Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 1"> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta	I
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr	!
Y administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta	y
I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto,	X
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".	|
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
£itev. 178.
V Ljubljani, v soboto 6. avgusta 1892-
Letiiil* XX.
Katoliški shodi.
Prihodnji teden se vrši v Lincu tretji avstrijski katoliški shod od 8. do 12. avgusta. Po poročilih linškega „Volksblatta" smemo sklepati, da se bo i ta shod vršil posebno sijajno. Vdeležba bo velika in zastopani bodo vsi katoliški narodi raznobesedne Avstrije. Obseg raznih resolucij hrani v sebi ne-premenljiva načela katoliške vere in njih času in razmeram primerno vporabo v javnem in zasebnem življenju. Z ozirom na krščanska načela in s posebnim ozirom na dejanjske razmere v Avstriji bode katoliški shod z vso odločnostjo naglašal potrebo stroge jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov, ker le zadovoljni narodi bodo ob času nevarnosti državi opora nepremagljiva.
Iz teh vzrokov Slovenci kot katoličani in Slovani preiskreno pozdravljamo tretji avstrijski katoliški shod v Lincu. Potrjujejo nam zopet priprave na ta shod, da je jedino pod zastavo katoliških načel mogoče zbirati zastopnike raznobesednih avstrijskih narodov v skupni bratski posvet za duševni in gmotni blagor narodov.
Kot katoličani radujemo se linškemu katoliškemu shodu, ker nas veseli vsak napredek katoliškega gibanja. In trdno se nadejamo, da bo tudi ta shod v ta namen pripomogel prav mnogo.
Iskreno pa pozdravljamo linški katoliški shod tudi kot avstrijski Slovani. JŽalostno je in krivično, a resnično vendar-le, da Slovaui v Avstriji so tlačeni ter da ne uživajo one jednakopravnosti, do katere imajo v državi pravico po ustavnih temeljnih zakonih.
Skušnje nas pa uče, da čim huje divja narodnostni boj po Avstriji, tembolj se Slovani pritiskajo ob steno in sicer zato, ker so slabejši, ker so preveč razkosani. To je popolno naravno, da vedno slabejši obnemore prvi ondi, kjer odločuje sila.
Zato pa je naše trdno prepričanje, da bomo v Avstriji največ škode i v narodnem oziru trpeli Slovani, ako se bodo uarodnostni boji bili na podlagi načel skrajno-narodnih strank.
Mi zato z veseljem pozdravljamo vsak poskus, ki želi razne avstrijske narode sprijazniti in združiti na podlagi načel katoliške vere, po katerih naj se da: Vsakemu svoje! — Taki pomenljivi in veličastni poskusi so avstrijski katoliški shodi. In zaradi tega želimo katoliškemu shodu v Lincu obilo blagoslova iz nebes v prospeh avstrijskih katoličanov.
Kar pa so avstrijski katoliški shodi v velikem za Avstrijo, to bodi prvi slovenski katoliški shod v malem za nas Slovence. Katoliški shod v Ljubljani združi naj verne katoliške Slovence, da se razgovore o načelih in o delovanju po teh načelih v javnem in zasebnem življenju. Zato pa je želeti, da se slovenski razumniki prav obilno udeležb katol. shoda v Ljubljani.
V spodbudo v ta namen objavljamo posebno lepo vabilo, s katerim lokalni štajerski odbor vabi štajerske Slovence na prvi slovenski katoliški shod v Ljubljano. — To vabilo slove:
„Štajerski Slovenci na noge!
Prvi slov. katoliški shod se vrši v Ljubljani, dne 30. in 31. avgusta. Vabimo in pozivljemo pa vas že zdaj — o pravem času —, da si more vsak, ki se meni udeležiti zbora, lepo razdeliti svoje opravke in stanovske dolžnosti, da potem more brez kvara par dnij oditi od hrama. Cez vse je želeti, da se zbora udeležimo v velikem, v ogromnem številu, naj ima I. slov. katoliški zbor pravo lice katoliškega, slovenskega naroda, in da bomo dostojno zastopani tudi mi štajerski Slovenci, kakor smo tudi mogočna veja slovenskega drevesa. NAj nikdo ne pravi: opravili bodo tudi brez mene; jaz sem itak katoličan in Slovenec, naj že grem na shod ali ne. To je mogoče, toda na takošnjih zborih budi se
katoliška zavest, se zaneti o?enj pobožnosti; iskrica sicer živa pod pepelom vzgori s plamenom, in raz-greje tebe, a vname tudi druge. In za katoliško stvar, da katero je dal božji Sin sam sebe, ne morejo se božji otroci nikdar dosti razgreti. Zato pa naj pridejo na shod tudi kristijani, katerim katoliška stvar ni prva reč. Morebiti pri tem močnem ognju očistijo svoje mnenje ter postavijo versko svoje prepričanje zopet na tisto mesto, katero dohaja sveti veri. Naj tudi ne izostanejo tisti, ki menijo in tudi pišejo, da bo katoliški shod v Ljubljani slovenski dom zatajil in slovensko mater porinil za vrata; naj vendar u pravem času še vprašajo shod, kaj mu je ime, saj svojega imena ne skriva, ampak si ga je napisal prav na čelo: I. slovenski, katoliški shod.
Radi pridimo na shod, da se skupno veselimo, da smo Slovenci katoliški narod, da je Sin božji že zgodaj Slovence poklical k pravi veri in do danes ohranil v pravi veri. Tolike milosti božje radujejo se le redki narodi. Pridimo radi na shod, da pri očitni službi božji združeni molimo za peščico oger-skih Slovencev — menda jih je 30.000 —, ki so kalvinci, da jim Bog da, .spoznati krščansko resnico, a tudi za tiste slaboveme Slovence, ki imajo ime katoličanov, v djanju pa vere ne kažejo. Veseli pojdimo v Ljubljano, da glasno zagovarjamo pravice, katere imamo kot katoliški narod od Boga. Če posamezni kaj tirja, kdo ga posluša' Ce pa zažene celi tabor svoj glas, tresejo se neverniki. Hitimo na zborovanje ter visoko povzdignimo in razvijmo bandero, da nam nikdo s silo ne izdere in ne iz-vije prapora, ki nosi naše geslo: vse za vero, dom, cesarja! Podvizajmo se v belo Ljubljano, da se spoznamo in do dobrega pogovorimo, kakor pravi možaki, ter se zjedinimo v vseh potrebnih rečeh, da ne bode več v posmeh naša nesloga našim sovražnikom, in na kvar našim svetinjam. Tudi tisti,
LISTEK
Stara suknja.
Francoski spisal Frančišek Coppče.
Za časa, ko sem še odpošiljal pisma iz pisarn vojnega ministerstva, je bil z menoj v isti sobi neki Janez Videl, nekdanji podčastnik, ki je bil sicer v laški vojski zgubil svojo levo roko, vendar pa znal kaj lepo pisati s svojo desnico, tako da so drugi občudovali njegovo pisavo.
Vse časti vreden je bil ta Videl! Vzor starega, poštenega in hrabrega vojaka. Dasi tudi je bil komaj štirideset let star ter imel kaj malo sivih las na glavi, imenovali smo ga vsi „oče" Videl, to pa bolj iz spoštovanja kakor iz zaupanja. Poznali smo namreč njegovo brezmadežno življenje. Stanoval je v cenenem stanovanju na koncu Grenella s svojo sestro vdovo in njenimi otroci, katerih ni bilo malo. Za vse je skrbel, vse vzdržaval iz svojih pičlih dohodkov, to je iz svoje pokojnine, zneska za zaslužni križec in plačila za vsakdanji trud v pisarni. Tri tisoč frankov in pet ljudi! Obleka očeta Videla je bila p& vzlic temu vselej čedno osnažena, posebno suknja, katero je zapenjal pri tretjem gumbu in na kateri je visel na traku zaslužni križec.
Ker sem takrat stanoval tudi v južnem delu Pariza, hodil sem pogostoma domov z očetota Vi-delom in zabavalo me je, ko mi je pripovedoval o
vojaških odpravah. Posebno takrat mu je gladko tekla beseda, ko sva srečavala vojake od cesarske garde, zeleno telesno stražo, bele ulance in lepe topničarske častnike v temnih oblekah.
Včasih sem ponudil svojemu tovarišu absint-pijačo, koje si ni privoščil zavoljo štedljivosti — in sva se ustavila pred častniško kavarno v drevoredu Mothe-Piquet. Takrat so se v duši bivšega podčastnika vzbujali spomini, takrat so se napele njegove hrabre prsi in slišal sem večkrat kak znameniti dogodek iz njegovega vojaškega življenja.
Neki večer, — mislim, da je oče Videl izpil dva kozarčka absinta — ko sva stopala ob grenell-skem nasipu, ustavi se naglo pred prodajalnico, polno stare vojaške obleke; takih je bilo v onem delu več. Bila je umazana, grda prodajalnica. V razkladnici je bilo nekaj starih, rujavih samokresov, zabojčki z gumbi, našitki iz rudečkastega zlata. Pri vratih je viselo nekaj starih častniških sukenj.
Videl se obrne proti meni, prime me z desnico in kaže na eno suknjo. Bila je suknja afriškega častnika s tremi zlatimi trakovi na rokavu.
„Poglejte!" reče mi, to je obleka mojega nekdanjega oddelka . . . stotnikova suknja".
Stopi bližje, da bi jo bolj natanko pogledal, pogleda številko na gumbih in zakliče navdušen: .To je uniforma mojega polka .. . prvega polka zu&vov!"
Toda naenkrat spusti roko, obraz postane resen, ustnice se gibljejo, pobesi oči ter z začudenjem vzklikne: „Sveti Bog! Da bi bila ta suknja njegova?"	.
Hitro jo obrne in v sredi na hrbtu se je videla majhna luknjica, od kroglje okoli umazana, nemara še stara kri — in le-ta nesrečna luknjica je v njem budila grozo, sočutje in strah.
„Glejmo, glejmo", pravim Videlu, ki je bil že med tem suknjo iz roke spustil in naprej šel, „kaj pomeni ta luknja?" Sluteč pa kak dogodek, začnem :
„Navadno niso ranjeni stotniki od zuavov od zadej".
Ali zdelo se mi je, da ne sliši, še je namreč govoril: „kako je mogla sem priti? Z melegnan-skega bojišča je daleč na grenellski nasip. — Da, že vem, krokarji, ki se vlečejo za vojaki, ki ropajo mrliče . . . Toda, zakaj ravno tam, dva koraka od vojaške šole, kjer je njegov polk nastanjen? . . . In on je moral tod iti, on jo je moral spoznati! O, ti hudobnež!" . . .
„Slišite, oče Videl, jenjajte za-se govoriti in povejte mi lepo, česa ste se spomnili pri pogledu te suknje?" pravim, ker je v meni radovednost vedno bolj rastla.
Pri teh besedah me Videl pogleda, kakor bi mi ne Zaupal, kakor bi se bal, a naenkrat mi reče: „Dobro, povem vam to! Vi ste olikan mož, pošten, in ko bodem končal, mi bodete odkritosrčno pove-
ki se ne morejo razgreti za slovensko katoliško stališče, naj pridejo, naj pogledajo in naj sodijo; če jih že ne bomo mogli pregovoriti, morebiti bodo pa za naprej vsaj morali čislati svojega nasprotnika in priznati njegovo vrlost. Poleg tega še bomo videli več lepega, slovenskega sveta in ga potem tembolj ljubili. Zraven bele Ljubljane bodo oni, kateri bodo imeli za to čas, voljo in veselje, z malimi potroški ¿e lahko obiskali postojinsko jamo in bleško jezero, in se pri tej priliki radovali nad velikanom slovenskih gor, tolikokrat slavno opevanim Triglavom, če bodemo vredni, da nam pokaže svoje sere glave.
Tedaj naj se nikomur ne mili stopiti na prvi tlovenski katoliški zbor v Ljubljano!"_
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. avgusta.
Notranje dežele.
PrdZäk. Dunajskemu dopisniku poljskega lista „Czas" je dr. Rieger odločno zatrjeval, da je dr. Praž&k odstopil jedino zaradi tega, ker so ga vedno napadali Mladočehi in se je on tega naveličal. Je-denkrat je že poprej hotel odstopiti, ali Taaffe ga je pregovoril, da je še ostal. Rieger jako obžaluje, da je odstopil Pražiik.
Češko. Mladočeško društvo „Sladkovsky" je policijsko oblastvo v Pragi razpustilo. To društvo je zadnji čas imelo dve burni zborovanji. V jednem zborovanju se je razgovarjalo o potovanju čeških „Sokolov" v Nancy in poveličevalo Francoze. Na drugem shodu so pa razgovarjali se o izključenju štirih čeških vseučiliščnikov in napadali profesorje češkega vseučilišča. Ti dve zborovanji dali sta povod razpustu. Proti razpustitvi se bodo seveda pritožili.
Mladočehi. „Slov. Narod" z velikim veseljem trdi, da so Mladočehi preprečili izvedenje škodljivih dunajskih punktacij, da bi tako vsaj nekaj navedel, kar so dosegli Mladočehi. Povsem sevida se ne da odrekati Mladočehom zasluga, da so javno mnenje na Češkem nagnili proti češko-nemški spravi. Da se je pa nadaljevanje sprave bilo ustavilo, to je pa gotovo v toliko zasluga Staročehov in konservativnih veleposestnikov, kakor Mladočehov. Da so veleposestniki za nadaljevanje sprave, pa bi se dela hitreje nadaljevala. O kakem preprečenju sprave se pa baš sedaj nič več govoriti ne more, sedaj ko je komisija za razdelitev okrajev začela zopet svoje delo in je celo pričakovati, da se bodo okraji razdeljevali proti volji deželnega zbora češkega. Prav lahko se zgodi, da baš zaradi mladočeških agitacij se češko-nemška sprava izvede tako, da bode Cehom v škodo. Mi smo o svojem času pisali, da je sprava škodljiva, če se ne raztegne na vse dežele češke kronovine. Teh mislij smo še danes in baš v tem se ne strinjamo z Mladočehi. Mi smo za spravo, če se pravično izvede za vse dežele češke krone, in po tem vzgledu za vse meševite dežele. Zatorej pa mi nismo brezpogojno proti pravični spravi, kakor Mladočehi, temveč jo celo želimo. Mladočehi pa sprave ne pobijajo v prvi vrsti s tega stališča, ker se ni raztegnila na Moravsko in Slezijo, temveč so proti vsaki spravi, dokler se ne obnovi češko zgodovinsko pravo. Zatorej je „Narodov" člankar naše besede jako neumestno porabil. Nauk pa, da je nemoralno, če se kakemu narodu ničesar ne dd, če ga zastopajo vladi nepovoljni poslanci, naj pa le „Narodov" člankar zä-se obdrži. V vseh parlamen-
tarnih državah se večina parlamenta v prvi vrsti ozira na svoje volilce, ravno tako tudi vlada na svoje pristaše. Tako je povsod in to je že nekako vkoreninjeno v parlamentarizmu. Tega ne bodemo premeuili ne mi, ne „Narodov" člankar; tako bode, dokler bode parlamentarno vladanje.
Hrvaško. V kraljevem reskriptu, ki se je prebral v hrvaškem saboru pri otvorjenju, se našteva dolga vrsta predlog, ki se imajo reš<ti v prihodnji postavodavni dobi. Sabor bode imel skleniti nov zdravstveni, stavbeni, gozdni zakon, potem zakon o vredbi zadrug, vrediti preskrbovanje ubogih, premeniti kazenski zakon, civilni postopnik, kon-kurzni red, odvetniški in beležniški red. Poleg tega se mu bode baviti tudi 7. zboljšanjem šolstva. Dela bode imel sabor mnogo in važnega. O reškem vprašanju pa v reskriptu ni govorjenja, če tudi se je pred volitvami govorilo, da se to vprašanje spravi na dnevni red. Vlada se najbrž ne upa te stvari dotakniti. Da se Reka odstopi Madjarom, tega bi najbrfc tudi sedanji sabor ne dovolil. Hrvatom je pa Madjari nečejo dati.
Ogersko. Nekateri kološki odvetniki so zahtevali, da odvetniška zbornica začne disciplinarno preiskavo proti dr. Ratiu, ker je z znano rumunsko spomenico zakrivil veleizdajo. Zbornica je Ratiu-a pozvala, da 6e opraviči. Ta je zbornici odgovoril, pa pravi, da le iz uljudnosti, ne pa, da bi bil moral. Omenjena spomenica ni veleizdajska. Veleizdajci so le tisti, ki hočejo Ogersko popolnoma odločiti od Avstrije in vsako leto potujejo v Turin in sramoti črno-žolto zastavo. Rumunska stranka se drži trdno svojega programa iz 1881. leta in se ga hoče tudi v bodoče držati. Ratiu se nadeja, da se zbornica ne bode dala zlorabiti v sodišče za politične obtožbe. — Madjari bi radi torej Ratiu-a kar uničili, ker je pred svetom razkril njih krivično postopanje proti Rumunom. Vedno premišljajo, kako bi mu prišli do živega.
Viiaiije države.
Bolgarija in Nemčija. Začasni nemški generalni konzul baron Wangenheim je odpoklican iz Sofije. Vodil je posle generalnega konzulata od 1888. 1., ali vedno le kot začasni nemški zastopnik. Časopisi sedaj ugibljejo, bode li Nemčija v Sofijo sedat poslala stalnega zastopnika ali zopet le začasnega. V prvem tlučaju bi se Nemčija gotovo malo zamerila Rusiji, katera bi to tako tolmačila, da nemška vlada začenja pripoznavati sedanje razmere v Sofiji kot zakonite. Wangenheima le zaradi tega neso bili imenovali za stalnega generalnega konzula, ker je hotel Bismarek Prusiji pokazati, da vse vredbe v Sofiji zmatra le za začasne.
Srbija. Skupščina suide se koncem avgusta v izredno zasedanje, da voli jednega regenta in pa potrdi trgovske pogodbe. Zasedanje bode le kratko.
Nemčija in Italija. Nemški cesar bode baje prihodnjo pomlad obiskal italijanskega kralja v Rimu. Dni 22. aprila praznuje italijanska kraljeva dvojica srebrno poroko in k tej slavnosti pride tudi nemški cesar.
Francija in Rusija. Francoski vojni minister se pogaja z Rusijo, da bi smeli vpeljati v francoski vojski neke daleč nesoče topove, katere je izumil neki ruski častnik. Rusija baje odreka Franciji pravico izkoristiti rusko iznajdbo, do katere ima pravico jedino car. Ce je to resnica, morajo se od-nošaji mej Francijo in Rusijo hitro shladiti. Francozi so Rusiji prepustili brezdimni smodnik in Le-belove puške, Rusi pa novoizumljenega topa Francozom ne privoščijo.
Anglija. Predvčeraj se je na tihem brez pre-stolnega govora otvoril angleški parlament. To se vsem malo čudno zdi, ker je v Angliji navada, da se prestolni govor prečita v prvi seji. Prestolni govor se bode prečital še le v ponedeljek in se zatorej odresna debata pred torkom ne more pričeti. Predsednikom spodnje zbornice je voljen po sporazum-ljenju obeh strank A. Peel, ki je to mesto zavzemal že v prejšnji zbornici.
Grško. Vlada je odstavila jednajst sodnikov, ker Bta jih prejšnji vladi imenovali na nepostavni način. Znano je, da je zadnja vlada hitela z imenovanjem uradnikov, ko je vsled volitev že njeno stališče bilo omajano.
Srednja A*ija. Afganski rodovi imeli so boj s Kitajci in Rusi ob Aličurski reki in vjeli več Kirgizov. Ekspedicija polkovnika Janova je prišla v Aktaš. Na pamirsko planjavo je prišlo 500 Rusov. Vsa ta poročila kažejo, da se v Azi|i pripravljajo važni dogodki. Rusija se pripravlja, da si prisvoji zopet jeden del Azije.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dne 3. avgusta. (Odstop ministra dr. Pražika. — Nemška pravičnost. — Petdesetletnica Františka P r a v d e.) Vendar je jednoč dr. Vašaty prav imel, primerjaje v nedeljo v Žamberku domovino našo z „osiročenim detetom", rekoč: „Kajti v tem položaju, v kakeršnem se danes nahaja češka domovina, podobna je onemu češkemu otroku, koji je zgubil mater svojo. Istotako hodi in se potika danes naša uboga češka domovina, kakor to ubogo, opuščeno dete." — Da, opuščeni, osamljeni so danes Cehi, brez prijateljev, brez zaveznikov, brez obrambe in brez zagovornika. Danes je videti mladočeške politike vspeh najjasneje v odstopu g. dr. Praždka.
Danes je baron Praždk minister na odhodu! Na odhodu kot minister in politik. Kot minister morda dolgo ne bode nameščen, in bodi si, da postane njemu naslednik kdorkoli, izvestno ne bode imel istega nežnega smisla za češke koristi, kakor mož, rojen iz ljudstva — in tak je bil dr. Praž&k. Kakor politik pa zapušča naslednikom svojim in učencem marsikako zlato zrno.
Na tem mestu ocenjati delovanje PražAkovo bilo bi odveč in nepotrebno. „Mi Moravani," piše olomuški „Našinec" — vemo in čutimo predobro, kaj je bil za nas in je Praždk. Njega zasluge vemo presoditi in oceniti za odpravljenje robote, opro-ščenje in samostalnost kmetstva, za založenje občinske samouprave na podstavi vzornega občinskega zakona, kojega je izdelal Praž&k, ves narod ga bode vedno proslavljal kot organizatorja narodne in poli-tiške moravske družbe. In če so se našli v zadnjih dneh palčki, koji hoti kaj predbacivati Praž&ku, so to le licemerci — povestnica, ta prava učiteljica narodov — bo vselej oznanjala svetu, kaj je bil dr. Praž£k v obče Češkemu narodu, zlasti pa češkemu ljudstvu na Moravskem! Ta ljud čislal in spoštoval
(Dalje v prilogi.)
dali, če se more moje ravnanje opravičiti. Kako naj pa začnem? Prvič, pravega imena vam ne morem povedati, ker še živi, imenoval ga bodem s priimkom, kakor ga je imel pri polku . . . Pijanec, da, pijanec smo mu rekli, ker je ta priimek zaslužil. Bil je jeden tistih, ki bi najrajši celi dan v gostil-nicah tičali ... Bil je seržan (feldvebelj) pri drugi stotniji prvega polka, kjer sem bil jaz računar, in bil je zraven mene v zadnji vrsti . . . Dober vojak, hraber vojak je bil, toda pijanec, pretepač, vsega vajen. Enkrat se je oddaljil brez dovoljenja za tri dni in vozil se je še s štirimi ali petimi tovariši po mestu. V roki je držal trobojnico z napisom: Saj ne bomo vedno na svetu ! Prinesli so ga v vojašnico z razbito glavo; stepel se je bil namreč z vozači v gostilnici pri Maurki, katero so tako ranili, da je kmalu umrla. Pijanec se je pozdravil; kaznovan je bil s petnajstdnevnim zaporom in odparali so mu zvezde. Ta kazen ga je zadela že v drugo. Ako bi se ne bil tako slabo vedel, bil bi postal že zdavno častnik, bil je iz dobre, premožne meščanske družine. Od tega pretepa je minulo 18 mesecev in Pijanec je imel zopet zvezde. Naš stotnik, star Afri-kanec, ga je videl, kako hrabro se je bil pri Ko-biliji.
Kmalu po tem so starčka povzdignili za majorja in nam poslali 281etnega Korzikanca, po imenu Gentille, hladnega človeka, častiželjnega, junaškega pa tudi zelo strogega, proti moštvu trdega. Dal
nam je 8 dni zapora za rujavo piko na puški ali za gumb, ki ga je vojak zgubil na suknji ali do-kolenicah. Dosedaj ni še služil v Alžiru iu za to je bil tako oster. Takoj v začetku je Gentille črtil Pijanca in Pijanec Gentilla. Prvič, ko se ni seržan oglasil pri večernem klicanju, dobil je 8 dnij; ko se je opijanil, 15 dnij. Ko mu je rekel stotnik: „Vem, kdo ste in pokazal vam bodem, kako je treba z Vami ravnati", je Pijanec molčal ter mirno stopal v ječo; a v stotniku bi se bila jeza ohladila, ko bi bil videl blisek v njegovih očeh, togotni blisek', ki ni razodeval nič dobrega.
Nastala je vojska med nami in Avstrijanci. Sli ( smo na Laško. Kako se nam je godilo, tega ne bodem pravil, preidem na reč samo.
Zvečer pred bitvijo pri Melegnanu, kjer sem zgubil roko, kakor veste, ležal je naš bataljon v vasi, in predno smo se razšli, govoril nam je stotnik, da smo sicer v tuji deželi, ki je pa z nami v i zvezi, da se torej spodobno vedimo in nobenemu ' prebivalcu nič hudega ne storimo; drugače bode vsak strogo kaznovan. Med govorom je Pijanec zmajeval z ramo, česar pa stotnik videl ni.
Po noči me zbudi šum iz spanja. Skočim po koncu in vidim, kako moji tovariši in nekaj kmetov hočejo rešiti neko dekle iz rdk PijanČevih. Bil je pijan. Hitim, da pomagam, a stotnik me prehiti*
Dekle potem po-
Kakor - Jutri
Pogleda seržana, in ta se ustraši, tolaži in hudobnežu reče :
„Zaslužili bi, da bi vas dal ustreliti, hitro bodem videl pclkovnika, vas zatožim. -bode bitva, dajte se ubiti od sovražnika."
Ulegli smo se; ali stotnik je prav povedal. Zjutraj nas je zbudilo gromenje topov. Zagrabimo puške, uvrstimo se.^in Pijanec — nikoli ni tako hudobno gledal — stopi poleg mene. Bataljon stopa. Slo je za to, da bi zapodili belosuknjarje, ki so se utrdili v Melegnanu.
Naprej! Stopaj t Nismo hodili dva kilometra, kar prifrčijo avstrijske bombe in vržejo na tla petnajst mdž iz naše stotnije. Zdaj ukažejo častniki, da se vležemo v turšico in streljamo; sami so stali in našstotnik je bil med temi, ki so stali prav po koncu. Mi streljamo kleči vedno na sovražnikovo baterijo. Naglo me sune nekdo; obrnem se in vidim Pijanca, ki je zlobno stotnika gledal.
„Ali vidiš stotnika?" vpraša me.
„Da; kaj pa je ?" odpovorim mu, pogledavši častnika, ki je stal dvajset korakov od nas.
„Ne bil bi smel z menoj govoriti tako, kakor je govoril po noči."
Puško nastavi k licu, pomeri, sproži, in stotnik zadet v hrbet pade vznak.
„Morilec!" zavpijem in primem ga za roko.
rVrže me tri korake od sebe in me sune s puško.
Priloga 178. štev. „Slovenca" dn6 6. avgusta 1892.
ga bodo vselej kot največjega svojih sinov iu Zajedno dobrotnika!"
V njem se je «rcalilo pravo slovansko pravioo-
Na Češkem med poslednjimi generacijami skoro ni otroka, katero je bodil v šolo, da bi se ne bil ' sezuanil s Pravdovimi 'povedkami, v katerih kaže !
Ijubje, a ne isto, kojo sem nedavno čital v nekem , vsakemu pisatelju, pišočemu za mladež: umetelnost,
neimškem listu: „Der Clurakterzug des Deutsohen ist eiu strenger Gerechtigkeitssiuu". Ne vem, imajo li nemški časniki vse ljudi za norce, ali si pa do-mišljujejo, da imamo mi drugi zadelane glave! Samo pisati in govoriti o pravičnosti umeje liberalni Nemec, toda to i izvrševati, no, v tem uus poučuje zgodovina in osobito poslednji dogodjaji. V dokaz, kje se samo govori o pravičnosti in kje se v istini izvršuje, navajamo nastopno.
O protestu 561 ljubljanskih Nemcev zoper slovenska imena ulie razpravljali so skoro vsi slovanski listi v uvodnikih, n. pr. „Hlas", „Cedi", „Moravski, Orlice" i. dr.
V	Bruu bili so, kakor znano, na uličue vogele dan pred cesarjevim prihodom napisi ulic samo v nemškem jeziku. Cehi so zoper to vložili protest, in reklo se jim je, naj potrpi do cesarjevega odhoda. Minol je že mesec od te dobe, toda vprašanje jed-nakopravuega oznafeuja bruskih ulic še doslej ni rešeno.
Iu vendar je v Binu nad 30.000 prebivalcev češke narodnosti, okolica je vsa češka in v deželi so tri četrtine češke.
Drugi slučaj. Na Dunaju živi — je uradno dokazano — 63 0000 Cehov; vsak razsodni čitatelj mi pritrdi, da je versko-nravua vzgoja povsem važnejša, nego imenovanje ulic in zemlj;ške knjige, kajti na versko nravni vzgoji so utemeljeni prestoli in Človeška družba. Za teh 63.000 Cehov na Dunaju pa se ne mudi tako zelo.
Pred dvema letoma prosili so Cehi v X. dunajskem okraju v farni cerkvi češke božje službe; prošnjo je podpisalo pet tisoč duš. Minoli sta dve leti, a Cehi še vedno čakajo odgovora.
Dunajskim Cehom se odgovarja v liberalnih listih: „Saj umejete nemški, vi hočete v cerkvi uganjati samo politiko."
Še z mnogimi drugimi prilikami bi lahko dokazal, kako Nemci izvršujejo pravičnost proti Slovanom. Namen moj ni, hujskati zoper Nemce, temveč povdarjati, naj se nemške novine malo brzdajo in ne pisarijo toli o svetovnoznaui nemški pravičnosti, koje malokdo išče, ali ogiba se je na deset korakov. Nemci naj nam v istini pokažejo pravičnost, in imeli bomo druge pojme o nemški pravičnosti, koja veli: „Der Charakterzug des Deutscheu ist ein strenger Gerechtigkeitssinn!" . . .
V	nedeljo je bilo baš petdeset let, ko je bil v Pragi posvečen v duhovnika jeden najznamenitejših mož češkega naroda, duhovni pastir, buditelj naroda iz predkonstitucijske dobe, učitelj mladine in nedosežni pisatelj Vojteh Hlinka, ali s pisateljskim imenom: František Pravda.
pistati sam dete, kakor se to opaža baš na nem' škem pesniku Rilckertu.
Naš Fr. Pravda je pa „šel mezi madičke", da poznava njih duše z vsemi čutstvi iu to občuti v povedkah, katerih nekatere so prevedene v slovenščino iu druge evropske jezike.
Fr. Pravda se je porodil 17. aprila leta 1819 v Nekrosiui blizu Henr. Gradca. Pisateljevati je pričel leta 1847, torej v 30. letu. V to ga je spodbujal njega prijatelj pokojui kanonik in sloveč pisatelj V. S tule. Za njegove zasluge je bil vsestransko odlikovan, zlasti od budjejoviškega in kraljevograš-kega škofa in praškega kardinala grofa Sehouborua. Fr. Pravda, koji je pred petimi leti slavil svoj 70. rojstni dan, more v dnevih svoje duhovniške petdesetletnice ponosno in zadovoljno zieti na plodo-nosno pot svojega življenja: vsa je označena in odi-čena s trajnimi spomeniki požrtovalnega delovanja v prospeh češkega naroda. Staremu in častitljivemu pisatelju-duhovniku dal Bog še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. avgusta.
(Občiuski svet ljubljanski) je imel sinoči javno sejo, katere se je poleg g. župana udeležilo le 17 odbornikov. Na dnevnem redu je bilo pravnega in personalnega odseka poročilo o prizivu zoper c. kr. deželnega predsedništva kranjskega razpis z dne 24. julija t. 1., s katerim se prepoveduje izvrš tev sklepa občinskega sveta z dne 24. junija, da se napravijo ulicam in trgom napisi izključuo le v slovenskem jeziku. V imenu odseka odbornik dr. Tavčar najprvo prečita obširen protest, ki ga je podpisalo 501 Nemcev, kateri naštevajo razne razloge za dvojezične napise. Nato poročevalec prečita pritožbo stolnega kapitelna ljubljanskega, da bi se ime „Stolni trg" nadomestilo z imenom „Bleivveisov trg". Stolni kapitel — mimogrede omenimo, da je poročevalec stolni kapitel jednačil knezoškolijskemu ordinirijatu, kar pa ni eno in isto — v svoji pritožbi naglaša, da imajo vsa večja mesta, ki so škofijski sedeži, „Stolne trge", da je ljubljansko prebivalstvo že iz davna navajeno na to ime in da bi slavni in zaslužni pokojui dr. Janez vitez Bleivveis, kateri pač v prvi vrsti zasluži tako proslavo, sam ugovarjal, da se ravno ta trg imenuje po njem. Končno prečita poročevalec dolg načrt priziva zoper razpis c. kr. deželnega predsedništva, v katerem našteva razue razloge, ki so občiuski svet nagnili do znanega sklepa, mej drugimi, da mnogi tukajšnji zavodi, trgovine, uradi itd. imajo le nemške napise, da so izključno nemški, oziroma laški javni
napisi v Celju, Mariboru, Ptuju, Gorici, Trstu iu Pulju, kjer so znatne slovanske manjšine. Mestni zastop bode z veseljem predrugačil svoj sklep in napravil dvojeiične napise, Če se isto stori v naštetih mestih, kakor bode tudi ustregel pritožbi stolnega kapitelna ljubljanskega. Priziv na c. kr. notranje ministerstvo je bil soglasno sprejet z naročilom magistratu, da stori potrebno v tem oziru.
(Poročila) sta se danes g. Alojzij Tavčar, c. kr. gimnazijski profesor, z gospodičino Viktorino Trevčevo in g. Evgen Lah, ljub. magistratni konceptui pristav in tajnik „Matice Slovenske", z gospodičino Silvijo P r e v č e v o. Obe nevesti sta sestri in doma iz Kranja.
(Umrl) je včeraj čast. g. Anton Ferme, župnik pri Sv. Štefanu na Štajerskem, rojen leta 1819 v Št. Gotardu na Kranjskem. — Pokopali so v četrtek, 4. t. m., pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko bivšega visokošolca g. Josipa Kržišnika, ki je došel pred dobrim tednom domov ua Lušo ter ondi umrl, previden s sv. zakramenti. Pokoj jima večni!
(Oproščeuje davka pri novih stavbah.) Cujejo se mnoge tožbe, da posebno kmečko prebivalstvo ne pozna zakona, ki določa začasno oproščenje davka od novih dozidanih ali prezidanih stavb, in da mora večkrat nakuadno plačevati davek za več let in še kazni po vrhu. Zato je finančno ministerstvo določilo z naredbo z dne 2. .julija: 1. Dotične prošnje se morejo ne le pismeno, ampak tudi ustno sporočiti. 2. Zapisnik se more uarediti ne le pri davčnem oblastvu prve instance, ampak tudi pri davčnih uradih. V tem slučaju pa mora davkarija protokol takoj predložiti davčnemu oblastvu prve instance. 3- Županstva pa so lahko zastopniki tac h prošenj za stavbene podjetnike.
(Iz vipavske doliuc) se nam piše: Ob hudi uri ni dobro sedeti na ognjišču. Na Notranjskem je večinoma navada, da se vsa družina zbere jri ognjišču v veži, bodisi v mrazu ali vročini, pri lepem ali grdem vremenu. — V torek je bila po naši do-liui huda nevihta. V Budanjem je treščilo v dimnik neke hiše. Pod dimnikom na ognjišču so pa ravno takrat sedeli gospodar in njegova otroka. K sreči strela ni vžgala, le nekaj razpraskala je po zidu iu celo hiso napolnila z dimom in zoprnim duhom. Gospodarja je omamilo, vendar se je kmalu opomogel, otroka pa, ki sta skupaj sedela na ognjišču, vrglo je narazen, vsakega na drugo stran. Poškodovalo jih ni kaj, če tudi so enega dolgo časa tresli in močili, da se je zopet zavedel.	y.
' (Deželuozborska volitev na Koroškem) za volilni okraj Celovec-Trg vrši se dne 20. avgusta. Odbor „katol. pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem" je sklenil priporočati slovenskim volilcein, naj se udeležijo prvotnih volitev, glavne volitve pa ne. Kajti do zmage ni upanja, ker imajo zaradi zuane razdelitve volilnih okrajev Nemci za-
„Tepec, spričaj, da sem ga jaz zadel!"
V stanem razdražen; a vsi strelci tudi vstajajo. Naš polkovnik, razoglav, na penastem konju, nam kaže s sabljo avstrijsko baterijo, in veli:
„Naprej, zuavi! ... Z bodali 1"
Kaj sem hotel storiti? Vojskovati se, kakor drugi. Imeniten je bil ta napad zvavov pri Me-legnanu. Ali ste videli morje med viharjem ? Ravno tako je bilo. Vsaka stotnija je drla naprej kakor morski val. Trikrat smo jih napadli, trikrat bili pri topovih, a vselej so nas odbili.
Toda četrta stotnija je morala izvršiti svojo nalogo. Dvajsetkrat sem skočil in bil sem na nasipu; ob puško se oprčm in skočim doli. Tu pa vidim cev puške, svitle brke, in že čutim kroglo v levi rami. Mislim že, da mi je roka odletela, izpustim
puško iu padem brez zavesti na kolo.
*
* *
Ko 6e zopet zavčm, slišim od daleč streljanje. Zuati so stali v polukrogu, mahali s puškami in klicali: „Živio cesar!"
Star general prihaja a svojim štabom. Ustavi konja, odkrije se iu veselo zakliče: „Izvrstno, zuavi 1 ... Vi ste prvi vojaki sveta !"
Usedem se na kolo, primem se za levo roko in premišljujem zločin Pijančev. Le-ta stopi iz vrste, pristopi k generalu. V bitvi je bil izgubil kapo in videla se je na glavi krvaveča rana. Z eno roko se opira ob puško, z drugo pa podaje avstrijsko raztrgano zastavo, zastavo, kojo je bil uplenil.
Zdelo se je, da ga gleda general ves začuden, da je iznenaden.
„Zricourt," pravi, obrnhši se proti najbližujemu častniku, „poglejte, to so ljudje!"
Na to odgovori Pijanec veselo: „Res, general! Vsaj veste, prvi polk zuavov. Ti so samo jeden-krat . . ."
„Objel bi te za te besede," zakliče general. „Dobil bodeš zuslužni križ."
V tem trenotku se mi je roka grozno razzbo-lela; zopet sem omedlel.
Drugo veste. Večkrat sem vam namreč pripovedoval, kako so mi roko odrezali, kako sem se vlačil po bolnišuicah z mrzlico. Kadar uisem mogel spati, vpraševal sem se, kaj naj s Pijancem storim ? Ali naj ga ovadim ? Da, to je bila moja dolžnost, toda dokazov nisem imel, dokazov. Potem sem se tolaž'1: „Malovrednež je, a srčen vojak; ubil je stotnika, a vzel sovražniku zastavo 1" Nisem torej vedel, kaj bi storil. Slednjič, ko sem se pozdravil, sem zvedel, da je prejel res Pijanec križ in da so ga prestavili k gardi. Od konca mi ui bil všeč moj križ, katerega mi je moj polkovnik na plašč pripel, mislil sem si namreč, da bi bil moral Pijančev križ služiti za tarčo četi vojakov, ki naj bi ga bili ustrelili I
To se je že zdavnaj zgodilo Seržana nisem videl, in danes, ko sem zagledal suknjo v prodajal-nici dva koraka od vojašnice, v kateri živi moriloc;
zdelo se mi je, kakor da bi klical rajnki stotnik
za maščevanje. Kako je suknja sem prišla?
*
* *
Tolažil sem očeta Videla, zagotavljil ga, da je prav storil, toda pregovoriti in potolažiti ga nisem mogel, tako je bil razjarjen.
Mine od tega pogovora nekaj dnij, kar mi prinese Videl časopis, kaže na eno raznih novic in mrmra:
„Kaj sem rekel?"
Vzamem časopis in berem:
„Zopet ena žrtva nezraernosti. Včeraj popoldne je znorel na grenellskem nasipu seržan pri cesarski gardi zuavov neki Millet, katerega so klicali s priimkom Pijanec, ki je še z dvema tovarišema v bliž-; njih gostiluicah popival, in potem gledal staro vojaške obleke v prodajalnici blizu vojašnice. Besno je napadal mimogredoče. Oba vojaka, ki sta ga spremljal«, sta prijela z največjo silo nesrečneža, ki je vedno klical: „Jaz nisem morilec! . . . Jaz sem uplenil pri Melegnanu avstrijsko zastavo!"
Rečeno nam je bilo, da je bil res za ta čin Mallet odlikovan s križem in da ni postal častnik zaradi vednega pijančevanja. Odpeljali so ga v vojaško boluišnico, odkoder ga bodo v kratkem prepeljali v Charenton, ker zdravniki dvomijo, da bi ozdravel.
Ko Videlu podlim časnik, me pomenljivo pogleda in reče: „Stotnik Gentille je bil Komkanec. . . . Uovršouo je maščevauje I"
gotovljeno večino. Slovenci bi mogli zmage upati le tedaj, ko bi ž njimi hodili nemški konservativci, j Ker pa na Koroškem nemško-konservativna stranka le životari, zato se Slovencem samim ni nadejati 1 povoljnega vspeha. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je slovenska stranka v tem okraju dobila 36 ( glasov. — Nasprotna „liberalna" stranka tudi ni še proglasila svojega kandidata. Pač pa pogrevajo celovške „Fr. St." stare fraze o nevarnosti, v kateri je nemštvo na Koroškem, tudi sedaj ob deželnozborskih volitvi. Jadikujejo tudi, da je odstopivšemu poslancu Laksu nemogoče (??) najti „vrednega" j naslednika. No, tako hudo pa vendar še ni. Saj se je g. Laks vedel strogo po načelu: da je molčati zlato, govoriti pa le srebro, — pomisleka vredna resnica zlasti sedaj ob času, ko se uvede — zlata _ valuta 1!	—rj— j
(V Toplice) na Dolenjskem je do konca julija prišlo 363 bolnikov iskat zdravja. Žal, da je vedno ' deževno in mrzlo vreme, katero zadržuje goste, da v večjem številu ne prihajajo v domače kopališče. (
(Nesreča.) Dne 1. t. m. je posestnik Janez ( Drnovšek iz Kotredeža padel z drevesa ter se tako poškodoval, da je drugi dan umrl.
(Smrt na ulici.) V četrtek dopoludne — tako se poroča iz Celja — zgrudil se je 171etni gimnazijec F. Hribar, ki je letos sedmo šolo dovršil z odliko, na mestnem trgu in je v nekol kih tre-notjih izdihnil svojo dušo.
(Štirirazredno dekliško ljudsko šolo) v Kranju je obiskavalo koncem šolskega leta 110 učeuk. Poleg začasne voditeljice gdč. Franje Jugovic so poduče- ' vali: 2 kateheta in 3 učiteljice,	'
(Vravnava valute.) Te dni je izšla v Gorici drobna knjižica, v kateri se v slovenskem jeziku v vprašanjih in odgovorih poljudno pojašojuje vravnava valute. Knjižica se dobiva pri Giontin;ju v Ljubljani po 10 kr., po pošti pa 12 kr.
(Sokolski večer) priredi „Celjski Sokol" s sodelovanjem pevskega zbora celjske čitalnice v torek, dne 9. avgusta 1892 v gostilni g. S. Kukca (Fel-senkeller). — Vspored: 1. Foerster: „Sokolska", moški zbor. 2. Nedved: „Ljubezen in pomlad", osmospev. 3. A. Foerster: „Njega ni", solo čvetero-spev. 4. Igranje na tamburico. 5. Hajdrich: „Jadransko morje", moški zbor. 6. G. Ipavec : „Ohrani Bog te v cvetju", osmospev z bariton-samospevom. 7. B. Ipavic: „Slovanska pesem", zbor s tenor- in bariton-samospevom. — „Skupine", izvršuje „Celjski Sokol". — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. za osebo, za obitelj 60 kr.	Odbor.
(Vspored) slavnosti, katero priredi pevsko društvo „Lira" v Kamniku dnč 14. avgusta: Ob 4. uri zjutraj budnica. Ob pol osmi uri dopoludne izroče pred mestno hišo kamniške Slovenke v spomin de- J setletnice društveni zastavi trak. Ob 8. uri dopolu- j dne sv. maša v župni cerkvi. Ob pol 9. uri sprejem 1 došlih gostov-pevcev na kolodvoru. Po sprejemu sprevod in sicer po predmestju Šutna v mesto, po Poštni ulici mimo pivovarne na Graben, od tod nazaj do mestne hiše, kjer došle goste pozdravi gospod mestni župan. Ob 11. uri skupna vaja v prostorih slavne čitalnice. Ob 1. uri banket. Ob 4. uri v dvorani gosp. F. Fišerja koncert s sledečim sporedom: 1. H. Sattner: „Za dom med bojni grom", moški zbor, poje pevsko društvo „Lira". 2. I. pl. Zaje: „Crnogorac-Crnogorski", moški zbor, poje pevsko društvo „Lira". 3. F. S. Vilhar: „V spomin Miroslavu Vilharju", moški zbor z bariton-samospevom, poje slavno pevsko društvo „Hajdrih" iz Proseka. 4. Nastop slavnega pevskega društva „Slavec" iz Ljubljane. 5. J. Vogl: „Cigani", moški zbor s tenor-samospevom. Samospev poje gosp. A. Stefančič. 6. A. Nedved: „Dekletu", čveterospev, pojo gg. A. Stefančič, J. Pohliu, F. Stelle in A. Pintar. 7. Dr. G. Ipavec: „Pozdrav", mešani zbor, poje pevsko društvo „Lira". 8. Hajdrih: „Jadransko morje", moški zbor, pojo pevska društva „Hajdrih", „Slavec", pevci slavnega bralnega društva iz Kranja in „Lira". Po koncertu prosta zabava. Vstopnina k koncertu 20 kr. Med posameznimi točkami svira domžalska godba, po koncertu pa kamniški orkester. Opomba: Ob tej priliki priredilo se je kegljanje na dobitke na kegljišču gostilne „pri Krištofu". — Pričelo se je 30. julija t, 1., ter konča dan slavnosti ob 7. uri zvečer.
Telegrami.
Pariz, 6. avgusta. Policija je zasačila anarhistične plakate, na katerih hujskajo za
umor sodnikov in porotnikov v Verselju ob zadnji pravdi proti anarhistom.
Frankobrod, 5. avgusta. Jäger je obsojen na 10, I-Iensel na 6 in Josipina Klotz na tri leta. Vogt je oproščen.
Trebizond, 5. avgusta. Kolera so kaže lo še v bolnicah. Od 1022 potnikov jih je umrlo 43.
Lizbona, (5. avgusta. Govori se, da mi-
nisterstvo odstopi.
London, 5. avgusta. G-ladstono se že bavi s sestavo nove vlade. Sam bode mini-sterski predsednik, lord Roseberry vnanji minister, Harcourt zakladni kancler in Morley državni tajnik za Irsko.
London, 6. avgusta. „Standard" piše, i da Dilke namerava v parlamentu predlagati, I naj so Egipt proglasi za neutralno državo i pod varstvom velevlastij.	j
VremeKsko sporočilo.
delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov, v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, pa-tronom in cerkvenim dariteljem
altarje, leoe, vsakovrstne svetnike, statve, krlževa pota, križe, Kristuse, božične jaslloe itd. itd.
vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 175 3-1
_ llustrovani ceniki na željo zastonj in franko.
i»
s >-° «
j
o« *
a g
w
3
100
dež
Srednja temperatura 181°, za 1'7° pod normalom.
Zahvala.
Vsem Vam iz mesta in z dežtlt», ki ste vprek nenavadno slabega vremena vendar le v tako množnem številu in vstrajno spremljali 2. t. m. zemske ostanke sedaj v Bigu mi poživajočega brata,
Ivana Zupana,
umir. kralj, profesorja na zagrebški veliki gimnaziji;
Vam, ki ste mu ob lej priliki naklonili milih cvetičnih darov; Vam, ki ste 3. t. m. prosili za njegovo neumrjočo dušo ob sv. mašah-zadušnicah v cerkvi presv. Jezusovega srca in Vam, ki mi od bliio in daleč izrekate svojega dragega sočutja — vsem Vam bodi imenom mojih sorodnikov in v mojem imenu na'globokejša, uajprisrčnejša zahvala.
362 1
Tomo Zupan.
vodja v Alojzijevišči.
364 1
Tužuim srcem javljava žalostno vest, da je naju preljubi soprog, oziroma oče, gospod
Jurij Volčič,
c. kr. sodni pristav v pokoju,
danes ob 6. uri popoldne po mučni bolezni, previden s svetstvi za umirajoče, v 67. letu svoje dobe preselil se na boljši drugi svet.
Pogreb bode v soboto, dnč 6. t. m., popoldne ob 5. uri.
Predrazega pokojnika priporočava v blag spomin in molitev.
V Kamniku, 4. dan avgusta 1892.
Marija Volčič, soproga. — Dr. Eduvard Volčič, c. kr. okr. sodišča pristav, sin.
J. CIONTINMA v Ljubljani
so ravnokar izšli naslednji 4 zvezki pripovedek od Jloffmann - Funtek-a:
Bog pomaga.	3(513-1
Kako vzgaja usoda. Kar Bog stori, vse prav stori. Peter Prostak.
Vsebina je zanimiva za mladino in odrasle ter primerna za šolske knjižnice. — Vsak zvezek ima štiri lepe jekloreze.
Cena zvezku 40 kr., po pošti 45 kr. Lepo vezani zvezki po 45 kr., s pošto po 48 kr.
J. BKNDIK-a v Št. Valentinu
patentovana nepremočna mast za usnje
je najbolje sredstvo v ohranitev nsnja za obuvala, konjske opravo itd. itd., s katero se lika usnje brez uporabe krtače. Bendikovo mast za usnje uporabljajo cesarski zavodi in vojaška oskrbovališča z izrednim uspehom in zadovoljstvom.	(279) (10-10)
V Ljubljani dobiva se pri tvrdki Schussnig in IVeher v Špitalski ulici.
Pozor i Pri nakupovanji zahteva naj se izrecno Bendikovo mast za usnje, ker le BKND1K je upravičen v Avstro-Ogrski v izdelovanje te masti.
Ksrednjezemlj.taeditnebanke
terjatvami m vrhu »ga	g0|dinarjev.
'	niča štirih milijonov «	davkov
^ Obresti teh zastavn.h pisem'•• ,	dnem
Wechselstuben-Aotie*	^
WIEN, rWlFRCVJn hUfestr. 74B. Wollzeile 10.?m _	—
Proda se takoj ali da v najem mnogobrojno obiskovana	358 3—1
94T
trgovina z jesMnami
v Kočevju, na Glavnem trgu št. 87
-»a
radi družbinskih razmer. Trgovina bode pa še živahnejša in izdatnejša, ko so otvori dolenjska železniaa, katera bode pospešila promet, tudi oživljajoča se trgovina s premogom, kurilnim lesom in deželnimi pridelki bode ugodno vplivala na trgovino.
Dasta se tudi za Jako nizko oeno v najem vkupno ali razdeljeno
gospodarstvi št. 44 in 45
v HallceiKlorfn
(1 oralo vrta, 27 oral polja, 44 oral gozda). Natančnejše pod naslovom: Trgovina z jestvinaml v Kočevju.
Viktorina Tavčar-Prevčeva, Alojzij Tavčar,
c. kr. gimnaz. profesor,
poročena Ljubljana.
I Silvija Lah-Prevčeva, p	Evgen Lah,
^ mag.konc. pristav in tajnik »Matice Slovenske«,
I	l> o!' <i (■ e »a
dne 6. avgusta 1892.
Kranj.
306 1
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Sargov KALODDNT
pravi se po
slovenski
zobna
lepota.
Sargov KALODONT
Priznanja najvišjih kroyov so priložena vsakemu kosu,
Oddá se na račun
360 1
na Savi pri Jesenicah
tik tovarne v sredi tovarniških hiš, od enega do pet let. Pri hiši je zelniic, studenčna voda, hlev. ledenica, kegljišče. V h ši so tri sobe, klet, shramba za jedi in kuhinja; vse prostorno. Vrč se izie pri Jožefu Markešu na Jesenicah, Gorenjsko.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
da) 58 zobozdravnik	(?)
pri Hradeckcga mostu I. nadstr.
gl MATIJA HORVAT, |
M
»j
čevljarski mojster,
s ffl
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, ^
JN^ priporoča se v obila naročanja raznovrstnega
^	za gospode, gospé in otroke,	^
^^ katera izvršuje cono. pošteno, iz zanesljivo trpežnega ^^ blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše L»»J W oblike.	117 10-7
fe^CCCCCCCCCC^
xc
Vincenc Čamernik,
kamnosek,
v Ljubljani, Parne ulica i),
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
£ cerkvenega umetnega kamno- X seškega dela,	f
kakor: altarjev obhajilnili miz itd.,
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrst-nejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,p opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi.
Tudi p n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna
3HT stavbinska dela,
katera fino, trpežno in ceno izvrši. 252 12—12
Filijalo sem popolnoma opustil.
Za bolne in zdrave
je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spricali najtopleje priporočena
Triik(»czy-j cvsi
hmeljna sladna kava
z dobrim okusom iz lepo dišavo.
Zavitek s 1/i Telj& 30 — Jaio ceno pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva se po poštni adresi p; i Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Tmk6ozy,V.okraj. Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnkoczy, III. okraj, Kadetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj, Josefstiidterstrasse 30; v Gradcu (Stajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar: nadalje v vseli lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd.
J. IV. POTOČNIK,
krojaški, mojster, v LJubljani, Kongresni trg, v uršulin-skem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanje
duhovniških sukenj, talarjev itd.
V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejsih duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke.	363 26 1
Izdelovatelja najraznovrstnejših in raznobarvenih 23915-15
peči iz glinaste snovi
in
kahljic za štedilna ognjišča
Uran in Večaj,
v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani
(v hiši gdč. Seunikove)
priporočata prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnice in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga.
Cene so jako nizke, ker se zadovoljiva z malim dobičkom.
Primerna darila!
priporoča uljudno
Fran Čuden,
nrar, preje J. GEB A, v Ljubljani, Slonove ulice it. 11,
ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših
žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nlhalom, ur a stojalom in ur budilnlo
(Weckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov
v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verižlo, prstanov in uhanov. Gene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 do 6 — srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10'— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12"— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16'— „ 35'— „ zlate ure za gospode . „ „ 24'— „ 130*-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogö prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajam dobro blago za ros nizko cono.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnsnjim naročnikom postrežem po želji t obratno pošto. 17-8	205 38 18
lluotrovani coniki na ioljo gratis In franko.
4VSTRIJA1,
vzajemno zavarovalno društvo na življenje in rente
na Dunaju. Schottenring št. 8 v lastnej hiši. — Ustanovljeno meseca avgusta 1860.
Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah ¡m najnižji Ji ¿nemi/ali
in pod najugodnejšimi pot/o/1. Zavarovane svote se točno Izplačujejo.
Pri „Avstriji" zavarovanih je žp čez 34.000 oseb za 20,501 milijon goldinarjev. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milijonov goldinarjev.
Izplačal» je „Avstrija" dozdaj že 7,444 milijonov goldinarjev.
Vsi načini zavarovanja za slučaj siurti veljavni so za one, ki spadajo še pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski ali njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati.
Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I.	Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana
svota izplača se, kadarkoli se smrt pripeti.
II.	Nasprotno zavarovanje pri zakonskih.
III.	Zavarovanje na doživetje in ob enem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovancu pri poprej določeni starosti njemu samemu ali p» njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl.
IV Zavarovanje z dvakratnim izplačilom
zavarovane svote: Prvič izplača se. kadar zavaro-
vanec določeno starost doseže njemu samemu in drugič
po njegovi smrti njegovim dedičem.
V.	Zavarovanje rent (penzije).
VI.	Zavarovanje z Izplačilom zavaro vane svote o naprej določenem času.
VII.	Zavarovanje na dožltje: Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; ako bi pa zavarovanec poprej uiut 1, povrnejo se vplačila s 5" 0 obrestnimi obresti.
VIII.	Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svi'ta izplača se. kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpad.» daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek.
Oglasil» k zavarovanju sprejema ;er pojasnila in tarifj brezplačno daje:	(32) 12-8
Nadzorništvo ,Avstrije' v Ljubljani: Ig. Valentinčič. Pisarna: Sv. Petra cesta štev. 73.
E'M"H"t"f 1 f i f'H *-f'H-f-»»'H-f'i-»* H f t 'H
pri prosta in lina, izvršena v vseh 1 ^eop. TratllMiU
'h, dobi in naroča se pri v Ljubljani, sv. Petra oesta 27. 267 52-14
Slogi
* Preselitev prodajftlmoa
»K
s s
K K
Frodajalmca
š oljnatih barv, ffrnežev, lakov In kleja |
ÉAIIA
* * *
/
i B ■

jo scdiij
*	na sv», IMn eestl Mi® !
vj^	ob vo^ithi Rcscljeve cest«
s
*
s s
v lastni hiši.
F i 1 i j a 1 a :
K
K
. 41 *
s
K K
321 7 i»/
Slonove ulice štev. lO—^
i
Preselitev kamnosekarstva.
Prečast. duhovščini in si. občinstvu uljudno javljam, da sem iz stare kamnoseške delarnice, Kravja dolina št. 12,
preselil se z dnem 1. julija t. 1.
v novootvorjene delarnice
na lteseljevi cesti št.
kjer bodem pod imenom
Feliks Toman
nadalje izvrševal kamnoseško obrt.
Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vsako-jaka naročila svoje stroke, katera bodem ¡zviševal v vsakem obziru pravilno, solidno in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za
cerkvena umetna dela, "TPB
za katera imam specijalne znanosti in zmožnosti, in za izvršitev
nagrobnih spomenikov
Na razpolago je si. občinstvu obilo najlepših in najnovejših uzorcev. j^V Načrte za altarje, prižnice, obhajilne mize itd. v raznih slogih Izvršujem na željo sploh brezplačno.	322 10—4
F
ÈEfi
ft Y postojinski jami ft
H
^J	priredi se	^
^ «Inč 14. avgusta i. 1. o I» 3. nri popoldne .R
t s innnlu veselica s g
ft l električno razsvitljavo, kakor o binkoštih ft V	vsacega leta.	PjJ
M Vstopnina za osebo 1 gld. — Otroci pod 10 leti M 671	so vstopnine prosti.	349 3-1
* Preselitev knjigoveške obrti.__
PrpčaStiti duhovščini in slavnemu občinstvu uliitdno naznanjam, (la sem premestil svojo
s Poljanske ceste št. 10 v ŠelenburgoTC ulice 6 nasproti glavne pošte.
Zahvaljujem se svojim cenjenim naročnikom za dosedaj mi izkazano naklonjenost, ob enem pa se priporočam i nadalje v obila naročila, katera hočem ¡zviševati elegantno, dobro, vestno po možno nizki ceni. Velespoštovanjem
Ivan Bonač,
354 3-2	knjigovez.
Starišem,
ki žele dijake izro<4r,i za zmerno ceno v stanovanje, na hrano, dobro odgojo ter vestno nadzorstvo, priporoča s« gospodinja v Krojaških ulicah, Katera se že v p 6 let skrbno in vestno trudi z izyi>|0.
Več se izvt* v prodajalnici konsumnega društva v Ljubljani, na Francovem nasipu, konec Krojaških ulic št. 8.	357 2 i
Št. 10 272.

359 3-1
Pri tiodo saneni magistratu izpraznjeno je eno mesto Primož Auerjevih ustanov z 52 gld. 50 kr. na leto.
Pravico do t» ustanove linaio ubogi otroci ljubljanskih meščanov, preti vsem na otroci ubogih izdelovalcev barok iu pa sorodniki ustanovnika, dokler se sami preživeti ne moreio.
Prošnie podprte s potrebuimi dokazili vlož ti je do konca t. m. pri
podpisanem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
4 dne avgus'a 1892.
w w \if WWW V<w	M' W '
kAAAA^VAA^^AA^A^AAAAA/Ni
"V letu 1838. v Trstu osnovana
c. k. pri v i eg.
zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA 01SICURTA,
katere
generalnega zastopa pisarne
so
11 a 13 n 11 a J n 17418-1 v družbini hiši, mesto, Weihburggassse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih
avstro-ogerske države
zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi,
zavaruje po najnižjih cenah proti
požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka.
Glavni zastopnik y Ljubljani: IVAN PERDAN.
:xxxxxxxx:
I> u n a j 8 k a borza.
Dni 6. avgusta
apirna renta 5%, lri% davka ....	96	gld. —	kr.
irebrn» renta 5%, 16% davka ....	95	,	70	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....113	.	85	„
Papirna renta 5%, davka prost» ....	100	„	50	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	999	„	—
Kreditne akcije, 160 gld........316	„	—	„
London, 10 funtov stri........119	„	45	.
Napoleondor (20 fr.)................9	„	49	.
Cesarski cekini....................5	„ 67	„
Nemških mark 100 . ■ ■ ■ . .	58	. 47',,.
Dné 5. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......110 gld. 80 kr.
Ogerska papirna renta 5%......100
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....183
Zastavna pismaav8tr.0Br.zem. kred. banke	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/» %	100
Kreditne srečke, 100 gld.......192
8t. Génois Brečke. 40 ifld ...	63
40 25
50 15 10

Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	—	kr.
Avstr. rudečeg» križa srečke, 10 gld. . .	17	a	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	.
Salmove srečke, 40 gld........61	„	—	„
Windisehgraezove srečke, "20 gld..........59	.	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	1S2	,	26	.
Akcije Ferdinandove se v. želez. 1000 gl. st. v.	2800	„	—	,
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100	,	25	,
Papirni rubelj....................1	n	21	„
Laških lir 100 ....................45	„	85	„
.MERGUB
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., WolIzeile štev. 10. Najkalantnejše »e kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečka, valute in devize.
•V Razna naročila Izvrfii se najtočneje.
Za nalaganje kapitalou priporočamo:
4% bolzansko-meranske prioritete.
4'/,% gallikega zemljlikega kreditnega društva zastavna pisma.
4% duhovsko - podmokelfcké (Dnx - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
goldinarjev
dobi se z jedno .
zemljiško-kredilno promeso
à 1 gld. in 60 kr. kolek. Žrebanje že dné 16. avgusta!
Izdajatelj: r. Ivn Janei.
Odovornvredni: Ignacij Žitnik
Tis Katoliške iska v Ljubli