kajti Izvedel nisem niti za najmanjši nov dogodek, za nikakršen dokaz, ki bi mi bil dovolil, da v svojih mislih revidiram dosedanji proces ali da drugače ocenim doslej zbrano dokazno gradivo. Vse so odločili zgolj občutki in pa neposredni razgovor s Sauve-random, neposredni utis. Zakaj sem torej dopustil to, kar sploh ni bilo dopustljivo, in zakaj sem nastopil sam proti svojemu — skoraj bi rekel boljšemu prepričanju?
Gotovo le zato, ker ima istina nek poseben naglas, kl ga oko nc vidi niti uho ne sliši, ki pa izzove nekakšno rezonanco v srcu. Dal sem se prepričati pripovedovanju glavnega osum-
N&jboljSi ta aajprim*.
ncjll pisalni stroj aa ,	potovanja.
THE BEX OO, LJUBLJANA
Oradlifi* M
Teletom 868.
Opalografl t nak velikostih la opalogtafitaa
potrebščine vedno ▼ zalogi 2Ma
Po zaključku delničarjev od 11. maja 1924. ste se združila Jadranska banka, d. d., In Po* duna v ko trgovaiko akcionarsko druStvo, Beograd, in bosta nadaljevala skupno delo pod firmo:
po nizkih cenah tudi v manjših količinah, prodaja
»GOBAN«
d. z o z.
ljubljeni, Sv. Petra cesta B5.
Telefon 924. 2620a
Pomladanske novosti za dame in gospode po konkurenčnih cenah pri IV
K. Soss. Ljubljana
Mestni trg 19.
Dobroidoče podjetje
išče 400.000 Din posojilo na prvo mesto hipoteke. Vrednost 2,000.000 Din. Fosre-\ dovalec ni izključen. "494/I>
Naslov v upravnldtvu ,,Jutra".
Popolnoma »plačani kapital znaša 1ZD.QOD.QOQ dinarjev.
Banka sprejema hranilno vlogo pod najugodnejšimi pogoji; bavi se z nakupom in prodajo deviz in tujih valut, •i. nakupom in prodajo vrednostnih papirjev; eskontira menice in izvršuje vse bančne posle najkulantneje, obavlja komisijske blagovne posla
Bančne filijale so t naslednjih krajih: Bled	Dubrovnik Korčnln Ljubljana
Cavtat	Erceg-Novi Kotor	Maribor
Celje	Jelša	Kranj	Metkovič
Prevalje „ ... Sibenik Sarajevo bpllt Zagreb Afllljlranl zavodi »o: v Osijekn: Slavonska agrarna čtodioniea; Morska Sobota:
Hranilnica v Morski Soboti. Za Severno Ameriko: FRANKS SAKSEB STATE BANK,
82 Cortland Sireet Now-York, N. Y. Za Cilo (Južua Amerika): IiANCO JUG08LAVE DE CHILE (Jugoslavenska banka u Chilo), Valparaiso (.Centrala), Anto-fogasta in Punta Arcnas. Dokler bo ne preseli v svojo novo palačo na vogalu Kralja Milana in Miloša Velikog ulica, bodo poslo>nici Jadransko-Podunavske bhnke začasno v Kralja Milana ulica broj 43 in K.	Knez Mikaj la ulica broj 12.	2522» A
onnni Suneti limo-C r U lil nadni bonboni
Glavna taloga
JOSIP VITEK
LJubljana, Krekov trg 8
t5r prani fllai
Dobijo »• povaod Oroatatom popust
1060«
4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din ppodaja
Sluuosta prsmogokopsa
Urnim z 1.1, r f Uabijanl, Wolfo?i ulici 1.
Letovišče pension Biittner
pri 5v. Lovrencu pri Mariboru
na Pohorju
v krasni legi. Veliko plavališče brezplačno. — GorUa kopel. Prostor za tonma.
V juniju In septembru 20 % znižanja stanovanjskih cen.
Prospekti aa razpolago proti vpoliljatvl dvodinarskib znamk.	2509/a
rtaHiair i aa rkohamije sadja ia poeitaice m nafboljfla in aajeenejte.	80
<Ha*na zaloga aa vao državo:
Lovro Petovmr, Ivanjkovci.
Motam aa doM Z upati če ve knjige »Konzerviranja sadja ln povrtetn %% domačo uporabo" t slovenski in hrvatski izdaji. r ■ i i Gospodinje, naročite 1 r- n
svetovne znamke
boj«, mastna, lakove, štuk, emajle, kistove i jamačno čisti firnia najbolje kakvoče nude

= Sentja.niški ~ = jpjpcMraaogj =
vseh vrst in vsako množino, v 6isto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo
Prodajni urad šentjanšhega premogovnika
A M E>. J AK IL
Tijubljana, Krekov trg 10 1018!
(Tour)
nadl po najnižji dnevni ceni promptno tvornica „SPLIT", del. dr. za Portland cement iz skladiščav Ljubljani Aleksandrova o. 12.
drnfba s o. k. MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD,
podružnica. centrala.	(kladiSte.
Tvomloei	679/a
LIUBLIANA- MEDVODE
Dne 23. maja 1924 ob pol 10. url dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Ormožu dražba
svih vrsti električnih mašina, transformatora i aparata preuzima uz jamstvo prvorazredne stručne izvedbe
moderno uredjena tvornica 552 a
Sodno cenjeno na 250.000 Din, najmanjši ponudek 170.000 Din. Posestvo ima lepo, solnčno lego na Strmcu, blizu Velike Nedelje.	2582 a
D redi: Draškovičcva 23. Telelon 8-84, 25 - 82. Naslov za pošiljke: ZAGREB — SAVA Industrijalcu kolqsjok.
^ktiengesellschaft v o R m S ii I B L 1. 8, NAUMANN D R E S D E N Katalogi brezplačno! 2000/a

Ohrostovnnjfl vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrodnostnih papirjev, dovls ln valnt, borna naročila, prednjml in krediti vsako vrsto, eskompt in inkaso moiilo ter nakazila v tn- ln Inozemstvo, Bafe-depoBita itd, itd. Pr7.0jB.vtn: Kredit LlnMInna . Telefon 40. 457 la 548
va nh SO (v lastnem poslopju)
LJUBLJANA, Preš®