FOBLttHKP AND PttTRTBUTTO UNDKt PERMIT (Wo. 856) AUTHORIZED BY THE ACT OP OCTOBER 6. 1917, OK FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YORK, N. Y. By Order of the Preset, A. B. Bnrleson, P. M. GeH,
H a j t e 6 j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja sa vse leto......... $6.00
Za pol leta...............$3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo oelo leto... $7.00
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki-
The largest Slovenian Daily in the United States.
Tsaned every day except Sundays and legal Holidays. Sf" 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 274 — STEV. 274.	NEW YORK. TUESDAY, NOVEMBER 22, 1921. — TOREK, 22. NOVEMBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
PR0HI8ICIJA IN NJENI
UMAZANI TRIKI
—«_
Oblečeni v frake ter v spremstvu žensk so trii« agent je napadli restavracijo
CV l»'t»* trije »»Užalitno f»bl«V-li' tfo*|N»djf, v frakih skozi natla-iV'iKi polno restavraijo za hezecim natakarjem. jH>tmi ji- moral ta natakar napraviti /.»• nekaj izvan-r**«lno hudega. Bilo je približno . l.'»00 postov. ki ho v« nahajali jr pcindfljfk zjutraj v Carlton Ter-raee restavraciji na Broadway ju it! 100. erst i v New Vorku, k«» sr j«* pripetil z^.»raj omenjeni nastop. Radovednost in paniko pa jo še povedalo dejstvo, da je bilo kmalu nato ruti iz kuhinje ropot ki vznemirja prav posebno <lru-zin^k«' o»'*ete. ropot, ki nastane. it padejo crepinje ria tla.
Kmalu nato pa -w» s< vrnili o-menjeni trije elepantni jrospodje in v njih apreinstvu >c je nahajal tthepli natakar ki pa oeividno ni liil v»»sel njih družbe. Tedaj je izvedelo, da «:c. ti trije frakarji policijski ag-Tti.	*
Hermann VVitteioberjr. načelnik «*Tieija takozvanih "letečih od del kov" prohibieijskih agentov je namreč prišel v spremstvu dveh tovarišev in treh "dam" v dotieno restavracijo in po obilni \ererji je vprašal natakarja, «"-e bi mojrel dobiti malo žjranjiee. — Natakar je pnkimal ter kmalu na to prinesel dva polovična pinta. /m katera je plaeal c^ent drsel (ioUrjcv. Ko )>a so uradniki pokarali svoje znake. je natakar zbežal, a frakarji so jo ubrali za njim. Natakarja so odvedli na policijsko postajo ter povabili tudi lastnika restavracije, naj se ob priliki oirinsi pri oblasti ter pojasni, zakaj je dtu^aenejra na-znanja kot sia Henderson in Volstead.
Detroit. Mich. 21. novembra.
I'rohihieija uničuje svobodo ameriškega naroda. Ona ogroža »'•♦trti u»tavni amendment, ustvarja hinavce ter je vzrok. da je skoro v vsakem domu te dežele dislilacijski -.parat. — Tako je rekel včeraj Rev. Kullinper. rektor Ctraec cerkve svojim žnplja-n< m.
Župnik je rekel nadalje, da sta prohibicijska posti.va in zmer nost dve povsem različni stvari. Prohrbieija j* najbolj nezmerna stvar, kar jih je še kdaj videl. — .laz ne vidim nobenega vzroka, zakaj ne bi smel imeti Amerika-II« v svojem domu pijač«, katero ki želi. Prohiuieijska postava — predstavlja tudi k'itiko Krista. ki je nam delal vino ter «a pil. — i V pravijo p rob ibic',j«>nist i, da je bilo to ne vre t« vino ali CJrape jniee. potem je to nebotiena hi-uavščina.	3
Dr. John P. Daviti, tajnik new y< rške zveze zdravnikov, je po-sial včeraj predsedniku Hardin-•ru pismo, v katerem a v imenu zdravnikov države New York prosi, naj vetira protipivsko predlogo, katero je sprejel kongres. Dr. D a vin je izjavil, da se obrne« protest zdravnikov proti odločbi predloge, ki predpisuje zdravnikom, raj smejo predpisovati in česa ne smejo. Takepra vmešavanja v svobodo zdravnikov kot sra je vprizoril sedaj kon •rres. ni poskusilo dosedaj še nikoli nobeno zakonodajno zastopstvo na svetu. Konpres nima na temelju svoj«h polnomoči nikake pravice prisvajati si nadtrospod-stvo nad zdraviliško vedo.
UMOR ARGENTINSKEGA GO VKRNERJA.
Buenoa Aires, Argentina. 21. novembra. — Dr. Aniable Jones, governor province San .Tuan, je bil za vratno umorjen včeraj od l;udi, oboroženimi s puškami, ko je ravno atopil iz nekejra avtomobila. Neki prijatelj, ki se je nahajal v njegovem spreawitvn, je bil tudi ubit. Zavratni umor se pripisuje političnim &pretkam.
__ r i
POGLAVITNI ZASTOPNIKI NA KONFERENCI V WASHINGTO NU.
Z leve na	stoje: J. W. Garret, tajnik konference; dr. Karnebeeck, Holandska; dr. Sze, Kitajska; Arthur Balfour, Velika Bri-
tanija; C. E. Hughes, Združene države; Aristide Briand, Franci ja; Carlo Schanzer, Italija; baron de Cartier, Belgija; princ To-
kugawa, Japonska; viskont d'Al te, Portugalska.
KONFERENCA BO ZAKLJUČENA PRED BOŽIČEM
DELEGATI NA WASHINGTON SKI KONFERENCI SO PREPRIČANI, DA BO O BOŽIČU KONFERENCA ZAKLJUČENA. SKORAJŠNJE SOGLASJE GLEDE VSEH TOČK. ZA POSLEDICE BODO NARODI S AMI ODGOVORNI.
Washington, I). <\ 21. novembra.— Medt»-m k<< s«- zbirajo 1 likaj diplomati k tretji plenarni seji razoroževaine konference, bi- j ča n«-ki star k isiuat gospod svoj par severnih jel« nov. da dospe > pravočasno ^'in do Božiea.
Santa Claus je namref na svo-j ji poti. z najb »jratejsim darom v | tisoč in dve<t'» letih, namreč da-i rotil vsaj deset let tivjne«ra miru. j
Prekašajoč y 1 • 1 <* važnosti celo veliko obrazložitev francoskih na > zoro v jrlede francoskega oboro- ! zevanja na kopnem, katero bo j podal francoski ministrski pred- ; jsednik Briand. je dejstvo, <la prevladuje velik optimizem v najvišjih ameriških kro<r."V ki domnevajo. da bo konferenca zaključila svoje delo do hožient-^a dne ii da bo to del'» zaključita ^ zmagoslavnim us»M»hom.	'
V kolikor j«- mogoče jiapo\'eda- 1 fi vnaprej sedaj, bodo zavzeli — sklepi približno naslednjo kon- i čno obliko :
1. — Mornariški prai.aik za deset let, temelje«" na ".» -— .1 — status quo z ozironi na prlavne ladje, s par Malenkostnimi izpre-memhami afneriškejra načrta v zadevah podmorskih čolnov, obrambnih ladij ter inetod nadomeščanja.
I
— Odprta vrata na Kitaj-' skem. Vsi narodi bedo opustili svoje teritorijalne pravice; — Anplija bo opustila Vej-Haj-Vej Japonska Šantunjr in Francija svoje posesti na Kitajskem.
3.	— Ustanovitev dodatnih kon ferenc. da se sestavijo pravila za ■ enakopravnost v trgovini na Kitajskem ter regulacij, tikajočih se najemninskih pogodb ter javnih in privatnih koncesij.
4.	— Dogovori med Združenimi državami. Anglijo in Japonsko, tikajoči s > utrdb v Pacifiku.
5.	— Splošno skrčenje oboroževanja na kopnem v Evropi s primernimi jamstvi za Francijo proti možnemu napadu od strani Nemčije.
Ob istem času se bo razveljavilo angleško japonsko zvezo ter obnovilo staro kordljaln© antan-to med Anglijo in Francijo.
Konferenca potrebuje dejanski le polovico naglice prvega ted na, da završi celo fo delo. Veliko bitko se je že izvojevalo. Različne delegacije delajo spravljivo in
v soglasja. , Oficijelni "Washington je čital svoje nedeljske liste z velikim presenečenjem. Pričakoval je naj ti v teh listih veliko ugotovilo japonskega admirala Kata glede stališča Japonske z. ozirom na Kitajsko, katero stališče še je smatralo kot glavno zmago tega tedna zmag. Bar cm Kato je sel namreč veliko daije kot se je pričakovalo in vsied tega se domneva,
rla bo motroč .* kmalu j-ešiti vprašanje Daljnega iztoka na zadovoljiv način.
Nobena stvar ni bolj jasna v mislih delegatov kot ta. da je le eno vprašanje, glede katerega mor?, tn konferenca sklepati, in sicer vprašanje, t? hoče dati sve-1u mir za deset let ali če hoče dati vojno že davno pr(fdn<»«bo poteklo deset !-'t. Na to vprašanje pa j«* mogoč i,? en odgovor. — da bo namreč svet deležen miru.
To ni nikako pretiravanje. Ce s« kak narod - resnici pripravlja na vojno, bo ta konferenca to izvedela. Ne bo dovolila, da bi se take priprave vršile naprej neo-pažene. dokler bi kak dejanski casus belli, nngoce celo manj važen kot pa umor kakega nadvojvode. vrgel iskro v smodnik.
Pri tem pa ni involvirano nikako vprašanje ultimatov. Vsak posamezni narod je bil pozvan, na* položi svoje karte na mizo in — Združene države so dale drugim rarodom vzgled. Vsak konflikt interesov se lahko preišče obe-n< m s sredstvi za pojasnitev nesporazumov. lei bi mogoče končno dovedli do vojne.
Narod, ki !»i ne liot<-l igrati t»■ igre, bo moral sprejeti posledice iii noben delegat si ne l>o drznil vrniti se med svoj narod ter reči. da si j«1 izbnd alternativo vojne, ko se mu je nudil;, prilika miru.
1 > ' . . ' . ■ PET TISOČ LJUDI SE JE VDE LEŽILO POGREBA.
Saginaw, r»Tieh.. JI. novembra. Pet tisoč ljudi se je včeraj v llemlok. v bližini tukajšnjega 'kraja vdeležilo pogreba IVTr. in j Mrs. Adrian fhamplain. katera j je pretekli ponedeljek umoril 'njujin sin Richard, ker sta na-| sprotovala njegovi poroki z mla-jcio žensko, ki je bila druge vere I kot zakonski par. Zbrani vdelc-ženci so se peljali iz cerkve na po kopališče v dva tisoč avtomobilih. Na pogreb so prišli ljudje iz dveh delov okraja.
Po dvojnem umoru je morilec zažgal hišo, v poskusu, da izbriše sledove svojega zločina, kot je to sam priznal.
Obsojen je bil na dosmrtno ječo.
t
WELLS UPA, DA BO V ENEM STOLETJU KONEC ANGLE ŠKEftA IMPERUA.
London, Anglija, 39. nov. — T'pa m ter sem prepričan, da ne bo v sto letih od sedaj naprej ni-
kakega angleškega imperija, —•
•
OGE ZANIKUJE I
. SINOVE 0BD0LŽ1TVE;
_
--
Dvakrat ločeni možln je bil aretiran v zvezi s trojnim umorom. Obdolžil ga je deset let stari sin.
Wilmington, < >.. 'JI. novu.*n.l»-a. Skrivnost je dane- šr- vedno obdajal tr;>jm umor. ki se je za vršil v soboto ponoči v ("uba. neki vasi v bližini tukajšnjega kraja I in v zvezi s katerim se je aretiralo ter stavilo pod obtožbo umora Oliverja Vandervort. ki trdi. da .j« prodajalec kožuh o vine v tem mestu.
Policija dos"daj še ni mogla najti puške, s katero je bil izvršen trojni umor. Deset let stari sin Vandervorta. Oliver, ki je bil z dvema mlajšima otrokoma Vandervorta priča streljanja, je v odgovor na vprašanje, kdo je streljal, izjavil -.
— Papa je storil to.
Mrs. -leff Wit low. stara sedem in petdeset let. je istotako povedala oblastim na svoji smrtni postelji. da je streljal Vandervort. potem ko je prišel v njeno hišo pijan ter se pričel prepirati.
Ostali žrtvi sta Bertha Witlow i Vandervort. stara trideset let ter j že dvakrat ločena od Vfindervor- J t;, ter Howard Rosier, star štiri j i i dvajset lei, o katerem se gla-' m. da je dvori! Mrs. Vandervort.'
Vandervort zanikuje vsako k ri vdo.
TOLSTOJEV DOM RAZPADA.
Jasnaja Poljana, Rusija. 21. novembra. — Dom pokojnega grofa Leva Tolstoja, slavnega ruskega piaatelja in misleca, katerega je proglasila sovjetska vlada za rarodni muzej, je v nevarnosti, da se poruši. Čeprav vprizarja vlada prosta tedenska romanja na dom Tolstoja, ni i/dala n<J>e-rega denarja za vzdržan je doma ii» družina Tolstoja namerava zbrati fond v znesku $100.000. katerega naj bi se zbralo potom prostovoljnih prispevkov občudovalcev Tolstoja po celem svetu. Družina namerava tudi ustanoviti Tolstojevo vseučilišče, za katero hoče dobiti potrebni denar s pomočjo objavljen j i spominske izdaje osemdesetih zvezkov del Tolstoja Prvi zvezek pripravlja že sedaj njegova hčerka Aleksandra.
piše H. C. Wells. — Ali l>o do-igral svojo ulogo v razvoju civilizacije ter se izpremenil v veliko bolj obširno zvezo prostih držav ali pa: bo postal neva rnost in nad-lega za človeštvo ter že davno sledil nemškemu in rimskemu im-perijalizmu na smetišče.
OBESIL ZENO IN
SEBE USTRELIL
Policija domneva, da je Zavoda riajprvo' obesil svoio- ženo ter ustrelil nato samega sebe.
East Haddam, Conn.. 21. nov. Truplo -lohn Zavode, starega sedemdeset let, so našli danes na tli h kuhinje na njegovi farmi tukaj. z veliko luknjo v glavi. Pred hišo pa so našli truplo njegove žene. stare pet in šestdeset let. viseče na vrvi z nekega trama.
Truplo Zavode je videla skozi okno Mrs. Sarah Holmes, ki je prišla na obisk k Zavodovim. Poklicala je sosede in zdravniškega preglednika, ki je izjavil, da gre za slučaj umora in samomora ali pa domejenega skupnega samomora.	r w '
('oronerju i)avis v Moddletown pa je sporočil, da je najti posebne okoliščine, ? veza ne s tema dvema slučajema. Rek -i je. da kažejo vsa znamenja, da je bilo eno izmed oken preluknjano od kro«r-lje. Opazil je bil tudi luknjo, ki jf bila prežgana skozi tla kuhi-l nje.
Okrajni državni pravdnik iz Middlesex okraja j • naprosil dr-| žavno policijo, naj uvede pre-■ iskavo.
Sosedje pra\ i jo, da so v soboto še videli t:iko Za vodo kot njegovo ženo, d.i pa ni bilo v nedeljo nikogar na izprehod. Truplo Zavode so našli z glavo, obrnjeno novzdol. Na tleh pod njim je ležal revolver, iz katerega je bil oddan en strel.
t
ARGENTINA PROTI TAJNIM POSVETOVANJEM.
Buenos Aires, Argentina. 19. rovembra. — V svoji kritiki sklepa washingtouske konference. da se bo tajno debatiralo glede spornih vprašanj mesto javno, kot zahteva narod, daje The Buenos Aires Herald izraza svojemu prepričanju, "da r.e odobrava noben resnično demokratičen list na celem svetu tejra sklepa".
List daje izraza strahu, da se bodo vdeleženci zopet poslužili* starih trikov tajne d*T>l°maeije in da bodo med temi v prvi vrsti rni delegati, ki sedaj na kričav način povdarjajo odkritosrčnost. Zastopniki lisiov bodo zopet culi stari izgovor, da so pogajanja tako delikatne narave, da se ne sme slišati noben -i^a komentarja.
— Mi upamo, da se bodo časni-« karji poslužili vsakega vira, <la( j pridejo resnici na dno in da izvedo čisto resnico ,glede tega. kar se godi.
._ PARIZZAHTEVALANDRUJEVO GLAVO ,
JAVNO MNENJE PARIZA SE JE OBRNILO V ENEM SAMEM DNEVU, IN SICER RADI TRE H PSOV, KATERE JE SPRA VIL LANDRU S SVETA. — VS I SO PREPRIČANI. DA BO MO
RILEC CESOJEN.
Pariz, Francija. JO. novembra, j Francija je naenkrat zavzela svo.. je stališče proti Landruju. Potem ko je zasledovala razkritje povesti njegove presenetljive ka-rijere z gotovim humorjem ter popustljivostjo, ki je imela svoj vzrok v presenečenju spri«*o «itv- [ nost i tega človeka, k« je snubil j ter si pridobil 283 izbranih žensk Sf> je javno mnenje kar preko noči korenito izpremenilo.
Včeraj skoro ni bilo človeka, ki bi ne želel, da se nudi Landruju priliko, da se izmota iz velike mreže, v katero se je bil zapletel. Vsakdo izmed onih. ki so zasledovali razvoj drame v sodni dvorani v Versaillesn od dneva d<> dneva, je gojil javno ali tajno Tipanje. da se bo potom kakega nepričakovanega udarca, kake mojstrske in prebrisane poteze 4 a plešasti in kosmati Lotario izmotal iz zagate, v katero je z;išel v več kot eni priliki tekom obravnave.
Danes pa jo čuti vsepovsod — klic: ,— Naj živi giljotina! — Nekateri listi so šli eeio tako daleč da se odkrito zavzemajo za obsodbo ter dajejo \ uredniških člankih izraza svojemu naziranju da je Landru res kriv zločinov, katerih se ga dolži.
Vzrok za to presenetljivo iz-premembo v javnem mnenju jc iskati v enostavnih boljših človeških instinktih. Francoski narod, ki je lahko rkomiga: z rameni spričo usode desetih žensk, glede katerih trdi državne pravdništvo da jih je Landru umoril. — kajti prepričan je, da so v gotovi meri same zakrivile svojo usodo, ker so se na cenen način uda le preje odurnemu kot pa prikupnemu sunbaču. -— je post ji 1 sedaj naenkrat ogorčen, ko je čul. da je Landru zadavil troje majhnih psov. Ti p*i so bi'i last Mile. Marehadier. prostitutke, ki j" bila deseta izginola "zaročenka"' Landruja.
Ko je postala Mile Marehadier sita rednega in poštenega življenja. s katerim je hotela pričeti ter v ta namen (»tvorila ne-k: "boarding - house" ter sklenila vrniti se med svoje prejšnje tovarišiee in tovariše, je tudi hotela prodati pohištvo ter se je sestala z Lamirnjem kot trgovcem z obrabiienim pohištvom. —
Kla je ž njim v (iah.bais ter vzela s seboj svoje tri majhne pse. katere je imela pri s.bi v ovojih dobrih in slabih ča^ili. Trupla teh treh majhnih p.-o v s-i našli pozne je na dvorišču poni/m- vili- v C-ainbois. kje»- j,- Landru tiuli s«--žigal in ni»»ril svoj«- <"iovešUr' /rt
ve.
< e je mogoče sotliji ra.rpolože-t..j«- porotnikov po on -m splošnega občinstva, j" naoravil Lamini nr.jveejo taktično nr.pako cele nuiene obravnave, ko j.- mir r.o priznal, da je. v rc-sniei zadavil j se. Navzoči :-o sv stresli "1 irr" r.e in stiula spričo inidi. tla ni i-mel obtoženi usmiljenja niti z živalmi. ki se niso n>ogle braniti". Nikdo ne ve. če je Landru *-p< znal, kako z--1 > je padla t> ti:[>• .. tura zanj. ko je sredi od! ■ nih zanikavanj človeških žrt> v i>s:rti«» priznal, da umoril živa1 . « V . ki so zasledovali po---!- <ibravii-;-ve z veliko pozornostjo in s.-> se r-udili bistroumnosti Landr: ter njegovi iznajdljivosti. <•<■ j»-bilo treba izmotati se iz. zavate. so sedaj prepričani da je bila tit velika njegova napaka znamenje oslabljenja in da ga bodo morda v teku enega tedna pop« Inoma. zajutstili živci, nakar bo postala mala sodna (!voran:i mogoče p i-zorišee presenetljivih razkritij.
Edino poja-i:ilo i^andrn'.i se ' jt a_dasi!<.. da j- Želein Mil-. Mar-cluidier. da s;»ravi pse s p' ii. Njegove besede pa "niso zv<-nel«> prepričevali^ in gnus ^ . - i j navzočih je bil le preveč očiten. —• , V svoji razpravi na prvi <tra ni glede zadeve Landru.ia pra i bst I/Intransigeant. da se 1 . k ti , čala razprava proti Laudni.iu / njegovo obsodbo. List d«'stavlja j iccej cinično, da j" po>tah» •"•!< ( veško življenji izza zadnje vojne precej poceni n <la bi bilo !•• malo škode, če bi se Landru ni odre-I zalo glavo, "-ejirav i.l ne bil n"'-I goče Landru kriv zioeinnv. !-•
I rih se <_'fi dolži. Taka ekseku i ja i
j b: storila ve* dobrega kot pa sla-j bega.
I
VOLITVE V BELGIJI, j Bruselj, KeLdja. l!!. n- v. Pri splošnih velitvaii. ki s.. >e v-šile v Belgiji, j" dol.ila liatoliška j ali klerikaln i >tr u l.a r >j»et •. • -Č i 110 .
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M polom naAe banke l**r?.uJeJo po tuzLI rmi, wwtr^ljivo in iiitm. / VferaJ »o bil« naše cene slwleie: Jugoslavija:
Razpošilja na udnj« poŠte in Izplačuje "Kr. postni VrUornJ urad" In "Jadranska banka" ▼ ijnkljanL
300 kron.....$ 1.25	1.000 kron.....$ 4 00
400 kron ...... $ 1.65	5.000 kron . . . $19.50
500 kron ...... $2.05 10.000 kron ...... S38.00
Glasom naredbe ministrstva *a pošto Sn Imrnjav	^ Jncosi..viji
i je Hedaj mopoče lam nakazovati zneske potom pošte	edinole v «11-
narjih; ca vsake itiri krone feo Izplačan en din^r;	razmerje m«! i dinarjem in krono ostane toraj neizpreraenjeno.
Italija hi zasedano ozemlje: Razpošilja na zadnje pofite In Izplačuje "Janranska banka" v Trsta.	/ _
50* lir ..... $ 2.60	500 lir ..... $2?.00
• 100 lir ..... $ 4.70	1,000 lir ... $44.00
300 lir ______ $13.50	'
Nemška Avstrija: UtiT^li ua za4nja poite In izplačuje "Adriat^rbe Bank" na Oimajo.
1,000 nera -avstr. kron $ 0.99 10,000 nem avstr. kron $6.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 3.50 50,000 neni.-avstr. kron $25.00
Vrednost draarjn sedaj nI stalna, menja se vefkrat nepričakovana; iz tega razloga nam n! mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo pa ceni Istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot parnlnl zastopnik! "Jadranske Banke" In njenih podnti-nie imamo zajamčene izv an redno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi sa aoe. ki m in ali se bodo posluževali nase banke.
Denar nam Je poslati najbolj po Domestic Money Order, all pa po New York Bank Draft
FRANK SAKSEB STATE BANS, 82 Cortlandt St., New Tork
(Advertisement)
Z'	t
GLAS NARODA. 22. NOV. 1921
"GLAS NARODA!'
•LOV ENI AW DAILY •waatf and PubllaM ay
MTIMIO PUBLISHING OOMPAMX
£a .MrporatloM^
VRANKtAKIER, PTMMM«	LOUI« BCNKDIK. TrMMirw
Pl«c« of KuiIimm of tlM Corporation and Addraw of Abova OffIctora: 1 Corttandt »troot. —cough of Manhattan. Now York City. N. V.
_-Oioo Naroda" Mlaja Maki dan tavzomil nodolj In praznikov.
Za (do loto volja lljt ca Amerik* Za Now York ta ealo tote tfjM 4* Canada tfUM za pol lata HH Za l*« lota OJOZa Mosamatvo za ealo Ma »TjOC Zo eotrt to*a_*_tijM_»a pal lota_»Mi
• LAt ffANOBA (Vokr. af Um NiKU ImM BNij Day	Sundays and MMayk
•Oa-KWkt yailf |UI
Aavpttoantnti on AcNtsnML
t**?tat brar pod^aa ta mkocad a* a* prfoMiVlo. Eonar naS aa lil—»mn po-■ljatf po Honor Ordor. rti mnmmtmlil kraja narotefkor >i tšmt, Aa aa na« twn pr«wo bf^aiMBa	te bttraj« najdamo aartawDflfca.
Q L A 8 NARODA
■P Cortiandt IU nI. Borov«* of Manhattan, Now York, N. Y. TkMhmi: Cortlandt M7I
MOČ IN PRAVICA.
Zatvonii<*e siimiiientalnega pačitizma, ki pridiguje ii»ir. <la bi se dotaknil vzrokov vojne, so lia široko
c nI] »rte.
S prešernimi besedami poskušajo dokazati, da so v«»jne postale brez]>otrebne ter da spadajo med staro šaro.
<	V imajo ljudje res »dobro voljo odpraviti vojno, terse sporazumejo, da bodo vsak nesporazum predložili medna-lodnemu razsodišču, bi ne bilo nobene vojne več.
Teli narodov je najbrže tudi izir&evabii odbor Američan Federation of Labor, ki je podpiral v svoji zadnji - .n Ilu^ht-sov načrt ter zahteval stalno razsodišče, ki bi
•	>bdr/.al«» trajno hannonijo in mir med narodi.
<M»nijM isa ni smatrati za strokovnjaka v mednarodnih vprašanjih, (jumpers je repek obstoječe vlade.
Za < a>a Wilsonove "nevtralne dobe'*, je sprejel od-i h.! organizacije najlepše mirovne resolucije, takoj zatem j«- pa začel pihati na bojno trobento. Odbor je bil ves vnet za Wilsonovo Ligo narodov, podpiral je njegovo pMlitiko napram Kusiji ter proklinjal boljševike.
Odkar je pa Harding na krmilu, ne more Gompersj pn hvalili njegove administracije. Ligo narodov je vr-•< I \ kot ter se zavzel za skupino velesil in za mednarodno razsodišče.
V	Ameriki je več resnih ljudi, ki mislijo, da bi tako sodišee z lahkoto uravnalo spore, ki bi nastali med iazninii kapitalističnimi državami.
I Vi tem postavljajo za vzgled sodišča posameznih »lezel in držav. Pravijo, da so se odlokom teli sodišč pre-bivalei pokore. ITi če se ljudje pokore takim sodiščem, bi -e t 1141 i narodi pokorili mednarodnemu razsodišču.
Ti «l«»hH ljudje so pa prezrli poglavitno stvar. Ljudje e le vsledicga pokore odlokom sodišč, ker stoji za njimi ohro/ena sila države.
Ta sodišča ponavadi razsojajo v interesu vladujo-
•	• i razreda. Zatirani delavski razred se mora vkloniti.
Istotako bi bilo tudi z mednarodnim razsodiščem. Ookler bo kapitalizem poganjal industrijalne in trgovke narobe na lov za surovinami in ozemlji, bo miren sporazum 1«' tedaj mogoč, če si bosta stala naproti dva » nako močna narinla, oziroma dve enako močni skupini nar< »Hov.
V	vsakem drugem slučaju bi močnejši narod dikti-ral svoje pogoje slabejšemu. .To bi se zgodilo bodisi di-plonial ičnim potom, bodisi potom diplomatičnega raz-
s< m1 išča.
<	e se 1m» pa ]»ojavil kak dvom, katera skupina je mogočnejša, katera ogroža kapitalizem, bo odločila sila. To je istotako kot se sedaj odločuje pri narodih, kateri razred naj izvaja državno silo, v katerega imenu naj se pridiguje pravjeo in katerega interesi morajo biti brezpogojno priznani.
1 Ved kratkim je zapisal velik nasprotnik vojne naslednje besede: —
Dosedaj ni še nobena vojna ničesar odločila. Po vojni so se sestali voditelji obeh strank ter predložili svoje zahteve in pogoje.
To pa ni resnica.
Niti v Versaillesu niti drugod se niso sporazumeli glede predlogov. Zmagalee je diktiral premagancu svojo voljo.
Premagani se je moral prezpogojno vkloniti.
Dopis
Lorain, Ohio.
K r v«čina v s* k dopisnik začne 7. cMom. tako naj tndi jaz za-<"iit*in. Ilelav^ke razmer«* prav -labe, skoraj ihmI ničlo. Vedno nam obetajo: prihodnji teden bolje. pa je ravno tako in še slabše, tako da ne vemo, kaj bo, ko je zima tukaj. Poletje nam je minilo če dosti dobro, ker smo laliko zunaj si-deli. Ali kaj bo sedaj? — Kdo nam je tega kriv, republikanska ali demokratski stranka ali obe skupaj T Po mojetn mnenju obe, ker za delavca tako ni nobena nič prida, Mogoče bi bil mal razloček na posameznih osebah, ali na strankah ne, ker ni nobena za nič. Obe skupaj sta steber kapitalizma. Rojaki, zavedni delav-
ci, kadar pride dan volit ve: poglejmo. kam bomo oddali svoj ^las. Delavci vsi za enega, eden za vse! Združimo se in pokažimo, da imamo moč! Pomagajmo naisi delavski stranki na površje, ker le tam je upanje, da. nam začne katerikrat kaj lepše solnce sijati.
Naj še omenim, da smo imeli 8. novembra tukaj mestne volitve. T/ voljen je bil ponovno kandidat demokratske stranke za messtnega župana (mavorja) Frol. Boj je bil velik, veliko agitacije in raz-motrivanja. Lahko trdim, da takega volilnega boja v tem mestu še ni bilo. Vsi tukaj živeči "narodi so sklicevali shode, tako seveda tudi Slovenci Najbolj se je okUi-koval neki odbornik Slovenskega
Iz Slovenije.
Pretep pred gostilno.
Jožef Turk, mestni delavec vj Ljubljani, je sel v gostilno "prij Štajercu" na Selu. Tam je dobil neko dekle in se začel ž njo pomenkovati, parkrat sta se tudi za-sukala. Ko se je šel Turk pred gostilno hladit, prišel je za njim nek soplesalec ter ma prepovedal, da ne sme ne govoriti in ne ple->ati z dekletom. Turk se za pre-( poved ni brigal ter je šel vnovič z dekletom plesat. Fantje so ga sicer pustili f>ri miru, toda ko jej odhajal, se je zakadilo 6 fantov za njim in so ga začeli z noži obdelovati. Dobil je nevarne vbodljar j« po hrbtu in glavi.
I
Roparski napad v Mariboru.
Mesarski pomočnik Fram Stras-ser. u služben pri mesarju Vlaho-viču v Mariboru, se je v nedeljo j J 6. okt. ponori precej vrnjen vra-. čal po Meljski cesti proti domu.' Na potu se mu je pridružil neznaAj človek, s katerim sta se mirno raz-i govarjala in šalila. Ko sta prispela v Aleksandrovo ulico, mu je( neznanec nenadoma potegnil iz žepa usnjato listnico in nato pobegnil. V listnici je imel tiso>čdinarski bankovec, dalje nekaj drobiža in razne vojaške listine.
Tatvine in vlomi.
Pred par dnevi je bil izvršen a lom v Gasilski dom v Godešicah. Tat je bil toliko nepreviden, da je i. vžigalico v rokah stikal v skrinji za denarjem, ki ga pa ni dobil. Pač pa so se pri tej priliki vneli v skrinji se nahajajoči dokumenti, pri čemer je zgorelo potem tudi 6 gasilskih čelad. Tatovi so odnesli s seboj več slamnikov, nekaj usnja in mila.
V Dolnjem Logatcu je bil ukraden posestniku Pavlu Stritarju 10.000 kron vreden gonilni jermen, perici Jerici Praznik v Daljni vasi pri Rudniku za 2550 kron j^erila in denarja, posestniku Franu Erjavcu v Vižmarjih pa za 2000 kron perila.
Na Jugoslovanskem trgu v 5Ia-riboru stanujočemu Mihaelu Grobi nu so bila med prevozom s kolodvora ukradena z voza štiri rezila za slamorezuico.
Električna centrala v kritičnem položaju.
Z Gorenjskega poročajo: Trajna suša je dovedla tudi električno centralo v Završniei v kritičen položaj. Vsled pomanjkanja vode1 je proizvajanje električne struje padlo na minimum. V prvi vrsti so prizadeti obrtniki, ki rabijo tok za svoje stroje in delavnice., Nevarnost je, da bodo mnogi morali ustavili svoje obrate ali pa jih znatno reducirati. Nujno potrebno je, da se v tem oziru nekaj ukrene. Dolžnost uprave je, rezervirati tok predvsem za delovno u-j porabo in ga šele v drugi vrsti, dajati za razsvetljavo.	j
Obnova tvornice pohištva na Vratih.
Nekdanjo opuščeno tvornieo pohištva iz zakrivljenega lesa na Vratih na Gorenjskem je pupilaj tvrdka "Minach in drug-'' ter jo! l»o obnovila.
dolarska akademija v Tržiču.
Učiteljski zbor deške in dekliške šole a- Tržiču je sklenil, da najame za nabavo in prireditev otroškega gledališkega odra v šolski telovadnici na naslov "Šolarska akademija" posojilo v znesku -0 ti<or" kron. Za posojilo jamčijo čl ar i učiteljskega zbora po številu 10 in se vrne najkasneje v treh letfh. Zadeva otroških gledaliških odrov je eminentno vzgojnega pomena, zato pričakuje učiteljski zbor z vso gotovostjo, da se prijatelji šole od sove jo.
%
Državna zdravilišča.
Zaradi znižanja proračuna je , odbor za odbor za zdravilišča mi-j nistrstva za narodno zdravje skle-■ nil, da reorganizacijo državnih
' -----T I
."»arodnega Doma, ki je kar čez noč spreminjal svojo barvo. Vedno je bil demokrat, hud aigitabor za demokratsko stranko, pri zadnjih volitvah je pa kar skočil v re-: puWikansko ter skušal agitirati, pa mu ni šlo, nakar je zopet v demokratsko priklampal. Vsaj na-tlez, če drugega ne. Da bi že skoraj enkrat rojaki spregledali, kakšne narodnjake in naprednja-1 ke imamo v tej naselbini.
Poročevalec. I
zdravilišč izroči privatnim konzorcijem, domačim ali tujim. Ti konzorciji bodo morali kopališča in zdravilišča urediti v smislu obstoječega^ kopališkega zakona.
Nezgode in nesreče.
Anton Zaviwek, posestnikov sin iz Šmarja, se je peljal na vo-';:u. Pri umikanju drugemu vozni-ji\U je zadel ob vestni odbijač in pri tem padel raz voza. Poškodoval si je močno de-^io nogo.
Franja Medved, hči vojnega invalida iz Tep. je hotela pomiti steklenico, ftri brisanju pa se ji je stria in si pri tem nevarno obrezala desno roko.
Frančiška Jemčič, liči dninarja iz Ta^na, si je pri otroški igri zlomila levo roko. v
Alojzija Potočnik, žena iižitkar-karja iz Prapreč, je hotela polo-fžiti volu sena. Ko se mu je pribli-tžala, jo je vol j>odrl aia lla. Pri j padcu si je zlomila levo roko. j Fršula Boh, posestnik ova žena I iz Starega trga, se je peljala z 'možem na njivo. Na ovinku je o-' mahnila in padla pod voz. P<»škodovala se je po rami in desni roki.
Rafael Lipovec, posestnikov sin iz Želirnelj, je 7. drogom otepal kostanj. Med otepanjem mu je padel cel v jezicah zavit kostanj oaravnost na desno oko s tako silo, da se mu je nekoliko iglic za-
1 pičilo poleg punčiee v oko.
Bajtarica Frančiška Zupane iz Kačice je padla pod voz in si zlomila levo nogo.
Ko je 601etni Lovrenc Ravnik iz Ttavnov pri Bohinjski Bistrici v gozdu v Brodu seka! drevesa. :nu je padlo drevo na d«^no nogo > in jo zlomilo.
Miha Vršeč, dninar iz Vač. je ohsekaval jesenove veje. Z eno nogo je stal na veji, z drugo pa na levtvi. Omahnil je in padel na tla ter se poškodoval na glavi.
Kriza v naši industriji.
Od raznih strani prihajajo vznemirjajoči glasovi o krizi v naši industriji. Fakt<»"ji. ki so posvečeni v naš industrijski razvoj, navajajo kot glavne vzroke: sušo. pomanjkanje vodne i 1 e. katastrofalni padec valut srednje evropskih držav, draginjo. Vse te in druge težkoče so se ravno na jesen koncentrirale in grozijo p'»«rnati številno pridno delavstvo na cesto. Tako toži železna industrija na Jr-senieah, vevške papirnice, obrati I v Medvodah o velikem, že dolgo časa trajajočem pomanjkanju dežja, ki opasno slabi gonilne vodne sile. Industrije si nameravajo pomagati z delno ustavitvijo' I obratov in odpusta večjega števila delavstva. Proti temu bi bilo J omeniti, da se nahajamo v jesen-Iskem času in da pozno-jesensko in zimsko deževje ni več daleč, da i bi ^orej izguba posebno kvalificiranega delavstva bila neprimerno j več ja ter prinesla dalekosežne posledice, kakor pa plačevanje d«v lavstva. ki do takrat ne b<> dovolj zaposleno. Valutama kriza je spravila tudi trboveljsko premo-gokopno družbo v plačilne težkoče. Rajhenbunške investicije ne I obetajo dobre amortizacije, rastoča draginja, dragi bančni krediti itd. silijo družbo, dj zaikteva od vlade povišanje cen premoga za železniško uporabo, ali pa da ustavi drajro investicijsko delo v raj-henburških x>I^mog,°ikopih in odpusti delavstvo.
Požar v Hrastniku.
Iz Hrastnika poročajo: V nedeljo 16. okt. zvečer je nastal ourenj v velikem rudniškem skladišču, kjer je bilo nagromadenega za innogo miljonov najrazličnejšega blaga, med drugim tudi onega za električne naprave, kan je skoro vse pogorelo. Kako je požar nastal. se ne ve. sumi se pa. da je bil podtaknjen, morda iz nagajivosti. , ker se je r»o! ,ure prej \TŠila tam j v bližin: gasilna vaja. Hrastniški 'gasilci, ki so se naglo vrnili, so 'oteli tik stoječo pralnico premoga Iter obvarovali s tem tukajšnji rudnik velikih neprU-ik. Na pomoč so prišli tudi Dolanci in Tr-'boveljčani. Tekom 14 dni je to drugo zgorelo industrijsko skladišče v-Hrastniku.
Poroki.
V Ljubljani se je poročil kapitan Rado Hočevar z gdč. Zofko J h kilovo, hčerko .tovarnarja Fra-:na Jak i! a iz Rupe pri Gorici, v j Mariboru pa profesor glasbe E. iKubiček z gdč. Hermmo Hofmaa.
Peter Zgaga
Pravijo, da bodo newyorški krojači zastavkali. Najbolj bodo prizadete on? ženske, ki ponavadi nimajo ^nie oblači*'.
* « * |
Otroci, pripravite si kaj za deževne dni! — so nam pridigovali naši stariši.
To je vse lepo in res.
Rečem pa, da je revež oni, ki z«, sedanje suhe dnove ni ničesar prihranil in opravil v kleti na stran.
" * 41
V	New Yorku se je poročila neka krasna gledališka igralka z bogatim tovarnarjem. Ko so jo časnikarski poročevalci vprašali, kaj bo počela po poroki, je rekla: Svojemu možu bom pekla steake. kokoši, čapse in kuhala jajca.
Ženska, ki hoče opravljati taka dela po poroki, se res mora
poročiti z bogatom možem. * * *
Prijatelj, lahko ti je filozof i rati, če imaš vse. kar ti srce poželi. * - *
Nekdo se j? pritoževa 1': _ Ponoči pa nisem mogel spati. Celo noč nisem zatisnil očes.
—	Ja — se je oglasil prijatelj — če hočeš spati, moraš vendar oči zatisniti.
* * *
Velik vihar'je izbruhnil na visokem morju. Tal je pljusknil preko krov« ut odnesel mladega mornarja.
—	Kdo Se prostovoljno javi, da jra reši— je kričal kapitan. —
, Povem vam pa, da je malo upanja, da bi s-' reševalec vrnil z rešenim.
Devet zakonskih mož je dvignilo roke ...
* * *
Prijetnejšo je dajati kot pa
sprejemati — in tudi dražje. *
Nekateri ljudje imajo v hiši gramofone, ki nimajo (»osebno
(iobrih rekordi v.
* * *
Poročajo mi. da je na Met ta Ave., v Cleveland?! porodila neka Slo.venka dvojčke — s svojim sinom.
To bo grozno čudna žlahta. Dvojčka bosta imela brata in očete v eri oseb:.
Mati. ki ju rodila sina, js rodila tudi umika.
* * *
Washingtonska konferenca bo o Božiču končana. Ali bodo njeni ukrepi tako močni in določni, da bo obveljalo božično povelje:
Mir ljudem na zemlji!
# » '
Na Kitajskem je le malo žensk, ki znajo pisati.
Marsikateri Kita jec bi bil zadovoljen, če bi tudi govoriti iip znale.
*	j. * *
—	|)ve kapljici tega in dve kapljici onega, pa boste lahko živeli sto let. — Tako je rekel zdravnik navdušenemu Jugoslovanu.
—	Jaz bi rad le toliko časa ži-1 vel, — je odvrnil Jugoslovan, — fl? bi bilo rešeno Y>alkar.sko vpra sanje.
—	Preveč zahtevate, prijatelj, pre reč. — je odvrnil zdravnik in
odkimal z glavo.
*	^ *
*
V	Ribnici je živel original, ki je hodil z raztrganimi hlačami naokoli.
Nekoč so ga opozorili na ta ne-dostatek. on je pa samozavestno odgovoril: — Vse. kar vidite, je nioje.
Moža so zaprli.
Amerika je bolj napredna v ttm pogledp. Če bi hoteli vse nedostojno oblečene ženske aretirati. bi bili vsi zapori prenapolnjeni.
» ^ *
*
Državniki, ki imajo brke, so sedaj ravnotako redki kot so bili pred tridesetimi let i državniki brez brk.
ADVERTISEMENTS.
................ OPOMIN.
Tem potom opominjam vse tiste, kateri mi dolgujejo, da se mi javijo v najkrajšem času na spodaj navedeni naslov, ateo ne, sem primoran jih obelodaniti s polnimi, imenom. Frank Tavžel5, R. D. No. 2. Hollidavsburg, Pa. .
N
v
2£atnL 3bbturta
Inkornorirana L 1900
iugnnlmmftska
Ustanovljena 1. 1598
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni o^Uniiki:
Pr».lBfldnik: RUDOLF PEBDaN, »33 E. 185th Sc, Cievetenfc, C. Podpredsednik: LOUI8 PALANT.	106, learl Ave., Lorain, O.
Tajnik: JOSEPH Pi^HLicR, FV. Mina. Blagajnik: GEO. U BFC1ICFV. Mtoo.
Blagajnik DeizptačaiJL cvU^i; JOHN StOVEBN, 624 F. 2nrf Av®^ W. Du'uth, Miiim.
VtfcavH »Hnft:
Dr. JCS. V. GRAHEK, 84S BL Ohio BC. N.S., ntt«^ gU, Pa.
NMifrrf
MOHOR MIJU^IČ, 260S So. La^inUl« Ar*, Cblca«*, Itt. FAANK SKRABEC, 4822 Waaliinctoa St., Dearer. OUo.
Parotnl adbar:
IWiONARD 8LABODNIK. Box 480. Eljr, Mlna. ' GREGOR J. FORE NT A. Bo^ 170, Black DlamoML Wu< FRANK ZORJCH. «217 St. CUir Ave., Cle?aU^. O
ZdrnfenM odo r:
VALENTIN P IRC, 51» Meadow Are., Rockdale, Joliet, III. PAULINE ERMENC, 63» — Srd Street, La SalJft, IU. JOSIP STERLF,, 4C4 E. Mesr. Avenue, Pueblo. Celo. ANTON CELAHC, TOG Market Street, Waukegaa. I1L
- Jednotlno madbo glasilo: "Olaa Jiaroda". f-——
Vse stvari, tlkajoCa ge uradnib zadev k air or tudi denarno potllja-tro naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pri!<Ktbe naj se poftilja na predsednika porotnega odbora. ProAnje za sprejem norlfl Članom In bolniška spričevala naj se i»ošilja na rrbovnega zdravnika.
Jugoslovanska Kato'iska Je^inotn ne priporoča vnem Jugonlovsnona za obilen pristop. Kdor teli postaji član le organizaeije, naj se aglasi tajnika bijiknega draStrm J. S. K. J. Za usUuio.lte* norih drufitev se pa obrnite aa gl. rajnika. Novo društvo se lablo vatanoTl % 8 član! ah člarjrand.
Iz Jugoslavije.
t (rjoka Simič.	[
V Zemunu j«* umrl bivši s'bski. I ministrski pre<is«ilnik in dolgolet-j ni poslanik kraljevine Srbije na Dunaju Ujoka Simič. (»bitcl.j Si-j ničev je stara srbska Vojvodska ] »bitelj. Oče umrlepa j>oslanika.j >tojan, je iirral važno ulo;;o v Iva-J •a«rjorgievem ustiinku skupaj zi Vnčičevičeni in l>etronij*'vi>'em. >in njegov, CJjoka, se je p'» dovr-j milili študijah v Parizu posvetil liplomaeiji in povs<Kl. kjer je kot liplomat zastopal kraljevino Sr-'ij°. j,k znal dvigniti njen ugled. !>il je poslanik Srbije v 1'etrogta-lu, 1'arisrradu in doliro vrsto b-t la Dunaju, kjer je bil poslanec ^ težkih dnevih aneksijske krize . Ho^ne in Hercegovine >. 'An čitsu »brenovičev je bil dvakrat mtni-•ti-ski predsednik, v rad tkalskem caibinetu njegovo ministrovanje je bil<» veilno kratko, ker je prijel vedno v konflikte /. Obrenoviči bivšimi kralji) in njiii pristaA:. .Ji* končani diploniait.ski karijeri e jt- CJjoka Simič "leta IDIft. pre-■elil v iJeograd, kjer j«* v svoji opči<lerski vili ]>is;il svoje aneksijske spomine in urejeval svojo 'ogato zbirko važnih zgodovin-•kih in diplomatskih dokumenti»v. Ivo so Avstrijci leta 1!M.">. zavzeli i»eogi-a<l, so najprej preiskali njegovo vilo in odnesli vse bogata zbirke. !:i so se »*'daj i/igubile. l'o-kojui Simič je bil v ozkih prija-eljskih zvezah s kraljem Petrom, jženjen je bil z njegovo sestro Je-eno. Pogreb se je vršil okt. v Beogradu na državne stroške. Pogreba so se v<leležili vsi v Be«*gra-iu navx'Mii ministri, tit ko mini-<tra Slovenca Kukovec in Pucelj.
Vanderlip o gospodarskem položaju Jugoslavije.
Pred kratkim jj dospel v lleo-trad bivši Hnaaičui minister Zdru-ienili držav, dolgoletni novinar in ■*edaj pred-tavnik velikega ameri-»ke«ja banč»iega konzorcija Mr. Vanderlip. Poročevalec ner Tagblatta*' je imel ž njim razgovor, iz katerega posnemamo 'ledeče:
Na vprašanje o namenu njegovega potovanja je izjavil Vanderlip, da je prišt-1 v prvi vr*ti v Kv-zaradi tejja. da bi proučil splošni tinan«"ni [>oložaj evropskih držav. Združenim državam yelt» na tem ležeča, da s<* informirajo t bf»dot*'h izgledih gb«de trgovin-, ■•kili zvez s ixisanieznimi evropskimi narodi. (V s** jwnitisli. da amšajo <b»Jgr>vi Kvrope Ameriki 1 biljoii (trsioč miljonov) frankov, je lahko umljivo, da se ameriški denarni zavtxli živahno zanimajo r.ki razvoj fvrojjskega ^r<»si>fKlar-■ikega življenja.
Finančni položaj države — je lejal dalje Vanderlip — j»« odvisen tudi <»d zvez s sosednimi <lrža-vami. Amerika je naravno •navezana na zve^e z ostalimi kontinenti.
C!lade padanja valut večine evropskih držav je mesnil Vanderlip, ila je glavni vzrok temu nepi*e-stano tipkanje novih bankovcev. Amer:l;aticem se zdi prav čudno,
da s r še v Kvi*i»pi ni uvidelo, da iit-pr»*sjaiie izdaje novih bankov-cev ne morejo odstraniti valutne krize.
Sanacija (izlx»ljšava t državnih riuanc je o<ivisua v •rlamem <mI biiilgetnega (proračunskega rav-Inovesja. S posebnim ziulovolj-istvoni je ugotovil Vanderlip. <la bo proračun -Jugoslavije za leta I W-J1—-JJ izkazal ravnotežje. To j bo l-:i»^lit -I linos'a vije v inozein-jstvu tu<li <lvi^nilo in ouiogi»čil<> j sklep koristnih posojil v i nože m-
Jst vu.
\* ra/govoru z dopisnikom za-i^rebških '' \'i»vo«iti " je j>oleg drugega izjavil Vanderlip: Vi in- poj-mite. kako je vaš Huaiieielni po-'ložaj sijajen napram državam, ki 'morajo pbieali razn«; vojne od-škotlnine. Mi Amenikitnci smo ' vedno s simpatijo spremljali živ-i jen je in borbo za ne«Klvisnost va-t:ega naro«la in naše ponio^i ne bo-| mo nikdar fK.lbili vaix>. najlojal-iiejšim našim zaveznikom izza
'svetovne \ojne.
j
Zamenjava starih avstro-ogrskih novčanic v Dalmaciji.
Zamenjava se izvede po sledečem ključu: do lo0,0<«i dinarjev |V razmerju 1:4; nad 100,000 dinarjev 1 :♦». Di-žavu bo ta način za-j menjave stal 70 miljonov dinarjev. Za tretjo ceno ta relacija ne 'bo veljala, ker so Italjani iiaku-I pičili ta m ogromne množine \"tiho-jtapljenili avstro-ogrskih novčajii«*.
'italjanska vina konkurirajo jugoslovanskim v Nemčiji.
Nemčija je sklenila z Italijo do-jjovor, jh> katerem sme izvozili | Italija v Nemčijo: l-l.O(K) hektolitrov opola, 4000 lil rdečih k/*n-|zumnih vin, 2000 hI vernuita ier .7fK» hI maršale. Vsa ta množina se jima izvozi'i do konca 1921. To , italjansko konkurenco IkkIo precej občutili mnogi naši vinoti"žei iz Štajerske in Vojvodine.
Jugoslavija proii imperijalizmu Italije.
''Wiener Tagblatt prinaša interview z nekim jugoslovanski m politikom, ki je izjavil: Jugoslav vija ne bo trpela, da si prisvoji Italija protektorat nad Albanijo. Mi zahtevamo protft izlunl na morje, kakor nam ga jamčijo mirovne pogodbe. Iinperijalistična jnilitika italije ne jK>vzroča nevarnosti le za nas, ampak za vso Evropo. Tudi v zaipadno-inadžarskein vjiraša-n ju zavzema Italija skrajno n »prijateljsko stalile napram .Jugoslaviji ter si prizadeva, približati se Madžarski, da bi v slučaju vojne
'proti Jugoslaviji imela zaveznika. 1
(Jugortlavija l>o storila z ozirom na to potrebne korake ter 1m> zahtevala, da se Madžarska prisili k izpolnitvi mirovne pogodbe.
Miljonska goljufija.
V Zagrebu so zaprli taurkajšne-ira ba7ik:rja .Takoba Mahlerja, ki je s ponarejenimi dolarskimi čeki 'ogoljufal zagrobške banke za x*et 'miljonov kron.
BIAS NARODA. 52. NOT. 192T ^
Munšajnanje v New Yorku.
— Vprašajte carinskega a gen-j ta, naj ntrane. in najbrž vam boj rekel, <la mora biti najmanj i>et-j < les rt umnšajnarskih /ganjekuhov v New Yorku...
Prtvino nar[>ravijo čitatHji kako pikro pripombo »rbnle o*Vi ill brlja-voMti prohibieijiikih agentov, je treba (priznati, da navajamo zgoraj omenjeno ugotovilo iz neke rvdeliske povesti, ki je bila natisnjen« v New York Tribune me-, ven julija le»!a 1916 Takratna ee-J nitev je bila pri Lično pravilna, a' to >e je zgodilo še prvino je bila' naša uboga ".»stava žr osenmajtrtič i/pr<*rn«m jena. V onih <lneh so^ iim-novali ta cediti p»jw*l "mun-i Šajn" trr si izposodili ta izraz iz' vir/iiuskih hribov, kajti sedajj sf>lo%\o znani in raibljeai izrazi "lume-made hootch" ni bil ta-j Krat znan ter bi ga človek zaman iskal v vseh slovarjih.
Človek, ki j«- napisal »goraj o-tnonjrne b«-sede, pa je iyiel precej preroške žilice. — Izdelovali bo-j mo svoj lastni munžajn v niajluiih posodah na naših kuhinjskih pe-! <"eh. čr bodo pruhibieijontsti do-j svoje, — jr pisal. Prohibic.i-jonisti so tiow«jrli, kar w> hoteli, in
f
s trm kot uvodom naj .sledi konec! povest i i i leta 1916.
- Pogoni na munšajn žganje-kuhe ne predstavljajo zabave, ki1 je omejena L/.kljih-no le na gorske! okraje južnih držav. Take |K»g<»ne &e lahko vprizori m sicer na uspe j ►en. način tudi tukaj v New Yorku in stvpjf s** izvrši ponavadi na na-j slednji način:
Dragi gosjn*!, — >se pričenja pismo, naslovljeuo na kolotiela L. j 1"'. Nutt, carinskega agenta, ki liačeluje newyoKkemu okraju, —J misliui, da bi morali vtvtati, kaj jagodi v kleti na Mt. ... K. Houston Street. M«»ž, ki živi v prvem nadstropju, zadaj, izdeluj* miuišajn žiranjr. katero prodaja sabninom «►1» vodni fronti. Včasih ga vidiva,! moja žena is* jaz, ko fMln«t*r rz hi-' he veliko | m »sodo tega žganja. —j
Potem ko je prebavil to prstno ter /apa/rl. da s«' čedni ovaduh ni* j mm I pisa I / imenom in naKlov<HU,l v/dihno jmlkovmk Nutt in priti.*-) ne !ii /vonec. V njegov privatni urad stopi nato človek, ki izgleda prav tako tnalo kot carinski agent i/ povest i in dejstva kot je le mogoče misliti. On kadi t«niodko.1 \ <i cariniki agenti kade smodke, ■Tiajbrž raditega. k«*r ve«lo, kje iz-brati si najlxdjae.
•Tones, - pravi glavni agent,
ali sle v zadnjem času razbili kaj kot lov t
Ze več kot teden nolxiie-, ga pravi Jones. - Nisetu raz i bil otiega frane»«#kcga, kateregji| Snu* našli v Itrowns-ville. Vreden mora bili ^r^M) ter jr tako krasen,! da ga herein poslati departine-u-tu. Se nikdar nisem videl tak^a kotla v tej deželi.
-* Well, tij je pismo .«1 neko-ki hi rati zasslu/jl petdeset <lo. I a rje v. ''ogl-.jte, kaj morete nar' prav »t i ? njiin.
I>»4»ro, gosfMnl, — pravil
Jntie*
il<ig(H-e eno uro pozneje. mogo-| •V pa tudi š« le naslednji teden ali naslrtlnjj mrs»v se prrjwlje avtomobil pred št% ... Ka>st Houston *tn«'t in pet ritož stopi Lz nj<*ga. Toliko pa jih je raditega. ker ni-kdo ne v»\ na kaj Ixm1<> zadeli.
V s«1 prilike )>a kažejo, da ne bo nikakih trublov. Mutašajnarji vi New Yorku prav kot njih brateij v vir/ittskih gorah beže rajše kot da bi se borili iu to k'juh povestim. ki pri po ved ujejo, da se pust."- hribovci zajše ubiti kot pa pa-»ti v roke carinskih agentov. Seveda pride do bojev na jnjru. kajti munšajnarji se nahajajo |K>gosto ^ takem položaju, da lahko streljajo iu nato beže. kar |ia je New-vorčanom ne mogoče, ker operirajo v klelfh in Htaiiovanjih.
N'e wrv o rilci tnini-vtjnar Ne l>oji earin»k4h agentov predvsem raditega. ker ve. da bodo razlili njegov I<«rt«»|. če ga b«>dn našli. 1'ogo-sto stanejo kotli v tein delu geiele jh»	do	ter se povsem
razi:kujejo od kotlov južnih hribov a er. ki so napravij**;ni donia. v«*e,<iat iz bakra, a vaeinoma. iz | einka. Wivyoriki iitun-ša juar se ne briga za kazen, katero mora [ plačati, a «#a jeai. da izgubi pri leni tudi svoj kotel.
I>wtiliranje špirita je alinurdno enostavno. — tako enostavno, da nam aikttprohil>icij<vnMti pripovedujejo, <la bomo izdelovali svoj laatni mirušajn v majhnih kotlih na svojih kuhinjskih pereh, ee
bodo* prohrbicijotirsti prodrli s svojimi zahtevami.
Vprašajte carinskega agenta in rekel vam l>o, da je mogoče danes v New Yorku petdeset munšajn žganjekuhov, večinoma na. vzhodni strani ter v Brownsville delu Urooklyna. Nemogoče je najti te kotle Lil carinski agenti jih tudi ne iščejo. Kadar pride kak kotel i ua dan ter se ga razbije, tiči za' tem vedno kak ovaduh.	|
Zvezni Statut dovoljuje informant u 4'nagrado*' $50, če je krši-; lee postave, katerega je ovadil.I spoznan krivim. Doli na jugu zna-J ša ta nagrada manj. kajti našli so, da so munšajnarji izmenjavali med seboj takozvane ''zaporne komplimente"', če niso mogli pridelati ali kupiti toliko koruze, da bi se izplačalo kuhati žganje. Tij komplimenti so obstajali v tem. i da je «*den izmeti munšajnarjev postavil in opremil« vs«'m potreb-( ni in izžgan kot« 1, d oči m je šel nje-, gov zavemik in tovariš k najbližjemu carinskemu agentu ter p<»ve-dal slednjemu, kje se nahaja do-j tični žganjekuh. Pogoii in temu si.-Ie"-a ar»'taeija je imela za po-! sledico za})orno ka^en »hI trid<*s<*-tih <lni do testih mesecev. — ponavadi trideset <bii, kajti carinski agent je moral pred sodnikom priznat i. da je bil kotel zelo majhen.
Trideset dni v ječi za petdeset dolarjev, razdeljenih na dva delaj je v finančnem oziru zadostovalo tekom medle srzije. posebno ko se je stvar zasukala ter je postal prvotni "ovaduh'' mimšajnar ter! prejšnji munšajnar *<ovaduh'>.
II. ITaylor, glaA*ni pomočnik polkovnika Nutta. je imel več let izkušenj z južnimi muiišajnarji. N'cki ovaduli, kateremu je popod-' uoica zaupal, mu je p<>kazal pet i majhnih žganjekuhov v eni sami noči tri- v vsakem slučaju je Taylor našel, da kolli izgoreni.
— John, — je rekel Taylor proti vadunu, — ti Tii»»i pošteno rav-; n 11 z menoj. Ti si sam nastavil te] žganjekuhe. Ne	ti -plačal niti
••enta
John ni rekel niti besedice, a'
potem, ko je Taylor odšel, je šel i
ter poslal v Washington več pri-
to/ilnih pi-scni. Seveda ni bilo nič'
i
iz rele stvari, a ko je prišel Taylor ob neki dmjri priliki v ozem-, Ije .Johna, da vprizori pogoai na' žgaujekuh in v tem slučaju resni-1 •'•rii žganjekuh, je pričel nekdo1 streljati iz zasede in k<nij moža.! ki jc jahal p<deg Taylorja, je j>a-; del mrtev na tla. Neki nadaljni! •-arinski agent jia je doJ>il kroglo! v glavo.
Tudi če ga zalotijo pri kuhanju /ganja. sprejme munšajn ar brezbrižno svojo usodo.
-— .laz s«* ne bojim ničesar, — s«» j;lasi njegova filozofija. — nikdar nisem videl nobenega a-1 genta, ki bi mogel storiti več kot ubiti me in če me ne ubije, me ne more snesti. Kaj ima jxitciii od tega r
Newyorski agenti ria se ue boje krogel. .MesUii inunšajnarji niso ljudje, Ki bi se posluževali strelnega orožja. Pogosto je priprava,I katero smatra škodoželjni sosed j za žganjekuh. nekaj {»ovseni dru-| jrega. Agenti najdejo ]>og«»sto, da .ie doruiM«vaTii munšajnar kak sa-looner z vzhodne .strani, ki meša svoje žganje, da se tem potom izogne plavanju $100, katero zahteva vlada za letno dovoljenje. On vzame več galon d«4>r«ga žganja in šr ver galon slabega ter napravi iz tega pijačo, katero Jahk« proda kot dobro za velik dobiček.
Ob številnih prilikah pa dove-dejo informacije do zaplenjeni j a !:otia. ki lahko proizvede osem tisoč galon tekom en-e kuhe K<*t materija I se rabi sadeže in sladkor v zvezi z navadnimi drožmi in na ta način dobljeni .produkt je pri lir no dobra imitacija brandy-.ja, katero pa je iiK»goče sjK>znati • na prvi jM»gI«»d
Ko je produkt gotov, K1«, odne-I sejo k salo(siarjem na vodni fronti. kjer proda žganje za cene, ki zagotove velikanski dobiček 'rako munšajnerju k<»t .soloonarju. i Konei-fii niučtntk pa je konsu-j'n«ait, ki «l«»bi za i>et eentov " po-m.v" žganja, katero ima »150 'proofs'' s kojim si setžiga svoje notranje organe.
Pijača, ki vsebuje 150 proofov,
•ima v sebi "kik", ki jc ravno 70 I točk nad normalo. Č*isto žganje, j ki se ga prodaja v saloonih. ima I redkokdaj več kot 80 ali 90 proo-'ov, in človek, ki zavživa pijačo
s 151) proofi, dobi vse, kar In ore zahtevati za 5 centov.
Newyorškeinu munš^jnarju, če-] prav ima na razpolago aparate, kA daleč nadkriljujejo one njegovilJ južnih tekmecev, je popolnoma! nemogoče izdelovati žganje, ki bi ne ii4>silo vs«h znakov munšajna.1 Carinskemu uradniku je treba le' poduhati to brozgo in takoj vam i)o povedal, da se ni spravilo iz pijače različnih eteričnih olj in preobilice alkohola.
Newvorski m utiša jnarji puste tudi svoje blago vležati, a približ-j no tako, kot so delali linijski jet-' iiiki v Anderson vlile tekom dr-i žavljanske vojne, hi so sami ku-l hali svoje žga-nje. Mogoče vaui je! znana ta povest.	j
—	Napravili smo tri kvarte, — je rekel eden teli muiisajnarjivj — u .straže »o nam ukradle dva' kvarta. Tretji kvart smo skrili,' da se vleži.	f
—	Kako dolgo pa ste ga pustili| ležati — je \"prašal nekdo.
—	Dva dni, — je odvniil vojak.j Kakorhitro sj»ra\i mestni niun-j
šajner svoj produkt v roke saloo-j nerja. je na varnem. Ta vse častit vredni mož spravi to žganje v ste-j k leu ice z lepimi etiketami, ki dokazujejo, da je bilo distil i rano vj Franciji ali Italiji, torej v deželi,I kater«* ni nikdar videlo, in tudi če najdejo carinski agenti par takih! steklenic, ne morejo izsledit i. i kraja, kjer se je to žganje fabri-l ciralo.	i
N'ewyonski niunŠajnar dela ponavadi v najvišjem na<lstropju' kal^e tenement hiše, da se izgube duhovi. On napravi deset do d vaj-' setkrat toliko bratidvja, kot pa napravi žganja njegov prijatelj in somišljenik iz južnih gora,' kajti on ve za' dvajsdtkrat več, krajev, kjer lahko speča svojo
robo.	|
V New Yorku se ne izdeluje nI-j kakega munšajn whiskey-a. to je' žganja iz rži. koruze in drugih žit1 in to iz različnih vzrokov. V prvi vrsti ni voda primerna za izdelo-' vanje takejra žganja. Kemiki ne j morejo t<*ga jHtjasniti. a stvar ne! gre iu ne gre. V drugi vrsti pa; noče n i kdo piti takega žganja, na- _ pravi jenega v New Yorku. Celo j skandinavski kurjač, ki najrajše zavživa čist alkohol, pričue vihati svoj n<»s. če podulia tako žitno' Žganje, kateremu je lasten pose-| iien. retroaktiven kik. To žganje! je seveda mogoče pobarvati s se-J žganim sladkorjem ter ga napisa-' viti Itolj okusnim, a aroma ostane ista. —	j
Ta ria nek. ki j" bil pisan letaj 1916, ko ni še skoro nikomur pad-( lo v glavo da bo prohibieija v resnici uveljavljena. (*d onega ea-J sa naprej so se razmere seveda j zelo izprensMiile, a izpolnilo se je. prerokovanje anti-prohibiei joni- j sto v, da najti v vsaki hiši maj-! hen žganjekuh. Članek smo priobčili. ker je v več kot. enem oziru' j k »u č I j i v.
ADVXRTX8J5MKVTB.
VABILO	!
NA KONCERT IN PLES,
katera priredi cerkveni rbor slovenske župnije sv. Križa v Bridgre-portufc Conn.; na predvečer Zahvalnega dne (Thanksgiving day) v sredo 23. novembra 1921 o '-8. uri zvečer v Timkovi hali Horvat Štefana na Pine St. — Vspr»red: I. petje: a> Mihelčič. Drugi veiiček narodnih peama, poje mešani zbor. b) Konin, Delav-či va hči. Miss Vida Gosarjeva. jc) Foerster. Ljubezen do domo-j vine. Narodna, mešani zbor. d) J Gorenjske, sopran in tenor, Miss Vida Gosarjeva in Dr. S. Žara jen. e) Ferjančič, Sesti venček narod-nih, mešani zbor. f) Eno pesem l>om zapel; Korun, Pr»slednji žarki; !il<»da luna, narodna. Dr. S. '/.amjen. g) Mibelorč. Pr>i venček narotlnih pesmi, mešani zbor. h) itunjanin. Ivepa naša domovina, nnršani zl>or. II. Ples in zabava — Za turvino in okrepčila je dobro preskrbljeno. Čisti dobiček je v dobrt»bh farne cerkve. Vstopnina za osebo. H kar največji vde-ležbi vljudno vabi
Cerkveni pevski zbor.
SLUŽBO DOBI
slovensko aii hrvatsko dekle pri slovenski družini s petimi otroci. Dob ra plača in hrana. Oglasite se pri upravništvu "Glasa Naroda", 82 Cortland t St.. New York City. (22-23—11)
ROJAKI. NAROČAJTE BE KA "GLAS NAHODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDS. DB2AVAH. ^
Invalidne in starostno zavarovanje v Jugoslaviji.
Vlada je predložila zakonodaj- i iieniu »Klboru nar »dne skupščine > zakonsko predlogo o zavarovanju ! za slučaj obnemogfosti. starati • in smrti. Interesente hočemo ne- i kritično v naslednjem seznaniti z vsebino tesra zakonsJcega o^iutka. >
Zavarovanju za slučaj obnemo- i glosti, starosti in smrti so podvr- i žen: vsi delavci in nameščenci, ki ! -so zavarovani za slučaj Tioleziii.«; lorrj v«ii oni. ki dajejo svojo de-li lovno silo pcK.1 zajem. Izvzeti so le že obnemogli delavci, osebe nad , 70 let stare, dalj« oni, ki že pre- < jen.ajo države a!i kakega jav- « no pravnega zavoda lenio rento j iiad 1200 dinarjev in pa osebe, kij, vo zavarovane pri občnem pokoj-(! uiuskem zavodu v Ljubljani. Po-', leg teh more vlada izvzeti iz obveze tega zavarovanja tudi n<*sta!- , ne delavce. Javni nameščenci so'^ zavarovanja za slučaj obnetnoglo-j sti iti starosti oproščeni, če imajo , za slučaj obncmoglosti. starosti, ali smrti pravico vsaj na take da-' jat ve. kakor jih vsebuje ta zakon- \ sla asnutek.	j
Cilj zavarovanja je, vzdrževati obnemoirlega in starega delavca potom dajatve trajnih rent in jkj-ruagati rodbini umrlega delavca z dajatvijo rent njegovim preostalim otrokom, preostali vdo\i in pa ostalim sorodnikom, ki jih' je umrli vzdrževal.
Na podlagi tega zavarovanja prej ni o torej dajatve:
1. Inyalidi. to so zavarovanci, ki si radi bolezni, starosti ali drugih nedostatkov z delom ne morejo zaslužiti ene tretjine otiega, kar zasluži telesno in duševno zdrava oseba iste vrste in slične izobrazbe v istem kraju. Pri tem se ozira na prejšnjo delovno sj>o-sobnost invalida, na njegovo izobrazbo in njegovo delo do spoznanja invalidnosti. M.-d te osebe' se štejejo tudi začasno obnemogli delavci. — Vendar prejmo trajne rente le oni invalidi, ki so bili vsaj štiri leta že pri zavodu zava-' rova n i. (Čakalna doba.)
'1. Zavarovanci, ki so končali 70.! leto starosti brez ozira na to, če so še sposobni za delo ali ne. rostue rente se izplačajo le po pre-' i eld i čakalni dobi 10 let.
S. Po snuiti zavarovanca prejme njegova rodbina pogrebnino. Po-' ieg toga prejemajo otroci umrlega j zavarovanca rento do končanega leta starosti. Vdova prejema' tri leta po moževi smrti rodbin-1 sko podporo. Če umrli zavarova-1 n ee ne zapusti žene ali otrok, pre-J ide pravica do rente na deda in babico, ootem na vnučad in, če te ni. na brate in sestre. To vse pod pogojem, da je zavarovanec vpla-| čeval najmanj 2 leti prispevke za obnemoglostno in starostno zava-j rovanje. — Pri tem se ne dela razlike med zakonskimi in nezakon-' ski m i otnM-i ter ima pravico do rente ee!o "nezakonska" žena, torij družabniea in gospodinja umr-l | lega, ee je živela z zavarovancem j i vsaj eno leto skupa j in je inieJal |<leco. Ijc oni vdovi, ki je r zakon vstopila po izrečeni moževi izne-i •iioglosti in nima iz teca zakona' zakonske deee. in vdovi, ki je bila1 ob smrti moževi ločena ali ni ž njim skupaj živela, se odreka pravica do rente.
V splošnem do da jatev nimajo i pravice osebe, ki so izuemoglost ali smrt zavarovanca namenoma ali z zločinom povzročile. Pa tudi j v takih slučajih more dobiti da-I jat ve rodbina tega povzročitelja, če stanuje v državi.
Renta onega invalida, ki je bil več kot štiri leta, a manj kot 10 let zavarovan za slučaj obnemo-j glosti in starosti, je enaka osem-! kratneniu povprečnemu letnenm prinosu zavarovanca. Delavec na primer, ki zasluži na dan po 20 dinarjev, prejme po štirih letih dela. če obnemore. letno rento 1440 dinarjev. — če plačuje zavarovanec svoje prispevke skozi 10 let, znaša renta 1 hkratni letni prinos. Delavec z isto plačo <20 dinarjev dnevno) dobi torej po 10 letih dela za slučaj nastopi vse obnemo-glos'i letno rento po 2150 din., ki se mu izplačuje za ves čas trajanja invalidnosti, torei v najskraj-nejšrm sJučaju smrti.
Invalidna renta se počne izplačevati z dnevom nastopa invalidnosti. Če se ta nastor ne dokaže posebej, se smatra, da je zavarovanec obnemogel na dan prijave.
Starostna renta ne izplačuje po dokomčanju 70. leta starosti in traja do »mrii. Vendar «9 ena ne druga renta
t
ie plača za več kot eno leto iitel :aj od prijave in ne za dobo. v -ateri prejema rentnik boleznino 1a podlagi 'bolniškega zavarova-J
!.jcl.
Zakonski osnutek tudi ureja »!iu-aj. tla prejema obiinemogel ali Mtl 70 let star zavarovanec rento z nezgodnega zavarovanja. V eni slučaju se invalidna rental <iuaujša za dve tretjini liežgodne 1 ente.
L"rad pa moi"e s privoljenjem: »bneiiioglega delavca mest«* rente j I udi odrediti posebne lečenje. da >e gn usposobi za zopetno prido-j bitno delo. V ta namen ga more »ddati v kako posel mo lečiš&e^ali 1 ira more na drugo način vzdrže-' i;ati.	j
smrti onega zavarovanca, kij ui zavarovan za slučaj l>olezni.| [»rejme njegova rodbina »grel, 11:110 v 'iOkratneni iznosu posbnl-tsje tinevne mezde zavarovančeve, j
Kakor že govorjeno, prejemaj po smrti zavarovanega roditelja! \ :^iko pod 16 let staro dete letno j rento v izmeri \ \ pravice, ki bi joi imel umrli roditelj do rente. Vdo-[ va {»a prejema 11 letne moževej rtnte skozi tri leta ]>o moževi , >uii"ti. Vdova, ki se pmiwno omo-t. ži. zgmbi svojo rento.
Izdatke tega zavarovanja kri- ' jejo delavci, delodajalci in dr-.i žava.	:
Država daje \"s;tko leto iz pro- i računa ministrstva za socijalno J politiko 1.000.000 dinarjev v iz- i vedbo zavarovanja za slučaj obne-J inoglosti, starosti in smrti. Poleg': te redne vsakoletni? podpore se v j državni budget (proračun" vnese J svota za povišanje vseh onih in-J valhinih in starostnih rent. ki ne! znašajo vs.ij 1200 dinarjev letno.J lz]»lačevanje in podeljevanje teh1 državnih doklad bo uravnal poseben pravilnik, ki sa odobri minister za soeijalno politiko.
Delavci in delodajalec vplačujejo posebne pr'uiose *a to zavarovanje; od celokupnega prinašaj plača polovico delavec, polovico delodajalec. Prinos znaša na teden 18'; dnevne mezde, ki je vzeta za podlago zavarovanja. l*ri-' is os more biti tudi višji, ee so na-, prave podjetja posebno -škodljive! zdravju tam zaposlenih delavcev j in nižji v obratnem slučaju.
Ti prinosi se morejo uporabiti za rente in podpore, lei so v o-snutku neštete, za ustanovitev potrebne premijske in varnostne) rezerve in za upravne stroške.
V dobo, ki je po t robna, da dobi j zavarovanec pravice do dajatev iz-te«;a zavarovanja (čakalna doba), se vštejejo tudi oni tedni, ko zavarovanec ni vplačeval prispevkov. a je bil v vojni službi, dalje, če je kot bolan in nesposoben za flelo prejemal boleznino iz bolni-! škega zavarovanja in tretjič, če \ dokaže, da mu je delodajalci* «>d-j trgal na delavca, odpadajoč del1 prinosa. Za čas zavarovančeve vojne vr-žbe plača prinose država.
Zavarovanke, ki so omožene in pol leta pred poroko ali dve leti po poroki prestanejo biti zavaro-i vane, imajo pravico do povračila prinosa v iznosu enoletne, za slu-j I čaj fznemoglosti pripadajoče jim! rente.	,
i Tudi zavarovanci, ki dovrše 70. | j leto starosti predno prejmo pra-! vieo do starostne rente, torej prod' JOIetno čakalno dobo. imr.jo pra-1 vieo do povratka brezobrestnega! jirinosa. vplačanega za prv a štiri j leta zavarovanja in na polovico prinosa za dobo .po prvih štirih Ic-, tih. O so pa že vsaj 4 leta zava-j rovani, imajo jyravico (podal jišati ■ I starostno zavarovanje, da dobe j !pravo na starostno rento. Pošlo-' daveč je v tein slučaju dolžan pla-J čevati svoj del prinosa.	!
Dopu.stno je, (prostovoljno nada-! [ i jevanje zavarovmija, {»tem ko obveza neha.
| Zavarovanje za slučaj obnemo-1 glosti, starosti in smrti izvršuje | osrednji urad za zavarovanje delavcev v Heogra<lu. ki bo imel j svoj sedež prva leta v Zagrebu, tako da 1m> ta urad nr»6iile<- treh j panog socijalnega zavarovanja: 1. za slučaj bolezni. 2. za slučaj obnemoglosti, starosti in smrti rn za slučaj nejsgode. — Svoje po-|Se»	osrednji urad. preko o-
I krožnih uradov za zavarovanje I delavcev, kojih eden bo imel predvidno sedež v Ljubljani., O-krožni uradi ugotavljajo predvsem dejanski stan na podlagi do-šle prijave o obnemoglosti ali do-Jseženi starosti, izdajajo odloke o podelitvi začasnih rent za dobo|
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908
i INK0RP0RIRANA
f 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
,	Glavni sedež: Denver, Colorado.
SLAVNI ODBOftl fntednlk: JOHN PKCEC, 44S9 Wuh. St., Dim, (Me Podpredsednik: JOHN FA TDIGA. Box S3, Lead tU«. Gole.
Glavni taja it: FRAXK §KRABEC» 4822 Wash. St.. Denver, Colo, ga pi »nikar: KO H K RT ROBLECK, Sta. 6, Pneblo, Golo. jQlavnl Mejnik: JOSIP VIDETlC, 4486, Logan 31., Denrer. OeUu Zanpnlk: FRANK ZAITZ, 514 W. Gestnnt St, LeLdrde, Gol«.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: JOHN G KRM, K7 Ea*t a St.
MIHAEL, KAPSCH, 006 N. Sprnc* St_, Golo. Springs, Goto.
GSORGR PAVLAKOVICH, 4717 Grant SL. Denver. (Ma
POROTNi ODBOR:
Predsednik: ANTOfl KOCREYAR, 1206 i>erwlnd A7e., Pneblo, Gola JOHN KOCMAN, 12C3 Mabren Ave., Pneblo, Golo. PRANK CANJAR, B00-601 — 4fi Are., Den^ei Gol«.
ZDRUŽEVALNI OCBOH: Predsednik: FRANK BOYTZ, RR. 2. Dox 132. Pneblo, FRANK MARTINJAK.	J..Lastt»n City. IlL
PETER GESHELL, f4M Fi«. St., Des»«, UMa
VSBOVNI LDRAVNIK: Dr. R. B. BU-MDBTT, 4487 Waslington SC., Denver, Gol«.
8LiB NARODA, 82 Cortlandt Street, New Tort, 9. X. Vas denarne nakaanlce ln vse uiac^ stvari ss poii)*sio xa gL tika, prltoftoe na predsednika gL nadsornega odbora, propirm sadevs pa •a aiwdsednlks slavnega porotnega odbora.
(dveh let. ix»«rrebnine in izplae-ilu [dajatev vdovam in sir«»tam. dalje j vodijo evid»'iie«» prijrl:i>-»v in sta-! tistiko. d« m" i m fmijrira osreilnji u-Jrad k<>t dmjra - (pritožbena'1 in-■itanea i;i odmerja trajne invalid-, i>e i;i starostne rente. Vendar mo-; jre minister z,-i soeijalno ]x>litikui j poverit i izvedbo teira zavarova-j jnja tudi provizijskim in penzij-jskim zavodom zasebnih žeb-znie Jin brtxlarskili pmljetij, brat<>v-| Jskim skladnicam in pokojninskim | jzavodom.
Zavarovanje za slučaj obneiiLo-i I glosti. starosti in smrti >e moi-a) .provesti najkasneje do 1. julija 1025.
Vl-wla ni izd«*Iala n»otivatne«ra ■ p rodila k osmrtku. Ne ve na podlagi katerih številk in sta.ti-stir-nili podatkov slon: finaneiii Jdel osnutka. Vsled teira ni ee povedati. bo uvel javi jen je osnutka n:inre<lek v !itVro<inem! iroMpoda»-stvu ali lx» ta zakon radi! Islabih predpriprav le nu-tvoroje-i j no dete.	I »o "Napreju'\ j
'\SSS K231 !S&S ES33 ES i
i _______ i
ADVERTISEMENTS. NAZNANILO.
( Rojakom sirom Amerike nazna-jnjaiii. da sem se v ne^leljo 20. no-1 vembra porrntil v slovenski cerkvi I .sv. Marka v Rrooklvnn. Sf. V., z
«r»s-p«vdieno Antonijo Skender. d«»-l
ma i/ Prezida.--beže ^lerhar. • lo-j
ma iz Huhovja pri Postffjni. __(22-25—11)	j
.	_z_
ADVEHTISEMKNTS.
SLUŽBO IŠČE
naobražena 271etna Slovenka pri boljši jugoslovanski obitelji. kjer l.i imela dober doni. Naslov: .M. V . e Mrs. Davis. :?y2 Tompkins Ave., lirooklyn. X. V. r	(22-2^—11)
Iliad bi izvedel, kje »e nahaja mola znanka viz vrhniške okolice, ki sva skupaj potovala iz Trsta i na parniku '"President < i rant" meseca novembra laui. Ona je j i v Xew York, jaz pa v mesto .1 »luistovn. Pa. Ce bo r-itala ta otitis, naj se oirlasi na sledeči naslo\ : \V. Lc*ean. e <> <ilas Na-nnia. S 2 <*(u*tlandt St., New York City.	(22-2:$—11
BOLGARSKI KRVNI ČAJ.
Na miljime jih. r;? i>i t:i	d.i
j 8tr;inijo pren!,! .1, \7. trnejo P-i vroi"«*fr.L I t»re«mo ui e-1:. s>;> it. runiatf-i prebivati,
Ir.laV«»>irm x.«l'i<li-u. ledicam m »isti kri. Vpnišajte lekiin.nr ia. ali )•»► poŠti za-varovano,- i vi-hka družinska škatlja «1.25. 3	s3.:r> ;,ii /.i $5.2.".
j .\'ls!"I\' Marv-1 I'rortu-'ts Company, Ir itarvs^l i:uildi:i^. 1 "itt!<t»ur^h. Pa.
GROZDJE! GROZDJE!
1	PO ZNIŽANI CENI
Grško, mule jagode $6.50 boksa 50
funtov.
Malaga, velike Jncfle $3.25 boksa 25 funtov.
Fige	letošnje 15c, funt. bok-
sa po 11<\ funt. Čašplje $2.50 boksa 25 funtov. Brinje 10c. funt. na debelo |>o 8c. V. ti;iro0il<<n, pošljite $2.0t> za vsako bokso.
ADRIATIC IMPORTING CO.. 606 - 11th Avenue. New York. N. Y.
FRANK SAKSER STATE RANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA 1
Beoarad, Celje. Dubrovnik, Kotor, Kranj. LJi brjana. Maribor, MetkovIC Sarajevo, Split, Šibcnlk. Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija, Zadar.	OunaJ.
IZVRŠUJEMO hUr* b »oceni deuaru* izplatila t Jugoslaviji. KaIUL In Nemški AralrijL
IZDAJAMO čeke v kronah, lirah ta dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki In T*efa njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške vozno liste na vse kraje in za vse črte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivne« zlatu pri Jadran-ski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo r napoleonih ali angleških £ter%igib, &ko nI na razpolago ameriikih dolarjev y zlate.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo »časno 4% obresti. Oddelek vlog no vstanovili nanovo na leijo mnogih rojakor birom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izclamo vložno knjižico v dolarjih tn jo pošljemo vlagatelja. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno« Sm se nam pošlje v registriranem pisma vedno tudi vložno knjižico. 9
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa po New York Bank Draft.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naic banke t prvem nadstropju brez ozira ni to, ako kupite pirobrodni listek pri nas aii »U ga mogoče še kupili drugje.
Zajarocnčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ngodni pogcjl. ki bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževati
naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke »o vljudno na-proseni, da opozorijo na ta naJ oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Rosne, Hercegovino ---in črnegore.	--
Frank Sakser State Bank
GLAS >'ARODA. 22. NOV. 1921
Vdova Leruž. E- Gaboria°-
Prevedel *a "Glu Naroda" G. P.
--Francoski detektivski roman.-
70	(Nadh'jcvanje.)
Predvsem •_'« sip<»di<"iia — je vsled tega odvrnil strogo. — si m sodnik. «J;iz moram izvršiti gotovo dolžnost. Zločin je bil. izvr-vn in vsaka stvai i.;i pripoveduje, tla je Albert de Corn marin
i mož. -laz	vra aretiral, trn zaslišal ter našel proti njemu tehtne
dokaz**. \'i pridete m mi pravite. du so vsi ti dokazi napačni, fo pa n še \ s»•. Dnkb r ste me nagovarjali kot svojega prijatelja, ste in«« našli uljiidni^a in udanejra. Sedaj pa i»* sodnik, s katerim govorite. Sodnik p:* \hiii tudi odgovarja: -r- Dokažit.»I
—	.Moja beseda, gospod . .
—	Dokazi te.
< •o>podii*;>r« <b- Arjaiž se j - porasi dvignila ter vrgla na sodnika pogled poln presenečenja in suma.
Ali ste torej vesel. «rosjMMi. — j»* vprašala. — tla ste našli \lbert. krivim.' Ali vam bo duJab> veselje spor.nati ga krivim.' Ali vovi.ižite t•■•_'.! jetnika. kojeg:» usoda je v vaših rokah' Potem so Uii fntvedali resnieo. Ali morete govoriti o nepristranosti .' Ali ne »btržujejo tehtnic«* gotovi spomii.i . Ali ste prepričani. da se ne oborožiljete postav<» v namenu. d;: osvetit .' nad tt kmeeem
To je preve«". — je mrmral sodnik, — to je preveč.
Ali spoznav.i*e neobičajno, nevarno pozieijo, v kateri se ns-t.a.iauio sedaj? Sj»omin.'am se, tla ste mi nekega dne razkrili svojo | ljubezen. Zdela se mi je odkritosrčna in j><>š!.'iih in ganila me je. Prisiljena pa sem bila odkloniti v;> ker sem ljubila nekega druge-) ga. Poinilovula pa s'-m vas. Sed:i j pa je oni di ujri obtožen umora. Vi te njegov sodri i in meti njega in vas sem prišla jaz ter pričela prositi zanj. Ko ste sprejeli dolžnosti preiskave. t>tr se izjavili v njegov prilog. Kljub temu pa pravijo, da ste pr^ti njemu.
Vsaka beseda Klare je padle na srce Dnburona kot udarec I »o I ieu.
Ali j«* res to irovorila ona.' Otlkod je prišla ta nenadna drznost, ki j- je polagala na jezik besede, ki >o našle odmev v njegovem1 srcu *
—	— (iospodiena. j«' reke! — v;iša žalos" vas .it- popolnoma fine-ala Edinole vam morem oprostiti to. kar te ravnokar rekli.
iš.-j nevednost v tej zadevi vas tlela krivično. (.V mislite, da je i-oda Albert:* od' iMia t»<| moje-a razpoloženj*. pol -ti- s«* motite. Prepričati mene ne pomenja ničesar.' Treba je preprie:tti tudi d rune 1 >a vam vrjamem jaz. je neka.i povsem naravnega. Kakšno važnost ji,t h* do drugi pripisovali vašemu pričevanju, ko boste prišli ,»rednje s ?>ovestjo ki je skrajno nevrjetna?
Solze so prišle v oči Klare.
( " selu \as p . krivici žalila, gospod. — j ' rekla. — mi oprostite Triko s.-ni .it-srčna. da :»t»zabljam na >11110 >.'!,«*.
Vi me ne m< r«'te žaliti, go-ptuliciia. -— ■ ' odvmd sodnik. — '{ekel s«»m vmiu že, tla sem popolnoma posveč"ii vaši služIli.
—	Potem, gospod, mi pomagajte dokazati r snico trga. kar sem "tkla. Iločesn vam pov.-tlati vsa ko stvar.
Dahuion je bil trdno uverjer*. da ga skuša Klara varati, a nje-•,a drznost ga je pr, senečala.
\'prašev.!l >.• je s kakšno stol!jo mu bo postregla.
<>os[x»d. j' pričela Klar;:. — vi vest**, kakšn« ovire so se
•	ta\ ile na pot moji p- roki z Albertom, flrof de <'omnia rin me ni :':>t"l imeti za svojo *uialio. ker s.-ni bila revna, ker nisem imela ničesar. Albertu je i»:io treba p«-t let. da je pivmagal očeta. I Kaki t se j,< grof uda' n dvakrat je preklical privoljenje, o katerem je rekel da se g« V s *.ilo izvabilo i/ njega. Konečno. pred približno enim meseeein, pa prostovoljno dal svoje privolpenje. Ta obotavljanja. omahoviinja. pr«-kliea\anja pa so 7. »lo žalila mojo staro mater. Vi veste. |.,:k<» občutljive«?;-, značaja je. V tem slučaju pa moram priznati, da je imela prav. Potem ko je bil določen poročni dan. ie markira izjavila, da s»- ne smemo kompromitirati ter izpostaviti javnemu zasu • mu radi naglice, s katero bi skušali skleniti •;'!< ugoden zakon. I n jti še nikdar poprej se na> ni še solzilo ambi-
je Sklenila je \s|et! ^.ega, d« sme priti Albert do oklicev v hišo lo s;-1 drugi dan in it-*r le za dv • uri tekom popoldneva in v njeni
z... u«»sti. Ni j«' lilo mogo?.- odvrniti od t&ga sklepa. Tak je bil »ob.a., ko s. m v le del jo zjutraj dobila od Alberta sp< ročilo. Sjm»-
•	oe i I mi j,-, da ne o Vi * priti, čeprav je bil to njegov določeni dan. Kaj neki se je niogk. /goditi, tla ni mogel priti? Hula 111 nekaj •!ega. Niisb-dtijego sem čakali nestrpno. tlokler ni prinesel njc-
ov lakaj -fw»ro.'iln zame. V t»*m pismu me je prosil Albert, naj mu
•	'ovolun t.ij.-n sestanek. Pisal mi je. da mora '»neti r. menoj dolg -M»«ovor m« d štirimi ««'mi in sjee;- takoj. Posta\il je, tla je cela na-jina hod«H-n«st od\ sna o»|	pogovora. Dal 11:r je na izbiro dan
ui" ter me prosil, a;.j ne črhn- fn pmti nikomur lobene besedice, laz se nisem tibotavljala. Sporočila sem »sti. naj ne sestane z me-' *ioj v t nek zvečer pri majhnih vrtnih vratih, ki se odpirajo na ne-1 o p azno «-esto. Da Me obvesti o svoji navzočnosti, naj potrka na rata ravno ob i'-a-u. ko bo bila era devet v stolpu Les Invalides. \'id« la sem. i. p.>vabilK stara mati za r>ni tf?čer k sebi več svo-jih prijateljev ter ar-lila. da bon. lahko kmalu prosta poti pretvezo. da me boli gla\a Vedela sem tudi. da bo stara mati ohranila '*o»iH>dično Shitiidt pri sebi.
Oprostite mi. gospodična. — jo je prek.uil Dalmron. — ka-erega tlne ste pisat« Albertu"
—	V torek.
—	Ali morete navesti uro ali čas?
—	Pismo sem n*ora1a tnlposlati med drugo in tretjo uro.
—	Hvala, gospodična. Prosim vas. nadaljujte
Vsa moja pričakovanja no se izpolnila, — je nadaljevala Klara. Posrečilo se mi je odstraniti se one«ra večera. Odšla sem na vr t malo preti določenim easoun* Preskrbela sem si ključ do ma-I h vrat t»-r jih skušala odpreti. T« ga pa ni bilo mogoče, kajti klju-» avniea je bila preveč zarjavela. Napela sem vse svoje sile, a zaman. liila sem vsa r bupana. ko y pričela biti ura devet. Ob tretjem u lareu je Albert potrkal, povedal; MM mu. ka 1 se mi je pripetilo. Vrgla sem mu ključ preko zida ter mu rekla, naj skuša on odpreti. Poskušal je zaman. Nato sem ga prosila, naj preloži najin pogo-
•	or na naslednji dan. On pa je odgovoril, da je to nemogoče, in e.a ne trpi to. kar mi ho"-e povedati nakakega otPasanja Tekom zad-»*jjh treh dni je trpel prevelike muke. da bi jih mogel sam še nada-b jp renašati. (lovorih sva skori viata. in konečno je izjavil, da hoče splezati preko zi(-u Prosila sem ga. naj tega ne stori, kajti bala sem se nesreče. d je visok in n;: vrhu zidu je polno črepinj. On pa se je smejal ter rekel, da hoče iut vsak način preplezati zid. Nato sem molčala in v resnici se mu je posrečilo priti prkeo zidu brez nesreče. Prišel je. gospod, da mi pove o nesreči. Vi ca je *adela. Sedela sva na majhni kh»piri. saj veste, nasproti duplini. Ko pa je pričel padati dež. sva priberala v jndetno hišico. Bilo je po polnoči, j ko me je Albert zapustil, srečen in miren. Vrnil se je na isti način J,
.Kot je prišel, a brez nevarnosti, kajti prisilila ceni ga. da se je po-ilužil vrtnarjeve lestvice.
To poročilo izraženo na najbolj priprost in naraven način, je presenetila Daburona. Kaj naj si misli?
(Dalje prihodnjič.*)
Razne Testi.
Prva strojna puška.	j
Strojno puško je izumil prvi neki Du Pero i leta 177o. Izročil j jo je tedanjemu francoskemu [ kralju Ludoviku X\'l. Ttnla kralji in minis!ra Turgot in Maiesher-bes so puško, kakoi- hitro so izvedeli., da zamore v kratkem času) pokositi cel p-dk, odklonili kot "peklenski izum" in proglasili Du Peroia za sovražnika človeštva. Franciji sovražne države so ponujale izumitelju ogromne svo-. te denarja, samo da bi prišle v ]>o-ses:! te puške. Toda Du Peroi je ni hotel prodinti za noben«* ceno, ker ;se je tudi njemu samemu zdela prebarbiti-ska. Izumitelj je lunrl
j v veliki bedi. Kaj Ih kralj Ludo-vik iu njfigtFvi ministri rekli, aiko j bi izveileli. kake strahote so uganjale strojne jmške v svetovni j vojn i.
Češkoslovaška p^rolejska industrija.
("t«škf »slovaška vlada je dala
I Standard Oil Company monopol
j petndejske produkcije v Ceško-
jslovaški. Osnovni kaaiital bo zna-
jšiil H)0 milj«m<HV č.-siov. kron. pri
jčomur bo vdeležena češkoslovaška
'uprava s *J0 odstotki in dragi in-j
! terene nt i z odstotki, tako da I
ttistane družbi o«) odstotkov.
ADVERTISEMENTS.
Knjige! - Knjige!
POUČNE KNJIGE.
Slovenske angleški slovar .... 1.50' Angleško-sioveaakl Besednjak —
Dr. F. J. Kern ..............5.04» i
Nemški abcednik ............... '35
Nemško angleški tofanri ....... J6Q
Pravilo dostojnosti ............
j Slovensko-nemškl ilorar — I (Janezi? Bartol/	4.®0;
Angleščina brez učitelja.........49 i
Cirilica. Na vodilo za čititnje in
pisanje srbščine v cirilici .-.. .89j oekletora.	Anton B /?gWC JM
'uoapodinstvo — Purgaj. Praktična knjiga za naše gospf Jl-
nje. (Trdo vezana.) ..........l ^t
j Ilitri računar. Priročne velikosti ^">0
i Praktični računar .............80
•Knjiga o lepem vedenja Urbanns,
(Trdo vezano) .............. J.W
Mladeničem. Ant. B. Jeglič
I. zvezek, .................. .00!
II. zvezek . ................. .60
»sveti zz. biSo in dam. Kor"«toa
knjiga za vsako bršo ........1.00
Pravila za oliko. Dr. J. Dostojen .65 Varčna kuharica, za slabe iD dole re Case ......................1.00
RAZNE POVESTI IN ROMANI.
jJos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sad.
llči mestne^ sodnika it«L .. ,75) Jor. Jurčič, 5. zv: Sosedov ria. Sin
I kmetskega cesarja itd. ........ .75 j
|Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, roman. — Tugoraer, tragedija .75
Dve sliki — Ksavei MgMeo...... .40
Huda famdno. Ni vsa zlato, kar se
se sveti itd................... .35J
P »tria, povest is irske junačke do-
Pod svobodnim »olneem, «godovtn-
oka nevest, zv.............1.25
od svobodnim čolncein, zgodovinska povest, 2. zv.............1.85
Povesti slovenskemu !jcds(vu v
poduk in zatero, Kalau ...... J5
Komar i ca, invest ...............60
Sisto c Šesto, povest iz Abrecev . -30 islike fe povesti, K saver M?Sko študent naj be, — Naš vsakdenjl
kruh ........................ .35'
Tesele povesti: Za mu tem, — V pu«tiv je Sla. — Trarda med
bratoma ...................;. J35
.'ojnimir ali poganstvo in krst,
povest ....................... .35
'vonarjeva hči. Zanimiva povest
iz dežele ..........i......... .40
eter Zgaga .................. JM
Doli s orofjfn ................ 50!
Knjige družbe Sv. Mohorja
T»nlio*-nt boj (."W4 str.» ...... JO i
Mesija (1. zv.) .............. £9 ;
Mesija (2. zv.) .............. .30
Podobe Iz narnve _____'....... J&k
SvetloTm in wnea .......... JSf
Slov. ve^erniee, j»ovestt ar. kratek čas .................. .20
Trojka ...................... M \
Zponovina slov. naroda (5. zv.) .301 Jcotlotlna rtov. naroda (0. zv.) JSO Mladim srcem <2. zv.)
Spisal K. Meško JO ; lfajiga za lahkomiselne kjndi,
SpiMi L Cankar..............L75 ,
'et trtC/f t zrakoplovu ........2.00'
«merlka ta Amerikanci ..........5.0« !
Mala sanjska knjige	'!
s i*odooantl .................. JO
Nova velika sanjska knjiga
s ptKlobaiui .................. 1.00
jJUDSKA KNJIŽICA — POVESTI.
1.	zv Znaraeaje kirft. Fa»est <0
tekti^a Rberlock Holmes .... JO
2.	zv. Darovana. Zgodovinska popove** is dobe slovanskih apoa-
toIo7« •••••••s*««* ••••••••••••
3.	zv.: Jernr.č Zmagava!, povest.
— Med Plazovi tirolska povest.	JM
4.	zv. Mala i*vlje»ja, povest________M
5.	zv.: Zadaja kme^a vojska.
zgodovinska povest .....................15.
^Naročilom Je prfloiiM denar, MM
awl!cpi l"i«2 erača. Ce pa«|a-te gotovina, rekom andi raj te pfanaa. Ne naročajte knjig, katerih ni t n-nlki«. Knjige paSHJaaM poStoine
"prata	- ' ' iu.>--
G. zv. Gozdarjev sin — Finžgar, Invest ....................... JO
7.	zv.: Prihajač. Zanimiva povest ..........................60
9. zv.: Brencvij: Kako sem se
jaz likal, 1. zvezek	1.00
II). zv.: Brencel j: Kaka sem se
jas likal, 2. zvezek	1.00
11. fcv.: Brecceij: Kak« seaa se Jaz likal, S. zvezek	1.00
14.	ar.: Brencel j: Ljubljanske sli-►»«. (Podobe ljubljanskega me-st^)	.75
15.	»v.: P. CoToma: Juan Miseria. Povestf tz španskega življenja .75
16.	zv. Ne v Ameriki* Po resničnih dogodbafc. .....................75
SPILMANeVE POVESTI.
£ zv.: Maron, krfcinski deček iz
Litianonn .................... JB5
3.	zv.: Marijina crtraka, pr.vest la kavkašklh iror* .............. J85
4.	zv.: Praški Judek, povest, II. natis ........................ Jt5
8.	sv. :Til indijske povesti...... JO
t), zv.: Kraljičin n^-ik. Zgodovinska pove»<* iz Ji n&kega .... JO
JO. sv. :Zve*d sin, povest iz vlade Akbarja Velikega ............ J5
11.	zv.: R-leča in bela vrtnica, |*>-
12.	zv.: Korrjska brata. Ortiea la misijonov v Koreji ............ Jf
13.	zv.: Esj in zmaga, povest iz Amana ....................... JO
24. zv.: Pruega huroaskega glavarja, povest tz zgodovine kanadske ...................... JO
15. zv.: Angelj sužnjev — Brazilska povest .................. JBS
Hi. zv. : Zlat okopi, povest .......30
17.	zv.: Prvič med Indljanrl ali vožnja v Nikaraguo .......... JO
18.	zv.: Preganjanje indijskih misijonarjev ................... JO
9.	zv.: Mlada mornarja, povest J4
SPISI ZA MLADINO.
Bcb za mlad* zoh, pesmico.......30
Dedek Jo pravil, pravljice.......4?
MOLITVENI KL
Skrbi za dušo:	J
v usnje vezano .............. 1.80
v olatno vezjiuo .............90
Rajski glasovi:
v platno režimo .............. .90
v Lost vezano ...............L79
v usnje vezano ..............1.80
Svete ara:
v r*atao rezano ..............1.00
Marija varhinja:
r usnje vezano ..............L80
Pot v nebesi.:
data obreza, plntno vezano .. JO Dej neue Testament .......... .23
ZEMLJEVIDI.
Združenih držav................ JB
Kranjske dežela ................ Ji
BcmljevM Evropo .............. Jt
Velika atenaka mapa ..........2 Jf
Micvidi: New York, Illinois. Colorado, Kansas, Motena, Minnesota, WyomiDS in AJaskr. —
vsak! po .25
Pennslyvaiiia ................. JO
West Virginija ...............40
RAZGLEDNICE: Božične,
različne. dn<-at	.801
Novoletne, različne, ducat	.20
Zahavne. različne, dncat	JO
Newyorške. različne. du»-at, .20 Panorama mesta New York,
^ Slik	.20
Panorama mesta Celje. 21 palcev dolge ........................Sc.
Sevmiic PublisliiHg Co., 82 CorttanA SU New Ymt-
Kašelj m prehlad.
51	V tem letnem času vlada kaielj in K*	prehlad pri odrastlih in pri otrocih. |i,	Ce sa zanemari, aa razvijejo iz njo* U>	ga komplikacije, ki se lahko nevarni	ne. Izegnite se zlim posledicam Nt	prehlada z vzttjem Savera'a Cakl Ji	and Grip Tableta (Severjevih Ta-n1	bletov zoper prehlad in gripo). Ce-[	na 30 centov.— Hitro od pomoč proti J >	ka&Jju dobite. Če vzamete
i; gevera's
K;	Cough Balsam
^ (Severjev Balzam zoper kašelj), n Pomirjuje razdraženost. omehča |j' zločevanje. -ustavi kašeij, povzroča -3-glje čihanje in pomaga pnrodi J, povrniti normalne stanje. Ve<*je n' steklenice 50 centov, manje 15c. Pri lekarjih.
Ljudske šole v Združenih državah.
V	Združenih državah imamo 12401 raznih šolskih sistemov, ki jih vzdržujejo mesta s prebivalstvom oil 2.000 in več prebivalcev.
Šole iii šolske stavbe.
1
Leta 191S 32 skupno število poslopij. vporabljenih za mestne šole. znašalo 20.848. Skoro četrtina teh se nahaja v mestih., ki , imajo stotisoč ali več prebivalcev, 3.334 v mestih od 30.000 do 100.000 prebivalcev. 4260 v mestih od 10.000 do 30.000. 3SS4 v mestih od ;k000 do 10.000 prebivalcev. Število šolskih poslopij i v mestih znaša le 7 odstotkov od skupnejra št »vila vseh šolskih po j slopij v Združenih državah.
Učiteljsko osobje.
1
V	mestnih šolskih sistemih je vsejra skupaj zaposlenih 2512 su-
i perintendentov in -isistentnih su-1 perintendentov (višjih šolskih nadzornikov in njih namestni-1 kov).
Število učencev za vsakega uči-'	telja
k
Ako delimo skii]>no število u-ecnccv skozi ikupno število učiteljev. dobivamo ]>ovprečno število učencev za vsakejra učitelja Ta količnik imenujejo "učiteljsko breme". V število učiteljev niso všteti nadzorniki. nads"led-niki in ravnatelji. \n vsakega učitelja v vseh mestnih šolah prihaja povprečno 35.6 učencev.
_____Učenci.
Mestne ljudske šole poučujejo 41.2 odstotka vseh šolskih otrok Združenih držav. V teh mestnih šolah je 8.r»8o.601 učencev, na nine 4.239.467 dečkov in 4.347.134 deklic. Dodatno k temu številu se I ceni število šolskih otrok v mestnih privatnih in župnijskih šo-Ui na 1.021.127. Mesta, ki imajo iiez stotisoč prebivalcev, vsebujejo 43 odstotkov vseh mestnih šolskih otrok. Razmerje dijakov srednjih šol je značilno, kajti od
vsejra števila učencev teh šol je	je Sedaj čas poslati SVojcem
le il.K odstotkov pt>ha.]a srednje
šole, šole na deželi namreč znat-	v s**™ domovino ali juffoslo-
»nižajo novprečnino dijakov	vanske krone, dinarje, ita-
s red njih Sol.	ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po
Šolsko leto.	nir.kih cenah in hitro postrežbo pri?
Tz statistik je razvidno, da je	Frank Šakser State Bank
v 39 odstotkih vseh mest letna	82 Cortlandt Street, New York
šolska doba od 176 do 180 dni; _________—__
relativna večina mest ima torej šolsko dobo z učno dobo od devetih mesecev. Preko 25 odstotkov mest ima Šolsko dobo od 181 dni čo 190 dni, torej devetih mesecev m poT. ^Ičoraj 8 procentov mest ima še daljšo 5o?sko dobo, od 191 do 200 dni. torej 10 mesecev učne dobe. Le prav majhen del mest ima krajšo dobo kot 8 mesecev ali T60" dni. Povprečna šolska doti* m vse Združene dr-1 ž?>ve znaša 182 dni.
Povprečen učenec v mestnih ljudskih šolah hodi v solo le 14S dni od vseh 182 šolskih dni. S tem izsrubi 39 dni ali 2 meseca šolanja na leto. To ranmerje iz-jrube v mestnih šolah ni tako veliko. kot ono za vse šole. v mestih ir- na deželi, ki znaš; 25.4 o^otot-ke.	-	* •
AOTEBTTSEKEHTB.
KRETANJE FARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
MANCHURIA	S3 nov. — Hamburg
PARI®	25 nov. — Cherbourg
ARGENTINA	26 nov. — Tmt
KROONLANO	26 nov.--Havre
OROPE8A	26 nov. — Hamburg
PANHANDLE S.	26 nov. — Boulogne
N. AMSTERDAM	2i nov. — Boulcjn«
AMERICA	29 nov. — Bremen
ADRIATtC	SO ncv. — Chcroovyg MONGCLIA 1 dee. — Hamubwrg LAPLAND 3 dec. — Cherbourg CARMAN IA 3 dec. — Cherbourg PRES. WILSON a uc — Tret
LA LORRAINE	3 dec. — Havre
HUDSON	S dec. — Bremen i<JOCP.OAM 3 dec. Boulogne
CRETIC	4 dec, — Genoa ARABIC 6 dec — Genoa C. WASH'TON 8 dec. — Bremen •AXONIA 8 dec. — Han.durg
FINLAND	10 dec. — Cherbourg
PR. a?ATOI KA	10 die- — Bremen
OLYMPIC	10 4ec. — Cherbourg
ROTTERDAM	10 dec. — Boulogne
ORDUNA	«0 dec. — Hamburg
COLOMBO	10 dec. — Genoa
LA TOURAINE	10 dec, — Havre
SAXONIA	13 dec, — Cherbou.g
AQUITANIA	it	dec. — Cherbourg
PARIS .	14	dec, — Havre
CENTEN. STATE	15	Cec. — Boulogno
M'NNFKAHDA	15	dec. — Hamburg
LA SAVOIE	23	dec. — Havre
ZZELAND	14	d?c< — Che.'a>urg
ORBITA	24	dec. — Hamburg
PANHANDLE S.	27	dec. — Boulogne
ADRIATIC	28	dec. • Cherbourg
RYNDAM	29	dec. — Boulogno
CARMANIA	31	dec. — Cherbourg
POTOMAC	C1	dec. — Breiren
LA LORRAINE	SI	doc, — Hr.vre
OLYMPiC	31	dec. — Ch'erbourq
AMERICA — 3	Jan, -- Bremen
N.. AMSTERDAM	4	Jan. — Bor'ogne
LA TOUHAINE	-	Jan. — Havre
OROPESA	7	jan. — h'amburg
ARGENTINA	tt l«n. — fr»t
G.WASHINGTON	17	Jan. — Bremen
ROCHAMBEAU	17	Jan. — Havre
PARIS	18	jan. — Havre
ORDUNA	21	J»n. — Hamburg
SAXONIA	21	J-n. — H amburg
NOORDAM	21	Jan. — Boulogne
PRES. »WILSON	24 jan. — Trat
LA LORRAINE	28	Jan. — Havre
i
Glede cen m vozne I'stbe In trd«; dragv pojasni'*, obrnite se da tvrdko: FRANK SAKSEBt STATE BAN A,	82 Cortlar.dt New *oi%
Naznanilo.
Jugoslovanski generalni ko« zulat t New York^ obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca.
Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine slcdbčc: za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; ca izdajanj«, podaljšaaj« ali obnovitev potnega lista; za šest mesecev ? dolarja; za eno leto 4 dolarje-potno knjižico 1 dolar. OPOMBA.
Pr» izdajanju eli obnavljanju potnik listov je tveba plačKti pristojbino tudi zp čas, ko i*i bil ix>tni list obnovljen ali ker ni b^l pravočasno vzet.
Vsled tega morajo.- državljan prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mecacev izza piinoda v Ameriko di» danes po dvn dolarja ii. 3va dolarja ^a bodoči\ sest meseeev. državljan« Srbije plsčajo takso kot Srbi^nci, toda fcx ta^sa se jim racmra od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih, pokrajin, katcce danec tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Srbov žm Hrvata7 j^arjo plečeti od 1. januarja 1919 pa do dan'ia sn vsakih sest mesecev po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih seat mtvecev. Que osebe ki imajo potne liste prejšnje kraljevine Srbije .tli kraljev »ne Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih !<sto\, «d dneva, ko je potni lisi izgubil veljavo, pa do dnnea, za vsakih šest raaGeeiv ;xj d"7n dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se takna računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takre za isda-vanje ali obnavljanj« še takf>o za prošnje, vizinc in knjiiico. Vsi oni državljani današrje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, marajo plačati za potiil list: takso *a potni liat 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za vi^um 60 cer.to^ in takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi ds konca te^a leta. Če kdo želi imvti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati <sa vizum 60 centov.
FRENCH LINE
■ Compacnie Genemie Transatlantique m.
txpreu Postal Scri'ice	SHB
Direktna sluiba v
j Jugoslavijo
preko Hayre
z velikim! pamlki 2 ju 'J vijake
PARIS ........ ........ 25. nov.
CHICAGO..............29. nov.
•TOURAINE......... ....3. dec.
LEOPOLDiNA .......... 8. dec.
Za družine nudimo lzborne usodnosti tretjega, rmreda. - - kbfaine s dvema. ' fitfriml, Šestimi In oanilml posteljami. Vsi taki potniki bode-deležni 1st« lz bor ne službe tn h sane. valed kmtere Je en&rm Franooika
trt«.
Za nadalje Informacije vprslajte pri lokalnih Wgnttb PRKNCH LINE.
GOSULICH ČRTA
Direktno potovanje v l>u-brovnlk (Crav»a) in Tnrt.
ARGENTINA ........ 2(5. nov.
PRES. WILSON ...... 3. dec.
Cene za Trat In Reke a«: Pre«. Wilson »115 In S3 davka. Argentina in Belvedere 9103 in 95 davka-
Potom listkov »Klanih ka r»«i krs,-
Je v Jugoslaviji In 4rbUI. RazkoSne ugodno« ti nrv«*4. dr'i-
in tretJc*» isrre-lx Potniki tretj#*a razreda doMraJo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS ft Co.
Paaaenper Department
2 West Street New York
w .	»
Za Božič
DOCTOR LORENZO
EDINI »LOVEN8K0 OOVOHEČI ZDRAVNIK	Ht W
iPECIJALIST MC&KIH BOLEZNI.
644 Penn Ave phtsburgh, pa
Moja Stroka Je sdravljenie a kritnih la knmlflcfh bole«. L Jas sam fe zdravim nač 28 let ter imam sknSnje v -rsefa bolesslii in ker snam slovensko, xato vas morua popoliwia razumeti In sposnatl vaSo bolezen, da vas owtravhn la vrnem moč In sdravjje. fi^od 23 let ssm pcldettl posebno skofinjo pel osdravljenju mo6kfh bolezni. Zato se morete popolnem ssaesrt na nem, mola skrb t« Je, da vas popol-Boma ozdravim. Ne odlaflajte, ampak pridite Clmpreje.
Jas ozdravim zastrupljeno krt. masutje in lise «o telesu, botesnl v brtu. Iz" padanje las. bolečin« v kosteh, stare rans. Živčne bolezni, oslabelost, bvleznl v mehurju, ledlcah. Istra h In teloucu. nnsnlco. rsvmatlzsm. katar, zlate ftlle. naduha itd.
Uradne ure eoi V ponderjek. eredsh 1« »etttti s« t. zjutrel do «. popoldne. V torkih, fstrtkth in sobotah od 9. ure zlutral do a ara sveftsr. Oh nedeljah pa do P. ur« popoldne. FO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE tME IN __NASLOV. -
Dr.L0RENZ sopemAv pnTsmcH. fpa,
[ Nekateri drugI zdravniki rshlje tolmaSe. da vas razumele. Jax enam hrvat. ske is Is starega kraja, sate vse isSls zdravim, ksr vas razumom.