Portorož Obala 7Sa. Portorož - Slovenija Tel.: OS 676 0 373 (rtvau ‘Portorož je bilo dovolj. Temeljni kamen za nova stanovanja Pri gasilskem domu v Sečovljah bodo 15. junija 2005 ob 12.00 uri položili temeljni kamen za sosesko z več nepridobitnimi stanovanji Nova Košta. Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje ureditvenega načrta Sečovlje-Košta je v teku in ga je že sprejel tudi piranski občinski svet. Ko bodo urejeni pravno-formalni lastniški odnosi glede zemljišč bo lahko v neposredni bližini zraslo tudi golf igrišče. (Več v naslednji številki). Predsatvili bodo Kulturno poletje 2005 Patrik Greblo, Alojz Jurjec, Ivan Silič, Elizabeta Fičur, Jasna Nadlez, Anže Kogovšek bodo 16. junija v Avditoriju predstavili program prireditev od junija do septembra v občini Piran.__________ Vaški praznik v Sv. Petru Tradicionalni domači praznik v Svetem Petru bo od četrtka, 30. 6. do nedelje, 3. 7. 2005. Letos bo posvečen 50-letnici izgradnje kulturnega doma in praznovanju 5. obletnice glasbene skupine Špicikuc. Organizator prireditve je KD Sloga iz Sv. Petra. -0^V Kar je čisto in jasno je >®ef 'm Zeitung«. Nemška zvezna ugotavlja, da večine nakopičenega denarja ne -j3, mogoče več zamenjati. Infoim3 ■ j da si tudi italijanski no ^e| minister želi nazaj liro in P® zdrs evra napram ameris v dolarju, vpliva na zaup3^-1^ skupno evropsko valuto, ki J 2007 želi sprejeti tudi naša L Kiro Gligorov in Milan Kučan sta obiskala Piran Nekdanji predsednik Republike Makedonije Kiro Gligorov, ki seje mudil na prijateljskem obisku v Sloveniji, je 11. maja 2005 s soprogo obiskal tudi Piran. Spremljal ga je nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Ugledne goste je pred občinsko palačo v Piranu sprejel podžupan Občine Piran Drago Žerjal, nakar so si ogledali Tartinijev trg in ploščo pritrjeno na občinski palači z imeni predsednikov srednjeevropskih držav, ki so bili pred leti na srečanju v piranski občini. Pogovori so potekali prostorih restavracije Mira Londa v Hotelu Piran, kjer so se gostje vpisali v zlato knjigo. Velike spremembe šele leta 2007 Veljal bo strog schengenski režim, resno bomo nadzorovali južno zunanjo mejo EU s Hrvaško, v Bruslju nam bodo že zaračunavali prispevke po novi »finančni perspektivi«, v Sloveniji bodo na lokalnem področju zmagovite leve sile, ki bodo ponujale lepše življenje, več sociale, človekovih pravic in enakopravnosti. Nekdanji predsednik Kiro Gligorov je pred leti preživel atentat, ko so neznanci pod njegov avtomobil podstavili eksploziv. Dobil je težke poškodbe na glavi. Prijateljska Republika Makedonija s približno dvema milijonoma prebivalcev (65% Makedoncev 22% Albancev) je kot ena od šestih republik nekdanje skupne domovine SFRJ brez hujših pretresov ali bojev leta 1991 postala neodvisna. Grčija je nasprotovala njenemu imenu, kaže pa, da je problem naziva Makedonije sporazumno rešen. »Nihče od tujcev ne more krojiti •mena nekega naroda«, je v Piranu kiro Gligorov se vpisuje v Zlato *njigo Občine Piran. Ob njem Podžupan Drago Žerjal. j^vedal Kiro Gligorov. Trgovinska .prijava z Makedonijo narašča, a je ^edno skromna. Iz Makedonije azamo veliko zelenjave (paprika in radižnik), suho grozdje in namizno vino BDP na prebivalca je v Ugledne goste je v restavraciji pričakala ekipa gostinskega osebja Hotelov Piran, z vodjo hotelirstva in gostinstva Francem Goriškom in vodjo recepcije Dragom Papežem. 'merjavi s Slovenijo skoraj deset l^at mžji, temu primerne so tudi plače. valjfjcjranj delavec zasluži ni ,Pre^no le okoli 150 evrov. Cene živil so resda precej nižje kot v Sloveniji. So prilagojene kupni moči in zato tudi j,. Kernu življenjskemu standardu Makedoncev in tam živečih Albancev. r° Gligorov in Milan Kučan sta velika prijatelja, saj sta oba delovala v nekdanjih skupnih najvišjih organih SFRJ. pOTo: Primorski utrip. Visoki gostje prihajajo na pogovore v Hotel Piran. Prevzeli smo popolni pravni red EU, pošteno plačujemo vse predpisane dajatve, med ptvimi smo ratificirali evropsko ustavno pogodbo, naša država je še vedno neto prejemnica iz evropskih skladov, vendar očitno ne za dolgo, kajti vse kaže, da se bo prelevila v neto plačnico. Kljub velikim besedam o novi poti ni zaslediti obsežnega dotoka tujega velekapitala, ki bi pospešil gospodarsko rast in zaposlovanje. Na področju uravnavanja kmetijske politike smo že tako rekoč izgubili samostojnost, podobno je na obrambnem področju in še kje. Zaradi odprtosti gospodarskega prostora EU je Slovenija v resnici veliko bolj ranljiva, ker ne sme postavljati nobenih administrativnih in zakonskih omejitev ali prepovedi in se zapirati pred tujo konkurenco kot smo to lahko počenjali v času rajnke SFRJ. Precejšen del našega gospodarstva je še vedno usmerjen na Balkan, kjer veliko lažje proda svoje blago, s prodajo v zasičeni Zahodni Evropi pa doživlja tegobe. Kupna moč razvite Evrope, kjer se že nekaj let spopadajo s problemom izobilja ponudbe, konstantno pada, še zlasti v Zvezni republiki Nemčiji, nekdanji evropski gospodarski velesili, ki ima že skoraj 6 milijonov brezposelnih. Ali se to kaj pozna v Sloveniji? Da, pozna se. K nam prihaja manj nemških turistov.. Slovenija je med desetimi novinkami, ki so maja 2004 postale polnopravne članice EU, gospodarsko najbolj razvita država. To se sliši lepo, a kaj ko nam veliko ne koristi. S pristopom revnih vzhodnih držav v EU (Bolgarija. Romunija) bomo kot kaže še bolj presegli prag 75 - odstotnega povprečja BDP EU in birokratski izračuni nas bodo še bolj potisnili navzgor med razvite. Posloviti se bomo morali od mnogih dotacij, česar pa, kot kaže, tudi sedaj ne znamo dodobra izkoristiti. Biti razvit v Evropi očitno ni dobro. Slovenija bo kot kaže tudi prva med novinkami, ki bo že januarja 2007 morda res lahko sprejela evro. Nenadnega skoka cen menda niti ne bo. Oktobra 2007 bo Slovenija na naši južni mejo (in hkrati zunanji meji EU) v celoti sprejela in začela izvajati schengenski režim. Odprto vprašanje ostaja nedorečena politika delovanja lokalne samouprave in regionalizacija Slovenije. Volitve na FPP Portorož Prof. dr. Jurij Kolenc že tretjič izvoljen za dekana Za ugledno mesto dekana na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu, ki je članica Univerze v Ljubljani, se je na letošnjih volitvah (te so vsaki dve leti) potegovalo pet kandidatov: prejšnji in sedanji dekan dr. Jurij Kolenc ter dr. Stojan Petelin, dr. Rudi Čop, dr. Majda Prijon in dr. Marija Bogataj. V drugi krog volitev, ki so bile 1. junija 2005, sta se uvrstila dr. Jurij Kolenc in dr. Stojan Petelin. V njunih pogledih na nadaljnji razvoj fakultete, zlasti, ko gre za vprašanje včlanitve FPP v Univerzo na Primorskem so bile vidne razlike. Dr. Stojan Petelin pušča odprta vrata, dr. Jurij Kolenc pa je v svojem programu dal vedeti, da zaenkrat ni pogojev za takšne povezave. Kandidat prof. Jurij Kolenc je prejel 12 glasov, kandidat prof. Stojan Petelin 3 glasove. Univerza na Primorskem ima že 19 zaupnikov Woy/ člani Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem so postali KD Group d. d., HIDRIA d.o.o, Ortopedska bolnišnica Valdoltra in Regionalni RTV center Koper-Capodistria. (dox,MVeta zauPn*kov Univerze na Primorskem A4a7UČ,no 8- 6- 2005): ^htt) C ^°Per d.d., Banka Koper d.d., Casino Portorož d.d., Obala d.d., Istrabenz Koper d.d., Intereuropa Koper d.d., Obz: K°Pcr d.d., Mestna občina Koper, Obalna skupnost Italijanov, K0pena Izola, Občina Piran, Občina Sežana, Tomos d.d., Gledališče boinJ’ Pomorske novice, Hidria d.o.o., KD Group d.d., Ortopedska lista .nica Valdoltra, Regionalni RTV center Koper - Capodistria. Je odprta in pričakujejo nove člane. V sredo, 8. junija 2005 so se v Pretorski palači v Kopru zbrali na krajši slovesnosti tako stari, kot tudi novi člani Sveta zaupnikov UP. Pozdravila sta jih predsednik Sveta zaupnikov Bruno Korelič in rektorica UP dr. Lucija Čok, članica Sveta zaupnikov po položaju. Svoje misli o potrebah in trdnosti povezovanja ter izmenjave strokovnih, znanstvenih in raziskovalnih dosežkov, skratka koriščenju znanja, ki je nujno potrebno za razvoj vsakega podjetja v bitki s svetovno konkurenco, so predstavili vsi novi člani; V imenu KD Group d.d. Matjaž Gantar, v imenu Hidrie in Tomosa Miloš Šturm, v imenu Splošne bolnišnice Valdoltra mag. Venčeslav Pišot ter v imenu Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria urednik slovenskega programa Radia Koper-Capodistria Leon Florvatič. Svet zaupnikov je posvetovalno telo upravnega odbora Univerze na Primorskem, ki v vlogi programskega sveta za sodelovanje z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi svetuje in sodeluje z univerzo pri načrtovanju in uresničevanju njene poslovne, izobraževalne in znanstvene uspešnosti. Primarij in direktor Splošne bolnišnice Valdoltra Ankaran mag. Venčeslav Pišot podpisuje pristop bolnišnice v Svet zaupnikov UP. Svet zaupnikov bo, kot je povedal predsednik Sveta Bruno Korelič, deloval v podporo razvojnemu načrtu Univerze v letih 2004-2008 predvsem na področjih prenove študijskih programov UP po smernicah Bolonjske strategije, pri utrjevanju vloge pri oblikovanju razvoja, regije in države in z vlaganjem v izobraževalni, raziskovalni in študentski standard Univerze. Čeprav gre za začetke so nekateri rezultati delovanja Sveta zaupnikov že vidni; sodelovanje pri ustanovitvi Univerzitetnega inkubatorja Primorske, vključevanje v uporabne projekte univerze, lokalnih skupnosti in gospodarstva, predlagali so Vojka Čoka kot svojega predstavnika v Upravnem odboru UP, skupaj s članicami univerze so kandidirali na razpis Mladi raziskovalci za gospodarstvo ter omogočili študentske prakse v okviru študijskih programov članic UP. FOTO: FK-Primorski utrip. Stran 4 ■ primorski u¥p Milijonske odpravnine in nagrade šokirajo delavce Delavci, vzgojeni v socialističnem duhu enakosti, doživljajo ob informacijah o delitvi milijonskih nagrad in odpravnin posameznim članom uprave in managerjem, kakor tudi astronomskih sejnin raznim (tudi po 80.000 Sit na sejo in fiksne nagrade) nadzornikom, prave šoke. Nekateri obtožujejo tudi nas novinarje češ, da smo premalo kritični in ne obsojamo takih dejanj. Na cesti me je ustavil bivši delavec v Casinoju in mi preprosto naštel kar nekaj primerov, ki bodejo v oči; od igralnic, bank, zavarovalnic do javnih zavodov lokalnih skupnosti in podjetjih, ki uporabljajo javna sredstva in seveda »njegovega« podjetja. Spomnimo se nagrade in odpravnine Nadi Klemenčič, predsednici uprave Zavarovalnice Triglav. Bila je tako visoka, da bi moral navadni delavec zanjo v službi garati kar 100 let (govorilo se je namreč o 120 milijonih, vendar naj bi na koncu prejela precej manj), ali pa nenavadno visoka bruto plača in tudi odpravnina v.d. predsednika uprave portoroškega Casinoju, ki bo tam sicer še zaposlen. »Sestopa« namreč menda le s funkcije v. d. predsednika uprave. 3,8 milijona bruto plače? V javnosti o tem krožijo različne številke ( 3,8 milijona bruto mesečne plače (Škarpena Dela) in vse ostale bonitete ter menda kar 22 milijonov odpravnine!?). Zanimivo, da po sistemu individualne pogodbe manager lahko dobi odpravnino tudi, če je delal v podjetju samo 14 dni in tudi, če je firmo spravil v težak finančni položaj ali napravil kakšno drugo gospodarsko neumnost! Tudi sporazumna prenehanja prinašajo odhajajočemu milijone. Najbolje bi torej bilo, da nadzorni sveti, ali skupščine (za božji mir med ogorčenim ljudstvom) sami sporočijo medijem koliko so odobrili nekomu v upravi, ki se ga želijo rešiti, da nam ne bo treba ugibati in podajati javnosti različnih številk. Očitno se bomo v Sloveniji morali navaditi na kapitalizem, ki (ko gre za denar) ne pozna več nobene morale! FK Bo dvojno označevanje cen pripeljalo k podražitvam? V trgovinah bodo začeli z dvojnim označevanjem cen 1. marca 2006, nenavadno veliko prej preden bomo v Sloveniji predvidoma 1.1. 2007 prevzeli evro. Pogoj, da takrat ne bodo skozi noč poskočile domače cene je stabilen tečaj tolarja že nekaj časa pred prevzemom evra, kar nam dobro uspeva. Slovenija naj bi 1.1. 2007 prevzela evro in se hkrati poslovila od svoje mlade nacionalne valute - tolarja. Travm, kot so jih doživljali Nemci ob izgubi svoje priljubljene marke, Slovenci menda ne bomo doživljali. Da bi se prebivalci navadili na novo plačilno sredstvo evro bo predpisana dvojna označitev cen. Kot je znano že od 1 .marca 2006. Predpogoj, da ne bo prihajalo do zmešnjave in velikih stroškov, pa tudi do zavajanja kupcev, je stabilen ali bolje rečeno fiksni tečaj tolarja. Zakaj začeti z dvojnim označevanjem cen kar devet mesecev pred prevzemom evra ni povsem znano. Fraza, da bi se ljudje navadili na novo valuto evro ne vzdrži povsem. Morda se naši oblikovalci finančne strategije in politike bojijo, da bi Slovenija ob menjavi tolarja za evro doživela nemški ali morda italijanski sindrom vsesplošnih podražitev? Res je, da so nemški in italijanski trgovci menjavo marke oziroma lire za evro izkoristili za »tihe« podražitve. Tam kjer je prej v izložbi na listku bila napisana cena za nek izdelek eno marko, je naslednje jutro (ob menjavi marke za evro) trgovec preprosto zapisal ceno en evro, čeprav je bilo menjalno razmerje ena proti dva. Torej je ponekod šlo za 100-odstotne podražitve. To smo videli na lastne oči v Donzdorfu v Nemčiji, vendar je treba dodati, da tega niso počeli vsi trgovci. Le tisti, ki so se počutili kot monopolisti in drugi, ki so ocenili, da je povpraševanje po blagu ali storitvah večje od ponudbe. Zanimivo, da v Nemčiji pred leti kljub mnogim podražitvam m zrasla inflacija! V Sloveniji je tečaj evra že nekaj časa skoraj fiksen Na tablah v menjalnicah in bankah, na katerih se svetlikajo devizni tečaji-že kar nekaj mesecev ni opaziti skoraj nobenega premika tečaja evra navzgot Prvič zato, ker je deviz na finančnem trgu več kot dovolj, morda najbolj 1___i:—---a--------------— ^^a ---HtmkO trenutno je, ni dobro preveč spreminjati tečaja nacionalne valute. Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je priznal, da velja dogovor: ctt a* nai b v lanski septembrski številki. Slovenija je namreč 28. junija 2004 končala pogajanja s članicam1 evroobmočja in Evropsko centralno banko o vstopu v evropski mehanizenj tečajev ERM2. Takrat j e bil za Slovenijo določen srednji tečaj v višini 239,64 tolarja z možnostjo 15-odstotnega razpona navzdol ali navzgor, v okviru je morala zavzeti napol formalni kriterij (ni čisto tajni dogovor!) o le 2,25 odstotnem nihanju tečaja navzgor ali navzdol. Velja torej predpogoj 0 doseženi večji stabilnosti domačega gospodarstva brez pretiranih 111 prepogostih intervencij centralne banke na tem področju. .. Kako bo na dan D ob prevzemu evra bomo šele videli. Trenutno se bolj splača varčevati tolarje. ^ Enotna 20-odstotna stopnja DDV bi podražila tudi časopise Že nekaj časa se vrstijo predlogi o uvedbi enotne 20-odsto^ stopnje DDV, ki bo, kot glasno opozarjajo sindikati, prinf tudi podražitev osnovnih živil in dražje življenje prebivale Bodo dražji tudi časopisi? ( Sistem obračunavanja in evidence ene same stopnje davka na dodano vre (DDV), ki naj bi ga v Sloveniji uvedli sicer šele 1.1.2007, ko pričakujemo Pre/oV;t, evra, bo zagotovo manj kompliciran, maj birokratski in morda celo tudi bolj ucinK gV vprašanje pa je ali višja stopnja DDV ne bo že kar takoj ob uvedbi prinesla P°^ra?uliu tistih nujnih življenjskih artiklov živil, hrane, pijače in izdelkov, katerim nara -0 ob prodaji končnemu potrošniku obračunajo sedanjo nižjo 8,5-odstotno s tVjj DDV? Pustimo v povprečju nižjo dohodnino in davek na dohodek podjetij,z 0 česar država pričakuje manj v svojo proračunsko malho. Višji DDV bo P°„ :ejo življenjsko pomembne izdelke, na kar močno opozarjajo sindikati in se spra 1 cj ali bomo jedli dražji kruh in pili dražje mleko? Povsem logično je, da bodo trg DDV pridali na računu in tako »oplemeniten« znesek bo plačal potrošnik! Ugotavljajo, da že skoraj dve tretjini Slovencev živi relativno skr<^ življenje. Njihov osebni standard zahteva skrbno vsakodnevno tehtanj in po čem kaj kupiti, da bi zmogli od plače do plače. 0ve Ekspertna skupina Janševih ekonomistov, ki pomaga peljati Slovenijo čase, bo morala na koncu le priznati, da bo 20- odstotni DDV res ne napolnil državni proračun, ampak da bo žal nekatere že tako revne prebivalstva peljal v še večjo revščino. . cene V gospodarskih organizacijah že izračunavajo kako bodo izgledale konc slJ)o njihovih izdelkov in storitev. Ceno, ki bo višja, bo plačal končni potrosn^^ ugotovili. Toda tudi tu so meje, kajti če hkrati ne bodo rasle tudi plače bo majn in smo že pred začaranim krogom nižje gospodarske aktivnosti. , totn° 20-odstotni DDV bo vplival tudi na cene časopisov, ki so obremenjeni z 8-" a davčno stopnjo, za kar smo se morali kar precej boriti. Če se bo ta dvign' ^o- odstotkov bo v končni fazi pomenilo podražitev informacij, ki so sicer tržno Skupne letne podražitve časopisov (zaradi razlike med 8,5 in 20odstotm Z bodo presegle milijardo tolarjev! Končna cena enega izvoda Primorskega ^v. obračunanim 8,5-odstotnim DDV 14,10 tolarjev znaša v prosti prodajtolafla 20-odstotni DDV pri istih osnovah bi namesto 14,10 tolarja zahteval 29, davka na dodano vrednost. Na Tinjanu so dobili vodo Na fotografiji Primorskega utripa: Otvoritev novega vodovoda in rezervoarja na Tinjanu, 19. maja 2005. zaselka od urbanih Škofij, je moral Rižanski vodovod potegniti kar 2.235 m tlačnega cevovoda in zgraditi celotno razdelilno omrežje ter rezervoar s 100 kubičnimi metri vode, ki bo zaenkrat napajal 41 priključkov ali dobro polovico hiš. »Naložba v tako imenovano prvo fazo oskrbe s pitno vodo (cevi je treba potegniti še do Urbancev in Badihe nad Plavjami) je veljala skupaj z DDV 180 milijonov tolarjev. Tinjanu smo dodelili visoko prioriteto«, je na svečanosti povedal župan Boris Popovič in prvi poizkusil ter nazdravil s kozarcem sveže pitne vode iz novega vodohrama na Tinjanu. Kljub velikemu dosežku pa je na območju koprske občine še vedno kakšen odstotek prebivalcev brez tekoče pitne vode in jo morajo dovažati gasilci. Glede na raztresenost zaselkov so naložbe v vodooskrbo kar precej drage, vendar je za Evropo skoraj nerazumljivo, da na Obali še vedno nimajo vsi zagotovljene preskrbe s pitno vodo. Na prireditvi sta nastopila pevski zbor Cirila Kosmača in Oktet Škofije. Vode več kot dovolj Vode je dovolj in še več je bo, ocenjujejo na Rižanskem vodovodu, zato so nekateri ukrepi nekaterih lokalnih skupnosti na Obali o »prepovedi« napeljave vodnega omrežja na kmetijske površine in v vikende v svojem bistvu že malce neskladni in v nasprotju s prizadevanji Rižanskega vodovoda o trženju vodnih zalog. »V zajetju Padež (dva potočka Suhorica in Padež) naj bi se predvidoma leta 2012, ko bo zaključena velika investicija, nabralo 20 milijonov kubičnih metrov vode in vsaj 500 tisoč naj bi je tekoče pritekalo v Vodarno Cepke. Z vodo iz Padeža naj bi v sušnih mesecih navodnjavali tudi reko Reko, ki se zliva v Škocjanske jame, nam je na Tinjanu povedala Sara Krbavčič, vodja službe za zdravstveni nadzor v Rižanskem vodovodu. Na Tinjanu, najvišje ležeči vasici koprske občine, nimajo več skrbi z nepogrešljivim virom življenja V okviru prizadevanj, da bi vsem prebivalcem koprske občine zagotovili pitno vodo so 19. maja 2002 na Tinjanu odprli nov vodovod in rezervoar. Otvoritveni trak so svečano prerezali župan Mestne občine Koper Boris Popovič, direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar in predsednik Sveta KS Škofije Igor Letik. Tinjan j e bil eden sicer redkih zaselkov v koprski občini kamor so morali gasilci ob sobotah dovažati pitno vodo, odslej pa tega problema ne bo več, vsaj za tiste hiše ne, ki so se priključili na vodovod. Nedvomno, da bo to pripomoglo k hitrejšemu razvoju zaselka in odločitvi mladih družin, da si svoje življenje uredijo kar na tem visokem hribčku (kjer rada zapiha burja) odkoder je fantastičen razgled na Čmi kal, rob Krasa in Tržaški zaliv. Glede na lego in oddaljenost j§g. Ustanavljanje mestnih občin Ali v Piranu mislijo resno? Za status mestne občine si tik pred novelo zakona o lokalni samoupravi prizadeva več občin v Sloveniji, med njimi tudi piranska, ki pa tega ne naznanja preveč glasno. Zakonodaja o lokalni samoupravi v naši državi j e že kar nekaj let na nekakšni polovični poti, pa vendar star zakon (pripravlja se namreč novela) ne omejuje ustanavljanja, tako ne navadnih, kakor tudi ne mestnih občin. Status Krajevnih skupnosti je v rokah občin, o pokrajinah pa le veliko govorimo ne naredimo pa nič konkretnega. Za status mestne občine, po starem zakonu, oziroma preoblikovanju iz navadne v mestno, si trenutno prizadevajo štiri občine v Sloveniji: Brežice, Radovljica, Jesenice in Piran. Že Zmago Jelinčič je, ko je kandidiral za Poslanca v piranski občini, veliko obljubljal. Tudi to, da si bo prizadeval, da bo Piran dobil status mestne občine. Podobno željo izraža tudi sedanja županja Vojka Štular, vendar vse skupaj le ni tako preprosto. Tako star zakon, kot tudi novela zakona o lokalni samoupravi, ki jo je vlada že poslala v skrajšani zakonodajni postopek, ne omejujeta ustanavljanja novih občin in tudi ne njih preoblikovanje v mestne občine. Kaže pa, da se je do teh vprašanj spremenila politika, kije zaznala ekonomski (proračunski) Problem, kajti več je občin pomeni za državo tudi več stroškov, ni pa tudi nujno, da se s tem do odličnosti razvije lokalna samouprava. V Sloveniji je trenutno 193 občin (veliko tudi z manj kot 5000 prebivalci) in nekatere izmed njih, zlasti manjše, dobesedno životarijo ter dnevno kličejo na ministrstvo za finance, saj ne morejo zagotavljati osnovnih (primarnih) obveznosti do proračunskih porabnikov (osnovno zdravstvo, osnovno šolstvo, vrtci, komunala, javni zavodi...), zato v veliki meri razprodajajo svoje Premoženje, zlasti gradbene parcele. Vprašanje pa je, kaj bodo lahko še Prodajali nasledniki, da bodo lahko zagotovili »uravnotežen« občinski Proračun. Ker je zakon o lokalni samoupravi iz leta 1995 »pozabil« na krajevne skupnosti, so v nekaterih občinah postale tujek ali celo konkurenca. Mnoge si pomagajo z oddajanjem izjemno bogatega prostorskega fonda, ki so ga nasledile, za občane pa ne morejo storiti nič pametnega, ker so brez konkretnih Pristojnosti. Nihče pa ne izračuna kolikšni so stroški za vzdrževanje nesmiselnega sistema najnižje lokalne samouprave in kaj pri tem delajo občinski svetniki in če sploh sodelujejo z organi krajevne skupnosti? testne občine uživajo nekatere prednosti, zlasti glede izračuna primerne Porabe, to je tistega dela sredstev občinskega proračuna, ki ga občinam nakazuje država. In še nekaj bo zanimivo. Ker v Sloveniji po polžje uresničujemo evropski model regionalizacije (zaradi tega bomo menda celo °b sredstva iz Bruslja?), bi se ob tem lahko celo zgodilo, da bi kakšna mestna občina (na primer Koper) opravljala upravne funkcije Pokrajine. jn osrednjo Ljubljansko. Regionalizacija Slovenije (tega ne gre mešati s pokrajinami kot statusno Pravnimi osebami, ki prevzemajo del pooblastil in funkcij države) je očitno Posebno trd oreh, čeprav bi nam čezmejne povezave v EU-prostoru lahko Prinesle tudi nekatere koristi. Če bo šlo tako naprej bo Slovenija lahko kaj Kmalu ob denarno pomoč za te namene. Še najhujše bi bilo, če bi se prelevili 'z neto prejemnice v neto plačnico, kar pa je že druga zgodba. Casino Portorož ima novo začasno upravo Predsednik uprave je Marino Mohorčič Nadzorni svet družbe Casino Portorož, d.d. /e na svoji konstitutivni seji 8.6.2005 'menoval predsednika in podpredsednika Oadzornega sveta, razrešil dosedanjo in 'menoval začasno upravo. ^ ot Predvideno v dnevnem redu je nadzorni svet družbe Casinn Portorož d. ■ ua svoji današnji, konstitutivni seji odločal o novem predsedniku in So dPredsedniku nadzornega sveta. Za predsednika nadzornega sveta družbe P 'menovali Borisa Zupančiča, za podpredsednika pa sta izvoljena Igor °Ja in Ksenija Benedetti. ^udzorni svet se je z dosedanjima članoma uprave, Rudijem Brcetom in °ranom Bizjakom, dogovoril o sporazumnem prenehanju delovnega “zmerja. Kla, Dr jZorm svet je za dobo treh mesecev imenoval začasno upravo in sicer za Zel'v6c*mka uprave ekonomista Marina Mohorčiča iz Izole in za člana uprave p 'JKa Ugrina, MBA iz Ankarana. Oba imenovana bosta po individualni V s°ubi imela za 40 odstotkov nižjo plačo, v primerjavi z dosedanjo upravo. č]„ J krajšem možnem času bo objavljen razpis za predsednika uprave in ne Uprave. Kad za i^mi svet je novo upravo zadolžil, da opravi revizijo poslovanja družbe bd°bje od 2001 do 2005. Rezidenca Park Lucija__________________| Banka Koper s posojilojemalcem Mišičem zelo zadovoljna V uredništvo smo dobili nekaj namigov češ da znani podjetnik in občinski svetnik Gašpar Gašpar Mišič iz Pirana, ki v Luciji gradi stanovanjsko naselje Rezidenca park, naj ne bi pravočasno plačal obveznega komunalnega prispevka. Res je le to, da si je Mišič že v samem začetku pri Banki Koper moral sposoditi veliko denarja, ki ga redno vrača. Rezidenaca Park izgleda lepo. Nekateri sosedje trdijo, da so stolpiči preveč nabiti drug ob drugem. Zadevo smo preverili na pristojnih mestih in ugotovili, da mu je piranska županja Vojka Štular v skladu z možnostmi, ki jih dopušča nov zakon o graditvi objektov, na podlagi njegove vloge res odobrila odložitev plačilo dela obveznega komunalnega prispevka za gradnjo Park rezidence v Luciji. Komunalni prispevek v celoti znaša kar okoli 300 milijonov SIT in ga, sicer fazno in z bančno garancijo (občina ni kreditna institucija), tudi redno plačuje. Klavdij Mally iz Upravne enote Piran nam je povedal, daje zanj dovolj, če pred izdajo gradbenega dovoljenja prejme od občine pisno obvestilo, da so obveznosti pravne ali fizične osebe do komunalnega prispevka »urejene«, kar pa lahko tudi pomeni, da še niso poravnane, oziroma je zanje dana bančna garancija kot prvovrstno zavarovanje - jamstvo, s katerim se zavaruje Občina. V primeru, da investitor v pogodbenem roku ne plača komunalnega prispevka, ki je predmet prvovrstnega bančnega zavarovanja, stori to banka, kar pomeni, da se tudi ona zavaruje s hipoteko ali drugimi instrumenti, ki so na voljo v bančnem poslovanju. Banka seveda dodobra »obdela« vsakega komitenta preden mu da posojilo ali kakšno jamstvo. V Banki Koper so z Mišičem kot kaže nadvse zadovoljni, saj sproti uspeva plačevati vse svoje zapadle obveznosti. Po novejših predpisih, ki so nastali po aferi »Zbiljski gaj«, so zavarovani tudi kupci stanovanj, ki, če tako zahtevajo, dobijo bančno garancijo za vplačani znesek, stanovanje pa je do vselitve oziroma primopredaje v tem primeru običajno vpisano »pod hipoteko« v zemljiški knjigi. Koliko je takih primerov nismo preverili. Nedvomno, da je piranska županja z odobritvijo odloga plačila komunalnega prispevka Mišiču šla precej na roko. Hvaležnost za njena dobra dela ji vrača svetnik na sejah občinskega sveta in to včasih tako presunljivo, da bi mu isto odobrila še najmanj petkrat. Slišali smo tudi pripombe, da so stanovanjski stolpiči preveč natrpani in da je vse skupaj bolj podobno nekakšnemu getu ter, da bo zaradi tega Mišič težje prodal vsa stanovanja, ki zares niso poceni. Nekateri vneto ugibajo odkod podjetniku toliko Prešernov, da lahko gradi naenkrat kar 107 ekskluzivnih stanovanj v skupni tržni vrednosti menda že kar okoli 8 milijard tolarjev in če bo res lahko prodal vsa stanovanja? Hoteli Bernardin lani uspešno V torek, 10.maja 2005 je nadzorni svet družbe Hoteli Bernardin, d.d. obravnaval in potrdil revidirano letno poročilo za leto 2004. Družba HB, d.d. je poslovno leto 2004 zaključila uspešno in dosegla načrtovane cilje poslovanja. Dosežen čisti poslovni izid v višini 408,5 milijona tolarjev je za 254,7 milijona tolarjev višji kot v predhodnem letu. Nadzorni svet je obravnaval tudi poročilo o poslovanju v prvem kvartalu tega leta. Rezultati poslovanja družbe so doseženi nad pričakovanji, sporoča Petra Baruca Zabukovec. Z NOVIM BAZENSKIM KOPALIŠČEM V KOPALNO SEZONO Na bernardinski plaži ob hotelu Vile Park so Hoteli Bernardin preuredili in obnovili trideset let staro bazensko kopališče. Ureditev je usmerjena na izrabo prostora v dnevne otroške aktivnosti in večerne bazenske zabave. Bazena sta urejena v stilu mavričnega mozaika. Dodane so vodne in svetlobne atrakcije, tobogani, skulptura kita in svetlobni efekti. Poleg obnove bazenov je izvedena tudi hortikulturna ureditev bazenskega območja. Na bazenskem kopališču površine 1100 m2 sta obnovljena plavalni (15m x 20m) in okrogli otroški bazen (premera lOm). V velikem bazenu je urejena masažna sedežna klop, na ploščadi poleg bazena pa območje s plesom vodnih curkov za igro otrok. Ob okroglem bazenu je postavljena skulptura kita s toboganom in vodna zavesa z osvetlitvijo. Na delu ploščadi je razpeta platnena senčnica za igro otrok. Ploščad je obložena z nedrsečimi keramičnimi ploščicami v mavričnih barvah. Bazensko območje je namenjeno dnevnim otroškim aktivnostim in z dodatno razsvetljavo ter ozvočenjem hkrati prirejeno tudi za večerne bazenske zabave. Mediteranski vtis poudarja tudi dodatna hortikulturna ureditev z zimzelenimi grmovnicami in palmami, ob tem pa je bil hkrati urejen tudi namakalni sistem za plažno zelenico. Obnovitvena dela so bila končana v 45 dneh in še pred začetkom obratovanja plaže, ki je uradno predviden 15. junija 2005. Hoteli Bernardin so sredstva za obnovo, 550.000 evrov, zagotovili iz lastnih virov. Janko Kosmina ponovno imenovan za predsednika nadzornega sveta holdinške družbe Istrabenz d.d. Koper Člani nadzornega sveta holdinške družbe Istrabenz, d.d. so 3. junija na svoji prvi konstitutivni seji imenovali za predsednika nadzornega sveta Istrabenza, d.d. Janka Kosmino, za njegovega namestnika pa Tomaža Toplaka, ki je predsednik uprave KD in predsednik nadzornega odbora Mestne občine Ljubljana. Oba sta univerzitetna diplomirana pravnika. Ostali člani nadzornega sveta so: Božo Predalič, Bojan Korsika, Anton Turnšek, in Damjan Mihevc ter članice predstavnice delavcev: Sanja Bajec, Klavdija Primožič in Klavdija Ule. Mandat novega nadzornega sveta traja od 30. maja 2005 do 29. maja 2009._________ (Nadaljevanje s 1.strani) Obala in Kras Necelovita slika o dosežkih podjetij Prihodki poslovnih subjektov na Obali in Krasu so najmanj za 150 milijard večji, saj koprski AJPES ne vodi evidence o poslovanju enot nekaterih največjih podjetij s sedežem drugje. Koper je pred nedavnim predstavil rezultate poslovanja 2.659 gospodarskih družb (21.667 zaposlenih) in 3.905 podjetnikov (pri njih 3.112 zaposlenih) v letu 2004, ki imajo sedež na območju sedmih občin (Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana). Rezultati poslovanja gospodarskih družb niso slabi, saj seje tako gospodarnost kot tudi donosnost kapitala izboljšala. Gospodarske družbe so lani ustvarile 768,62 milijarde prihodkov, kar je 17,7 % več kot leta 2003. Stroški poslovanja so porasli za 15,4%. Ugotovile so 153,43 milijarde tolarjev neto dodane vrednosti, kar je 7,7% več in ob tem 27,81 milijarde tolarjev neto čistega dobička, kar je kar 95,7 % več kot leto poprej. Gre za razliko med čistim dobičkom v 1586 družbah in čisto izgubo, ki jo je ugotovilo 910 družb. V obračunih poslovanja so družbe izkazale 55,24 milijarde tolarjev neto bilančnega dobička, kar je 9,9 % več kot v letu 2003. V strukturi virov sredstev se je delež kapitala družb zmanjšal za 0,8 odstotne točke. 3905 samostojnih podjetnikov je v letu 2004 ustvarilo skupaj 53,31 milijarde tolarjev prihodkov, kar je 15,8 % več kot leta 2003, ali komaj 6,9% prihodkov družb. Vse gospodarske družbe na Obali in Krasu so ustvarile le 5,7% skupnih prihodkov vseh družb v Sloveniji, pri njih pa je zaposlenih 4,6% vseh zaposlenih v Sloveniji. Če bi bili pri Ajpesu evidentirani tudi podatki o prihodkih družb (Interspara, Tuša, Mercatorja, bank, zavarovalnic..., ki imajo sedež drugje (v Ljubljani, Celju...) ali pa te ne sodijo v omenjeno evidenco, bi lahko po grobi oceni prikazali za najmanj 150 milijard ali 20% večje prihodke, ki so ustvarjeni predvsem na Obali. V Dekanih o problematiki presežkov oljčnega olja Pridelovalci oljčnega olja, člani Društva olj kar jev Slovenske Istre (DOSI), so na občnem zboru v Dekanih sprejeli pobudo o pripravah na ustanovitev konzorcija. Pridelovalcem so podelili priznanja za kakovost olja, mladim pa priznanja za pravilne odgovore in posaditev oljk. Na tradicionalni »fešti« oljk v Dekanih, 4. junija 2005, je bilo še posebej živahno. Ne le zato, ker so mladi osnovnošolci tekmovali na temo »Oljka, ali te poznam«, odgovarjali na teoretična vprašanja in posadili nekaj oljk ter si na koncu prislužili priznanja, pač pa tudi zato, ker pri oljkarjih v Slovenski Istri vse bolj prihaja spoznanja, da seje treba bolje organizirati, če bodo hoteli v bodoče prodati vse svoje tržne viške, ki se ponekod, čeprav še niso obrodile vse na novo posajene oljke, že pojavljajo. Zanimivo je, da skorajda nihče ne želi vsaj nekoliko spustiti cene, ki se v glavne sučejo od 2200 do 2600 SIT za liter oljčnega olja. Odgovor na vse bolj aktualno vprašanje kako prodati olje, tiči torej v boljši organiziranosti in povezanosti društev. Dosedanji poskusi so bili očitno neučinkoviti. Društvo oljkarjev Slovenske (DOSI) naj bi ustanovilo konzorcij - pravno osebo, ki bo prevzela določene naloge trženja in promocije oljčnega olja. K sodelovanju v konzorcij bodo pozvali tudi druga tri oljkarska društva na Primorskem. Poseben problem vidijo tudi v obdavčitvi prodanega oljčnega olja z 20-odstotno davčno stopnjo in skromnim 20-odstotnim priznanjem odbitnih stroškov. Ocenili so 48 vzorcev. Največ točk (8,1) in s tem prvo mesto je dosegel Darko Jakomin. Ne vij a in Vlado Tomažič sta s 7,79 točke osvojila drugo mesto. Dino Pucer (predsednik UO DOSI) s 7,79 točke tretji. Družina Markočič - Vesel je bila četrta, Orijana Lisjak peta, Mirko Miklavčič šesti. Rezultati tekmovanje osnovnošolcev v Dekanih na temo: Oljka, ali te poznam? Prvo mesto: OS Elvira Vatovec Prade A, 4. b (mentorica Mirjana Rumih). Drugo mesto: OŠ Lucija, 5.a (mentorica Lada Tancer). Tretje mesto: OŠ Sečovlje. Četrto mesto: OŠ Livade Izola. Peto mesto: OŠ Prade B. FOTO: Primorski utrip. Končno tudi prenova OŠ Vincenzo de Castro Občinski svet Piran je na 22. redni seji, 26. maja 2005, sprejel predlog investicijskega programa obnove stavbe OŠ Vincenzo de Castro v Piranu. Sedanja (edina) osnovna šola z italijanskim jezikom v piranski občini ni v najboljšem stanju, o prenovi pa se govori že kar nekaj let. Na prostorsko problematiko nenehno opozarjajo tudi občinski svetniki iz vrst italijanske samoupravne narodne skupnosti Piran Sandro Kravanja, dr. Luciano Monica, podžupan Alberto Manzin in ravnateljica šole Marisa Rogič. Po tekočih cenah naj bi investicija veljala 481 milijonov tolarjev. Naročnik in investitor projekta je Občina Piran. Vložek občine je lastništvo objekta, kakor tudi poslovni prostor v pritličju, ki je v postopku zamenjave lastništva z italijansko Unijo, kateri občina, na podlagi pogodbe zagotavlja enakovreden poslovni prostor na drugi lokaciji. Financiranje prenove j e predvideno s strani Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Pri nakupu opreme in učil bo pomagala tudi Republika Italija. Začetek prenove je načrtovan za september 2005, dokončanje avgusta 2006. Pouk v lepi prenovljeni šoli pa naj bi se začel septembra 2006. Statusno preoblikovanje Avditorija v gospodarsko družbo Na ravni države je v pripravi nov Zakon o zavodih, ki predvideva, da zavodi, ki na trgu ustvarijo več kot 50% svojih prihodkov, ne bodo imeli statusa javnega zavoda. Iz finančnih poročil Avditorija Portorož izhaja, da so v letu 2003 znašala javna sredstva 104,074 milijona tolarjev ali 38%, v letu 2004 je ta delež znašal 111,449 milijona ali 47%, v letu 2005 pa Avditorij, kije v 100% občinski lasti, načrtuje 203,225 milijona ali 65% vseh prihodkov iz tržnih dejavnosti in »le« 35% (109,220 milijona) javnih sredstev, kar naj bi ga pripeljalo v preobrazbo statusa, hkrati pa bi bila to odrešitev za vedno preobremenjen proračun Občine Piran. Občinski svet Piran je na 22. seji, 26. maja 2005, že sprejel sklep o informativnem javnem razpisu za iskanje ustreznega strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen vlagati kapital v Avditorij in bi postal tudi solastnik. Vodstvo Avditorija je ocenilo, da bi v letu 2005 morali vložiti 769 milijonov tolarjev za nujno prenovo in posodobitev stavb Avditorija v Portorožu in Gledališča Tartini ter opremo zavoda. Vse dokler ne bo v celoti poravnan lizing za nadkritje amfiteatra, je lastnik tega dela Avditorija lizingodajalec. Pohvaljen piranski občinski zaključni račun Ne zgodi se prav pogosto, da bi svetniki hvalili občinsko upravo. V Piranu gre za izjemo. Neodvisni občinski svetnik Gašpar Gašpar Mišič je namreč predlagal občinskemu svetu naj izglasuje nagrado in pohvalo predstojnici urada za finance Bredo Klobas za odlično pripravljen zaključni račun Občine Piran za leto 2004, z malce neumestno s pripombo, češ da so drugi uradi tako ali tako zanič. Tako pa že ne, so menili drugi svetniki in iz glasovanja, razen lepih ustnih pohval, ni bilo nič. Potem bi morali vsa dobra dela v uradih, poleg redne plače, še dodatno nagrajevati, so menili. Po samem zakonu o financiranju občin in pregledu porabe javnih financ je tudi ZR Občine Piran pregledala pooblaščena notranja državna revizorka mag. Danica Kos iz revizijske družbe Audit & CO. Zapisala je, da »ima Občina Piran sprejete vse interne akte, ki so podlaga za zagotavljanje uspešnega in učinkovitega delovanja sistema notranjih kontrol in obvladovanj tveganj. Vsako izplačilo iz proračuna ima ustrezno podlago. Nismo ugotovili nepravilnosti in nezakonitosti, ki bi pomembno vplivale na poslovanje občine. Občina Piran pri svojem poslovanju zagotavlja gospodarno, učinkovito in uspešno poslovanje ter ustrezno delovanje notranjih kontrol. Poslovanje Občine Piran je zakonito in pravilno«. ZR je pozitivno ocenil tudi Nadzorni odbor Občine Piran. 13. kongres tajnic in poslovnih sekretark V Portorožu razglasili tajnico leta 2005 Zmagovalka je Suzi Majer, 37-letna Mariborčanka, poslovna sekretarka v družinskem podjetju Sonal. Od 26. do 28. maja 2005 je v Kongresnem centru St. Bernardin potekal že 13. kongres tajnic in poslovnih sekretark, kjer so razglasili tudi tajnico leta 2005. Na natečaju, ki ga Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije (ZKTS), revija Tajnica in podjetje GV Izobraževanje prirejajo že devetič, morajo udeleženke pokazati strokovno in splošno znanje, zato ima naziv tajnica leta v tajniškem poklicu velik ugled. Kongres tajnic in poslovnih sekretark postaja iz leta v leto pomembnejši poslovni dogodek in je naj večji strokovni kongres v Sloveniji. Letos se gaje udeležilo kar 600 tajnic in poslovnih sekretark iz vse Slovenije, med predavatelje pa so pritegnili znane slovenske in tuje strokovnjake. Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je spregovorila o pojavu nasilja na delovnem mestu, direktor Zavoda za zaposlovanje RS Jože Glazer je orisal posledice staranja prebivalstva v Evropski uniji, direktorica Agencije za elektronsko _ • poslovanje EBA mag. Cvetka Tinauer pa je predstavila elektronsko vložišče, K omogoča brezpapimo poslovanje in je ena od najuspešnejših inovacij v slovenske poslovnem okolju v zadnjih letih. Karizmatični hrvaški psihiater in psihoterapevt o • Pavao Brajša je pojasnil, kako se oblikujejo medsebojni odnosi in kako ti odsevaj0 timskem delu. Na kongersu je bila tudi tajnica leta v Veliki Britaniji Jackie Me® ’ poslovna asistentka generalnega direktorja družbe Goodyear Dunlop Tyres. V času kongresa na Bemardinu, na 12. občnem zbora ZKTS, so podelili 57 priznam članicam ZKTS. 27 priznanj za aktivno delo v klubih 16 srebrnih priznanj za aktivno delo v klubih ter za 10 do 20 letno delo v tajniški poklicu. 14 članic je prejelo zlata priznanja, za aktivno delo v organih kluba ter za in več letno delo v tajniškem poklicu. . f Klub tajnic in poslovnih sekretark Slovenske Istre j e prejel kar 11 priznanj. In s,c 4 priznanja za zavzetost in posebne dosežke pri delu v stanovski organizaciji so Pre-le. a Marija Šink, Biserka Benedetti, Travica Družina in Breda Krajnc, novinar Primorskega utripa (za poročanje). Tri srebrna priznanja so prejela Pola R° . Graziela Muženič, Tatjana Mejak. Zlato priznanj so dobile tajnice: Vesna P°'e-c Intereurope, Mirjam Obreza iz Banke Koper, Jasmina Lehpamer iz Primorskih n°' ter Ljubica Štok iz Cimosa Koper. Na fotografiji Primorskega utripa: Pola Rotar, Jasmina Lehpamer, Breda Graziela Muženič, Ljubica Štok, Vesna Poles in Travica Družina. Kraj"6, Strunjan Odprli so Podjetniški zdravstveni rekreacijski center Društvo za zdravje in varstvo pri delu ter koristno izrabo časa ZDRAV PODJETNIK (PZRC) iz Kopra, v sodelovanju s partnerji ' Krka Zdraviliščem Strunjan in GZS Območno zbornico Koper je v soboto, 14. maja 2005, ob prisotnosti že nekaj članov, v Prostorih kluba v kompleksu Krka Zdravilišča Strunjan odprlo Podjetniški zdravstveno rekreacijski center z osnovnim namenom izvajanja preventivnih zdravstvenih pregledov, rekreacijskih dejavnosti, izobraževanja in izvajanja praktičnih tečajev za Podjetnike. Podrobnosti so predstavili Miran Gaspari - direktor Krka Zdravilišča Strunjan, Božo Luzar - predsednik društva, dr. Nikolaj Kinkela, Tomaž Može - GZS Območna zbornica Koper, Lena Bartolič - tajnica društva, Nina Golob, pomočnica direktorja ln Barbara Šmon, odgovorna za stike z javnostjo. PZRC ima sedež v Strunjanu, v hotelu Svoboda, v klubu Krka Zdravilišča Strunjan in bo v začetnem obdobju odprt ob sobotah, praviloma °d 9.00 do 16.00 ure. Informacije: 041 836 011. Za dobro voljo ob otvoritvi je poskrbel glasbenik Rudi Bučar, nato so si gostje ogledali prostore zdravstvenega centra, kjer so jim pokazali tudi naj novejše medicinske aparate. FOTO: FK-Pr,morski utrip 85 let delovanja slepih in slabovidnih Koper Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Koper, predsednik Ljubo Daničič, je ob obeleževanju 85. obletnice organiziranega delovanja slepih na Slovenskem in praznovanju tedna slepih 3. junija 2005 ob 10. uri v atriju bivalne skupnosti na Repičevi 4 v Kopru priredilo Dan odprtih vrat. Odprli in predali so namenu trim kabinet in stanovanjsko enoto. Pomembno pridobitev je v imenu številnih donatorjev predal predsednik Lions kluba Koper-Capodistria, mag. Janez Pišot. Strunjan Četrto športno srečanje Fakultete za management Koper V turističnem kompleksu Salinera Strunjan je bilo 4. junija že četrto športno in družabno srečanje Fakultete za management Koper. Odziv potrjuje, da bodo srečanja, na katerih se zbere veliko število študentov, učiteljev, sodelavcev in prijateljev Fakultete za management Koper, postala tradicionalna. Na srečanju so podelili kolajne in priznanja za športne dosežke in priredili piknik. Nič se ni spremenilo? Slovenski ponos, Kompasov katamaran Prince ofVenice domuje v novem domačem pristanišču v Poreču, ker je postal hrvaška ladja, vpisana v hrvaški register potniških ladij. Lastnik katamarana je še vedno Kompas Travel Poreč. V tem pogledu ni sprememb, velike spremembe pa so v načinu pobiranja potnikov (hrvaška pomorska zakonodaja je strožja). Katamaran je namreč z vpisom v hrvaški ladijski register dobil pravico do voženj med hrvaškimi pristanišči, hkrati pa bo še vedno lahko vozil potnike na mednarodni progi le iz enega slovenskega pristanišča - iz Izole. Iz tega pristanišča je letos prvič zapeljal proti Benetkam 26. marca. »Poslovilna« proslava na katamaranu je bila na dan pomorstva (7. marca) v Kopru. Velik napredek slovenske stomatologije Stomatološka sekcija pri Slovenskem zdravniškem društvu je ob 30. obletnici svojega delovanja v portoroškem Avditoriju (3. in 4. junija 2005) priredila srečanje stomatologov Slovenije, na katerem so številni udeleženci ugotavljali znanstvene dosežke na tem področju. Nadvse pomembna je skrb za zdrave zobe že od mladostnih let naprej. . Zanimiva in dobro obiskana je bila . Ql dentalna razstava - raznih naprav in pripomočkov v ortodontiji, ponudba najnovejših zobnih ščetk in paste. Da tehnika v zobozdravstvu res napredovala povedo tudi najnovejše digitalne naprave za slikanje zob, naprava za °zonsko« odstranjevanje kariesa, kirurški instrumenti, svedri, higienski program, umetne kosti, dentalna keramika, itine, zobje... Seznam razstavljavcev je bil kar dolg; Colgate-Palmolive Adria iz Ljubljane, Korum, Lomas, Unilever, j 'ona Ljubljana, Interdent Celje, Medimpex Gorica, Mikrodent Naklo, Sanolabor Ljubljana, Polident Volčja draga, jatama Celje. £astni pokrovitelj srečanja je bila Občina Piran, v imenu Županje pa je udeležence pozdravil podžupan Drago ^®rjal. Predsednik sekcije Janez Vrbovšek j e ob tridesetem srečanju stomatologov v portoroškem Avditoriju poudaril, t So nnogi znanstveniki in strokovnjaki s svojimi raziskavami v neverjetno bogati raznolikosti in kompleksnosti 8a področja, veliko prispevali k razvoju stroke. Jubilejno srečanje je bilo posvečeno spominu na dolgoletnega dv .dtika Stomatološke sekcije, primarija Hinka Frankna, dr. medicine in dr. stomatologije. V sekcijo so sprejeli častna člana. j*o/a 'esn/ klub Fredi ima novo vodstvo red$ednik društva je Adi Kolenc Ra, jUn.etnem (volilnem) Občnem zboru Plesnega kluba Fredi Izola, 7. He],;1 2005 v Izoli, so po na trenutke malce vroči razpravi zgladili Pa « Cra nesoglasja glede vodenja, načina dela in koordinacije, nato Adj v,zv°lili novo vodstvo društva. Za predsednika je bil izvoljen ^anv° enc’ direktor turistične agencije Capris Time. Izvolili so 5-Ebank izvršilni odbor, v katerem so Tedeja Rebula, Tin Daničič, 'Ihišt 3 ^e9a* *n Bogdan Rebula, ki je bil doslej podpredsednik Meri 3 ^ nadzornem odboru so Alenka Prelc (ZD Izola), Dušan korr,- - (Cimos), Franc Krajnc (Primorski utrip). Disciplinska Alida Klemenčič, Rima Ruminska, Neva Kravos in Ljubo P]es N- Tajnica društva je Milena Juratorič. Sv0ji'klub Fredi ima okoli 240 tečajnikov, več učiteljev plesa, s Ha za|,il riastoPi in novostmi v plesu pa vsako leto prijetno presenetijo bučni prireditvi v Kulturnem domu v Izoli. Vrtec Mornarček Piran Predstavili bodo UNESCO ASPnet projekt Otroci vrtca Mornarček Piran bodo v petek, 17. junija 2005 ob 18.00 uri na Trgu 1. maja v Piranu predstavili UNESCO ASPnet projekt: Piran v času Beneške republike. Osnovna šola Vincenzo de Castro Piran Predstavitev projekta Dediščina v rokah mladih Predstavili bodo UNESCO - projekt Dediščina v rokah mladih - v petek, 17. junija 2005 ob 11.00 uri v Tartinijevi hiši v Piranu. Učenci OŠ Vincenzo de Castro so v okviru akcije skrbništva piranskih kulturno-zgodovinskih spomenikov, posvojili spomenik Trg 1. maja v Piranu. Koper Kako zmanjšati obremenitve morja iz kopenskih virov? Morje je čisto in primerno za kopanje. Na zaključnem sestanku v zvezi s sprejemanjem nacionalnega akcijskega programa (NAP) za zmanjšanje obremenitve morja iz kopenskih virov, kije bil 9. junija 2005 v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru, sklicala sta ga prof. dr. Alenka Malej in Janez Forte - Morska biološka postaja Piran, so govorili med drugim tudi o aktualni problematiki na Slovenski obali, torej o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda in čistilnih napravah. Slovenija je podpisnica barcelonske konvencije (trenutno predsedujoča) in članice so že pred osmimi leti sprejele strateški akcijski program za Jadransko morje. Vse sredozemske države so na podlagi te konvencije dolžne sprejeti svoj nacionalni program varovanja morja. Slovenija ga že ima. so povedali v Kopru. Nosilca akcijskega načrta oziroma projekta NAP sta dr. Gregor Muri in dr. Leon Gosar. Kar se tiče zbiranja in čiščenja komunalnih odplak in gradnje novih čistilnih naprav bo ta problem na Obali rešen tudi s pomočjo evropskih sredstev, vendar se ne ve natančno kdaj, kajti nihče noče pred svojim pragom komunalne deponije. Akcijski program nalaga ureditev zadev v zvezi s kanalizacijo in komunalnimi čistilnimi napravami različne roke, glede na število prebivalcev. Pred nedavnim so OKOLJE Piran, ki upravlja z osrednjo portoroško plažo, presenetili izvidi Zdravstvenega zavoda Koper o čezmejnem bakteriološkem onesnaženju morske vode v delu Portoroškega zalivu (poročilo je bilo poslano v Bruselj), vendar je morje sedaj prav sinje modro in kot trdijo strokovnjaki, primemo za kopanje. Koper LDS o problemu neplačevanja preživnin Članice Odbora za politiko enakih možnosti pri LDS organizirajo 14. junija ob 18.00 uri v Kopni, v pritličju Pretorske palače, okroglo mizo o vroči temi - Problem neplačevanja preživnin in predlog rešitev. Javnost želijo opozoriti na težave, s katerimi e v vsakdanjem življenju soočajo ženske, ki morajo same preživljati svoje otroke. Okroglo mizo bo vodila Zdenka Cerar, podpredsednica odbora in nekdanja ministrica za pravosodje. Sodelovale bodo predsednica odbora za politiko enakih možnosti Dragica Dada Bac in predsednica odbora v Kopm, Breda Krasna. Marezige Praznik s pozlačeno ceno refoška Letošnji, že 33. tradicionalni Praznik refoška v Marezigah je navdušil množice. Zmagal je kmečki voz z nevesto iz Trseka. Nastop tudi dveh skupin iz piranske občine - Solinarji iz Sečovelj in mažoretke, Twirling kluba iz Pirana. Refošk so prodajali po nekoliko zasoljeni ceni 1.600 tolarjev. Leta 2006 bo 31. srečanje godb na pihala. Praznik refoška v Marezigah od 20 do 22. maja 2005 je privabil morda več kot 15.000 obiskovalcev. Še zlasti v nedeljo, 22. maja, ko sije prireditev ogledalo okoli 5.000 ljudi, ki so lahko pokušali refošk, domači sir in domače pecivo, ki pa je bilo prav tako zasoljeno (3.000 SIT/kg) kot refošk, ki so ga prodajali v kantini po 1.600 SIT/ liter. Domači ovčji sir ste lahko kupili po 3.500 SIT, medtem, ko je bilo treba za porcijo čevapčičev plačati 1.200 SIT. Če ostanemo pri nepričakovano relativno visokih cenah (liter refoška v kleti Vinakoper stane na primer 650 SIT) je treba prireditelje, ki tudi na tak način krijejo stroške prireditve, povsem razumeti. Marezige, nekoč srce upora proti fašizmu, danes mala deželica refoška, so v zadnjih letih izjemno napredovale, morda tudi po zaslugi zanimivih prireditev kot je praznik refoška. Zanimivo je tudi, da nihče ne pogleda tako globoko v kozarec, da bi mu morala pomagati prehospitalna enota, ki je bila ves čas v pripravljenosti. Morda so ljudje prav zaradi cene »pametno« pili refošk. Povorka s kmečkimi motivi Zmagal je voz iz Trseka Množice so v nedeljo navdušeno spremljale povorko z motivi iz kmečkega življenja. Pred žirijo, sestavljeno iz štirih vinskih kraljic, so se za trenutek ustavili vsi tekmujoči iz povorke in izvirno komentirali vse kar so pripeljali s seboj. V povorki so sodelovale skupine iz Montinjana, Marezig, Čenturja, Glema, Gračišč, hrvaškega Kaštela, Sečovelj, Bistrice, Socerba, Trseka in Babičev. O tem kdo je najboljši so odločile vinske kraljice. Zmagal je voz iz Trseka, na katerem so prikazali peko peciva za ohcet, s seboj pa so pripeljali tudi nevesto z balo vred, kije iskala ženina. Drugo mesto je osvojil voz z ovcami iz Babičev, tretje voz iz Socerba (molzenje koze in priprava sira), četrti je bil voz iz domačih Marezig. Množico obiskovalcev so pozdravili Vilij Bržan, predsednik organizacijskega odbora, podpredsednik DZ dr. Marko Pavliha in častni predsednik organizacijskega odbora, podžupan Mestne občine Koper, Igor Colja. Dr. Marko Pavliha se je odlično znašel, tokrat kar med štirimi vinskimi kraljicami; aktualno deseto - Majo Cigoj, ki nosi zlato krono in bivšimi Selmo Lukač (iz Marezig), Jernejo Bratuša in Martino Segovec. Med zanimive dogodke v Marezigah štejejo zbor vinogradnikov iz koprskega vinorodnega okoliša ter podelitev priznanj, srečanje in parada pihalnih orkestrov (leta 2006 bo v Marezigah 31. Istrsko srečanje godb na pihala)., srečanje mladih harmonikarjev, pokušina kulinaričnih dobrot in refoška, razstava kmetijske mehanizacije (pozornost so pritegnili traktorji, tudi naj starejši z letnico 1937), športni in zabavni programi. Zmagoviti voz iz Trseka z nevesto, kije (neuspešno) iskala primernega ženina. Številne zanimive kmečke povorke. V Marezigah kajpak tudi Primorski utrip. Vinske kraljice. Niso prišle vse, a kljub temu so pritegnile veliko pozornosti. Vilij Bržan pokuša refošk. Dr. Marko Pavliha z voditeljico praznične prireditve. Na prazniku refoška so podelili številan priznanja. Rezultati ocenjevanja vin Komisija je 4. maja 2005 ocenila 101 vzorec vin, od tega 55 vzorcev refoška, 46 malvazij in 20 ustekleničenih vin. Rezultati ocenjevanja refoška Diploma odličnost z zlato plaketo- Markežič Aleksander, Pregara 42. Diploma odličnosti s srebrno Košane Milan in Mavricijo, Babici Diploma odličnosti z bronast* plaketo: Bržan Vilij, Marezige 76. Prvič so nastopili tudi solinarji iz Sečovelj - in prejeli priznanje. Nastop mažoretk iz Pirana, Tmrling skupine, ki je že tudi evropski prvak. V ozadju številne stojnice z refoškom, s katerim uspešno tekmuje tudi malvazija. Diplomo odličnosti je prejelo pridelovalcev refoška, med njim1 -z Vinakoper, Feletič Zdenko in Snv3 Marezig, Hrvatin Zdenko iz K°r Žaro Bruno. Polje 12 a, iz Izole. Rezultati ocenjevanja malvazij6 Diploma odličnosti z zlato plake ^ Pucer Elvir in Valter, Nova vas Sečovlje. Diploma odličnosti s srebrno plake Kantina Ivančič, Šared 29c, Izola- Diploma odličnosti z brona* Vina Koper, Šmarska cesta 1, k°P6 Diplome odličnosti je prejel0 pridelovalcev malvazije. Podelili so tudi veliko zlato mei fll ustekleničena vina - za C a -0 Sauvignon, letnik 2000. PreJe vVr,fl il vinogradnika Korenika & M°s Kort 115c. •dalje z# . W primorski u'r'p reda Krajnc TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož % fujifilm Canon outmpus pentax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: SECTCR ide, za katere so učenci prav tako prejeli priznanja simbolične nagrade. Anton Biloslav, ravnatelj Damih galerij Piran, seje ob koncu vsem sodelujočim ( av lepo zahvalil, tudi javnemu podjetju Okolje Piran. Cence je tudi razveselil z novico, da bodo vsi Prvo mesto so osvojili učenci OŠ Vojke Šmuc. Skulptura morska deklica je očarala gledalce in tudi tričlansko komisijo. eleženci, ki so se udeležili letošnjega ustvarjanja z i vko, prejeli od JP Okolja Piran po eno celodnevno rto za Puščanje po f°rtor°škem poganu v >t?snji sezoni. l*°. da so na ^ncu bili vsi Zm nek način magovalci. Drugouvrščena pajek, OŠ Pivka. skulptura - Setieuvrščena &lptUr° ~ O <•,učencev kola, Uvade Otroci so spoznavali soline V lepem okolju, v na novo opremljenem prostoru za prireditve v Sečoveljskih solinah, so otroci skupaj z vzgojiteljicami iz lucijskega vrtca Morje 20. maja 2005 pripravili razstavo umetnin, ki so jih v okviru projekta spoznavanja solin mladi umetniki skupaj z vzgojiteljicami pripravljali v celem šolskem letu. Namen projekta je bil, da otroci spoznajo naravno in kulturno dediščino Sečoveljskih solin. V lucijskem vrtcu imajo likovni atelje, v katerem so otroci ustvarjali v različnih tehnikah. Slikali so z akrili na platno, na svilo, keramične ploščice...Po končanem kratkem kulturnem programu, kjer so otroci pod mentorstvom Leonore Bradetič odpeli nekaj pesmic in celo zaplesali, so si razstavo lahko ogledali tudi ponosni starši in sorodniki, ki so bili presenečeni kaj vse zmorejo mladi umetniki. Solinar BEPO - pesmica, ki so jo sami sestavili. Talk Show s Slavkom Ivančičem V Cafe Central Grand Flotela Palače v Portorožu so pred nekaj meseci začeli z zanimivimi večeri -Talk Showi - s Slavkom Ivančičem. V prvem izmed petnajstih večerov je gostil dr. Marka Pavliho, poslanca v državnem zboru. Drugi gost je bil Drago Mislej Mef, glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, tretji gost večera je bil gledališki igralec in vsestranski umetnik__________ _______________________________________ Boris Cavazza. 16. junija 2005, ob 21. uri bo Slavko Ivančič gostil vse tri brate Marušič. Dr. Andreja, dr. Dragana in Dorjana, dr.medicine, kar bo zanesljivo zelo zinimivo. BK t 7 Semenarna Manja !assiflora Liminjanska 78, Lucija Tel.: 05 6777 335 Fax: 05 6770 927 Tel.: 05 6777 334 Kupljeno blago Vam brezplačno dostavimo na dom! Vi pokličete, mi pripeljemo. www.semenama-cergolj .si Predstavitev monografije Slavjanska sloga ZRS UP Koper in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko vabita v sredo 15. 6. 2005 ob 19.00 uri v knjižnico Znanstveno-raziskovalnega središča Garibaldijeva 1 Koper na predstavitev monografije Slavjanska sloga (Slovenci in Hrvati v Trstu od avstroogrske monarhije do italijanske republike) avtorja Milana Pahorja. Ob avtorju bosta spregovorila zgodovinarja Salvator Žitko in Borut Klabjan. Univerza na Primorskem bo gradila Jeseni bodo začeli preurejati Foresterio in Armerio v Kopru v katerih bo sedež Univerze na Primorskem in Fakultete za humanistične vede. Koper se je v tem času tudi že razglasil za univerzitetno mesto. Podobno razglasitev si obetajo tudi v Novi Gorici, ki je prva v Sloveniji dobila prvo zasebno univerzo. Primorska je tako prva »pokrajina« v Sloveniji, ki ima kar dve univerzi. Stran 10 primorski uVp Plesno glasbena prireditev v Portorožu Glasbeno predstavo, musical Robin Hoodje predstavilo preko 300 nastopajočih. Foto: Breda Krajnc Stasja Mehora in hčerka Mojka Mehora Lavrič sta se upravičeno veselili uspešno izvedenega muzikla in priklonili okoli dva tisoč gledalcem. Plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana je v sodelovanju z gledališko skupino Gib Piran in številnimi drugimi gosti 29. maja 2005 v portoroškem Avditoriju zaključila letošnjo sezono s tradicionalnim končnim nastopom, ki je privabil veliko število ljudi. Tokrat so se predstavili z glasbeno predstavo, musical Robin Hood. Ob tej priložnosti pa so izdali tudi zgoščenko in kaseto s 27 skladbicami iz muzikla. Zgoščenko in kaseto je bilo mogoče kupiti po končanem dvournem spetaklu.V Avditoriju so podelili tudi nekaj priznanj. Breda Krajnc Karate Uspešna udeležba Slovenske reprezentance na Evropskem prvenstvu v tradicionalnem karateju na MALTI-2005 Na 26. Evropskem prvenstvu 2005 v tradicionalnem karateju je na Malti v konkurenci 21 držav nastopila tudi reprezentanca Slovenske zveze tradicionalnega karateja- SZTK. Reprezentanca v sestavi desetih tekmovalcev SZTK je sodelovala na EP v bojih, katah in disciplini fuku-go. Skupino tekmovalcev so vodili podpredsednik Franko Fičur; selektor Vujinovič Nenad; in dva člana selektorske komisije Mehmed Džananovič in Stojan Šestan. V močni konkurenci smo dosegli odlične rezultate: V kategoriji v borbah mladink posamezno je nastopila Ana Kresovič iz karate kluba Samurai Koper in osvojila bronasto medaljo (JLmesto) V kategoriji borbe-team člani so nastopali: Ante Šolaja, Stane Ristič - KK Gymco Portorož, Jure Šubic KK Mladina Škofja Loka in Aljoša Lipove KK Mežica Prevalje in z odličnim nastopom prav tako osvojili bronasto medaljo (3 .mesto). Pomebne uspehe so dosegli tudi Jure Šubic Ana Kreševič Sana Čoderl Megi Kravanja Jure Brovč Luka Kac Aljoša Lipove Tekmovanja seje udeležil tudi Marko Sekardi, član KK Samurai Koper, ki je nastopal v kategoriji mladincev. Evropsko prvenstvo v tradicionalnem karateju v letu 2006 bo v mestu Rzeszowa na Poljskem. Slovenska zveza tradicionalnega karateja bo na svojem izvršnem odboru obravnavala tudi predlog o kandidaturi organizacije EP v letu 2007. Predsednik SZTK Igor Kosmina Med nastopajoči je bilo tudi nekaj staršev. Navdušile so čarovnice, ki so odpele pesmico Naš dar je naš čar, ki pravi takole: » Naš dom je tema noči, me se zbudimo, ko vse zaspi. Ena plat je naš obraz, druga plat pa je skrivnostni jaz. Me živimo že tisoč let, okoli prsta vrtimo svet. Saj imamo čudežno moč, ugašamo dan in prižigamo noč«. Okoli 50 jih je bilo, med njimi nekaj staršev iz starejše skupine Flip, ki pod mentorstvom Gine Gržinič pridno trenirajo vse leto. Uspešni nastop članic Tvvirling kluba Piran na državnem tekmovanju V soboto 23. in nedeljo 24. aprila je potekalo v Športni dvorani Zreče 9. državno prvenstvo v TWIRLINGU - SLOVENIJE. Tekmovanja seje udeležilo trinajst društev, med njimi tudi, društvo Tvvirling kluba iz Pirana. Tekmovanje je ocenjevala mednarodna žirija iz Francije Rebecca Le Laizand in Xavier Papin ter Francis S.P. van den Berg - Vlasveld in Johanna M.C Klompenhouvver iz Nizozemske. Po dvodnevnem tekmovanju je skupno največ točk osvojila ekipa Plesni klub Sašo iz Slovenske Bistrice. Odlično drugo mesto pa je osvojila ekipa iz Pirana, katera je osvojila 4 zlate, 10 srebrnih in 3 bronaste medalje. Na tretje mesto pa se je uvrstila Tvvirling skupina Deskle. Na 9. državnem prvenstvu sta tako junior in senior ekipa postali del nacionalnega teama, ki bo zastopal Slovenijo na Evropskem prvenstvu, ki bo potekalo od 4. do 10.7.2005 v športni dvorani Tabor v Mariboru. Članice Tvvirling kluba Piran, ki bodo zastopale barve Slovenije v A teamu junior so : Urša Simčič, Tanja Sredojevič, Jana - Ivana Potočnik, Andreja Zankoč, Nika Nusdorfer in Anna Pinter. A team senior : Taja Magajna, Mirjana Sredojevič, Mojca Podjavoršek, Mirela Begič, Zlata Okugič, Veronika Škof. A freestyle par senior: Mojca Podjavoršek in Zlata Okugič, A freestyle par junior: Andreja Zankoč in Tanja Sredojevič, A freestyle junior: Potočnik Ivana Jana in A freestyle senior Taja Magajna. Del državne reprezentance so tudi ekipe iz Slovenske Bistrice, Deskel in Hajdine. Mentor skupine Ana Rat Veliki rokometni festival v Izoli 13. EUROFEST2. 7. - 7. 7. 2005 Doslej prijavljenih rekordno število 162 ekip s treh celin. Skupaj s spremljevalci pričakujejo okoli 3000 udeležencev. Otvoritvena slovesnost bo v soboto, 2. 7. 2005 ob 21.00 uri. Ko smo pred trinajstimi leti začeli s štirimi rokometnimi ekipami si nihče ni predstavljal, da se bo prireditev tako »prijela«, jena novinarski konferenci v Izoli povedal Tone Barič, direktor Eurofesta. Že trinajsti po vrsti Eurofest - evropski rokometni festival v Izoli bo od 2. do 7. julija 2005. Rokometne ekipe bodo prišle v Izolo iz 18 ali celo več držav, iz Italije, Avstrije, Češke, Poljske, Hrvaške, Kanade, Švedske, Danske, Finske, Rusije, Tajvana, Španije in dmgih evropskih držav, prvič tudi iz Francije. Rokometaši se bodo pomerili na osmih igriščih v Izoli in Kopru. Otvoritvena slovesnost bo v soboto, 2. julija, ob 21.00 uri na osrednjem prizorišču (veliko parkirišče) pri Rivieri (SGŠ) v Izoli. Ekipe se bodo zbrale pri Svetilniku in začele svoj mimohod po obrežju, nakar bodo prispele na osrednje prizorišče pri Lonki, kjer bodo mlade pozdravili vidni športni delavci, v imenu gostiteljice Občine Izola županja Breda Pečan in drugi, ki imajo radi rokomet. Takoj po otvoritveni slovesnosti bo eksibicijska rokometna tekma pod sloganom »S športom proti drogam« in sicer med obalnimi in slovenskimi športnimi zvezdami. V ponedeljek, 4. 7. od 8.00 do 20.00 bo delovala »Tržnica« Eurofesta. V sredo, 6. 7. zvečer ob 22.00 bo izbor Miss & Mistra. Eurofesta. Finalne tekme bodo v četrtek, 7. julija med 8.00 in 21.00. Sledila bo podelitev nagrad. Podpredsednik organizacijskega odbora Jože Černelič je poudaril tudi turistični pomen tega srečanja, pa tudi skrb, kako zagotoviti dovolj finančnih sredstev in delovno pomoč direktorju Eurofesta Tonetu Bariči. Triatlon Dober uvod v glavno turistično sezono ^lnar°dni trf = tlon CasindPortorož Na fotografiji Primorskega utripa: Prvi je pritekel na cilj Borut Lunder (Senožeče), drugi Mitja Smrekar (Postojna), tretji Andrej Pribac (Izolo)- Na prvem mednarodnem triatlonu Casino Portorož, v preizkusu plavanja, kolesarjenja in teka (28. maja 2005) se je udeležilo okoli 170 tekmovalcev in še najmanj dvakrat toliko gledalcev. Tekmovalci so plavali 750 metrov, kolesarili 20 km in tekli 5 km. Za nekatere je bilo vse skupaj malce naporno, en tekmovalec jena cilju na portoroški plaži iztisnil iz sebe zadnje moči, zlasti težko j e bilo zagotovi i varnost na cesti skozi Portorož. Na koncu so bili vsi zadovoljni, tako organizator Športno kulturno izobraževalno društvo Jaz sem najboljši, predsednik Mojmir Kovač, dr. Marko Pavliha, predsednik organizacijskega odbora in člani Mojca Dolšak, Sebastjan Jeretič, Matjaž Ukmar in Mojmir Kovač ter županja Vojka Štular, gostiteljica prireditve in Miran Opara, predstavnik generalnega pokrovitelja Casino Portorož. Kolesarji so premagali 20 kilometrsko pot. Zal se je eden tudi poškodoval. ______— Piran Na OŠ Cirila Kosmača imajo odlične rokometaših Starejše učenke OŠ Cirila Kosmača Piran so 12. aprila 2005 na finalnem tekmovanju v rokometu za Osnovne šole v Veliki Nedelji osvojile prvo mesto in postale državne prvakinje. Mlade uvaja v šjportno življenje Dunja Žugelj, učiteljica športne vzgoje in rokometašica. To pa še ni vse. Njihova učenka Ana Janko je na državnem tekmovanju v gimnastiki dosegla peto mesto, na bradlji pa tretje. Odličnim športnicam so na šoli pripravili p1 presenečenje, kjer ni manjkalo tudi velike torte in glasbenega nastopa. Vojka Štular, Županja Občine Piran v družbi Matjaža Dodiča, lastnika TV Sponke. Ekipa TV Sponka TV je v diskoteki Karma na Škofijah 25. maja 2005 za svoje poslovne partnerje in prijatelje ob koncu svoje uspešne sezone pripravila zaključeno zabavo, po 22. uri pa je bila diskoteka odprta še za ostale obiskovalce. Prireditvi so dali težo tudi Vojka Štular- županja Občine Piran, Breda Pečan -županja Občine Izola in Boris Popovič - župan MO Koper. Tako so se Jasna Softič, Luka Juri in ostali nasmejali, ko so na zabavi na velikem platnu povabljenim prikazali prizore, ozadje TV Sponke, ki jih ne prikaže televizija. Zabavo je Popestrila modna revija spodnjega perila Microfila iz koprske Supernove, ki je Po končani predstavi podelila Povabljenim vsakemu svoje spodnjice. Hoteli obračunati z nogometnim sodnikom H. junija 2005, ob 19.30 uri so organizatorji nogometne tekme na n°gometnem igrišču v Piranu obvestili policijsko postajo, da imajo težave z Večjo množico navijačev, ki grozi, da bo obračunala s sodniki. Zaradi domnevno “sporne” odločitve sodnikov so Pirančani samo izenačili s Kranjčani, ob izhodu iz igrišča pa so čakali, da obračunajo s sodniki. Varnostniki so bili le štirje in niso bili kos večji razjarjeni množici. Policisti s° pred razgretimi navijači tokrat rešili sodnike in jih pospremili iz igrišča. Konoplje prodajal kar na ulici Koprski policisti so 10. junija 2005, dopoldan v eni od ulic opazili 17 letnega domačina, kije prodajal približno 1 g konoplje drugemu 17 letniku doma iz Dragonje za 1.500 SIT. Mamilo so mu zasegli in ga ovadili na državno tožilstvo. Lev Svetek - Zorin Rado Simoniti Vstajenje Primorske Nekdaj z bolestjo smo v sebe zaprli, svoje ponižanje, svoje gorje, krik maščevanja na ustih zatrli, ga zakopali globoko v srce. Toda glej, planil viharje presilen, v kot pajčevine raztrgal okov, šinil je zopet žar novega dneva, Ja do poslednjih primorskih domov, morskih domov. Strojnice svojo so pesem zapele, v. Zrak je pretreslo grmenje topov, Spr 6 P°tiane 50 v ognju vzplamtele, klc je svobode vstal sredi gozdov, sredi gozdov. Vstala Primorska si v novo ž d . . življenje, ovignjeno glavo korakaj v nov čas! V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju, “Sla si končno svoj pravi obraz, °t>raz našla si končno svoj pravi x, . obraz! ašla si končno svoj pravi obraz! Letošnji III. solinarski festival, ki se je kot uvod v solinarsko sezono začel 23. aprila in se bo nadaljeval na solnih poljih 1. julija in zaključil 27. avgusta s simboličnim pobiranjem soli na občinskih solinskih poljih, se je v televizijski oddaji Ttiristika (TV Slovenija 1, 4. maja) uvrstil na prvo mesto med pohvalami. Na solinarskem festivalu je iz leta v leto nekoliko več obiskovalcev, turistično gospodarstvo pa festivala kot kaže še vedno ni osvojilo kot pomembno sestavino turističnih prireditev. 28. FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA Izbrani polfinalisti Na razpis za sodelovanje na 28. festivalu Melodije morja in sonca, ki se je zaključil 15.maja 2005 je med 118 prijavljenimi skladbami komisija do konca maja izbrala 28 skladb, ki se bodo v dveh polfinalnih večerih (14. in 15. julija 2005) potegovale za nastop na finalnem večeru v soboto, 16.julija 2005 v Amfiteatru Avditorija Portorož. Čeprav je popularnost lanskoletne zmagovalne skladbe Brizgalna brizga skupine Atomik Harmonik na vrhuncu, vsi nestrpno pričakujemo, katere izbrane festivalske skladbe bodo zaznamovale letošnje glasbeno leto. Komisija v sestavi Stojan Auer (predsednik), Danilo Kocjančič (skladatelj), Alojz Petrovčič (novinar), Primož Juhart (Net TV) in Patrik Greblo (Avditorij Portorož-Portorose) so po večurnem poslušanju skladb naposled le izbrali polfinaliste, ki se bodo predstavili v Avditoriju: 12. NASPROTJE, ANŽEJ DEŽAN, BOGDAN BAKOVIČ, BOJANA GLATZ, BOTRI, DENIS, DOMEN KUMER, DON SERGIO, FARAONI, MAJA SLATINŠEK, MAMBO KINGS, MANCA ŠPIK, MONIKA PUČELJ, NEXYS, NUŠKA DRAŠČEK, PETER JANUŠ, POP’N’ DEKL in REBEKA DREMELJ. BK Prireditev ob 20-letnici TVVIRLING CLUB PIRAN Sobota, 18. 6., ob 19.00, Športna dvorana Lucija Organizator: ZKD Karol Pahor Piran. Vstop prost. Galerija Herman Pečarič Piran Mira Ličen Krmpotič & Klavdij Tutta STEKLENI OBJEKTI Otvoritev: 18. 6. 2005 ob 21.30 Trajanje razstave: 18. 6. - 5. 7. 2005 Dva primorska slikarja, Mira Ličen Krmpotič ( rojena 1950, diplomirala na ljubljanski ALU leta 1973 in tu končala specialko za restavratorstvo) in Klavdij Tutta (rojen 1958, diplomiral na ljubljanski ALU in leta 1983 tu končal specialko za grafiko), bosta v soboto, 18. 6. v sklopu prireditev Poletne muzejske noči na Obali v piranskem razstavišču predstavila projekt Stekleni objekti. Otvoritev bo z glasbenim nastopom popestrila družina Batista in Metka Batista. NM Organizator festivala je Občina Piran, prireditev pa uspešno izvajajo Avditorij Portorož, KUD Karol Pahor Piran, Italijanska skupnost Giuseppe Tartini, Folklorna skupina Val, Epicenter, društvo Čikule Čakole, Ribiško društvo Oradela, Društvo ANBOT, Marino Mahnič, Krajevna skupnost Sečovlje, Turistično društvo Sečovlje, Soline, Pridelava soli d.o.o. in drugi. Prireditev bo povezovala Irena Dolinšek, ki je tudi vodja projekta. Petek, 1. 7. 2005 - Praznik Sv. Odorika Program Z nami na solnih poljih bo v solinah (Lera) in na solinarskem trgu. Od 16.00 do 18.00 ure bo šola solinarstva, sledila bo delavnica taperinov in žigov, ob 18.00 uri se bo na solno polje podala solinarska družina, poslušali bomo istrsko glasbo, ob 19.30 bodo odprli razstavo VI. Ex-tempora in razglasili nagrajence. 1. 7. ob 16.00uri in 2. 7. ob 11.00 uri bo iz Pirana z ladjo Solinarko (50 oseb) organiziran izlet v soline. Sobota, 9. 7. 2005 - Solinarska šagra v Sečovljah Organizator: Turistično društvo Sečovlje Prireditev, na kateri bodo razglasili najlepša dvorišča in vrtove v Sečovljah, se bo začela ob 18.00 uri na prostoru pri mostu v Sečovljah. Predstavili bodo izdelke stare obrti, ročna dela domačink, kreativna skupina Menezanima bo organizirala delavnice za najmlajše, sledil bo ples z bogatim srečelovom. Sobota, 27. avgust - Zaključek III. solinarskega festivala Tartinijev trg in soline (Lera). Tartinijev trg Prireditev se bo začela že ob 10.00 uri - polnjenje vrečk s soljo, sledile bodo zabavne igre, poulične gledališke predstave. Ob 18.30 bo sprejem za obiskovalce, nastopil bo Županjin klicar, ob 18.40 bo županja začela deliti sol med obiskovalce. Soline - Lera: Ob 16.30 dobrodošlica solinarske družine in pobiranje soli z občinskega solnega polja (župani iz treh držav). Ob 17.30 nastop na Solinarskem trgu . Povratek županov z ladjo Solinarko v Piran. Nedelja, 28. 8. 2005 Tartinijev trg Kulturni program, ki ga bodo organizirali člani Italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran in KUD Karol Pahor Piran, se bo začel ob 10.00 uri. Ob 11.00 uri bo organiziran brezplačni izlet v soline - Lera. Možen bo tudi brezplačni ogled Krajinskega parka Sečoveljske soline, Pomorskega muzeja, Muzeja solinarstva, Mestne galerije in galerije Hermana Pečariča v Piranu ter zbirke Sv. Jurija. 10. Mediteran festival 2005 V Izoli se bo v torek, 28. junija začel, v četrtek 14. julija pa končal, jubilejni 10. Mediteran festival, ki ga prireja KUD Mediteran festival, Veliki trg 1. Festival bo na lokaciji Shoto kluba pod Belvederjem. Nastopajoče skupine prihajajo iz osmih držav sveta. Prva bo 28. junija nastopila hrvaška skupina Pips Chips & Videoclips (vstopnina 1000 SIT, za nekatere 1500). Začetek koncertov bo ob 21.30 uri. Koncert ob 40-letnici ustvarjanja TULIO FURLANIČ -Tribute to Frank Sinatra & Glenn Miller Sobota, 25. 6., ob 21.00, Amfiteater Avditorija Portorož Spremljal ga bo Toti Big band iz Maribora. Vstopnina: 2.500 SIT. MALI OGLASI Oddam ali prodam poslovni prostor v izmeri 30 m2, v Športni dvorani Lucija, Liminjanska 78. Tel.: 031 748 019 Inšrtuiram Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom. Tel. 031/815-626 n a Zenit posredovalnica Zaupanje posreduje za poštene, trajne zveze, za vse starosti, po vsej Sloveniji. 031 505 495 NABOCAM NAROČILNICA * primorski u'r'p IME IN PRIIMEK, TOČEN NASLOV. POSTNA ŠTEVILKA. LETNA NABOČNE (12 ŠTEVILK) 2.160,00 SIT DATUM. PODPIS Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož 27. maja je na Tartinijevem trgu v Piranu Anika Horvat zapela otrokom iz vrtca Morje Lucije, OŠ Lucija, vrtca Mornarček Piran, OŠ C. Kosmača Piran, ŠKID Jaz sem najboljši, OŠ Vincenzo de Castro, OŠ in vrtca Sečovlje in otrokom vrtca La coccinella iz Lucije. Otroci so sklenili živo verigo okoli trga in vsi skupaj zapeli. Dopldan so popestrile tudi razne zanimive delavnice na trgu in vsi so preživeli čudovit dopoldan, drugačen od vsakdanjega. Jorasova evropska pot Joško Joras je »omehčal« hrvaške uradne mejne organe, saj že uspešno uporablja svojo pot do doma, mimo hrvaške carine in mejne policije na kontrolni točki Sečovlje. Vztrajanje Joša Jorasa, daje njegova hiša Sečovelje št. 1 nesporno na slovenskem ozemlju se je, kljub težavam, ki si jih je s svojo pokončno držo nakopal, že poplačalo. Hrvaška obmejna policija in cariniki se namreč zanj ne zmenijo in mu očitno dovolijo uporabo svoje »evropske« makadamske poti, ki si jo je zgradil tik za mostom Sv. Odorika nekaj metrov pred hrvaškim mejnim prehodom vse do njegove hiše. V začetku junija je po tej poti s traktorjem zvozil zidno opeko za gradnjo turistično-rekreacijskega poslopja, za katerega je skupina soinvestitorjev dobila gradbeno dovoljenje Upravne enote Piran. Od višine se zvrti Obiskovalci (88) iz južne Primorske so se 2. maja 2005 na poti domov s spominske slovesnosti ob 60. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Dachau, ustavili tudi v glavne mestu dežele Bavarske Muenchnu, odkoder izhajata dva nekdanja nacistična veljaka »fuehrer« takratne nacistične Nemčije Adolf Hitler in šef SS Heinrich Himmler, kije Adolfu predlagal rešitev židovskega vprašanja. Mesto in olimpijski stadion so si ogledali z 290 metrov visokega olimpijskega stolpa. Občina Piran Obvestilo za javnost Po dolgoletni zvestobi Občini Piran v mesecu juliju v pokoj odhaja predstojnik Urada za splošne zadeve Atilio Radojkovič. Poleg omenjenega prekinja delovno razmerje tudi predstojnica Urada za pravne zadeve Ana Petkovšek, ki bo svojo kariero nadaljevala na sodišču Z odhodom dveh ljudi, ki sta svoje delo opravljala nadvse vestno in profesionalno je bila Županja občine Piran postavljena pred zahtevno nalogo. Ob takšni praznini, ki nastane za dobrimi sodelavci, je namreč le to vedno težko zapolniti. Županja občine Piran Vojka Štular ocenjuje, daje občina Piran v sedmih letih njenega mandata napravila velike premike. Občina se tako lahko pohvali s stoodstotnim povečanjem proračuna, kar je ob povrnitvi dolgov preteklih oblasti pravi čudež. Poleg tega pa so bili narejeni številni projekti, ki so in bodo pripomogli k izboljšanju kakovosti življenja občank in občanov občine Piran kot tudi njenim obiskovalcem. Zavedajoč se, da ni dobro spati na osvojenih lovorikah, ter z ambicijo in željo po še hitrejšem razvoju najbolj turistične občine v Sloveniji se je županja odločila opraviti nekatere kadrovske spremembe. Naloge predstojnika Urada za splošne zadeve bo tako začasno opravljal Marjan Maslo, medtem ko bo delovne naloge predstojnika Urada za pravne zadeve začasno opravljal Pero Zovko, sicer tudi direktor občinske uprave občine Piran. Naloge predstojnika Urada za okolje in prostor bo začasno opravljal Mark Špacapan, Boris Kočevar bo opravljal naloge mestnega arhitekta, medtem ko bo Andrej Furlan premeščen v Urad za splošne zadeve, kjer bo opravljal odgovorne naloge s področja zaščite in reševanja. Naloge predstojnika Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo bo začasno opravljal dosedanji višji inšpektor v Uradu Ivan Koljesnikov. V uradih bodo novi predstojniki izbrani na podlagi javnega natečaja, kot narekuje Zakon o javnih uslužbencih. Služba za odnose z javnostmi Občine Piran NAGRADE BRATSTVO RESNICE DNS ZA LETO 2004 Priznanje za življenjsko delo je prejel Jurij Gustinčič 2. junija 2005 so v steklenem prizidku Narodne galerije v Ljubljani počastili 100. obletnico ustanovitve Dmštva novinarjev Slovenije in podelili novinarske nagrade Consortium veritatis/Bratstvo resnice za leto 2004. Novinarsko nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel komentator TV Slovenija in tednika Mladina Jurij Gustinčič. Debitantsko nagrado za dosežke mladih novinark in novinarjev sta prejela novinarka Mladine Ksenja Hahonina in novinar Dela Primož Cirman. Nagrado za izstopajoče dosežke na področju novinarske fotografije si je prislužil fotoreporter Dnevnika Matej Povše. Dobitnica letošnje nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve pa sta novinarka Dela Barbara Šurk za poročanje iz Iraka, Izraela in Palestine v letu 2004 in Mirko Štular, novinar Vala 202, za oddajo Sredi Evrope. Nagrado za izstopajoče novinarske stvaritve pa je prejel Miran Korošec, dopisnik Radia Slovenija iz Celja, za poročanje o dogajanju v Cometu, Tekstilni tovarni Prebold in Steklarni Rogaška. Na Primorskem že kar nekaj let nihče od novinarjev ni dobil nagrade DNS. Za leto 2000 sta to visoko priznanje prejela Filip Šemrl Radio Slovenija (dopisnik iz Idrije) in urednik Primorskega utripa Franc Krajnc. Nagrajencu, enemu najboljših komentatorjev, Juriju Gustinčiču je čestital tudi naš odgovorni urednik Franc Krajnc. DeSUS DeSUS Demokratina stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vabilo na volilno skupščino Članice in člane DeSUS, Občinske organizacije Piran vabimo, da se udeležite volilne skupščine, ki bo v četrtek, 23.6.2005 ob 19.00 uri v sejni dvorani Krajevne skupnosti Lucija Po seji skupščine bo družabno srečanje v gostišču pri Čeligu na Kartingu v Luciji. Vljudno vabljeni! Občinska organizacija DeSUS Piran Predsednik Pavel Godnič Preveč sonca je tudi nevarno Poletje je tu in nekateri že pretiravajo s sončenjem ter tvegajo, da bodo morda čez nekaj let zboleli za kožnim rakom. Opozorila dermatologov, da seje treba varovati pred pretiranim sončenj®1® niso brez osnov, saj je v svetu v zadnjem času vedno več primerov kožnega raka. Bolezen se ne pojavi takoj po pretiranem in predolgem izpostavljanju telesa na soncu, pač pa lahko tudi po desetih ali petnajstih letih. Vsekakor so koristni pregledi pri dermatologu, če opazimo nenavadne spremembe na koži. Kar nekaj dejavnikov je, ki pripomorejo k poškodovanju kože. Zlasti dovzetni so severnjaki, belopolti ljudje, ki se na dopustih v južnih krajin preveč nastavljajo soncu, da bi njihova koža čimprej porjavela. Toliko slabše, če je koža nezaščitena. Problem, na katerega opozarjajo tudi strokovnjaki J6 tudi tanjšanje ozonskega sloja in je ponekod zaradi tega sončno sevanj6 precej močnejše. Na soncu torej previdno. Pazite tudi na otroke, da ne bodo predolgo izpostavljeni sončnim žarkom na plaži ali v gorah. Že urica izpostavljanja sončnim žarkom je lahko preveč! V Mystici bodo tudi poroke Kot je povedal mag. Edvard Lesnik bodo v tem zanimivem prenovljenem lok®*1! z lepo dvorano v kratkem tudi poroke, kar je nedvomno novost v sodobni turisti6 Istrabenzovi ponudbi.Pare naj bi prišla poročit tudi Županja. Foto: Primorski utrio TV V Iscem ženico Pritlikavi pinč tip praški krišanik visok 22 centimetrov in 40 visok, star 5 let (1.2.2000) išče ženkico za parjenje. Zainteresirani pokličite 040/558-200