. flevim
i mm. • s* m. um m
LL leto.
tati ti vsak dan svtčcr iaracaiSl nadalje ia praaelke tat valja po U U sa pol leta 12 K, aa {strt lata 0 K, aa sa aasas IH Kdar hodi -Sls lato SO K, — Na naročbo brea uusssba* vsoiU}»tvs ■aroCnine sa - Dopisi naj sa lavoli mukovatt, — Raka piši sa as mlaje. —
Braamlitva talofosi it 94.
vas leto 29 K, sa pol leta 13 K, sa Satrt leta 6 K SO h, mm en mesec 2 K 30 h. Za L|«kl|ano • pošiljanjem na dom za vse leto 22 K, aa pol leta U K, aa iatrt leta 6 K 90 a, aa ea mesec 1 K 90 a. — Za »ssaStjo celo lato 28 K. Za ve<elraaja detel© in Amerika platoje od patarostopno pata-vrste po 14 h, če se oananlla tiska enkrat! po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |a v Knanovlh aflaak St 8« — UptainUtva na| aa blagovolilo poiil|ati naročnine, raklamaci]e, osnanila,>jt j. administrativne stvari.
številke pa) It h. Upravnlštva telefon št 85.
Zapostavljana Kranjska.
V resnici žalostno in grenko dejstvo je, da je lepa naša dežela Kranjska, hudo zapostavljena glede prometnih občil sploh. V primeri z dragimi kronovinami e kranjska dežela zategadelj močno zaostala. Čudovita je varčnost, ki se je drži državna uprava napram prometnim napravam v naši deželi. V tem pogledu je doslednost, ki se kaže v varčevanju napram živim potrebam napredujočega prometa uprav občudovanja vredna. S težavo in naporom se izpo-slujejo novi poštni uradi, novi brzojavni uradi, dolgotrajna so pota, predno se pripravi erar do še tako potrebnega izboljšanja ali razširjenja že obstoječih naprav, ki služijo prometu. Proprio motu ne stori uprava ničesar, na številne opozoritve, na mnoge pritožbe prihajajo le pre-redno stereotipni odgovori in ustanovljeni izgovori. Iznajdljivost v odlaganju in zavlačevanju je komaj dosegljiva. Dočim ima poštni erar odprte roke za prometne naprave v nemških krajih, dočim se vede res munifieentno v onih slučajih, ko gre za izvedbo novih občil v krajih, ki so laška domena, je za naše kraje vsak vinar trikrat obrnjen, predno se izda ukaz in nakazilo za nepogrešno potrebne stvari.
Štedljivost pa se ne praktiku je le pri stvarnih izdatkih, za nove naprave in urade, marveč tudi pri per->onalnih potrebah, pri uradništvu tako kakor pri uslužbencih vseh vrst. Tvegalo se bo vihar in hrupno nevoljo za poskus, ali bi ne bilo moč prihraniti dve ali tri krone na dan s tem, da se postavi na cesto »provi-zornega« pismonošo. Svojo komiko imajo tiste notranje službene odredbe, ki merijo na to, da se skuša poskusoma izhajati z osobjem z omi-noznim »unter dem Stande«. Pri tem pa je vendar pozornosti vredno dejstvo, da se ti poskusi »na živih« ugotavljajo na eni strani le pri uslužbencih nižjih razredov, ne pa pri raznih svetnikih, ki so na severu slučajno Nemci in na jugu Lahi, na drugi strani pa da je zopet slučajno ravno pri nas tako redko pripraven teren za kulturo takih eksperimentov.
Oboje združeno, umazano varčevanje za stvarne prometne potrebe in nezadostno z osobjem zastavljeni uradi, mora imeti nujno in neizogibno slabe posledice, provzročati mora škodo in nedostatke v prometu. Tako
LISTEK.
Ajlflia.
Samo enkrat sem igral zoprno vlogo intriganta in ni mi žal, je pripovedoval sodnik Zvonar večerni družbi v zeleni hladnici.
Takrat sem bil avskultant v K. Občeval sem največ s svojim tovarišem, pristavom Lovrom. Moj prijatelj je imel vse preveč lepih svojstev. Bil je pretih, preskromen, premehak. Obraz mu ni bil še tako napačen. Postava mu je bila srednja, skoraj majhna, život pa dolg. Kratke noge so imele stopala, široka kakor smetišni-ce, zlasti pa so mu mnogo prizadevale debele, koščene, junaške roke, ki so mu bile na poti posebno v damski družbi. Lovro je poznal v teoriji vse gladke manire, toda navzlic temu in navzlic frakarski obleki se včasih kar ni mogel iznebiti pristne rovtar-ske nerodnosti.
V K. je bilo več krasotic. Med njimi pa je prvakovala gospodična Aglaja, mlada edinica ošabnega trgovca Palica. Odgojena je bila na dunajskem zavodu. Aglaja ni bila, da bi mogel reči, lepa, toda znala se je oblačiti in vesti kakor nobena druga- Njena toaleta je bila vsekdar okusna, vzorna, brez pretiranih obeskov in okraskov. Aglaja je nosila
smo v naših deželah absolutno vzeto nezadostno oskrbljeni s prometnimi občili vseh vrst in relavitno sojeno, daleč zadaj za drugimi kronovinami, ki so deležne vladne naklonjenosti; potem pa se vrši prometna in obratna služba pri nas nedostatno in zamudno. Od tod izvirajo tožbe prebivalstva, zlasti trgovcev in obrtnikov, da se brzojavke dostavljajo prepočasi in oddajajo čestokrat zapoznelo, da izzovejo škode v kupčiji; od tod nevolja, ker telefon ne posluje točno, bodisi da je zvezovanje zamudno, bodisi da so vodilci poškodovani ali priprave izrabljene in zastarele.
In da je mera razanopolna, se še v tistih redkih primerih, ko se drugod vsled občnega protestiranja in splošne ogorčenosti, poštna uprava odloči za reduciranje prenapetih pristojbin, prav pri nas naredi izjema in navzlic vsemu dokazovanju in utemeljevanju, da se nam godi grda in trda krivica, baš pri nas pridrži povišane pristojbine v neskrateni izmeri. Zgodilo se je to ob zadnji reformi telefonskega reda, dasi je pri nas telefonska naprava upravičeno predmet vsakdanje nevolje in je telefon za naročnike v mestu z razmeroma pičlim številom postaj neprimerno manjše vrednosti nego v velikih mestih, kjer je omrežje gosto in govorilne prilike številne. O moderniziranju telefonskih naprav drugod niti ne govorimo.
V vsem tem postopanju, škodljivem uspe van j u naše trgovine in obrtnosti in zavirajočem krepek razvoj splošnega in tujskega prometa v naši deželi s tako bodrečimi nastavki, tiči zistem, ki se je vživel tekom desetletij. Središče tega zistema je v Trstu, kamor žal pripada glede poštne in brzojavne uprave tudi dežela kranjska. Konec zapostavljanju naše dežele glede prometu služečih naprav bode pač stoprav tedaj, kadar se iznebimo morečega jerobstva v Trstu, ki ima za nas le drobtinice in še te le ob zapovedanih praznikih. Na ta cilj mora meriti naše stremljenje. Dotlej pa, da se osvobodimo, pa bi naši poslanci morali vso pozornost obračati tudi tem vprašanjem. Dva Ceha sta se sedaj vrstila v trgovinskem ministrstvu. Ce bi jih spomnili večkrat na naše zanemarjano kraje, bi pač ne mogli naleteti na odklonitev, saj je čas že in stvar pravičnosti, da se država oddolži tudi naši deželi. Naša potrpežljivost je bila nad mero velika!
samo take klobuke in slamnike, ki so se dobro podajali njej sami. To je treba poudarjati. Zakaj mnogo mnogo je deklet,ki nosijo robo,kakršno so videle pri prijateljicah, češ, ako se poda drugi, se mora tudi meni. Zato sreča varno toliko čudnih maškar. Aglaja je bila vedno taka, kakor bi bila prišla iz dunajskega ali pariškega salona.
Lepa ravno ni bila, kakor sem že omenil. Imela je takorekoč več obrazov. Vsa drugačna je bila podnevi, drugačna ob umetni svetlobi. Ob solnčni luči si videl na njenem obrazu zelenkaste in rumenkaste zamaze in pege. Njene lokave, laskave oči so bile premajhne, tudi nosek bi bil lahko malo krenkejši. Razdalja med njim in zgornjo ustnico je bila predolga. Pust in čemeren, skoroda grd je bil njen obraz, kadar je prodajala dolgčas ali sitnost. Toda v družbi, zlasti zvečer, se je vsa prelevila in olilila. Na prej tako parmezansko bledem obrazu, obrobljenem s črnimi kodri Je zatrepe tavala lahna rdečica, napaka predebele spodnje ustnice se je skrivala v dražestnem nasmehu, oči so oživele, se širile in sipale iskre izpod diplomatskih trepalnic. Pusta, bleda, skoraj antipatična punca se je izpremenila v dražestno graciozno oreado, ki je otemnila poleg sebe vsako pravilno, vedno enako lepoto.
In  zdaj   pomislite  to nesrečo!
Pismo s Mkeio.
(»Veleizdajalska« afera. — Odvisnost sodišč. — Frankova komedija).
Zagreb, 28. avgusta.
Minolo je prvo razburjenje zaradi nepričakovanih aretacij naših Srbov ter se more sedaj mirno presojati razvoj cele aranžirane te gonje.
Oglejmo si vse po vrsti.
Pred slovečo Nastičevo brošuro »Finale«, začela se je .bila preiskava v Kostajnici (na bosanski meji) zaradi raznih pamfletov, ki so bili baje poslani hrvaškim (frankovskiin) meščanom. To je bila tako smešna in prozorna preiskava, da je sam sodnik rekel prijatelju pisca teh vrst, da vse niti te zarote vodijo k — frankovcem. Fanatizirani ondotni Frankovi pristaši žive s Srbi v velikem sovraštvu in da jih česa obdol-že, pisali so sami sebi razna »grozilna pisma«, v katerih so skrajno naivno napadali našo dinastijo ter slavili kralja Petra. Že po raznih izrazih, ki jih Srbi ne rabijo, se je moglo takoj videti, da vse to prihaja s hrvaške strani.
In že se je zdelo, da bo ta preiskava v kostanjeviškem okraju popolnoma zaspala, tedaj pa je izšla Nastičeva brošura. V tej brošuri se kot najvažnejši — pravzaprav edini
— materijal navaja »revolucionarni statut« za jugoslovansko (vedno se napačno zamenjuje za »veliko-srbsko«) propagando. Ta statut je lepo napisan in skrbno sestavljen, a je
— ostal na papirju. Nastič priznava, da je sodeloval pri sestavljanju tega statuta, a vendar ne more navesti več kot tri osebe, ki so hotele vzdigniti strašno revolucijo na slovanskem jugu! To seveda ne more zadostovati, da se na zunaj konstruira velika »zarota«, ki bi bila pogubna za celo monarhijo in ki bi nujno dokazala, da Rauch še dolgo ostane na banski stolici, da varuje integriteto monarhije.
Zato je Rauchova vlada združila Nastičeve »revolucionarje« (dva brata poslanca Pribičeviča!) s ko-stajniškimi »veleizdajalci« ter se razkorajžila in začela zapirati ljudi, ki morda niti ne razumejo besede »veleizdaja«. Kolikor se popolnoma zanesljivo ve, niso te preiskave in aretacijo dosedaj prinesle ne trohice resnega materiala.
Uprav neverjetno je, a tudi neskončno komično, na kakšnem temelju so se napravili Rauchovi »veleiz-
dajalci«. Kdor ima v hiši sliko kralja Petra, ta je »veleizdajalec« prve vrste. Preiskovalni sodnik in državni pravdnik gresta pa tudi na lov za dokaj manjšimi dokazi. Zapirata na podlagi najdenih razglednic pisanih v cirilici, ako so iz Srbije z znanimi srbskimi narodnimi emblemi, ako so v šolskih nalogah s slikami srbskih junakov. Včerajšnji »Srbobran« našteva nekoliko takih smešnih prizorov na lovu za »veleizdajo« pod naslovom: »Ali je to sodišče ali opereta!« — Že so morali nekoliko takih aretirancev izpustiti, da ne bo blamaža prevelika.
Edini aretiranec, mladi Adam Pribičevič, je politični pristav, proti kateremu imajo resnejši »dokaz«, da je namreč dopisoval z Nastičem, smatrajoč ga za prijatelja. Ali to je drugače tako skromen mladenič, popolnoma nepoznana osebnost v političnih krogih, da je treba hiperbolične fantazije, da ga kažejo nevarnega za obstoj monarhije.
Iz vsega se danes popolnoma jasno kaže Nastičeva vloga, ne le kot vohuna, temuč naravnost agenta provokaterja, ki je prišel iz Bosne v Belgrad ter tam injiciral »revolucionarni« načrt nekaterim naivnim mladeničem, da je mogel nabrani material potem prodati za drag denar. Kakor trdijo v Belgradu, je prinesel tja že izgotovljeni oni »revolucionarni statut« ter ga dal častniku M. Pribičeviču prepisati, da je dobil v roke Pribičevičev rokopis!
Nadalje se je razkrilo izredno važno dejstvo, da so Rauchova in madžarska vlada ter dunajski dvor že pred mnogimi meseci vedeli za ves Nastićev material.
Že pred kakimi tremi meseci je imel ves material zemunski časnikar Steinhard, ki ga je odnesel v Belgrad avstrijskemu poslaniku, a potem v Pešto. Tam niso hoteli, da se to obelodani, ker so se ravno takrat vršili dogovori z našo koalicijo. Ako bi bili ti dogovori uspeli, ako bi bila koalicija odnehala glede obrambe narodnih pravic, ne bilo bi »veleiz-dajalcev«, ne  bilo bi »veleizdaje«!
To dejstvo je potrjeno s Pisači -čevo brošuro. Mirko pl. Pisačič, sicer frankovec, je priobčil svoj razgovor, ki ga je imel med vožnjo po železnici s podmaršalom baronom Steebom. Steeb, Rauchov sorodnik (ima njegovo sestro), ki je persona grata na dvoru, je priznal, da je za ta Nastićev material vedel kralj že lani!
Moj nerodni Lovro, ta preoblečeni kmet, se je zaljubil v Aglnjo, najele-gantnejšo salonsko muco, kar sem jih videl svoje žive dni. Kadar se je s svojimi rovtarskimi rokami in lopatastimi nogami omuhaval okoli nje, se mi je zdelo, da zarobljen medved pleše fandango okolo gozdne vile.
Lovro se mi je smilil. Na vsak način sem mu moral pomagati z odkritosrčnimi očetovskimi nasveti. Povabil sem ga v svoj spalni salon, kjer sem se pa tudi telovadil, kopal in obedoval.
»Lovro, duša božja, ti ljubiš Aglajo,« sem začel. »Pa reci, da ni res!«
Zardel je kakor grajana učenka; v zadregi je mahnil z roko in za-temnil pol sobe. Zinil pa ni nobene.
»Ne zameri mi, ljubi Lovro, da se vtikam v tvoje stvari,« sem nadaljeval mirno in resno. »Tvoj prijatelj sem. Povedati ti moram, kar mislim, sicer bi bil hinaveek. Tedaj! Aglaja je potratna ptičica, po dragih zabavah, po luksurioznem življenju pohlepna ptičica. Njen papa velja za bogatina. Pa ni. Špekulant je, igra na borzi. Njegova" imovina je od davi do drevi.«
»To vem sam,« se je odrezal trdovratno zaljubljeni Lovro. »Pa kaj mi je'mar njen oče, oziroma njena dota!«
»A tako! Vzel bi zatorej Aglajo tudi brez dote. No, oprosti mi, tvoja
plača ne zadostuje niti za njene modne cunjiee.«
»Prečrno jo sodiš, prijatelj!«
»Nikakor ne. In vrhu vsega je Aglaja koketulja, najhujša koketu-lja vseh petih delov sveta.«
»Nekoliko koketna je pa vsaka. Se že unese!«
»Saj veš, kako se je zabavala za manevrov z dragonskim častnikom. Poljubi so pokali kakor puška repe-tirka. Ves K. ve to prav dobro.«
»To je boso govoričenje, obrekovanje.«
»Naposled se mi zdi, da bi bilo tebi vseeno, če bi videl sam, kako po-Ijubuje drugega.«
Tedaj je Lovro planil pokonci.
»Ce bi to videl!« je dejal hripa-vo. »Ce bi to videl...«
Naenkrat je vzel klobuk in odšel. Ogibal se me je poslej. Jaz pa sem si ubil v glavo, da ga ozdravim. Najprvo je bilo treba, da sem se sprijaznil z nevarno sovražnico. Pridružil sem se tedaj armadi njenih satelitov in trabantov. Aglaja me je sprejela mednje tem rajša, ker sem jo prej skoraj zanemarjal. Veselila se je, češ, da je zopet vpregla sužnja pred cizo svojih triumfov.
Sredi malomestnega dolgčasa je priredilo ognjegasno društvo veselico s plesom. Vse je šlo po volji, vsi so bili zadovoljni. Bil sem tako srečen, da sem dobil imeniten dobitek, na-miznik, kjer je bil uvezen ličen puj-
Da se je vse to šele sedaj spravilo na dan, je dokaz, da je tej samo-sodni aferi tendencija čisto politična. Da bi odpor koalicije ne trajal tako dolgo, da so hoteli Srbi izdati vso današnjo borbo Hrvaške proti Madžarom, ne bili bi »veleizdajalci« vkljub vsemu »revolucionarnemu statutu«. Sedaj so spustili udarec v nadi, da se bodo ostale hrvaške stranke splašile ter pustile Srbe in tako bi se razbila koalicija. No, to jim ni uspelo. Solidarnost koalicije se je v tej aferi uprav sijajno manifestirala. Vsa koalicijska glasila bijejo složno, krepko na Raucha; dosedaj je prijavljenih že nad 30 odvetnikov za zagovornike obtoženih.
Rauchova blamaža s to afero je neizogibna. Zato mu tudi »Pester Lloyd« priporoča, naj se sedaj požuri z osnovanjem nove stranke ali pa — naj osnaži svoje mesto za drugega .. .
Naša največja sramota je, da so se pri tej priliki sodišča v Zagrebu pokazala za slepo oroije, kot igračo v rokah Rauchove vlade. V Zagrebu so se namreč med dolgim madža-ronskim režimom, s protekcijo naku-pičili sami štreber j i,ki so vedno sodili po komandi. Mlada sodna generacija kaže samozavest, dočim so stari sodniki vzgojeni preveč v suženstvu, in treba bo še dokaj časa, da prebolimo to hudo rano, ker tega ni mogoče z nobenim zakonom reformirati.
Ta sodišča tedaj sužensko izrekajo preiskovalni zapor proti vsakomur, ki jim ga označi — državni pravdnik. Ker je po novem tiskovnem zakonu onemogočena konfiskacija časopisov, prišlo je Rauchovi vladi na misel, da urednike neljubih časopisov vtakne enostavno v preiskovalni zapor. Ta preiskovalni zapor naj bo obenem tudi kazen, ker do obravnave ne pride, ker sodi o tiskovnih deliktih porota.
Tako so pretekli teden prišli v preiskovalni zapor uredniki »Pokreta« in »Obzora«. To pa je bilo vendar nekoliko preveč tudi za Madžare, tudi bi se s tem vsa »zarota« raztegnila na hrvaške časnikarje, na svobodo tiska. Zato je morala Rauchova vlada izpustiti to dvojico iz zapora. Da pa nekako prikrije svojo blamažo, padla je še v večjo. Hotela je dobiti izjavo obeh listov, da v bodoče ne bo-deta tako pisala ter osebno napadala državnega pravdnika in preiskovalnega sodnika. Tega seveda ni dobila, temuč sta i aretiranca dala v zaporu (!) izjavo, da tudi v bodoče ne bode-
sek z radostnim nasmehom in veselo povzdignjenim rilcem in repom, pod njim pa neumrjoči stihi: Se i vergmigt wie dieses Schwein, Dann wirst stets Du gliicklich sein!
Tedaj je stopil eden izmed požarnih generalov na oder in sprožil tale samogovor: »Slavna gospoda! Da se izboljša gmotno stanje našega požarnega društva še izdatneje, jo izjavila gospodična Aglaja Paličeva, da poljubi vsakega ,ki plača deset kron v našo blagajnico!«
Po teh besedah je zavladala znana grobna tihota. Dame so se zgražale in se »pogledavale vse osuple. Moški pa, zlasti oženjeni hinavci, so vriskali na tihem. Kmalu je bila lepa vsota v blagajnici.
Moj Lovro je videl samo prvi poljub. Debel graščak je pritisnil svoje mastne ustne na Aglajine. Nikdar ne pozabim, kako je takrat vzdi-hnil Lovro. To je bil vzdih umirajočega.
Toda Lovro ni umrl, ampak v kratkem je bil bolj zdrav kakor prej. Pol leta so govorili po K. in okolici o Aglaji in prodanih poljubih. Nastalo je več strank, ki so se ljuto sovražile in si grenile življenje, kar so mogle. V tem je Aglajin oče propadel s svojimi špekulacijami in izginil.
Aglaja pa je odpotovala na Dunaj. Pravijo, da so zdaj njeni poljubi že po dvajset grošev »z garnituro« vred. Rado Murnik.
_
ta napadala nepremišljeno sodišče, kakor tega tudi dosedaj nista storila! Na podlagi takega pakta sta bila nato izpuščena, dasi je dan poprej višja sodna instanca potrdila preiskovalni zapor!
Ta pravosodni škandal sta izvrstno dala pod brezobzirno kritiko dva naša prva pravdnika-kriminali-sta, dr. Hinković in bivši načelnik pravosodstva dr. Badaj v »Pokretu«.
Edini, ki stoji na strani Raucha in njegove gonje proti Srbom na Hrvaškem, je dr. Frank s svojo poraženo demoralizovano stranko. On ploska državnemu pravdniku, odobrava vse progone, češ, da je res odkrita zarota proti »obstoju Hrvaške«. Vidite, kako se lahko sporazumeta eksponent madžarske vlade, graditelj madžarske enotne države z — graditeljem Velike Hrvaške!
Na srečo ni danes, po razkolu, Frank niti malo več nevaren. Njegova stranka očitno propada, ne pa da bi napredovala. Zato jo hoče sedaj Frank oživeti z novim čudodelnim eleksirom: dokazuje na shodu v svojem volilnem okraju, (kjer so ga morali stražiti mnogobrojni orožniki!), da v svojem srcu varuje zanesljive »garancije« za uresničenje svojega programa. Toda takoj je prosil svoje volilce, naj za boga ne zahtevajo od njega, da bi jim izdal te garancije, ker po besedah sv. pisma ne kaže metati biserov pred . . .
Frank hoče sedaj predstavljati svojo stranko kot edino »lojalno in dinastično« na Hrvaškem. Morda mu bo to kaj koristilo na Dunaju ali v Pešti, toda nikoli več pri hrvaškem narodu.
Samopomoč proti pomanjkanju krme.
Letošna suša je povzročila neizmerno škodo našemu kmetijstvu. Najbolj prizadeta je živinoreja, ker manjka za njo potrebne krme. Prizadeto je pa tudi naše poljedelstvo in sploh vse naše gospodarstvo. Škoda, ki jo trpi naša živinoreja, ne obstoji samo v tem, da smo prisiljeni živino odprodajati, ampak tudi v tem, da jo moramo oddajati po slepi ceni, vzlic temu, da je cena krme nenavadno visoka. Kaj takega se ne dogaja pri nobeni drugi obrti, da ob visokih pridelovalnih stroških nima pridelek nobene cene— kakor se godi sedaj z našo živinorejo, ki ima vsled dragocene krme velike stroške — za živino pa nobene cene.
Pomanjkanje krme je pa tudi za poljedelstvo hud udarec, kajti če manjka krme, manjka tudi gnoja. Naravni nasledek tega pa je, da se bo letošnja suša poznala tudi še drugo leto po naših njivah. Posebno velika je pa škoda po travnikih in detelj iščik. Mnogo trav in zeljišč se je posušilo s korenino vred, vsled česar se je prej gosta ruša zredčila, tako da je še vsled tega pričakovati v prihodnjem letu manj košnje.
V tej stiski, ki posega s svojimi žalostnimi posledicami globoko v vse naše gospodarstvo in naše premoženjske razmere, potrebujemo nujne in izdatne pomoči. Vse pa kaže, da bo vnanja pomoč veliko premajhna in da si moramo sami pomagati, ako hočemo prestati težko gospodarsko katastrofo, v katero nas je spravila letošnja suša.
Najhuje je prizadeta naša živinoreja. Zaradi tega trpe tudi najhuje gospodarji po živinorejskih okrajih Dolenjske (Suha Krajina) in Notranjske, ki so navezani na dohodke
iz živinoreje. Naša dolžnost je, da varujemo predvsem živinorejo pred pretečo nevarnostjo. Nekaj živine se mora v takih letih prodati. Kar je pa za kmetijo neobhodno potrebujemo, to moramo ohraniti in prerediti čez zimo.
1. Spravljanje raznih krmil za zimo.
Sedaj je čas, da spravimo za zimo kolikor mogoče raznih pridelkov in odpadkov, ki se dado porabiti za krmo. Spraviti je predvsem vso slamo, tudi tisto, s katero smo dosedaj nastiljali, kakor turšično slamo in ajdovico. Tudi pšenične in ovsene pleve je vse porabiti za krmo in pozimi po malem primešavati drugi krmi. Skrbno je spraviti tudi gozdno travo, ki se pušča sicer v nemar. V vinskih krajih je porezano trtno mladje posušiti in za zimo spraviti. Tudi vinske in sadne tropine naj se posuše in spravijo za zimo. Skratka vse, kar ima- kaj redilne moči v sebi, vse to naj se spravi. Vsaka bilka nam bo prav prišla pozimi. Kjer se dobi žaganje, se da tudi to porabiti za krmo, kakor smo slišali v zadnjem »Kmetovalcu«. Na Francoskem se v letih pomanjkanja tare in melje tudi trtna rezina, ki jo živina rada žre. Tudi v naše kraje bo treba dobiti take stroje, ker se lahko na ta način precej veliko krme dobi.
Za nastil bo rabiti letos posebno gozdni nastil. Sedaj je čas, da se mah grabi in suši, pripravlja praprot, rabi smrečje. Jeseni bo treba zopet listje grabiti. V takih letih nam mora gozd pomagati iz stiske.
2. Varčno gospodarstvo s krmo.
S krmo je treba v takih letih silno varčno gospodariti. Nič se je ne sme izgubiti po nemarnem. Vsaka bilka naj se skrbno porabi.
Za varčno gospodarstvo je pa treba sledečega ravnanja pri krmi:
a) namesto cele krme naj se po-klada rezanica. Rezanica je potrebna tudi zaradi tega, da se različna krmila lahko mešajo in da živina manj okusne krme ne more puščati;
b) krma naj se pripravlja za po-kladanje, s tem, da se soli in zabeli z močnimi krmili. Le na ta način se da tudi manj okusna in teže prebavna krma izkoristiti in dobro porabiti;
c) namesto po trikrat, naj se le po dvakrat živini poklada, ker pri goveji živini popolnoma zadostuje dvakratno pokladanje. Zjutraj bodi glavno krmljenje, popoldne manj izdatno. Pri dvakratnem krmljenju se manj krme shodi, razvleče in pogubi.
d) posebno važno je, da upelje-mo tudi natančen red za pokladanje in da dajemo živini dan za dnevom enako veliko krme.
Vsa spravljena krma naj se primerno razdeli za celo zimo in naj se tako poklada, da jo dobiva živina skozi celo zimo v enakih množinah. Tak red je prijeten za tistega, ki poklada krmo, posebno pa ugaja živini, ki se ob rednem krmljenju veliko bolje počuti, kakor vidimo to tudi pri vojaških konjih.
Če odmerjamo krmo, računamo navadno takole: Za vsakih 100 kg žive teže je treba živini povprek 3 kg suhe krme (ali štirikrat toliko zelene krme ali kosenstva). Če je krava n. pr. 400 kg težka, potrebuje potemtakem 12 kg suhe krme (rezanice) na dan, če je 500 kg težka 15 kg itd. Seveda bo treba letos marsikomu zmanjšati to množino, da bo izhajal. Rezanica naj se v prvo stehta, potem pa meri in daje na koše. To pa redno, ker bomo na ta način največ privarčevali.
3. Nakup sena.
Če se dobi seno — seveda dobro seno — po primerno ugodni ceni, po-
tem se v letih pomanjkanja na vsak način priporoča, da ga kupujemo in da se na ta način kolikor mogoče varujemo pred prisilnim prodajanjem živine. Le žal, da ga je v letih pomanjkanja težko dobiti, da je silno drago in da so podpore iz * javnih sredstev navadno prenizke in zato dosti premalo izdatne. Letos so gospodarji mnogo sena — ki se ima kupiti z državno podporo — naročili potom županstev in bi bilo zato nujno želeti, da ga tudi dobe po ugodni ceni in primerno dobri kakovosti. Omeniti pa je, da bi ga morali gospodarji ob letošnjem splošnem pomanjkanju krme tudi toliko naročiti, da se pokaže pomanjkanje res v pravi luči. Ali znani so mi slučaji, da so dobri posestniki naročili po 15 metrskih stotov, torej še toliko ne, kolikor ga rabi ena krava čez zimo. Tako se ne spr iču j e poman j kanj e!
4. Nakup močnih krmil.
V takih letih, ko si moramo pomagati s slamo in z manj vrednimi krmili, je na vsak način potreba, da vzamemo za pomoč tudi močna krmila, kakor n. pr. lanene tropine, seza-move tropine, otrobi itd. Taka krmila napravijo slamo okusnejšo in bolj tečno. Potrebna močna krmila naj se skupno naroče, v celih vagonih, da so cenej a in da vožnja manj stane.
Takisto važno je, da jemljemo za pomoč sol in klajno apno in bi bilo nujno želeti, da se tudi sol v takih slučajih ceneje dobi kakor navadno.
5. Izkoriščanje jesenske paše in zele-
ne krme.
Letos je treba jesensko pašo do zadnjega izkoristiti in do čistega porabiti. Zelišča na paši, ki jih živina pušča, a so sicer zdrava, naj se poškrope s slano vodo, da jih živina pobere. Z dolgo jesensko pašo po travnikih, pašnikih in gozdih se da mnogo krme prihraniti za zimo.
Tu je omeniti tudi naprave puš-ljev za zeleno krmo>. Razno grmovje in listnato drevje daje čisto dobro krmo, ako se veje porežejo in predlože živini. Tako n. pr. dajejo jesen, hrast, bukev, javor itd. dobro in po-rabno krmo.
6. Skrb za zgodnjo  pomladno krmo.
V letih pomanjkanja je posebno važno, da skrbimo za zgodnjo zeleno krmo v prvi spomladi. Priporoča se zaradi tega, da sadne vrtove dobro pognojimo, zlasti z gnojnico. Dobro pognojena trava nam daje najprvo zeleno krmo. Ravno tako se priporoča pa tudi setev zimske rži za zeleno krmo. Zimska rž daje na njivah najzgodnejšo zeleno krmo in bogato košnjo.
7. Prodaja živine.
Z vsako prisilno prodajo živine trpi gospodarstvo, kajti živine nimamo samo zaradi tega pri gospodarstvu, da nam spravlja krmo v denar, ampak redimo jo tudi zaradi tega, da nam pomaga pri gospodarstvu s svojim gnojem in delom. Res je to, da ima biti v današnjih razmerah gnoj postranski pridelek ali navsezadnje je gnoj vendarle vir novih pridelkov, novih dohodkov in je za vsako gospodarstvo neobhodno potreben.
če ni živine, pa tudi gnoja ni. V umetnih gnojilih imamo sicer jako važna pomožna gnojila ali s samim umetnim gnojem se pri nas ne da gospodariti. Vse to je imeti v čislih, kadar se odločujemo za prodajo živine. Pomisliti je tudi, da živina ne zraste čez noč, da je njena prireja počasna, kakor tudi to, da živina nima sedaj nobene prave cene in da ji bo cena na spomlad močno poskočila. Zato naj se pa proda le to, kar se mora, kar ni mogoče rediti čez zimo. Proda naj se v tem slučaju slabšo
in manj vredno živiuo. Najlaže se odda mlada jalova goved, najtežje dobro plemeno goved.
8. Pomanjkanje gnoja.
Naravni naslek pomanjkanja krme je pomanjkanje gnoja in z ozi-roin na manjšo vrednost raznih krmil, ki se morajo v takih letih pokla-dati, tudi slabša vrednost gnoja. Gnoj je pa glavni pogoj za vzdrževanje zemljine rodovitosti. Zato pa letošnje pomanjkanje krme ne pomeni samo velike izgube v živinoreji, ampak tudi v poljedelstvu. Vsa naša skrb se mora letos obračati na to, da ravnamo kar naj skrbne je z gnojem in da porabimo za gnoj vse, kar se da dobiti. Skrbeti je za nastil in za to, da se pridelanega gnoja in gnojnice nič ne pogubi.
9. Nakup umetnih gnojil.
Da se čimprej e poravna škoda, ki jo je napravila suša po naših travnikih in deteljiščih, je nujna potreba, da se travniki dobro gnoje. Le s tem bodemo dosegli, da se bo ruša zgostila, košnje pa zopet izboljšale. Zato se pa nujno priporoča poraba umetnil gnojil, ki so izkušeno dobra za jesensko gnojenje travnikov.
Vse to je tista samoomoč, ki nam je letos neobhodno potrebna, ako hočemo obvarovati našo živinorejo prevelike izgube in lažje prestati udarec, ki ga je zadela letošnja suša našemu kmetijstvu.
Ravnatelj V. Rohrnian.
Župnik Avguštin Šinkovec.
Škof j a Loka, 28. avg.
Povsem mirno lahko trdimo, da je mož, čigar ime smo napisali na čelu tega članka, največ vzrok tako neznosnim razmeram, ki vladajo v našem mestu med somišljeniki obeh domačih političnih strank. S kakim veseljem se naše meščanstvo še vedno spominja onih prijetnih časov, ki se težko kdaj zopet povrnejo, ko niso bile take razmere, ko v našem mestu ni tako divjal politični boj, kakor divja danes!
Takrat so v Škof j i Loki živeli predniki našega sedanjega župnika Avguština Šinkovca. Ti se niso vtika vali v domače politične prepire, ker jim je bil kot duhovnikom nadvse vzvišen evangelijski nauk, ki zapoveduje iskati naj poprej božje kraljestvo in njegovo pravico. Posvetna politika ni bilo polje za njihovo delovanje. Zato pa so tudi vsi loški meščani obeh strank lahko izhajali z njimi. Svoje dušne pastirje so visoko čislali. Skoraj neverjetno nam zveni na ušesa, ko nam naši starejši meščani pripovedujejo, da so prejšnji župniki radi zahajali v njihove družbe, se z njimi posvetovali in včasih celo malo pozabavali. Da, tudi takozvane liberalne čitalnice se niso izogibali.
In naš sedanji župnik Šinkovec? Zaklet je v škofjeloškem župni-šču! Vedno tiči v tem poslopju, ki je sicer ena najlepših stavb v našem mestu, na katero se pa vsak tujec, ki prvič pride k nam, nehote takoj ozre, ker je vsakemu zagonetno, zakaj so na oknih šipe motne, kakor nikjer drugod, okna in vrata pa večjidelj zaprta po cel dan!
Župnik Šinkovec se v tem poslopju prav dobro počuti. Aranžiral je vse polno ovaduhov in tercijalk, ki mu prinašajo vse mestne novice. O vsaki malenkosti ,ki se zgodi,, je vedno točno in hitro informiran. Za vsakega naprednjaka posebej ve, kaj je kje izpregovoril, kaj dela itd. Sam pa se le takrat prikaže na dan, ako ima kakšno opravilo v cerkvi ali ako
mM m j ^ ^
jo afučajno maha na spodnji trg, v »Katoliško izobraževalno društvo«, kjer se razni fantiči in dekleta, dvomljive vrednosti, zabavajo s kvartanjfcm, popivanjem in še s čim drugim. Da bi se v tem izobraževalnem društvu tudi resnično izobraževali, o tenis niti misliti ne moremo, ker poznamo obiskovale tega iz-obraževališča kot najbolj zanikarne, zabite in nev«dne ljudi. Bog nam grehe odpusti,, ako bi Šinkovec samo pogledal proti čitalnici, ki je od njega tako obsovražena, kakor da bi bila jama samih razbojnikov!
S tem ne rečemo še, da ni bilo v prejšnjih časih, ob priliki kakih volitev, razburjenja in napetosti med pristaši obeh starnk. Nasprotja so sicer bila, toda tudi kmalu so se polegla. Meščani, poprej razdeljeni v dveh taborili, so si po končanih volitvah navadno segli v roke in pozabili vse, kar je bilo.
Odkar pa imamo v Škof j i Loki župnika Avguština Šinkovca, je stvar čisto drugačna. Še pred njegovim prihodom smo vedeli, da bo divjal zoper nas naprednjake, nas preganjal kakor besen in nas tudi skušal uničiti. Saj je šel takrat glas po celi deželi, da je bil povsod, kjer je služil, posebno goreč »prijatelj« na-prenjakov! Kjer je bival, povsod je razdiral domačo slogo in delil svoje farane v liberalce in klerikalce. Na Jesenicah je vsled njegovega hujskanja takrat več rodbin prestopilo k protestantom. S tem je nehote škodoval lastni stranki, kakor ji škoduje še danes s svojim nepremišljeniiu rovarjenjem proti našim pristašem Mnogo od naših je, ki pri klerikalcih samih uživajo večji ugled, kakor pa njihov paša, župnik Šinkovec!
Spominjamo se, kako so nam ob prihodu Šinkovca v Škof j o Loko, Jeseničani poslali posebno »priporočilno pismo«, ko se je poslavljal od njih. Toda tudi pri nas ni bil Šinkovec neznan. Kajti starejši naši meščani ga še prav dobro poznajo izza časa, ko je bil za kaplana v Stari Loki. Tu se je tudi udeleževal političnega boja in uganjal razne prisruo-darije. Za šport je zasledoval zaljub-ljubljene pare, ko so se sprehajali po samotnih krajih in jih razganjal, ko jih je zalotil v kakem »nevarnem« položaju. Živci pač tudi njemu niso dali miru! Seveda je Čednost lepo in plemenito svojstvo človekovo. Vendar so se vsem pametnim ljudem zdele te Šinkovčeve ekskurzije prene-umne in ni čudo, da se je zaradi tega tedanjemu naivnežu Šinkovcu v>e smejalo.
Kako je bil Šinkovec priljubljen celo na svojem domu, dokazuje dovolj to, da ga še lastni oče ni maral. Ko je hodil kot študent domov, se je njegov oče vselej od doma odstranil, ker je bil vesel, da ga ni videl. Njegova nestrpnost je bila tudi vzrok, da je tudi že sodnija imela opravila z njim.
Sedaj je Šinkovec bolj prileten in poleg tega mu tudi čas ne dopušča, se baviti s takimi otročarijami, kakor svoj čas v Stari Loki. Vrgrel se je z vso strastjo zgolj na politiko in kako v svoji politični borbi proti naprednakom strelja razne kozle, hočemo v nastopnem razložiti.
Ko se je Šinkovec v našem mestu izdatno podebelil, je že čutil potrebo seči v politiko! Na prižnici in drugod, kjerkoli je bila prilika, je jel preparirati svoje pristaše na boj proti njihovim naprednim some><Banom. Njegov imperativ je bil ustvariti med meščani obeh političnih prepričanj razdor in ta se mu je pozne-
(Dalje v prilogi.)
Primož Trubar.
Ob štlristoletnlci njegovega rojstva. Napisal R. Pustoslemšek. psa*\| (Dalje.)
Takšen torej je bil položaj Slovencev, ko se je Trubar, bivajoč daleč od svoje domovine na Nemškem, odločil svojim rojakom Slovencem podati v slovenskem jeziku tiskano knjigo. Do tega ga je pač najbolj napotilo spoznanje, da je tiskana knjiga neizmerne važnosti za vsak kulturni razvoj, kajti v njej je za dolgo dobo shranjena beseda, ki samo izgovorjena izzveni v pozabi j enost. In česar ne more en sam govornik, to more knjiga: brezštevilnim ljudem govoriti eno in isto, ne da bi bila navezana na kraj ali čas. Zato je knjiga kot najzanesljivejši širitelj duševne kulture njena življenjska podlaga. Vsega tega se je Trubar zavedal in kar je bila zamudila brezbrižna katoliška duhovščina, to je storil za duševni razvoj vneti predikant: dal je narodu knjigo in z njo temeljno podlago njegovi duševni kulturi.
Kolika je sila knjige, to je najjasneje pokazala baš reformacija, ki se je vzlic vsemu zatiranju s toliko hitrico razširila po vsej deželi in se ukoren in il a tako globoko, da je vse krutosti protireformacije dolgo dol-niso mogle izruvati docela.
Ker je v Hrvaški, Dalmaciji itd. domači deželni jezik, ki je s slovenščino tako soroden, že izdavna imel svoje pismenke, in celo dvojne, ćirilske in glagolske, se je Trubarju zdelo, da bi vendarle ne bilo nemogoče, pisati tudi slovenščino z latinskimi ali nemškimi črkami. On sam piše o tem: »Mi smo, bog ve, dosti zmišljevali, s kakšnimi črkami bi našo besedo mogli prav po pravopisu, tudi za oko lepo in razumljivo pisati, da bi preveč črk ali soglasnikov ne jemali v en sam zlog, kakor to delajo Cehi in drugi in kar je grdo videti.« — Celo tako daleč torej je šla njegova skrb! Končno pa ga je dejstvo, da je moral svoje prve, Slovencem namenjene knjige, dati tiskati na Nemško, prvič, ker bi katoličani na Kranjskem ne dovolili, da bi se »krivoverske« knjige tiskale na njihovih tleh in drugič, ker je sam stalno bival na Nemškem in je neizogibno, da neprestano nadzira tisk — prisililo, da se je odločil za nemške črke, ker drugačnih nemške tiskarne imele niso in ker cirilove azbuke nemški stavci niti poznali ne bi. In tako sta prvi slovenski knjigi: katekizem in abecedarij z malim katekizmom, v Tubingu izšli leta 1550. natisnjeni z nemškimi črkami, kakor so tudi Cehi še v 17. stoletju pisali z nemškimi črkami.
Stroge določbe interima so dela*
le velike težave natisu katekizma, ki naj bi se celo tiskal v tujem (slovenskem) jeziku. Trubar je iskal tiskarja, ki bi prevzel to delo, v No-rimbergu in Švabskem Hallu, pa so ga povsodi odklonili. Končno se mu je posrečilo pridobiti Tubinge, pa le pod pogojem, da se tiskar ne imenuje, marveč da se markira, kakor da je knjiga izšla nekje na Sedmogra-škem. Škrjanec iz Sedmograškega da jih je izdal. Izvažati so morali knjige skrivaj, skrivaj jih uvažati na Kranjsko, — izvečine v sodih —in jih skrivaj razpečavati. Vse te neprilike in pa ogromni stroški niso bili ravno po tem, da bi Trubarja navduševali.
Ker je moral Trubar na jezikovnem polju orati ledino, je moral pravopis šele uravnati in prikrojeval ga je po nemškem. In to je umi j ivo. Pomisliti je namreč treba, da je Trubar že zgodaj ostavil svojo domovino, da se je učil v nemškem jeziku in da je bil vzgojen v nemškem duhu, da je moral pozabljati svojo materinščino in da se je moral na vzet i nemškega jezikovnega duha. In če pomislimo se, kako izpačen je bil jezilr meščanov, se ne bodemo čudili, da tudi Trubarjev jezik ni baš vzoren, da preveč nemškutari, da rabi celo nemški člen. Sam se opravičuje takole: »Hebrejščine Trubar prav nič ni poznal, niti ene črken ne, in tudi grški
citati ni znal, znal pa je slovenščino, kakor jo govore v kranjski deželi in je v njej 17 let pridigoval po Dolenjskem, Štajerskem, Ljubljani in Trstu; samo po Gorenjskem ne; znal je tudi precej latinski, nemški, laški. Pisal je slovenščino tako, da bi ga mogel umeti vsak Slovenec in zato je ostal pri slovenščini, kakršno govore okrog Rašice, kjer je bil rojen, in ni hotel izmišljevati si novih besedi ali vam vmešavati nenavadne besede. Samo če ni bilo nobenega domačega izraza, je segel po tujki. Njegov prevod bode služil tudi mladim slovenskim duhovnikom, ki so prezgodaj odleteli iz šol, da bodo mogli raz lečo pravilno čitati evangelije in jih pravilno razlagati, da se jim ne bo zgodilo, kakor se je zgodilo mlademu duhovniku v bližini Celja, ki je »In-venietis asinam alligatam et pullum cum ea« tolmačil takole: Bote našli eno oslico privezano in eno p išče pri njej.« — Pri sestavljanju pravopisa se nam Trubar po Kopitarjevem priznanju kaže doslednega misleca in prijatelja enostavnosti. Bohoriču pa, ki je slovniški že vse bolj naobražen, znatno popravil Trubarjev pravopis, gre hvala, da je slovenščina takoj ob svojem prvem pojavu zadobila tisto slovniško pravilnost in doslednost, ki je drugi jeziki niti sčasoma niso dosegli. Pomembno je, da se slovenščina od Bohoričevih časov ni izpreme-
nila in da so jo trije možje, Trubar-Bohorič-Dalmatin, tekom 30 let slovniški uredili tako, da jezik v Dalmatinovi bibliji še dandanes ni zastarel. Nasprotno pa primerjaj Lutkrovo nemščino ali Montaiguejevo francoščino!
Prvo torej, kar je Trubar izdal je bil katekizem, koj nato pa je med narod poslal abecedarij i, bukvice, »iz katerih se mladi in preprosti Slovenci morejo lahko in hitro brati ia pisati naučiti.« Seveda te dve knjigi nista bili namenjeni kmečkemu jju* stvu, ki je bilo vdano praznoverju iu ni znalo čitati, marveč namenjeni ste bili šele rastoči deci, ki naj bode drugačna, nego je stari rod: »Navajajo kmete, da bodo svojo deco učil1 čitati,« piše rojakom Kranjcem, nied katerimi, — misliti moramo zgolji a* izobraženejše meščanske in pleniift* stanove — je vzbudilo dejstvo, da *° izšle knjige, ki utegnejo provzrociti popolen prevrat v življenju narodovem, velikansko radost. Trubar je žel nedeljeno priznanje in vse mu je prl; govarjalo, da naj nadaljuje in a»J priredi še kaj drugih del. Toda z* omenjene težkoče so Trubarja upehale tako, da je menil, da je storil z* dosti in da je najboljše, če se za tenu stvarmi več ne peha.
(Dalje prihodnjih)
je tudi posrečil. Zagrizenost nasprotnikov se je z vsakim dnevom bolj poostrila. To je zasluga Šinkovceve-ga terorizma, Sinkovčevega hujskanja in zabavljanja. Njegova zasluga je, da nasprotniki pri naših obrtnikih izvajajo bojkot, s katerim se jih hoče gospodarsko uničiti! Tako nas menda ni učil naš Izveličar, ki je za svoje sovražnike molil, ki je dal svoje življenje zanje in nam je ukazal, da jih moramo ljubiti . . .
Vsi, ki napredno mislijo in čutijo, vedo prav dobro, da jim je Šinkovec najhujši nasprotnik! Ko bi imel ta fanatični kolovodja brezdo-movinskih klerikalcev moč srednjeveških popov, bi nam presneto slabo predla. Dal bi brezdvomno ugonobiti vse naprednjake, od prvega do zadnjega. Ali hvala Bogu, da so časi svete inkvizicije za vedno minuli. In Šinkovec naj si le razbija glavo, kako čimprej premagati v Škof j i Loki »tistih par naprednjakov«, kakor se mu je to sanjalo na čukovski veselici pri Balantu dne 26. julija t. 1.
Je sicer še nekaj kalinov tudi v Škof j i Loki, ki kar strepetajo, ko zagledajo pred seboj vsegamogočno osebo tega božjega namestnika. A povedano jim bodi, da ga še ni bilo v Škof j i Loki župnika, ki bi bil toliko nepopularen, kakor je on. Zaradi njegove brezobzirnosti, s katero vodi boj proti svojim nasprotnikom, boj na življenje in smrt, ni samo od teh črten, nego črtijo ga tudi mnogi lastni pristaši, katerih ni niti sram očitno priznavati, da jim je župnk Šinkovec neljuba oseba. Celo nekateri njegovi stanovski kolegi, duhovniki, so, ki se ga izogibajo in ga niti ne obiščejo, ko pridejo v naše mesto! Ta fakta omenjamo, da si ne bo Šinkovec domišljeval, da mu bodo tako hitro zrastle peruti, s katerimi mu bo mogoče visoko zleteti »nebu pod oblake« in da so samo naprednjaki njegovi nasprotniki.
Znana je Šinkovčeva posebnost, da hoče uničiti vse, kar so dobrega in koristnega napravili naprednjaki. Proti čitalnici se je zarotil, da jo mora uničiti. Težko je reči, kdaj se bo to zgodilo. Ko je čitalnica ustanovila svojo ljudsko knjižnico, katere imajo tako plemeniti smoter, da to pripoznavajo tudi drugi večji narodi, je v svoji škodoželjnosti hitel ustanoviti v »Katoliškem izobraževalnemu društvu javno knjižnico.Na dlani je, da ga je pri tem vodil le hudobni namen, ne pa ta, da bi si naše ljudstvo s čitanjem pridobilo potrebno omiko. Isti namen je imel, ko je v župnišču ustanovil svojo rajfajžensko posojilnico. S to je hotel ovirati uspešno delovanje okrajne hranilnice in posojilnice, ki je našemu mestu in okolici že mnogo koristila. Ko so pa naprednjaki ustanavljali »Sokola« se je najpoprej norčeval iz njih v »Slovencu«. Menil je pač, da iz te moke ne bo kruha. Pa kako je ostal razočaran, ko se je »Sokol« srečno ustanovil. Tisto nedeljo večer, ko se je vršilo ustanovno zborovanje v čitalnici, je Šinkovec s svojim kaplanom Legatom hodil gori in doli po Glavnem trgu in se od same jeze penil, ko je videl, kako je bilo vse meščanstvo navdušeno za »Sokola« in je pristopalo k društvu. Danes je »Sokol« vkljub vsemu Šinkovce ve-niu rovarjenju in preganjanju njegovih članov najtrdnejša postojanka naprednosti v Škof j i Loki. Vse bombe, ki jih spušča in jih bo še spuščal ta v strategiki popolnoma neizvede-ni klerikalni general, se bodo razpršile v prazni — nič. Obstoj »Sokola« je zasiguran! Ko je tedaj Šinkovec videl, da je uspeh njegove gonje proti »Sokolu« klavern, da bolj ne more biti, ga je tako stogotilo, da je tudi proti temu društvu ustanovil konkurenčno podjetje, takozvane »Čuke«. Te »Čuke« redi katoliško izobraževalno društvo. Šinkovec jim sam kupuje obleke, ki so posnete po vzorcih sokolskega kroja. Toda vsa ta Šinkovčeva požrtvovalnost ne bo dosti kasnila. »Sokola« že ne bo s »Čuki« uničil! »Sokol« vedno bolj ponosno dviga svoje peruti, njegovi »Čuki« pa se sramežljivo skrivajo po brlogih katoliškega društvenega doma. In skrivali se bodo tako dolgo, da bodo sramotno pocrkali, kajti napredku se ne more nihče ustavljati, tudi smrt ponienjajoči »Čuki« ne.
Šinkovec je hotel pokazati svojo moč in je zato povabil v Škof j o Loko »Čuke« in razne druge katoliške družbe in bratovščine na zborovanje dne 26. julija t. 1. Na ta način se je maščeval, ker smo na zadnjih deželnozborskih volitvah potolkli kar dva od klerikalne stranke odvisna, sicer pa v slepilo volilcev kot »neodvisna« proglašena kandidata! Zdaj bi še rad ujel na limaniee vse one naše meščane in kmete iz okolice, ki ne drvijo slepo za njim čez drn in strn. Največ pa mu je ležeče na tem, da dobi v svoje roke upravo mestne občine in tako postane absoluten gospodar Škofje Loke! Kako se mu bo ta nakana obnesla, bodo pokazale prihodnje občinske volitve. Ako bodo naši meščani pametni, si
bodo že vedeli pomagati, kako zavrniti to nasilstvo.
Šinkovec kaj rad zabavlja čez vse naše napredne meščane. Očita jim, da niso za mesto ničesar storili. Sami vemo, da ima naše mesto veliko potreb. Toda kjer ni sredstev, se tudi najpotrebnejše reči ne morejo napraviti. Meščani že danes stokajo, da imajo preveč javnih plačil. Imamo sicer še dosti drugih mest na Kranjskem, kjer so davkoplačevalci obteženi z mnogo višjimi občinskimi dokladami, kakor pa prebivalci Škofje Loke, vendar naši meščani tarnajo, da jim je tudi sedanja 45% občinska doklada previsoka. To moramo vpoštevati. Skrb mestnih očetov bodi, občinske doklade ne povikšati tako dolgo, dokler bo sploh mogoče izhajati z dosedanjimi. Šinkovcu pa to ni nič mari. Ker se baje ni za mesto še ničesar storilo, hoče on naprtiti meščanom še večja bremena. V glavo si je zabil, da mu je župna cerkev sv. Jakoba premajhna, zato jo je sklenil povečati! Vsi Ločani pa vemo, da je cerkev še vedno zadosti velika za tiste vernike, ki jo obiskujejo, ko Šinkovec mašuje in drži v nji svoje politične pridige. Pa vseeno si je dal napraviti načrte za razširjenje župne cerkve. Za to je tudi sestavil tak proračun, da so mu celo njegovi pristaši naravnost v obraz povedali, da je proračun za tako velikansko delo veliko prenizek! A mari je njemu to. Tudi se ne briga za to, ker je pretežna večina meščanov nasprotna njegovim projektom in da ni posebno vneta prispevati k tozadevnim stroškom. Njegova volja se mora zgoditi. Ti meščani so pač zadovoljni popraviti župno cerkev, ker je tudi res poprave jako potrebna. Šinkovec pa se je kapriciral za povečanje. Zato je tudi deloval na vse mogoče načine. Poklical je na lice mesta razne komisije, celo z Dunaja! Kaj so te komisije sklenile, nam še ni znano. Komisije pa stanejo in kdo jih bo plačal? Mi se ne bi za vse to nič zmenili, ako bi se to plačalo iz cerkvenega premoženja. Tega je na milijone. In kaj bi se poznalo, ako bi se iz tega velikanskega cerkvenega zaklada vzelo tistih par sto tisoč, ki jih hoče Šinkovec nam vreči na rame? Prav nič! Za nas pa bi to breme bilo preobčutno in to bi nas in naše potomce tiščalo dolgo vrsto let. Šinkovec naj tudi to malo premisli. Pre-udari naj, ako se to pravi delovati za blagor mesta in za dobrobit njegovih prebivalcev. Potem naj pa očita drugim nedelavnost in brezbrižnost za mestne potrebe.
Svojo vest naj si Šinkovec preizkusi, ali je prav namesto pomagati svojemu bližnjemu in mu storiti kaj dobrega, da mu želi še škodovati. Govori se, da je nedavno temu nekemu Gorjancu zaračunil 60 kron preveč za pogrebne stroške, ki jih je moral na zahtevo politične oblasti povrniti. Cisto verjetno je, da se Šinkovec prav dobro spozna pri računih. On ni posebno velik revež in znano je, da mu denar ne gre prav rad iz rok. — Ako le more škodovati svojemu bližnjemu, loti se tudi tožbe. Zaradi neke malenkosti, ki pač še vredna ni, da se jo omenja, je naperil proti nekemu svojemu sosedu tožbo. Dotični sosed ni njegov pristaš in ta povod že zadostuje, da mu Šinkovec napravi kako sitnost ali vsaj nekaj škode s tožarjenjem. Do razprave ni prišlo, ker je toženi sosed ustregel Šinkovčevemu nesmiselnemu zahtevku.
Koliko drži Šinkovec na dostojnost, ki je vendar vsakemu značaj-nemu človeku sveta stvar, je vobče znano. To nam je večkrat dokazal, prepričali pa smo se o tem še posebno na zadnjem volilnem shodu pri Balantu. Tu je tako sikal okoli sebe, kakor gad. Obnašal se je, kakor kak šnopsar. Nesramnost je bila od njega, da je na dan volitve protestiral proti nekemu volilcu ,češ, da ne plača zadosti direktnega davka, ko je vendar vsakemu političnemu otroku znano, da dotični volilec, ki je ugleden posestnik in trgovec, plača najmanj trikrat več davka, kakor župnik Šinkovec! Pred par tedni ste v vašem listu poročali, kako je netaktno napadel dva loška naprednjaka, ker nista videla pogreba, ki ga je on vodil in se zato tudi nista odkrila. On pač meni, da mu je dovoljeno ro-goviliti kolikor hoče in da se mu nihče ne upa zoperstavljati. Vendar še niso vsi ljudje teko neumni, kakor njegovi podrepniki, ki ne znajo misliti s svojimi možgani.
Še nobenkrat ni Šinkovec pridigal brez politiziranja. Ker se ne upa več v svojem lajbžurnalu »Slovencu« javno zastopati svojo politiko, pa uporablja prižnico in spoved-nico za to. Kot duhovnik vpliva v spovednici na mladino, da mu zaobljubi j a ne sodelovati pri naprednih društvih, sicer ji ne bo dal odveze. To je naravnost izsiljevanje! Njegove pridige poslušajo navadno stare tercijalske babe. Ko zapuščajo te babure njegove pridige, so tako razdražene, da bi kar na cesti napadle
kakega liberalca, ako bi se ne bale hujših posledic! Ni ga poštenega človeka in meščana v Škof j i Loki, da bi ga Šinkovec že ne bil napadel. Celo županstvo in župana je že prijel na prižnici, zaradi nekega plesa, ki se je vršil v neki gostilni baje med službo božjo! Ko je župan zahteval od njega, da opraviči svoj napad, pa ni vedel nič pozitivnega povedati. Mi se le čudimo, da je gospod župan vso to zadevo potlačil.
Poznamo tudi Šinkovca, da ne trpi več človeka, ki se mu je kdaj zameril. Temu se mora maščevati! To se videlo tudi zadnjič, ko je pokazal vso svojo zlob nos t in sovraštvo do moža, katerega je ne samo pi*ega-njal, ko je še živel, nego tudi po smrti mu ni prizanesel! Ta mož je bil pokojni kovaški mojster, posestnik in mestni odbornik Gašper Maher. Poročali ste v vašem listu, ko je ta mož umrl, da se mu je skalila pamet in tla si je v tem bolnem duševnem stanju poskusil končati življenje. No, po tem usodepolnem dnevu je mož živel še par dni. V tem času se je mož zavedel svojega dejanja in ga obžaloval. Bil je tudi spovedan in obhajan. Po smrti pa mu Šinkovec ni pustil zvoniti in je izjavil, da se ne bo pokopal na blagoslovljeni zemlji. Celo mesto je bilo za to pokonci in vsi so obsojali Šinkovčevo ravnanje. Tudi duhovniki so se čudili neutemeljeni Šinkovčevi prepovedi. Toda svoje besede, izvirajoče iz gole maščevalnosti, se je Šinkovec trdovratno držal in ni hotel na noben način odjenjati. Ko je pa Maherjeva žalujoča rodbina le zahtevala zvonenje in pokop na blagoslovljeni zemlji in je Šinkovec sam se zavedal, da ji dela krivico, se je skušal rešiti iz neprijetnega položaja. Izkazal se je pa pri tem, da je slab in nesposoben teolog, ker si ni vedel druge pomoči, kakor te, da se je peljal v Ljubljano h kne-zoškofu, da se o stvari z njim posvetuje. Kar je vedel vsak lajik, tega on kot teolog in duhovni svetovalec ni mogel ali pa ni hotel umeti. Škof mu je seveda rekel, da naj le pusti zvoniti in naj ga le pokoplje, kakor druge kristjane. Med tem se je pokojnikova rodbina premislila in se postavila na stališče, da ako Šinkovec ni pustil prej zvoniti, noče da bi se tudi pozneje zvonilo, ko je Šinkovec izpo-sloval za to škofovo dovoljenje! Saj si bo prihranila zato nekaj stroškov. Toliko naprednjaki, kolikor klerikalci, so odobravali sklep nesrečne rodbine. Grajali so pa vsi Šinkovca in bili ogorčeni nad nečuvenim in brezsrčnim njegovim postopanjem. Vzlic temu, da je bilo skrajno neugodno vreme, in je bil pogreb zadnje vrste in torej zgolj z enim duhovnikom, je bilo pogrebcev toliko, kolikor jih še ni bilo zlepa v Škof j i Loki .Vsa društva, pri katerih je bil pokojnik včlanjen, so mu izkazala zadnjo čast. Godba je svirala žalostinke namesto zvonenja v veliko jezo in nesmrtno blamažo Šinkovca ...!
Tako smo nekoliko dalj se zamudili z načrtanjem delovanja prečasti-tega mestnega župnika. Cas je torej, da sklenemo. Iz vsega, kar smo povedali, lahko vsak vidi, kdor le slep ni, kam vodi delovanje tega političnega harlekina. Naši someščani pa, ki ga v vsem pokorno ubogajo, naj zdaj malo bolj trezno in samostojno premislijo, ali ima res župnik Avguštin Šinkovec tako plemenite namere za osrečenje našega slovenskega ljudstva in osobito pa prebivalstva nam tako priljubljenega mesta Škof j a Loka!
LošKe novice.
Šinkovec je zopet začel peti. Ker
»Sokol« v Škof j i Loki jako lepo napreduje in ker se ljudje zanimajo samo zanj, ne pa za ono zalego, ki se zbira v »Katoliškem domu«, se je polastila našega župnika grozna zavist in pričakovati je bilo izbruha njegove škodaželjnosti vsak dan. In res! Doživeli smo pretečeno nedeljo pravcati vulkanični izbruh njegovega zlobnega jezika, ki se je vršil na prižnici. Iz njegovih črnih ust je tekla lava, ki je imela namen udušiti v vsakem poslušalcu vsako narodno mišljenje in vzbuditi v njem oni kleti rimski fanatizem, katerega žalostne posledice se prikazujejo dan na dan. — Staršem se je prepovedalo pošiljati svoje otroke v društvo, katerega edini namen je vzgojiti naraščaj v pravem duhu: zbistriti mu um in okrepiti telo. Proti temu preko-ristnemu društvu si torej drzne nastopati človek, katerega dolžnost bi bila, pospeševati narodnost in delati v blagor slovenskega naroda, česar pa seveda ne moremo več zahtevati od njega, ker je postal brezdomovi-nec. — Tudi čitalnica je temu škodo-željnežu trn v peti. V svoji puhli pridigi zabavlja čez napredne loške dame, ker zahajajo v »Narodno čitalnico«. Grozovito se moti revež, ako si predstavlja loške dame za deviča-rice, ki naj bi se zadovoljile s kako »večno molitvijo«. Tudi te želijo na-
predovati, in kje naj si poiščejo primernejšo priliko izpolniti to njih idejo, kot ravno v »Narodni čitalnici«. — Take stvari se dogajajo v Loki, v naprednem mestu! Ali bi se ne moglo takega brezdomovinca nekoliko poučiti, zakaj imamo v farni cerkvi prižnico in mu povedati enkrat za vselej, da ljudje ne obiskujejo radi takih pridig, kjer se jih hoče postaviti na najnižjo stopnjo omike in jih s tem popolnoma odtujiti vsakemu pravemu narodnemu mišljenju, da bi pozneje sledili kakor nemi in slepi vsaki farški pohotnosti.
Župniku Šinkovcu bi svetovali, da čim preje, tem bolje zanj, opusti vsako nadlegovanje ljudi s svojo sirovost j o. Stvari, kakršne počenja ta nadutež, nam dokazujejo popolnoma, da to revše ni pri zdravi pameti in jako dobro bi bilo, da bi se ga spravilo za par dni na Studenec, kjer naj bi se nekoliko okrepčal na duhu in da bi tam kazal svoje neumnosti ljudem, ki ga bodo gotovo z veseljem opazovali. Saj pameten človek se še v župnišče ne upa, čeprav ima opravka pri Šinkovcu. Vsakega nahruli in če se mu kdo ne ukloni, mu pa obeta smrt na ražnju in vse mogoče. Ravno tako tudi na cesti ne pusti nikogar v miru. Nedavno je ustavil na Glavnem trgu dečka iz sokolskega naraščaja. Mož je v sveti jezi zar jul nad njim: »Kje si bil v soboto pri maši?« Otrok mu je s strahom odgovoril: »Pri kapucinik.« — »Potem pa nisi šel s »Sokoli« v Kranj?« — »O ja, šel sem ja,« mu otrok odvrne. Z besedami: »O ti baraba,« se je možiček poslovil od otroka. — Kaj naj si torej pameten človek misli o tem revežu ?
Kako naduti so naši faruceljni, nam kaže sledeče: Nedavno se je plazil po Loki neki novopečeni maŠnik. Da bi poizkusil svojo spovedniško zmožnost, je spraševal ljudi v neki gostilni, ako verujejo v enega Boga in v sveto katoliško cerkev. Ko se mu je šele povedalo, da tu ni prostor za take stvari, je odlegel in odkuril z negotovimi koraki.
Prodajalec vžigalic S. K. S. Z. »pod nunami«, se kaj slabo počuti s svojo zalogo. Saj tudi ni čudno. Vsi meščani kupujejo Ciril in Metodove in si ne dajo vsiliti vžigalic, s katerimi bi samo škodovali družbi sv. Cirila in Metoda. Dobiti jih je le v par gostilnah, katere ob priliki navedemo z imeni, da se bodo vsaj ljudje izven Škofje Loke vedeli ravnati.
Glasovi Iz Mrile.
Še enkrat grabi je. Zadnjič smo omenjali povodnji, ki so jo pred kratkim časom povzročile grabi je. Hkratu smo propomnili, da gospodje v ministrstvu nočejo ničesar slišati o odpravi grabelj. Ker bode gotovo to marsikoga zanimalo, priobčujemo danes odgovor, ki ga je v državnem zboru dne 17. snšca 1902 podal polje-deljski minister na tozadevno interpelacijo dr. Ferjančiča in Šusteršiča. Ta pri oskrbništvu v Idriji sestavljeni odgovor se glasi:
»V seji dne 22. novembra oziroma 18. decembra preteklega leta stavili so gg. poslanci dr. Ferjančič oziroma dr. Šusteršič in tovariši name vprašanje, katerega glavna smer je obstajala v tem, če sem pripravljen povzročiti odstranitev grabelj v Idriji, ker so s temi zvezane velike nezgode, katere so se pripetile posebno pri zadnjih izvanrednih povodnjih preteklega meseca avgusta in septembra. Po uradnih poizvedbah se je izkazalo, da škoda, ki se v Idriji pripeti vsled vode vobče in posebno ona vsled grabelj, če tudi po velikem deževju, ni imela po obsegu in kakovosti katastrof nega značaja, in da je bila po prvih na gg. poslance došlih poročilih očividno predrastič-no naslikana. Pretrgale se grablje niso, ampak odlomili so se samo zgornji deli lat in vsled tega ni odnesla voda — kakor se je poročalo g. poslancu dr. Šusteršiču — 5000 m3, ampak samo 820 m3 eraričnega lesa. Razven tega se je poškodovala vsled zaprtja vode pri grabi j ah le lahko nadomesti j iva zaloga blaga in živil, spravljenih v kleteh in pritličnih prostorih; vsa zahtevana odškodnina povrnila se je pa, če je bila količkaj opravičena, na jako kulanten način, tako da zadene tudi ta škoda v prvi vrsti gozdno oskrbništvo in ne prebivalcev. Ostala dva v obeh interpelacijah omenjena slučaja škode, da se je namreč ustavil promet na okrajni cesti in podrl zid pri pokopališču, nista z grabi jami v nikaki zveze, in nevarnost, da bi udrla voda v rov, ki se nahaja v bližini, pravzaprav ne obstoji. Kar se tiče zahteve, da se odstranijo že 350 let v Idriji obstoječe grablje, vsled katerih, ali še bolj zaradi slučaja, da so se hiše preblizu njih zidale, vsekakor nastanejo neprilike ob izvanrednih povodnjih, ki so se pa v zadnjih 50 letih samo petkrat pripetile, ponavljala se je ta zahteva že preje v poljedelskem ministrstvu, in v pretečenem letu se je ta
zadeva razpravljala in pretresa vala zelo natančno. Izkazalo se je pri tem, da bi povzročila enostavna odstranitev grabelj v smislu name stavljenih vprašanj za Idrijo več škode in nevarnosti, kakor sedaj, ko obstajajo grablje; brez teh, ki tvorijo obenem tudi nekak jez, bila bi v nevarnosti lahko se udirajoča obrežja, na katerih stoji večje število poslopij; tudi če bi se opustila plovba lesu do Idrije, napraviti bi se moral s precejšnjimi stroški namesto grabelj jez, ki bi enako deloval in ki bi ga morali vzdržavati dotični interesent j i. Razven tega se je prišlo po skrbnem preudarku glede rentabilitete do zaključka, da bi s popolno opustitvijo plovbe ali s preložitvijo grabelj do Bele nastala erarju vsled podražitve dovažanja lesu škoda 45.000 oziroma 37.000 kron na leto; ta žrtev pa se nikakor ne pokrije s tem, kar bi se pridobilo z opustitvijo grabelj. Med raznovrstnimi, opustitev plovbe do Idrije zadevajočimi projekti je samo eden, po katerem bi se dovoz lesa od Fežnarja do Idrije po ozkotirni železnici do Idrije izvrševal, kojega nadaljno razmotri van je sem za u kaza J: toda tudi pri tem je pri obstoječih razmerah le malo upanja, da bi se mogel koristonosno izvršiti. Zatorej mora pač želja, z odstranitvijo grabelj stavbeni . prostor pridobiti, neizpolnjena ostati, ker bi bil sedanji prostor, kjer ostaja les, vsled izvanrednih povodni vendar v nevarnosti, in ker leži tudi v zdravstvenem oziru manj ugodno; sicer bi ga erar gotovo rad prepustil v razširjenje Idrije. Glede okoliščine, da bi se ne odbijala voda tako močno od grabelj in da bi se nekoliko zmanjšale nezgode, ki nastanejo vsled tega, naročil sem že, da se stvar natančno preštudira in upam, da se pride do ugodnega zaključka.«
Kaj razvidimo iz tega nedolžnega odgovora?
1. Da škode, ki jo provzročajo vsakoletne vsled grabelj nastale povodnji, niso krive grablje, ampak hiše, ki so zidane preblizu grabelj, da bi se bila torej Idrija morala še bolj širiti po gričih kot se je že itak;
2. da voda, ki se zajezi pri grab-ljah in se vsled tega razliva po južnem delu mesta, ni z grabi j i v nikaki zvezi;
3. da bi odstranitev grabelj povzročila več škode in nevarnosti, kakor sedaj, ker bi se potem celo mesto udrlo; kajti da bi se mogla napraviti škarpa ob strugi Idrijce, nato še misliti ni;
4. da gozdni erar še ni našel poti, po kateri bi mogel odreti Idrijo za tistih 31.000 do 45.000 kron, kolikor bi ga baje stala na leto opustitev grabelj;
5. da erar komaj čaka trenotka, ko bo mogel mestu odstopiti tisti prostor, na katerem se sedaj ustavljajo drva, ali boji se, da bi se tam ne naselile kuga, kolera in druge epidemije.
Toda šalo na stran, ker je stvar preresna. Opozarjamo vnovič kompetentne faktorje, da se zavzamejo za odpravo grabelj. Zlasti gg. poslanci, naj se informirajo v ministrstvu, kako daleč so že dognane študije o napravi ozkotirne električne železnice za spravljanje drv v Idrijo in pa o »okoliščini, da bi se ne odbijala voda tako močno od grabelj in da bi se nekoliko zmanjšale nezgode, ki nastajajo vsled tega. Radovedni smo na te rezultate.
* * *
Nikavo že zopet regulirajo. Sedaj se namreč mudita v našem mestu dva inženirja od deželnega odbora in kdor ju vidi, s kakšno resnostjo merita in se močita po tem idrijskem kanalu, mora priti do trdnega upanja, da bo vendar enkrat nekaj iz tolikokrat že obljubljene kanalizacije. Mi poročamo to dejstvo le kot kronisti, ne da bi se vdajali kakim iluzijam, ko vemo, kako stoje deželne in mestne finance. Pripominjamo le še, da se je prosinca meseca leta 1902. mudila tukaj komisija odposlana od deželne vlade, ki je tudi izrekla mnenje, da je nujna potreba naš hudournik uravnati ter da treba, predno se prične z velikim delom, v najkrajšem času most, ki pelje čez Nikavo na državno cesto, preložiti oziroma napraviti novega; potem se bode takoj pričelo z uravnavo potoka samega. Kakor je videti, je ostalo vse pri poročilu komisije. Boli sedaj kako drugače?
*
Sokolska veselica z javno telovadbo na vrtu brata Gruda se je mi-nolo nedeljo izvrstno obnesla. Niti dež ni mogel prepoditi navdušenega občinstva. _
Rešitev hrvaškega vprašanja.
Dunaj, 28. avgusta. »Reichs-post« piše v uvodniku o hrvaškem vprašanju ter pravi, da Hrvaška bi ne imela koristi, ako pride koalicija na krmilo. Članek zaključuje: »Ce-
mu bi bila Kulmerjeva vlada, ker je vseeno, ali madžarska »Misswirt-schaft« traja na Hrvaškem v azijat-ski ali hrvaški obliki.« Boj proti Madžarom je treba vztrajno nadaljevati. Da pa bo boj uspešen, treba je izdelati dober bojni načrt. Najprej je treba volilee temeljito organizirati. Masa naroda mora biti politično pro-svetljena in v vsem dobro organizirana. To organizacijo je treba raztegniti v prvi vrsti na gospodarsko vprašanje.
Bodočnost Bosne.
Dunaj, 28. avgusta. »Reicks-post« poroča iz Sarajeva, da v političnih krogih zanesljivo pričakujejo, da se Bosna in Hercegovina spojite z Avstrijo še letos, in sicer 2. decembra. Nekatere velesile, ki so podpisale berolinsko pogodbo, so k temu že pritrdile, pri drugih pa se v ta namen uvedejo potrebni koraki v najkrajšem času. Pri sestanku med Aehrenthalom, Tittonijem in Izvol-skini se je poglavitno razpravljalo o tem vprašanju.
Iz Črne gore.
C e t i n j e . 28. avgusta. Knez Nikola je govoril te dni pred zbranimi odlikaši in zastopniki boljših črnogorskih krogov o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih kneževine. Glede vesti, ki se razna-šajo po inozemstvu, da se namerava odpovedati prestolu v prilog prestolonasledniku Danilu, je izjavil knez, da hoče obdržati žezlo v rokah, dokler bo živ. Upa, da mu bo vkljub starosti mogoče koristiti domovini. Navzoči so govor pozdravili z navdušenimi »živio«-klici.
Trgovinska pogodba s Srbijo.
B e 1 g r a d , 2 . avgusta. Avstro-ogrski poslanik je danes uradno sporočil srbski vladi, da se trgovinska pogodba uveljavi s 1. septembrom.
Dunaj, 2 . avgusta. »Wiener Zeitung« prinese dne 30. t. m. naredbo celokupnega ministrstva, da stopi trgovinska pogodba na podlagi po-oblastilnega zakona začasno v veljavo.
Gospodarsko zbliževanje med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
Pet rog rad, 2. avgusta. Av-stro-ogrski poslaniški svetnik princ? Fiirstenberg je pogostil generalni komisarijat mednarodne obrtne razstave in avstro-ogrske zastopnike na tej razstavi. Pri tej priliki je imel princ Fiirstenberg govor, v katerem je naglašal povzdigo trgovinskih razmer med Rusijo in Avstro-Ogrsko in gospodarskega zbliževanja obeh držav.
Ustavna Turčija.
Nemški cesar se dobrika Turkom.
B e r o 1 i n , 28. avgusta. Cesar Viljem je poslal za pogorelce v Stam-bnlu 10.000 mark ter izrekel obenem brzojavno sultanu iskreno sožalje. Uporni paša.
Carigrad, 28. avgusta. I branim paša, ki je bil poslan s svojim polkom k otvoritvi medinske železnice, se je na vest o ustavi samovoljno vrnil domov ter grozovito gospodari in ustrahuje prebivalstvo, češ, da je v svojem okraju on vladar. Kapitulacija vstašev in roparjev.
Hilmi paša je naznanil civilnim agentom, da so se do 17. t. m. v Ma-cedouiji prostovoljno vdale sledeče čete: 73 bolgarskih čet z 810 vstaši, 14 grških čet s 496 vstaši, 8 srbskih čet s 108 člani, 2 vlaški četi s 7 člani in razen tega 1299 albanskih roparjev.
Štrajk železničarjev.
1500 uslužbencev anatolske železnice je sporočilo velikemu vezirju, da začno štrajkati, ako se jim do nedelje ne zvišajo plače ter se ne odstavi vrhovni ravnatelj.
Bodoči veliki vezir.
Minister notranjih del Haki paša je dobil naslov paše, kar znači, da je določen za bodočega velikega vezirja.
Novi sultan v Maroku.
Soglasje med velesilami.
Pariz, 28. avgusta. Francoska in španska vlada sta se zedinili glede proklamacije Muleja Hafida za maroškega sultana. Vsi sklepi konference v Algecirasu glede zdrževanja miru in reda v Maroku morajo ostati v veljavi tudi pod novim sultanom. Prvi pogoj je, da ostane varnost Evropejcev v maroških pristaniščih nedotakljiva.
Ali velesile priznajo Mole j a Hafida za sultana?
B e r o 1 i n , 28. avgusta. Dosedaj ni došla še nobena vest, kako stališče zavzame te Francija in Španija napram novim razmeram v Maroku. Ako pa se v francoskih listih trdi, da imate Francija in Španija tudi
glede priznanja novega sultana mandat od velesil, ki so podpisale pogodbo v Algecirasu, mora se to z vso odločnostjo zavrniti za neresnično in neutemeljeno. Ako signaturne velesile dosedaj niso priznale Muleja Hafida, zgodilo se je to le z ozirom na španske in francoske interese v Maroku, ker ostale velesile priznavajo, da imate Francija in Španija v Maroku svoje povsem posebne interese. Iz tega pa bi bilo popolnoma napačno sklepati, da imate Francija in Španija kak poseben mandat glede Muleja Hafida.
Abdul Azis se pripravlja na novo bitko?
Pariz, 28. avgusta. Iz Tanger-ja je došla vest, da je verni pristaš sultana Abdula Azisa, Mingi, prišel s svojo vojsko v Marakeš. Kmalu mu sledi Abdul Azis z novo zbrano armado. Toda takih vestem nihče ne verjame, ker so se vsa močnejša plemena odvrnila od dosedanjega sultana, ki je sploh prišel ob ves vpliv, odkar je njegov brat v vseh pristaniških mestih proglašen za sultana.
Proti proklamaciji  novega sultana.
L o n don, 28. avgusta. Poveljnik maroške artiljerije, Dris Šauj, je od morja blizu Arzile bombardiral več vasi, da bi prebivalce zadržal, da ne proklamiraju Muleja Hafida za sultana. .
Francoska kri žarka v Tangerju.
Pariz, 28. avgusta. Na ukaz moriiaričnega ministra je odplula iz Oranga v Tanger križarka »Chasse-loup-Laubat«.
Mulej Hafid ujet?
Iz Tanger j a je došla v Pariz vest, da so pristaši bratov Bagdad i ujeli sultana Muleja Hafida, ko se je sprehajal pred mestnimi vrati v Fesu. Vest še ni oficialno potrjena.
Vojna med Brazilijo in Argentinijo.
London, 28. avgusta. Brazilija se resno pripravlja na vojno z Argentinijo. Braziljski agentje potujejo po Evropi, najemajo častnike ter kupujejo konje in municijo. Bra-ziljska zbornica je sprejela zakon o splošni mobilizaciji. Med agenti, ki potujejo po Evropi, je sam braziljski vojni minister.
VABILO
na
Zlil. redno veliko skupščino
„2)ružbe sv. Cirila in JKetoBa"
. LJubljani
u nedeljo, 13. septembra 1908 v Ptuju.
o  o o SPORED:
Zborovanje se prične ob 1L dopoldne ▼ »Narodnem domu11.
1. Nagovor prvomestnika;
2. Tajnikovo poročilo ;
3. Blagajnikovo poročilo;
4. Poročilo nadzorništva;
5. Volitev Članov v družbino vodstvo;
6. Volitev nadzorništva (5 članov) ;
7. Volitev rszsodništva (5 članov);
8. Slučajnosti.
Vodstvo »Družbe sv. Cirilo in Metodo"
v Ljnbljani, dne 22. avgusta 1908.
Dostavek: 1. Po zborovanju bo skupni obed v restavraciji »Narodnega doma". Kuvert 2 K 50 vin Udeležencem se je zglasiti do 8 septembra z naslovom: ,Moška podružnica družbe sv. Cidla in Metoda" Narodni dom v Ptuju. 2. Dne 12. septembra odhod iz Trsta ponoči ob n-30. — Dne 13 sept. odbod iz Ljubljane zjutraj ob 4 57. — Dne 13. sept. odhod iz Zidan, mostu zjutraj ob 6 41. — Dne 13. sept. odhod iz Cejja ob 715 zjutraj. — Prihod v Ptuj ob 7. uri 53 mtnut.
Dopisi.
Iz Postojne. Jubilejna slavnost, ki so jo priredili dosluženi vojaki v Postojni dne 22. in 23. t. m., se je izvršila nadvse sijajno in dostojno. Že v soboto popoldne so naznanjali to-piči slavnostni dan in prihod poveljnika, visokorodnega gospoda Karla grofa Lanthierija. Ves trg se je okrasil z zastavami. Ob 8. uri je bila baki j ada po sijajno razsvetljenem trgu v taborišče in je na čelu sprevoda korakala in svirala vojaška godba. Ba-kljade se je udeležilo dosluženo vojaštvo v mnogobrojnem številu. Bivši topničarji so vozili celo baterijo, umetno imitirano. Posamezni poveljniki so jahali na konjih, vrhovni poveljnik grof Lanthieri pa se je v paradni uniformi huzarskega ritmoj-stra vozil v kočiji, obdani od lampi-jone nosečih doslužencev. V taborišču, kjer so bili postavljeni vojaški šotori in katero so razsvetljevale električne obloenice, razvila se je že ta večer neprisiljena zabava; kajti
gostilne »Radecki«, »Pri Kunnovcu«, »Filipovič«, »Jelaeič« in »Bosna« ter posebna kuhinja, so skrbele za dobro postrežbo, vojaška godba pa je zaigrala par komadov. Tudi gugalnica je že ta večer poslovala. — V nedeljo ob 5. uri zjutraj je bila budnica z vojaško godbo; naznanila se je s 25 streli. — Od 7. ure naprej so se formirale razne čete na koncu trga za slavnostni sprevod. Udeležba je bila ogromna, zato se je sprevod začel pomikati šele ob polu 9. uri. Na čelu je svirala zopet vojaška godba, za njo se je vozil vrhovni poveljnik, potem pa jubilejni voz s cesarskim kipom in »Avstrijo«, kojo je predstavljala gdč. Matilda Jager. Splošna sodba je bila, da si dražestnejše pred-staviteljice nismo mogli izbrati. Voz je bil elegantno okrašen z zelenjem, zastavami in grbi slovenskih dežel. Na njem sta se vozila tudi dva stara bojevnika v uniformah svojih krdel, in sicer grenadir Doles iz Postojne in Radeckijev pešec Grahor iz Biti-nja pod Premom, ki je služil še cesarja Ferdinanda. V voz je bilo vpre-ženih troje parov konj, ki so jih vodili jahači v viteških oblekah. Tudi voditelj sprevoda in njegov pobočnik sta bila v krasnih viteških oblekah. Za slavnostnim vozom pa je korakala v čveterostopih cela armada pešcev, do malega vsi odičeni z raznimi kolajnami in križci. Videl si med njimi mnogo starih bojevnikov, tudi takih iz Ferdinandovih časov. Potem je prišla baterija topničarjev; topove je vozilo po troje parov konj. Sprevod sta zaključila dva sanitetna vozova z invalidi. Bil je res veličasten sprevod. Po maši je bila defila-cija pred okrajnim glavarstvom. Kako ponosno so korakali pešci in kako imenitno je tudi artilerija storila svojo dolžnost! Bilo je krasno! Popoldansko veselico nam je sicer kazil dež, toda vkljub temu je bilo na slavnostnem prostoru kaj živahno Življenje. Saj smo že poprej naznanili, da se slavnost vrši po vojaško ob vsakem vremenu! Zato je bila tudi popoldanska udeležba velikanska. — Ko je nazdravil vrhovni poveljnik cesarju, zaorili so »Živio!«-klici, pokali so topiči, godba pa je zasvirala cesarsko himno. — Pri plesu je sodelovala poleg vojaške tudi domača godba; plesalo se je do polnoči. — Da se je vsa slavnost tako sijajno izvršila, se je zahvaliti raznim dobrotnikom in podpirateljem, v prvi vrsti vrhovnemu poveljniku, viso-korodnemu gospodu grofu Lanthieri-ju, potem g. Franu Jurci, veleposestniku v Postojni, slavnemu c. in kr. 3. kornemu poveljstvu v Gradcu, tistim časopisom, ki so nas radevolje podpirali, pa tudi dosluženim vojakom in starim bojevnikom, ki so v tako ogromnem številu prihiteli iz cele Notranjske. Slava jim!
Iz Črnomlja. Dne 23. avgusta so priredila naša vrla narodna črnomaljska dekleta veselico z godbo, srečolovom in šaljivo pošto. Kakor mravlje, tako pridno so nabirale dobitke, vezale šopke in prirejale vse potrebno. Ob dveh popoldne smo se podali iz mesta, kjer so plapolale s hiš mnogobrojne slovenske trobo j niče, na griček, kjer so nežne roke z zastavami in girlandami okrasile že sam na sebi prijazen prostor. Da se da slavnosti večji sijaj, je posetil veselico tudi vrli in čili Belokranjski »Sokol« iz Metlike, s starosto g. Dako Makar jem na čelu. Prikoračil je točno ob treh, kjer so ga sprejeli z lepimi, v srce segajočimi besedami v imenu črnomaljskih deklet gdč. Net-ka Jeršinovičeva, v imenu čitalnice g. Blažon in kot predsednik moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ter kot načelnik narodno-na-prednega kluba občinskega odbora g. dr. Malerič. Med sviranjem godbe in med temi pozdravi so pripela narodna dekleta Sokolu lepe šopke na slovenske prsi, nakar je korakal ves sprevod z godbo, gospodičnami in Sokolom na čelu skozi mesto in potem nazaj na Griček. Nato je nasto7 pil Sokol v jako dovršeno izvedenih prostih vajah. Naravnost neverjetno pa je, kar je pokazal ta razmeroma še* mladi Sokol v telovadbi na drogu in bradlji. Tako lepe in — kar moramo posebno poudarjati — tako elegantne telovadbe niti oddaleč nismo pričakovali. Krepke telovadce je bodrilo glasno ploskanje po vsaki točki. Celo Sokolu neprijazni ljudje so rekli, da kaj takega še niso videli. Po telovadbi pa so smukala med ljud-stvor brhka in ljubka dekleta in so •ponujala na prodaj številke za srečo-lov, razglednice, narodni kolek in za-lepke za šaljivo pošto. Tako ljubeznivim prodajalkam nisi mogel ničesar odreči, tudi če si imel že celo zalogo nakupi j enega narodnega blaga. Zato so pa tudi do pičice vse prodale, kar kaže tudi gmotni uspeh. Skupilo se je 258 K 61 vin. in bo ostalo čistega dobička okoli 170 K, ki ga bodo oddale neustrašene boriteljice kot sad svojega prvega javnega nastopa za narodnost, naši k srcu prirasli družbi sv. Cirila in Metoda Po razdelitvi dobitkov, ki so bili zelo lepi,
nas je tiral neusmiljeni dež v gostilne, kjer smo se navduševali še pozno v noč za našo sveto slovensko stvar. Marši kaka krasna beseda se je izrekla, marsikdo je bil ganjen, videč kako složno in s kako lepim uspehom se je delalo za naš mili, žalibog tudi od nekaterih domačinov teptani nia-terni jezik. Prav bratsko smo se poslovili od dičnega Sokola s trdnim namenom, da v kratkem priredimo kaj sličnega. Da je slavnost moralno in gmotno tako krasno uspela, zahvaliti se je v prvi vrsti marljivim prireditelj icam in njih premišljenemu in razumnemu vodstvu, potem pa metliškemu Sokolu in darovateljem krasnih dobitkov. Zveste in vdane hčerke in sinove imaš — ti krasna naša domovina. »Sava«.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29 avgusta.
— Poljedeljski minister obvestil je dne 27. t. m. župana Hribarja brzojavno, da se je deželni vladi kranjski nakazala nadaljnja svota za olajšavo nasledkov vsled nedostajanja krme.
— Bodoče zasedanje deželnega zbora kranjskega. Pod tem naslovom je priobčil kamniški »Naš List« nedavno tega to-le notico:
»Iz učiteljskih krogov se nam piše: Prav dobro ste označili škandalozno mrtvilo, ki je zavladalo v slovenski javnosti glede delovanja dež. zbora in odbora. Zdaj imamo deželni zbor, a zopet ničesar ne dela! Zdaj imamo deželne poslance, toda o naših deželnih poslancih ni čuti ničesar. Dokler se je šlo za volitve, so bili vsi zelo živi. Zdaj pa vsi počivajo. Poslanci S. L. S. prirejajo teden za tednom shode, seje in predavanja. Odposlanci S. L. S. se vozijo po vseh kotili slovenskih dežel ter organizu-jejo, ustanavljajo in poživljajo. Iz naših vrst ni slišati nič takega. Kvečjemu beremo o brezkončni vrsti veselic z deficiti. O, kaj pa! Naprednjaki se le vesele in radoste, ko imajo baš zdaj toliko vzroka za veselja-čenje. O kakem delovanju in organi-zo van j u, reformovanju in moralnem infiltrovanju v naših vrstah ni čuti ničesar. I, seveda, ko smo toli izborno organizovani in smo tako močni, da se samega hudiča ne bojimo. Celo o ljubljanskih predmestnih političnih društvih že nekaj mesecev nismo ničesar brali. Pač, zadnjič je bila pri Plankarju — veselica! Pa dobro. — Omenili pa niste, da se naši gg. poslanci niso dovolj zmenili za nas, uboge učitelje, ko se je šlo za novo volilno reformo. Na regulacijo svojih beraških učiteljskih »plačic« čakamo že desetletja »med dvomi in zmotami,« »im Hangen und Bangen, in schwebender Pein.« Obljubljal jo je že ta in oni, a dal nam je ni še nihče. Trdno smo torej pričakovali, da se pred sejo vseh treh deželnozborskih klubov spravijo v stran naprej vse največje ovire sporazuma in dogovore vsaj najnujnejše kulturne in socijalne zahteve. Med nami, naprednjaki je bilo dogovorjeno, da se še pred začetkom mirovnih konferenc doženejo a) regulacija učiteljskih plač, b) zaostale podpore deželnemu slovenskemu gledališču in posojila Ljubljane za nove šole in tržnico. Konštatujem, da naši narodno-na-predni poslanci teh treh predpogojev za vstop k reformskim pogajanjem niso izpolnili ter da, žal niso dognali ničesar. Ali so na vse to pozabili ali pa nikakor niso mogli ničesar doseči, tega ne vem. Tudi glavni organ naše stranke molči kot grob. Rečem le, da bi dični naši poslanci, ljubeznivi dr. Tavčar, bistri dr. T r i 11 e r in energični notar P 1 a n t a n vse tri točke vsaj v principu doseči mogli, ker so baš takrat imeli priliko in moč, staviti ultimat kot »conditio sine qua non.« Ultimata pa žalibog-niso stavili, in zato so šla pogajanja po znani grožnji barona Becka gladko kakor po maslu. Tako pa smo danes tam, kjer smo bili; godi se nam, kakor bi bili brez svojih poslancev. Naj bedne j ši pa smo pri tem učitelji in učiteljice, ki živimo že toliko časa od golih obljub in — klofut. Summa summarum: škoda je za nas največja, da danes župan Hribar ni več deželni poslanec in da tudi naš neizprosni posl. E. G a n g 1 ni bil voljen v odsek za volilno reformo. To je danes sveto prepričanje moje in vseh narodno - naprednih učiteljev kranjskih. Dixi! Ako imate pogum, ponatisnite te moje vrste v »Našem listu«, zagovorniku učiteljstva.«
Da bi na ta napad odgovarjali na dolgo in široko, nam ne pride na misel. Kritikovati, sedeti na visokem stolu in obsojati, je lahko, ako bi bil pa kritik, če bi bil na mestu napa-dencev, v položaju, uspešneje delovati in doseči večjih uspehov, to pa je drugo vprašanje. Kritik pred vsem ni zadovoljen z veselicami, ki jih prirejajo razna društva. Tudi mi nismo prijatelji premnogih veselic, mislimo pa, da ima   semtertja tudi
kaka pametno urejena veselica, ki mudi občinstvu »utile cum dulci«, svoje dobre strani, svojo organiza-torno moč. Kar se tiče napada na narodno - napredno deželnozborsko delegacijo, pripomnimo samo to-le: Gotovi krogi so svoje dni napadali napredne poslance v deželnem zboru radi takozvane zveze narodno - napredne stranke z veleposestniki ter si obetali največjih uspehov od tega, ako to »zvezo« razbije jo. Sedaj pa, ko te »zveze« več ni in ko so dosegli, da imamo v deželnem zboru in odboru slovensko - klerikalno večino, pa jim zopet ni prav in zahtevajo zopet od napredne deželnozborske delegacije stvari, ki so v danih razmerah, govorimo odkrito, nemogoče. In to je sinotrena, trezna politika! Sicer pa se samo čudimo, da se takšni napadi na narodno - napredno delegacijo priobčujejo v listu, ki je notorično glasilo narodno - napredne stranke in ljubljanskega magistrata!
— Dr. Lampe in učiteljstvo. Iz
učiteljskih krogov se nam piše: Na sinodi je doktor sv. pisma Lampe razlagal zbranim župnikom in boja-željnim kaplanom, da od sedaj naprej ne dobi drug učitelj službe na Kranjskem, kakor »Slomškarji«. To je v resnici najbolj radikalno sredstvo, da se polagoma zatre »strupena zalega« liberalnih učiteljev. Vsako leto bodo »vzgojili« na učiteljišču par kruhoborcev, a vsa druga učiteljska mesta bodo popolnili z učiteljicami, ki jih bo vedno bolj pre-ostajalo, da ne bodo mogle dobiti službe. Take učiteljice bode, če treba, tudi dvakrat članarino plačale pri Slomškovi z vezi,samo da bodo dobile službo. Kaj pa je Slomškova zveza, da se jo značajni in delavni učitelji tako ogibajo. Nje načelnik je zloglasni Jaklič. On je za nagrado, da je javno sramotil in zaničeval svoj stan, dobil dobro plačilo. Na javnih shodih je klical zbranim bačkom: »Mi kmetje bomo že pokazali učiteljem.« To je torej vzor-uČitelj klerikalcem. Okrog njega pa se zbirajo po veliki večini poleg brezzna-čajnežev taki učitelji, ki so popolnoma nezmožni in se boje svojih nadzornikov ali pa ljudje, katerim se ne ljubi delati, ali pa taki, ki imajo »znatne« slabosti nad seboj in se le 5 tem rešijo, da jih »gospod« ne naznanijo višji šolski oblasti. To je v resnici lepa družba, ki zasluži, da se jih spravi na boljša učiteljska mesta. Torej vidite, gospod urednik, da ni prav nikaka težava biti »Sloin-škar«. Saj ni, da bi moral človek biti značajen, veliko bolj nese, če je »praktičen«. Poglejmo n. pr. najnovejšega »Slomškarja«, začasnega voditelja Jegliča. Ko je služboval v hribih na Dolenjskem in bi bil rad prišel v Rakek, je šel v Ljubljano k eksercicijam, ki jih je priredil škof za učitelje. Tu je bil voditelj klerikalnih učiteljev. Pobiral je med kolegi podpise za vdanostno izjavo škofa, ker jim je priredil duhovne vaje. Takoj nato je bil imenovan za nad-učitelja na Rakek. Toda glej smolo. Komaj je prišel na Rakek, je že videl, da Rakek ni kraj za klerikalnega učitelja. Takoj je poslal v vaš lisi poslano, da on nikdar ni bil klerikalec in tudi s klerikalci noče imeti ni<-opraviti. Kako vlogo pa igra v Ljubljani in kako je sploh v Ljubljano prišel, je pa tako po večini znano. Ali ne zasluži v resnici tak značaj, da se imenuje za nadučitelja v Ljubljani. Jaz ne razumem, da učitelji po veliki večini ne znajo biti praktični. Kaj pa imajo liberalni učitelji dobrega? Oni morajo paziti, da vestno in natanko izpolnujejo svoje dolžnosti. Za plačilo jih pa zapeljani backi še zaničujejo in »gospodje« na višjih mestih denunciraj o. Spisati so morali tudi učne knjige po novih metodah, izdajati morajo pedagogično znanstveni list, zabavni list za mladino itd. Vidite torej gospod urednik, koliko truda, stroškov in samo-zatajevanja je treba, če človek noče zatajiti svoj značaj. Začeli so se v resnici žalostni časi za učitelje na Kranjskem, a to nas prav nič ne straši. Prestali smo že enak pritisk od nemškutarjev, in brez dvoma odbijemo s svojo značajnost j o tudi najnovejši ostudni naskok klerikalcev. Zapomnili si pa bomo dobro one, ki so pripravljeni za skledo leče prodati svoj stan in svoje značajne kolege. Časi se spreminjajo, a značaji ostanejo. Lampek in Šusteršič bosta prešla, a značajni učitelji ne bodo prešli! Amen.
— Vprašanje o slovenski soli v Trstu in še kaj drugega. Takoj ob zaključku minolega šolskega leta so je bilo začelo govoriti v Trstu o tein prevažnem vprašanju. Kako bo, kaj bo vendar s šolo za naše otroke 1 Nam jo bo vlada dala, ali ne t In tedaj se je govorilo tudi o veliki demonstraciji: vsi tržaški Slovenci naj bi bih šli z vsemi za šolo godnimi otroci na ulico, pred c. kr. namestništvo, tir-jati šole za svoje otročiče. Nekdo je bil celo vrgel predlog, da uprizorimo
(Dalje v prilogi.)
šolski štrajk: da sploh ne vpišemo in ne pošljemo svojih otrok v nikako šolo, dokler nam vlada ne da slovenske. Ta predlog je bil še najbolji in bi bil trotovo še naj ver dosegel. Vendar je pa zmagala znana tržaška »hofratovska« politika in sklenilo se je prirediti rečeno demonstracijo. No, ko so bili vsi tržaški Slovenci najbolj navdušeni za ta nastop, ki bi bil vladi gotovo imponiral, (spravilo bi se bilo na ulico gotovo 7000—8000 otrok), se je raznesla vest. da je slovenska šola v Trstu zagotovljena! In demonstracija je šla rakom žvižgat. Ljudje so dan na dan pričakovali, kdaj da se jih pozove na shod, ki naj bi se končal z napovedano demonstracijo. Sedaj se bližamo koncu počitnic in slovenski starši v Trstu še nič ne vedo. kako je s tem perečim vprašanjem: »Imamoli šolo ali ne?« Na to vprašanje bo treba dati vendar enkrat odgovor, ljudstvu bo treba povedati, kako stoje stvari. In takrat bodo tržaški Slovenci odločilnim krogom lahko neki i: Zakaj nam pa tega niste prej povedali? Zakaj ste nam zabranili poslužiti se drugih, bolj energičnih sredstev. Zakaj nas niste pustili na ulico? Morda zato, ker je minister Marchet prosil: »Za božjo voljo, le demonstracij ne,« in nato obljubil, da bo ugodil naši zahtevi, a je slednjič izpolnil svojo obljubo s tem, da je dal... Ne, nočemo mi tega povedati, a pričakujemo, da poveste vendar enkrat vi.. Sicer bi pa svetovali, naj se v Trstu vendar enkrat opusti tista »hofratovska« politika. Ž njo ne pridemo nikamor, oziroma pridemo le tja, kamor hoče vlada. Tako je bilo tudi obslavnost i »Narodne delavske organizacije« dne 9. avgusta. Italijani so ves teden pred slavnost j o grozili in vpili proti sprevodu Slovencev po mestu. In vlada se je dala .prestrašiti ter dovolila Slovencem sprevod po.mestu le pod gotovimi pogoji: smeli so skozi mesto, a to le ob morju, in godba ni smela svirati, dokler niso prišli v ulico Gi-orgio Galatti ,ko jim je manjkalo le Še kakih 300 korakov do »Narodnega doma«. A teden zatem so smeli tržaški iredentovci s svojim rdečim repom po mestu, na Veliki trg, godba jim je smela svirati, a rdeči rep je smel po mestu celo z,zastavo! Sicer pa že zmaguje mlajša struja, — ki ne odobruje vednih poklonov in ki hoče zavreči vse predsodke ter začeti z energičnim delom brez obzirov na kogarkoli — in tako se je zgodilo, da je ob prihodu Milanezov prišlo na kolodvor na tisoče slovenskega ljudstva, ne da demonstrira proti tuj-Lem. ampak da jim dokaže, da Trst ni — kakor so jim ga hoteli prikazati — izključno italijanski. »Kulturen narod«? ©a, tržaški Slovenci so s tem nastopom dokazali tudi, da so bolj kulturen narod nego njih so-dež-dani italijanske narodnosti, kajti oni so — kakor kulturen narod, ki ve kaj je gostoljubnost — -spoštovali tujec Milaneže, dali so jim celo prenočišča, ter so demonstrirali le proti onim — iredentoveem in socialnim demokratom — ki so jih (Siovence) ioteli skriti došlim tujoem, da bi bili ti potem res uverjeni, da je Trst popolnoma italijansko mesto. In s tem oastopeo so tudi dosegli, da so tujci Milaneži največ videli in slišali ravno njih, izi se jih je hotelo skriti. Ce bi pa biti tržaški Sfovenei ubogali pomirjevalne glasove, bi se bilo zopet nisalo o njih, da so »ovce in vetei«, s katerimi *e sme delati, kar se noše, -ali pa — da jih sploh ni:!
— O delavski stavki v Medvodah. Iz Medvod se nam piše: Dlovek bi že še kaj poročal o tukajŠR^i delavski stavki, i: o bi imel kaj veselega. Dane*, 29. t. m. je preteklo i*- šest tednov, odkar počivajo delavstvo in stroji v tvornican, Sava in Sora pa drvita skupaj neskaljeni proti tacenskemu brodu, kjer prepeljuje brodnik duše in telesa eez Savo. Kadar mu pa kdo v .Savo &ade in utone, izroči dušo menda svojemu starogrškemu tovarišu K ar onu, ki prepeljuje čez starogrško Savo podzemeljsko — S t i k s o samo dsiše. Tvornico nadzorstvo menda povabi delavstvo, naj pride na dan 1. septembra »a delo, a ne da bi se mu pri tem kaj plače priboljšale. Ce delavstva ne bo, Potem se bo počakalo še nekaj dni. Ako bo pa še po teh dneh stavkalo, §e zapre tvornica zopet za en ali več mesecev ter prične pozneje delati samo v brusilnicah, izdelovanje Papirja se pa opusti, ker ima delniška družba po drugih svojih tvornicu dovolj velikih strojev za izdelo-Va»je papirja. Obilo delavcev, ki ni-5° bili navezani na Medvode in Gorilne, je šlo drugam dela iskat, večina Pa Čaka, hodi s tesnim srcem okoli in Pohaja malo shode, ki jih sklicujejo nJib tolažitelji. Vsi so ene misli, a jo skrivajo, govore pogumne besede, a ^ jim pozna, da z govorom le svoje misli skrivajo, kakor bi jih bil tega Naučil nekdanji francoski škof, po-?m?jši minister T a 11 e y r a n d. Dvakrat ali trikrat je bilo prišlo obilo delavstva iz Vevč semkaj na shod 111 tolažit drug drugega   v težavah.
Beda med delavstvom se bo začela — nekaj delavcev mora izprazniti tvor, niška stanovanja, kjer so doslej imeli še brezplačno stanovanje in drva. Bivši direktor Kisling, ki se je šel v začetku stavke v Gradec zdravit, je ondi že cez 14 »dni umrl. Med delavstvom in drugimi ljudmi, zlasti v Preski gre zdaj glas, da direktor Kisling »nazaj hodi«. Ponoči ga vidijo, kako se potiče >na strehi goričanske tvornice in ondotni orožniki ga doli pode. Oblečen ,je v belo halo. Ko tako po strehi lozi, zdihuje: »Jaz sem kriv štrajka, <ker sem krivično z delavci ravnal, centrala (t. j. generalni svet delniške družbe na Dunaju) naj jim plačo zboljša!« Ko bi bilo naše delavstvo malo bolje poučeno, bi morda vedelo, da mrtev človek res nazaj hodi in pride, ker se po večnih in neizpremenljivih zakonih izpre-minja, preosnavlja v novo življenje in da potemtakem nastajajo iz vsakovrstnih mrtvecev — novorojenci. Kaj se ve, če in. pr. kateri izmed naših delavcev ni že sopel kdaj kaj zraka, ki ga je izdihal pred 400 leti Primož Trubar mož, ki je prvi v našem jeziku knjige pisal ali pozneje škof Hren, Napoleon L, ki je oživil Ilirijo. Lahko je v našem telesu kaj ogljika, ki je tičal že v prvem slovenskem kralju Samu? Kakor se pa kaže, bo napočila pri nas doba in drugod, ko se ibomo zopet navadili vraž in praznoverja. Glej moderno praznoverje in sleparstvo v špiritiz-mu!
— Fiat j ust it i a, pereat mundus!
Včeraj se je končala, kakor poročamo na drugem mestu, afera Stanger-Stritar, a končala se je tako, kakor ni nihče pričakoval, najmanj pa pravniški krogi. Trpke besede nam silijo v pero, a za danes si prihranimo kritiko te čudne razsodbe, spregovorimo pa o sodnem pravoreku v tej aferi prihodnji teden. Za danes konštatujemo to-le: Ne davno tega se je pred sodiščem razpravljalo o tem-le slučaju: Dva kmetska fanta sta se sporekla v gostilni. Kasneje sta se srečala na cesti. Fant A je prijel tovariša B za jopič in mu rekel, da bo mu dal zaušnico; pri tem je zamahnil z roko. Fant B se je hotel zaušnici umakniti in je pri tem tako nesrečno stopil, da si je zlomil nogo. Njegov tovariš A je bil nato tožen radi hudodelstva težke telesne poškodbe. In sodišče ga je tudi obsodilo radi tega hudodelstva. In v slučaju Stanger? Stanger seveda ni imel »sovražnega namena« proti Stritarju, da si ga je tepel in suval ter ga metal ob tla! Da, da, rStanger plača za to, da je iz mladega zdravega človeka napravil pohabljenca, — 300 kron! Pa naj še kdo reče, da ni dragoceno -zdravje in življenje uboge slovenske pare!
— Kočevska posojilnica — Heil! Iz Kočevja, nam pišejo:   Kaj res ni med kočevskimi Nemei   niti enega človeka, ki bi čuval čast Kočevja ter preprečil junaška dela raznih barab, katere v temnih nočeh pozabljajo, da je posojiiniška tabla last posojilnice. Eno posojjdlniško   tablo so ukradli, drugo so hoteli ukrasti Ln ker to ni šlo, so jo namazali z neko rdečo tva-rino, kar je iiiemške purane pomirilo: ;tabla je bila črna, črke zlate, — ko so pridejali tisto rdečo   Ivanino, vi-fjeli so fraiikfiirtarieo — in nemška čfist Kočevja je bila rešena. Pretekle (hi je pa naki ;porednež v Kočevju povedal, da pride v preteklo nedeljo 30   Sokolov v   Kočevje;   to   je bil strah, kočev&ki -purani se bojijo rdečih sokolskih »raj*'*.   Spet je morala trpeti   posojil niška tabla. Ponočni nemški junaki reete barabe prilepili so na posojilniško   tablo   v velikih črkah »Heil!« — ker se še   vidi od prvotnega napisa prva   vrsta, ima danes posojilniška tabla sledeči na-p?s: Kočevska posojilnica. Heil! Kočevski posojilnici svetujemo,   da si omisli velik nov napis i- s. v višini, katere zloibne   roke ne   dosežejo — spodaj pa naj ostane napis, kakor so ga Koče var j i sami   popravili   t. j.: Kočevska posojilnica -— Heil! Ta popravljeni napis je važen dokument za nemško kulturo v Kočevju in bo kočevskim Nemcem več škodil, kakor če bi prišlo prihodnjo nedeljo n. pr. 420 Sokolov v Kočevje.
— Iz šolske službe družbe sv. Cirila in Metoda. Deželni šolski svet je potrdil, da se namesti za vodjo otroškega vrtca Ciril - Metodove družbe v Tržiču ondotni nadučitelj g. Ferdinand K a 1 i g e r. Za otroško vrtnarico je imenovana izprašana otroška vrtnarica gdč. Nežika Staral.
— Odlikovanje. Davčni upravitelj g. Franc Gregorič v Ljubljani je dobil ob priliki stalnega upokojenja naslov višjega davčnega upravitelja.
Razstava »Otrok11. »Splošno slovensko žensko društvo", ki priredi razstavo „otroku, je kupilo 60 punčk ter naprosilo narodne dame in gospodične, da so te punčke oblekle. Dame so se strogo držale tudi v podrobnostih narodnih noš, da bodo torej te punčke tvorile posebno znamenitost
te raastave. Pred vsako punčko bo postavljen nabiralnik „Družbe sv. Cirila in Metoda". Za najlepše punčke so razpisana tri častna darila. Prisodijo se tistim punčkam, katerih nabiralniki bodo izkazovali največ darov ma „Družbo sv. Cirila in Metoda." Javna telovadba v LJubljani
V nedeljo, dne 6. septembra, priredi telovadno društvo „Sokol I.u javno telovadbo z ljudsko veselico. Mlado, komaj eno leto staro društvo stopa pred slovensko javnost, da pokaže uspehe svojih žuljavih rok in poda račun o svojem dosedanjem delu. Slavno ljubljansko občinstvo pozivamo, da pohiti v nedeljo ob 4. popoldne na veseliČni prostor poleg I. mestne deške ljudske šole na Ledini in pokaže s tem svoje simpatije in svoje zanimanje za sokolsko delo. Gb polu 5. uri popoldne nastopi ob zvokih društvene godbe članstvo s prostimi vajami. Nato se vrši telovadba na orodju v 4 vrstah. Orodno telovadbo zaključi nastop va-diteljskega zbora in vaditeljskega naraščaja, ki nastopita v dveh vrstah. Slednjič vprizore vsi telovadci veliko skupino na več orodjih. — Telovadbi sledi veselioa, ki bo nudila vsakemu veliko zabave. Društveni pevski zbor zapoje nekaj veselih in Šaljivih pesmic. Vrle slovenske gospe in gospodične pa bodo v okusno okrašenih paviljonih skrbele za točno postrežbo gostov. V veliki dvorani poleg veee-liČnega prostora se vrši ples pri posebni godbi. Skratka, pripravljalni odbor bo skrbel v vsakem oziru, da zadovolji vsem zahtevam občinstva.
V upanju, da se si. občinstvo odzove našemu vabilu v največjem številu, Vam kličemo: na svidenje na veselici! Na z dar!
Dražbi sv. Cirila in Metoda v
korist prodaja na debelo in drobno čistilo (krema) za čevlje in usnje g. J. Keber, trgovec v Ljubljani na Starem trgu. Ljubljanskih trgovcev, ki prodajajo omenjeno Kebrovo čistilo, je že 24. Imena firm, ki so zadnje dni to Čistilo naročile, so: Ant. Krisper, I. Perdan, I. Kordik, B. Sevar, Simončič na Rimski cesti, A. Gerjol, M. Grabnar, E. Erbežnik, A. Jerančič, Mar. Po dvornik, I. Kano. Ker je oena tega čistila primerna, kakovost izvrstna, družbi sv. Cirila in Metoda pa donaša dohodkov, se nadejamo, da se založe s tem blagom prav kmalu vsi narodni trgovci, zavedni Slovenoi pa naj kupuje in rabijo le Kebrovo Čistilo za čevlje.
Pomično in izobraževalno društvo za Dvorski okraj v Ljubljani naznanja članom, da je društvena knjižnica odprta vsak torek in petek od 7. do 8. in v četrtek od 6. do 7. zvečer. Ob četrtkih posluje ob tej uri tudi tajništvo, ki daje pojasnila v društvenih zadevah. Odbor je v zadnji seji tudi sklenil, da se prirede zazdaj vsak prvi torek v mesecu pouČnozabavni sestanki, katerih se lahko vsak član udeleži. Prvi sestanek se vrši prihodnji torek 1. septembra ob 8. zvečer v društveni sobi Pred igriščem št. 3. Vabijo se vsi društveni ki in pridejo na razgovor zlasti gospodarske potrebe v okraju.
Veliki žabji lov in velika žabja
poleđina se vrši, kakor že znano, jutri, t. j. dne 30. avgusta, v vseh prostorih g. A. Steinerja na Opekarski oest št. 25. Nihče naj ne zamudi priti na to veselico, ki bo ena največjih v Trnovem. Za najraznovrst-nejšo zabavo in raz vedritev je preskrbljeno z nenavadnimi sredstvi, tako da bo v ponedeljek lahko vsakemu žal, ki ne pride jutri k Stei-nerju. Veselioa se vrši ob vsakem vremenu, če pojde dež, se bo v no-tranjik prostorih Steinerjevih razvila najnepcisiljenejša zabava. Zatorej jutri k Steinerju, kdor hoče biti za majhen denar debre volje! če bo pokal od smeha in veselja, bo imel medioinec dr. Vsevedež pripravljene take medicine, da ne bo počil. Eksplozija je je namreč selo nevarna prikazen, ki se mora preprečiti tudi na žabjem lova in žabji pojedini jutri pri Stei-nerju V ponedeljek bomo pa povedali, kako je bilo, tisti, katerih ne bo, se bodo pa keaali, da bodo kar zeleni.
Gospodje pevci l|ubi|anriklb pevskih društev se vljudno opozarjajo, daje danes ob pol 9. zvečer v mali dvorani „Narodnoga doma" prva skušnja za Trubarjevo akademijo, ki jo priredi „Slovenska Matica" dne 8. septembra v »Mestnem domu".
Tiskovino za starostno zavarovanje. K notici „javen škandal", ki je bila pred par dnevi v „81. N.M, smo od mestnega magistrata napro-šeni, da je magistrat zdaj dobil dovolj slovenskih tiskovin na razpolago in jih je onim, ki so se že preje zanje oglasili, tudi na dom poslal. Kdor še ni zahteval tiskovin, pa je zavarovanju podvržen, jih zdaj lahko dobi na magistratu v „posvetovalnioi" v I. nadstropju.
Denarne premije. Iz premoženja bivšega vrtnarskega društva so dobili za letos denarne premije po 72 K nadučitelji gg. Ivan Žirov-
nik v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan Kocijančič v Bušeči vasi in Martin Humek v Boh. Bistrici.
Državna subvencija Mlekarska zadiuga v Komendi je dobila 3000 K državne podpore.
Ureditev zapiranja v želez-
ninsklk ftrfjovinak« Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se prične s 15. septembrom vse ljubljanske železnin-ske trgovine ob 7. zvečer zapirati ter prosimo, da občinstvo to vpošteva. Telovadnega društva „Sokol"
V Sliki vrtna veselica, ki se vrši jutri na Koslerjevem vrtu in katere čisti prebitek je določen stavbnemu skladu „Sokolskega doma" v Šiški, ima poleg telovadbe na sporedu tudi ples in druge kratkočasne zabave. Začetek veselice ob 3. popoldne; nastop k telovadbi točno ob pol 5. — Društveni odbor opozarja nadalje cenjeno občinstvo, da se bo točilo pivo po 20 oziroma 16 vinarjev. Š Umrl le po dolgi bolezni v Šiški upokojeni postaj en aČelnik 7 2 letni Ivan Roj k o.
Premogova Žila se je baje našla na kranjsko hrvaški meji v kočevskem okraja. Poroča se nam o stvari sledeče: Pred nedolgim časom izsledila sta dva posestnika vasi Kuželj in Kušeljec, občine Kostel v svojih ondi ležečih gozdih neko premogovo žilo, ter dala izkopane kose strokovnjakom preiskati. Izvedenci so se izrekli, da se gre tu za svitel premog H vrste (Glanzkohle mittlerer Qua-litat), torej boljše vrste od rjavega. Na to sta imenovana prosila oblastvenega dovoljenja za daljno kopanje in raziskavanje ter to dovoljenje tudi dobila. Pretekli torek :25. t. m., je eden posestnikov dal v svojem gozdu kopati rov s strani, 6 m globoko z vrha doli. Pri tem se je našla plast, koje posamezni kosi so temni, Črni in svetli, podobni popolnoma trboveljskemu premogu. Par sosedov je tema dvema posestnikoma ponudilo prispevati z deleži po 1000 kron k troškom za daljno raziskavanje. Uspehi ne morejo izostati. Ali če ne bosta lastnika tega terena več zmogla režijskih stroškov, bosta prisiljena s kopanjem prenehati. Potem, se pa lahko pripeti, da pride stvar v — tuje roke!
Iz krogov uradnikov c. k. UŽitnlne. Uradnik c. kr. užitnine v v Bohinjski Bistri gosp. Florij an Kožuh je imenovan za re viden ta istotam.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici ima dne 31.
avgusta ob 5. popoldne v čital niskih, prostorih svoj občni zbor. Dnevni red: Otvoritev zborovanja, poročilo blagajničarke in tajnice, volitev novega odbora in končno volitev dele-gatioj h glavnemu zborovanju skupščine, ki bo v Ptuju 16. septembra. Vabljene so vse čestite dame k udeležbi.
Prodloški kaplan Kraiovec — zavarovalni agent.  Pred nekoliko
dnevi sta šla skupaj po cesti od Crni-kala proti Rižani predloški kaplan Krašovec, koji je visok kakih 6 pedi, in neki Črnikalec. Prideta do hiše, na koji je bila tablica zavarovalnice „Croatia*. Kaplan tleskne z rokama in pravi: „ Kakšni ljudje pa so tukaj, da se pri taki banki zavarujejo ?u črnikalec pa pravi: -Saj, g. kaplan, ta banka je vendar dobra." I deta dalje in na neki drugi hiši je bila tablica „Slavije", to videvši se je kaplan stresel in dejal: „Pa še celo pri „Slaviji", ki pač brezverska in liberalna, so tukaj zavarovani ?!u Črnikaleo: „Pa menda ja niste kak zavarovalni agent, Vi g. kaplan ?u Kaplan: »Zavarovalni agent nisem, ali vendar ljudem treba priporočati, da se vsi zavarujejo pri rLjubljanski vzajemni zavarovalnici^ ki je edina dobra in kulantna banka in zraven tega popolnoma na katoliški podlagi." Črnikaleo: „Sedaj vidim, da ste v prvi vrsti zavarovalni agent in komaj za tem duhoven!" Nato sta se ločila. Jeli potreba komentarja?
Kočevska nesramnost in ona kneza Auerspergoilb uslužbencev presega v resnici vse meje. O tem se nam piše iz Kočevja: Da bode javnost izvedela, kakšni so ti ljudje, hočem vam navesti nekaj slučajev, kateri naj bodo v dokaz, da je razburjenost, ki vlada med slovenskim občinstvom v kočevskem okraju, popolnoma upravičena in da mora v najkrajšem času dospeti do viška, da bode padala pest slovenskih kmetov po glavah oholih plemiČev in njih hlapcev. V Starem kotu občina Trava so dosegli lansko leto z najhujšim naporom stalno učiteljsko moč. (Hodil je poprej iz Trave šulferajnski učitelj Laokner podučevat in sicer le, kadar se mu je ravno izljubilo tako, da so bili otrooi veČino leta brez poduka). Ker to gospode KoČevarje, oziroma kočevsko navdahnjene Hrvate in Slo-verce na Travi sila jezi nič manj pa tudi logarja Kiinzla. skušajo z vsemi mogočimi sredstvi in na vse načine dati izraz svoje mržnje do slovenske šole, ter Starokotarje na vse mogoče načine prisiliti, da bi odnehali od svojih opravičenih zahtev za samo-
stojno slovensko šol d v Starem kotu. Gospod predsednik krajnega šolskega sveta v Starem kotu, Anton Poje, je prosil pred  kratkim  logarja Kiiazla, da bi mu  prodal  za  šolo v Starem trgu drva. Ker je šola slovenska, mu je logar njegovo prošnjo kratko odbil, česar se je predsednik sicer itak nadejal. Nesramnost tega logarja pa ni vedela  meje,   ter se je izrazil, ako Čejo, da bode v Starem kotu postavil šolo nemški Schulferein, da bodo dobivali drva vsako leto zastonj. Vprašamo kneza Auersperga,   ako morda daje on svojim uslužbencem taka navodila,  da morda želi s sosedi SV-venci prepir, katerega bi mu sioer ne svetovali in če on svojemu logarju v Podpreski ni dal naročila,   da naj izziva slovenske vaščane, da mu enkrat za  vselej   prepove   vsako  tudi najmanjše politično hujskanje in izzivanje. Opomnimo še, da vemo sredstva, da se   s tresem o   tudi   izzivanj kakega kneza, ki naj Boga hvali,  da se mu puste njegove dosedanje pravioe, osobito človek, ki je tako nepriljubljen, kakor je on.   Drugi izzivaš na Travi je župan Lipoveo (pristen German iz Babnega polja pri Prezidu). Ta Človek pita slovenske občane s samimi nemškimi dopisi kakor Hrvat prešiČe s želodom. Podžupan v Starem kotu ga je tudi že enkrat naznanil na okrajno glavarstvo in ker to ne zadostuje, bil je sedaj primoran vložiti pritožbo na višjem mestu.  Ta  človek se drzne, mesto, da bi skušal živeti s svojimi soobčani v  dobrem sporazumljenju, te na vse načine terorizirati in Slovence na najpodlejsi način "zasmehovati. Da ne bo mislil, da je županu tako postopanje dovoljeno, mu danes izjavimo, da bomo od sedaj naprej vedeli paziti na njega in da mu bomo znali njegovo vmeševanje v politiko dobro zasoliti.
Nesreča na Triglavu. „Slov."
je priobčil v št. 195, z dne 26. avg., da je ponesrečenca Wagnerja našel neki Zinner, Član nemškega avstrijskega planinskega društva, dalje da se je Zinner z nevarnostjo za svoje lastno življenje podal v take razpok-line, dalje da je bil Wagner najden z zlomljenimi udi in z razbito (zdrobljeno) lobanjo.  To ni res. Zasluga komur  gre.   Ponesrečenca je dobil France Urbas, turistovski vodnik v Mojstrani, kateri je vkljub tridnevnemu iskanju lazil še vedno v severni strani Triglava  in   hotel  Wagnerja najti, dasiravno ga sem poslani druŠtveniki reševalnega zavoda za ponesrečence na Dunaju niso  k temu alarmirali, ampak psovka nemškega dijaka, da ga je najbrže kdo ubil. Znano je, da nikjer  niso  turisti  tako ljubeznivo sprejeti kakor ravno pri nas. Tega si pa Urbas ni vzel za dobro, zato je na vsak način hotel izslediti Wag-nerja; kar se mu je tudi posrečilo. Lazi v Si tja in sem po razpokanih in nevarnih potih Triglava posrečilo se mu je naj'ti sled Wagnerja. Zasledoval je stopinje ponesrečenca, na kar opazi v daljavi neko Črnjavo.  Priplazil se je tja ter našel   steklenico  iz alumi-niia;  gotov je bil,   da je v bližini Wagoerja. Obšla ga je groza, bil je ie zelo izmučen  sam in pozno v večer, da si ni upal več gledati okoli sebe, dasiravno je ponesrečenec ležal komaj 6 korakov od njega. Pobral je steklenico ter se podal k oskrbniku Aljaževega doma,  kateri jo je takoj spoznal    kot   lastnino Wagnerjevo. Nato se je podal Urbas v Mojstrano ter sporočil to g. Winzigu kot načelniku reševalnega društva za Kranjsko. \Vinzig je potem poslal Franca Urbasa,   Janeza Orehovnika, Janeza Koširja mlajšega ter Josipa Hlebanja v Vrata,  naj gredo na kraj,  kjer je našel Urbas steklenico,  ker po izpovedi Urbasa mora ponesrečenec ležati v  bližini  najdene  steklenice. Krog 11. dopoldan podala se je karavana pod vodstvom Urbasa na kraj ponesrečenca, kamor so dospeli krog pol L Pridružila sta se jima tudi dva dijaka. Kakor  pripoveduje  Urbas,   imel je Wagner neko skico,  katero  mu je neki dunajski turist Zinner dal, kateri je z nekim drugim priplazil na Triglav od severne strani. Zinner je bil sedaj sam tukaj ter je Wagnerja v spremstvu Janeza Koširja iskal po zaznamovani poti. Seveda zaman. Govorilo se j"e, da domačini ne morejo iti po tistih  nevarnih   potih kot dunajski turisti. Wagner je najpreje šel po zaznamovani mu poti od Zinnerja, ampak zabredel je potem na desno in prišel pod veliko steno Triglava, katero preplaziti je nemogoča stvar. Skušal je zaradi tega nazaj, privezal ' si je 6 m špage („Rebsohnur"), dognano pa ni, ali se mu je vrvica vtrgala ali jo je izpustil, bila bi sioer prekratka in nato je padel 4 do 5 m globoko.  Ko  so ga našli,  ležal je znak. Na eni nogi je imel samo nogavico, na drugi pa Klettersohuh (plezalke), to je gotovo znamenje, da ni mogel biti takoj mrtev. Koliko Časa je živel, se ne ve,  dolgo gotovo ne, ker drugače bi se bil gotovo okrepčal s konjakom, katerega je imel pri sebi. Znaki poškodbe so bUi majhni, dve praski na licu ter se je potem dokazalo po mrtvaškem ogledniku, da je
imel eno rebro zlomljeno in zastrjeno kri ca kožo. Spustili so ga potem po vrveh na z dol kakih 150 m globoko in so ga potem prenesli na palioah do kolovoza; odkoder ga je pripeljal neke posestnioe sin v dovško mrtvašnico. — Nemškutar Pretnar, ki vso stvar skrbno zasleduje ter bi jo le rad Nemcem v zaslugo štel, norčeval se je včeraj, da se nihče domačinov ni udeležil pogreba, kar je po njegovem mnenju pregreha. Farani prvič niso vedeli, kedaj bo pogreb, drugič jih pa tudi Čez dan ni doma, ker so pri svojih oddaljenih delih. Ali morda Pretnar misli, da ima vsak tako čas kratiti kakor on? Namesto da se on toliko briga za vsenemštvo in zaničuje domačine, bi bilo gotovo bolj umestno, da bi bil uradoval v svoji pošti, pa bi še danes lahko služboval.
— 04 druge strani se nam piše, da je Vagner najbrž izvršil samomor. V Vratih se je nekam čudno obnašal, premišljeval, kot bi se pripravljal na nekaj nenavadnega. Pri iskanju se je pokazal zlasti Košir mlajši, gorski vodnik, pravega vešČaka, kajti plezal je po najhujših strminah. Priporočamo ga slovenskim turistom.
Županstvu na Bledu vposlali so darove za pogorelce ti-le gg.: Artur pl. Miller 100 K, dve dami po g. kaplanu 22 K, Karol Studi iz Prage 100 K, dvorni svetnik grof Chorinskv 100 K, ga. Kolbl z Jesenic 10 K, Pietro Piussi 500 K, Ritzberger 10 K, profesorji I. drž. gimn. v Ljubljani: ravnatelj dr. Požar in proi. dr. Le-vičnik 10 K, prof. Štritof in dr. Žmavo 8 K, prof. KavŠek, Sever, Šega in Vajda 4 K, okrajni komisar Kordin 5 K, Fr. Doberlet iz Ljubljane 20 K, Arh 10 K, župan pleni. Kappus iz Kamne Gorice K 93 ■ 20, Pirman in drugi uradniki c. kr. okr. glavarstva v Ljubljani 29 K, dr. A. Stengel 25 K, Bajželj 10 K, kapitan Hahn pl. Hah-nenbeck 10 K, županstvo Koroška Bela 200 K, gdč. Lina Sfciffel z Dunaja 10 K, pivovarna Kern v Beljaku 50 K, Ivan Zettel, učitelj v p., 20 K, Ivan Gruden 10 K, Mdm. Lero 10 K, Avgust Agnola iz Ljubljane 20 K, dr. Pretnar iz Trsta 50 K, Ivan Sax iz Ljubljane 10 K, župan Rus 25 K, Peter Majdič iz Celja 50 K, R. Groschl, posestnik vile na Bledu 50 K, Julij Kraschna in Freiberger 20 K, dr. Furth 40 K, Frid. Stier 2 K, dr. Valentin Krisper 50 K, ga. Betty Prant-ner 15 K, Ludvik Stricel iz Ljubljane 20 K, ga. Roza Vok na Bledu 50 K, županstvo Zagorje 100 K, ga. Marija Grajzer iz Ljubljane 10 K, Amerikanski Slovenci po g. Fr. Sakserju 500 K. Skupno 2386K 20 h. Vsem blagim darovalcem izreka županstvo na Bledu najtoplejšo zahvalo.
Požar. Piše se nam iz Žalca, dne 28. avgusta: Spet smo imeli požar. Včeraj med 6. in 7. uro zvečer je jelo goreti na podstrešju hiše mizarja Ko celi ja. Zgorela je streha in vse orodje; Koceli je imel tu delavnico. — Gasilno društvo ža'.sko je bilo točno na pogorišča. Parna brizgama se je prvič ob tej priliki uporabila ter se izvrstno skazala. Ogenj se je brzo omejil.
Starešinjski sestanek. Ekseku-
tiva narodno-radikalnega dijaštva vabi starešine nar.-rad. društev in svoje somišljenike na starešinjski sestanek, ki ga sklicuje na dan 4 sept. ob 5. popoldan v prostore „Prosvete" v Ljubljani, „Mestni dom".
Iz Mojstrane nam pišejo: V nedeljo teden, 6. septembra, bodo za-plapolale v lepi naši predtriglavski vasi slovenske trobojnice. Ne omenjali bi tega, ako bi bili slični dnovi pogosti v naši gorenjski savski dolini. Kajti narodna misel v nas še ni dozorila do one skalnatotrdne samozavesti, da bi se zaigrala s širnimi slovenskimi gorskimi skladi v eden silen akord, ki naj mogočno odjekuje po celi Sloveniji. Toda sedaj vstajamo tudi mi in neustrašeno, kot so naše gore, stopamo na torišče slovenske zavednosti. Poživljamo tedaj probu-jeno slovenstvo, da pribiti imenovani dan med nas, se seznani z nami in nas dejansko vzljubi kot čuvaje naših
— triglavskih velikanov. Naš klic, upamo, bode tem uspešnejši, ker lahko združite svoj prihod med nas s prijetnim dopoldanskim izletom k biseru gorenjskemu — Peričniku. Ob 4. uri popoldne pa se potem prične v korist družbe sv. Cirila in Metoda veselica, ki bo služila v predpripravo k usta novitvi podružnice istoimenske družbe. Da pa bo veselica še bolj narodna, nam je jeseniški „Sokol" že obljubil svojo udeležitev z javno telovadbo. Prosimo torej že tem potom, da se veselice kar najštevilnejše udeležite, da zlasti podružnice sosede ne iz-ostanete. Ali naj mari opozarjamo tudi na zemljepisno važnost naših krajev. Sava in Bela peč kliče ta dovolj glasno, kako daleč so že prihrumeli nevarni valovi germanskega morja. „Plašijivca v celem ni imel krdelu", pazimo, da se bi i o našem narodu moglo podobno beležiti.
Slovensko občinstvo opozar-jasto na veliko ljudsko veselico, ki se vrii povodom 251etnioe poslovanja poeojilnioe v Konjicah jutri, dne
30. t. m. na vrtu „Narodnega doma" v Konjioah.
Zanimiva posebnost Iz krogov numizmatikov (poznavalec raznih novcev) se nam piše: Ogrski tolarji z angeljčki in letnico 1868 in 1869 imajo to zanimivo posebnost, da je križ na vrhu znamenite zgodovinske kraljevske krone skrivljen proti desni, dočim je križec na sedaj veljavnih ogrskih kronah obrnjen proti levi strani. Tudi ostali v prometu se nahajajoči ogrski novci imajo križec, ki je nagnjen proti levi. — Zanimivo bi bilo izvedeti oziroma dognati, odkod izvira ta dvojni kov odnosno, kdo ima prav, ker oboje pač ne more biti pravilno.
Ustanovni občni zbor podružnico sv. Cirila in Metoda za Trebnje in okolico se vrši dne 3. septembra t. 1.
Modras le pičil blizu Tržiča na Primorskem pri vojaških vajah Častniškega namestnika pri 16. lovskem bataljonu Gustava K a i-serja. Spravili so ga takoj v garni-zijsko bolnišnico v Trst, vendar ni dosti upanja, da bi ozdravel.
Bol z roparjcnii V Remetinou na Hrvaškem je postajelišče, kjer upravlja blagajno Čuvaj. Zvečer 27. t. m. je vlomil v poslopje iz Ložoa na Kočevskem rojeni pekovski pomočnik Gustav Mitter, da oropa blagajno. Slučajno pa se je Čuvaj vrnil ter planil po roparju. Vnel se je med njima boj na življenje in smrt. Končno se je Čuvaju posrečilo potegniti revolver ter je usmrtil roparja s strelom v trebuh.
Slovenci v Ameriki. Ustrelil j e v Linoolnu neki Litvaneo Slovenoa Andreja S pr o gerj a, doma iz PoljČan na Štajerskem, ker ga je baje smatral za ptiča na visokem drevesu v gozdu, kjer Sprogar trgal divje grozdje. Ker je strel prebil Sprogar ju jetra, nimajo zdravniki upanja, da bi ostal pri življenju.
Napačen masnik. Pred kratkim se je zadrževal v nekem ŽupniŠČu v krški okolici mlad duhovnik, ki je bral vsak dan v župni cerkvi mašo. Ko mu je bilo maš tukaj že dovolj, ali pa se ga je bil župnik naveličal, je šel v Brežice in maše val tam pri usmiljenih bratih (menda pri frančiškanih). Ti so mu pa naglo prišli do živega. Prepričali so se namreč, da duhovniku nič kaj dobro ne teče latinščina, da tedaj ni pravi mašnik. Ovadili so ga policiji, ki ga je spravila potem sioer za omrežena okna, a ne za samostanska, marveč za ona v brežiških zaporih. „Duhovnik" je baje izvršil le štiri gimnazijske razrede, potem se pa preoblekel v duhovniško obleko, si dal napraviti tonzuro in na lastno pest, brez blagoslovov, zapel novo mašo. Tako nam je sporočil neki brežiški okoličan in vest kljub njegovi verodostojnosti pridržujemo v rezervi.
Opatijske novice. — Samomor. V sredo 19. t. m. zjutraj je našel g. E. Gržetic, drogerist v Vo-loski, svojo soprogo v njeni sobi mrtvo, ki se je zastrupila z vdihavanjem plinov gorečega oglja. Pozval je zdravnica, ki je pa mogel le Še konstatirati, da je tu vsaka človeška pomoč izključena. Vzrok, da si je revi ca vzela mlado življenje, je neozdravljiva bolezen namreč nervoznost, od katere že cel mesec ni mogla spati, in si končno na ta način bolečine za vedno olajšala. Pogreb je bil ob mnogobrojni udeležbi v četrtek popoldne. Ker je bila gospa kakor tudi gospod Gržetić v teh krajih jako priljubljen in tudi med nami Slovenci, mu tudi mi izrekamo naše sožalje in želimo, da bi se mu ta rana kmalu zacelila, a pokojnici naj bi bila lahka zemljica! — Nenavadna najdba. V sredo 26. t. m. zjutraj, so, kakor po navadi vsak dan zjutraj, občinski uslužbenci čistili shrambo št. 3. opatijske kanalizacije v Škibičih. Pri tem je padel pred nje iz rešeta, ki je narejeno v svrho, da, kar je tekočega spusti, a papir, cunje in drugi predmeti, ki ne smejo v druge čistilne prostore, ostanejo v njem in jih morajo vsak dan odstraniti, predmet, v katerem so takoj spoznali malega otroka moškega spola. Prijavili so stvar takoj policiji in izpostavilo se je, da je to otro če prišlo 2 meseca prerano na svet, da ga je dosedaj še nepoznana mati vrgla v stranišče in da je moral še isto noč priplavati po ceveh v imenovano shrambo nediŠeČih predmetov. Policija je vzela stvar v roke in sedaj pridno išče osebo, kije ta predmet hotela po protipostavnem potu odstraniti. — Električna železnica in državna cesta. Cesta, ki vodi skozi Volosko Opatijo, je ozka in zasluži v Avstriji ime „državna cesta." Že poprej, dokler le ni bilo električne železnioe skozi Volosko-Opatijo, ta cesta ni odgovarjala prometu, ki je na njej, a sedaj pa ie toliko manj. Nesreča za nesrečo se dogaja skoraj vsak dan in to je že kar nekaj navadnega, če kateremu od pasantov voz električne železnice nogo stare ali pa če kdo dobi od takega vosa sunek da mu kar sapo zapira. Kar se pa tiče karambolov, jih no«
beden najboljši igralec biljarda ne spravi toliko skupaj, kolikor se jih naredi na naši slavni državni cesti. Ko je Miios to železnico delal, se je od vseh strani zatrjevao, da se bo ta cesta na vsaki strani za dober meter razširila, a sedaj, ko je gotova, se niti vrag ne pobriga, je to storjeno ali ne. Kako je oesta ozka, je dokaz, da je pred nekoliko dnevi nekemu kokošarju noga samo spodrsnila na pločniku ravno v trenotku, ko je voz električne železnice vozil mimo njega, in že je bila noga pod vozom, ki mu jo je zmečkal in polomil vse prste. Se večji reveži so pa psi, ki niso dosti oprezni. Razne prizore si človek lahko kar dan na dan ogleduje, ki se dogajajo na tej cesti. Ravnatelj električne železnice na pobalinski način vpije in razgraja nad vozniki, ki so po par metrov daleč z vso prtljago z voza zleteli ko je električni voz udaril v njih voz. Vsemu temu le kriva je preozka državna oesta, oziroma vlada, ki te ceste neče razširiti. Čakali bodo seveda tako dolgo, da se dogode še večje nesreče. Videlo se je tudi že, ko sta se srečala širok voz v Škr bičih in tramvaj, da se je voz izognil tramvaju ali med tem je pritisnil pasanta ob zid, in ta pasant se je mogel edino voznikovi treznosti zahvaliti, da ni bil zmečkan. Z eno besedo rečeno: na tej cesti Človek ni nikoli varen. — Avstrijska pravica. Svoječasno se je že omenilo v »Slov. Narodu," kakšni trpini so naši poštni uslužbenci. Ker žive slabše kakor vsak drugi v Opatijo naseljeni človek in dobivajo plačo, ki niti od daleč ne odgovarja tukajšnjim okornostim, obrnili so se po deputaciji svoječasno do ravno tisti čas v Opatiji bivajočega ministra Kori to vskega s prošnjo, da bi skrbel, da se njih stanje od strani vlade na kakšen način zboljŠa. Minister je obljubil, da bo gledal, da se želji teh c. kr. trpinov ustreže, ali kakor seje pozneje doznalo, ostalo je pri starem pregovoru, da obljubiti in dati bi bilo preveč, in o. kr. poštni trpini v Opatiji in Voloski trpe še nadalje o. kr. glad. Reški poštni uslužbenci so proti opatijskim veliki gospodje v vseh ozirih. Prosili so za poboljšanje plače in jo tudi dobili, ker so v prošnji navedli, da je v Reki zato, ker se nahaja blizu Opatije, velika draginja. Kar se je pa na Reki doseglo, zato ker je blizu Opatije, se pa v Opatiji sami doseči ne more, kjer je vse skoraj še enkrat tako drago kakor na Reki. Poleg vsega tega imajo pa pri opatijski pošli uslužbenci tudi mnogo več opravila. Provizorični pismonoše imajo ravno tako velike želodce kakor sam minister Koritovski in drugi in veliko več teka za jed, pa imajo grozno plačo 60 krone na mesec! Škandal kaj takega! Ne godi se pa veliko bolje tudi dragim uslužbencem o. kr. opatijske poŠte. Seveda kdor je sit, se za lačnega ne briga. Ali ne bi bil že čas, da se vsaj od gospode državnih poslancev kdo zavzame za te ljudi in se natančno informira o oeli zadevi?! Poštni uslužbenci imajo tudi volilno pravico in bodo oddali svoje glasove gotovo za osebo, ki se bo zavzela za njih teiko a slabo plačano stanje v luksurijozni Opatiji. — Promet na opatijski elektični železnici. Od 9. februarja do 31. julija t 1. vozilo se je na tej Železnici 380.432 oseb in 10.116 kosov prtljage. V mesecu juliju t. 1. se je vozilo 67.509 oseb in 1908 kosov prtljage — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1907 do 19. avgusta 1908 32.337 oseb. Od 12. do 19. avgusta t. 1. jih je prišlo 1198, a 19. avgusta je bilo v Opatiji nastanjenih 3783 gostov.
„Ne  boi republiko ftpllal!"
Prijatelj nam javlja: Pri priliki zadnjih nemirnih pojavov v Trstu ob posetu milanskih gostov naše primorske „irredente", spomnil sem se nehote onih časov v 70. letih preteklega stoletja, ko je bival ljubljanski pešpolk štev. 17 več let v Trstu pred odhodom v Bosno. Cisto naravno je, da so se vročekrvni Gorenjci večkrat spopadli z laškimi fa-kini ali slabotnimi delavci, bodisi radi kakega dekleta aH pa ker so se sporekli pri čaši Črnega terana, koji jim je zmešal glave. Nekaj Časa so se kregali in zmerjali drag drugega, ako jih je oštir ali pa policija spravila na prosto, — tam nekje ob velikem kanalu — pa so se naši „m o-lodci" kar na oči sporazumeli ter so največjega kričača kratkom alo odrinili v slano vodo s primombo „ne boš nam republike Špilal!" In reči moram, da je bilo v onih časih jako malo preglasnih neodreienoe? v našem Trstu! — Da niso koren jaški Bošnjaki sinovi onih roditeljev, ki so morali životariti kot „turska raja" — več stoletij nevzdrlema, bi tudi oni drugače krepko nastopali! Sioer pa je že eden Bošnjak vojak dal skusiti svojo koščeno pest nekemu „regni-kolu*.
•Obavi razpis. C. kr. ravnateljstvo državAe železnice v BaHaku naznanja trgovski in obrtniški zbor-
nici v Ljubljani, da bo za leto 1909 oddalo dobavo raznega lesnega materijala po javni ponudbi. Dobaviti bo večje množine meoesnovega lesa, meoesnovih ali hrastovih pragov, borovih pragov, lesnega materijala za potrebščine delavnic, trdega in mehkega rezanega lesa, raznega lesenega blaga, toporišč, ročajev za orodje, brezovih metelj itd. Pojasnila, ponudbeni vzorci, množine predmetov, ki jih bo dobaviti dobavni pogoji i. dr. se dobe pri navedenem ravnateljstvu. Rok za vlaganje ponudb je določen do 10. septembra t. 1. 12. ure opoldne.
Tako ao spodi, če fant pri
ljubici spL Te dni se je v Laškem trgu nekemu slikarju potožilo po svoji v Celju bivajoči ljubici in se je odpeljal tja. Ko se je zjutraj od svoje golobice poslovil, je šel na vlak. Ker je bil pa fant zelo truden, je v vlaku zaspal in mesto da bi izstopil ven v Laškem, se je pripeljal v Ljubljano, kjer so ga zbudili Toda kako nazaj? Voznega listka in tudi denarja ni poznal njegov žep nič. Naglo se odpravi k starin ar jem in proda tam edini suknjič, potem se pa golorok odpelje nazaj. Sedaj pa hoče zaljubljeni fant imeti proti povračilu suknjič nazaj, češ, da ga brez njega zebe. Starinar mu bo ustregel in tako zaljubljencu ne bode potreba golorokemu obiskovati svoje celjske ljubice.
Kinematograf Edison n a D u -
najski cesti nasproti kavarne „Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči velezanimiv spored: Doživljaji kinematografskega posnetka. (Komično). Avtomobilska dirka okoli mesta Dieppe na Francoskem. (Zanimiva, po naravi posneta projekcija. Krasen panorama. Nesreča avtomobila Truttuat). Pustolovec. (Pretresljiva drama v 28. slikah. Življenje hazardnega igralca v Monte Carlu). Dobro plačana služba. (Komično). Ako bi ne bilo predstave v „Elite Biographu" bo ta predstava v „Kinematografa Edison". Ta predstava traja od 8. do 10. zvečer. Priporočamo to serijo prav toplo cenjenemu občinstvu!
V kinematografu „The Elite Biograph" v hotelu pri „Maliču", v slučaju slabega vremena pa v kinematografa „Edison" nastopi danes zvečer med premori gosp. Sbarkov s soprogo in hčerko. Proizvajele se bodo ruske pevske in plesne točke. Gospod Starkov je več let sodeloval pri znamenitem pevskem zboru Dimitrija Slavjanskega kot I. basist.
Novo   pl novo razsvetljavo
imajo zdaj že sledeče ulice in trgi: Mestni trg, Bleiweisova (do Marije Terezije oeste), Resljeva cesta, Kopitarjeve ulice, Zgornia Poljanska cesta, Florijanske ulice, Stari trg, Radeckega most, Pod Trančo, Streliške ulice, Sodnijske in Dalmatinove ulice, Miklošičeva cesta, Vodnikov ter Cesarja Jožefa trg. Nove cevi pa so položene tudi že po Franca Jožefa cesta, Slomškovih in Predilnih ulicah, po ostalih pa pridejo tudi še stare v rabo.
Novo vojaško preskrbovališče na Kodelijevem je dograjeno in obsega pet poslopij.
Brezsrčni ljudje. Zidarski mojster v Rožni dolini Stanonik je kupil vojaškega konja, ki ni vajen voziti. Zaradi tega ubogo žival grozovito pretepajo s koli, plankami, jo suvajo s čevlji, da se je vpreženi konj že dvakrat zgrudil na tla. Sosedje se zgražajo nad toliko brezsrčnostjo, a lahko si mislimo, kako vpliva taka podivjanost na mladino. Pripoveduje se celo, da sta Stanonik in njegov oče konju privezala na rep šop slame ali papirja in užgala. Ali ni postave, ki bi tako sirovost temeljito kaznovala ?
Kratek proces- V petek sta se v Šiški sprla na cesti znana „Fa-šenk" in „Solata" in se obkladala z najlepšimi priimki. Mimo je prišel župan, ki je začul psovke. Na mestu je obsodil vsakega na tri ure zapora, občinski stražnik ju je pa takoj odpeljal za omrežje.
Prijet žepni tat. Predvčerajšnjim je policija aretirala 211etnega dninarja M. Čelešnika iz Zgonarioe, ker je ukradel v neki gostilni na Karolinški zemlji delavou Fr. Škafarju iz žepa denarnioo, v kateri je imel 34 kron denarja. Oba sta popoldne skupaj pila in ko je Škafar pri mizi zaspal, mu je izginila denarnica iz žepa, Oe-lešnik pa je potem, ko je gostilničarju ukradel še 25 portorik in nekaj drugih smodk, odkuril Iz gostilne. Po poti je fantom prav radodarno delil smodke, za katere seveda ni povedal na kak način jih je dobil. Ko je odškodo-vanec prijavil tatvino, je policaja Čelešnika naglo izsledila in ga are-tovala, a je pri sebi imel samo še 20 K denarja, katere dobi odškodo-vaneo svoj čas nazaj.
Moten promet. Ko je včeraj peljal hlapec Franc Žitnik z Dolenjskega kolodvora vos tramov, se mu je zlomilo kolo in so se tramovi zvrnili na tir električne železnice, vsled česar je bil promet pol ure moten.
Bolo ukradeno je bilo snoči ob V4 8. ■ hodnika pred Bergantovim izkuhom na Sv. Jakoba trgu slikar-
skemu mojstru gosp. Franu Staretu ml. Kolo je tvrdke „Puch", prostega teka in je vredno 200 K. Tatu je skoraj gotovo videl kak mimoidoČ pasant in naj se izvoli potruditi k polioiji in ji povedati podatke, ki bi zamogli služiti v izsledbo.
Arotovalo Je orožništvo na Bledu 20 letnega ključavničarskega pomočnika Milana Prepeluha rodom iz LJubljane, kateri je sumljiv hudodelstva tatvine.
Črn svilen moški dežnik je
bil snoči najden v tivolskem parku. Lastnik ga dobi na Bregu št. 6.
Iz Amerike se je včeraj s posebnim vlakom pripeljalo 460 Ogrov, med katerimi je bilo nekaj Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Maja meseca je bila najdena srebrna ženska ura. — G. Alojzij Pernač je našel poštno-hranilnično knjižico. — Zaseb-nica g. Frančiška IžanČeva je izgubila črno denarnico, v kateri je imela čez 4 K denarja.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. avgusta do 22 avgusta 1908. Število novorojencev 22 (= 28 60 °/0ft), mrtvo-rojenca 2," umrlih 19 (= 2470%0), med njimi so umrli vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 15. Med njimi tujcev 10 (= 52 63 %), ^ zavodov 11 (= 57 89%). Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za Škrlatico 1, za uše-nom 2.
Društvena godba ljubljanska11 koncertuje danes zvečer na vrtu hotela „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
U nedeljo, 30. avsusto v Žlrl k otvoritvi .Sokolskega doma'.
Drobne novice.
— Grofu !Zeppelinu je poslal pruski princ Henrik 5000 mark kot prostovoljno zbirko med pomorskimi častniki za zgradbo novega zrakoplova.
— Lev Je razmesaril v Mun-kaČu na Ogrskem brivca, ki je za stavo hotel v kletki pri levih obriti lastnika menežarije Koczko.
— Stdsslovi spomini ne izidejo v tisku, ker je ravnokar Stossel s posredovanjem ruskega poslanika odkupil od dotičnega nemškega založnika svoje rokopise.
— Velika nesreča se je zgodila pri Budapešti, ko so se ulanski konji splašili lokomotive, da so zdir-jali proti vlaku. Štirje ulanoi so bili nevarno ranjeni. Več konj so morali postreliti na mestu, ker so si polomili noge.
— Francoski ministerski predsednik Clemenceau leži v Karlovih varih bolan.
— Kardinal Rapolia postane
tajnik konzistorijalne kongregacije, ki imenuje škofe.
— Vsled zastrupljanja z gobami je v teku enega tedna umrlo v Galiciji 18 oseb.
— Ustava na Kitajskem se
uvede šele leta 1917, ako bo cesar vpošteval spomenico, ki mu jo je poslala komisija za pripravo ustave.
— Stekli psi so v Debrecinu raztrgali dva otroka ter ogrizli tri može.
— Maščevalnost nemškega cesar Jat Pri 118. polku v Worm3U je bil neki podčastnik kaznovan zaradi tatvine patron. Zaradi tega je prišel ves polk v nemilost pri oe-oesarju. Cesar je strogo ukazal, da mu ta polk ne sme več priti pred oči. Polk se zaradi tega premesti na Poznanj sko.
Izpred psi
Kazenske obravnave sred deželaizi ■odišeem.
Afera Stanger Stitar
Včeraj popoldne se je končala razprava o obtožbi državnega pravd-ništva proti Juliju Stangerju.
Dr. Ambroschitz je najprej stavil predlog, da se preskrbi fakultetno mnenje o poškodbi Julija Stritarja, da je padel in se onesvestil 1& vsled pijanosti, da se je poškodba izvršila lahko vsled različnih zunanjih vplivov in da je poškodba le razpoka« Njegovi predlogi so bili zavrnjeni.
Nato je govoril državni pravdnik, ki je predlagal obsodbo obtoženca, pri katerem naj se pa upošteva mladost in priznanje.
Dr. Triller je kot zastopnik zasebnega udeleženca predlagal, naj se obtožence obsodi poleg v ječo tudi v povračilo škode, in sicer naj plača Stritarju za odhod zaslužka od 1. maja do 31. deo. 1908, do katerega časa Stritar gotovo še ne bo zmožen ** delo, 960 K, to je po 120 K na me-seo, kot je imel preje plače v trgovini Kenda; potem za poškodovano obleko 120 K, za bolnišnico 20 K
90 v, ea postrežbo, bolniško hrano in zdravljenje doma 200 K, za zasebno zdravljenje 1000 K, za velikanske, hude bolečine, ki jih Čuti poškodovanec nekoliko Še danes, 15.000 K, in za zmanjšanje pridobitne zmožnosti 15 000 K.
Dr. Ambrosohitzje obtoženca hotel predočiti kot mirno nedolžno jagnje, ki se je samo branil Stritarja in njegovih udarcev.
Sodniki so se šli posvetovat in skoraj po enournem posvetovanju se je proglasila sledeča sodba:
J. Stanger je kriv prestopka prekoračenega sil obran a (III) in se obsodi na 300 kron denarne globe v slučaju neizterljivosti pa na 14 dni zapora. Dolžan je povrniti stroške kazenskega postopanja, poškodovancu pa mora plačati: za odhod zaslužka od 1. maja do konoa septembra 600 kron, za pokvarjeno obleko 50 K, za bolnišnico 20 K 90 v, za boljšo hrano 50 K, za zdravljenje 400 K, kolikor doslej znašajo stroški pri dr. Rusu po zastopnikovi napo-vedbi, za bolečine 2000 kron. Glede nadaljnih zahtevkov se zasebni udeleženec nakaže na oivilno-pravdno pot.
V obširnih razlogih je omenjal predsednik senata, da obsojenec ni imel hudobnega namena proti Stritarju! Stangerjev brat Rudolf je sprejel razsodbo s ploskanj em!
S tem je bilo konec obravnave.
K včerajšnjemu poročilu je pripomniti, da priča Engelbert Hrastnik ni Nemec ampak Slovenec. Naš poročevalec ga je smatral zato za Nemca, ker je podal izpoved nemški in ker je bilo v obtožnici pisano njegovo ime Hrastnigg, kar je vsekakor zasluga preiskovalnega sodnika prebrisanega dr. Kaiserja, ki se je s ponemčenjem Hrastnikovega imena hotel storiti slavnega in zaslužnega za sveto nemško stvar!
♦
„Slovenec" je o vsej včerajšnji dopoldanski razpravi prinesel dobrih deset vrstic l Pač značilno! Ravno tako je bilo značilno, da jse je dne 30. aprila pobalinsko norčeval iz Stritarja, ki je ravno takrat visel med življenjem in smrtjo. ^Sloven čevo uredništvo ima kakor se kaže, silne simpatije do napadalcev na mirne Slovence in so mu pri srcu >tangerji, Mahri in drugi taki nemški tiči. ki se jih cel kup brani pred enim Slovencem toliko časa, dokler se ta ne zvrne s počeno glavo!
Telefonska in brzojavna
poročim.
Sestanek kralja Hakona s carjem. Petrograd, 29. avgusta. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da obišče norveški kralj Hakon v kratkem carsko rodbino. Dan obiska še ni določen.
Cesarjevo zdravje.
Dunaj, 29. avgusta. Cesarjevo zdravstveno stanje je danes izvrstno. Cesar je bil navzoč pri polaganju temeljnega kamna Elizabetne cerkve. Dasi vreme ni bilo baš ugodno, vendar je cesar slekel svoj plašč.
Varnostne odredbe v Sarajevu.
Sarajevu, 29. avgusta. Vojaško poveljstvo je prepovedalo v mestu in v okolici do 8 km vsako fotografiranje cest, ulic in krajev. Kdor bi se ne držal te prepovedi, se bo proti njemu postopalo z največjo strogostjo. Ta prepoved se tolmači s tem, da hoče biti vojaška uprava pripravljena na vse eventuvalnosti in da smatra sama položaj v Bosni za skrajno resen. Eksplozija v Pešti.
Budimpešta, 29. avgusta. V ke-mičnem laboratoriju v Kossuthovi ulici je eksplodiral bencin. Eksplozija je razrušila poslopje, na čigar razvalinah je nastal požar, ki se je raztegnil tudi na sosedno hišo. Ognjegasci so požar lokalizirali. Tri osebe so bile ubite, poškodovanih pa je bilo več oseb.
Tatvina.
Berolin, 29. avgusta. V palači Prinea Lowenberga so prišli na sled Veliki tatvini. Izginil je namreč iz zakladnice ves srebrni zaklad, vreden več sto tisoč. Tatvino je izvršil bivši prinčev sluga, ki je ukradene stvari hotel prodati pri nekem stari-ttarju.
Hrvaško - srbska koalicija.
Zagreb, 29. avgusta. Voditelji hrvaško - srbske koalicije izjavljajo, je docela izmišljena vest, da bi katerikoli stranka imela namen izstopiti iz koalicije. To je samo po-*>ožna želja barona Raucha in njego-vib trabantov.
Gospodarstvo.
Žitni trg in oono moko.
Dne 18. avgusta 1908 izšla je oe-fcitev letošnje žetve, katero je ogrsko poljedelsko ministrstvo izdalo. Geni se:
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskuiens pri kašlju, vrstnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katerih v aspilih. 94—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastntrju in Petru Letniku in v vseh lekarnah, večjih ipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Heteorologlčno porodio,
Vitina Did morjtm SO«. Sndojf vratni ti a k 716«
avgusta J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	S.* 11	Vetrovi	Neb«
28.	9. zv.*	734*6	205	sr. zahod	jasno
29. ■	7. zj. 2. pop.	7355 7360	203 243	sr. jzah. sr. jug	pol obl. skor. obl
Srednja včerajšnja temperatura 20 1 *, norm 17 4c Padavina v 24 urah 0 0 mm
3024—2
kleparskih =EEE-—= pomočnikov
spremne takoj Franc Lončar, kleparski mojster y Spodnji Šiški 00.
Avtomobil
znamka Mercedes s 4 sedeti se ugodno proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3040—1
2 dijaka
se sprejmeta ns hrano in stanovanje v Bradiftčn št. 7, I nad strople, levo. 3108 i
- ^•BBnUHBnBBB^BSSHBnBBnBBSBSBnSSI w -
Gostilna
pri „Raku*'
so odda takoj na račun na Krakovskem nasipu štev. 4 3034-1
Stanovanje
V suterenu z 2 sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in drvarnico se Odda v Cigaletovlta ulicah tako] ali za november v najem. 3016—1
Več se izve pri hišnici ali v odvetniški pisarni ravnotam.
Nlss Fnrler, MIss Everltt
come hsck from Eoglsnd and be* gin their lessons sgain on the 1 st. ol October, in Dalmatinovo
Ulice Št- 5- — Poizve se pri gospe
M. Tdnnies na Dunajski cesti 25 od 15. septembra od 12 do poln 2. In od 27. sept naprej ves dan. 3035 1
Izgubil se Je
oučorski pes
rjav, z dolgo dlako. Najditelj naj ga dostavi v kan* tino  topničarske vojaščnice na Dunajski cesti (g, Sattler)    3038 1
pl. Foedransperg
zopet ordinira.
.'.ar trpi na padavici, krem in drugih Brv*' : ih boleznin, naj zahteva o tem brošuro, ftrt jo zastonj in poštnine prosto razpoftiljs
priv. Mfhwan-n-i%potli«kt
Frankfurt mu M.    8098 51
Učenec ■ učenka
se sprelmeta takoj v trgovino s
mešanim blagom. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo rSlov. Naroda14. 2999-2
Pes
(nOVOfnndlandec) prave pasme, star 4 leta, se proda ali pa zamenja za
dobrega psa-cuvaja. 2981 3
Več pove Leo Lavrlč v Škoiji Loki.
Učenca
sprejme takoj 2922 2
F. SRUŠEK v Metliki.
In na protinu trpečim rad; brezplačno pis-
meno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega muke-polnega trpljenja. 2397—5
Karel Bader. Monakovo,
Kuritirstenstrasse 40 a.
Iščem
uzgoiltelio
šestletnemu dečku.
Ponudbe pod „A. B 11 Vila Bajtica, Bled. 3012—1
Uradnik
(penzijonist ima prednost) zmožen knjigovodstva in korespondence ter slovenskega in nemškega jezika, SO
sprejme tskoj. 3033
Lastnoročno pisane ponudbe pod „št. 62" glavna pošta, Ljubljana.
Ranil. •
V četrtek, dne 3. septembra 1.1. ob 9. dopoldne
bo v Zatičini na Dolenjskem pri Hrasta bliza cerkve
grostoTolji razprodaja.
Na prodaj bo biča s potrebnim
gospodarskim poslopjem, okrog je velik vrt, pripravno za gostilno, prodajalno in mesarijo — sploh pripravno za   vsako  obrt,  ker je  zraven tudi
ledenica. Prav blizu so 4 travniki
in ve6 gozdov, kakor tudi rodovitne njive. Prodalo se bo 6 hiš z drugimi poslopji, tudi v Zatičini. Dobilo se bo posestvo z njivami in gozdovi eno uro od Zatičine oddaljeno.    3o30_1
Kupci ne zamudite ugodne prilike!
Pšenico na 39 45 milj. met. stot.
rž
s   1204 p
ječmen   „ 12-23 oves      „   1026   „      „ „ napram lanskemu pridelku
v pšenici   32 8   milj. met. stot. „ rti 10 69    p n
„ ječmenu 13 73 „ „ „ „ ovsu 1154 m „ » Ako pa se vpošteva velike zastale zaloge rekordne žetve, ki smo jih v lansko kampanjo s seboj prinesli, pridemo do zaključka, da nimamo letos prav nič večje množine na razpolago, kakor pa lansko leto, pri čemur pa se mora še posebno poudarjati, da je letošnja žetev v Avstriji v primeri z lansko za 20% slabe j a.
To dejstvo prav dobro odseva iz danaŠDJib tržnih razmer, kajti Ogrsko letos mnogo več pšenice in moke v Avstrijo uvaža, nego je bilo to tekom lanske kampanje.
Kar se tiče cene tekoče kampanje, si bo ta menda pridobila stalnost, vsaj cena pšenice se že več tednov zaporedoma vzdržuje vedno na isti višini in se ni od začetka julija, ko je izpraznjeni konzum jel staviti svoje prezgodnje in vibarne zahteve, kar je seveda promptno ceno pšenice utrdilo, skoro nič posebno spremenila.
Temu nasprotno pa zamoremo pri cenah moke opaziti večje znižanje. Zadostovalo je že, da se je kupčija par tednov bolj živahno razvijala in že so jeli vsi mlini s polno močjo delovati, iz česar pa se je zopet razvilo močno podcenjevanje, kar je delovanje napravilo zopet pasivno.
Do tega neracijonalnega delovanja so jako veliko pripomogle tudi raznovrstne kvalitete letošnje pšenice, ki se v ceni jako pogosto za več nego dve kroni pri meterskem stotu razlikuje. Tako cene vrste pšenic se letos na Hrvaškem jako veliko dobi, pa tudi v notranlem Ogrskem (snet-javih). Te vrste dajejo onim mlinom, ki so navajeni navadno merkantilno blago oddajati na trg, priliko, da stavijo pri j edaa!seni mlinskem zaslužku pri metrskem stotu za skoro K 2 50 nižje cene, nego ona podjetja, ki se ozirajo le na fine in lepe pšenične vrste, s čemur se seveda slednjim stavi skoro neznosna konkurenca.
Povpraševanje po naih vrstah pšenične moke je letos mnogo obširneje, nego se jih sploh more pridelati, dočim je zanimanje za spodnje vrste toliko manjše. Kakor pa je videti, se je ze jako veliko mlinov tej spremenjeni 8ituvaciji prilagodilo, s tem, da potegne iz pšenice dosti večje množine finih mok, kakor je normalno sploh dovoljivo , ali bolje rečeno: „Železo se mora kovati, dokler je žareče". Tozadevno so naši dragi sosedje — onokraj Litve — pravi mojstri, dočim se naši mlini vsled konservativnosti izgubljajo, preminevajo.
Inozemski žitni trgi tendirajo brez posebnih sprememb in pri visoki uvozni carini — K 6 30 od met. stota — nikakor ni mogoče inozemsko pšenico uvažati. Pri ugodnem jesenskem vremenu za časa obdelovanja in pa, Če ne bode zima povzročila nikake Škode, smemo upati, da se cene ne bodo tako spreminjale kakor lansko leto, nikakor pa tudi nimamo posebnega znižanja pričakovati, ker bodemo z letošnjim pridelkom ravno komaj shajali.
Oktobrska pšenica 1908 zaključuje v Budimpešti dne 27. avgusta 1908 s K 1106, za april 1909 pa z K 11 39, dočim se efektivna pšenica razlikuje za kakih 25 — 30 vin., katera diferenca pa se mora do srede oktobra izjednačiti. Kolikor pozneje pa bode to izjednačenje nastopilo, toliko manj se bode v oktobru v prevzetje predložilo efektivne termin - pšenice in ravno to nas zna prav posebno razočarati, ker so obveznosti baje prav velike. F. K.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d.
Proti teZkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebavijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagateT na DDNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 3>—12
Edina    ri»iru J«- samo
THIERRYJEV BALZAM
• selono KUHO kot varstveno uumko. Razpošiljam najmanj   12.2 ali 6/1 ali pat. potov. rodb. steklenico za 6 K. Zavojnina aaatonj.
Thierryjevo centlfolUsko mazilo
Razpošiljam najmanj 2 škatlji K 360 Zavoju, aaatonj. Povsod priznani kot najbol/si domači zdravili proti slabostim želodca, gorečiči, krčem, poškodbam, ramam
itd. — Naslov za naroči t ve in denarne nakaznice :
A. Thlerrj, lekarna vrl angelu varku
▼ Pregradi pri Rogatcu. 1359—20
Zaloga v fieb lekarnah.
Poslano.
= Jlfislite na =
mnihouosraške
395   18 od gld.
moški no trakove najfin. Izdelani 6*90 domski no trakove najfin. iidelnnf 5*75 domski nizkipariiki najl.Izdelani 390
Tvornico Jamči za »sok por. Popraullanla točno In čenč.
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. prlo. čevljarske tvornice tnnlhooosraike.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborne deluje dobre znane
antiseptična
Melnaine nstna in zobna voda
M utrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno napo ix ost* a M*el&l«*xiieaa m navodom 1 14..
BI gorodnemu gospoda M. I^rvutlUo, lekarnarja v Ljubljani. Vafia izborna Melusine ustna in zobna vođa je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprenosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanita, kar je res hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik, Metlika, Sft. aprila 1900.
Sil likarna Mil. LauUka
T LJubljani, Rnljm eaii* it. 1
potaf noneafriiianesa Fran JoSbtro««*
<ibft roootrj 36 35
Darila.
Za  drutbo  sv. Cirila in Metoda.
Gosp. Josip Jeglič, okrajni sluga, mesto venca na krsto svojemu dne 2^. t. m v h ralnici umrlemu sinu Maksu Milana U K. G. Ivan Lovšin mi. v ttibaici; gg. M. Eberl roj Lovšin v Brucka, Vikt. Pajnič roj Lovšiu v Trdtn, Malči Kerže roj Lovšin v Trstu in Ema Kerže roj. Lovšin v Trstu, vsi skupaj (O K v blag spomin svoje pokojne matere. — Gg. turisti iz Divače in Ljubljane K 3 60 pod geslom: „Od Krme, Tr glava do Srednje vasi, ni boljših turistov, kakor smo mi, ker imamo lep razgled, vreme lepo je, na Cirila-Metoda spomnili smo se.** — G. Dragica de Gleria v Dol, Logttcu K 4*30, in sicer je nabral krožek čeških in slovenskih dijakov K 2*10 pri igri: »Pejmo p ani okolo", gg de Gleria - Poženel pa priba-linala * K. — rfkupaj K 67 80. - - Živeli! Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 26. avgusta: Marija Vicenci, poštnega oficijala žena. 39 let. Židovske ulice 1. Vsled raka. — Ivan Stancalaznik, delavec. 67 let. Radickega cesta ll. Dementia epil. — Fran Novak, posestnikov sin, 7 mesecev. Gradaške ulice 4. Bronchitis cap.
Dne 27. avgusta: Elizabeta Poglaj, hišnika žena, 48 let. Martinova cesta 20.
V deželni bolnici:
Dne 23. avgusta : Rosa Howsepjan, trgovčeva žena, 52 let.
V hiralnici:
Dne 27. avgusta: Jožefa Kobe, mizarjeva vdova, 60 let.
Dne 28. avgnsta: Makso Jeglič, gostilničarjev sin. 15 let.
Podpisani deželni odbor razpisuje
3039—1
službo zdravnika
na p. p. glavarjevem zavodu v KomenJi pri Kamnika
z letno plača 2000 K In prostim stanovanjem.
V smislu ustanovnega pisma so s to službo spojene sledeče dolžnosti:
1. zdravniško vodstvo in opravljanje zdravniških poslov v bolnici, katera se ima sezidati v Komendi iz ustanovne glavnice in brezplačno zdravljenje bolnikov in hiralcev v obstoječi Glavarjevi hiralnici ravnotam.
2. brezplačno zdravljenje obolelih ubogih v okolišu nekdanje fare Komenda;
3. ureditev redne vsakdanje brezplačne ordinacije v stanovanju, oziroma po njeni dovršitvi v bolnici za ambulatorično zdravljenje omenjenih bolnih ubgih.
Vozni stroški, ki bi narasli vsled zdravljenja bolnih ubogih v imenovanem okolišu, dalje stroški za odrejena zdravila in potrebne obveze ubogim, kakor tudi bolnikom in hiralcem v bolnici in hiralnici, se zdravniku proti pravilnim računom povrnejo iz ustanovnega fonda.
Zdravnik je zavezan, urediti si domačo lekarno.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odbom do 1. oktobra 1908
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici,
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 27. avgusta 1908
Dijaki
sprejmejo pod primernimi pogoji hrano in stanovanje. 2913—3 Naslov v uprav. „Slov. Naroda-.
Dečka
sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem.
Ponudbe pod ,,štev. 100" nprav. „Slov. Naroda*.
na
2916-6
Njiva
đveh oralov na Llubljanskem pol|n
blizu mesta se takoj proda. 2983-3 Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
Abiturijent
prosi primernega mesta v odvetniški ali notarski pisarni ali pri kakem zavodu v svrho prislužbe potrebnih sredstev za nadaljevanje svojih Študij kot jurist. Zmožen je tudi nemške stenografije. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti Avg. Nadilo, zasebni uradnik v Škofji Loki. 2997—2
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda po nizki ceni  2991 s
:   FRAN C ASCI O :
Šelenhuraove ullee štev. O.
Lepa prilika
?
Hiša
2902 4
s 3 stanovanji in pritiklinami, okoli 5000 m stavbišča
ob oeati, se pod ugodnimi pogoji takoj
proda.
Naslov v uprav. „SIov. Naroda".
Iftče 80 pri tukajšnji zavarovalnici spreten
akviziter in organizator
za Kranjsko in Primorsko s fiksno
plačo, dijetami in s povrnjenjem potnih stroškov. Prednost imajo tisti, ki so že delovali v tej stroki. 3028 l Pismene ponudbe pod šifro ,288' LJubljana, glavna pošta re stan te.
Išče se
stonovonie
s 4 do 5 sobaami in postranskimi prostori ter po mogočnosti z vrtom ali dvoriščem za 15. september, 1. oktober ali 15. oktober. 3005-2
Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod znamko „1. B. G."
Zahvala is priporočilo.
Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, se
banki „Slaviji"
javno zahvaliti za vestno, točno in kulantno cenitev pogorelega poslopja in premičnine v Tschinkelnovi tovarni, ter jo vsakomur ^najtopleje priporočava. 3017 Ljubljana, dne 26. avg. 1908.
I, ljubljansko skladišče:
Krisper in Tomažič.
Prilika za nabup!
Prekrasna
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
30.0 -** O komadoT nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo
{)OzIačeno ali posrebreno verižico, natančno dočo za samo 8 lt 50 vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za 5 kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, Izvoz ur Krakov it. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 3015
Radi preureditve prostorov a< po zelo nizki oeni dobro ohranjena
stekleno steno
pri tvrdki An t. Kriaper, Ljubljana, Meatni trg. 2989 2
Dijaki
■O aprejmejo za prihodnje Šolsko leto na stanovanje a dobro hrano
in pod\ strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago. Stanovanje se nahaja na Marilo Terezijo ceatl ▼ L nadstropju 2765 4
Natančneje pojasnilo da g. Jo-
sipina Lavrenčlč, Marija Terezija cesta it 1L
Potniki, pozor!
»v za Kranjsko (gospodov in gospic) iSCe dunajska tvrdka za jako lukrativno podjetje proti proviziji. — Zaslužek na dan do 15 K. Kavcija v znesku 20 K je takoj položiti za kolekcijo. 3026 2 Predstavi naj se jutri in V nedeljo Od 8. 10« ure dopoldne pri zastopniku A. Pliberšku v LJubljani, t hotelu „Jului kolodvor" soba a te v. 1. ^
Katho voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego čarobnih prsi. Katke voda za pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice pO 3, 5 In 8 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po povzetju ^316- 63
Rfltbe Henzel, Dnnul VII.
Mariahiirerstra.se 120, II. St T. 32.
Zeniina ponudba.
Obrtnik star 25 let, urar 5 f>-grovino j zlatnino in srebrnino, se Seli zaradi Šenitve seznaniti s pošteno gospodično ali mlado vdovo 3 nekaj premoženjem. Jfc***
Poštene in resne ponudbe s sliko, jfci se na zahtevo vrne, naj se pošiljajo na upravništvo „Sl°v* Naroda" pod ,.Af. 25", 2986 2
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Podtrančo iti
priporoča 35
vse v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah.
Poprave točno in ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
SUKNA
In modno 5884 4 blago zo obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico zo sukno
v Humpolcu
na Češkem.
TvornUke cone.   fi Vzorci franko.
Alt. Bajne
nmetni in trg. vrtnar y Cjubljani
Korlousko cesta štev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadik, listne in cvetoče rastline, vrtnice« limotrajne cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konllere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone In okna. Priporoča se za nasadltvo psrkov in vrtov. — Trgovina a cvetlicami.
Izvrže vanje šopkov, vencev L L d. Okusno delo in smerne cene. 35
:: Znnanla naročila7 točno, o
Najiitja zib|i u?alilb i% lajtimik
otroških vozičkov
ta navadno do najfinejše
žime.
■.Pakič
v Ljubljani.
NLKEBER
! trgovino z manufakturnim In perilnlm Motom
= v X^jiit>l ja,iii =
na Starim trgu št. 9
priporoča
I venca in Šopke za neveste
ter
nagrobne vence ji po Izredno nizkih cenah, j
Potrebščine ze kroječe in šivilje, j
6, ĆADEŽ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeva manufakturne trgovine
priporoča
35
klobuke
take, razno mofto perilo.
Odlikovan
a častno diplomo in zlato kolajno nn m. dnnalakl ::    :: modni razstavi :: :: ::
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvociinje Marije Josipine. ::
krojaška obrt
? Ljubljani, Seienburgove ulice itei. 3
le priporoča v izgotovljanjc molkih oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja. Primano solidno delo In smerne oene. Pristao angleško blago je t največji isceri vedno v zalogi.
Najbogatejšo zalogo In naj-raznovratne|šo Izbiro
Kiovirleo hi hannonUev
Alojzij Kraczmer
Izdelevaleo klavirjev In sodne zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4,
Vedno ■• s
salogi nrelarranl pa brezhibni klavirji.
sem obl« ranj« Iza popravljanje vsen sistemov. Glavna ssitopitve dvornih flrm sj* BOsen-eVorfer as I>unaju. »ebrnder Ntln*l mm nuna|a, Avzutl r8rt(«r v L 8 b »To, Tli. Vi a nit boj»n ▼ Llpeltem. Za vsak, pri ■tnl kapljati klavir aeesls Jsmrlin. — Najnitja liMiffJeTiiliilii*. — - - tlačila.
Dobro idoča gostilna
blisu kolodvora ao odda a 1. oktobrom nn račun ali v/ nalem.
Ponudbe na Pricfloi Kem perle,
Fodrosćica, Koroško. 2862-2
ne pod 24 leti star, ki je izurjen ftpe-
ootiat in ielezninar, ao lite za tnko|in|l naatop. Le dobra moč pride v poStev. 2978 -3
Iv. Stockl
i *r «j pri Rabekn.
išaran
na prostem, ki se obrestuje s 6%, ima 10 stanovanj, velik zelen vrt, vodnjak« 1100 setnjev zemljo okoli bide, 10 lat prosta kišnoga davka,
pripravna za vsako obrt, blizo dveh tvornio, se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji na Salu stev. 26 pri Ljubljani. 2921—2
Elegantna
stanovanja
s 3 in 4 sobami, z verando, kopalno sobo in porabo vrta se oddajo v novozgrajeni vili v Nunskih ulicah st 17 za meseo november. 2996—2 Vpraša se v stavbni pisarni F. Snpančič, Bitweisova cesta št. 18.
Veliko zalogo
firomofonov m plošč
tudi s slovenskimi k omadi;
fr. p. zajec, urar
Ljubljana, S ari trg 26. is
2291
Krasne
BLUZE
€9
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, periio In otročje oblekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bi 10ar
STARI TRO Št 28.
Šolsko leto 1908 9.
■ Inomoška trgovska ■ Z        akademija. ■
I I
I
I
■
r.
a) Komercialni strokovni tečaj za srednješolske abiturijente (abi-turijentovski tečaj). Vpisovanje dne 5. oktobra, kolegnina lOO kron za semester. Sprejem je omejen na najmanj 12 in največ 24 slušateljev.
b) Trgovska akademija (obstoječa iz 4 razredov in enega pripravljalnega tečaja) Vpisovanje 16. septembra. Šolnina 60 K za semester.
c) Trgovska šola za deklice (dvorazredna). Vpisovanja '6. septembra; Šolnina 25 K četrtletno.
Ravnateljstvo inomoške 2022—7        tgovske akademije.
Med počitnicami se lahko govori ob torkih in petkih od 9. do 11. dopoldne.
I
■
I
■
I
■ ■
I
■
J
2716
Glavna zaloga v lekarni
20
4)
Ob. pL TrnK6czyJn o Ljubljani.
f 0*lm.»tiie ^
1
\
9 A
\
%
1 ti
s #
v
3
R
m
9 9
1
primarius
dr. 0. Gregorič
hronslio ustno uodo
EUODM
Zakonito varovano. *
Specijaliteta za kadilce.
10 Bo 15 kapljic v kozarec vode. | £ s        Conn 2 broni. j
Glavna zaloga v lekarni
UD. pL TmMtzul««UnMlnfl.
Dijaki
nižjih razredov se spre]me]o cene na hrano ln stanovanje v Kranju,
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2911—2
Sprejme se
u
n
s prmerno šolsko naobrazbo pri A. ŠarabonOf špecerijska trgovina v Ljubljani. 2956—3
tlntakaricn
išče  službe  tu ali na deželi. Gre tudi za hišno. 2027—2 Ponudbe pod »natakarica" na
na uprav. „Slovenskoga Naroda1*.
Mebllrano
3057
sobo ali kabinet
1ŠČ0 gospodična] ki po dnevu ni doma, Ponudbe pod l#5t 12" glavna
poStn — proti izkazu inseratnega lista.
Dijaki
Iz bolf&ih rodbin so aprejmolna brano ln stanovanje*
Poizve se v upravništvu „Slov. Naroda". 2953 —2
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob ter z vsemi pritiklinami Iftče mirna stranka z dežele za 1 oktober. 3221-2
Ponudbe je pošiljati do L septembra ua naslov: J. Gnezda, po ste restanto, Ljubljana
Knjigovodja
bilance zmožen ter 2987-3
kontorist
(izučen Špeoerist ima prednost) popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi 80 tabo{ sprejmeta* — Ponudbe z navedbo zahtev pod „postni predal 50".
Šlpoo^
Povodom svojega odpotovanja iz Loža mi vsled bolehnosti ni bilo možno posloviti se osebno od ljubih mi prijateljev in znanoev. Storim torej to tem potom ter se zahvaljujem iskreno vsem, ki so mi izkazovali zaupanje pri izvrševanju mojega obrta ter me vedno podpirali. Obranim jih v prijaznem spominu ter ne pozabim nikdar prekrasne Ložke doline.
Z iskrenim naprednim pozdravom 3036 vdani
Jakob Strnem
urar.
Lož, 29. avgusta 1908.
Se 16 let obstoječa nnjotarejšai ljubljanska
osredovalnica stanovanj in služeo
G. PLUX
Oesposke ulice it 6 3013
priporoča ln na\meeea\ le bolj00
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko in gostilniško
osobje za Ljubljano in zunaj. Ventili* ln kollUor možno nltr* postroiba aa^otovijena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor-
Prosi ge za natančni naslov*
300
vinskih sodov
od 300-900 litrov in od 1000 do 3800 litrov, v prav dobrem stanju, močne iz hrastovega lesa, oddajp*> prav primerni oeni tvrdka
H. Rosner & Ko.
veležganjarna sadjevca
v Ljubljani
poleg Koslorjovo pivovarne.
40
545
Išče «e i ^BB»*VBn«miBBVftVMiHR«««mmm«ftmwoj»
poslouodkinla
obenem dobra  prodajalka za mešano blago in moško obleko. 2972—2 Ravnotam se sprejme
učenka.
Naslov v nprav. „Slov. Naroda".
" KljnčaYničarstYO
ign. Fasching-a vdovs
Poljanski noslpitcu.8.
Reichova hiša.
„i CD
Izvrstno ln solidno delo. Cene zmerne. Popravila se tor no Izvršujejo.
Ljudevit Borovnik
puškar*   v Borovljah (Ferlseli)
na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-46 vani ceniki zastonj. 35
Z električ. obratom urejena tvornico
G. Skrbić
d Zasran. Ilica šteo. 40
priporoča svojo na glasu solidne in cenene 34
les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice
za ckna in prodala lnice in prosi  da čim
roS pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Genovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
V Ameriko in Kanado
najpripravnejše, najcenejše in najzanesljivejše prevaža
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristanišča Trsta:
Pannonia, 8. septembra 1908. Carpathia, 22. septembra 1908. Ultonla, 29. septembra 1908.
Iz Liverpola: 770-27
Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 5. septembra, 3- oktobra, 24 oktobra. Mauretania, 12- septembra in 10. oktobra. Pojasnila in vozne karte pri
Andr. Odlasek
t LJUBLJANI, Slomškova ulice štev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Samo pristni Mačkov
££a i s e**-Borax
Svarilo!
Pristni Mačkov
KAISER - BORAKS
se prodaja samo v finih škatljioah cinobrove barve.
: Pazite na varstveno znamko!
Ponaredke
ki so preračunene na prevaro, se bodo sodno zasledovale, na kar se opozarjajo prodajalci in kupo val ci.
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem :
B000MIL VOITH, Dunaj III,
ia postelje ln puli
priporoea po na]niž|th oonak
i\ hiti 35
Pied šUcofiJo žit. 20.
Zunanja naroiila ae toino iivrinjejo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
_ Trpežno blago. — Ceni solidne.
1 Točna postrežba.
Avg. Agnola
v LJubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal9 šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
o
9
« s
o
'S
e t
*
Hajboljti kometiaki predmeti so;
J n milo ao h, U U cream po M 1 K.
si olepftanj e polti ia
mM mm ustna voda U H zobni pra-_'tek po l k,
u gojitev sob ia ost.
J mm lasna voda UO lasna po-ummMau mada po
I K,  za ohranitev ;n rast las.
Ti tedelki „Ada", ki bo oblastveno varovani, ao naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mi. n. Matdetschlager, kemik
J. Bvobode ■■alednlb
¥ lij ubijani.
Radameatka za „Aldo" zavračajte.
Kupujte zaupno ta domačo izdelke.
na Mestnem trgu št. 17
priporoča avojo veliko zalogo preelzftj-• lalla ar is prvih tovarn, »netilk, ateneklh, »»lonskln in ur atn nihalo, brlLJauntov, zlatnine in erfbrnine. Namizna oprafa ia kltatjekoa;«. aa-obi
Laatna delavnica vila In van nov
za popra-
Prva boroveljska      tvornica orožja
Peter Wernig
e. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroškem
priporoča        835 -26
lovske  puška vseh sistemov, priznano  izdelki   prve vrste s največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Pro fcr. tvonica tlavirjev
Ljubljana
Hitlerjeve ulice S     Blizu Gradita
Rudolf A. Warbinek
m
"O
o
3
S
<0
O >
d)
E
co
0) 0>
Priporoča svoje prve   vrste,  za vsa podnebja   solidno narejene planine! klavirje in harmonije tudi aamo-igralna
za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno ln računijo najceneje.     1706 35 Malvecla tvornica na Jugu Avstrije.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SINGER, spravili v denar stare ali pa stroje [drugega izvora, ker naiih šivalnih strojev ne dajemo preprodajalcem, ampak Jih samt prodajamo občinstvu naravnost. 1314—9
SINGER Co.
delniška družna za šivalne stroje.
LJubljana, So. Petra cesta 4.
99
CR0AT1A
a
Je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od obilne avobodnega In kr. glavnega meata Zagreba.
= „CROATIA" =
osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih in niskih 1881      C   cenah.   :: 15
Vsa pojasnila daje
glavni zastop „Croatie"
v Ljubljani, Gosposke ulice 4.
(I. nadstropje.)
(Za van večja meata nn deželi ae iščejo inatopnlkL)
a*
u>
t
A. KUNST
-o- Ljubljano -a>
Velika zaloga obuval
laalnoga izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vaakrina naročila so iavrfiojaja točno in po nizki ooni. Vso moro ao shranjujejo in Esznamenujeja. — Pri zunanjih naročilih saj m blagovali vzoroo vpe-■latt
StVfVVVVVtVV^VVVVVVVVVVVVVV'
Važnol  mm Važno!
pqo«iijip trgofei ti Hiluijn.
Nijkoljii In najetnijia postrežba
aa drogvo, kemikalije, lalitča, ovetja, korenine itd. tud' po Knaippu, uatne vode ln zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poalpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vas toaletne predmete, fotografi ene aparate in potjrenaeine, klrurglčna obve-zlla vsake vrate, sredstva za desln-ffekoljo, vosek In peste zs tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mi-noralmlai voal In aollj za kopel.
Oblast?, konca«, oddaja strupov.
Zsa nlwlnoi-e|eo
posebna priporočljivo:  grenka sol, ! dvojns sol, ao liter, enojen, kol mol, < krmilno apno Itd. — Vnanja naročila ae iavrinjejo točno in aoiidno.
-*t Drogerija 35
Anton Kano
Ljubljana, Židovske ulice št. 1. !
Kupuje po najvišji eonl razna |
zelišča (rose), »vetje, korenine, zo- ! mana, skorje itd. itd. Baaaiiilansanaanasajaa^^
= llllllllliUlllllllllllllllllllllllll 1111IIIII i m -
Uatnnovl|eno leta 1845.
Edini zavod
- v LJubljani-
za kemično čiščenje obleke tor zastorjev, bar var ij a ln likanje sukna = na par. =
jo& RE1CH
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
=iiihiiiiiii niiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiimiiniimiiiiiii
>^^-   ,^a^ ^at^ ^a^
^m\. ^Vv ^Vv ^Vv
Slaščičarn infovaroa R. Kirbisch
UubUana, Kongresni tej
priporoča §mr vsak dan svežo -sjaa
ledeno kavo
in
r
sladoled.
"^m/ ^a^    ^a^ ^a^
/v\    /v\    /v\    /f\    /v\ /v\
sone in dežnike
domalega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
aT^famaallamaaam Pred Skolijo 19,        stari trg 4, Prešernove nllce 4.
liče se pek
ozir. pekovski pomočniki ki želi postati samostojen, za prometen kraj na Dolenjskem, kjer se začne graditi železnica in kjer Še ni nobenega peka.
Pek arij o si uredi po svoje in so mu vsa potrebna sredstva na razpolago. 2965—3
Naslov v uprav. „Slov. Naroda."
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej, aa takoj ali za pozneje oddalo v novozgrajenih hišah v Predovićem Seln poleg Ljubljane. 937 25
Več se izve pri Eliju Predovicu nn Ambroževem trgu 7, LJubljana.
Za vrednost lesa ae proda nn Ko*
roškem prekrasno ležeča, donosna
JU graščina.
Mera: 407 oralov, od tega 60 oralov sladkih travnikov, 70 oralov polja prve vrste, ostanek pa gozd. Lastni lov. Poslopje in gospodarstvo v poponoma dobrem stanju. Hranil-ničnih dolgov 80000 K. Les za pose-kanje je vreden 50.000 kron. Cena 130.000 kron. Dopisi pod K. Golkoda, Gradec, Glavna pošta restante. 2963—2
Nedosežno
9
najnovejša ame-j. I rKka Iznajdba T
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno aa leta. Patent K 4-60.
Cez t mil jona kosov prodanih v kratkem čaan.
Higijensko gumasto blago za ienzke.
(Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*60.
Kdor pošlje denar naprej (rudi pismene znamke) mn pošlje diskretno in poštnine prosto,  sicer 50 vin.  več,  edina prodaja
J.H.10ER, tvornice zo ga-X M — maslo blago. — I
D u n a j.IX 2, Nussdorferstr. 3—0.
Pžg* OdL leta- 1968. se TjS|
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični sđravniki, »koro ▼ rub »vroptkih državah i odličnim nape hora uporablja prot
vsake vrsta izpuščajem
alaati proti kroničnim lliajem in paraa. Izpuščajem, dalj« proti rdečici na noan, oaeblinam, potenja nog, luskinam na glavi ln t bradi. Bery?rJ<*r>o kotranovc miio ima y gabi 40 odstotkov lesnega botrom* in m raalikuja bi* Stvano od r»«h dragih kontranovih mil, ki m nahajajo v trgovini.
Pil poamiM »almnih rabite jako na, »ino
Bergerjevo kotranovo žvepiono milo.
Kot blamjm kotranovo milo aa odpravljanja vsa
nesnage a polti,
proti ipnačajara na  polti m glavi pri otrocih, kako t »cdl kot nanadkrlljivo kosmati ono umito ma •aaatvaaaAj •sa kopanje ma vsakdanjo rabo alosi
Bergerjevo gllcerinovo-kotranovo milo,
v katerem Je S6 odat. glicerina in ki je parfomOTaao.
Kot odlično sredstvo aa glavo se rabi dalje s isTrstnisa □s pehom
Bergerjevo boraksovo Bilo
ln iloer proti opjrccm, o^orenja, p«z*tiHi no* ■oljem in dragim neprilikama kuie.
Osna komada vsaka vrata z navodilom o nporsbl 70 v.
Zahtevajte po lekarnah in aadevnlh trgovinah iakljnčno Bergerjevm kotranova mila ln pasJte na poleg stoječo varstveno snamko   in   na polegstoječl ftrmin podpis G. HeU eJ Co. na vsaki etiketi. Odlikovan a
častno diplomo na Dunaju 1883 ...............
ia a alato s vet lnlo uh svetovni raaatavTv Piurisna l»oo. Vsa droga medlo, in higiea. mila snamke Borger mm naiteta v navodila, ki m pridana vsakemu nun. Naprodaj t vseh lekarnah ta aedevnih trgovinah.
Na debelo: O. Hell a Oomp., Dunaj, l., Blberstreeae e V Ljubljani ae dobiva v lekarnah: MIlan Leuateli, 91. Ma^defaelalzU nar« al. Mmjr, G. Plaaoll, i. pi. Trnkorzv in v V8en drugih lekarnah na
Kraniakom. 1184—22
Umetni ia trg. vrtnar
Ivan
LJubljana
H Kolezijske ulice 16
se priporoča za
1279
21
nasadite? vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konifere, cvetlice zn okna in balkone.
Izvršuje m opite,  vence in
bukete za razne prilike.
Delo umetniško okusno in po zolidnih cenah.
Trgovina a evetlleanal Itd.
Naročila na deželo hitro in vestno.
W6
36
SVETOVNOSLAVNI
MG-134
BRANGA
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buzzo liniju; Anton Staoulu; slaščičarni Jak. Zaiaznika.
Dekle ali udova
izurjena v kuhanju in vsakem hiš-nem delu se tiče za majhno rodbino (3 osebe) v Belgradu. Služba stalna in prijetna. 2925—2 Samo zdrave in pred vsem poštene osebe naj se zglasijo na naslov : Uroš Kuzmanović, odvetnik v Belgradu.
Lepe prsi
v dveh mesecih povzročijo
PILULES ORIENTALES
edine, ki prsi razvijo, utrdijo, obnove in dajo ženskemu stasu graciozno zalitost, ne da bi škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika. Priznano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost.
Škatljica z navodilom K 6 45 franko. J. Ratie, lekarnar, Pariz. Zaloga v Buda-Pešti Josip pl. Torek, lekarnar Kiralv utca 12, v Pragi Fr. Vitek & Comp. 2256—10
Triiimph-štediina ognjišča
za gospodinjstva, okono« mije 4 t. dr. v voakorSni izpeljavi. Ze 30 Jat so najbolje priznana Pri-aisna tudi kot
aaiboijfii mnaj-6rae2nej6i izdelek. NajvjCja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišči aa hotele, gostilne, restavracije, kavarne
t dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni kataiog franko proti doDoaiaci ananjd 2241 10
Tmrna za itedilna ognjišča „Trluaph"
6. GrOlđzohmlđt * sin
■g ii assEJjsnmEUEui 'sapaJB %isssa BP9I°«I m«»*»«^ 9[j3d ou((3;s -od -ez bdjujoaj f?qasod BuiufoABz 'ntjaz -Aod od BfjisodzBJ -.fr *0Q£ *£ M boiuabiSz *—.91 '—-vi 4-ZI 4—-6 M EU1BS BD]UJ3đ €-fZ m b^ui 'm oc m sovin iodBu '—9i m
Ul3ti3d    UliUljAOUBlS    UI   UI11ES0JJ    'UIIUSJStD J
'uiiais 'uiiaou z 'ouafuiodBu usopzz *u1d 8SX08 3Apa; 'buiboiuaeiSz g z uio gnxoiI 5S03JII3A 'eanudd ^(bSui^ubu) ejaiui slapa ipg ESaustunj *B33A3fa§iA 'E§3Dapj sSamioisoS zi
»:9f|3|sod auafajEN«
C 9182 —•£! M *imd sSansid oipi *—-0l yi sSsais sqnd onaj '—-s >j ui —.9 >j cSaAis aimd ojj* X fcSaais 'aireia odeu orpi f—.01 m eSdioq 'Bimd jodnu Eiuud3[3A dR '—.9 m nnd joipni *Bti3d sSspq einud '—.9 y\ B33U3[[nd clJdd eSaiaq EB9§[[oq o[p] ,fr H BSauafjnd ufiad eSapmod ojpi !gy> g"x
—js oipi 'nrjvjd Z3jq m OAon onosmstsz
afjad oufiajsod 0033
Opozori so
pri nakupu v
za
♦ii taste olkb
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. MIKLAUC
tjubljana
35
Stritarjeve (Spltalske) nlice štev. 5.
var Na zahtevo so dopošljelo vzorci.
^ ©v»eiite9 milo, padei*, nep reko sij ivo in neutrpljivo proti ras kav I koži, prhljajem,
7 lahkim ranam na koži, opeklinam, ranam, odrgnjenju nog, zaradi napora od Sporta, vročine,
g prahu, potu itd. nastalim kožnim bolečinam Izpričevala prvih zdravniških kapacitet. V lekarnah,
cn drogerij., parfurmerijah in naravnost pri tvorničarjih Dr. Graf 6\ Ko., Dunaj VI/I, Kopermknsg. 10,
I
Nlivovka
tropino njsiki brino
1296—41
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi ka-- ko vos ti v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. ROSNER & Co, Ljubljana
Sp. Zlika, poleg Koaleijeve pivovarne.
7tLO  TRPEŽNO   POKROVMO   SREDSTVO   NA VRFMENSKI   STRANI .JE
i i Ui *»
ETERN IT - TOVARNA LJUJEVITA MATSCMEK LIMZ VOCKlABRUCK . DUHA j BUDIMPEŠTA.NYERGES-UdFALU
Glavno zaatopatvo za fnine dežele:
Vprašanja na založnika^XcodorJa Horna^ krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga. 1844-8
Hiša se proda
iz proste roke a sedmimi stanovanji, ki se zelo dobro obrestuje. Plača se samo 3000 kron, vse drugo
se lahko vknjiži - t   Več se izve v gostilni Balila v Rožni dolini. 2884 -4
- Prava istrijanska -
ina.
Zaradi preo bile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bojao po nizki ceni od 56 litrov naprej
belo viao liter po 26 vin. fini teran „   fi 21 „
Ceniki in vzoroi brezplačno na za-
htevanj e. 2828 —7
Cantina sociale cooperativa
Superfosfati
rudninski in živalski
so najbolj preizkušeno, najbolj zanesljivo In najcenejše
gnojilo Iz fosfora w kisline
za vse vrste zemlje*
Vsebina strogo zajamčena. Jamči naj hitrejši učinek, najvišje
Dalje 672 13
amonijak, kali in soliter je vi superfosfati.
Dobavljajo jih vse tvornice za umetna gnojila, knpčevalci in kmetijske zadruge.
Biro: PRAGA, Pri K opy 17.
Vodovodi
inženir - hldrotekt
8664—88
kannli30clle, kopallike naprave   Beethovenove ulice Jtev. 4.
Konrad Lachnik, Ljubljana
Brzojavi: Lacbnlk-UaliUasr
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tchn. zvcd. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman' -cigaretni papir ali stročnice.
rv
191 5
Sprejema   zavarovanja človeškega živ-
lj^-nja po najraznovTstnejsih kombinacijah pod tako Dgodnimi pogoji,   ko nobena
druga zavarovalaica. Zlasti je ngodno zavarovanje  na  doživetje in smrt z
manjšaj očim i se vplačili.
Vsak član   m a po preteku  petih let pravico^ do^divideDde.
•a
SLAVIJO
45—100
p   ■   -  ■   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -   -   - -Raz. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m Tiffikozl slo«antko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Vaaaralul nastop V LlaM|anl| Ugar pisarne so v lastnej banSnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceninje takoj in najknlantneje. Uživa   najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
Delniška družba združenih PlUOUaren Žalec in Laški trg
__ MM«M9K.9tBsa sv/«f«   ■ _ =====   Si»««i«llte*ai =====
izborno pivo. črno pivo Joluotor.
jjŽSJT Zaloga v Spodnji Siakl.   —   Telefon štev. 187.   "2SS 757-27
mmr     »ošUJatva na dam sare]eaia reatavrator gosp. B. Krilili k „Narodni dom", Lfabljana. (Štev. telefona 88.) "mm
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke. Portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistemIMarzola) peci,štedilnikeindrugistavb,materiial
(za pri vezanje ali pn bitje na late, torej popolnoma Tarno proti navlnti.) ■ ^ a 9
1908 27
F. P. VIDIC Sc Komp, Ljubljana.
Langen & ¥olf, Dunaj X., Laienborgerstrasse 63.
Originalni motorji .Otto1
Sretovnoslavni zaradi preproste in solidne sestave.
▼ ivesi 8480 47
z napravo za sesalni pila
aa kurjenje i rjavim premogom, fa-žinskim ali plinovtm koksom, kaoma-aitom ali ogljem. Gospodarsko najbolj primarna obratna moč novega čaaal
Originalni motorji „Otto" aa svetilni plin, bencin, benool, petrolin, karbonol.
Telefon 584.
GEBURTH
Ustanovljeno 1362.
RUDOLF
DUNAJ, VII., Kaiserstrasse 71, ogel Burggasse.
Največja In najobsežnejša zaloga vseh vrat 2912—2
kurilnih UP?! PreProsto in elegantno opremljenih in posebno najfinejše v oeniu nuiiium jitLi emajlirane peči z nikljastim kovanjem.
Trajno goril ne poči za kurjavo s premogom. — Regulirao M
polnilne poči od 15 kron naprej. — Ognjišča, štedilniki in   *\ \\
strojna ognjišča vseh velikosti. — Najboljše? plinove pači
in kamini! črni in emajlirani. — Železne peči a peč žicami
~~ S» za kurjenje dveh ali treh sob.
%l;;-,,;=n,^7,.n^^< I     Patentni vstavki za glinaste peči. — Sušilni
aparati.   z^^nz_ ^»sja Trajnogorne etažne peči  IWT za peko.
J   Dobrota za gostilničarje in pivopivce.
Ruška  industrija za ogljikovo kislino „SECURITAS" v
Rušah na Štajerskem, ki je izza svojega več nego petnajst-2637—5       letnega obstanka zgradila več
tisoč aparatov za točenje piva
tekočo ogljikovo kislino, priporoča vsem ekonomiskim in za dobrobit njih gostov skrbnim restavraterjem in hotelirjem svoje, skoro nepokcnčljive aparate za točenje piva ledne omare, po izredno nizkih cenah. Ledne in točilne omare te firme so izdelane masivno in obenem elegantno in so v kras vsaki restavraciii! Tvornica priporoča nadalje svoje aparate la ogljikovo kislino za točenje in impregniranje vina in prevzema f^v ijgB, JkptJ i prav ceno vsaka popravila. Ceno vnik i prospekti in proračuni zastonj in^poštnine prosto.
Ruška industrija za ogljikovo kislino v Busah na Štajerskem.
Pozor!
Priporočam slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela« Preskrbujem sliko za na spomenike po jako nizki cenL Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347—20 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po Iako nizkih cenah.
Z velespoštovanj em
Jgnacij Čamernik, kamnosek
v Eiubljani, JKotnenskega ulice ite*. 26.
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12.
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje In grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnica za seno, mlatilnice, vitle, trljerje, čistilnice za žito, luščllnice za koruzo, slamo-reznlce, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi I. t. d. postranske komade za vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni. — Kose za slamoreznice Iz la Jekla
!po izdatno znižanih cenah!
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve In konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, »krlnje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavode in penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za Izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih = tudi na obroke! "
Ceniki z več kot 500 olikami brezplačno in poštnino proato.
I Dopisuje se tudi v slovenskem jezika. |
Prekupci In agentje zaieljenL
467—10       Pite naj Be naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/.., Erdbergstr. 12.
Zastonj razpošiljam
mol llus tro vani ^ ceno vnik.
Ure, razno zlatnino = in srebrnino =
prodajam po zelo zn žaniti cenah.
FRANC KEBER
urar
In trgovina zlatnine In srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta it 12.
Za poletje!!!
Krasne novosti za ženske _ mmr volnene obleke, -vj« _
zalogi moškega sukna-
Za neveste prav ugoden nakup.
Imam zvezo z najboljšimi tvornicami in bom lahko svojim cenj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači ljudje.
Jri Cirila io Modo"
v Ljntljiai, Liogujeve ulice it. 1.
Nasproti loteriji. ■  ■ I-
MtM hraaUalM itov. 48.081.
1
JOSIP STUPICA
Jrrmrnar In sedlar
v LjDbUanl. Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
= kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : : opravo •
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor   tudi  že   obrabljen ene vozove in konjake oprave.
Br. HMa
Atelje za ortopedtone aparate la bandaie.
Preiernove ulice št. 5.
Izđelovatelj klrurglčnih medicin* aklli lailramoatov la vesli potreb-i«n za bolnike.
Glavna posojilnica
I  pisarna,: |
m Kongresnem trtu it. 15, Souuonovo hita v LlnHlonl
epre|esaa la Izplačale kraallao vloge
obrestnje po i\ X od dne vložitve do dne vzdias
kros odbitka rentnega Slavka« ti 35
Uradae aro ed 8.—12- dopoldne la osi 3. — e. popoldne«
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo
Fr. Mally & dr.
parna opekarna v Srednjih Gameljnih pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2
priporoča
zarezano in vseh vrst drago opeko
v poljubni množini
2920—2
i
a
1
Najkrajša in najcenejša pot V AMERIKO
s modernimi velikimi brzopamiki iz Ljubljane tez Antverpen v Hew Tork
je proga
ed ^ nar trne deca %vetda *
Na naših parnikih Flnland, Eroonland,
Vaderland, Zeeland in Sasaland ki oakrbn-
jejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Yorkom je anaŽnost, is-borna hrana, vljudna postrežba in spalnice pe novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, sa vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod is Ljubljana vsak torek
20—35
Naši pamiki voz^o tudi na mese« po večkrat £es Kanadu v Severno Ameriko in je ta vožnja iidatne eenejSa kakor na Novi Tork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
vLubljani, Kolodvorske ulice odslej
od jeznega kolodvora na levo pred znano gostilno ,,pri Starem TlAler]u"
Cdb Ujelo svetlo pivo
varjeno aa plzenlski način in
prodaja v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
češka delniška pivovarna v CBofljejevical.
^ Uvedeno letno zvorjenle Z20.000 ni   Delniška glavnica 2,500.000 K. ^ V Ljubljani se toči sedaj to češko pivo edino ^ |g v hotela „pri Maličn" (firma A. Deghenghi).
Ustanovljeno leta 1870.
(Telefon št. 273.)
Lastnik F. Benone.
Seb. Unterhuber
Tovarna cementa v VVeissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave In naprave vodnjakov
v LJubljani, no Dunajski cesti sM 73
■proti topni«
vojaičnli
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del Iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Ploiče Iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzoroi aa tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzeti« betoaaklta naprav la vodnjakov na podlagi posebnega patenta. -— Portlandcement la romanoement Iz Weissen-
bacha — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto. 2230—10
Nov vegetabilski creme za prsi.
Najnovejša iznajdba ii prirodnih pridelkov. Raivitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi S6 samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5'—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja gospa Kitha Meniel, Dnnal, VII, Maria-hillerstrasse 120. II. St. T. 32. Znamke vaeh deiela se sprejemajo
8317-59*
Odlikovan
rta« 1904 krlsoesa
s stoto koto|M v 1 to s stoto kolajno ta v Londona loto 1895
viak gumasti]"predmet.
t insmkah. Za to dobite d voieflov higienične vzorce, 6 ▼»ore©* K 1-faU, lfe    T*orcev   K   3 40,   26 w«orcev
6 K 80 h poleg nalnovelsega ilnstrovanega cenovnlaa m n»-
vodilo i« nporebo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tacat od 90  h    naprej.   V   zalOSjl SO
kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje Najcenejše in direktno se kupi le na pismeno naročilo. Diskretna pošiljate?.
R9 zalojra to* ariilakllv aumafeitlh predmetov. Dunaj, L, Wlpplingerstrssse 15—10. 836-26
i K
Jmate H pesek?
II!
□zdelujte cementno blago!
Tvornica za stroje, vtiakalnioa in tlačil-niča v Pfaffstattenu pri Dunaju
izdeluje vse sisteme strojev za cementni strešnik, podložilno vtisnjeno pločevino, modele, kalupe za cevi, hidravliške in stiskalnice s kolenčastim vzvodom za zidno opeko in skrije. 2928—2
Cenovnikl In pojasnila zastonj!
IzdelovatelJ vozov
FRANC UISJAN
LJubljana, Rimsko cesta it«. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih In im raUfmlb
SS—33
ozo
Oblastveno varovano!
(Pasta za likanje)
senzaoijonalna iznajdba, ki daje oblačilnemu blagu
iz gleda d je novega. Neutrpljivo za namizno, posteljno, toaletno perilo, bele (ne škrobljene) srajce, bluze, nevestinske opreme, vitrate, zastorje, čipke, palčolane Itd.
„Sygienicus" dela perilo konsistentno in izredno voljno kakor žamet, pavolnitnim blagom pa daje izgledanje holandskega platna. Vedno enako velikega učinka za vse tkanine: platnene — pavolnate, volnate ali svilene« -
:Razknževa|oče!    2147 16
Dobiva se v vseb špecerijskih, kolonijalnih, drogerijskih In podobnih trgovinah.
Varstvena znamka.
i.
4
'J
Hidravliške stiskalnice
Zlata svetinja
Segedin 1899,
Zlata svetinja
Budapešta 1899 Zlata svetinja
Požun 1902
Za hidravliške stiskalnice
za vinski in sadni mošt za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sadno vino In sadni sok
za gonit vi j o na roko, s pritiskom Herkules, lesena ali železna gonitev.
Mlini za sadje
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
Izdelujejo in razpošiljajo kot specijalitete najnovejše konstrnkoije
Ph. Mavfarth Si. Co.
Dunaj 11/1
2023—7
Specialna tovarna strojev za uporabo sadja.
Katalogrs podobami zastonj in poštnine prosto. — Vprašanja prosim pravočasno.
@
e
FR. ŠEVČIK Židovske ulice št 7
puškar ariporoia svojo veliko zalogo raznovrstnih
41-35
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških
Strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim aa dober strel. Posebno priporočam lahke trooevke in paške Book s Krup-
•\   v   .*.    povimi oevmi za brezdimni smodnik. v .\
Priporočam tudi
:. vellho zalogo vseh lovskih potrebščin:.
po najnižjih cenah. Popravila In naročbe se lxvršn|e|o točno la zanesljivo
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
PATENTE!
vaek dosegla* izposlufe las lsslaoarsJI^ss
M. GELBHAUS 4377-39 I
Inženir Is zapriseženi patentni posrednik na D on a i u VIL Siebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu uradu.
Ant. Presker
krojač,
35
Ljubljana. % Petru c 16
priporoča
svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode ln dečke, jopic In plasčev za gospe, nepremočljlvih havelokov itd« itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Vsak dan svež
19
m
ledena kava
n se dobi
v sMiarnl
Bogato
anl
klobukov
za dame In dekleta za spomladansko ln poletno = sezono =
B
I
razpošiljat
franko In brezplačno
modni salon
Henrik Renta
Tvrtka urtOHOvUena 1.1858.     Telefona a Dunaj a 350 In ft. 20585.
Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevje.
VUljalke a LJUBLJANA, (prodaja na debelo). DUNAJ 1., Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., Sechshaus, Viadukt štev. I (restavracija) DUNAJ XV., Mariahllfergurtel 33 (prodaja na debelo).
Aviso.
VBled razpisa: oddelek 13, štev. 1322 z dne 1. avgusta 1908 namerava državno volno ministrstvo nabaviti
različne opravne predmete
za cesarsko ln kraljevo vojsko.
Ponudbe je vložiti pri omenjenem ministrstvu
-= do 9. oktobra 1908
2980-2
Natančne pogoje vsebuje v listu „Laibacher Zeitung- z dne 22., oz. 23. avgusta t. 1. v polnem obsegu objavljeni razglas vojnega ministrstva.
Ta razglas ter pripadajoči pogodbeni načrt se more vrhu tega vpo-gledati pri intendancah vojnih teritorijalnih poveljstev, pri monturnih zalogah v Brna, Budimpešti, Gdstingu pri Gradcu in na Dunaju (Kaiser Ebersdorf) ter pri vseh trgovskih zalogah Številka 2 in 4 proti plačilu 65 vin.
Tovarna pohištva J, J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg it
NajveCja zaloga
pohištva
za apalna In jedilna sebe satane In gosposke Preproge, zaatorJI, medrool na vzmet!, Zlmnatl medraol, •troSkl vszl&kl Itd.
155-35
ks.
»Slik.
TVaJmtaJ
tfajsoltdnejss bl«j
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je i paniiki n
■
12
!
In M
oeaaraklml braoparnlkl „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRINZ VVILHELM", „KAI3ER VVILHELM d. OROSSE". Prekomerska vožnjo traja aasia Bš£S a!nI.
Natančen, zanesljiv poduk In veljavne vozne listke aa pamika gosi navede-neea parobrodnaga drnStva kakor tudi listke aa vse proga ameriških selea-nie dobite w BLifamBal|saaaS sdlne 10 pri
IVABDU TAVČARJU, KolOdTOFSiB lUica št.35|
laaproti •bčemani gostilni „pri Starao Tislerju".
Odhod ls IJubijane je vsak torek, Četrtek ln soboto. — Vso pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno ln brezplačno, — Postrežbo poštena, reelna ln solidna,
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado. Mexiko, Califor-nijo, Arizona, Otah, Wioming, Nevada, Oregon in Wsabington nudi nafte društvo posebno ugodno in izredno oe*no crea eaivestsn. Odhod na te)
progi iz Bremna enkrat mesečno. 8044—52 Ta se dobivajo pa tudi listki preko Ba« Umora in na vas ostale dele sveta kakor: Brazilijo, Knbo, Boenos-Aires, Oolombo Stagapore v Avet rali j o itđ.
C. kr. ministrstvo za domobranstvo.
pep. XII. št. 1738 de 1908
Razglas
lede dobave oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom malih obrtnikov za dobavno dobo 1909 do vštevši 1911.
Ministrstvo za domobranstvo namerava za leta 1909, 1910 in 1911 po razmerju vsakokratne me potrebščine potrebno število v nastopnem zaznamku navedenih oblačilnih in opravnih predmetov
bivati od malih obrtnikov.
Kot navodila imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe:
1. Dajatve se smejo udeleževati le „mojstri",  ki stalno bivajo v kraljestvih in deželah, 5topanih v drž. zboru in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt vrševati samostojno.  Osebe, ki izvršujejo tisto obrt kot domačo industrijo, ali so že Člani kakega bavilnega konzorcija za in c. kr. vojsko ali c. kr. domobranstvo,- so izključene od dobave.
2. Vsak tak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, bodisi kot člai; pristoječe mu obrtao druge, ki obstaja na podlagi obrtnega reda, ali kot član kake obstoječe ali ustanavljajoče se dODltvene zadrugo ali pa tudi samostojno. V poslednjem slučaju mora sam vložiti po zdolaj
zvicinem obrazcu A sestavljeno ponudbo
Za male obrtnike, ki se hočejo dobave  udeležiti po posredovanju kake zadruge, mora po vedenem obrazcu sestavljeno ponudbo vložiti zadruga. V zaznamku po obrazcu B, ki se ima priložiti nudbi, se seveda ne smejo imenovati vsi, nego samo Oni Člani zadrugo, ki se ros hočejo deležiti dajatve.
Ako pripadajo kaki obrtni zadrugi razen čevljarskih mojstrov tudi jermenarski mojstri itd., iora zadruga za čevljarske mojstre, kakor tudi za druge mojstre vložiti po eno pOBObnO ponudbo
zaznamek.
3. Oblastvena potrdila, ki jih imajo doprinesti dobavni  ponudniki o svoji upravičenosti
očka 1.) na ponudbah (zaznamkih) se istotako razvidijo iz obrazcev A in B.
Na ponndbe (zaznamke), v katerih ni tega potrdila aH Je le nepopolno, ae ne
oziralo.
4. Mali obrtniki, ki oferirajo s posredovanjem kake zadruge, ne smejo hkrati oferirati osamezno ali po kakih drugih zadrugah (združenjih).
5. Ponudbe, kolkovane z 1 K, naj se vpošljejo najkasneje dO 20. novembra 1908,12» UTO poldne ministrstvu za domobranstvo.
Na ponudbe, ki dospejo prepozno ali če se pošljejo telegrafičnim potom, se ne bo oziralo.
6. Jamščine (kavcije) ni treba polagati, vzorcev za poskušajo ni treba predlagati.
7. Malemu obrtništvu za vssko leto dobavne dobe pripadajočo dobavno množino oloči vsako leto ministrstvo za domobranstvo in se bo na vssko dražbo (posameznega
nudnika) pripadajoča dobavna partija vsako leto meseca decembra naznanila sa
odooe leto dobavne dobe.
Denarna vrednost dobavnih del se ravna po skupnem številu za dobavo oglašenih malih brtnikov v razmeri k razpisani dobavni množini, ki za bodoče leto dobavne dobe pripade mali obrti.
Pri obuvalih si c. kr. domobransko ministrstvo — soglasno z besedilom ponudbenega obrazca - se pridržuje, da pri naročitvi samo določi velikostne razrede obuval, ki jih imajo oddati poedini iali obrtniki (obrtne zveze). Ponudniki (zveze) ki reflektirajo na dobavo določnih velikostnih razredov, uorajo to izraziti v ponudbi in se bo po možnosti oziralo na tozadevne želje.
8. Vrste, ki se imajo dobaviti, morajo izdelati dotični mali obrtniki, ki se jim je dajatev aročila, v lastni delavnici (eventualno v delavnici, ki jo je zadruga ustanovila za skupni račun obavnih zadružnikov).
Odstopiti (cedirati) dajatev, ki ae le komu naročila, dragim osebam, bodisi proti lačilu ali brezplačno, nI dovoljeno in bi imelo zs posledico, da se dotične vrste
jučijo od prevzetja.
C. kr. domobransko ministrstvo si pridržuje, da po inšpekcijah dožene, se li dobavna naročila o oddala neopravičenim.
9. Gene za posamezne vrste bo malim obrtnikom naznanilo domobransko ministratvo eseca aprila dotičnega dobavnega leta.
Vsakemu ponudniku je pridržana pravica, če bi mu potem poslednje cene ne ugajale, da dstopi od podeljene mu dobave. Vsak iz tega izvirajoč odstop je treba nemudoma naznaniti oraobranskemu ministrstvu.
10. Ponudniki, ki v enem letu dobavne dobe ne zadoste svojim dobavnim obvezam, so za entualno še sledeča leta dobavne dobe izključeni od nadaljne obveze, ker SO neizpolnitev bavne obveze smatra za umaknite v poandbe.
11. Oddajalni kraji in dostavni termini za oddeljene vrste se vsako leto pri oddelitvi nanovo aznanijo in bodo najbrž padli v čas od 1. maja do konca avgusta vsakega dobavnega leta.
Načelno se določa kot oddajni kraj ZS USUJate vrate za one ponudnike, ki bivajo na eškem, domobranska monturna prevzemalna komisija v Pragi, za one ponudnike, ki bivajo v okolišu omobranskega teritorijalnega poveljstva v Krakovu, domobranska monturna prevzemalna komisija Krakovu, nadalje za ponudnike, ki stanujejo v Galiciji (izvzemši okoliš domobranskega teritorialnega oveljstva v Krakovu) ali v Bukovini, domobranska monturna prevzemalna komisija v Lvovu, dalje ponudnike, ki bivajo v kaki drugi deželi, in sploh za V80 ponudnike na VOlnate vrete pa omobranski glavni opravni depot na Dunaju.
Za vozne pošiljatve, naslovljene na domobranski glavni opravni depot na Dunaju, oziroma domobransko monturno prevzemamo komisijo na Dunaju, v Pragi, Krakovu in Lvovu, imajo mali brtniki, če so se dobavni predmeti kot vzorcem odgovarjajoči resnično prevzeli, pravico do vojaftke ezniške tarife povračilnim potom.
Zdražiteiji morajo 8 dni pred začetkom določenega dobsvnega roka naznaniti o jo dobavo pristojnemu prevzem ališču (domobranski montnrnl prevzemalnl komisiji domobr. opravnemn dopotn), na kar se Jim naznani dna In ura odpoalatve
12. Vrste, ki se im?jo oddajati, morajo tako glede kakovosti materiala, kakor glede oblike, limenzij, (pri obutalih glede vnanje kakor tudi notranje dimenzile dotične velikostne vrste) teže in onfekcije popolnoma odgovarjati nazadnje odobrenim eraričnim vzorcem, pri Čemer Je po-
cbao paziti, da se mora za vrate iz ovčje volne rabiti samo striženn volna. Ti vzorci
e lahko pregledajo na Dunaju pri domobranskem upravnem depotu, v Pragi pri domobranskem »ehotnem polku št. 8, v Krakovu pri domobranskem pehotnem polku št 16 in v Lvovu pri domo-Tanskem pehotnem polku št. 19. Te vzorce s popisi in risbami vred k obuvalom, tudi prikrojevaine »atrone naroče lahko mali obrtniki proti plačilu pri domobranskem opravnem depotu na Dunaju.
Črevljarski mojstri enega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgotavljanju vojaških >buval po vzorcih, lahko iz svoje srede pošljejo enega mojstra v domobransko glavno monturno alagališče, ki mu bode dalo dotična potrebna pojasnila.
13. Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem slučaju pa morajo biti obuvala vseskozi van a. Za šivanje podplatov s strojem, se ne smejo uporabljati taki z zadnjim šivom. (Steppstich).
Ako se pete obuval pritrjajo z železnimi klinci ali žreblji, ne smejo njih osti predreti no-ranjega podplata, nadalje morajo kanulni klinci predreti notranji podplat ter biti nad njim dobro ipognjeni. Notranji podplat se ne sme odločiti, ne sme imeti ostrih, vzbočenih robov in mora biti o kakovosti vzorcu vsaj enak. Medeni vijaki se ne smejo uporabljati za pritrjevanje peta. •
Pri pregibanju vrhnega usnja nastale gube se ne smejo v toliki meri razdrgniti, da se s tem vira zveza med talno šivjo, oziroma pozneje narejenimi lesenimi žebljički.
Črevljarski lep se sme rabiti za obuvala in sicer le v svežem stanju, pri moštvenih opravnih jahalnih vrstah pa se čevljarski lep sploh ne sme rabiti, ampak ima za lepilo služiti lim.
14. Vposlane vrste se bodo pred prevzetjem strogo in natančno pregledale. Vrste, ki niso ejene po vzorcih, t. j. ki ne odgovarjajo v vseh delih vzorcem in popisom, so od prevzetja Ijučene.
K vizitaciji oddanih obuval se opomni, da se preiskuje najprej notranja kakovost na ta tis, da razpara po prosti izberi en odstotek (najmanj po en par) vsake oddane partije komisija, jo bo prevzela.
Ce se ni pri tej preiskavi pokazalo kaj pomanjkljivega, se bode preiskovala vsa partija, ne
bi se dalje paralo. ...
Če bi se pa izkazalo pri tej preiskavi kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz bi brezdvomno sledilo, da preiskani komadi ne odgovarjajo vzorcem, potem se takoj vsa
ija odkloni. .
Če bi pri tej preiskavi bil kak dvom, da li odgovarjajo preiskani komadi vzorcem, pre-ovalo se bode dvojno, eventualno trojno odstotno število (najmanj pa dva do tri pare).
Pri poskušavalnem razparanju se, če ni nikakih pomislekov za vrnitev, rasparani komadi na foe stroške zopet popravijo. Inače se ti komadi, razparani kakor so, vrnejo zalagatelju, ki mu ne pristoja pravica do odškodnine. Vojaška in jahalna oprava in volnato blago se bo prevelo vsak komad posebej. .
15. One vrste, glede katerih se je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po vzorcih, ali ki »»o doposlale do določenega dobavnega termina, se ne bodo sprejemale.
16. Če misli kak mali obrtnik (zadruga), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je^upra-(a) prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloši najkasneje v 14 dnevihi od odklonitve pri onem domobranskem teritorialnem poveljništvu, v katerega področju se nahaja
e, ki je dotične vrste odklonilo.
Nepristranska komisija, ki jo ima sklicati omenjeno domobransko teritorialno poveljništvo, obstoji iz enega štabnega Častnika vojske kot predsednika, iz dveh stotnikov (ritmojstrov) vojske, in enega uradnika vojne intendanture in iz treh zvedencev civilnega stanu, od katerih enega določi zalagatelj, enega sprejem ali ŠČe, in enega trgovsko sodišče vsled prošnje domobranskega teritorialnega poveljništva. Praviloma osebe, ki so poslovale pri prevzemanju, ne morejo vstopiti v nepristransko komisijo.
Če trgovskemu sodišču ni možno poiskati zvedenca, ima domobransko teritorialno poveljništvo naprositi v tej zadevi dotično trgovsko in obrtno zbornico.
Nepristranska komisija ima razsojati, so li predložene ji vrste blaga izgotovljene po vzorcih; takih vrst blaga, ki ne ustrezajo v vseh delih eraričnem vzorcem in popisom, torej tudi nepristranska komisija na nikak način ne more prevzeti.
Sklep, ki ga sklene večina vseh članov komisije glede sprejetja ali odklonitve vrst, se ima smatrati za končno odločitev, proti kateri nima nobena stranka pritožbe ne administrativnim, ne pravnim potom.
Stroški nepristranske komisije zadenejo v slučaju, če je komisija spoznala, da ni moči nobenih njej predloženih vrst sprejeti, zalagatelja, v protivnem slučaju, to se pravi, če se vse vrste sprejmejo, pa erar.
Če pa je bilo spoznano, da samo en del predloženih vrst ni za rabo, potem ima zalagatelj od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo ono vsoto, ki odgovarja oddajalni vrednosti dotičnih vrst, glede katerih se je izreklo, da niso za sprejeti.
17. Plačevali se rjodo zaslužki za prevzete dobavne predmete pri c. kr. domobranski plačil-nici na kraju prevzemaliŠča proti dobaviteljevi pobotnici, kolkovani po lestvici II in III.
Formular A za. ponudbo.
Na c. kr. ministrstvo za domobranstvo.
Kolek 1 K
Jaz N.
Podpi
Ponudba.
N. stanujoč v . . . (kraj ulice in hiš, št) kronovina . . . okraj . . . izjavljam*)
s tem
sana zadruga.................kronovina . . .  okraj . . . izjavlja
da hoče(m) dobavati čevlje vsake vrste in velikostnega razreda (eventualno nske velikostne vrste)**) po cenah, ki jih je določilo ministrstvo ZS domobrsnstvo po točki 9, razglasa dep. št. XII,
Št. 1738 iz avgusta 1908, in v smislu drugih določil tega razglasa, ki so   Y>o&$\sarii zadrugT P°P0U10
, .      .. , podvržen,
znana in ki se um popolnoma        , v J podvrže.
Zaznamek (zaznamki) onih zadružnih članov, v katerih imenu vlaga podpisana zadruga to ponudbo, je (so) priložen (i)***)
N., dne...... 1908.
Podpis.
(Ime in priimek razločno zapisan.) S tem se potrjuje, da je N. N. v N. kot samostojni Čevljarski (jermenarski) mojster itd. zapisan v tukajšnjem obrtnem registru in da se mu predpisuje davek, f)
Datum
(Oblastveni podpis.)
*) V formularju nad črto navedeno besedilo služi v porabo posameznim ponudnikom, besedilo pod črto pa zadrugam, ki se pogajajo za dobavo.
**) Ponudniki na opremne, jahalne in volnate vrste naj izpuste besede »čevlje vsakega števila in velikostnega razreda« in naj namesto tega navedejo število in kakovost vrst, ki jih nameravajo dobavati.
***) Ta stavek naj navedejo samo zadruge, ki se pogajajo za dobavo.
t To potrdilo si morajo oskrbeti posamezni ponudniki na ponudbah, zadruge pa (glasom formularja B) na zaznamku zadružnih članov.
Vobče se pa zaradi pravilne sestave in pravočasne vložitve ponudbe navaja na točke 2, 3, 4 in 5 razglasa.
Formular B Zaznamek
onih malih obrtnikov čevljarske (sedlarske, jermenarske itd.) stroke iz kraja**) . . . (dežele ki so pooblastili podpisano zadrugo, da povodom z razglasom domobranskega ministrstva dep. XII, št. 1738 iz avgusta 1908 razpisane dajatve, vloži v njih imenu ponudbo za dobavno dobo 1909 do vštevši 1911, da sprejme  dotično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne
zasluženi znesek.
Posameznih malih obrtnikov			
Krstno ime in priimek	Stano vališč e		Lastnoročni podpis
	ulica             hišno število		
			
			
			
	itd.		
N.
dne
1908
N. N.
Podpis zadružnega predstojništva.
Da so gori označeni.....***) ponudniki res člani gori podpisane zadruge in kot
samostojni čevljarski (jermenarski itd.) mojstri zapisani v obrtnem registru in jim je predpisan davek, se s tem potrjuje.
Datum
(Oblastveni podpis.)
•) V ta zapisnik se mora vse pisati s črnilom.
**) Če se kaka družba razteza na več krajev, se mora za ponudnike vsakega kraja sestaviti posebni zapisnik. Takisto se mora na Dunaju sestaviti za vsak mestni okraj lasten zaznamek.
*•*) TrnkaJ 4ora a besedami In številkam! navesti število v zaznamka navedeni! te ohlaetto, si f» izdalo potrdilo,
Forrriular za koverto ponudbe.
Na c. kr. ministrstvo za domobranstvo
na
Dunaju
Ponudba ^' 8^Pgadruge V      Z* <^°^aYO oblačilnih* in opravnih predmetov za c. kr. domo-
branstvo potom
glasom razglasa dep. XII, št. 1738 iz avgusta 1908.
za dobavo vrst, ki pridejo po predstojećem razglasu eventualno v poštev v dobavni dobi 1909 do vštevši 1911.
Število
za 1909
za 1910 in 1911
in sicer
Oznamcnilo vrst
Opomba
Število
za 1909
za 1910
in 1911
in sicer
Oznamenilo vrst
Opomba
1250 3980 4000
11160 !
4150
50 40
30
60 30 240
30
rt
rt N
V
>S3
rt
J*
»o
Xi v •—
O
o a
jj
"53
>o
O
"o -o
o
—
u3
kosov
parov
kosov
parov
kosov
Suknjiči1) iz navadnega sukna za domobransko pehoto
Bluze1) iz navadnega  sukna za domobransko pehoto
Pantaloni1) s travnatozelenimi všivi iz navadnega sukna, svetlosivo (hechtgrau)
Ulanke1) z naramnimi petljami iz navadnega sukna
Skorenjske hlače1) iz navadnega hlačnega blaga, broščevordeče
Čevlji,2) usnjati, velikostoe vrste 7 » » » »8
lahki,
9 10 7 8 9 10
Hlačni jermeni *) Jermeni za pri vezanje ostrog Nosila za nabojnjaČe iz telečje kože Nosila za orodne nabojnjače 3) Pehotni životni pas s spono (brez Ščita) 3) Konjeniški životni jermen s karabinsko zaponko
Konjeniški životni jermen brez karabinske
zaponke Toki za bajonete
»    » pehotne sablje
» > pionirske sablje za nejezdece Nosilna nožnica k životnemu jermenu Nabojnjače
»        h karabinarju
» K 11 tflffl samokresu
Sabijeni jermen
Ročni jermen h kavalerijski sablji Puškni jermen3)
Po velikostno-razrednih procentih, ki jih objavi domobranska monturna zaloga.
a) Se bodo morali izdelovati po novih vzorcih, ki se bodo pa izdali najbrž šele meseca novembra.
•) Po sedanjih vzorcih, ampak ne kakor doslej z notranjo ampak z zunanjo stranjo (z licem) na zunaj.
240
50 250
60 30
120
660 270
220 120
870
rt
rt
N
ca
ca
»o
o
-b o
Cu O
o.
j>
O
"o
TJ O
O
t/i
kosov
parov
kosov
PuŠkni jermen predejalen Karabinski jermen
Toki za 11 mm samokres z nosilnim jermenom
Toki za 11 mm samokres brez nosilnega jermena
Plaščni jermen z dvema sponama')
45'5 cm plaščni jermen
55 5 cm     » »
lnfanterijski pritezni jermen
Oprtalniki za kavalerijsko kuhalno posodo
Toki za taborske sekire ^
Toki za pehotne sekirne krampe
Toki za sekirne krampe (brez pritrdilnega
jermenaJ) Torbe za orodje Glavna 1 Motvozna J stoJala Drogovne 1     . . Motvozne J vaJetl Sedelska pogrinjala Vrhnje oprtovnice
stranskimi listi Spodnje oprtovnice brez podpone k sedlom
s trdnimi stranskimi listi Stremenski jermeni
90 cm kavalerijski pritezni jermen z eno spono
90 cm kavalerijski pritezni jermen z dvema
sponama Sprednja oprema Uzde brez pripenjalnega jermena Uzdni pripenjalni jermeni brez vzmetne
kljuke, brez zapone in trna Nakladna tornistra z nabojnjačo 82 cm kavalerijski zatezni jermen Podkvena torba s pripenjalom
*) Po sedanjih vzor cih,   ampak   ne kakoi doslej z notranjo am;:; z zunanjo stranjo (z lj, cem) na zunaj.
k  sedlom   s trdnimi
Na Dunaju, avgusta 1908.
01 c. kr. ministrstvo za domobranstvo.
!
Večja, prostostoječa, elegantna
stanovanjsko hiša
masivna, na novo zidana, z 8 sobami, leži ob cesti, za trgovino ali kako obrt jako pripravna, voda v hiši, gospodarsko poslopje, velik sadni in sel en -jadni vrt, zasajen z najžlahtnejsim sadjem, njive in travniki za okoli 15 kosov velike živine ob racij on sinem obdelovanju tudi za 20 živine, deli za steljo in les, in sicer bukov, igličast in meoesnov. Vse v dobrem stanju. Različni prostori za dobivanje peska. Ponudniki naj se blagovoljno obračajo na naslov „0. H. U. 1000" poste re stan te Gor. Mozolj na Kranjskem, nakar dobe nadaljna pojasnila. 3331—1
r
Pozor!
i
Prva ingoalovanafca Izdelovalnlca iptrltulh droi prodaja in razpošilja svoje
po 88 b, 1 K in t K 20 h za kilogram. — Drože se ohranijo osem dni, za kar se jamči.
Izdelovalec: 8029
I« Kadunc
V Cojzova oeata 9 LJUBLJANA Cojzova ceata 9.
K      Točna postrežba! Podpirajte domačo tvrdko I
razstavi * St
Najboljše klavirje
prvovretnlh dunajskih trsrale prodaje* In Izposojo nojeeneje
Alfonz Breznik
Xt]\xl9l]atxL»v O-raLčLišiče U-
(blizu nunske cerkve).     2402—8
ti
S
Pot, kr. avtrlj»ke    &    državne železnloc.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1 Odhod Is Llnsllane laz. iaLi
5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7*00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž„ Trst, c. ki. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico, Celovec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0- 26 »red poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
11*38 prod poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žeL, Gorico drž. žel., Trs drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1- O0 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-45  popoldne.   Osebni vlak v smeri:
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.
Gorica drž. žel, Trst drž. žel, Beljak,
(čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7MO zvedor. Osebni vlak v »meri: Grosuplje,
Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7* s is z veder. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec, Praga, to-ao ponooi.  Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž.
ŽeL Trst drž. žel, Beljak juž. žel, (čea
Podrožčico).
Odhod ls Lfanllaae drž. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- O0 pepel d no. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO xveoor. Osebni vlak v Kamnik lO-eo ponooi. Osebni vlak v Kamnik. (Same
eb nedeljah in praznikih.)
C. kr. ravssteljstf o državsik isisaste v Trsta.
. maja 1908. leta.
»obod ¥ LJaMiaao laž
O-OO zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka ffoft žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, Stražo
Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. u-22 predpoidno. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča. 232 popoldne.  Osebni vlak iz Kočeva,
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje, 3-50 popoldne. Osebni vlak bi Beljaki juž. žel. Trbiža. Celovca, Beljaka (čas Podrožčico) Gorice drž. sel. Trsta drl žel. Jesenic, Tržiča O-OO zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) jesenle. 8 37 zveeer. Osebni vlak is Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplji. 8-40 zveeer. Osebni vlak ls Beljaka Juž žel- Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel Gorice dri. žel. Jesenic, Tržiča. li-SO ponooi. Osebni vlak la Trbiža, Ca lovca. Beljaka (te Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice dri. žel, Jesenic.
0-40 zjutraj- Osebni vlak bi Kanmika, IO-09 predpeldne. Osebni vlak ia Kaaurika o lO zveOer. Osebni vlak ia Kaandka, o 09 peneOl. Osebni vlak Ia Kaandka. (9aato
ob nedeljah In praznikih,
(Odhodi Ia prihodi so
Učenec Hjrn
ia sorelme takol za  atrolaraki I MMM,PWm
ae aprolmo takoj za atrolaraki Obrt« Dobi popolno oskrbo.   Več po dogovora. 2982 3
Leo Lnvrlč v Skotil Loki.
z vrtom ter dvoril Sčem v Spod Šiški Planinaka ceata m 190| se po jako ugoJ nih  pogojih prod
Vprašati je pri lastnika hiše, sioer popoldne od polu ene do dve ravnotam. 2974
Oddaja stavbe
nadzidanja enega nadstropja na šolsko po slopje na Gorici pri Mozirju.
Ustmena imanjševalna dražba se bode vršila
v ponedeljek, dne 14. seotembra 1908 od l popoldne
w iolakom poslopju na Ocrici.
Stavba se bo oddala le enemu glavnemu stavbnemu podjetniku.
Izklicna oena znaša 19.000 kron
Stavbni operat, obstoječ iz stavbnih načrtov, stroškovnika, stavbneg dovoljenja in stavbnih pogojev, je na vpogled razpoložen • Šolski pisan na Borici in pri okrajnem Iolakom svetu (okrajno glavarstvo) v Celi
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino znesku 1900 kron.
Krajni šolski avet na Gorici
dne 21. avgusta 1908.
2992-3
Josip Praznik, načelnik,
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blagoglasno*ti in trpeinostl mojih pla-ninov, klavirjev in harmonllev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. Stroji -vollmt
N0XIN
Zastonj
N O
X
N
Dtbtva se i vseb boiiilh tmoflnoL
Zaloga pri
R. JL RitttrjB v LJubljani
aSK-T
'eiectro- tik
se vsako leto milijoni razmečejo za zdravljenja, pri čemer gotovo nobeno prerazličnih zdravilnih načinov kakor kopeli, masaža, mazanje ni ostalo nepoizkušeno, samo oni zdravilni način, s katerim so zlasti poslednja leta dosegli precej velikih uspehov, namreč »električno zdravljenje« v največ slučajih v veliko škodo bolnikov opuščajo in sicer zato, ker največ trpečih ničesar ne ve, da obstoja   tako   učinkujoče in   pripravno   domače zdravljenje.
Da bi srečonosni zdravilni način med bolniki in trpečimi zlasti med takimi, ki jih muči nervoznoat, nevraitenlja, revmatlzem, bolečine v ajlevvi In \r križu, želodčne In ereresne bolesti, zlvene sla-bost, ohromelosti Itd. In iploh slabosti veake vrste men* struocljske neprilike, bolezni maternlee, naj pošlje spodaj stoječi kupon na naš naslov, na kar nemudoma pošljemo giatis in franko svojo 64 strani obsegaj očo ilustrovano
brezplačno knjigo
3019
razpravo o moderni elektroterapiji
Elektroteropeutiška ordinacija 08
na Donatu, L. Sohwangaaaa 1, L nadstr. 14 s/2.
Kupon za brezplačno knjigo.
Na
ismcsljo
'S na Dunaja, 8chwanggasse 1, L nadstr. 14 s/2.
S Prosim, pošlji t o mi knjigo „Eine Abhan dlung tiber moderne
N Elektro-Theraphie* gratis in franko pod taprto kuverto.
Ime:_______..........____________________Naslov:......_______
^ Za vsako ceno prodajam £
2
še do 31. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke ia otroke.
nSleSko sklatllSče o&.eli" 1
O. BERNATOVIĆ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Vprašajte zdravnika ter preizkusite sami!
Vprašajte zdravnika, ako ne prenašate navadne kave, ne morete za nadomestilo zanjo ponuj mih su-rogatov. Vprašajte ga, ako Vam dovoli kofeina prosto kavo, in odgovoril Vam bo, da nima nič proti temu. Poizkusite potem sami, ako v okusu in vonju kaj razločite med kofeina prosto in drugo kavo! Pokažite poznavalcem kave navadno in kofeina prosto kavo, in vprašajte, katera je boljša — vselej pa bo sodba ugodno izpadla za kofeina prosto kavo. Vprašajte, poizkusite natančno in napravite si svojo lastno sodbo in poslušajte tudi mnenja nepristranskih! Taka natančna preizkušnja brez predsodkov je najboljše priporočilo za naš izdelek. Zahtevajte v bližnji trgovini »kofeina prosto kavo HAG« (Varst. znamka rešilni obroč) trgovini S lavo, d-I. dr. v Bremenu. Gen. zast. za Avstro-Ogrsko Trljan & Kopauaf, Dunaj, IX/2 Fluchtgasse 2.
«7
Julija Štor
v Prešernovih ulicah št, C
Največja zaloga Mikih, iMsklh li otroiklk čuIJevv ttiljif za lati-tiinls ta prisilili
liiiurAi^iaritil Čevljev.
Elegantna
In     2005 13
lako skrbna Izvršitev po vseh oenah.
Št 334.
Na c kr. umetno-obrtni strokovni ioli v L|nbl|ani je takoj popolni ti mesto
mizarskega delovodje
ki bode oskrboval popotni pouk v mizarstvu, kateri se prične pod vodstvom podpisanega ravnateljstva pričetkora prihodnjega Šolskega leta v Solkanu pri Gorici'
Imenovanje se izvrši potom posebne pogodbe pod pogoji ki se glede nastavljanja in upokojenja delovodij na državnih obrtnih učnih zavodih nahajajo v naredbi naučnega ministrstva z dne 26. septembra 1905, št. 33 895 (Zentralblatt fiir das gewerbliche Unterrichtswesen. Band XXIV., 6).
Prosiloi za to mesto, s katerim je zvezana remuneraoija v najvišjem znesku 244 0 K, morajo biti vešči slovenskega jezika ter dokazati daljšo prakso v večjih mizarskih delavnicah in sposobnost za poučevanje v strokovnem risanju. |
Prednost imajo ob enakih razmerah prosiloi, ki so dovršili kako strokovno šolo.
Pravilno opremljene in na c. kr. ministrstvo H lavna dela naslovljene
prošnje je najkasneje do
15. septembra 1908
vložiti pri podpisanem ravnateljstvu. 30i8— l
C. kr. ravnateljstvo umetno-obrtne strokovne Sole
V Ljubljani, dne 26. avgusta 1908.
HaznanllO in priporočilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, da sem prevzel
v popolnoma prenovljenih prostorih
pri »mali kamnltnl mizi" v vodnikovi MSI v Sp. fBH.
Točil bodem le izborna naravna vina. Postregel bodem vedno z oknsnlml gorkiaml in mrvHml |etfm ob vsakem
dnevnem času po najnižjih oenah.
■V Na raspolavo le tnfU velik senenat vrt "VI
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča 2050—2
Gregor Habjan, gostilničar
Obenem naznanjam, da sem OtvSrU
obrt istotam.
AVGUST REPIG
35
iadaluj«   prodaja ta* ▼aakemntDe
sod
trgovina
z obla£ltnbB Hitom
HUGO ML
Stritarjev« iUh IL 4.
Velika zaloga
najnovejšega
ia
najboljšega blaga za žensko in moške obleke.
Vnrd m zahtivMJi nH*\n presto.
m ijniaiiiii
Tovarn* ln prodaj m oljnatih barv, Ornaaa ln lakov.
Slalctriani obrat.
Hm
Brate M ™ j
i
SProdajalca in komptoar: Miklo.i6.va o* sta it O. Delavnica:
4      Igriško ulloo št. 8. i Marni odrtntn. ttLiata.pri. |& &sz» 4      SllkaVEJsn Hapl80Vv
I StivUnski li phlitTf ni pleskarja.
Valila izbiram dr. Sehoeafeld-ovih barv t tubah ia akad. slikarja.
■sloas ooploev m pleskarje, sll-
karle In sldarj*, sledilnega muli« mm hrastovo pod«, karbollne)a Hd.
Po—boo priporočava slav. obCiimtvn najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa ukanjo sobnih tal pod
Imenom aJSapldol". Priporočava ae tudi aL občinstva sa v najine stroko spadajoče delo v
mestu in na deželi kot priznano realno in lino po najnižjih oenah.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trf U.
klobuke
cilindre, Capico itd.
' *w. stajsiavejše fae*s»o i*«***, ps najnižji osni.
tmii/€> €\vthn9, jh> orni in
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
& Komp.
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825 -5
Zastonj, ingpoštnine prosto naročajte : moj novi veliki —
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN - J3S
i
T Ž
Razprodaja
Josip Tršanovega vnlgo Hočevarjevega posestva v Stanežičah pri Vižmarjih nad Ljubljano se vrši
o nedeljo, dne 30. augustu 1908
takoj po 12. uri popoldne.
2960—3
Pogoji prootovoljne dražbo se zamorejo vpoglodatl v pisarni odvetnika dr. Frana Poček v Ljubljani. Stari trg št. 30, kjer se dajejo tudi vsa druga pojasnila.
P. n. slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da SOB prevzel
staroznano gostilno in prenočišče
Stara
„7išlerjeva gostilna"
v Kolodvorskih ulioah štev. 24.
Potrudil se bodem p. t. občinstvu vedno postreči z najboljšimi iedlU in pilačo.
Vljudno se priporočam z velespoštovanjem
2931_2 Anton de Sohiava.
——~
Oznanilo.
Na c. kr. ume bi o-obrtni strokovni ioli v LJubljani se prične šolsko leto za oddelke:
Oddelek za šoloobvezne desko, dnevna šola za obdelovanje lesa. dnevna sela za umetno vezenje in cipkarstvo, Javna risarska šola ss mojstre in pomočnike, favna risarska lola za damo
v soboto, dne 19. septembra
in za zimsko kune sa stavbno obrtnike
v torek, dne 3. novembra.
Nanovo vstopajoči nčenoi in učenke se morajo v spremstvu staršev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34)
dne 16., 17. ali 18. septembra.
Učenoem in učenkam, ki so bili že lani na zavodu, se je javiti
dne 18. septembra dopoldne.
Oddelek sa šoloobvezne deško obstoji iz dveh letnikov ter ima namen, pripravljati učenoe za obrtni stan sploh, oziroma sa pouk pri mojstra ali v tvornici. Absolventom tega oddelka je tudi mogoče vstopiti v oddelek sa kiparstvo na dnevni šoli sa obdelovanje leta.
Oddelek sa šoloobvezne dečke nadomešča torej meščansko šolo, oziroma osemrazredno ljudsko šolo ali spodnje razrede srednjih šol.
Dnevna šola ia Obdelovanje losa ima oddelke za mizarstvo stru-garstvo, rezbarstvo in kiparstvo. Prvi trije oddelki se bodo polagoma raz. pustili in se letos zadnjikrat sprejemajo vanje učenci.
Spra3e23a.nl po ero ji:
A. Na oddelku za šoloobvetne dečke:
I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do 31. decembra 1908) H. letnik: Znanje učne tvarine prvega letnika in starost 13 let (do 31 decembra 1906).
B. Dnevna šola sa obdelovanje lesa:
Dovršeni oddelek za šoloobvezne dečke ali meščanska šola oair. osem-razredna ljudska šola ah trge razredi srednje šole (neugodni uspehi ia latin-ščme in grščine se ne vpoštevajo); starost 14 let (do 31. decembra 1908).
C. Na dnevni šoli za umetno vezenje in Cipkarstvo:
»_DoyS£? U*dsk* *°m in starost 14 let, izjemoma 12 let (do 31. decembra 1906).
D. Na obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci oelo leto, kolikor to dopuščajo prostori.
E. V zimske kune aa stavbne obrtnlae ae zaradi pomanjkanje prostorov lotoe no eprejemejo novi uoenol In imajo pristop edino le uoenol lanskega lota. 3ou—i
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1906.
G. kr. ravnateljstvo.
vsili * bančni poslovanja spadajočih -   transakcij.   - -
C.iyiAYERuiii^
1841
- 15
H|a«uff^turna trgovina na debelo in drobno.
Zaloga suknenoga lod natttga in manufaktur - -   nega blaga. -
Župa stvo občino Cerknica raspisuje službo
občinskega tajnika
s letno plačo 1500 kron (tisoč petsto kron).
Prosiloi, vešči slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, naj vlagajo primerno opremljene prošnje pri županstvu v Cerknici
do 20. septembra 1908.
Oni, ki so že sluibovati kot občinski tajniki, imajo prednost
2988 2
Županstvo Cerknica.
UiMuifl Stnrl m 26
mi
:: optični zavod::
»m eeala. ealtnoaleee
kakor run.
itd. — Očala ia i&paici m napravijo na-taačao po idramiškem receptu. 35
Velika valoga
rasnih
žepnin in stenskih
realki sa optično blago in separatni ceniki ar ia ——— zlatnine se rasposUisio franko.
Dražbeni oklic.
Na zahtevanje Posojilnice v Celju se proda 3023
dne 5. septembra 1908, dopoldne ob 1L uri
pri c. kr. okrajni sodniji v Celju odd. III
posestvo v Košnici tik Celja
ob okrajni cesti, obstoječe iz hiše, hleva, gospodarskih poslopij, 16 oralov gozda, 18 oralov njiv in travnikov, vse
pod jako ugodnimi pogoji.
Posestvo je cenjeno skupno na 20.896 V 43 vin. in pritikline
na 595 K 20 vin.
Najmanjši ponudek znaša 10.745 K 82 vin., pod tem zneskom
ae ne proda.
■ V
ga sa polovično oeno skoraj nov, prav malo rabljen
godbeni avtomat
ki nadomešča 12 godcev. 2876—4 Kje, se isve pri g. Ivan« Jaun, salogi koles v LJubljani.
! I
=Ljubljani
PnfctMfi alla
»tre>efee> perlli
v aalogt aa t tako starost
C. J. HAMAN1
UVJBIUAISA. Perilo lastnega ftsdelka
^k    1970 VmtmmmHtmmm 1979.
i. J
Najbolje za zobe.
Zo Jesensko sezono!
Krasne
\ Lastni Izdelki Iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
tu ia Inozemskega blaga
za naročila po meri,
.'. Stalne, izredno nizke cene! .\
okleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke v YelUcaaski Ublrl.
Konfekcija J. r^anc
Ljubljane, ©aor^i trg $tw. 3»
858 -64
e a
»olftebase poetveiba X
IVlKli
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg it 16.
H
r
i
fi t
i
Št. 10.319.
Razpis.
2905-3
V Mokronogu je izpraznjena služba provizoričnega doielnegi
živinozdravnika
B9SP- ' M,
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K, in sicer pripade od tega zneska 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj mokronoški.
Prosiloi za to službo nsj pošljejo podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o ži-vinozdravnilki usposobljenosti opremljene prošnje
= do 15. septembra 1908,
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 17. avgusta 190S.
■ i r i
i
sil
Šolske knjige
za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole
Ima v najnovejših izdajah v zalegi
JlaroDna knjigarna v Sjubljanl
HDjoeao
pomladanske novosti: Pna io raj* zalop čevljev na Kranjskem
Elegantne
\% Otroške čevlje J3P Ameriške čevlje Jf Dokolenice (ttUNft) v največji Izbiri.
v iavrstnik ka-kakovosnk po lataraik cenah.
Szantner
ielenHunove ulice 4 # UUtUano * Selenbnttooe ulice 4
lutiji naročil« toe»o proti p©**«*«-