Uredniška priloga „Kmetov alcu‘.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št 7.	V Ljubljani, 15. aprila, 1891. Letnik IV.
Zasajanje drevesnice.
I’ri nas imamo mnogo majhnih drevesnic po šolskih in zasebnih vrti h, pa le malokatora je pravilno zasajena. Ker je sedaj čas to delo zvriev.ati, zato ne bodo odveč, ako naše sadjarje opozorimo na nekatere roči. če količkaj utegneš, prekoplji prostor za drevesnico itže jeseni, pomladi potom pa zemljo pi ravnaj in zrahljaj. Drevje sadi v vrste; priporočamo pa delati vrste po 50 cjm narazen, drevesa pa v vrsti tudi po 50 %t drugo od drugega saditi. Ako je pa drevesnica majhna in se obdeluje močno, sine se v vrsti drevje saditi tudi le po 33%, ali ’"/ narazen. V prvem slučaji pridejo na štirjaški meter po štiri drevesa, v drugem jih pride pa po šest. Z ozirom na to se da užo prej zračuniti, koliko cepljenega drevja se bode za ves nasad potrebovalo.
V drevesnici mora biti drevje z vso natančnostjo v vrste posajeno. To pa zaradi tega, da je obdelovanje laže, in ker je taka redno zasajena drevesnica posebno lepa in močno krasi vrt. Ked je glavni pogoj vsakega podjetja, in drevesnice oblika kaže, koliko je vreden sadjar. Na majhnem prostoru je redno saditi laže, nego na velikem. Sadi pa drevje tako le: Napni po sredi in sicer po dolgem vrtno vrvico, katera je razdeljena v 50 %, dolge dele. Po široki strani ob kraji napni natanko navpično pri vrvici drugo, ki je razdeljena v tako velike dele, kolikor naj drevje narazen stoji v vrsti. Vrvici se morata križati natančno ob enem razdeliieni znamenji zgornjo in spodnje vrvice. Prvo vrvico napni tako, da pride druga toliko od kraja, kolikor jo polovica vrstne širokosti. Dobro je vrvici tako napeti, da je vsaj ena vštric letnikovega roba. Sedaj stopi pred drugo vrvico tako, da gledaš proti robu in da imaš vrvico pred saboj. Pod vsakim znamenjem te vrvice naredi z lopato toliko globoko jamico, kolikeršna je za saditev cepljeuca potrebna. Zemljo pokladaj na drugo (zunanjo) stran vrvice. Kadar so po vsej širokosti letnika narejene jamice, prični drevje saditi. Vzemi cepljence, ki se v kakem košku sproti nosijo iz kleti, ter jim poreži korenine (najbolje s škarjami) so za kakega pol centimetra. Sedaj poklekni na tla, vzemi v levo roko tako pripravljeni cepljene« in ga postavi natančno liavpik prav tikoma razdelnega znamenja na vrvici v jamico. Ko tako držiš z levo roko drevesce, potegni z desno roko zemlje v jamico; glej, da pride zemlja povsod pod korenine in da so one v naravni legi. Kadar je drevesce toliko podsuto, da stoji samo, sadi drugo i. t. d. po vrsti ob vrvici, potem pa zaspi z motiko popolnoma vse jamice in pritisni nekoliko zemljo k vsakemu drevescu. Oe jo potrebno, poravnaj tudi zemljo z grabljami. Sadi z največjo pozornostjo, kajti od saditve je odvisen ves uspeli, zlasti pa glej, da pridejo cepljenci tako globoko v zemljo, kakor so prej rasli kot divjaki. Kadar je cela vrsta dokončana, prenesi vrvico za eno vrstno širjavo naprej in sadi
2«
od novega, kakor v prvi vrsti. Vrvico napni vselej natanko vštric prejšnje vrste. Ker delavec različno močno napenja vrvico, ker jo vlažnost in suša krčita ali raztezata, glej, da je tako uravnaš, da pride vsako razdelno znamenje natanko pred prej vsajeno drevesce, (le se bodeš držal tega navoda, stalo bode drevje v vrsti, glej ga, od katere koli češ strani. Novo vsajenim drevescem ne prilivaj sproti, drugače se ti dela blato Co sadi več delavcev, morejo si delo deliti: eden dela jamice, drugi sadi in tretji zasiplje jame in poravnava zemljo.
Kdor ima na razpolaganje čresla, ki ga usnjarji proč mečejo, naj na novo zasajeno drevesnico proti koncu maja, najbolje po kakem hudem dežji, čez in čez pospe s čreslom kakih 10 ejm na debelo, V tako nasuti drevesnici ne raste plevel skoraj nič, in zemlja ostane pod čreslom rahla in toliko vlažna, da ne more škodovati drevesnici najlmjša poletnja suša. Cepljene! uspevajo izvrstno, narede hitro debele in dolge poganjke, korenine se pa čudovito razrastejo. Iz tega je razvidno, koliko vrednost ima tako posipanje s čreslom, in mi je priporočam prav živo iz svoje večletne izkušnje.
Rezatev špalirskega sadnega drevja.
Prvi pogoj, da so ohrani špalirskemu dvevju trpežnost in s tem tudi rodnost, je taka rezatev, ki naredi špalirjevo obliko simetrično ter sili sok, da enako kroži po vseh delih špalirja. To je tako le doseči:
a)	Mladike in veje krepko rastočih delov je treba bolj na kratko rezati, nogo slabotno rastočih. Kolikor veča je razlika, toliko bolj na kratko je rezati krepkejše dele.
b)	Slabejši deli naj rastejo kvišku, močnejše pa treba pripogibati.
c)	Vse nepotrebne poganjke je treba po krepkih delili prej ko moči odstraniti, po slabotnejših pa kar najdlje puščati.
d)	Krepke dele prični prej ko mogoče oščipavati, slabotnim pa odlašaj. Po slabotnejših delik zadostuje oščipavati le tiste poganjke, ki kažejo premočno rast ali pa se utegnejo izpremeniti v zajedalce (šeškarje).
e)	Mladike in poganjke krepko rastočih delov moraš prej ko mogoče privezati k stojalu, slabo rastočih pa ni treba tako brž.
f)	Nad izvirom slabo rastoče veje, mladike ali slabo rastočega poganjka treba je narediti povprek v lubad zarezo, močno rastočim pa pod izvirom.
g)	Po vseh voditeljicah in vejah preslabo rastočih delov je narediti v lubad podolžne zareze, katere se podaljšajo so 2 do 5 cjm pod izvirom mladike ali veje.
li) Po slabih vejah je vse ali malo da ne vse sadje zatirati, po močnejših naj pa vse raste
i) Po prerastnih delih pohabiš nekaj listja, če odstrižeš polovico vsakega lista.
k)	Slabotne dele poškropi precej, kadar se je razvilo listje, z raztopljenim železnim vitrijolom (1—2 9/ na liter vode).
l)	Špalirjem ob stenah odmakni veje in mladike s slabšimi poganjki od stene.
m)	Dele špalirja, ki premočno rasto, obsenči spomladi.
Priprosta drevesna povez.
Veselje prešinja Človeka, ko vidi, kako lepo napreduje med našimi kmetovalci sadjarstvo. Sc nobeno leto se pri nas ni sadilo toliko drevja kolikor letos,
21? -
in So ga pojde še nekaj lot toliko v nasade, smela se bode Kranjska meriti z vsako drugo deželo. Na Gorenjskem, zlasti okoli Eadovljicc pričeli so gospodarji spreminjati svoje, travnike v sadovnjake, in to sebi v veliko korist ter v olepšavo svojih krajev. Tako obilno sadjarstvo pa, kakor je v Vremski dolifti, nahaja se redko kje na svetu, in je skoraj neverjetno, ako človek s svojimi očmi ne vidi. O priliki hočemo prinesti sliko Vremskih njiv, da bodo kmetovalci po drugih krajih videli, kako zelo se sadjarstvo lahko povzpne, ako se ga kmetovalec resno poprime.
Ni pa še vse narejeno, ako kmetovalec same drevo vsadi, potom je pa prepusti Bogu ter, roki na-vskriž držeč, čaka dobre sadne letine.
Malo delo, ki .je imaš vsako leto z drevesom, nikdar ne zamujaj, poplačano ti je vselej stoterokrat. Uže marsikaterikrat smo v našem listu poučevali, kako zvrševati to delo, in tudi z današnjim člankom namenjamo na nekatere take reči opozoriti.
Mlada drevesa morajo imeti kole, h katerim se privežejo. Koli in povezi so pri nas največkrat napačno narejeni, in skoraj bi smeli trditi, da na Gorenjskem nismo še videli pravilno privezanega dre- ^ vesa. Glede kolov omenjamo, da b delajo tako visoke, kakor je drevo s krono vred. Kol naj sega do prvih vej krone, kakor kaže podoba 25., a nikdar naj ne gre skozi veje. če je kol previsok, drgnejo se veje ob njega posebno ob vetru
in dobe rane, ki škodujejo. Sploh pa vsak človek lahko sprevidi, da drog, ki sega skozi veje, nima prav nobenega pomena.
Tudi vežnja drevesa h kolu je največkrat napačna; največkrat vidimo drevo kar s kako trto ali beko (vrbo) prav priprosto privezano h kolu, tako da se deblo drgne ob kol. Povez mora biti tako narejena, da gre v podobi osmice (8) okoli debla in kola, a se križa med kolom in deblom. Pod povez na deblu in med deblo in kol deni tudi mahu, tako povez in kol ne moreta drgniti debla.
Podoba 25. kaže pa slamno povez, ki se hitro da narediti in ne potrebuje nič mahu, ker je slama sama na sebi dovolj mehka. To povez je sadjarjem prijavil gospod vodja Grmsko kmetijske šole E. Dolenc in jo tako le popisuje: Kakor podoba kaže, narejena je povez iz slame a, ki je ovita okoli debla ter pritrjena z beko (vrbo) b na kol. Za oko ta pevez ros ni posebno lepa, a je prav dobra in ima prednost, da je drevesna lubad varna vsake poškodbe. Kazen tega se tako povezi zelo hitro dado narediti, ali pa z novimi nadomestiti ter skoraj nič ne stoje.

1‘otiuba 2S.
Raznotere vrtnarske reči.
Cepilno platno. Daši je cepilni vosek raznih vrst izvrsten, napravlja vender prenašanje raznih priprav pri cepljenji marsikako sitnost, pri cepilnein platnu pa ni treba ne ognja, ne čopiča. Napravi pa se tako: Nad žerjavico raztopi čiste, precejene drevesne smole in rumenega voska, po onoliko obojo, vedno mešaje. V raztopino pomakaj 5 — 6 c)m široke bombažaste cunjice, in platno je gotovo. Kadar ga potrebuješ, odtrgaj ga kolikeršen koli košček in pritisni ga s prstom dobro drevesu na rano. Platno se prime drevesca kaj dobro, in ne dež ne solučna gorkota mu nič ne škodujeta. — Pri topljenji smole treba paziti, da se preveč ne segreje, sicer postane smola in seveda potem tudi platno pretrdo. Bombaževimi mora biti tanka, na pol preperela, da se lahko v vsako smer pretrga kakor papir. Ako bi bilo platno pri dolu pretrdo zaradi mraza, omehča se lahko z dihom.
M. Z ega.
Kako storiti sadno drevje posebno rodovitno. Marsikatero drevo cvete lepo in bogato, tako da se je najobilnejšega pridelka nadejati. Pa kmalu se vse cvetje ospe, in razvidi se, da ne bo nič sadja. Kedor ima tako drevo v sadovnjaku svojem, naj pomisli, da temu je edini vzrok pomankanje dovoljne hrano. Naj le poskusi ob cvetji okrog debla politi kebelj gnojnice, katero je stanjšal z 2 kebljema vode, in naj to vsaj trikrat ob cvetji ponovi. Prepričal se bo, koliko je pripomogel k rodovitnosti, ker poprej navadno nerodovitno drevo bo obilno rodilo vedno leto za letom. Pa sadje postane potem tudi bolj okusno in veliko. Rabiti pa je vedno guojnico ali sploh tekoč gnoj, ker taka guojuina dospe naglo v zemljo do korenik, katere jo srkajo in deblu dovajajo. Kedor nima gnojnice, naj v čebru vode raztopi kravjega blata, sploh hlevskega gnoja in to tekočino porabi. Ako kedo drevo svoje tako leto za letom oskrbuje in tako zelo streže, videl bo, da mu bode drevo bogato povračalo trud in stroške, ker pripeti se celo časi, da v enem letu dvakrat obrodi.
Kadar drevje presajaš, glej na troje reči, ako hočeš, da ti dobro uspeva: Korenin ne sme solnce obsevati in sušiti, drobne koreninice varuj poškodbe in ne vsadi drevesa globoče, nego je raslo poprej.
Cepiči za zimsko in spomladanjsko cepljenje režejo se lahko ves čas, dokler miruje drevesna rast, torej od novembra do marcija; najprimernejši čas pa je februvarij. Kadar se je pa popje uže napelo, dobri so cepiči le tedaj še, ako se porabijo precej. Cepiči, ki so narezani v brezrastni dobi, ohranijo se, če so pravilno shranjeni, lahko več mesecev. Shranijo se pa cepiči, ako jih, v zvežnjo povezano, s spodnjimi konci kakih 10 cfm globoko zagrebemo v zemljo, in sicer na vrtu na kakem hladnem in senčnem kraji, ali še bolje v kleti, kamor se nanese zemlja. Kolikor hladneje so shranjeni cepiči, tem dalje se drže.
S plevelom zaraščena pota na vrtu delajo na ogledovalca slab vtis, in o dotičnem vrtnarji smo si človek misliti isto, kar o gospodinji, ki nima sob svojih pometenih. Z ostrgavaujem potov se plevel najhitreje zatira. Strgajo naj so pota ob suhem vremenu, če ravno jih je težavueje nego ob vlažnem vremenu, a poškodovane plevelne rastline poginejo tem gotovoje.
Glede obrezovanja novo vsajenega drevja je pomniti: 1’eškasto sadno drevje, t. j. jablane in hruške, obreži ob saditvi tako, da ostane mladiki nad tistim mestom, do katerega jo misliš prihodnje leto skrajšati, še 4 do 6 popov; koščičasto sadno drevje pa skrajšaj uže prvo leto prav močno. Tako je treba obrezati drevje seveda precej ob saditvi, vsakakor pa, predno se omuži.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.