Politicen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 1"> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr ! Y administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta y I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto, X Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". | Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne. £itev. 178. V Ljubljani, v soboto 6. avgusta 1892- Letiiil* XX. Katoliški shodi. Prihodnji teden se vrši v Lincu tretji avstrijski katoliški shod od 8. do 12. avgusta. Po poročilih linškega „Volksblatta" smemo sklepati, da se bo i ta shod vršil posebno sijajno. Vdeležba bo velika in zastopani bodo vsi katoliški narodi raznobesedne Avstrije. Obseg raznih resolucij hrani v sebi ne-premenljiva načela katoliške vere in njih času in razmeram primerno vporabo v javnem in zasebnem življenju. Z ozirom na krščanska načela in s posebnim ozirom na dejanjske razmere v Avstriji bode katoliški shod z vso odločnostjo naglašal potrebo stroge jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov, ker le zadovoljni narodi bodo ob času nevarnosti državi opora nepremagljiva. Iz teh vzrokov Slovenci kot katoličani in Slovani preiskreno pozdravljamo tretji avstrijski katoliški shod v Lincu. Potrjujejo nam zopet priprave na ta shod, da je jedino pod zastavo katoliških načel mogoče zbirati zastopnike raznobesednih avstrijskih narodov v skupni bratski posvet za duševni in gmotni blagor narodov. Kot katoličani radujemo se linškemu katoliškemu shodu, ker nas veseli vsak napredek katoliškega gibanja. In trdno se nadejamo, da bo tudi ta shod v ta namen pripomogel prav mnogo. Iskreno pa pozdravljamo linški katoliški shod tudi kot avstrijski Slovani. JŽalostno je in krivično, a resnično vendar-le, da Slovaui v Avstriji so tlačeni ter da ne uživajo one jednakopravnosti, do katere imajo v državi pravico po ustavnih temeljnih zakonih. Skušnje nas pa uče, da čim huje divja narodnostni boj po Avstriji, tembolj se Slovani pritiskajo ob steno in sicer zato, ker so slabejši, ker so preveč razkosani. To je popolno naravno, da vedno slabejši obnemore prvi ondi, kjer odločuje sila. Zato pa je naše trdno prepričanje, da bomo v Avstriji največ škode i v narodnem oziru trpeli Slovani, ako se bodo uarodnostni boji bili na podlagi načel skrajno-narodnih strank. Mi zato z veseljem pozdravljamo vsak poskus, ki želi razne avstrijske narode sprijazniti in združiti na podlagi načel katoliške vere, po katerih naj se da: Vsakemu svoje! — Taki pomenljivi in veličastni poskusi so avstrijski katoliški shodi. In zaradi tega želimo katoliškemu shodu v Lincu obilo blagoslova iz nebes v prospeh avstrijskih katoličanov. Kar pa so avstrijski katoliški shodi v velikem za Avstrijo, to bodi prvi slovenski katoliški shod v malem za nas Slovence. Katoliški shod v Ljubljani združi naj verne katoliške Slovence, da se razgovore o načelih in o delovanju po teh načelih v javnem in zasebnem življenju. Zato pa je želeti, da se slovenski razumniki prav obilno udeležb katol. shoda v Ljubljani. V spodbudo v ta namen objavljamo posebno lepo vabilo, s katerim lokalni štajerski odbor vabi štajerske Slovence na prvi slovenski katoliški shod v Ljubljano. — To vabilo slove: „Štajerski Slovenci na noge! Prvi slov. katoliški shod se vrši v Ljubljani, dne 30. in 31. avgusta. Vabimo in pozivljemo pa vas že zdaj — o pravem času —, da si more vsak, ki se meni udeležiti zbora, lepo razdeliti svoje opravke in stanovske dolžnosti, da potem more brez kvara par dnij oditi od hrama. Cez vse je želeti, da se zbora udeležimo v velikem, v ogromnem številu, naj ima I. slov. katoliški zbor pravo lice katoliškega, slovenskega naroda, in da bomo dostojno zastopani tudi mi štajerski Slovenci, kakor smo tudi mogočna veja slovenskega drevesa. NAj nikdo ne pravi: opravili bodo tudi brez mene; jaz sem itak katoličan in Slovenec, naj že grem na shod ali ne. To je mogoče, toda na takošnjih zborih budi se katoliška zavest, se zaneti o?enj pobožnosti; iskrica sicer živa pod pepelom vzgori s plamenom, in raz-greje tebe, a vname tudi druge. In za katoliško stvar, da katero je dal božji Sin sam sebe, ne morejo se božji otroci nikdar dosti razgreti. Zato pa naj pridejo na shod tudi kristijani, katerim katoliška stvar ni prva reč. Morebiti pri tem močnem ognju očistijo svoje mnenje ter postavijo versko svoje prepričanje zopet na tisto mesto, katero dohaja sveti veri. Naj tudi ne izostanejo tisti, ki menijo in tudi pišejo, da bo katoliški shod v Ljubljani slovenski dom zatajil in slovensko mater porinil za vrata; naj vendar u pravem času še vprašajo shod, kaj mu je ime, saj svojega imena ne skriva, ampak si ga je napisal prav na čelo: I. slovenski, katoliški shod. Radi pridimo na shod, da se skupno veselimo, da smo Slovenci katoliški narod, da je Sin božji že zgodaj Slovence poklical k pravi veri in do danes ohranil v pravi veri. Tolike milosti božje radujejo se le redki narodi. Pridimo radi na shod, da pri očitni službi božji združeni molimo za peščico oger-skih Slovencev — menda jih je 30.000 —, ki so kalvinci, da jim Bog da, .spoznati krščansko resnico, a tudi za tiste slaboveme Slovence, ki imajo ime katoličanov, v djanju pa vere ne kažejo. Veseli pojdimo v Ljubljano, da glasno zagovarjamo pravice, katere imamo kot katoliški narod od Boga. Če posamezni kaj tirja, kdo ga posluša' Ce pa zažene celi tabor svoj glas, tresejo se neverniki. Hitimo na zborovanje ter visoko povzdignimo in razvijmo bandero, da nam nikdo s silo ne izdere in ne iz-vije prapora, ki nosi naše geslo: vse za vero, dom, cesarja! Podvizajmo se v belo Ljubljano, da se spoznamo in do dobrega pogovorimo, kakor pravi možaki, ter se zjedinimo v vseh potrebnih rečeh, da ne bode več v posmeh naša nesloga našim sovražnikom, in na kvar našim svetinjam. Tudi tisti, LISTEK Stara suknja. Francoski spisal Frančišek Coppče. Za časa, ko sem še odpošiljal pisma iz pisarn vojnega ministerstva, je bil z menoj v isti sobi neki Janez Videl, nekdanji podčastnik, ki je bil sicer v laški vojski zgubil svojo levo roko, vendar pa znal kaj lepo pisati s svojo desnico, tako da so drugi občudovali njegovo pisavo. Vse časti vreden je bil ta Videl! Vzor starega, poštenega in hrabrega vojaka. Dasi tudi je bil komaj štirideset let star ter imel kaj malo sivih las na glavi, imenovali smo ga vsi „oče" Videl, to pa bolj iz spoštovanja kakor iz zaupanja. Poznali smo namreč njegovo brezmadežno življenje. Stanoval je v cenenem stanovanju na koncu Grenella s svojo sestro vdovo in njenimi otroci, katerih ni bilo malo. Za vse je skrbel, vse vzdržaval iz svojih pičlih dohodkov, to je iz svoje pokojnine, zneska za zaslužni križec in plačila za vsakdanji trud v pisarni. Tri tisoč frankov in pet ljudi! Obleka očeta Videla je bila p& vzlic temu vselej čedno osnažena, posebno suknja, katero je zapenjal pri tretjem gumbu in na kateri je visel na traku zaslužni križec. Ker sem takrat stanoval tudi v južnem delu Pariza, hodil sem pogostoma domov z očetota Vi-delom in zabavalo me je, ko mi je pripovedoval o vojaških odpravah. Posebno takrat mu je gladko tekla beseda, ko sva srečavala vojake od cesarske garde, zeleno telesno stražo, bele ulance in lepe topničarske častnike v temnih oblekah. Včasih sem ponudil svojemu tovarišu absint-pijačo, koje si ni privoščil zavoljo štedljivosti — in sva se ustavila pred častniško kavarno v drevoredu Mothe-Piquet. Takrat so se v duši bivšega podčastnika vzbujali spomini, takrat so se napele njegove hrabre prsi in slišal sem večkrat kak znameniti dogodek iz njegovega vojaškega življenja. Neki večer, — mislim, da je oče Videl izpil dva kozarčka absinta — ko sva stopala ob grenell-skem nasipu, ustavi se naglo pred prodajalnico, polno stare vojaške obleke; takih je bilo v onem delu več. Bila je umazana, grda prodajalnica. V razkladnici je bilo nekaj starih, rujavih samokresov, zabojčki z gumbi, našitki iz rudečkastega zlata. Pri vratih je viselo nekaj starih častniških sukenj. Videl se obrne proti meni, prime me z desnico in kaže na eno suknjo. Bila je suknja afriškega častnika s tremi zlatimi trakovi na rokavu. „Poglejte!" reče mi, to je obleka mojega nekdanjega oddelka . . . stotnikova suknja". Stopi bližje, da bi jo bolj natanko pogledal, pogleda številko na gumbih in zakliče navdušen: .To je uniforma mojega polka .. . prvega polka zu&vov!" Toda naenkrat spusti roko, obraz postane resen, ustnice se gibljejo, pobesi oči ter z začudenjem vzklikne: „Sveti Bog! Da bi bila ta suknja njegova?" . Hitro jo obrne in v sredi na hrbtu se je videla majhna luknjica, od kroglje okoli umazana, nemara še stara kri — in le-ta nesrečna luknjica je v njem budila grozo, sočutje in strah. „Glejmo, glejmo", pravim Videlu, ki je bil že med tem suknjo iz roke spustil in naprej šel, „kaj pomeni ta luknja?" Sluteč pa kak dogodek, začnem : „Navadno niso ranjeni stotniki od zuavov od zadej". Ali zdelo se mi je, da ne sliši, še je namreč govoril: „kako je mogla sem priti? Z melegnan-skega bojišča je daleč na grenellski nasip. — Da, že vem, krokarji, ki se vlečejo za vojaki, ki ropajo mrliče . . . Toda, zakaj ravno tam, dva koraka od vojaške šole, kjer je njegov polk nastanjen? . . . In on je moral tod iti, on jo je moral spoznati! O, ti hudobnež!" . . . „Slišite, oče Videl, jenjajte za-se govoriti in povejte mi lepo, česa ste se spomnili pri pogledu te suknje?" pravim, ker je v meni radovednost vedno bolj rastla. Pri teh besedah me Videl pogleda, kakor bi mi ne Zaupal, kakor bi se bal, a naenkrat mi reče: „Dobro, povem vam to! Vi ste olikan mož, pošten, in ko bodem končal, mi bodete odkritosrčno pove- ki se ne morejo razgreti za slovensko katoliško stališče, naj pridejo, naj pogledajo in naj sodijo; če jih že ne bomo mogli pregovoriti, morebiti bodo pa za naprej vsaj morali čislati svojega nasprotnika in priznati njegovo vrlost. Poleg tega še bomo videli več lepega, slovenskega sveta in ga potem tembolj ljubili. Zraven bele Ljubljane bodo oni, kateri bodo imeli za to čas, voljo in veselje, z malimi potroški ¿e lahko obiskali postojinsko jamo in bleško jezero, in se pri tej priliki radovali nad velikanom slovenskih gor, tolikokrat slavno opevanim Triglavom, če bodemo vredni, da nam pokaže svoje sere glave. Tedaj naj se nikomur ne mili stopiti na prvi tlovenski katoliški zbor v Ljubljano!"_ Politični pregled. V Ljubljani, 6. avgusta. Notranje dežele. PrdZäk. Dunajskemu dopisniku poljskega lista „Czas" je dr. Rieger odločno zatrjeval, da je dr. Praž&k odstopil jedino zaradi tega, ker so ga vedno napadali Mladočehi in se je on tega naveličal. Je-denkrat je že poprej hotel odstopiti, ali Taaffe ga je pregovoril, da je še ostal. Rieger jako obžaluje, da je odstopil Pražiik. Češko. Mladočeško društvo „Sladkovsky" je policijsko oblastvo v Pragi razpustilo. To društvo je zadnji čas imelo dve burni zborovanji. V jednem zborovanju se je razgovarjalo o potovanju čeških „Sokolov" v Nancy in poveličevalo Francoze. Na drugem shodu so pa razgovarjali se o izključenju štirih čeških vseučiliščnikov in napadali profesorje češkega vseučilišča. Ti dve zborovanji dali sta povod razpustu. Proti razpustitvi se bodo seveda pritožili. Mladočehi. „Slov. Narod" z velikim veseljem trdi, da so Mladočehi preprečili izvedenje škodljivih dunajskih punktacij, da bi tako vsaj nekaj navedel, kar so dosegli Mladočehi. Povsem sevida se ne da odrekati Mladočehom zasluga, da so javno mnenje na Češkem nagnili proti češko-nemški spravi. Da se je pa nadaljevanje sprave bilo ustavilo, to je pa gotovo v toliko zasluga Staročehov in konservativnih veleposestnikov, kakor Mladočehov. Da so veleposestniki za nadaljevanje sprave, pa bi se dela hitreje nadaljevala. O kakem preprečenju sprave se pa baš sedaj nič več govoriti ne more, sedaj ko je komisija za razdelitev okrajev začela zopet svoje delo in je celo pričakovati, da se bodo okraji razdeljevali proti volji deželnega zbora češkega. Prav lahko se zgodi, da baš zaradi mladočeških agitacij se češko-nemška sprava izvede tako, da bode Cehom v škodo. Mi smo o svojem času pisali, da je sprava škodljiva, če se ne raztegne na vse dežele češke kronovine. Teh mislij smo še danes in baš v tem se ne strinjamo z Mladočehi. Mi smo za spravo, če se pravično izvede za vse dežele češke krone, in po tem vzgledu za vse meševite dežele. Zatorej pa mi nismo brezpogojno proti pravični spravi, kakor Mladočehi, temveč jo celo želimo. Mladočehi pa sprave ne pobijajo v prvi vrsti s tega stališča, ker se ni raztegnila na Moravsko in Slezijo, temveč so proti vsaki spravi, dokler se ne obnovi češko zgodovinsko pravo. Zatorej je „Narodov" člankar naše besede jako neumestno porabil. Nauk pa, da je nemoralno, če se kakemu narodu ničesar ne dd, če ga zastopajo vladi nepovoljni poslanci, naj pa le „Narodov" člankar zä-se obdrži. V vseh parlamen- tarnih državah se večina parlamenta v prvi vrsti ozira na svoje volilce, ravno tako tudi vlada na svoje pristaše. Tako je povsod in to je že nekako vkoreninjeno v parlamentarizmu. Tega ne bodemo premeuili ne mi, ne „Narodov" člankar; tako bode, dokler bode parlamentarno vladanje. Hrvaško. V kraljevem reskriptu, ki se je prebral v hrvaškem saboru pri otvorjenju, se našteva dolga vrsta predlog, ki se imajo reš-° « j o« * a g w 3 100 dež Srednja temperatura 181°, za 1'7° pod normalom. Zahvala. Vsem Vam iz mesta in z dežtlt», ki ste vprek nenavadno slabega vremena vendar le v tako množnem številu in vstrajno spremljali 2. t. m. zemske ostanke sedaj v Bigu mi poživajočega brata, Ivana Zupana, umir. kralj, profesorja na zagrebški veliki gimnaziji; Vam, ki ste mu ob lej priliki naklonili milih cvetičnih darov; Vam, ki ste 3. t. m. prosili za njegovo neumrjočo dušo ob sv. mašah-zadušnicah v cerkvi presv. Jezusovega srca in Vam, ki mi od bliio in daleč izrekate svojega dragega sočutja — vsem Vam bodi imenom mojih sorodnikov in v mojem imenu na'globokejša, uajprisrčnejša zahvala. 362 1 Tomo Zupan. vodja v Alojzijevišči. 364 1 Tužuim srcem javljava žalostno vest, da je naju preljubi soprog, oziroma oče, gospod Jurij Volčič, c. kr. sodni pristav v pokoju, danes ob 6. uri popoldne po mučni bolezni, previden s svetstvi za umirajoče, v 67. letu svoje dobe preselil se na boljši drugi svet. Pogreb bode v soboto, dnč 6. t. m., popoldne ob 5. uri. Predrazega pokojnika priporočava v blag spomin in molitev. V Kamniku, 4. dan avgusta 1892. Marija Volčič, soproga. — Dr. Eduvard Volčič, c. kr. okr. sodišča pristav, sin. J. CIONTINMA v Ljubljani so ravnokar izšli naslednji 4 zvezki pripovedek od Jloffmann - Funtek-a: Bog pomaga. 3(513-1 Kako vzgaja usoda. Kar Bog stori, vse prav stori. Peter Prostak. Vsebina je zanimiva za mladino in odrasle ter primerna za šolske knjižnice. — Vsak zvezek ima štiri lepe jekloreze. Cena zvezku 40 kr., po pošti 45 kr. Lepo vezani zvezki po 45 kr., s pošto po 48 kr. J. BKNDIK-a v Št. Valentinu patentovana nepremočna mast za usnje je najbolje sredstvo v ohranitev nsnja za obuvala, konjske opravo itd. itd., s katero se lika usnje brez uporabe krtače. Bendikovo mast za usnje uporabljajo cesarski zavodi in vojaška oskrbovališča z izrednim uspehom in zadovoljstvom. (279) (10-10) V Ljubljani dobiva se pri tvrdki Schussnig in IVeher v Špitalski ulici. Pozor i Pri nakupovanji zahteva naj se izrecno Bendikovo mast za usnje, ker le BKND1K je upravičen v Avstro-Ogrski v izdelovanje te masti. Ksrednjezemlj.taeditnebanke terjatvami m vrhu »ga g0|dinarjev. ' niča štirih milijonov « davkov ^ Obresti teh zastavn.h pisem'•• , dnem Wechselstuben-Aotie* ^ WIEN, rWlFRCVJn hUfestr. 74B. Wollzeile 10.?m _ — Proda se takoj ali da v najem mnogobrojno obiskovana 358 3—1 94T trgovina z jesMnami v Kočevju, na Glavnem trgu št. 87 -»a radi družbinskih razmer. Trgovina bode pa še živahnejša in izdatnejša, ko so otvori dolenjska železniaa, katera bode pospešila promet, tudi oživljajoča se trgovina s premogom, kurilnim lesom in deželnimi pridelki bode ugodno vplivala na trgovino. Dasta se tudi za Jako nizko oeno v najem vkupno ali razdeljeno gospodarstvi št. 44 in 45 v HallceiKlorfn (1 oralo vrta, 27 oral polja, 44 oral gozda). Natančnejše pod naslovom: Trgovina z jestvinaml v Kočevju. Viktorina Tavčar-Prevčeva, Alojzij Tavčar, c. kr. gimnaz. profesor, poročena Ljubljana. I Silvija Lah-Prevčeva, p Evgen Lah, ^ mag.konc. pristav in tajnik »Matice Slovenske«, I l> o!' |0. Več se izvt* v prodajalnici konsumnega društva v Ljubljani, na Francovem nasipu, konec Krojaških ulic št. 8. 357 2 i Št. 10 272. 359 3-1 Pri tiodo saneni magistratu izpraznjeno je eno mesto Primož Auerjevih ustanov z 52 gld. 50 kr. na leto. Pravico do t» ustanove linaio ubogi otroci ljubljanskih meščanov, preti vsem na otroci ubogih izdelovalcev barok iu pa sorodniki ustanovnika, dokler se sami preživeti ne moreio. Prošnie podprte s potrebuimi dokazili vlož ti je do konca t. m. pri podpisanem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 4 dne avgus'a 1892. w w \if WWW V u n a j 8 k a borza. Dni 6. avgusta apirna renta 5%, lri% davka .... 96 gld. — kr. irebrn» renta 5%, 16% davka .... 95 , 70 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....113 . 85 „ Papirna renta 5%, davka prost» .... 100 „ 50 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 999 „ — Kreditne akcije, 160 gld........316 „ — „ London, 10 funtov stri........119 „ 45 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 49 . Cesarski cekini....................5 „ 67 „ Nemških mark 100 . ■ ■ ■ . . 58 . 47',,. Dné 5. avgusta. Ogerska zlata renta 4%.......110 gld. 80 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....183 Zastavna pismaav8tr.0Br.zem. kred. banke 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/» % 100 Kreditne srečke, 100 gld.......192 8t. Génois Brečke. 40 ifld ... 63 40 25 50 15 10 Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. — kr. Avstr. rudečeg» križa srečke, 10 gld. . . 17 a 75 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 . Salmove srečke, 40 gld........61 „ — „ Windisehgraezove srečke, "20 gld..........59 . — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 1S2 , 26 . Akcije Ferdinandove se v. želez. 1000 gl. st. v. 2800 „ — , Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 100 , 25 , Papirni rubelj....................1 n 21 „ Laških lir 100 ....................45 „ 85 „ .MERGUB imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WolIzeile štev. 10. Najkalantnejše »e kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečka, valute in devize. •V Razna naročila Izvrfii se najtočneje. Za nalaganje kapitalou priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 4'/,% gallikega zemljlikega kreditnega društva zastavna pisma. 4% duhovsko - podmokelfcké (Dnx - Bodenbaoher) srebrne prioritete. goldinarjev dobi se z jedno . zemljiško-kredilno promeso à 1 gld. in 60 kr. kolek. Žrebanje že dné 16. avgusta! Izdajatelj: r. Ivn Janei. Odovornvredni: Ignacij Žitnik Tis Katoliške iska v Ljubli