• USTALITVENA PRIZADEVANJA
Že ekonomska cena navija h gospodarnemu obnašanju
Ravnateliice-      vzgojno-var-     skupine tako velike, bo to bolj
težko. Sestanke imamo že vse-skozi v popoldanskem času. Tudi sobotno varstvo organiziramo tako, da imamo vse otroke v enem oddelku, in sicer tam, kjer
stvenih zavodov v naši občini so se na svojem aktivu že pogovar-jale o tem, kakšen naj bo prispe-vek vrtcev k ustalitvi gospodar-stva, ne da bi hili zaradi varče-valnih ukrepov prizadeti tudi otroci. To je včasih težko napra-viti. O tem nam je Štefka Peter-lin, vodja aktiva ravnateljic moš-čanskih vrtcev, pripovedovala naslednje:
— Ze sama ekonomska cena za dan bivanja otroka v vrtcu in odnos družine do te dejavnosti nas že vsa leta navaja h gospo-darnemu obnašanju. Seveda pa to ne pomeni, da ne bomo posku-šali še kje kaj privarčevati. Na aktivu smo se že dogovorili, da bomo poslej poskušali v naših vzgojno-varstvenih zavodih ne-katere zadeve urejati skupno — na primer regres za prehrano za-poslenih in dnevnice, kar je do-slej vsak vrtec urejal zase. Zmanjšali bomo nadurno delo, poostrili delovno disciplino, predvsem glede točnega prihaja-nja na delo, pa tudi pri dopustih bi se dalo še kaj storiti! Nekaj denarja bi bilo moč prihraniti še pri igračah, % toda dokler bodo
je kuhinja. Tako nam ni treba prevaiati hrane v druge stavbe, ogrevamo le nekaj prostorov, pa tudi število potrebnih ljudi je manjše.
Nadalj. na 5. str.
(Nadaljevanje s 1. strani)
V naši občini je poprečna eko-nomska cena za mesečno varstvo dojenčka 3521 dinarjev, za pred-šolskega otroka pa 2565 dinar-jev. Marsikateremu staršu se zdi ta znesek previsok. Vi pa pravite, da vas prav ekonomska cena sili k varčevanju.
Vsako leto se moramo zelo prizadevati za povišanje zneska. PremajhQO povišanje ima lahko nekatere slabe posiedice. Vze-mimo za primer hrano: strošlri zanjo se lahko letos povišajo le za 15 odstotkov. Vsi pa vemo, da je podražitev v resnici večja. V vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča pripravijo dnevno 1000 obrokov. Nimamo pa primernih skladišč in zato ku-pujemo po dnevnih cenah. Kako torej ravnati, da ne bi zmanjšali kotičine brane ali pa poslabšali njeno kakovost?
Omenili ste tudi, da bi nekaj denarja lahko prihranili še pri igračah. Kako?
Dalo bi se, toda pri tako veli-kih skupinah, kot so v naših vrtcih, se poškoduje več igrač kot sicer, saj vzgojiteljica ne more naenkratopazovati dvaintrideset
otrok. V ekonomski cenl za var-stvo otroka pa je za igrače in li-kovni material predvideno le 24 dinarjev mesečno. Če pomisli-mo, kaj lahko za ta znesek kupi-
Štefka Peterlin
mo, potem lahko kmalu ugoto-vimo, da prav malo. Glede zase-denosti vrtcev pa bi povedala še tole: samo v Štepanjskem naselju čaka na sprejem še okoli 700
otrok. Kmalu bodo prišle še Fu-žine. V obstoječe vrtce ne mo-remo sprejcti nobenega otroka več. Ne vidim drage rešitve, kot da še gradiino.
Ne samo, da imamo premalo vzgojno-varstvenih zavodov, tudi vzgojiteljic primanjkuje. Vemo, da prav zaradi tega že ni odprt drugi vrtec v Štepanjskem naselju.
To seveda sploh ni v duhu go-spodarnega in ustalitvenega ob-našanja. Toda dokier ne bosta urejena vrednotenje dela vzgoji-teljic in njihovo nadaljnje izobra-ževanje, bo tako. Osebne do-hodke sicer povišujemo v skladu z dogovorom, toda koiičnik 2,13 nas še vedno poslavlja v niije mesto od učiteljev, ki imajo ta količnik 2,50. Vzrok je menda v tem, da je vzgojiteljska šola le srednja šola.
in koliko je osebni dohodek vzgojiteljice v VVZ Otona Žu-paničiča, ki ima na primer dvaj-set let prakse?
Okoli 8310 dinarjev. Sicer pa je razlika med začetnico in vzgo-jiteljico s prakso le v minulem delu.
DARJA JUVAN