PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 •1.JUOS&* USTANOVLJENA L OKTOBRA 1934 - mm NARODNOOSVOBODILNO BORBO JU IZHAJALA KOS It-DNKVNIK IN rEDKUK - OD OSVOBODITVE OO L IOLUA USI KO® ONSTV* NIK. NATO PA KO* TEDNIK _ OD L JUNIJA USI IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI 1 »BORBO« Ljubljana, sreda, 19. februarja 1958 LETO XXIV. Stev. 42 IZDAJA IN riSKA Časopisno založniško PODJETJI , »LJUDSKA PRAVICA« C DIREKTOR PODJETJA ( UV MODICI I CLAVNI (N ODGOVORNI O RED NIK I (VAN ŠINKOVEC Ust izba)« vsak dan razen oetka - Cena It dinarjev TISKOVNA KONFERENCA DR. MARIJANA BRECLJA Cenam moramo posvetiti najveejo pozornost Izjava državnega sekretarja za blogavni promet v zvezi z odlokom ZIS o kontroli cen — široka pooblastila ljudskim odborom — Kakšni bodo nkrepi proti neupra vičenemu zvišanju cen nekaterih proizvodov Beograd, 18. febr. (Tanjug). V zvezi z odlokom Zveznega izvršnega sveta o evidenci in kontroli cen nekaterih proizvodov je dal državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj izjavo za tisk, v kateri je najprej rekel, da družbeni plan za letj 1958 predvideva nadaljnjo okrepitev ravnotežja na trgu in stabilizacijo cen. Stabilizacijo cen bomo zagotovili predvsem z raznimi gospodarskimi ukrepi. Za konsolidacijo prometa z nekaterimi važnejšimi proizvodi pa bomo uporabili tudi nekatere administrativne ukrepe. Razumljivo je, da je za večino proizvodov in storitev ostal sistem svobodnega formiranja cen. foda naš trg je tudi instru-ment planskega usmerjanja gospodarstva in kot takšen mora “j«i družbeno evidentiran in kontroliran. Gospodarske zbornice in 2(fruženja, ki so dobile po novih Odpisih pomembno in odgovor-mesto v gospodarskem življe-, Ju> zelo operativno spremljajo ln analizirajo ne samo spremembe ^ cenah, marveč tudi učinek vseh “stih činiteljev in vzrokov, ki ^hko sprožijo naraščanje cen poteznih proizvodov. To je posebno zato, da bi pravočasno uveljavili ukrepe proti naraščaju cen, če ni sad delovanja gospodarskih odnosov in če neugod-110 vpliva na trg. V uresničevanju tega cilja bo vSekakor eden izmed pomembnih 'Jistrumentov odlok Zveznega iz-^šnega sveta o evidenci in konzoli Znanost in tehnika v čmobeli umetnosti Ljubljana, dne 18. februarja. Sinoči ob 20. uri je bila v kino dvorani Kluba ljudskih poslancev svečana otvoritvena predstava Mednarodnega festivala tehničnega in znanstvenega filma. Festival prireja Jugoslovansko društvo za širjenje in napredek znanosti in tehnike »Nikola Tesla« pod pokroviteljstvom JOŠS *•»« Zvezna- ga izvršnega sveta. Na festivalu sodeluje 13 držav. in pravočasno vpliva na stabili zacijo trga glede cen. čim bolj bomo usmerjali našo politiko na zbiranje gospodarskih rezerv v raznih oblikah, tem laglje in uspešneje bomo lahko na podlagi pravočasne evidence in kontrole cen intervenirali na trgu. Ker je vprašanje preskrbe prebivalstva, zlasti v Velikih mestih, industrijskih središčih, predvsem naloga ljudskih odborov, odlok ZIS predvideva, da lahko le-ti vpeljejo evidenco in kontrolo cen važnejših živil v pro- Ljubljana, 18. febr. Danes je J ja kitajske delegacije, smo_ si daji na drobno na način, ki jim kitajska trgovinska delegacija, ki j vendar zelo blizu, saj nas vezejo najbolj ustreza. Odgovornost jo vodi namestnik kitajskega mi-| skupne ideje in skupne težnje, ljudskih odborov za preskrbo nistra za trgovino g. Lu Si Cang Obiskali smo mnoge tovarne, 1 prebivalstva se poveča zlasti s obiskala »Litostroj-, kjer jim je j vendar smo se povsod počutili | pooblastilom, da lahko maksi- direktor tovarne ing. Guštin < kot doma. I mirajo v prodaji na drobno cene osebno razkazal vse tovarniške , Trgovinski sporazum, ki se se-; tistih živil, ki so za preskrbo objekte in razložil ves proces daj pripravlja bo naše stike Še ! prebivalstva posebno važne. Pri proizvodnje in organizacijo soci- bolj poglobil. Za medseboj tem morajo ljudski Odbori kar alne službe. Zatem je kitajsko najtesneje sodelovati s trgovin- delegacijo sprejel član Izvršnega Kitajsko trgovinsko delegacijo je včeraj sprejel član Izvršnega sveta LRS Tone Bole razgovor s Člani kitajske trgovinske delegacije Kljub oddaljenosti smo si blizu Pri vas smo se počutili kakor doma, je izjavil vodja delegacije Še^velike neizčrpane možnosti medsebojnega gospodarskega sodelovanja Tretjič, nedvomno .je eden najvažnejših ukrepov na področju urejanja trga materialna ^ cen določenih proizvodov, j ^»e^Uv« su^in, «■ fravnavT vprašanTa^P^tlke Produkcijskih potrebščin in po-eft- Doslej smo cene spremljali 7 glavnem v analitične namene, jar ni zadostovalo za operativne 'ntervencije. odlok ZIS predvi-va obveznost gospodarskih or-satUzacij v industriji in veletrgovci da pravočasno ob veste svoja ‘druženja in zbornice, prek njih ” tudi državne organe in uprave nameravanem zvišanju cen te-d • ali onega proizvoda. Zvezni j^avni sekretariat za blagovni izv et je določil, za katere pro-lii °^e. velja ta obveznost. Razum-sy° je, da gre predvsem za ti-lie ?ro*zvode, ki so za trg in živ-To^ki standard posebno važni, bo omogočilo organom državne dar^u-6’ da bodo skuPai z S°SP%-ftitK organizacijami oziroma Jinovimi združenji in zbornica-in Proufevali vzroke zvišanja cen J^e^ice, ki bi jih utegnilo . t° za gospodarstvo in živ-‘ienJski standard. skimi zbornicami. Problemi cen so zelo zamotani in kočljivi. Zato je naša dolžpost, da v nadaljnjem razvoju našega gospodarskega sistema posvetimo tem vprašanjem največjo pozornost. Odlok o evidenci in kontroli cen nam bo pri tem pomagal, zbornice in državni organi pa si bodo pridobili nadaljnje izkušnje za izpopolnitev vsega mehanizma cen. sveta Tone Bole in v poldrugo-urnem razgovoru obrazložil značilnosti gospodarskega mehanizma pri nas. Popoldne pa se je kitajska delegacija udeležila -konference, ki jo je organizirala Trgovinska zbornica za Slovenijo in kjer se je razgovarjala s predstavniki naših podjetij in seznanila z našimi gospodarskimi strokovnjaki. Čeprav smo daleč drug od drugega, je dejal na začetku vod- menjavo imamo še veliko neizčrpanih možnosti. Cilj našega potovanja po vaši državi je prav, da spoznamo vaše izvozne možnosti. Razgovor je bil ves čas zelo prisrčen. Tov Bole je kitajskim gostom razložil nekatere konkretne probleme, ki jih rešujejo naše gospodarske organizacije, Lu Si Cang pa je pojasnil značilnosti kitajskega gospodarstva. Med drugim je omenil, da imajo na Kitajskem v načrtu izgraditev treh velikih jeklarn in sicer v Anšanu, Vuhanu in Patoau, ki bodo v petnajstih letih dvignile; proizvodnjo jekla od sedanjih 5,250.000 ton na 42 milijona ton, torej na nivo angleške proizvodnje. To bo ogromen napredek, če pomislimo, da je znašala proizvodnja jekla pred osvoboditvijo le 900.000 ton! Toda istočasno z giganti bo Kitajska gradila tudi srednje in manjše objekte. -in Zadnji ogledi pred odhodi brigad Pred nekaj dnevi je 11-članska komisija, sestavljena Is predstavnikov vseh podjetij, ki bodo gradila avtocesto, predstavnikov investitorja, Centralnega higienskega zavoda, Ljudske mladine Slovenije in Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto — zaključila svoje delo. Komisija je pregledala delovišča in kraje, kjer bodo 'J. marca mladinske delovne brigade začele delo. Včeraj pa so si ogledali traso avtomobilske ceste »Bratstvo — Enotnost« predsednik Centralnega komiteja LMS Tine Kropušek in komandant Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Mico Novkovič s spremstvom. Hammarskjold pojde v Moskvo New York, 18. febr. (AP). Generalni sekretar OZN Hammars-kj61d je predlagal sovjetski* vla- NEHRU O PEREČIH MEDNARODNIH PROBLEMIH Sestanek neogiben Poprejšnje srečanje zunanjih ministrov bi samo otež-kočalo razgovore »na najvišji ravni« New Delhi, 18. febr. (Tanjug). I Ko je govoril o nedavnih po-Predsednik indijske vlade Nehru litičnih dogodkih na Bližnjem je danes ob začetku zasedanja1 vzhodu, je Nehru pozdravil usta-di, da bi prišel 16. marca na 1 parlamenta izjavil, da je sestanek novitev egiptovsko-sirske repu-obisk v Moskvo. V začetku mar- ; najvišjih predstavnikov vzhodnih blike, ki jo je imenoval »narod-ca namerava odpotovati na Ma- in zahodnih dežel neogiben in da no unijo«, medtem ko je o fede-lajo, kjer bo letna konferenca je treba odpraviti vse psiholo- j raciji med Irakom in Jordanijo Ekonomske komisije za Azijo in ške in druge priprave za ta se-; podvomil, da ni samo protiukrep Daljni vzhod, ter meni, da bi na stanek, da pa ni potrebna konfe- j spričo stanovitve Združene arab- povratku v New York lahko obi- renca zunanjih ministrov. Izra-j ske republike. Izrazil je bojazen, skal Sovjetsko zvezo. Objavili .so zil j? prepričanje, da bi lahko da kažejo nekatera »očitna zna-tudi, da bo Hamarskjold 31. mar- j poprejšnji neformalni stiki pri- menja na to, da bi utegnil Izrael ca uradno obiskal Veliko Brita- spevali k psihološki pripravi se-! sprožiti nesmotrno akcijo«. Ob- nijo in ostal na obisku tri dni stanka na najvišji ravni, da pa sodil je bombardiranje tunizijske kot gost britanske vlade. žviF ^epe Proti neupravičenemu h ar>ju cen bo moč uveljavlja-v treh različnih oblikah. st6^vič se naš gospodarski si-litv z*asti na področju razde-jet e dohodka in sistema plač od ralT d<> leta izpopolnjuje. Upo- ^ ir n O m iplp POMEMBEN UKREP PROTI NEUPRAVIČENEMU ZVIŠEVANJU CEN Nič več podražitev čez noč Zvezni izvršni svet je izdal poseben odlok o evidenci in kontroli cen določenih vrst izdelkov — Po tem odloku bo treba predvideno podražitev podrobno utemeljiti, in sicer že mesec dni pred nameravanim zvišanjem cen Londonski odmev London, 18. febr. (Tanjug). Lon- sestanek zunanjih ministrov ne vasi Sakieta in dejal, da sodi j bi obrodil uspeha, marveč bi med redka grozodejstva, ki pre-I samo otežkočil konferenco na sunejo človeštvo in se jih spo-i najvišji ravni. Nehru je predvsem1 minjajo še generacije, poudaril potrebo po sporazumu med ZDA in Sovjetsko zvezo. Brez njihove udeležbe bi bil sleherni sporazum enostranski. Ugodno se je izrekel o predlogih o sklenitvi nenapadalne pogodbe donski uradni krogi so z odobra-j in jedrski demilitarizaciji Sred-i vanjem sprejeli Eisenhowerjevo nje Evrope, ki v vojaškem oziru pismo Bulganinu - in poudarjajo, niso zelo pomembni, bi pa imela da se ameriško stališče v celoti njih uresničitev velik psihološki ujema z britansko tezo, da je , . . - . Beograd, 18. febr. (Tanjug). — ne, ki bo nadalje ukrepal po ro- ga pooblastila, predložiti v potr- pomen v sedanjem svetovnem po-j treba zdai ko ie iavnost sezna- ij. a sistema v praksi nam šele Zvezni izvršni svet je izdal na- ločbi iz točke 2. Trgpvinska pod- ditev ljudskemu odboru na prvi ložaju. Kar se tiče predloga, naj, n. _ ni;’, , . H Kraja pokaže njegov učinek slednji odlok o evidenci in kon- jetja, ki se ukvarjajo s prometom prihodnji seji. bi se razgovorov na najvišji rav-l ... p . gl , strani, pre- jn r8- Pravočasne informacije troli cen določenih proizvodov: na debelo, so dolžna poslati ob- 6. Industrijska in trgovinska ni udeležila tudi Indija, je'Nehru . na diplomatsko izmenjavo rjjp ®nalize o delovanju instru- .riicVa vestilo iz točke 1. tega odloka re- podjetja, ki se ukvarjajo s pro- dejal, da se Indija noče vsilje- mislj in določitev podrobnosti v foi-rL- razdelitve dohodka na ^ *™je ja J publiški trgovinski zbornici naj- metom na debelo, so dolžna v vati, če pa jo bosta pozvali obe zvezi s konferenco na najvišji DfJ^anje cen v posameznih!0 ^ . J/ ' , pozneje 15 dni, preden se začne roku, ki ga določi Zvezni držav- strani, potem bo pripravljena so-: ravni. Tu sodijo, da bo treba naj- sti1ietjih in panogah lahko kori- j P°PJ nrinada nnriiptio nn prodaja proizvodov po zvišanih ni sekretariat za blagovni pro- delovati. prej določiti datum sestanka. Vni državnim organom, da pra-,2 ”3.?’ * ,p f cenah. Določba, o obveščanju ve- met, na način, predpisan s tem cH^Sno store potrebne interven- s.v?}. nnclnti tudi za trgovinska podjetja, odlokom, obvestiti o zvišanju cen I Z 23 vskladitev omenjenih in- Trfn ki ^ ukvarjajo s prometom na od 1. jaAuarja 1958 do dneva, ko' ----------------=J ta obvestila najpozneje 30 dni debelo , zafne Jveljati ta odlok. To obve- i soodarske organizacije v tem! 4- Zvezni državni sekretariat ščanje se nanaša tudi na proiz-, roku ne smejo prodajati blaga za blagovni promet bo predpisal, vode, določene s predpisom, ki oj^gič, intervencija državnih po zvišanih cenah. Obvestilom za katere proizvode se industrij- ,^fan v smis!u določbe tožke Pr?l^0V je lahk0 usmerjena na ! moraio podjetja priložiti doku- ska in trgovinska podjetja, ki se tega odloka. ^ ,_________;___; oy^rrientov z razmerami na trgu -?ma s smernicami naše gobarske politike. w?g03evanje posameznih instrumentov pogojem šanja; | morajo podjetja priložiti , fi- ■ mentacijo in navesti vzroke zvi- ukvarjajo s prometom na debelo, 7. Za gospodarsko organizaci- trgu. Tu gre na primer za 1 •'Oefir.fJ ,davka na Promet, za n0 p0slati obvestilo s svojim P°dobno regreSC’ Pr6mlJe I xtemeH 7ve7Pnemu ?d>**a. se bodo porabile določ- ske partije Vladislav Gomnlka | dolžna pošiljati obvestila ob upo- 3°, k' ne izpolni zgornjih določb, o o* i iertni* števanju važnosti proizvodov za kakor tudi za gospodarsko orga- 2. Strokovno združenje je dolž fro (n tq nizacijo, ki se ne drži cen, pred- ! pisanih v smislu točke 5 tega svojim trg in za življenjski standard. GOMULKA POUDARJA SAMOSTOJNOST POLJSKE ZUNANJE * POLITIKE Načrt Rapackega sod lastnega proučevanja London, 18, febr. {AFP.) Prvi sekretaf Poljske združene delav- ^EMENSKA nrpoved »redo. ^eteln U. februarja , čenosti zvišanja cen Zveznemu t dustajskih središčih ^ elena g2 j. točka 3. je dal posebnemu predstavniku ! uradu za cene, po potrebi pa tudi J 1 republiški organ, pri- urecjbe Q trgovinski dejavnosti ter londonskega »Timesa« 7 Varšavi drugim zainteresiranim organom stojen za bla'Sovni i« t«n trgovinskih podjetjih in obratih.! izjavo, v kateri je govoril o na- zvezne državne uprave. Zvezni vpj je ‘denco o cenah in ko - 7& Rospodarski prestopek po tej Črtu Rapackega o »področju brez dolofibi se bo uporabila proti od-' atumskega orožja, v S«d.)i btei oblačno vrepie, W ve*J1h »nežnih padavin. °kou F-atUra nekaJ pod °’ vendar Nočna zvišanje cen in obvestil o ,^!r^ne trgovinske zbor- govornj osebi ^ gosoodarski or- j Evropi in nekaterih drugih vpra- tem .pristojne organe in jim po nice do!očijo_ aganizaciji določba člena 92 toč- šanjih. Gomulka je poudaril, da 9 stopinj Celzija. i iki “ o v * * * y • frt d v* 111 ud L1 vT 11 c* c7 u tuv c? vi 11 1 111 • uiii 11 1 ivu 1 c u u 11 vi ulil. dnevna potrebi predlagal ustrezne ukrepe, cene na ro no za1 pMamezna .1- ka 4 uredbe 0 trgovinski dejav- je ta načrt izključno poljski 111 3. Trgovinska podjetja, ki se dr?3VlPian0V n7irnma na- nosti ter trgovinskih podjetjih in da je sad »našega lastnega pro- učevanja in študija«. »Ta načrt je bil nedvomno o. irgovijibK.« državljanov oziroma določijo na- £ ukvarjajo s prometom na debelo, fin {ormirania teh cen y mestih) obratih. B^eegaMnmuk» so dolžna v’ zvišanju cen indu- ^H^pnTh "ITn \movlTn’ 8. Natančnejše predpise o uve- »la načrt je un ucuvumuo ter ,e Se poglablja. Preko sirijskih izdelkov poprej obvestiti j okrajni ljudski odbor I )ja^panJu tega odloka bo po pb- objavljeti na posvetovanju s So- Evrope dotekajo proti 0 .UUX1p#. 4»MAirinelrA 'Thrkrniro. P raj. 1 ljUuSK OuDOr. ! trphl ViTAVrt 1 Hr^atrni colrro- vit»icl-n 7P07ft ir» rlrnrrimi fAnlnl! hladne zračne gmote. Evrope dotekaTo^“proti* sre- republiško trgovinsko zbornico, le pof,le OKrHjnl ‘JUQSK' oaoor- [trebi izdal Zvezni državni sekre- vjetsko zvezo‘in drugimi’sociali- 1 hladne zračne gmote. ki bo to obvestilo s svojim mne- Ljudski odbori lahko pooblaste tariat /a blagovni promet. stičnimi deželami v Srednji Ep,j®"e*ne razmere danes zjutraj ob njem o upravičenosti zvišanja cen svet ljudskega odbora, pristojen 8. Ta odlok začne veljati z Evropi,« je pripomnil Gomulka. Triglav—Kredarica 200 cm, poslala Zvezi trgovinskih zbor- za posle blagovnega prometa, da dnevom objave v »Službenem li- Poudaril je, da je prepričan, da K,. *l*iO lig tv-*;A ec oe On. . t . i__ ___nclrih rtnroulio ta nAola Cirof liurlelracra I efn T?T T) I t._____T>___________1____ U5, Tr416 85’ Tamar 85. Po- njc Jugoslavije. Zveza trgovinskih opravlja te posle. Svet ljudskega stu FLRJ«, ^0p»ka k^R1^nlSka Koča “• zbornic Jugoslavije bo poslala to odbora, pristojen za posle bla- —— obvestilo s svojim obrnjenim, g.vn«. PCTiata, 1« dpllan prav- i mnenjem Zveznemu uradu ce-1 ne ukrepe, izdane na podlagi te- uresničevanje načrta Rapackega (Navodila Zveznega državnega v praksi ne bo zadelo na nepre-sekretariata za blagovni promet magljive tehnične ovire in rekel: priobčujemo na 4. strani) 1 »Vsak poskus, da bi povezali na- črt Rapackega z vprašanjem združitve Nemčije, je brez sleherne realne podlage. Tisti, ki so sprožili takšne predloge, morajo razumeti ta moment in upoštevati, da lahko to povezovanje načrtu samo škoduje. Izvedba načrta Rapackega bi lahko ustvarila pogoje, ki bi olajšali združitev Nemčije. Mi. Poljaki, prav dobro razumemo, da ima nemški narod pravico živeti v združeni državi.« Gomulka je pripomnil, da vprašanje združitve Nemčije ni glavna ovira na poti k popuščanju napetosti in nastopil proti možnosti, da bi se združena Nemčija pridružila NATO. Ko je govoril o položaju Poljske, je rekel: »Položaj Poljske v socialističnem taboru je soliden, njena politika pa ni odmev sovjetske solitike.« SEJA SVETA ZA ZNANOST LRS Smotrna rast v okviru možnosti Razprava o merilih pri določanju statusa znanstvenih zavodov je pokazala, da je treba urediti stanje in položaj inštitutov za daljšo dobo Ljubljana, 18. tebr. — Danes dopoldne Je bila v prostorih Sveta za znanost druga redna seja tega sveta pod predsedstvom Milka Goršiča z dokaj obširnim dnevnim redom, pretežno formalnega značaja, razen razprave o merilih pri določanju statusa znanstvenih zavodov, ki ji je bila posvečena skoraj vsa seja. Nedavno sprejeti zakon predvideva ponovno registracijo vseh zavodov, ki se ukvarjajo z znanostjo. V zvezi s tem bi bilo treba ponovno proučiti tudi statuse obstoječih znanstvenih zavodov v Sloveniji. Čeprav poteče rok za to registracijo že 2, marca, se je izmed približno 30 večjih inštitutov in zavodov, ki bi predvidoma prišli v poštev kot znanstveni zavodi tudi pri novi registraciji, doslej prijavil en sam. Na današnji seji niso pravza- pravzaprav bili pred leti ustanovljeni. Visoki režijski stroški silijo vodstva teh zavodov, da sprejemajo oziroma pravzaprav iščejo toliko naročil za dela, namenjena neposredno industriji, da jim za znanstveno raziskovalno delo največkrat ne ostaja niti časa niti sredstev. Zaradi take preorienta-cije se tudi znanstveni- kader ne more izpopolnjevati v pravem znanstvenem smislu. Osnovna pomanjkljivost tega dejanskega stanja je skoraj absolutno pomanj- znanstvenega stališča. Najtesnejša naslonitev na gospodarske organizacije in industrijo bo še naprej glavni vir dohodkov in predvsem v tem okviru si morajo inštituti in znanstveni zavodi urediti in urejati svoje čisto znanstvene programe. Praktično gre za to, da se ti zavodi usmerjajo predvsem na tako imenovano praktično znanost. Hibridna koruza na 700.000 hektarih Slavko Komar: Za obsežno akcijo so na razpolago vsa potrebna sredstva Beograd, 18. febr. Na današnjem razgovoru z novinarji je član Zveznega izvršnega sveta Slavko Komar dejal, da je ena izmed najvažnejših letošnjih nalog v kmetijstvu zasejati s hibridno koruzo 700.000 ha. Setev teh površin je predvidena tudi v planu, čeprav je v akcijskih programih kmetijskih organizacij ta površina skr-To se je tudi zgodilo, zato cela i čena na 500.000 ha. Tovariš Ko-vrsta inštitutov in znanstvenih za- j mar je dejal, da obstoje vsi obvodov meni, da nima pogojev za i jektivni pogoji, da se to nalogo registracijo, ki jo predvideva novi izvede: semena je dovolj, enako zakon, saj je že zdaj njihovo delo tudi umetnih gnojil, traktorjev in marsikje 80 in več odstotkov po- drugih strojev za pravočasno iz-svečeno operativi. Kidričev sklad vedbo globokega oranja in vseh ima namenje- ' drugih_ agrotehničnih ukrepov, ki nih za znanstveno delo sorazmerno malo sredstev, večja jasnost in so pogoj za velik hektarski donos. Nerazumljivo je«, je dejal Slav- prav sprejeli nobenega sklepa;. kanje perspektivnega načrta v imenovane in potrjene so bile tri znanstvenem delu, vse je namreč komisije, ln sicer za družbena, odvisno predvsem od trenutnih, Pouk gospodinjstva si utira pot Včeraj se je **-5eio v Ljubljani dvodnevno posvetovanje predstavnikov okrajnih zavodov ca napredek gospodinjstva o nekaterih vprašanjih uvajanja gospodinjskega pouka v osemletkah. Posvetovanju prisostvujejo predstavniki podobnih uvodov iz drugih republik in drugi možnost načrtnejšega programira- ko Komar, »da se mnoge kmetijske nja raziskovalno-znanstvenega de- organizacije in zadružni organi la pa bo mogoča ob zaživitvi in i pritožujejo, da jim primanjkuje praktičnem delovanju že ustanov- : sredstev in mehanizacije za tako ljenega zveznega Znanstvenega obsežno in zahtevno akcijo, ko na sveta, ki bo predvidoma razpola- drugi strani niso izkoristili niti gal tudi z večjimi sredstvi. Današnja razprava je nedvomno opozorila na potrebo, da se stanje in položaj inštitutov in znanstvenih zavodov uredita vsaj kolikor toliko za daljšo dobo, kar bo v korist ne na zadnjem mestu tudi inštitutom in znanstvenim zavodom. tistih sredstev, s katerimi razpolagajo.« Nato je spomnil na nekatere zelo zahtevne gospodarske akcije iz prejšnjih let, v katerih so sodelovali skupaj s strokovnjaki ih proizvajalci tudi organi oblasti ter vse politične, gospodarske in družbene organizacije, kar je omogočilo tem akcijam uspeh. Srečanje najboljših Le še nekaj dni nas loči od osrednjega mladinskega tekmovanja: »Mladim volivcem«, ki do v Filharmoniji V soboto, 22. februarja ob 20. uri bo v Ljubljani republl-škb mladinsko tekmovanje, ki so ga na pobudo Radiotelevizije Ljutfljana organizirali Centralni komite LMS, Z.yez prijateljev mladine, Uredništvo »Mladine« in pobudnik teK-movanja. ., . ,h Za to republiško tekmovanje sb na okraj mn javnin tekmovanjih, ki so bila od srede januarja do zadnje nedelje, izbrali najboljše okrajne ekipe. Na devetih okraj m tekmovanjih je nastopilo 175 skupin s skupno 525 tekmova ■ Veliko zanimanje občinstva za tovrstne prireditve je prav gotovo spodbuda organizatorjem, ki bodo s tovrstnimi mi dinskimi javnimi oddajami še nadaljevali. Ljubljanski okraj bo zastopala ekipa Občinskega komiteja LMS Ljubljana-Center, novomeški okraj — ekipa Gimnazije Črnomelj, celjski okraj — ekipa Učiteljišča Celje, novogoriški okraj — ekipa Občinskega komiteja Bovec, mariborski okraj — ekipa Kmetijske šole Maribor, trboveljski okraj — ekipa Gimnazije Trbovlje, kranjski okraj — ekipa vajencev soboslikarske stroke iz Kranja, murskosobosin okraj — ekipa Gimnazije iz Murske Sobote, koprski okraj — ekipa Splošne plovbe Piran. Tudi na republiškem tekmovanju bodo vprašanja z istin področij, kakor so bila na okrajnih, politike, kulture, zgodovine, tehnike, o naši družbeni problematiki in športu, seveda pa bodo precej težja. Prve tri ekipe na republiškem tekmovanju se bodo za zaključek še enkrat pomerile mea seboj, odgovarjale bodo na isto vprašanje in zato prejele se posebne nagrade. . Prireditelji so za vse ekipe pripravili zelo lepe nagraac. Tako je SZDL podarila klubsko sobo, RTL televizor,. ZRM televizor, za nagrade so pripravljeni radijski sprejemniki, izleti po Jugoslaviji — same lepe nagrade. Za. prijetno povezavo bodo na Centralnem tekmovanju skrbeli Adamičev plesni orkester, humorist Franjo Milem- ski-Ježek in drugi. E. M. v*. Letos 28 milijard za investicije v promet Letos bodo začeli sestavljati petnajstletni program razvoja prometa Beograd, 18. febr. (Tanjug). Uprivni odbor Zvezne prometne zbornice je odobril na današnji seji program svojega dela in obravnaval predvidene investicije za potrebe prometa v letošnjem letu. V razpravi je sekretar za promet in zveze ZIS Peko Dapčevič sporočil upravnemu odboru, da bodo začeli letos na pristojnem mestu sestavljati petnajstletni program razvoja te gospodarske panoge. Prometna zbornica naj bi pri tem vneto sodelovala. Program letošnjega dela zbornice predvideva ustanovitev središča za šolanje vodilnega kadra tehnična in naravoslovna vpraša- tako rekoč dnevnih potreb in po- nja, ki naj pripravijo potrebno vpraševanja. Predstavniki teh za-argumentactjo v zvezi z našimi, vodov so mnenja, da bi bilo treba inštituti, v prvi vrsti s tistimi, pri t kakor kdli zagotoviti primerna katerih je z uveljavitvijo novega sredstva, tudi za tisti del žnanstve- Pospešitev kulturno-prosvetnega dela Programski sestanek sekretariata Kultnrno-prosvetnega sveta Jugoslavije zakona nastalo vprašanje ustanoviteljskih pravic. Današnja seja je bila v bistvu pravzaprav posvetovanje o dejanskem stanju naših inštitutov in znanstvenih zavodov, o njihovi vlogi in o pomenu ter o možnostih za nadaljnje delovanje oziroipa potrebe po večji ali manjši pre-orientaciji na gospodarske organi- no raziskovalnega dela, za katerega se naše gospodarske organizacije ne zanimajo, ki pa je prav tako potreben in v perspektivi, tudi ekonomsko večkrat, celo nujen. Razpoložljiva sredstva, ^ ki v precejšnji meri odločajo lri določajo status in delovanje naših inštitutov ter zavodov, pa so omeje- zacije. Na seji sta prišli do izraza 'na in to dejstvo moramo upošte-dve osnovni gledišči, ki sta najbrž vati tudi pri delu teh znanstvenih hkrati tudi podoba resničnega zavodov. Prav zaradi omejenih stanja v naših znanstvenih zavo- gospodarskih možnosti in speci-dih. S preusmeritvijo večine teh fičnosti našega naroda, že zaradi Beograd, 18. febr. (Tanjug). Na današnjem ssetanku sekretariata Kulturno-prosvetnega sveta Jugo- Priprave na proslavo bitke v Sutjeski Organizacijski odbor za proslavo 15v obletnice bitke na Sutjeski daje v svojih pripravah poseben poudarek na zbor in pregled preživelih borcev te slavne bitke ter zbiranju podatkov za podelitev spomenic in diplom preživelim borcem in družinam padlih borcev v operacijah na Sutjeski. Da bi čim verneje rekonstruirala potek konskih predpisov, med njimi' zakona o prometu potnikov in! blaga z motornimi vozili, zakona | o prevozu na notranjih voznih poteh, zakona o PTT službi itd. ( Celotni znesek investicij Vi promet bo znašal letos kakih 28 milijard. Iz splošnega Investicij-1 skega sklada bodo dobile posa-j mezne panoge prometa brezob-veznega povračila 11.650,000.0001 dinarjev. Ta denar bomo porabi-1 li za zgraditev novih in dogra-| ditev že začetih železniških prog. rečnih pristanišč in drugih pro-1 metnih naprav. Za zgraditev de-I la avtomobilske ceste Ljublja-| na—Djevdjelija od Ljubljane' do j Zagreba je predvidenih 5 milijard, 750.000.000 din, za zgraditev1 slavij e so sklenili sklicati letos za- novega beograjskega letališča pa | v prometu in inštituta za promet. Zbornica bo sodelovala tudi pri pripravljanju novih za- sedanje sveta, posvečeno kulturno-prosvetnemu življenju v vaseh ter kulturnemu in zabavnemu življenju v mestih. Predvidena so tudi posvetovanja, na katerih bodo proučili vprašanje nepismenosti cen knjig in drugo. Posebno posvetovanje bo posvečeno folklori. Na današnjem sestanku so govorili tudi o festivalu amaterskih orkestrov, ki bo letos na jesen v Makedoniji. Sekretariat sveta je dal pobudo za natečaj za najboljše delo s področja družbenih in nravoslov-nih znanosti in tehnike. Sekretariat se bo pogajal z Združenjem in sP^s'te partizanskih enot med ^ ^ zavodov na samostojno gospodar- svoje številčnosti prav gotovo še to najslavnejšo in najtežjo zmago, Založnikov da&bod oreMfriralTTa nansiranju s 13 sko poslovanje so se t| zavodi nuj- dolgo ne bomo mogli investirati v je poslal organizacijski odbor po- natečai katerem b“dn nodplie. videne vsote, no bolj ali manj oddaljili od svoje znanost tolikšna sredstva, kot bi seben poziv vsem udeležencem osnovne naloge, zaradi katere so bilo želeti — gledano izključno z bitke. 600 milijonov. Železniška prometna podjetja bodo dobila letos iz splošnega investicijskega sklada kredite vi znesku 4.240,000.000 za nakup vozil in opreme. Za zgraditev ladij trgovskega ladjevja bo znašal kredit 8.110,000.000 din za rečne ladje 1.650,000.000 din, za' nakup novih vozil v cestnem im mestnem prometu pa 1 milijardo din. Brez obveznega povračila bodo dobila železniška prometna i podjetja 350 milijonov za potniške ladje v rečnem in jezerskem prometu, republike in komune i pa bodo morale sodelovati pri fi-% skupne pred- Ku/turne VESTI^ PRIZNANJE JUGOSLOVAN- SKEMU KRATKEMU ?lhm Predvčerajšnjim se je v Oberchausenu festival kratk v kulturnega in dokumentarnem filma. Festival je trajal skoro den dni, predvče: ajšnjim Pa ^ podelili nagrade in pohvale naj boljšim filmom. Žirija, v kat je bilo 13 filmskih delavcev * različnih držav, je dodelila prve nagrade po enemu kana skemu, britanskemu in rotit« skemu filmu. Pet filmov pa 3 prejelo pohvale. Med temi pohv Ijenlmi je tudi jugoslovanski sani film »Premiera« rcžisen Kastelca. Priznanje našemu p mu je toliko večje, ker se je uV ^ stil med prvih. osem. izmed * na festivalu predvajanih fil1710 ' »GORE IN MORJE« V MAL1 GALERIJI . V ljubljanski Mali 0a}erL razstavlja te dni akademski s kar France Godec. Razstavil 1 45 svojih slik, povečini pe)Sla* in krajin, med katerimi PreVji. dujejo motivi z morja in s P nin. Slikar je zato imenoval ro stavo »Gore in morje«. TURNEJA SLOVENSKEGA OKTETA PO ITALIJI Konec tega tedna ali v za prihodnjega bo odpotoval Slove1 Dobra polovica kandidatur potrjena Doslej so okrajne volilne komisije v Sloveniji potrdile že 181 kandidatur za oba zbora Zvezne in Republiške ljudske skupščine Ljubljana, 18. febr. Republj-Ska volilna komisija je do danes prejela obvestilo, da sp okrajne volilne komisije potrdile že nad polovico kandidatur v oba zbora Zvezne in Republiške ljudske skupščine. Potrjene so še naslednje kandidature: za Zvezni zbor: v volilnem okraju LJutomor-Radgona kandi-dirata Ivan Kreft, publicist, in Tone Truden, predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljutomer; v volilnem okraju Ptuj Zoran Polič, podsekretar v državnem sekretariatu za finance FLRJ; v volilnem okraju Mari-bor-Šlovenska Bistrica Maks Snu. deri, univerzitetni profesor; v Trbovljah Lidija Sentjnrc, pod-predsednica Zvezne ljudske skupščine; v volilnem okraju Ljup-Ijana-Litija je potrtena kandidatura Zime Holly-Vrščaj, urednice Mladega sveta, in Fani Tomiče-vič-Žngar, uslužbenke iz L|uh]!a-ne: v volilnem- okraju Jesenice pa kandidatura Vinka Hafnerja, predsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj, V Zvezni zbor proizvajalcev kandidira v volilnem okraju Ljubljanu-Kamnik Lojze Koder, direktor tovarne Titan v Kamniku; v volilnem okraju Lipblja-na-Center II kandidirata Jane* Krmavner, obratovodja tovarne »Kima« v Črnučah, in Lojze Bukovec, upravnik »Ljudske pravico«; v volilnem okraju Škofja Loka kandidirajo Valentin Marinko, direktor. Vladimir Logar, direktor, in Rudi Hrovatič, stroj-. žilca LRS; v prvem volilnem nik; v volilnem okraju Jesenice j okraju v občini Ljubljana-šiška kandidirata v Zvezni zbor pro- j kandidira Mira Svetina, ljudski izvajalcev Franc Taler, sekretar glavnega odbora sindikatov metalurških delavcev, in Franc Arh, delovodja. Vsi ti kandidirajo v Zvezni zbor proizvajalcev iz prve skupine, v drugi skupini pa kandidira v volilnem okraju Ljubljana Maks Krmelj, predsednik Gospodarske poslovne zveze LRS. V Republiški zbor kandidira v volilnem okraju Kozje Mica Marinko-Šlander, članica Republiškega sveta Zveze sindikatov lugoslavije; v volilnem okraju Laško Jakob Zen, podpredsednik Okrajnega odbira SZDL Celje; v Vojniku Stane Sotler. sekretar Okrajnega odbora SZDL Celje; v Slovenskih Konjicah Rlko Jerman. predsednik OLO Celje; v Tržiču Franc Popit, sekretar Okrajnega komiteja ZK Kranj; na Jesenicah kandidirata Maks Dimnik, strojni tehnik, in Berti Brun, uslužbenec; v drugem volilnem okraju na Jesenicah pa kandidirata Dušan Stare, uslužbenec. in Franc Treven, predsednik Občinskega ljudskega odhora leseniee; v volilnem okraju Rled-Bohini kandidira Albin lensterle. organizacijski »ekre.tar Okrajnega komiteja ZK Kranj;'v volilnem (»kraju Linbl inna-Cnnter kandidirata dr, Relii Modic, univerzitetni nrofesor, in Stnne Se-ver. gledališki igralec: v drugem volilnem okraju v Ljubljani-Center pa kandidira dr. Sonja Kukovec, namestnica javnega to- poslanec; v drugem pa kandidirata Martin Zakonjšek, delavec, in Jože Jager, livar; v Kamniku kandidira Ada Krivic, članica Izvršnega sveta LRS; v Litiji Hum-bert Gačnik, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZK Ljubljana; v Ribnici Matija Mn-ležič, državni sekretar za finance LRS; v volilnem okraju Lašče-Sodražica Matevž Hace, predsednik Gasilske zveze LRS; v volilnem okraju Cerknica-Loška dolina Peter Zorko, pomočnik državnega sekretarja za notranji: zadeve LRS; v volilnem okraju Mnribor-Tezno kandidirata Blaž Purič, mehanik, in Vludo Oblak, ključavničar, > Doslej je v Sloveniji potrjonih 181 kandidatur za oba zbora Zvezne jn Republiške ljudsko skupščine. V nekaterih volilnih okriljih je potrjena samo prva ali samo druga kandidatura, kar kaže, da volilne komisije za nekatere kandidate iz istega volilnega okraja niso prejele istočasno vseh predlogov. V nekaj naslednjih dneh bodo verjetno potrjene vse kandidature, ki so jih postavili bodisi na. zborih volivcev bodisi skupine državlja nov. Doslej potrjene kandidaturi so vse bile postavljene na zborih volivcev, razen druge kandida turo na Jesenicah za Republišk-zbor. (Ostale potrjene kandidature bomo objavili v prihodnji številki) natečaj, na katerem bodo podeljene tri prve nagrade. Na sestanku so govorili tudi o galeriji reprodukcij, ki bi obsegala kakih 300 del sodobnih likovnih umetnikov, j Kulturno-prosvetni svet bo podprl medrepubliško izmenjavo predaYateljev in strokovnjakov. Predvideno je, da bodo letos režiserji Slovenije obiskali amaterska gledališča v Srbiji tn jim pomagali. Predvidena je tudi podobna izmenjava dirigentov zborov in predavateljev za delavske univerze. Na današnji seji so sklenili, da bodo naša amaterska društva letos sodelovala na več festivalih v tujini. | ski oktet Italiji. 0 no daljšo turnejo P0 Zima ie udarila z repom Mraz in sneg po vsej državi — Temperature bodo š® naprej padale — Sadnemu drevju ob severnih mej*11 grozi pozeba Po več toplih, sončnih dneh, ko so sc dnevne temperature začele že vzpenjati nad 20 stopinj Celzija ln ko so na Goriškem že pričakovali vlgredno cvetje in belino mandeljnov, je zima spet udarila a repom. Včerajšnjo noč Je mrzel polarni zrak na vzhodni strani Alp in Karpatov sK«* vdrl v deželo. Temperature so kovito padle po vsej državi — v , nja l/ukl Je bilo na pr. Se vCCjn-ob 1» eizh* Tako nam Je zima včeraj spet zagodla.,. na pr. 21 stopinj Celzija, danes poldne pa že minus i stopinja cel! .. Po začetnem dežju Je začelo * r žiti v Sloveniji, Hrvatskl, Bosni, vodinl ln Severni Srbiji, v sred I In južnem Jadranu In v Mal središče upor- države in njeni neodvisni poli-»Uskih, vojaških poveljnikov, tu- tiki. Uporniški voditelji grade “* nekateri konservativni politi- svoje načrte na nekaterih uprav-. Djakarte. Da bodo sesta- nih nepravilnostih in težavah, ki “• vlado, so napovedali prej v nanje zadeva Indonezija kot ultimatu, ki so ga poslali pred- mlada država, kar je razumljivo, seanifcu Sukamu pred kakimi saj še ni dolgo tega, kar si je desetimi dnevi in v katerem so priborila neodvisnost, zdaj pa zahtevali, naj predsednik vlade mora premagovati mnoge go-vžuanda in več ministrov od- spodarske in druge težave. Na «opi zaradi njihovega »komu- drugi strani pa je upornike očit-nistom naklonjenega stališča.« no ohrabrila tudi zelo široka Indonezijska vlada v Djakar- podpora nekaterih krogov v za-y seveda ni odgovorila na tak- hodnih deželah. »New York Ti-ultimat, ki spričo moči rncs« je na primer nedavno pi-uPomikov ne bi bil večjega po- sa^< ne bi smeli dopustiti, da inena, da ne sodi v okvir do- Postane _ Indonezija komunistič-Sodkov, ki nevarno' ogrožajo na> če je postala komunistična varnost in miren razvoj Indone- ~e Java«. T,a časnik je odkrito tyske republike. Uporniki nam- priporočal, odcepitev drugih oto-*ež so gospodarji samo nad de- kov od Jave. Sumatre in računajo samo Vsako nadaljnje vmešavanje Podporo generala Sumitra s od zunaj v notranje zadeve In-^evernega Celebesa. Vojaški po- donezije bi' bilo očividno skraj-ehniki na severni Sumatri so no škodljivo in vredno vse obvodprli centralno vlado, njihovi sodbe. Vsakemu narodu je treba kolegi z južne Sumatre pa se priznati pravico, da si sam ure-■J® nameravajo pridružiti nobe- di svoje notranje zadeve. Pot, ki • vojaški akciji upornikov sred- jo je prehodila Indonezija zad-Jepa dela otoka. Na Javi, kjer nja leta od zaostale kolonialne ^!,e tretjini prebivalcev do mlade neodvisne dežele, do-naonezije. pa je ljudstvo, sodeč kazuje, da je njeno ljudstvo svo-P° poročilih časopisnih agencij, sobno zgraditi svoj dom. Politi-Pnpravljeno odločno vodvreti ka predsednika Sukarna in pred-Predsednika Sukarna, da bi se sednika vlade Džuande, je nahranila vlada in enotnost de- vdala prebivalce Indonezije z e- upanjem v bodočnost, razen te- Ideje upornikov so pravza- pa pa je ta politika prinesla In-prat) odjeknile samo na desnici, doneziji velik ugled tudi v zu-stix ra(to odstranila Komuni- nanjem svetu. Prepričani smo, «cno partijo iz volitičnega živ- da bodo Indonezijci, če jih ne lenja, ker je dobila na zadnjih bodo ovirali od zunaj, znali* pre-jOhtvah veliko večino glasov na broditi sedanje težave v korist avi. JVa zelo omejeno priljub- enotnosti države ter njene poli-lenost, upornikov. srednje Suma- tične in gospodarske neodvisno-re opozarjajo zadnje dni tudi sti. D. S. »Dobre usluge« ali Varnostni svet? ZDA in Velika Britanija si prizadevata preložiti razpravo v Varnostnem svetu Burgibovi pogoji — Neporavnani alžirski spor — glavni problem New York, 18. febr.' Varnostni nizija kot Francija, prizadevajo, je izjavil sinoči tuniški predsed-svet OZN se bo nocoj sestal, da bi da bi preložili razpravo v Var- nik Habib Burgiba, ki pa je pri- proučil tunizijsko pritožbo proti nostnem svetu, ker sodijo, da bi francoskemu napadu na tunizijsko utegnila le še bolj zaostriti nape-vas Sakiet kakor tudi francosko tost med Tunizijo in Francijo, pritožbo proti Tuniziji, ki dolžit Kljub temu prizadevanju pa tunizijsko vlado, da »pomaga alžir- pravijo v OZN, da bo Varnostni skim upornikom«. Tunizijski pred- svet nocoj zasedal, čeprav ni iz-stavnik v OZN Mongi Slim je si- ključeno, da bo seja kratka in ome-noči izročil predsedniku Varnost-1 jena na proceduralna vprašanja, nega sveta dodatno spomenico tu- Sodijo, da bi utegnilo biti zaseda-niške vlade, v kateri je rečeno, da nje Varnostnega sveta, potem ko varnost Tunizije ne more biti za- bo nocoj sprejet dnevni red, pre pomnil, da »ni še nobenih predlogov o poravnavi spora med Tunizijo in Francijo.« V intervjuju, ki ga je dal za večerni pariški -Monde«, je Burgiba poudaril, da je -neporavnani . alžirski spor glavni problem, ki ga je treba zdaj urediti«. Po njegovem mnenju se ni moč omejiti samo na obravnavanje obmejnih gotovljena toliko časa, dokler se loženo za nedoločen čas, tako da incidentov kajti tudi po franco- k iv. ... ’ clri nriTA^hi ninf i n francoske čete ne bodo umaknile iz bi lahko imele ZDA in Velika Bri- SK. Pyitožbi na Varnostni svet je Tunizije. Koristi miru v Severni tanija možnost, da pripravita svo- 2, . Pr°blem ^ blftvo spora. lenici. tor- nnsrprinvnirm itcinao \t franm. Burgiba je tudi ostro kritiziral izjavo francoskega vojnega ministra Chabana Delmasa, da »francoski Afriki, je rečeno v spomenici, ter- : je posredovalne usluge v franco-jajo, da Varnostni svet prav tako sko-turiizijskem sporu. prouči alžirsko vprašanje. »Ce bodo anglo-ameriške po- ... . , Medtem si diplomati ZDA in nudbe ,dobrih uslug’ privedle do y0j ne ?, 0, zafuLtl!l. Blzerte~ Velike Britanije, katerih ponudbo konkretnih stikov med Francijo in pnpomml. da je Tunizija pri-o posredovanju v francosko-tuni- Tunizijo ni bilo moč debato v Var- pr ,ena mj .t1 Ceta™ Atlantske zijskem sporu sta sprejeli tako Tu- nostnem svetu začasno odgoditi,« fv?ze vse olajšave da bi lahko •’ ladje priplule v to tuniško luko. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bi morali takoj v začetku današnje seje Varnostnega sveta sprejeti resolucijo o odgoditvi debate o terjajo voditelji črnskih narodov, ki so pod francosko francosko-tuniškem sporu. Po nje- UDravo v Afriki govem mnenju bi bil to edini na- " čin, da bi se Varnostni svet ognil Pariz, 18. febr. (Tanjug.) Vo- jih rokah francoski guvernerji, odkritemu spopadu med obema ditelji črnskih narodov v tako čeprav je vlada prepletom dni IaJ?a-'**n?« T.inf imenovani Francoski Afriki so razpisala volitve za lokalne par- aže> da niti .Fran,c.1Ja’ nitl danes zahtevali od vlade v Pa- lamente in samoupravne organe. zlja msta i?rlpraJljenl + umal?mtl rizu, naj čimprej ukrene potreb- Udeleženci' konference so zato ji03® P.rl^ožbe; f* no za vzpostavitev popolne avto- zahtevali vse pristojnosti za lo- ?em dlPl°matskl. krogi trdijo, da nomije v Afriki. To zahtevo so kalne zbornice in vlade, da lah- sprejeli danes v resoluciji ob za- ko sklepajo o vprašanjih, ki za- Varnostnem ključku _ konference ^ voditeljev deva jo njihova področja, in naj 12 političnih strank črnskih na- umaknejo sedanje francoske vi-rodov ki so pod francosko upra- soke komisarje. Sklenili so, da vo v Afriki. j se bodo konec marca v Dakaru Zahteva po popolni avtonomiji združile politične organizacije črnskih držav je bistvenii del črnskega prebivalstva, programa, na katerem temelji j sklep o združitvi yseh črnskih strank v enotno politično gibanje. Vso oblast v Zahodni in Ekvatorialni Afriki imajo v svo- Popolno avtonomijo Tako) London, 18. februarja (AFP). Znani britanski filozof in pisatelj Bertrand Russell je sinoči na nekem zborovanju odločno zahteval takojšnjo prepoved uporabe in proizvodnje vodikovih bomb, sicer bo človeštvo prej ali slej doživelo svoj konec. Pripomnil je, da je atomska razorožitev najvažnejša naloga človeštva. Ko je govoril o nevarnosti izžarevanja stroncija 90, ki se oblikuje v atmosferi kot posledica atomskih poskusov, je pozval zahodne dežele, naj prenehajo dolžiti Sovjetsko zvezo, češ da v njenih predlogih o razorožitvi ni dovolj iskrenosti. Zmanjšanje sovjetski čet v Vzhodni Nemčiji Ciper in odnosi Vzhod-Zahod bodo glavna vprašanja zunanjepolitične razprave v britanskem Spodnjem domu —■ Nezadovoljstvo z Lloydom London, 18. febr. (Tanjug.Jj V .britanskem Spodnjem domu se po jutri začela dvodnevna zunanjepolitična debata, katere sploš-,. , 'ji dnevni red^ obsega poročile^'vzhod. Kakor pričakujejo, bo za-,v.. _• a-. debato predsednik vlade, ki bo govoril o uspehih svojega obiska v deželah Britanske skupnosti, ki naj bi bil v nekem smislu protiutež uspehu laburistov na nedavnih nadomestnih volitvah in ki meri na to, da bi konservativnim poslancem v vladi spet vlil zaupanje. Po parlamentarnih pravilih Ministrskega predsednika Mac ^illana, nadalje Ciper, atomsko oboroževanje in s tem v zvezi Francozi in Španci proti Maročanom ameriška raketna oporišča v Veliki Britaniji, kakor tudi odnosi med Vzhodom in Zahodom, nevtralna cona v Evropi in Bližnji skupaj Rabat, 18. februarja (AP). Poveljstvo maroške osvobodilne voj- ne bodo glasovali o zaupnici vla' ske, katere enote se v ' Južnem borijo proti španskim j^aroku °lonialnim oblastem, je objavilo, ® so španska in francoska letala PJejšnjj teden skupno napadla ^ete maroške vojske. V napadu di, razen tega pa večina labu* Cističnih poslancev sodi, da je treba debato končati brez glasovanja in tako pustiti mnogo svobodnejše področje za manevrira-, —.v nje opozicije. ( j® sodelovalo 40 letal ameriške Čeprav bo Spodnji dom v ce-^v°dnje. Napad je trajal ne- loti priznal uspeh Macmillanove-■di i° 11 ur' Letala so bombar- | ga potovanja, pa opozicija ne bo Dol « in ohstreljevala uporniške zamudila priložnosti ter bo opo-Dnr? .e v Tantanu in Smiru na zorila na rastoče nerazpoloženje Sekiet el Hamra. V, Britancev proti vladni stranki, nul rečeno, da je mi- Bržčas bo izrečenih največ ostrih v0;° Soboto okrog 2000 španskih besed tedaj, ko bodo govorili o - "®*ov napadlo položaje ma- neuspehu v « finnUm s ciprskim nai/auiu ***«- HCUSJJCUU V ZVeZl je ® osvobodilne vojske, da pa vprašanjem, številne kritike pa Irnpr naPad odbit. Spanci so bodo naperjene proti Selwynu ^•70 mrtvih in okrog 70 ra- Llovdu. ki mu bodo prav tako lh- I pripisali krivdo za neuspeh v t “Marošk8 vojska za osvobodi- nrizadevanju, da bi pridobili Za-Sahare« je sinoči objavila, da J hodno Nemčijo za to, da ‘bi po-minuli teden v bojih med magala vzdrževati britanske čete t^oško vojsko in španskimi eno- onstran Rena. Tudi številni kon-Šn na P°dročju Ifnija ubitih 163 servativni poslanci zadnje čase panskih vojakov. 1 ne skrivajo svojega nezadovolj- Gospodarsko sodelovanje med Egiptom in vzhodnoevropskimi državami Kairo, 18. februarja (Tanjug). V Kairu so bili te dni trgo- Egiptovsko finančno ministrstvo vinsko-finančni razgovori med 1R fphr rAFPi proučuje ponudbo Vzhodne Nem- Egiptom ter Poljsko in Romunijo. daiU sovjetšldrtf čet v Vzhodni či* ° P^ojilu v vrednosti 20 mi- S Poljsko je bil sklenjen spora- N^mčijf g«ieM.l Zaharov je danes ^onov dolarjev, in sicer v do- ^bS^o uvofu k^ksa^ izjavil, da bo SZ umaknila iz bavah kompletnih industrijskih b Jj0 ieki^no ki io | Vzhodne Nemčije dve motorizira- naPrav> opreme in strojev. Kot doeraiulJlo v Heluanu nri Kairu nl diVKZiJi; diV^° ■Pl0tilhtal^e Sidld / Za induStrij° Tudi sporazum z Romunijo pred- j obrambe, tri artiljerijske brigade Sidki, sta tudi CSR in Poljska po- , videva razširitev trgovinske me- iln Pet' enot. Protiletalske obram- nudili Egiptu svoje sodelovanje j njave. V Kairo bo te dni prispela be. Zaharov je dejal, da se je s tem v graditvi industrijskih objektov, misija sovjetskih strokovnjakov, stva s Selwynom Lloydom, tako število _ sovjetskih vojakov v ki so predvideni v prvem pet- ki bo sklenila posebne pogodbe da zmeraj bolj pogosto govore o Yzbodni Nemčiji zmanjšalo za ietnem planu. . za zgraditev 45 objektov v Egiptu, njegovem odstopu. 41.000. Pripomnil je, da je SZ od Laburistični govorniki bodo razen o ciprskem vprašanju glede katerega bodo zagovarjali mnenje, da je treba posvetiti več pozornosti stališču Grčije, manj pa drastičnim zahtevam Turčije po razdelitvi otoka, največ govorili o nevtralni coni v Evropi ter bodo pritisnili na vlado, naj v tem vprašanju prevzame vodstvo v zahodnem svetu na poti do zboljšanja mednarodnega položaja. konca druge svetovne vojne umaknila iz Vzhodne Nemčije skupno 100.000 vojakov. > MEJNI SPOR med Egiptom in Sudanom m « , UU1 „iu. Kairo, 18. fer. (Tanjug). Su-| vlada poudarja, da sta se obe de- žin"pa je”v skrajnistiskT’ vlada"le danski zunanji minister Mahgub želi sporazumeli takoj po razgla- je danes nujno prispel v Kairo, sitvi neodvisnosti Sudana leta SMRT ZARADI LAKOTE Lima, IS. febr. (AFP). — v departmaju Apurimak na Jugu Peruja je Umrlo od lakote 72 ljudi, 120 dru- poslala na to področje, kjer je povzročila lakoto huda suša, nujno pomoč. ~ ' • . - f****** da bi z egiptovsko vlado sporazumno uredil sporne obmejne probleme med obema deželama. V uradnem poročilu, objavljenem sinoči v Kairu, je egiptovska vlada obdolžila Sudan, da je kršil egiptovsko ozemlje in suverenost. Poročilo trdi, da je sudanska vlada ob nedavni predvolilni razdelitvi zajela kot sudanska tudi nekatera Egiptovska področja severno od 22. vzporednika, ki jih ima egiptovska vlada za mejo 1956, da bosta v ugodnem trenutku dokončno uredili obmejne probleme, kar pa se še ni zgodilo. Iz vsega sveta VELIKA BRITANIJA SVETOVNI REKORD (Od našega stalnega dopisnika) Dunaj, februarja I* ?tatistika urada za dohodninski davek d«>« 8 1954> ki je bila objavljena šele v - c®mbru 1957,. kaže, da je bilo leta 1954 Avstriji 381 'milijonarjev. To je v pri- Take ovire so postavili Tunizijctpo cestah, da bi onemogočili premike francoskih čet (na sliki: kamnite ovire blizu Tunisa) PISMO Z DUNAJA London. 18 febr. (AFP). — Ame- med obema deželama. Sudanska rLMket^rMa^corp^raa^je1^ vlada je poslala tja tudi čete. I javila, da je eno njenih lovskih le- TTradni krnui v Knim nravi in 131 aPa »F’1®4« »Starflghter« letelo uraani Krogi v K.airu pravijo, brez prestanka več kot eno uro hi- da so bile meje med obema deže- tieje od zvoka. Tako je doseglo sve- lama določene z Ustanovno listi- tovn.1 rekord v dolžim takšnega leta. no iz leta 1889 na 22.^ vzporedni-! ku. Spričo neprestanih premikov ška družba »English Electric« In j«r plemen na meji pa je egiptov- letelo hitreje od zvoka 23 minut, ska uprava v angleško-egiptov-skem komdominiju, upostavlje-nem leta 1889, začasno priključila nekatere dele egiptovskega ozemlja administrativnim enotam ZDA < KREDIT ZA 5 SATELITOV Chicago, 1*. febr. (Reuter). — Znanstvenik VVerner von Braun j« onJonti n™ , **Javil, da je ameriško obrambno V Sudanu, pri tem pa ohranila ministrstvo odobrilo denarne kredite suverenost Egipta. Egiptovska za Izstrelitev pet zemeljskih satelitov in raket v vesoljstvo, pripomnil je, da bodo lahko ZDA ln SZ v kratkem usmerjale rakete, s katerimi zdaj razpolagajo, na določene cilje. SZ Od kod novi milijonarji? »LADJA — RAKETA« Adenauerjevih sodelavcev, ki je pred kratkim postal predsednik Zahodnoevropske tržne skupnosti, je bil te dni na Dunaju. m , Pred novinci se je vehementno zavzemal VjeUM zpad^taprrtrK: za čimvečjo popularizacijo ideje o zdru- sin manjšo potniško ladjo za plovbo žitvi zahodne Evrope v gospodarsko enoto. P° rekah, ki so jo imenovali »Ladja-. a j5reProst,lm’ v normalnih delovnih Vsekakor se zdi, da manjka tem gospodom Novinarji mu niso prizanašali z vprašanji, nosih živečim liudem m bilo znano, kai Hr*avlinncW. TovMti t-,; — .. .v_____u_______________ “‘J* ki zdaj uporabljajo v reč- "no 20 milijonov dinarjev). _ —-------------- --- ... podobno. Hallstein je na svoj profe- j. - miujuuuv uiiittijev/. ralo iz tako imenovanega »kapitaliziranega Dr. Goergen sodi pri vsem tem še med sorsko previdni način »razpršil*« vse te po- PornU,na^ka »Sozialistische Korrespondenz« starostnega zavarovanja« ter iz prav tako -majhne ribe*. Mnogi drugi generalni di- misleke, vendar pa le ni mogel skriti hodni V kako nastajajo milijonarji v Za- kapitaliziranih »tantjem-. (Tantjeme so rektorji in člani upravnih odborov rud- dejstva, da je Evropska tržna skupnost V,A?, .Nemfiji in nič ne skriva, da se tudi premije, ki jih člani upravnih odborov do- niških, kemičnih in strojnih koncernov, ki zgolj politično motiviran poskus, kako -;striji dogajajo takšne stvari. bijo v odstotkih iz dobička koncernov. Ti imajo letnega prometa do 2 milijardi, do- naddržavni ravni ohraniti zastareli sis na sistem In zadaj ima propelerje, ki dvignejo, ‘adja določeno hitrost, skoraj povsem nad Bimer je dosežena To ladjo bodo razstav«! na velesejmu v Leipzigu. Dva metra snega v Washingtonu New York, 18. febr. (Reuter). P J* uugajaju taivoiic aivan, x i uiiaju iCLi h0(jnred kratkim se je član uprave za- dodatni dohodki ostanejo v koncernu in se bijo sartio plače po 100.000 mark, tantjeme, in umetno konjunkturno krizo, ki grozi, po- _________________________________ „ *____________ ^hej°nemške industrijske družbe -Phonix- mastno obrestujejo.) Ostali milijon je obresti in drugi kapitalizičani dohodki pa dobno kot Ameriki, zahodnemu gospo- Vzhodna področji Severne Ame-^om ’ dr’ Goer8en> sPrl s predsedni- znesla odpravnina, ker delovna pogodba jim prinesejo še večkratne vsote. Večina darstvu. rike je zajelo hudo neurje s snež- jdzornega odbora te družbe in dobil dr. Goergena še ni potekla. teh ljudi pa se ne zadovolji samo z eno Avstrijski milijonarji, ki se »razmnožu- nimi viharji Pritisnil je hud mraz 2.5 mn-< PreJel Je odpravnino v znesku Nek finančni strokovnjak je izračunal: »službo«. Mnogi.so člani upravnih odbo- jejo« seveda na isti način kot v Zahodni Menijo da je v snežnih viharjih narip \ na mar'{ (okrog 300 milijonov di- ta 2,5 milijona g. dr. Goergena, ki jih je rov tudi drugih koncernov, čestokrat štirih, Nemčiji, so ognjeviti poborniki ideje o go- izgubilo življenje nad 170 ljudi V 'fiestn Tak°3 nat0 Je prevzel vodilno naložil v 8-odstotne industrijske obligacije, petih. Tako se zgodi, da postanejo taki spodarski enotnosti Evrope. Tj lahko samo nekaterih krajih Kanade je pri- T h nekem drugem koncernu. bosta prinesla lastniku letno mnogo več ljudje v nekaj letih večkratni milijonarji, pridobijo in nič ne izgubijo. Združitev z tisnil mraz, kakršnega ne pomni- cettl 2’5 milijona mark je bilo tudi Nem- obresti, kot ima predsednik nemške vlade Generalni direktor nekega zahodnonem- zahodnonemškim gospodarstvom — kajti to jo že 12 let Na letališču v Melto- opraviPr?večl Ali je dr. Goergen slabo plače. K temu naivno pripominja gospo- škega koncerna je pred kratkim priznal: bi v bistvu pomenilo za Avstrijo, če bi se nu blizu Toronta je nastal požar Costa, -? sv°je del° in tedai hi ga morali darski bilten bonnskega tiskovnega urada: Se nikdar v zgodovini Nemčije niso izpla- pridružila tej skupnosti - bi sicer nega- in je ogenj 'L.i letalsko lopo in njea!l. 1 “na hladno«, še preden je potekla -Ali si gospodje gospodarstveniki niso na čevali toliko tantjem kot v letih po vojni, tivno vplivala na splošno življenjsko raven 12 letal’ Toliffo snega v Washing- °PrIvT® ,delovna Pogodba, ali pa je delo jasnem, da takšni dohodki vodilnih članov Zato ni čudno, da se prav ti krogi iden- v Avstriji, toda »napredovanje« na višjo tonu ne pomnijo zadnjih 22 let. ^žh V redu’ in teda^ bl ga morala upravnii odborov industrijskih družb me- tificirajo z Adenauerjevo in Erhardtovo raven mednarodnega kapitalizma bi avstrij- Uslužbenci so dobili še en prost t*tj ?a, obdržati v službi, ne pa mu izDla- čejo čudno luč na značaj toliko poudarje- gospodarsko in politično linijo. skim milijonarjem utrdilo njihov položaj, dan. Tudi v New Yorku je hud tako ogromne odpravnine neea snrialneea tržneea eosDodarstva? Prof. Hallstein, eden izmet' • »*•■ ’ — - - ' -- - izmed najožjih In za to gre. Slavko Fras mraz in so zaprli nad 1000 šol. LANI OBILNA LETINA TUDI V SLOVENIJI Dosegli smo doslej največji pridelek pšenice, koruze in krompirja, slabši pa je bil pridelek oljne repice, fižola in jabolk - Zakaj kljub dobri letini visoke cene živine in mesa Spričo lanske rekordne letine je naša državna statistična služba ponovno preverila podatke o višini lanskega pridelka In zdaj objavlja rezultate za zgodne in pozne pridelke, ki potrjujejo, da smo lani dosegli na tem področju izredne uspehe. O letini v državnem merilu smo že poročali, zdaj pa so nam na razpolago Se podatki za Slovenijo. Tudi naša republika se lani ni slabo odrezala, saj pridelek v vseh glavnih kulturah presega najboljše povojne rezultate. Skupaj smo lani v Sloveniji pridelali 89.700 ton pšenice, to je več kakor v katerem koli letu po vojni. Nasproti prejšnjemu letu je bil celoten pridelek za 27 % večji, nasproti desetletnemu povprečju pa celo za 47 %. Povprečni hektarski donos se je povzpel do 15,3 met. stota na hektar. Nekoliko večji hektarski donos kakor lani smo zaznamovali le v izredno ugodnem letu 1949, ko smo pridelali na hektar 17,6 met. stota pšenice, vendar smo v tem letu zaradi precej manjše požete površine pridelali manj pšenice kakor lani. Zlasti lep uspeh so lani zaznamovala državna kmetijska gospodarstva, ki so pri pšenici dosegla hektarski donos 23,2 met stota. Prav tako je bij na zadružnih posestvih pridelek višji kakor v povprečju, namreč 17,2 met. stota. Razmeroma visok je bil povprečni pridelek rži na hektar, namreč 12,7 met. stota, pri čemer smo prav tako zaostajali le za letom 1949, ječmena pa smo pridelali 14,4 met. stota in ovsa 13,1 met. stota na hektar. Visok lanski pridelek seveda ni zgolj posledica ugodnejših vremenskih razmer, ampak je v precejšnji meri rezultat sodobnih agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu. Pri tem je treba še upoštevati, da so se z žitom posejane površine zadnja leta precej povečale. Tako smo na primer do leta 1953 pridelovali v Sloveniji pšenico na površini 48.000 do 50.000 ha, lani pa smo jo poželi že na površini 59.000 ha. V pridelovanju koruze se Slovenija sicer ne more meriti z ravninskimi predeli naše države, vendar smo tudi v Sloveniji lani do- stota nasproti doslej največjemu donosu 16,1 met. stota v letu 1955. delali lani samo 13.800 ton jabolk, kar predstavlja četrtino povprečne letine. Za malenkost pod povprečjem je bil tudi vinogradniški pridelek. Da smo lani pridelali izredno mnogo krompirja, je znano, saj imajo naši kmetje nemalo težav pri vnovčenju krompirja in ga marsikje nimajo kam spraviti. Odkup je še otežkočen zaradi tega, ,v::.•; '•V*: Lani bi bilo sadja še več, da ni bilo majskega snega Kakor pri krušnem žitu tako lahko tudi pri koruzi ugotovimo, da je ta uspeh v veliki meri pripisati boljšemu semenu in drugim agrotehničnim ukrepom. Na površini, ki zadnja leta ni bistveno narasla, smo lani v Sloveniji pridelali 85.300 ton koruze, to je za 24 % več kakor prejšnje leto in za 42 % več kakor v desetletnem povprečju. Seveda tudi lani ni vse dobro obrodilo. Zaradi poznega mraza in snega v maju so precej trpele kulture oljne repice. Tako je bil pridelek oljne repice za 20 % ker je bila lani letina krompirja obilna tudi v drugih republikah, ki so se prejšnja leta oskrbovale iz Slovenije. Kako izredno bogata je bila lani letina krompirja, lahko spoznamo tudi po hektarskem donosu, ki je dosegel v povprečju kar 165 met. stotov na ha, kar pomeni, da smo močno presegli doslej najboljša leta. Hkrati moramo zabeležiti, da se je zadnja leta s krompirjem posejana površina stalno dvigala in je lani dosegla 59.000 ha nasproti 45.000 ha v letu 1952. Tako smo na tej povečani površini ob rekordnem hektarskem donosu pridelali kar 975.000 ton krompirja, to je za 94 % ali skoraj še enkrat več kakor v povprečja prejšnjih deset let in tudi za 41 % več kakor v letu 1956. Naj v tej zvezi še pripomnimo, da je bil že vsa povojna leta pridelek krompirja večji kakor pred vojno. Leta 1939 je znašal komaj 253.000 ton, tako da je "bil lanski pridelek skoraj štirikrat večji kakor v letu 1939. • Ob tako ugodni letini se seveda marsikdo vprašuje, zakaj se živila niso pocenila. To, kar nas moti, so predvsem visoke cene živine in mesa, kajti poljski pridelki so cenejši kakor pred letom (krompir, čebula, zelje), razen fižola, ki je slabše obrodil, zlasti pa se je pocenila koruza. Glede živine pa lahko le ugotovimo, da je vselej najcenejša po slabi letini krme, ko morajo kmetje odprodati tisto živino, ki je ne morejo prekrmiti čez zimo. Po lanski dobri letini krme pa skušajo čim-več prirediti. Tako bomo večjo ponudbo živine občutili šele med letom, medtem ko pocenitev prašičev napovedujejo že v bližnji bodočnosti. F. S. GOSPODARSKE vesti najbolj pa je zaradi poznega mra- segli največji povprečni hektarsto„^.trpela, sadna letina, saj smo po donos koruze, namreč 19,7 met. ugotovitvah statistične službe pri- Delovni čas gradbincev prilagojen njihovim delovnim pogojem Po novem zakonu o delovnih razmerjih je mogoče v gradbeništvu med sezono podaljšati redni delovni čas na deset ur, zato pa mora biti pozimi skrajšan C Tudi Avstrijci iščejo nafto na njem, da gre zgolj za prehodni zastoj, področju Mure. Ozemlje okrog trome- kažejo najnovejši podatki o gospodarje med Jugoslavijo, Avstrijo in Ma- skem razvoju v Združenih državah džarsko, na desnem bregu Mure, se Amerike nadaljnje občuteno nazado-čedalje bolj razvila kot naftonosno vanje. Indeks industrijske proizvodnje maniSl knlrnr nroiSnio letn Turli Področje. Nekaj let pred vojno so naj- je po petmesečnem nazadovanju v manjši KaKor prejšnje leto. Tudi prej Madžarl odkrili nedaleč od naše januarju popustil na 133 (povprečje lizola smo pridelali za 10 yo manj, državne meje nafto ln razvili njeno 1947/49 » 100) in je bila proizvodnja v pridobivanje. Po Vojni smo odkrili tem mesecu za 9 °'o nižja kakor v lan-naftonosno področje v Lendavi in pred skem Januarju. Najmočnejše Je naza-leti tudi zahodno od Lendave nov dovanje v železarstvu ln avtomobilski naftni revir pri Filovcih. Zdaj pa vse industriji. Proizvodnla Jekla je že lani kaže, da bodo začeli pridobivati nafto popustila od 115 milijonov ton v prejš-tudi na bližnjem avstrijskem področju njem letu na 113 milijonov ton. Zdaj severno od Mure. V tem delu avstrij- se giblje na višini 1,5 milijona ton te-ske Štajerske so pri Petersdorfu že densko, kar bi ustrezalo letni proiz-pred dvema letoma poskusno vrtali ni- vodnji komaj 78 milijonov ton. Po po-zozemski interesenti, da bi ugotovili, datkih sindikata kovinarjev je zdaj v ali je v globini nafta. Lani pa Je neko železarstvu 125.000 delavcev brez posla, avstrijsko podjetje na širšem področ- Proizvodnja avtomobilov, ki le lani in ju navrtalo okrog 1600 plitkih vrtin. Po predlanskim zaostajala za letom 1955, rezultatih teh vrtanj je velika verjet- se je konec leta občutno zmanjšala, nost, da bodo v večji globini naleteli čeprav so spričo uvedbe novih mode-na nafto. Zato bodo letos začeli glo- lov pričakovali izboljšanje. V januarju boko vrtati, da ugotove možnosti ren- so morale tovarne nadalje omejiti obra^ tabllnega pridobivanja nafte. ' ‘ ................... • V treh letih se je proizvodnja električne energije v Bosni potrojila. Elektrarne v Bosni ln Hercegovini so 2e nekaj let se ukvarjamo z vpra- ki ga je Zvezna ljudska skupščina šanjem, kako urediti delovni čas v sprejela v decembru, omogoča zdaj gradbeništvu, da bo ustrezal tako ko- gradbenim podjetjem, da vprašanje ristim delavcev, kakor tudi načelom podaljšanega delovnega časa rešijo v gije kakor pred vojno vse leto. Po racionalne organizacije dela. Znana lastni pristojnosti. Po tem zakonu ima- tovanje in so izdelale le 489.000 avtomobilov nasproti 641.000 v lanskem januarju, torej za 23,7 % manj. Na področju Detroita, kjer je največ avtomobilskih ' ... dale v decembru več električne enei- elle kakor nrpd volno vsp letn Po brezposelnih delavcev. Hudo prizadeta ___________________________________________________________________________________ vključim četrtega agregata hidro- ‘udi Industrija avtomobilskih gum. Je slika na naših gradbiščih v poletni jo namreč možnost podaljšati s svo- elektrarne Jablanice je mesečna pro- m™< n lepenka, šolski zvezki, volna. sV)ia, lan, sintetična prediva, umetna prc-naravna svila, kokoni, vse vr»*” tjc»* tkanine lz sintetičnih lz umatne svile, tkani.— —. aCu--svlle, usnje za podplate, 8ornJ,®. vrs*e usnje, gornje tanko usnje, _v»5» us' prediv, t* vne i- *Z„,enfe dela na privatnih stavbah. Pri taki ureditvi bodo gradbena podjetja lahko bolje Izkoristila dobo gradbene sezone, seveda pa bodo morala poskrbeti, da bodo delavci ob podaljšanem delov promet. O zvišanju cen mora industrijsko podjetje predložiti obširno dokumentacijo. Ta dokumentacija obsega najprej obračunsko kalkulacijo proizvodov nem času v opoldanskem odmoru do- za prejšnjo leto, za minulo obdobje v bili ceneno ln Izdatno hrano. nlcl. Kot dokumentacijo s predpisanim obvestilom so trgovinska podjetja ki se ukvarjajo s prometom na debelo, dolžna poslati podatke o kupni ln prodajni ceni ter pogojih nakupa ln pro- tekočem letu ln kalkulacijo na kateri daje v prejšnjem letu ln v minulem , nlrji, umetne plošče (lesonit), parket, , ' „--- — ■ / — —... —--- j»...-M.«*... imtavua "Jvun, ivunuut, » Iz črne pločevine, embalaža lz bele diva, bombažne tkanine, volnene pločevine, aluminijasta embalaža, žar- nlne, lanene tkanine konoplJeI"rfli;en. nlce, radio aparati, termični aparati, nlne, tkanine lz colulornlh vi ,ne hladilniki, ostali aparati za gospodinj- 41—*— «- —»/itv. i* ..„e stvo (sesalci prahu, likalniki itd.) flr-než, laneno olje, smola in vosek, terpentin, loj, tehnične maščobe, ricinovo olje, oljne barve, laki. milo vseh vrst, ostala sredstva za tornnle. različne vrste gradbenega rr§hkega lesa listavcev, gradbeni les Iglavcev (samo za trgovinska podjetja, ki se ukvarjajo s prometom na debeloi, rezan gradbeni les trdih listavcev, vezane plošče, fur- usnjc, gornje tanKO umu'- u podlog, svinjske predelane ko s„dn® njena obutev, gumijasta obutev, ?atl-i, izdelki lz kakaa, rit)!1 Je, jedilno olje, mesni Izdelki.^ mezga, delki,hlodi listavcev za celu Iglavcev za žaganje, jamski ie ■ položni les ter tanlnskl hrastov stanjev les. Uspešno in vztrajno naprej Ob 19. februarju — občinskem prazniku Črnomlja • • Velike in častne so naloge, ki pripadajo prvemu slovenskemu parlamentu. Slovenskemu Narodnoosvobodilnemu odboru! Graditi narodno oblast in slovensko državnost v okviru federativne Jugoslavije — to pomeni, tovariši in tovarišice, vršiti tisto veliko zgodovinsko misijo v slovenskem narodu, ki na žalost ni bila doslej naložena še nobenemu slovenskemu pokolenju pred nami. Izvršimo jo uspešno in častno — mi!« aria besedami je 19. febru- vini, prometu in gostinstvu sko-liid .;944 zaključil pokojni Boris raj 2500. V zadnjih dveh letih se nju referat na I. zaseda- je povečala vrednost celokupne let io iL- -,v Črnomlju. Štirinajst proizvodnje v občini za skoraj (■j l min'l° °b tistih slavnih dni, 760 milijonov dinarjev in je zna-Polnia l?rv’ slovenski parlament šala konec leta 195*7 že milijardo linrui tem0lje načrtni graditvi in 919 milijonov dinarjev. Med-*stce oblasti. . štirinajst let je kaj tem ko je imela občina leta 1955 . kratka malo manj kot 625 milijonov din ali kx živlieniu naroda, države narodnega dohodka, 'ga je bilo - čine. Ko letos občani Or- lani 679 milijonov din. Črnomelj že petič proslavljajo je s tem sicer še zmeraj pod “brač kot sv°i Praznik, je okrajnim povprečjem (60.500 din cun njihovega medvojnega na prebivalca) in močno pod re- f°Wlja jn ?ov°inega dela hkrati uspešen publiškim povprečjem (občinskih .pasten " — lajejo leta 1941 začeto pot, vprečja v LRS). Vedeti pa je tre- daikn fn- Nadaljevali so in na- 52.833 din proti 124.000 din po-Poln ;°. leta 1941 začeto Pot. vprečja v LRŠ). Vedeti pa je tre-r>aDredtezav in naP°rov' Pa tudi ba, da je večina podjetij zrasla voja in vsestranskega raz- iz skromnih razmer ali iz prejš- I njih obrtniških delavnic. Šele e naštevanje suhih številk iz zadnja leta lahko govorimo o nji-da ie stva nas hitro prepriča, hovi utrditvi in vse kaže, da bodo Uk n r bako- Medtem ko je bilo poslej dajala skupnosti precej IM,,*! •. v°jno v Beli krajini 86 več, kot so to mogla doslej. Tako sanJ ]skih delavcev, jih je zdaj BELSAD, ki zdaj dobro napre-, istem času plačalo eno kmečko duje, s čevljarno »Planino«, s1 gospodarstvo v občini 47.000 din pletiljstvom »Belokranjka« in z . davkov povprečno. Na v industri-več drugimi manjšimi podjetji. I ji zaposlenega delavca je v tem Letos. ■ Prvikrat študentski festival v Pomurju sartio 1200, je s tovarno BELT, z rudnikom že v Kanižarici, ki je ob težavnih, črnomeljski občini . _ ......... s'eni’hmedtem ko ie vseb zaP°- nespremenjenih pogojih dela znat-n v industriji, obrti, trgo- no povečal proizvodnjo, s tovarno 0d vszpOMod Majhen, a pomemben obrat Pomurska javnost je ugodno ocenila prizadevanje Kluba prekmurskih akademikov in Prleškega študentskega kluba, ki sta se odločila, da bosta letos priredila največjo kulturno-prosvetno manifestacijo v pokrajini: Prvi študentski festival. V času med 12. in 20. aprilom bodo v M. Soboti, Ljutomeru in morda še v nekaterih večjih središčih nastopile osrednje študentske kulturne skupine, ki so si pridobile ugled že tudi v tujini:. Akademska folklorno-plesna skupina »France Marolt« z »Večerom jugoslovanskih ljudskih plesov«, Akademski plesni orkester s koncertom plesne in zabavne glasbe, moški pevski zbor študentov »Vinko Vodopivec« s koncertom »Pesem ne pozna meja«, slušatelji Akademije za igralsko umetnost bodo uprizorili Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«, dramska skupina KPA bo uprizorila ameriško igro »Mojster za dež«, a člani obeh klubov — prirediteljev bodo nastopili na samostojni glasbeno-literarni prireditvi. Razen tega imajo študentje v programu tudi vej športnih srečanj z domačimi športnimi klubi. Oba kluba bosta priredila tudi več predavanj o aktualnih temah Črnomelj, največja belokranj- obdobju prišlo 127.500 din pro- dars^^^^ače^om^festt^ala ska občina,, se je v zadnjih letih metnega davka in 288.000 din do- na bite ^zdala brošuro vkateri vsestransko razvijal. V industrijo bička. v £a ala bFoSuro> v, katef* je bilo vloženih 625 milijonov di- Maniši naDredek ie Hnseuln k i? p? h osedan:,e dejanje 'rip,, h v tnvarnn dpi T , Manjši napredek je doseglo obeh klubov, njum uspehi in Negospodarsldh inveludj (za vo- kmetlistvo; iePrav živi 72 odstot- stremljenja, mladi prekmurski li- iNegospoaarsKin investicij (za vo kov prebivalcev od zemlje, dajejo terati pa bodo v niej objavili dovod, stanovanja, šole in dijaški le 36 odstotkoy narodnega do- tudi svoj?a najboljša dela 637 milBonov zSa komunalne no ' h°dka V občini' Tu čaka obeino Gostovanje vodilnih študent-637tmilijonov:iza komunalne po-| največ dela. Poraba umetnih skih kulturno-umetniških ansamb- rt gnojil se je zadnJa leta obeutno lov iz Ljubljane je že zagotovlje- uiK-acno- re- zadrug? izboljšujejo no, v obeh klubih pa pričakuje- zacije, kajti izvedba tako obsežne in kakovostne kulturno-pro-svetne manifestacije bo prav gotovo povezana tudi z dokajšnjimi stroški, ki pa jih kluba sama ne bosta zmogla. —jz— Prosvetni dom v Črnomlju, v katerem je bilo prvo zasedanje SNOS. Dom so obnovili za desetletnico zasedanja 1 .organizacij od ustanovitve, posebno 4rebe.. (razšWtev mesto na razstavi pa bo imelo njihovo omrežja, pota, elektrifikacijo, re- nnvečala sedanje življenje in delo. V maribor- gulaciio mesta in Dod 1 22 in nnl l a’, uu, v ouen Kiuoia pa pncakuje- skem okraju je .sedaj 130 pionirskih mjHjona Proračun občine ie i? sv1 f^u ne bl nihče opazil tnimo , gih društvih, kot Svobodah, gasilskih, bilo izdanih za Drosveto 66 mili-1^ i • i edstvi ‘'Udi lokalni činitelji, p0«leni epvcif.v* ,kl bi bi,i v ,nie“ planinskih in ostalih, ki imajo pionir- -jonov ^;n za 7firoV«?tvn in cnrini s*are nava<^e v obdelavi in na- predvsem še gospodarske organi-Vs» ^ “rebivalcem Proseniakovcev in ske sekcije. ' P- JUIluv um, za zuvavsivo m SOClal- *— —------* ___* te??-01,Toiek0o\Cra.:mki,gaP:TfadStSS: 1 °i^os“,nlv ll nej?e P?dalke P3 P.rav tak? na' P^>P^ moralno in s finančnimi krarn n« K; n:i,Xp :i Zadruga v »drugem planu« Reorganizacija trgovskega omrežja v tem smislu, da so izločili trgovine s potrošnim blagom iz kmetijskih zadrug, je tudi pri Gradu na Goričkem prinesla dokajšnje spremembe, ki pa niso nič kaj •ugodno odjeknile med zadružniki. Zakaj? Občinski ljudski odbor je namreč dovolil svojemu trgovskemu podjetju, da prevzema od kmetovalcev jajca za kmetijske zadruge. Po Goričkem je namreč navada, aa kmetje za prodana jajca kupijo takoj v trgovini najnujnejše potrebščine za kuhinjo in gospodinjstvo. Domala naturalna zamenjava dobrin! Trgovsko podjetje pa dano pooblastilo za zbiranje jajc svojevoljno uveljavlja v škodo kmetijskih zadrug, ki so kljub reorganizaciji trgovskega omrežja še zmeraj poklicane, da opravljajo odkupne posle, posredujejo odkupljene življenjske potrebščine po najkrajši poti potrošnikom na tržišče in vračajo pri odkupu pridobljeni dobiček spet nazaj v kmetijstvo. Toda pri Gradu si tolmačijo to zadružno trgovino drugače: trgovsko podjetje diktifa kmetijskim zadrugam, kolikšen odstotek marže pri odkupu jajc pripada njemu (zadruge dobijo od podjetja samo 50 para marže od kosa) in celo zahteva delež od marže pri jajcih, ki so jih kmetijske zadruge zbarle in odkupile, čeprav bi moralo biti povsem drugače: da bi se kmetijske zadruge pogodbeno dogovorile z občinskim trgovskim podjetjem za primeren odstotek marže za opravljeno uslugo — zbiranje jajc v trgovskih poslovalnicah. Dogovorjeni delež trgovskega podjetja pri marži pa naj bi bil ustrezen opravljeni storitvi, ki je prav Vs« trm *• *cem Prosenjakovcev m p0&ieh* ?nsHe občine pa ta obrat mnogo '^va'ri ie ,0 zaposlejiih žensk &a»£‘ °, v nJem dva in pol milijona di- h.JJev dobička. Tudi ljudskemu odboru . . .... Ver dohodkovyza preživljanje! tl ’*VV 1 T,',??5« obrat dohodek. Veliko pa po-i, Undem, ki domt na nimajo dovolj dela it jo0 ?tevilu zaposlenih in po dohodkih Čl!? uica T Prosenjakovcih največji v at T vse) obisini, industrijskih da h; oh ?*■ „Zat0 1> Posvečajo vso skrb, tn„ »rasla se v večji obrat. V kratkem i' ,»^rleni^ni!mog*J‘vo8t povečali, da jjtuposhla 20 novih žena. V načrtu nadaljnjo razširitev. P. pot dobra udeležba hj^bavstveno-prosvetni tečaji, ki Jih “il| "j*0, prireja organizacija RK, so obj-v *adnja leta skoraj povsod slabo «om, ®}- Letos pa ie v Stražišču popol-drugače in kar prijetno je po-loliii • .*° sc vsakikrat popolnoma na- ^iak i^n^Ca v osn°vni šoli >Lucijan le 3 V Izmed 38 prijavljenih manjkajo Vžrokft ° 4 *n ^ 12 °Prav^Uiv‘b !°lika°V- ,^n ^aj i® pritegnilo v tečaj itneli . mladih »šolark«? Kaže, da sta in Gor organizaciji RK Stražišče v*bih Ja Sava srečni roki, ko sta po-lnre pV tečaj tudi mlade žene in ma-fehko KSI!lca j® na®reč ta, da Človeka lahko t b • zan*rrla tisto znanje, ki ga Seminarji za izboljšanje gospodarjenja j času izdalo skoraj 52 milijonov I dinarjev. Stroški državne uprave ouuKovno zaruzenje KineujsKiu __ i.„v ,„,.... gospodarstev za severovzhodno Slo- s0 znašali v teh letih 53 milijo- venijo s sedežem v Mariboru je pri- nov. Medtem ko odpade na ene- pravilo za ta teden -seminar, na kate- ga prebivalca v občini za zadnia rem bodo poučili zastopnike kmetij- f ^uivaica v ODCim za zaanja skih gospodarstev o stvareh, ki jih je ’ *efa 79.750 din investicij, je V treba upoštevati pri sestavljanju pro-;_____________________ izvodnega načrta. Na seminarju bodo 1 posvetili veliko skrb tudi uvajanju na- | grajevanja po enoti proizvoda oziroma ; storilnosti, kar naj bi delovni kolektivi.: kmetijskih gospodarstev upoštevali že ob sestavljanju proizvodnega' tiačrta. Seminarju v Mariboru bodo: sledili še v devetih krajih maribor- nl žbor^ konrske zadružne ‘ nnslovne Skeffedav^UTeC°Strokovno zdrmfen-lp ' zveze nad 50 delegatov kmetijskih za-kmetijskih gospodarstev v Mariboru i d™g pSro™jfpredsId^ZPZ^van končalo seminar za uslužbence kme- Kn^z razgrnil pLtrokme tl iško n^l SO , , , . . činu življenja na vasi močna ovi- i no srbstvo skoraj 75 milijonov, ra za hitrejši napredek. Vprašanje socialno_ zavarovanje pa je v tem Ubdp]avP stelinikov ie še zmerai Pripravljeni načrti za napredek kmetijstva V soboto se Je zbralo na letni obč- ki imajo oprav* s finančnim poslovanjem. Na njem i obalne‘mUpodWeiu^oDr‘skeea“ okrala” proučili predvsem delitev dohodka k?ertakoPri^ in druga finančna vprašanja, ki nekaterim povzročajo težave. P. Pištola ni za igro V nedeljo popoldne so se v garderobi prosvetnega doma KUD Stari trg *KQ ♦ I- uiuju iiatu kiiuujv, . v, Pte^vate?/i Psoakdobro 'izbfani^* ^ *Udi igFaU °tr°Cl S plštol°* K* J* lmel v predavQV 1®* ^a se javno zahvalimo vsem roRi pištolo in jo po nesroči sprožil. hitoovki so s tako velikim ra-1 Strel je zadel 12-letnega Jožeta Spe-i^čcuSS-uP^f1'. povabilo in v tako harnika v trebuh. Takoj so ga prepe-PudaiaJ° *v°Ja kval.te.no Ijjau v bolnlšnlco v Slovenj Gradec. . < Razstava pionirskih organizacij PrinL JJ°nirski knjižnici v Mariboru stavn „b®jo okrajno pionirsko raz-?rSan.,„p.offastltev 15-letnice pionirskih br«ar a ? Odprli Jo bodo 20. fe-stsva v, bo odprta do 2. marca. Raz-00 prikazala razvoj pionirskih kjer tako dobra zemlja še vedno premalo daje. Za obnovo in napredek kmetijstva je ZPZ v minulih mesecih sestavila celo vrsto načrtov in predlogov, ki štejejo v petletni perspektivni načrt razvoja kmetijstva ob slovenski obali. Za obnovo vinogradništva in sadjarstva ter razširitev vrtninarstva pa so Izdelani že tudi podrobnejši elaborati. Na zboru so v razpravi med 'obdelave steljnikov je še zmeraj odprto vprašanje občine in Bele krajine. Vendar pa samo suhe številke ne povedo vsega. V organih delavskega in družbenega upravljanja dela zdaj v občini že nad 700 ljudi. Njihov delež v preobra-ževanju delovnega človeka ni majhen. Napori organizacij, društev, šol, prosvetnega in zdravstvenega prosvetljevanja, splošen napredek v razgledanosti belo-! kranjskega človeka — vse to je treba prišteti, če naštevamo zna- 1 čilnosti dosedanjega razvoja v občini. Kot povsod je tudi v Črnomlju tako, da je željft za še hitrejšim razvojem in nadaljnjim' napredkom veliko več kot pa trenutnih možnosti, da bi zgradili in naredili vse hkrati. Vendar pa je tudi to, kar je že bilo narejenega po osvoboditvi v Beli krajini, tako Naročite Ljudsko pravico, da boste 15. marca udeleženi pri žrebanju nagrad gotovo manj vredna kot nadaljnje storitve zadrup (skladiSčenje, prevozi itd.) na poti jajc do tržišč in potrošniških središč. Naposled pa ie menda odveč dokazovati, da je dooiček od odkupa jajc še prav koristno naložen; če najde pot v zadružne sklade *— v tiste organizacije, ki so poklicane, da se v svojem okolišu zavzemajo za napredek kokoš-iereje, selekcijo perutnine, uvajanje kokoši priznanih pasem z veliko nes-nostjo itd., kar pa graški primer izključuje v dokajšnji meri in ga bo zategadelj treba tudi odpraviti v korist zadružništva v tem gospodarskem okolišu, -pj V __________ drugim podrobneje razpravljali tudi o I pomembno in veliko, da se pre-odkupu. Kmetijske zadruge bodo že j bivalci lahko «? Donosom n7rpin do konca februarja v glavnem sklenile ™ SSfl? odkupne pogodbe, pri čemer niso ve- nazal* Doseženi uspehi pa hkrati i zane na določenega ocjkupovalca. (2) sami kažejo pot naprej. IzPRED SODISCA Uboj v silobranu avgusta 1957 je bil v Gradi- P-Cfd čahom \KuhcntoMi& ?,^Ma«b°ru tragično ubit delavec Vbojen?^ Clekovlč. Nekaj dni pred t ^ajem * Prišlo med njim ln poljskim Lepe Kmetijskega gospodarstva v «*va] ,r?lu do hudega spora. Poljski Jalta r., ?n Domadenik Je namreč ob-5? mu,, ovlfia tatvine paradižnikov rt^oviK1 kmetijskega gospodarstva. ?j>rstv» , 80 klicali v pisarno gospo-?{|tkl . tatvino odločno ranlkal. » tls,f? Sa silovito razburjali. Ko se dne Domadenik vračal v ?bhoa» »vojega brata s službenega S>vtta' ga je pot zanesla mimo Cle-- blSe' Domadenik Je bil obo->strlm J debelo gorjačo t Izredno v* PaseF!z!lotn. razen tega pa Je Imel , močno bikovko. Med Cle-lr:Sh I/,ln, Domadenikom Je brez pra->®kovia ka nastal prepir. Pokojni JaSei , Pa je dobesedno pobesnel. 10rnattoJ?katl primerno orodje, da bi , Prosu^ napadel. Negova žena ga N tu ‘*a *n rotila naj miruje, vendar Je pomagalo, v navaru besno-»°U i?lrabu za sekiro ln z njo stekel ?,?veaia°maden‘ku. Oba brata sta se n hj.bsvarnostl ln se začela Cleko-?vlgn!r?° umikati. ,Le-ta pa Ju je z n le ^?...selclro dohitel. Domadenik rfoti 1 ogroženega, obrnil se Je a ialcovlču ln zamahnil proti nje-! lev0UValsko palico ter ga zabodel r”iiSkoan?r^r'° stran, pri čemer mu je ‘skovis ?* »rtno mišico ln Slavko » Us tak°J izkrvavel. JS je .“krožnem sodišču v Mariboru n °urae- n Domadenik zagovorjal s |°y0 Tudil je, da Je bilo nje- č?1 hanna Je ogroženo ln da nl mo-drugače odvrniti, kot da je gotovi®? »“bodel, sodišče je sicer t r Je 7,’ da J® bil v silobranu, ven-?*U, lfr!c.nll°' da je silobran preko-S>1 ^abl »darec s sekiro lahko pre-],®V« & Klenket Kurentovih zvoncev ima čar, kateremu se Je iežko upreti, Ce leta in leta poslušaš v pustnih dneh to zvo-lienje, če opazuješ skoraj obredni ples teh kosmatih demonov. ki rajajo na Ptujskem polju in se pripodijo tudi v Ptuj, potlej se človeka poloti nezadržna želja, da zdivja z njimi. Storil sem to ln čutil na lastni koži Kurentov kožuh; dve uri so ml udarjali zvonci ritem divjega plesa ln dve uri »em opazoval ptujsko življenje skozi Kurentovo masko, • • i, '°11 "u<*rec s seairo lanao pro- irvai0 drugače. Sodišče Je upo-J“h]e 7® bilo Domadenikovo živ- ?“rfr>niw°gr°ženo ln Je zato Do-Pora «a obsodilo le na 5 mesecev za- bilo v Marlbo- v®6 Sasu 3® &°rožem dentov' ki so jih povzročili ta Poljski čuvaji. Menimo, da ®en dogodek opozorilo vsem, Pravo Kurentovo opravo ml Je posodil fant lz okolice Ptuja. Ničesar nl manjkalo pošastna maska Je0bila na novo lakirana, puranova peresa popravljena od zadnjega kurentovanja, težka veriga z zvonci očiščena ln na ježevki Je bila ovita nova Ježeva koža. Ko sem si zavil noge z Juto, oblekel kožuh ln se opel z verigo ter poveznil težko usnjeno masko na glavo, sem' na zunaj bil Kurent. V notranjosti pa ml Je bilo prvi hip žal. Kaj pomaga oprava, če ne ve« kaj storiti. Usnjena maska stiska, pričenja te kuhati vročina pod kožuhom čeprav še nisi storil koraka. No, ker sem bil odločen, sem se hotel zakaditi skozi vrata. Tedaj ml je dai fant, ki mi Je posodil masko, zadnji nasvet. »Ne naprej skozi vrata!« je zaklical. »Kurent prihaja >^n°b°rojrt?v;^orTeUbli’ž" njo *dle. D{>madenlk, lahko hude po- Kurentl plešejo po Mark6vclh zmerom ritenski, samo ritenski! Zvonci morajo zmerom zvoniti. Rokuj se z otroci, s starci ln lepimi* dekleti... Ne pij vina — kri zavre pod kožuhom, če pije« vino..-.« Potlej je šlo vse samo od sebe. Na cesti človek nenadoma občuti, da ni več to on. Samogibno prihajajo vse tiste kretnje, kii povzročajo zvonenje; začenjaš dajati ritem zvoncem ln zvonci tebi. To gre vse hitreje ln hitreje, kri se kuha pod kožuhom ln tl poskakuje«, opletaš z nogami, omahuje« naprej, ko teče« ln četudi nisi bii nikoli Kurent, dobi« vsaj delno tisti značilen Kurentov hod... PLES V BRIVNICI IN PRVI ROBEC \ ' Nihče te ne pozna, zato v opravi Kurenta zgubiš svoj Jaz. Ostane samo neka divja, prvobitna želja skakat^ ln ropotati, dajati roko ljudem ln Jim želeti srečo v prihajajoči pomladi. Nenehoma se gibati .. To hoče«, nevajeno telo pa tega ne zmore... Moj prvi oblek je veljal brivnici. Mahoma, ko sem se prikazal na vratih, sta vajenka ln pomočnica ■ krikom zbežali. Namiljeni gostje so se prav tako prestrašeno ozirali, kaj se bo zgodilo. V brivnici sem se oddahnil ln snel masko. Res, pod usnjeno masko krt skoraj zavre in telo omaga ... V dobri veri, da na Slovenskem trgu pleše pravi Kurent, so v gledališču prenehali vaditi. Vsi igralci. ki vadijo komedijo »Sedem let Včeraj tudi sneg ni mogel zaustaviti prešernega pust«. »Partizan« Narodni dom v Ljubljani je popoldne priredil pustno ma- škerado za cicibane. V večernih urah pa so cicibane zamenjali starejši. Iz prenekatere gostilnice ali večjega gostilniškega obrata je bilo slišati prešeren smeh razigranih »kurentov«. ijiii--:iimiiT-,,luni|[i‘-*'luis'i-",iii[iil''"‘iiijii"''l'tiintl’"«'i»uiI'’''iiiiirii-'(ri lup . zneje se Je iz tega praktičnega namena razvlL poseben običaj zbiranja robcev:} čim več Jih ima Kurent navezanih na verigi, tem bolj imeniten je. Doumel sem menda tudi to, čemu prihaja Kurent skozi skomin«, tri jo režira Juro Kislin-ger iz Celja, so prišli pred gledališče. Ptujčani so mi mahali, naj vsaka vrata ritensfci' T« 3e pridem bliže, da bi pokazali gostom to ptujsko »znamenitost«. Ko sem se zagnal tja. Je mahoma že običaj, vendar Ima enako kot robci praktično ozadje. Vse perje in okrasje na maski strči naprej zmanjkalo igralk ln našel sem pra- ^ bi ga lahko polomil, če bi silil skozi vrata z glavo naprej. zen oder ter ga za trenutek Izrabil v folklorni namen ter se naplesal do mile volje. Pri odhodu sem dobil prvi robček. Kurentovanje je strahoten telesni napor. V dveh urah sem shujšal za dva kilograma. Vse ml- Svoj nenavadni obhod po me- 5lČ6vrJe ^ nevajenga človeka še stu sem nadaljeval čez Trg mla- ve* dlU' Občudovati je treba fante dinskih brigad. Tam sem opazil na tz Markovec, ki oblečejo kožuh na pločniku neznanca v dežnem pla- pustno nedeljo in so v njem ne-šču, kt se je na vso moč ukvarjal Pretrgano do torka. Razumljivo je, s fotoaparatom v primerni razdalji. da nekaterl umr<> “ Penico. .. Pod masko sem se moral smejati DlvJi rttem »voncev spravi človeka pomisleku, da bi to bil kakšen kolega' ... Rokoval sem se z mnogimi ljudmi na cesti. Le redki so skoraj v ekstazo, tako da nl več gospodar telesa in nima več občutka, kaj zmore. Lahko pa se pod- pokazall, da jim Je kurentovanje tlda: nlkakor bift Kurent, neumnost. Zmrdovalo se je samo OBDRŽIMO KURENTOVANJE V CISTI OBLIKI nekaj domišljavih gospodičen in uglajenih meščanov. Vsi drugi so me sprejemali prisrčno in z veseljem. Starci ln otroci, kmečka de-\ Običaj Kurenta se je v Ptuju kleta ln meščani. Spoznal sem, da pričel izprijatl. Pravih Kurentov Je je običaj kurentovanja Ptujčanom maio, ali nič, po cestah pa ddivjajo pri srcu in so nanj ponosni.. negodni otroci, oblečeni v maske, ki niti zdaleč no spominjajo na prvotno osebo Kurenta. Mnogi tujci, ki sl žele videti v Ptuju kurentovanje, so razočaranji Bilo bi morda prav, da prevzame telovad- NI LAHKO BITI KURENT Dve url sem bil Kurent. Cesto sem že pisal o njih ln vendar nikoli nisem tako dojel njihovega no društvo »Partizan« ali »Svobo-obstoja ln početja kot to pot, ko da* v Ptuju kurentovanje pod svo-sem se prelevil v njihovo kožo. je okrilje, v čisti oblika, in v oirigi-Začelo se ml Je svitati, čemu zbi- nalnih opravah. Zato, da kosmati rajo robce. Zelo preprosta reč: rob- demon ne bo zatonil v pozabo se-ce potrebujejo, da si obrišejo pot daj, ko se Je že toliko vekov ob-z obraza, ki ga Je na pretek. Po- držal, -mr ® s Z Z I * \ SREDA, 19. FEBRUARJA 1958 TELESNA KULTURA ) ---------------------------- VELEMOJSTER IN SEKUNDANT O MEDCONSKEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU V PORTOROŽU Gligorič na turnirju kandidatov? Zaradi neugodnih propozicij za Ruse ima naš državni prvak precej upov za uvrstitev Ljubljana, 18. februarja. — Vso jugoslovansko — ne le slovensko - šahovsko javnost je presenetila vest, da je naš državni prvak, velemojster Svetozar Gligorič, izbral za svojega sekundanta na med-conskem šahovskem turnirju v Portorožu prav slovenskega mednarodnega mojstra, Stojana Puca. Pri tem moram opozoriti da velemojster ni upošteval teoretičnega znanja Nikole Karaklajiča niti številnih mednarodnih izkušenj velemojstrov Ivkova, Trifunoviča in Pirca ter borbenosti mlajših mojstrov, kot so Milič, Sokolov, Dju-raševič, Janoševič itd. Zakaj je Gligorič izbral prav Puca? Naj pove sam: »Dobra prijatelja sva že od Turnirja osvoboditve leta 1946 v Ljubljani, požrtvovalen je in ima neprecenljivo bogastvo nepričakovanih, toda včasih rešilnih idej.-« »Vaši upi za morebitni plasma na Turnir kandidatov?-« # »Tu moram vašim bralcem marsikaj pojasniti. Predvsem so Rusi zelo handicapirani. Na medconskem turnirju bodo nastopili le štirje, čeprav je bilo njihovo državno prvenstvo - conski turnir - najmočnejše (udeležilo se ga je 11 velemojstrov, na vseh ostalih conskih turnirjih pa jih je sodelovalo 13!). V kolikor se vsi štirje uvrstijo na, najboljša mesta, za kar bi bile stvarne; možnosti, bosta dva odpadla na račun igralcev iz drugih držav, pa čeprav se j bodo le-ti slabše plasirali. To se pravi, da bo na turnirju kandidatov, ki bo j imel sedem udeležencev, sodelovalo pet igralcev z medconskega turnirja,; vendar verjetno ne najboljših, Keres i in premaganec iz dvoboja Smislov : Botvinik«. »To pomeni, da imate precej upov za uvrstitev na Turnir kandidatov?« % »Računam, da bosta prvi mesti na medconskem turnirju osvojila dva iz trojice Talj, Petrosjan, Bronstein, nujno bi bilo tudi. da zaradi propozicij pride naprej eden izmed naju -Matanovič ali jaz — za nadaljnji mesti pa se bosta borila predvsem Szabo in Reshewski, v kolikor bo‘slednji prišel, če ne pa pridejo v poštev Olaf-son, Larsen ali Donner in Pachman.« »Kaj pa mladi Američan Bobby Fisher?« • »Nisem še igral z njim, vendar je medconski turnir tako močan, da sam talent ne pomeni skoraj nič. drugače pa Bobby izkušenj nima.« »Vi ste dali idejo, naj bi udeleženci medconskega turnirja igrali tudi simultanke, predvsem po novem načinu, z brigadirji avtoceste. Gotovo ste pre- Gligorič na simultanki v Domžalah Avstrijski, bolgarski in ameriški smučarji na Pohorju Maribor, 18. febr. Nenadoma zapadli jejo ndeležbo eelotne jugoslovanske pridani, da bodo take prireditve uspele?« • »Na včerajšnjem sestanku družbenih organizacij LRS sem to predlagal. Pri igranju simultank pa sem mislil predvsem' na naše sekundante in ostale mojstre, ki bodo prišli v Portorož, kajti mi, udeleženci, ne bomo imeli časa na pretek. Skušali pa bomo kar v največjem številu sodelovati na ustnih časopisih, ki jih bosta prirejali Zveza »Partizan« Slovenije in Športna zvezd Slovenije. Zvedel sem tudi dobro novico, da Ij® Šahovska zveza Slovenije letos predvsem usmerila svojo dejavnost na avtocesto s prirejanjem simultank-, brzoturnirjev in srečanj .na večjem številu desk.« Intervju z Gligoričem ne bi bil po-polen, če ne bi povprašal še njegovega sekundanta, mojstra Stojana Puca. »Prav gotovo ste zadovoljni z Gli-goričevo Izbiro?« • »Vsekakor. Nisva le stara šprija-telja. Imava namreč tudi iste poglede na splošno in šahovsko življenje. Morda je bilo odločilno za Svetozarjevo odločitev tudi to, da sem mu na olim-ptadl v Dubrovniku rešil partijo proti Avstrijcu Behnlju, ki so zanjo vsi sodili, da je izgubljena. Po analizi, ki je trajala vso noč, sem našel fantastično idejo, ki pa je bila edino rešilna, tako da smo uspeli z Avstrijci remizirati, namesto da bi izgubili z 1,5:2,5. To povem le za primer.« Bosta z Gligoričem v Portorožu uspela? Njegov uspeh bo namreč hkrati v izredni konkurenci sekundantov tudi vaš uspeh! 0 »Morava. Za seboj bova imela množico simpatizerjev, kraj je prijeten za igranje, za .Gligo’ pa tudi srečen, saj se spomnite njegovega prvega mesta na lanskem festivalu - in mopeda zraven.« »Kaj pa Matanovič?« 0 »Fizično je slabši od Gligoriča in bo teže uspel, kajti medconski turnir bo med drugim tudi prelomnica v svetovni šahovski kvaliteti. Bo vsaj tako težak kot Turnir kandidatov, ki je dvokrožen in ima zanj vsak že naprej v grobem predviden načrt osvojenih točk, posebno pa še po prvem delu.« 0 Menda ni treba posebej omenjati, da 0 se željam našega državnega prvaka 0 in njegovega sekundanta pridružuje 0 vsa naša šahovska javnost, B. B. XIV. SAHOVSKO PRVENSTVO MARIBORA Mavrič ujel Ačka Maribor, 18. febr. V VIII. kolu šahovskega prvenstva Maribora je Mavriču s črnimi figurami uspelo odvzeti celo točko do sedaj nepremaganemu in na tabeli vodečemu Ačku. Vendar pa bo bržčas zasedel prvo mesto le Njegovan, ki ima sicer pol točke manj kot vodeča dvojica. Rezultati VIII. kola: Mikunda : inž. Mešiček 1:0, Kac : Valenčič 0:1, Kukovec i Njegovan prekinjeno v remi poziciji: Poš : Babič prekinjeno, *Ačko : Mavrič 0:1, prof. Igo : Mavrič remi. Stanje po VIII. kolu: Mavrič in AČko 6, Njegovan 5,5 (1), Mikuoda 5, Kukovec Mednarodni mojster Puc in velemojster Gligorič Neresnost Ljubitelji hokeja na Jesenicah*® v soboto zaman pričakovali go* » hokejsko reprezentanco Jtizrte av strije Ko se Avstrijci niso na stadion, je marsikdo izmed čakajočih pomislil na lanski dog dek, ko je prav to moštvo nena£ odpovedalo svoj prihod brez res ga, opravičljivega razloga. Lans dogodek se je v soboto P0"0?;*-,.-« dopoldne je tajnik HZJ tclefonic govoril z avstrijsko hokejsko te racijo. V razgovoru so mu sicer P vcdali, da Imajo težave s sesta moštva in verjetno ne bodo moB nastopiti z najboljšimi igralci, Y dar pa so obljubili, da bodo za goto Popoldne pa je prireditelj doma dobil telefonično obvestilo) so avstrijski hokejisti zamudili vlaki- » in da zaradi tega ne morejo nastopi • Po tem, ko Avstrijci lani niso n stopili, je bilo letošnje srečanjei n* kako nadomestilo za lansko. Zato bdi gostje tudi nosilci vseh svoj sti oškov za srečanje. To meče na nj hovo opravičilo v zadnjem trenutku bolj čudno luč. Jugoslovanska Hokejska tveza J zato včeraj s telegramom zahtevala Avstrijcev utemeljeno opravicuo > pojasnilo. Ce avstrijska hokejska ra racija svojega postopka ne bo nios opravičiti, se bo HZJ pritožila na .et ropsko hokejsko federacijo, ker je že drugič, da Avstrijci ne izpolnJol L svojih mednarodnih obveznosti P?® Jugoslaviji. M. z- Gligorič v Domžalah Domžale, 18. febr. — Včeraj Je »j hovski velemojster Svetozar GUB® .. odigral simultanko proti 31 opm*"' skim šahistom in dobil 25 partij, s P se jih je končalo neodločeno. Zmaga in »poraz« alpskih dežel (Od našega stalnega dopisnika) i Badgastein. Dunaj, februarja Med moškimi' so se ponovno in Svetovno prvenstvo v alpskem j skrajno prepričljivo uveljavili pred-smučanju, naj večji dogodek letošnje stavn-iki alpskih dežel. V t*h deže-zimske sezone, je za nami. Vsi, ki (lah, "kjer zna fant takorekoč prej smo v dneh od 2. do 9. februarja bili | smučati kot hoditi, rastejo tekmo- sncg je v zadnjem trenutku omogočil alpske elite s Slavico Zupančičevo, po- in Poš 5 (1), inž. Mešiček 3, Babič 2,5 .—x—i o—-m. ----------------------------------— *-------------------- « *---------- (1), Valenčič 2,5, prof. ligo 1 in Kac 0,5. smučarskemu klubu Branik organizirati polno moštvo Bolgarov, ki je nastopilo tradicionalni mariborski slalom, ki bo na svetovnem prvenstvu v Badgasteinu, jutri na novo urejenih progah ob Žič- močno avstrijsko ekipo, predstavnika nici. Včeraj in danes so številni smu- Bolivije in najbrž tudi dveh Američa-čarji marljivo pripravili obe progi, tako nov. Seveda bodo nastopili tudi- vsi naj-jeno, kot si je zn- boljši mariborski smučarji. Start bo ob da bo danes vse ureje mislil Franci Čop. Prireditelji napovedu- Boksarji Branika v Ljubljani 14. uri pod Kočo pri žičnici. V kolikor bodo snežne razmere ugodne, bodo najbrž v četrtek izvedli tudi pohorsko kombinacijo na običajni progi od Koče pri j žičnici do Radvanja. Pokroviteljstvo nad | obema prireditvama je prevzel predsed-I nik OLO Maribora tovariš Milan Apih. Bergant Odbojkarice za turnir v Novem Sadu V soboto in nedeljo bo v Novem Naposled bo le prišlo do boksar- j skega srečanja med Branikom iz Ma- i ribcia in ZTAK Ljubljano. V soboto, 1 dne 22. t. m. se bosta srečali njihovi najboljši ekipi v Domu železničarjev pri glavni železniški postaji. Branik _________________ bo pravzaprav poslal v boj nekoliko sadu medrepubliški turnir ženskih od-pomlajeno ekipo, s katero je pred ne- bojkarskih reprezentanc, katerega se kaj dnevi proti zagrebškemu Metalcu bo udeležila tudi slovenska reprezen-dosegel neodločen rezultat. ZTAK tanca. Trener Brajnik Je za nastop iz-LJubljana pa bc nastopila s svojo naj- bral deset igralk, in sicer: Leskovic, boljšo ekipo. Tu so predvsem Jakhel. Mesec, Skrbinek, Pregelj (vse Olim-Kovač, Smrtnik, Erjavec, Vuk in dru- pija). Stele, Trkulja, Turšič, Grauner g: Tudi v težki kategoriji bomo to- (vse Ljubljana), Stauber, (Branik) in krat videli borbo. V ekipi Ljubljane Svarc (Zel. Mrb.). Tekmovalke bodo bo nastopil kot gost Garvas iz Od- odpotovale v Novi Sad v četrtek Avstrijci ne pojdejo v Lahti Dunaj, 18. febr. — Smučarska zveza Avstrije je odpovedala udeležbo svoje reprezentance na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah, ki bo v začetku marca v Lah-t ju, češ, da člani njihove reprezen- v Badgasteinu, pa tudi tisti, ki so dogodke zasledovali po televiziji, smo bili priča drami v šestih dejanjih, s šestimi napetostnimi vrhunci, s šest-kiatnim »dviganjem zavese« in aplavzom ter s slavnostnim finalom. Ta erama je imela svoje komične in tragične momente, svoje junake in valci izrednih kvalitet, gigantske borbenosti in virtuoznega' obvladanja fizikalnih zakonov spusta na la v Alpah.. Ostale tri s° ali na sever ali Ra prek a« lika: Klasična dežela ie smučanja. Avstrija, si je priborila ^ srebrno v slalomu in bronas«) _ kombinaciji (Putzi Frandl), I4"1] v0 ka Carla Marchelli je le s tez prišla do bronaste, v smuku. Svic ka Waser v slalomu, edino ' - -- smučeh. Edino Japonec Igaya, »smu- , Danzer je s tremi kolajnami <*£, carski artist iz reto rte«, se je enkrat v kombinaciji, srebrna v s"1*1**: samkrat lahko vrinil med prve* tri, I bronasta v veleslalomu) omilila konc pri 'slalomu. Sicer pa so bili vedno i ne bilanco. Resnični- triumf J® fantje iz Alp tisti, ki so poželi lavo- svoje suflerje. svoje inspiciente in like in si pripeli na prsi kolajne, iz svoje režiserje in tudi svojo publi- — ' - . - Jko. In zdaj se počasi pripravljajo k besedi tudi njeni — kritiki.. . Vsekakor je bilo prvenstvo pripravljeno tako, da so vsi, ki so imeli kakor koli opravka v Badgasteinu, lahko v redu opravljali svoje naloge. Gre torej za to, da ocenimo športne dosežke 25 dežel, ki so poslale svoje najboljše na to težko preizkušnjo v kolajna v alpski kombinaciji je osta- segla Kanada priborila zlati I.ueille Whee!er si g kolajni za smuk.1 priDorua ziati kolajni za veleslalom. Tudi Američanka i . sre" brno kolajno v veleslalomu. KJJjK! je treba omeniti še izvrstno N»r' žanko Inger Bjombakken, ki Uspeh jeseniških sankačev Jesenice, 18. febr. Včeraj so se vrnili iz Weissenbacha (Avstr.), z mednarodnega sankaškega tekmovanja, ki je bilo v soboto in nedeljo, jeseniški sankači, ki so kljub slabim snežnim razmeram dostojno zastopali jeseniški sankaški šport. Jeseničane so na tekmovanju zastopali štirje člani v eno in dvosedih in ena tance ne morejo dobiti dopusta pri mladinka. Na 1400 m dolgi progi (dva • * * " * • teka) je tekmovalo 25 članov. Rezultati: 1. Ludvik Gaschner (Avstr.) 3:46.3, 4. Jože ministrstvu za finance, kjer so v službi. Stališče tega ministrstva je iz- ~ ; «wv zvalo velik protest v avstrijski šport- Klinar, Jesenice, 3:57»0, 8. Tomislav Pol-• • v ka 4:04.5, 12. Lado Klinar 4:14.6. V tekmovanju dvosedov sta med ni javnosti. Novi svetovni rekordi avstralskih »plavuti« 17 tekmovalci naša tekmovalca Polka in Slemenšek odločno posegla .v borbo za prvo mesto, žal pa sta v divji vožnji zaradi slabega snega padla in zamudiia Melbourne, 18. febr. — Zadnji dragocene sekunde ter se uvrstila na dan prvenstva Avstralije so dosegli drugo mesto. Rezultati: Filip Prekerer avstralski plavalci šest novih svetov- '■> Jože Pirher (Avstr.) 1:57.5, 2. Tomi- nih rekordov: 100 m prosto ženske: s>aT Polka m Tine Sletpenšek 1:59.4, Dawn Fraser 1:81,5, 400 m prosto: John Konrads 4:21,8, 200 m hrbtno: John Monckton 2:18,4. Ti plavalci so hkrati dosegli nove svetovne rekorde na lio, 440 In 220 yardov. kakršne kolt kovine pač. Avstrijci, Švicarji in Francozi imajo mnogo je dosegla pomemben uspeh s lažje pogoje za trening, kot ostali. ' ‘ ‘ - ‘ ' V njihovih deželah je smučanje tudi nacionalni šport, zato Je možnost iz- UIIW iuKei njuiiiuaicaen, ~ bire večja m od tod kvalitetnejši tolkla alpske tekmovalke v vele®10 rezultati ter selekcije. lemu. Kako to, da je bilo pa v ženskem Takšna je slika na prvi PogNi' smučanju prav obratno? Edina zlata Toda ali tl rezultati povedo t0'" kakšna Je situacija v resnici? 1lW Kar sl je treba najprej odJL,,t pogledati, so številke. Frieda . je bila v smuku za 8 desetink se* de slabša od Wheelerjeve, v '■'eI1s lomu samo 3, Marchellijeva samo 4 desetinke. Putzi Frandl je za bro sekundo ostala za Inger BJ0*^ bakken ... Kjer gre za razlike v « 0 retinkah sekunde, tam ne mom govoriti o boljših ali slabših tekm valoih. Tu odloča dnevna Ps®° v predispozicija, slučaj. Ce starta)®. enem teku Frandlova, Danzerjc Wheelerjeva, Thea Hofherr — *a vo je situacija tako, kot takrat, , u croupier v badgasteinskem požene belo kroglico okrog r“!1aj Pri kateri Številki se bo ustav® Pomisliti je treba tudi, kako gedije so se dogajale na ženskih. , movalnih progah. Ce MarchelU .. ne bi trikrat padla, bi trikrat ,3i gola. Ce Jerta Schier ne bi Pa“ v bi dosegla vsaj srebrno kolajn®,, smuku. In kako bi se le znana avstrijska tekmovalka Greta Angerer s časom 5:59.7. Tako so Jeseničani tudi na tem tekmovanju dokazali, da sodijo v ražred najboljših evropskih sankarjev. Škerlj Bepubliško prvenstvo v alpskih disciplinah V Kranjski gori bo to soboto in W dosegla vsaj srebrno nedeljo republiško prvenstvo v alp- In kak° bi J?e plasirala . ^ skihdisciplinahVsobotobo smuk na ™ 2000 m dolgi progi, v nedeljo pa slalom zaneslo s proge? v tekme. Tekmujejo smučarji I. in II. K temu je treba omeniti se' g. razreda in udeleženci republiškega kakih pogojih živijo in trenirajo Pe( tekmovanja, ki so se plasirali v IH. in samezne tekmovalke. Lucllle Wno* IV. razred milionarjeva hčerka in tr pes- IV. razred. Prijave sprejemajo v petek do 18. 7. Jože Klinar’in Lado Klinar 1:45.4, V konkurenci mladink se je odlično , , _ ... „ . . - uveljavila Jeseničanka Jožica Fon, ki je g°ri. Tam se dobijo tudi informa-med desetimi tekmovalkami zasedla dru- clje glede nastanitve. Tekmovanje Je v go mesto s časom 4:18.6. Pred njo je bila izvedbi SK Enotnost. kolikor je je pač volja. Tudi r:Ke varjeva. Kanadčanke in NorvMfLfll ure v tekmovalni pisarni, ki Je v pro- ieta in leta trenirajo pod štorih Turističnega društva v Kranj- trenerji, kar je sevedaJ tudi v,zNo ■ ---------------- ' " •-*------- zakaj so se premaknile v sveto elito. pp- Ce upoštevamo te momente, Lei tem se nam »poraz« alpskih prikaže v drugačni luči. potein j(e. »Ruska zimmv Lužnikih V zimskem mrazu - je vsakdo mladosten! vek ne razume, kako so mogL-f-vilni športni žumalisM s tako menco planiti po teh »padlih« a fen-t.h in proglasiti v svet »zaton 1 v. družina je poskrbela,-da jih je bi- ‘j? ” a^e”«11 smučlnja.’28^ lo dovolj za na mizo, prav tako stridsko žensko »moštvo« je pa tudi vse restavracije v mestu. v Stadiju pomlajevanja. Francozinje ter še vel lep ljudski običaj, običaj ^'^enje^in^Jriln^cfe bilo kaj malo, vsak neuspeh pa je množičnega ljudskega veselja na pastelna. Ali je v športu des*» snrožil vihar smeha. snegu in ledu. Le komu ni po- s<>kvsekakVoar" notrni? obveščanje, ° Na kakih desetih krajih so iz- trebno nekaj uric (ali dni), v ka- športu podobno cirkusu okrog jLje l#»U a i__ fprlh lahko no^ahi na Trcalrrlani£» sirih I« »i (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Moskva, 18. februarja. Proti velikemu stadionu v Lužnikih So se sinoči zgrinjale množice Moskovčanov. Tam se je točno ob sedmih začel desetdnevni ’ praznik »ruske zime«, tradicio- tako je bil -praznik rešen-. i zvrstili gojenci višje jahalne šole, . , nalno ljudsko slavje. Ze stoletja Reka ljudi, ki niso hoteli za- nato pa motorizirana priljublje- sprožil vihar smeha. ga praznujejo po vseh mestih in muditi začetka svečanosti, je vr- na '»Berjozka«. Na majhnem Na kakih desetih _________________________________________________________________________________ ,________________________ _ w vaseh Rusije, navadno pod ime- vela Pr°ti stadionu, kjer se je igrišču so kazali svojo spretnost vajali cirkuški program. Akro- terih lahko pozabi na vsakdanje skih zvezd in zvezdici, idfizi£vet<> nom »Maslenice« ' (naš Pust), obetal pester spored. V centralni umetniki — plesalci na ledu. bati, klovni, čarodeji in komedi- skrbi in se poveseli kot otrok!, „ praznik na snegu in ledu, z ob- a\eJi s0 se vrstile prodajalnice. V bližini so priredili tudi no- janti so razveseljevali številne veznimi »trojkami« in »blinami« Ljudje so najprej navalili na ti- gometno tekmo na snegu, malo goste. Mimo je prikorakal tudi (ruske palačinke). st*?« v kateri so prodajali tople naprej odbojko in hokej. Za lju- svečan sprevod — »krasavica Zi- Letos so sklenili, da bodo ob- bline. Kot bi trenil, so bile praz- bitelje nogometa so bili najbolj ma« v spremstvu junakov narod-novili ta tradicionalni praznik in ne- Na »kamnitem kažipotu« (iz privlačni »nagradni penali«. Kdor nih pripovedk — Tlije Muromca, mu dali sodobnejšo vsebino in so- snega) sta čepela dva »krokarja« iz treh penalov doseže gol, ima Aleša Popoviča in Dobrinja Niki-dobnejše oblike, pri čemer pa *n merila s kljuni v besedilo: pravico do nagrade, te pa so zelo ■ bodo ohranili tradicijo. »Zavij na desno — preživel boš raznolike — vse do prašičev in 2e prvi lepaki na ulicah so vesele urice. Zavij na levo — na- petelinov, zbudili veliko zanimanje. Nt bilo šel boš, kar ti srce poželi. Ce pa Glavna atrakcija pa so bile treba nobene posebne agitacije, kreneš naravnost — ti prav tako »trojke« in sani z jelenjo in pasjo budo organizirali na vsakem ko- Ljudje so v kratkem času raz- ne bo žal!« vprego. Kandidatov za vožnjo s raku »amaterski del programa« grabili vstopnice za prvi večer. Nekaj korakov naprej je stala sanmi je bilo toliko, da so morali — metanje po snegu in kepanje. Sleherni znanec nam je z navdu- visoka figura »ruske lepotice Zi- čakati v dolgih vrstah. Tu so vsi postali otroci. Nihče ni šenjem pripovedoval, kako so v me«, ki se smehlja in drži na Najbolj hrupno je bilo okrog nikomur česa zameril, vsi so si tiča, spet »trojko«. Gostje so pa tudi ha lastno po- s fanfarami, trobentami in z nepogrešljivo rusko' želeli samo enega — malce sproščene zabave. To je bil hkrati Rusiji nekdaj proslavljali praz- Prtu krožnik z blinami. Sneženi dveh visokih »gork« (sankališč). nik »ruske zime«, ko je vsakdo medvedje stoje na zadnjih tacah Ljudje, mladi in stari, ženske in ___ _______ pokazal najboljše, kar je imel, in pozdravljajo goste. Tu srečamo otroci, so se spuščali po sankali- tudi višek prvega večera ljudske-gostil znance, prijatelje in sose- tudi velike snežne pingvine. Iz ggu v parjh jn v skupinah, bodisi 6* slavja, ki so mu vtisnili svoje de in sam odhajal v goste, tek- številnih zvočnikov grmi glasba, na majhnih otroških sankah, na znamenje tudi ognjemeti, »san- moval z drugimi v tem, kdo bo pa odrih igrajo na »harmonije« navadnih deskah ali pa kar na kanje« na lastnem sedežu in dr- »pospravil« več okusnih blin, se 'n prepevajo — vsenaokrog pa hrbtu. Kadar se je kdo prevrnil sanje na slehernem »neorganizi- vozil s sanmi in se prepuščal ve- skupine klovnov, komedijantov in z nosom podrsal po sankali- ........... selju. m šaljivi napovedovalci, ki se- go se med obeinstvom razle- Glavno geslo praznika je osta- znanjajo goste z večernim pro- gajj veseli vzkliki. Res je prijet- ____________________________ u lo staro reklo — »V zimnij holod gramom in že na Drvem koraku n0i £e postane človek vsaj za ne- kmalu zmanjkalo Uradno so spo-— vsjakij molod!« (»V zimskem ustvarijo veselo vzdušje. ka1 ur spet otrok k) ga ne težl;)o ročili, da so jih pripravili 35 000 mrazu — je vsakdo mladosten!«). Na velikanskem prostoru sta- večne vsakdanje skrbi. To pri- Toda kaj je to za okrog 50 000 Na lepem pa se je zdelo, da bo diona izvajajo hkrati na desetine jetno doživetje pa je tudi naj- gostov! Kot da organizatorji niso ranem« koščku ledu. Pokazalo se je, da je blin pre- lepši spomin, ki ga ohrani na nikdar slišali o tem, da je vča na nogometnem praznovanje »ruske zime«. sih v Rusiji samo tisti mladenič praznik pokvarjen. Nanaglorra je različnih točk. zavel jug. sneg se je začel taliti. Središče je V sončnih žarkih so se začele ta- igrišču. Malo dalje so se vrtele kočije nekaj veljal, ki je »pospravil« liti iz snega napravljene figure Medtem so dirkači na motor- na ledu. Takoj zraven se je sku- vsaj 50 blin! Toda zato se je na na velikem stadionu. Na srečo je nih kolesih tekmovali v vožnji šalo na stotine ljudi povzpeti na moskovskih ulicah še pozno v noč »večer malce pritisnil mraz in po ledeni stezi. Za njimi so se ledeno kupolo. Zmagovalcev je širil vonj po blinah Sleherna raneno uonzaies (na nesni) m Lewls Hoad sta bržkone “""lec. ša teniška reketa ) i svetu. Prvi je Američan, drugi Avs,,.,al» Oba sta profesionalna igralca, ki bosta letos med seboj sto partij. Sedaj vodi Gonzales, ki je od 16 partij dobil ,d0 sliki ju vidimo v družbi s filmsko igralko Gino Lollobri* dnevne novice IZ ZRLCR Obveščevalci In obveščevalke 'II. korpusa želimo, da bi se spomladi polnoštevilno zbrali "a prijeten tovariški sestanek. Prosimo vse, ki so med delali v vrstah obveščevalne službe VII. korpusa, naj Poroče svoje naslove tovarišu ozetu Koraeinu, Ljubljana, ploska cesta 1, da bi jih lah-w> obvestili o dnevu in kraju sestanka. ,edn Jži prirodni med dobtte IstlasPeelaIni trgovini medu pod- | Pa e d e x na • Miklošičevi c. 30, i vitiah ^ V3et) boUSiih živilskih trgo- I Eaianfi. Zahtev»jte vedno in povsod 1 ’ »it t3"0 .kvalitetni prirodni med 'keto M e d e x 1 SY-1001 uMEr BE2E NA KULI SEBASE UJ VRBASU, VODO LADNA Narodne pesmi iz Srbije a<3a Mamula s harmoniko Darka Lukača PREDAVANJA ri ~ n veno plavanje, 20- februarja 1958 ob 18. url v val h« SAZU. Novi trg 3/1. Preda- ,fnaupr. emik pro1- d1' Ivan Gra" sktmi Tema; Zveze med eloven-pripovedkami in re- vab?lttvensk0 etnografsko druStvo Bnf0 na Javno predavanje tov A. '•lUMrirt*. °^a v poznosrednjeveikt Peisk na Slovenskem«, ki bo v ■ februarja ob 17. url v nici Narodnega muzeja. Pranje svile, nylona, volne parfumirane VRŠAC milnf iglice KONCERTI , konDanes oh 17- url v Filharmoniji i ncert za mladino za V gimnazijo <■ nižje razrede X. gimnazije. Na | redu Tema za variacije. Sodeluje C inA0J„B9r!?nce1)' orkp&ter diU.-"m T ra Bo§° Leskovic. — (£> M ob 17 uri koncert z Istim mo-m 29 vzgojiteljsko m go-Š8. s<>0 učiteljišče in VII. Jazi jo., ‘Ciiri Pet«r» Ststers, ki ga atenski Times imenuje »900 funtov zabave za Evrope e«, bo na-iTni,! lutri, v četrtek, ob 21. url v 'i °nu Pr. blagajni Filharmonije je vstor, S l S K ft •• Ameriški barvni dnemascope film »DOLINA NASILJA« Predstave ob 16, 18 to 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. 0RORNI OGLASI PREVZAMEM MESTO POTNIKA kakršnekoli stroke, zlasti za LR Slovenijo. Po rodu sem Iz Vojvodine, mlad, agilen in jamčim za uspeh. Cenjene ponudbe prosim na glasni i oddelek LP pod šifro »Uspeh«. KOMFORTNO DVOSOBNO STANO-1 VANJE v novem bloku z električno kurjavo menjam za enako v Ljubljani. Janežič Janez, Maribor, Kosarjeva 15. M 35 RAZPIS, Na podlagi 36. člena ZJU j razpisuje Splošna bolnišnica Tr-1 bovlje mesto zdravnika-speciali-zanta iz interne med;clne. Pogoj: končan staž ln opravljen strokovni lizpit za naziv zdravnik. Plača po uredbi, položajna po pravilniku. Kandidati naj vlože prošnje' na upravni odbor Splošne bolnišnice. Trbovlje,' do 10. marca 1958. PODJETJE PLANICA-SPORT, Ljubljana, Likozarjeva 7, sprejme takoj korespondentko z znanjem nemškega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na naslov Planica-šport, Ljubija^ na, Likozarjeva 7. »NARODNI RESTORAN« PULA razpisuje naslednja delovna mesta’w, kuharice kvalificirane, z najmanj petletno prakso čevabčičarja isrvedenca za razne specialitete na ražnju Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. 'iimiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimninimniimninnn-mrmiiiiiiinmiiiniiiiiiniiiininniimniiiiiiiiiinnnminiiiniiniiinmnminnmnHirainfflniimiiiiiiiminmiroiflmiraimmii Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju NOVOTFKS- TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO sprejme v službo takoj več tekstilnih tehnikov za novo predilnico česane volnene preje v Metliki in za že obstoječ) obrat v Novem mestu pod sledečimi pogoji: odslužen voiaški rok, zaželena fraksa v volnarskl stroki ali s prakso v trocilindrskih predilnicah. Samska stanovanja preskrbljena. Družinska stanovanja so v gradnji. 560 ftij^snil sem kozarec. Ves čas me je gledala. Šla e so bile hladne ko led. »Pa bova le ven.« Prosim te!* To je bilo vse, kar šem ji reči. liti zate sem se tako oblekla, ti pa me ne pogledaš. Poglej me no! Ali nisem lepa?« kot kdajkoli.« da me ne boS razočaral!« serti « Je, toda zdaj res no moreva ven,« V rek*l. - nUla mi je kozarec: »Pij. .« Sla ®anie je začelo delovati. Ko sva pozneje le sem bil prepričan, da sem se odločil da Po lastni volji. Tisti trenutek sem menil, Skle®,je treba na vsej črti spopasti z use*do. Ur sem, najti je treba človeka, ki je nekaj nieni rej našel mene, ter ugotoviti, kaj naj po-n‘ vse to. FRANK HARPER *?aslo sem krmaril vozilo proti Lobster Bayu. Sem trgom, kjer je sladkobno zaudarjalo, ni>DoHiUstll avto- Kirn sem prijel pod pazduho, Sotf, a sva se proti sprehajališču. Kdaj pa kdaj ko s Se obrnil. Kar nekam razočaran sem Ul, ugotovil, da me nihče ne sledi. fTa pol 2a številnimi drugimi je stal ob strani s »m 1 avto. S Kjm sva se namenila tja, vozilo škoHr.81 °|ledal in pokimal, ko sem opazil po-•"Avan' »To je tisti avto.« s* prepričan?« me je vprafiala. Y 0r>o'noma, kakor tu stojim,« Žij Spavtu n| bilo nikogar le na sprednjem sede-neicr,"*1 “Pazil ponošen klobuk, ki se mi Je edel §m znan. ko ® ^nes sp čudim, kako da se nisem ustrašil, KiyT ,vic^ul Usti klobuk. ®rcdo pa ,em sP<>znal. da s tistim trčenjem v ru nima niti Palermo ne njegova organlza- Newyorške & 44 DETEKTIVSKI ROMAN cija mbrilcev prav nobene zveze. O atentatu ni moglo biti niti govora. Moški, ki je nosil ta klobuk, sploh ni opazil, da sem nenadoma pritisnil zavore. Toda zakaj me je zasledoval? Ali kaj sumi o meni? Te misli se nisem mogel znebiti. Skozi priprto okno sem pritisnil na sireno, ki je zamolklo zahreščala. »Ali si nor?« je vzkliknila Kim. »To je avto mojega prijatelja. Komaj čakam, da ga bom spet videl.« »Prijatelja?« je široko razprla oči. »Da, seznanil te bom z njim,« sem ji rekel in še enkrat pritisnil na sireno. Pa ni bilo nikogar. Vstopila sva v enega najboljših hotelov na Long Islandu. Pozdravil naju je natakar v fraku. »Kje je restavracija?« »Salon za šampanjec je v štirinajstem nadstropju, ribja restavracija pa v pritličju na desni,« se nama je priklonil. »Jaz sem detektiv Kelly. Ali bi mi napravili uslugo?« Nosil je zelo lep frak, zato gotovo ne bi sprejel pet dolarjev napitnine za uslugo, za katero sem ga prosil, zato sem mu raje povedal ime. »Prav rad, gospod,« se le spet priklonil.« »Ce boste opazili simpatičnega, zalitega gospoda, mu*recite, da sva z gospodično Kim Apri-lovo v ribji restavraciji.« »Ali smem vedeti Ime tistega gospoda?« »Leslie Tight od zvezne policije,« sem povedal, prijel Kim Aprilovo pod roko in se napotil z njo proti restavraciji. »Pa bova le proslavila ta dan,« sem ji rekel. Bil sem dobro razpoložen in sem se šalil z natakarji, ki so se smukali okoli naju. Sedela sva v odličnem lokalu z diskretnimi lučmi ter z ribiškimi mrežami na stenah in pod stropom. Sredi dvorane je stal steklen akvar‘j, iz katerega so kuharji jemali velike žive rake. Kuhinjo je ločil od dvorane le steklen zid, tako da so gostje lahko videli, kako Jim pripravljajo rake. Odločila sva se za Jastoga. »Ali bi vino?« sem vprašal Kim. »Ne, hvala, pivo bi raje.« PoklicaJ sem natakarja. »Pripravite mizo za tri,« sem mu naročil. »Ali še koga pričakujete?« »Da,« sem mu pokimal, Kim pa Je odložila rdečo jopico in me vprašala: »Kaj pravzaprav hočeš s tem svojim prijateljem?« Nisem vedel, kako da me je spet popadel nekak živčni zlom Ali je bilo krivo njeno vprašanje, ali morda pivo, ki sem ga popil? Kot star borec sem poznal te vrste zapozneli udarec, ki sem ga pogosto čutil šele precej časa po boju. Imel sem občutek groze, drgetal sem, celo vid mi je za nekaj trenutkov opešal. Tight... Cemu sem to storil? Kazalo je, da si na ta najlepši dan z vso silo prizadevam, da bi uničil vse... »Ali si vprašala, kaj hočem z njim? Po mojem mnenju je važneje, kaj hoče on.« »Ali nista prijatelja?« »Sva, vendar me zasleduje.« »Kako praviš?« me je pogledala. »Zdi se mi, da me ima na sumu.« »Le zakaj?« Kakor je to storila že pogosto, me je tudi to pot tako pogledala, da se nisem mogel Iznebiti občutka, da me je tisto noč videla v Rothovi hiši in da je bil tisto njen krik, ne pa glas z magnetofonskega traku, kakor sem takrat menil. »Kim.., Vse veš,« sem rekel. »Veš, da sem bil tisto noč pri Rothu, veš tudi to, da sem mu vbrizgal dva kubična, centimetra zraka z namenom, da bi ga ubil.« »Pijan si...« j ■_) »Ne nisem ... Vse to veš.« »Motiš se, nisem vedela ...« • Tisti trenutek sem se zdrznil. Skočil sem s stola. Prijatelj Tight je stal pred menoj in se prisrčno smehljal. Po svoji stari navadi je z obema rokama prijel mojo desnico in mi jo stresal. »Presenečen sem bil, ko so mi povedali. Kako pa si vedel, da sem v Lobster Bayu?« »Kaj preprosto, Leslie ... Našel sem tvoj avto« »Veš, zaradi koga sem prišel sem? Zaradi Palerma. Bil sem na poti v Eden Club, pa sem zavil po napačni cesti.« Njegove svetle, prebrisane oči so se zadovoljno smehljale, ko mi je to razlagal in mi stresal desnico. »Čudno, da nisi našel Eden Cluba! Samo tri milje je oddaljen od Jackove bencinske črpalke. Na tisti cesti ne moreš zaiti.« rt>a r, k"** ,n Caaopiitno »niotnUko podietj* -Ljudska pravica- Ljubljana. Kopitarjeva utica 8. telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrike Nazorleva 12'I1 tel 20-507 ln 22-621 - Kultu 'k{) K«pltar|eva 6/fll. Ul Si 351 - Oprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22 491 In 22 492 - Naročnlnski oddelek Petkovškovo nabrežje 25. telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, 00 31-358 - Poslovalnica na Titovi cesti 1». telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din. Za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — k NOVE ATOMSKE # V sedanji vojni strategiji in 0 oboroževalni tekmi zavzemajo # zraven raznih tipov in oblik # jedrskega orožja atomske pod- # mornice eno najpomembnejših # mest. V graditvi ie-teh imajo 9 za sedaj ZDA vodilno besedo, # saj so v sestavi njihovega vo- # jaškega ladjevja tri atomske 9 podmornice, šestnajst nadalj- # njih pa je v gradnji. V glavnem gre pri teh grajenih ali naročenih za manjše podmornice (1950 ton), ki bi jih uporabljali za boj proti sovražnim podmornicam. Podmornico »Swordfish« (2190 ton) so splovili lani in jo zdaj opremljajo, hkrati pa gradijo troje različnih podmornic. »Skipjack«, ena izmed njih, bo prototip za serijo nadaljnjih šestih. Po obliki je podobna delfinu, zanimivo pa je, da tako imenovana hidroplana — usmerjevalni krilci — nista ob trupu, marveč ob poveljniškem stolpu. Imajo jih Američani in Rusi, snujejo pa jih tudi Angleži in Francozi PODMORNICE DOBA GLUHIH PILOTOV NA NEKATERIH HRUPNIH MESTIH BODO LAHKO DELALI LE GLUHI LJUDJE Štiri atomske podmornice tipa »Halibut« bodo opremljene z napravami za izstreljevanje krmar-jenih izstrelkov »Regulus II-. Največja podmornica, kar jih gradijo Američani, je 5450-tonski »Titon«, uporabili pa bi jo v okviru udarnih ladijskih skupin. Graditi so jo začeli leta 1956. Z mislijo na atomsko podmornico se ukvarjata tudi Francija in Velika Britanija. Spričo izmenjave izkušenj z ZDA pričaku-j jejo, da bodo pripravljalna dela j napredovala pospešeno in da bo-| do tudi v Franciji in Angliji že 1 kmalu postavili kobilice za atomske podmornice. Britanska atomska podmornica »Dreadnought«, ki bo imela 2000 ton, naj bi bila dograjena leta 1960. Britanski zbornik vojnega ladjevja za letošnje leto vsebuje po-i datke, po katerih gradijo atom-j ske podmornice tudi v Sovjetski Izvezi. Švedski letopis vojne mor- narice, ki je posredoval doslej najtočnejše podatke, je zapisal v novoletni številki, da ima sovjetska mornarica tri' atomske podmornice, oborožene s krmarje-nimi izstrelki. Dve izmed njih sta po teh podatkih sodelovali lansko jesen na velikih pomorskih manevrih sovjetske mornarice v Severnem ledenem morju. | Strokovnjak;i ugotavljajo, da postajajo atomske podmornice spričo izrednih lastnosti — po celo leto ne potrebujejo goriva, pod vodo lahko preplovejo velike razdalje itd. — najsodobnejše in najučinkovitejše plovne enote v okviru moderne vojne mornarice. V sodobnih tovarnah so nekatera dela, ki jih lahko bnez škode za zdravje trajno opravljajo le gluhi ljudje. Na takšnih delovnih mestih je ali mnogo hrupa ali pa naprave ostro piskajo med vsem delovnim časom. Kakor je znatio, je človeško uho zelo fino čutilo. Človek sliši tako dobro, da Hi lahko sprem- Drobne - ZANIMIVOST! vijUDNOST Neki 60-letni Američan je Vljudno naprosil prometnega stražnika, naj ga aretira, ker |e bil na javnem prostoru, popolnoma pijan. Spričo te vljudnosti je sodnik ponudil obto-' lencu, naj sl sam določi kazen. Vljudni pijanček je predlagal BO dni, sodnik pa se je strinjal ■ njegovim predlogom. BBALNl REKORD Po navadi čitamo s hitrostjo 330 besed na minuto, to hitrost Angleži na splošno slovijo kot izredni ljubitelji živali, nekam svojevrstno pot pa je ubrala v ljubezni do svojega enoletnega kužka Jofosa (pasme chihuaha) Londončanka Joanova, ki je dobra dva kilograma težkemu In po mnenju strokovnjakov 200 funtov vrednemu ljubljencu obesila za pasjo razstavo v dvorani Oiym-pia pravo biserno ogrlico... pa je mogoče znatno preseči. Prvak v hitrem fcitanju je verjetno neki Murch iz ameriškega Denvera, ki prebere v minuti 6000 besed, torej v eni uri že kar cel roman. 6000 BESED NA URO Prevajanje v tuje jezike zahteva napor, ki ga skušajo številni strokovnjaki odstraniti s tem, da bi žive tolmače nadomestili stroji. Največ uspeha so po vsem videzu dosegli na washingtonski univerzi, kjer je neki strokovnjak izdelal elek-stronSKe možgane, ki lahko v eni uri prevedejo 6000 ruskih besed v angleščino. Primerjava, za to delo bi,potreboval dober prevajalec cel dan. ZDRAVILO PROTI STRUPU KLOPOTAČE Strokovnjaki na medicinski Soli v Miamiju so ugotovili, da hidrokortizon, ki ga uporabljalo pri zdravljenju artritisa, uspešno deluje na ljudi, ki jih je pičila klopotača. Pojava za sedaj še niso dovolj proučili, pri poskusih pa se je zdravilo zelo obneslo. PET MILIJONOV PRIJAV Pet milijonov Američanov bi bilo pripravljenih potovati v vesolje, čeprav bi še ne bilo povsem zanesljivo, da bi se tudi vrnili. To trditev je nedavno objavil ameriški Gallupov inštitut za proučevanje javnega mnenja. Anketiral je 2000 Američanov, ki so odgovorili na vprašanje, ali bi bili pripravljeni potovati s satelitom, ne da bi jim bUa zagotovljena tudi vrnitev nsr zemljo. Zastopnik Gallupovega Inštituta je Izjavil, da ti rezultati -odstotek prijavljencev med 2000 Američani so potem preračunali glede na število prebivalstva ZDA - niso presenetljivi, ker je isti inštitut napravil podobno anketo že pred tremi leti In je takrat tri milijone Američanov izrazilo pripravljenost potovati v vesolje. Zastopnik je še dodal, da bi se to število prostovoljcev verjetno precej znižalo, če bi jim dejansko omogočili negotovo potovanje v vesoljstvo. UMRL .TE HITLERJEV FOTOGRAF V starosti 72 let je umrl v Mtlnchenu Heinrich Hoffmann. ki je bil nekoč osebni fotograf nacističnega diktatorja Hitlerja. To je postal že takrat, ko nacisti še niso bili na oblasti. Po vojni Je bil Hoffmann obsojen na pet let ječe zaradi podpiranja nacističnega režima. MARIO LANZA BOLAN Italijanski tenorist Mario Lanza Je moral po nastopu v Stuttgartu ln Mtlnchenu zaradi gnojnega vnetja čeljustne kosti prekiniti gostovanje v Zahodni Nemčiji ter odpove-dati nastop v Parizu ln Londonu. Dinamit v šoli ■ Gimnazijsko ravnateljstvo' v Little Rocku, kjer se po vladni odločitvi prav kot drugod šolajo črni in beli ameriški otroci skupaj, ima še vedno težave z rasisti, ki grozijo in povzročajo nemire. Tako je bila.šolska uprava nedavno obveščena, da je nekdo * poslopju skril eksploziv. Napravili so preiskavo in res našli strelivo na podstrešju. Draga »bitka na Mami« Lov na fazane se je začel v minuli sezoni v velikem lovskem revirju Clinton Tract v državi New Jersey z nastopom 11,89 strelcev na področju 360 ha. Prvega dne so ustrelili 489 fazanov, 216 zajcev, 56 veveric in gozdarjev osebni avto, ki je stal med dvema ^lovcema«. Po uradnem poročilu je bil ta lov glasen kot -bitka na Marni«. Vsak lovec je smel ustreliti dva fazana, prijav pa je bilo toliko, da je morala lovska družba kupiti Se 8000 fazanov in jih spustiti v zadnjem trenutktt, da je imela lovska vojska kaj vzeti na muho. »Praga ponoči« je zapisal fotograf pod posnetek, ki ga je napravil na Vaclavskem trgu Pet mladih starcev »Tudi stari niso od muh«, ugotavlja francoski list • Francoski mladi rod dosega uspeh za uspehom, pišejo te dni • francoski listi. Takšen je tudi »naravni red«. Toda čeprav so ti • »enfants prodigeux«, kot na primer Fran^oise Sagan, Yvcs • Saint-Laurent, Bernard Buffet in drugi, tudi stari ljudje niso • od muh. List »Pariš Presse« je pred kratkim posvetil celo stran • klubu bodočih stoletnikov. Na vrhu strani so bile slike petih • francoskih »mladeničev«, ki štejejo vsi skupaj 312 let. List omenja predvsem 83-let-nega akademika Andreja Siegfrieda, neutrudnega potnika, zgodovinarja in politično-ekonom-skega ■ pisca, dalje 86-letnega Alberta Sarrauta, ki prav kot 82-letni Churchill kaže razen za politiko posebno zanimanje tudi za slikarstvo. Na tretjem mestu omenja list 79-letnega večkratnega predsednika francoske vlade Paula Reynauda, ki mu vse težave republike niso vzele volje do življenja, saj je postal pred petimi leti oče, lani pa se je z lahkoto naučil vodnega smučanja. Potem pride 60-letni Jean Borotra, teniški mušketir v časih, ko je Francija osvajala Davisov pokal, in 64-letni Georges Car-pentier, boksarski prvak, ki navzlic šestim križem še vedno preteče sto metrov v času 12,2 sekunde. Vprašanje novinarjev se je glasilo: »Kako ste ohranili mladost v pozna leta? Katero obdobje vam je bilo v življenju najbolj všeč?« — Siegfried: »Med 20. in 40. letom.« — Reynaud: »Sedanje.« »Kaj bi storili, če bi vam bilo zdaj dvajset let?« — Siegfried: »Iste napake, kot sem jih delal takrat.« — Sarraut: »Naj iskreno povem, prav tisto, kar sem storil takrat, ko sem bil fant.« — »Verjetno tisto, kar delajo zdaj vsi mladi Francozi: bil bi pri vojakih.« — Carpentler: Začel bi spet od kraja«. »S kakšnim izrazom označujete starost?« — Sarraut: »Umik.« — Reynaud: »Poapnitev žil.« — Carpentier: »Človek vse bolje razume.« »Ali zdaj ■ dosegate vse, česar si želite?« se je glasilo naslednje vprašanje, odgovori pa so bili taki: Carpentler: »V splošnem da, ljal gibanje molekul, če bi bil njegov sluh le za spoznanje boljši. Tedaj bi v njegovi okolici nenehno šumelo. Na srečo pa nl tako, zakaj neprestanega brnenja in šumenja človeški organizem n bi prenesel brez posledic. Obseg, v katerem človek sliSii so znanstveniki imenovali slusn polje, ki obsega lestvico od m do 130 fonov. Fon je enota z® merjenje jakosti zvoka. ZvoKa nič fonov človeško uho ne sliSi, pri 130 fonih pa začutimo bolečine. Sumov nad 130 fonov cW£ veška ušesa ne zaznavajo veC| posledica pa je neprijetno P°* čutje in tudi bolečina. . Pri nadaljnji krepitvi zvok nastopajo hude organske P°" škodbe. 2e pri jakosti zvoka fonov se začenja nevarnost mo ten j, če hrup traja dlje čas • Primer: močan ulični hrup u® na primer 70, vpitje pa 80 f°n0 ‘ Trajni hrup s 120 foni P0V?f-Ali je to vljuden odgoo°T j, >Glejte,t je rekel starejši intfc, »če bi vam vljudno Po0f Ikoliko je ura, bi vam moral čas povedati, da se pišem ^ j,i Ifesson. V nadaljnjem P°6oV?!jMi-|nam povedal, da sem iz ^ tomna. Vi bi odgovorili, da *e y koli niste bili tam, pa bi vas . ral povabiti. Ko bi že bili Prl-j0f\ bi vam moral postreči s in potem bi spoznali mojo ki je godna za možitev. bi se vanjo, jaz pa si za se^ še ne morem privoščiti hi$ne 1 močnice.t V londonski okolici se je pripetila nenavadna prometna nesreča. Z mokrim betonom naloženi avto je prevrnil in zmečkal osebni avto s tremi potniki. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so menili, da v avtomobilu ni nihče živ, tako je bila karoserija zdelana. Eden izmed potnikov je umrl, dva pa si bosta opomogla ob zdravniški negi. — Na sliki: avtomobilske razbitine po nesreči ob semaforju. Zaloge železa in sploh kovin so v naravi tako rekoč neizčrpne, saj jih je najti v bazaltu, surovini bodočnosti, ki jei pod nogami slehernega človeka na kar terikoll točki zemeljske krogle. Moderna geofizika je ugotovila, da sestavlja zemeljsko skorjo dvoje »nadstropij«. Prvo je iz granita, drugo pa iz bazalta. Na oceanskem dnu naletimo na ba-zalt kot na »prvo« nadstropje, ker tam skoraj sploh ni granitne plasti. Kemična sestava bazalta je naslednja: kremen 40 odstotkov, aluminij 15, kalcij 7t železo 6, magnezij 5 in titan 2 odstotka. Razen tega vsebuje bazalt še vrsti^ raznih redkih in plemenitih kovin. Ce bo tehnika v prihodnosti našla ekonomičen način za izločanje teh elementov, bo bazalt odprl bogate zakladnice. Praktično je bazalt pravzaprav neomejeno uporaben. Odporen je proti ognju, lugom in kislinam, zato bo v svoji originalni obliki in sestavi nadomestil celo vrsto dragocenih kovin, prav tako pa ga, bodo uporabljali tudi kot gradivo. Ceste prihodnosti bodo polite s to snovjo. Prav tako bpdo tucJJ mesta prihodnosti v precejšnjem obsegu zgrajena iz tega materiala, ki jim bo zagotavljal ne le trdnost, marveč tudi lepoto, zakaj raznobarvni bazalt se bo prelival v sončni svetlobi. »Tole smo pa zgradili Z& m ki jim zadnji trenutek z1*1 poguma.. .*