LETO XTOL, STE?. 2SI
SLOVENSKI
Udaja ta tiska CasopLano podjetja SloT*a*fcl porode vale«. — Dl rek ton Rudi Jaobuba Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — uredništvo! LjtibljaDA, Tomšičeva ulica šl 1 in S. telefon 23-522 do 23-526. — Upravai Ljubljana, Tomšičeva ulica ŠL 1/II, telefon 23-522 do 23.526	—	Oglasni
oddelek Ljubljana, Titova cesta 7. telefon 21-8%. ra ljubljanske naročnike 80-463, ra zunanje 21-832. — Poštni predal iL 29. — 2iro račun pri Komunalni banki Ljubljana St. 60-KB-5-Z-367. - Meeečna naročnina 230 din
LJUBLJANA, T0RE5, 5. NOVEMBRA 1957
cm 10 0
r
f.
Nenadna smrt dl Vittoria
(Od aašega stalnega dopisnika)
RIM, 4- nov. (To telefonn)- Danes proslavlja Italija nacionalni praznik — obletnico zm age nad centralnimi velesilami v prvi svetovni vojni- V jutro, k akor umito od rahlega severnega vetra pa je kot pelin kanila vest, ki je odela v črnino sedež delavskih organizacij po vsej Italiji: včeraj nekaj po šesti uri zvečer je preminul Giuseppe di Vittorio, generalni sekretar CGIL (Splošne konfede- racije dela), in priljubljena osebnost v vsem delavskem gl banju, tudi izven meja italijanske republike.
65-letni D; Vittorio je prispel roe-raj v Lecco, da bi odprl novi sedež Delavske zbornice- Po rahlem srčnem napadu opoldne je nastopila ob 18,10 kr1-z a i.n dr. Pazzin; je 10 minut kasneje lahko ugotovil samo še smrt.
»Unita« in »Avanti« sta danes izšl-a v žalnih izdajah, drugi 11'Sti pa so se z daljšimi ali krajšimi članki oddolžili spominu
m Vittorio Je bil rojen 11. av-?usta 1392 v Cerignoli. Sindikalnemu gibanju Fe je pridružil že leta 1911. Za predsednika italijanske generalne konfederacije dela j« bil izvoljen leta 1949. oktobra 1957 pa za predsednika svetovne sindikalne federacije. V dobi fašizma je bil aretiran in leta 1925 obsojen na. 12 let zapora, iz katerega pa je zbežal v Francijo. Med špansko državljansko vojno je sodeloval pri organiziranju mednarodnih brigad.
pokojnega Di Vittoria. Njegove posmrtne ostanke bodo pre-* peljali v Rim, dan pogrebnih
Nove centrale na Donavi
DUNAJ, 4. nov. (Tanjug). — Avstrija namerava prihodnja leta na Donavi zgraditi 12 velikih hidrocentral z zmogljivostjo 11.5 milijard kwh na leto. To bi omogočilo podvojitev letno proizvodnje električne energije. Ko bodo gradili te centrale, bodo Donavo pregradili z velikimi jezovi, ki bodo imeli ob straneh velike prehode za rečne ladje in splave.
Z e precej fesa gina d e eno izmed na:j večjih central na Donavi pri mestecu Tbbsu. Centrala bo imela letno proizvodnjo 1.2“ milijarde kwh in sta v obratu že dva agregata.
la
j e
svečanosti pa bo določen kasneje-
Medtem ko priložnostna retorika v časopisih — nacionalni praznik, smrt Di Vittoria in 40. obletnica oktobrske revolucije
—	deloma zakriva »politično prozaičnost«, teče »vsakdanje življenje« brez retoričnih olepšav naprej. V rimski dvorani »Sala dej Commercianti«- zaseda CK italijanske socialistične stranke, v Firencah, na kongresu ACLI (Associazlone Cattolica Lavoratori It-aliani) pa je politični sekretar krščanske demokracije sinhronizirano reagiral na to, kar je bilo povedano v »Sala dei Commercianti« in nakazal perspektivo totalne katoliške zmage . . .
V soboto je INenni, rekonvalescent po lažja azijski gripi pred CK obrazložil strankine poglede do zunanjih tn notranjih vprašanj- Njegova izvajanja so že izzvala ost&r odgovor z demokratične strani- Skoraj gotovo pa je. da bo sledila reakcija — čeravno blažja in bolj niansirana -— tudi z drugega po-
i tali j a.nskega imobilizma, to od vodstva KPI. Nenni se je namreč dotaknil odnosov do ene in do druge stranke in pr: tem ugotovil, da sta napravi-li korak nazaj: prva od tistega, kar je bilo povedano na nacionalnem kongresu krščanske demokracije v Vallamforosi. druga pa od tistega, kar je bilo rečeno ln sklenjeno po 20. kongresu.
V pogledu krščanske demokracije je Nennj ugotovil:	levica krščansko—demokratske stranke,
ki Si je delala utvare po kongresu v Valtambrosi o možnostih socialne evolucije in ustre. zrnih političnih premikov v sarm; krščanski demokraciji, je po kongresu »Comitati Civici« znova ostala ' razočarana. Govor kardinala Siria in drugih prvakov katoliške akcije, je prepričljivo pokazal, da je prodor katoliške akcije v krščansko-de-mokratsko stranko tolikšen, da je izbrisal vsako upanje na politično avtonomijo, k\ naj bj jo imela krščanska demokracija kot politična organizacija v odnosu do cerkve. »Spričo tega je
očitno, da je krščanska demokracija — popolnoma odvisna od katoliške akcije — glavna ovira socialnega in političnega napredka dežele. Ustrezno temu bodo vsi naši volilni udarci ve.
SPORED PRGSLM V MOSKVI
Moskva, 4. nov. (TASS). Za
40-letnico Oktobrske revolucije bo v Moskvi na Rdečem trgu vojaška parada moskovske garnizije. Cete bo pregledal obrambni minister Sovjetske zveze maršal Mailinovski, poveljnik parade pa bo maršal Kiril Moskalenko. Po vojaškem mimohodu bo manifestacija moskovskih delavcev.
Danes so odpotovali v Moskvo na proslavo tudi udeleženci Oktobrske revolucije iz Jugoslavije. V delegaciji so
Nikola Grulovnč iz Beograda,
Franjo Novak iz Ljubljane, Miladin Curčič iz Melenaca, Peter Uzar iz Tržiča in Veljko Mičevič iz Mostara.
Med drugim so prispeli na proslavo delegacija KP Italije pod vodstvom Palmira Togliattija, KP Španije, ki jo vodi Dolores Ibarruri, delegacije komunističnih partij Argentine. Avstralije. Ekvadorja, Uru.guaja, Norveške. Luksemburga in drugih držav.
ljali krščanski demokraciji«, približno tako je dejal Nenni.
Sekretar PSI pa se je dotaknil odnosov s KPI spričo polemike, ki jo je le-ta sprožila, očitajoč socialistom, da so z željo po socialistični enotnosti zašli na pozicije reformistov, oportunistov in celo neocentristov, to je tistih, ki si zamišljajo neko novo sodelovanje bivših strank, centra-
»Socialistične združitve sj ne zamišljam-o za ceno razredne solidarnosti delavskega gibanja S tovariši i,z KPI se ne razhajamo ob vprašanju »ali sodelovati ali ne« s krščansko demokratsko stranko- Imamo pa različno mišljenje glede metod smo za revolucionarne in hkrati demokratične perspektive, ki jih
je treba dat; italijanskemu evropskemu delavskemu gibanju, zavračamo pa teorijo o vodilni državi ter policijski in birokratski degeneraciji preletarska oblasti« — je misel, ki jo je v tej zvezi razvil Nenni-
Politični sekretar Fanfami je, kakor omenjeno, takoj odgovoril Nenniju z Mussolinijevo retoriko: »Kdor bo proti nam, bo pokončan. Ne bomo delali nobene razlike med komunisti in njihovimi zavezniki . . - « Udeležence kongresa ACLI (ACLI j« organizacija katoliških delavcev. ki je na videz avtonomna od krščanske demokracije; voditelji ACLI so tudi prvaki fcr-ščansko-demokratske stranke) pa je pozval naj s pristopom v krščansko demokratsko stranko
Zamenjava dela Jugoslovanskega odreda ** Egiptu
Beograd, 4. nov. Jutri bo odšla v Egipt skupina pripadnikov JLA, ki bo zamenjala del ju gosi ov a n sk ega mo toriz i r a n e g a oddelka v sestavi sil UNEF. Ta skupina se bo vkrcala na Reki na ladjo »Jugoslavija«. (Jugo-pres).
omogočijo totalno zmago v imenu programa »družina, dom, delo! . ... .«
Ob tem .geslu, ki je po avtoritativnih besedah političnega sekretarja Fanfariija tudi vodil-n,- program krščanske demokracije, kakor mememto podpirajo besede, s katerimi sta sivolasi Grimaldi i,n dinamični F&ravel-li v Milanu svarila pred petai-novsko ali salazerjevsko Italijo! .*. «
M. Šuštar
Delegacije in obiski
Beograd — V Beogradu se bodo sredi novembra začela trgoT vinska pogajanja med Jugoslavijo in Romunijo o blagovni izmenjavi v letu 1958. Jugoslovansko delegacijo bo vodil generalni tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivo Barbalič.
Beograd — Podpredsednik ZIS in član izvršnega komiteja ZKJ Svetozar Vufcmanovič je danes sprejel delegacijo Zveze socialistične mladine Poljske, ki i o vod i oi-”' sekretar CK te organizacije Marijan Renke.
Beograd — Grška vojaška delegacija, ki je bila 12 dni gost JLA, je danes dopoldne odpotovala v Atene.
Moskva — Predsednik akademskega sveta Jugoslavije Siniša Stankovič je govoril danes na slavnostnem zasedanju akademije znanosti ZSSR pb 40-1 etuici Oktobrske revolucije. Dejal je. da bodo jugoslovanski znanstveniki vedno pripravljeni v splošno korist najtesneje sodelovati s sovjetskimi znanstveniki.
Beograd — Delegacija Zveze borcev Jugoslaviji*, ki se je udeležila generalne skupščine svetovne federacije bivših bojevnikov v Berlinu, se je vrnila v Beograd.
MOSKVA, 4.‘nov. Jugoslovanska partijska in državna delegacija za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije, ki jo vodi Edvard Kardelj, bo prispela v Moskvo s posebnim vlakom jutri zjutraj. Jugoslovanska sindikalna delegacija, ki jo vodi Djuro Salaj, bo prispela v Moskt o zvečer. —1 Na sliki: Podpredsednika, zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič pred odhodom z beograjske železniške postaje.
DEBATA 0 RAZ0R02ITV1 V POLITIČNEM ODBORU
Boj za resolucije
NEW YORK, 4. nov. (AT). — Politični odbor Generalne skupščine Je danes nadaljeval debato o razooiažitvi.
Danski delegat Christiansen je podprl resolucijo zahodnih držav In izrazil mnenje, da bodo v razoroži tvenem pododboru v kratkem nadaljevali delo. Z razširitvijo pododbora po njegovem mnenju ne bi dosegli dosti, ker je sporazum o razorožitvi predvsem stvar velesil, k!i izdelujejo atomsko orožje. Christiansen je izjavil, da Danska podptna resolucijo 24 držav, iker priporoča*ufcin'itev poskusov
Kabo bodo v Beogradu razširili šolsko mrežo
Do leta 1961 bodo zgradili 52 šolskih poslopij s 545 učilnicami
7 milijard 656 mi-
z jedrskim orožjem in tudi ustavitev proizvodni 0 jedrskega materiala’ za izdelovanje orožja ter preusmeritev k miroljubni uporabi pod ustreznim mednarodnim nadzorom. Podprl je tudi belgijski predlog, naj bi Zdiruženi narodi poskrbeli, da bi svetovna javnost zvedela za nevarnost, ki jo prinaša oboroževalna tekma z jedrskim orožjem.
Španski predstavnik Felix de Lequerica je podprl resolucijo 24 zahodnih držav, rekoč, da nekatere njene določbe govore
o	zmanjšanju ali celo odstranitvi nevarnosti jedrskega orožja. Podprl je tudi belgijski predlog.
Perujski delegat Bela.unde je podprl belgijsko resolucijo in
Beograd, 4. nov. Ob koncu
razprave o načrtu perspektivnega piana za razvoj Beograda je danes razširjeni svet za družbeni plan in finance beograjskega ljudskega odbora razpravljal o programu razvoja šolstva ter zgraditvi prosvetnih in kulturnih ustanov.
Na seji so poudarili, da je najtežji problem šolstva v Beogradu pomanjkanje šolskega prostora. Večina šol dela v treh izmenah in je v osemletnih šolah na razpolago za enega učenca le 0 75 kvadr. metra prostora Glede na povečanje števila prebivalstva računajo, da bo leta 1961 okoli 100-000 šoloobveznih otrok. Zato bi po perspektivnem planu v prihodnjih petih letih zgradili in dogradili 52 šolskih poslopij s 545 učilnicami, za kar bi porabili okoli 4 milijarde 500 milijonov dinarjev. Prav tako predvidevajo znatne investicije za zgraditev več.ie‘ga števila strokovnih in srednje teh-
Več knjig v naše vasi
Posvetovanje knjižničarjev ob »Mesecu knjige« v Beogradu
Beograd, 4. nov. V okviru akcije »Mesec dni knjige« je Imela Zveza knjižnic in organizacij za širjenje knjige v Srbiji danes posvetovanje o razširjenju knjige na vasi, pri katerem so sodelovali tudi zastopniki okrajnih zadružnih zvez, založ. podjetij, knjižničarji in drugi.
Na posvetovanju so navedli, da je bilo 1953 v Srbiji 1548 javnih knjižnic, lani pa 2.067 z več kot 3 milijoni knjig Na vsaka tri naselja imajo v Srbiji povprečno po eno knjižnico ozir. povprečno po eno knjižnico na 3500 prebivalcev. Tu ni vračunanih 2.353 knjižnic v osnovnih in osemletnih šolah.
Kot poseben problem so poudarili, da še ni zakonskih predpisov, ki bi urejali delo knjižnic, dotok gmotnih sred-
stev in pogoje za ustanavljanje knjižnic ter drugo.
Večje knjižnice v mestih imajo namreč določena proračunska sredstva, vaške knjižnice pa prejemajo le od časa do časa podporo organov oblasti. družbenih in zadružnih organizacij, medtem ko se nekatere vzdržujejo s članarino in darovi v knjigah. Računajo, da je bilo lani iz proračunov izdanih za knjižnice v Srbiji okoli 136 milijonov dinarjev, od česar so dobile knjižnice v okrajnih središčih okoli 124 milijonov. Kakor vse kaže, so za vaške knjižnice izdali zelo malo. Razen tega so primeri, da se • gmotna sredstva v proračunu ali predračunu ustanov in organizacij sicer zagotovijo, uporabijo pa v druge namene.
Na posvetovanju so pouda-
rili tudi pomanjkljivost prostorov za knjižnice in njihovih kadrov, zlasti v vaških knjižnicah, kjer delajo v glavnem nestrokovni in polpismeni ljudje. V Kosmetu ima na primer skoraj polovica knjižničarjev samo osnovno šolo. v vsej Srbiji pa delajo v tretjini knjižnic ljudje z isto usposobljenostjo ali pa z enim do treh razredov gimnazije, tako da ne morejo izpolnjevati svoje vloge propagatorjev knjige in prosvetnega delavca.
Govorili so tudi o knjigah, namenjenih predvsem vasem, in so poudarili, da kljub raznovrstnosti naših založniških podjetij še ni dovolj znaostve-no-popularnih knjig, primernih za vas.
Posvetovanje se bo jutri nadaljevalo z razpravo o širjenju knjige med
ničnih šol s potrebnimi delavnicami in laboratoriji.
Zaradi stalne težnje po povečanju števila strokovnih šol načrt perspektivnega plana ne predvideva povečanja števila gimnazij.
Skupne investicije, ki jih bodo porabili do konca leta 1961 za razvoj šolstva v Beogradu,
Diplomatska kronika
Kairo — Jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja je obiskal dane3 vršilca dolžnosti egiptovskega ministra za zunanje zadeve Ali Sabrija in se z njim. pogovoril o mednarodnih problemih.
Sovražna gonja
Dunaj, 4. nov. Časopis »Slovenski vestnik« obsoja protijugoslovanske članke o pokrajinskih listih ljudske stranke »Volkszeitung« in »Welt und Šport«.
Časopis »Volfcszeitung« je hotel dokazati, da je postal žrtev vohunstva jugoslovanski inženir Dinič, ki se ni hotel vrniti v domovino in je pred kratkim v Spitalu na Dravi skočil z okna drugega nadstropja nekega hotela. Kaže, da ima ta časopis svoje bralce za močno naivne, če jim tvezi take stvari. Morda misli, da Dinič v Londonu, kjer je bil na praksi v neki tovarni, ni mogel najti dovolj visoke, hiše, da bi skočil v smrt, pač pa je moral to storiti prav na Koroškem.
»Slovenski vestnik« piše, da se je »Welt und Šport« široko razpisal o neutemeljeni Izjavi nekega 17 letnega fanta v Pliberku, ki se j® iz ljubosumnosti hotel maščevati več fantom ker so dvorili istemu dekletu, ki je bdlo njemu všeč. in obtožil policijo, da so jugoslovanski vohuni in da obstaja na Koroškem jugoslovanska vohunska mreža
bodo znašale lijonov din.
Načrt perspektivnega plana vsebuje tudi zgraditev večjega števila kulturnih ustanov, za kar so predvidene investicije v znesku 16 milijard dinarjev.
V	prihodnji dobi bodo začeli v Beogradu graditi novo operno in radio-televizijskio središče. Predvidenih je tudi 2,300 milijonov dinarjev za zgraditev šest
novih kinematografskih dvoran, znatna sredstva pa bodo porabili tudi za moderniziranje in adaptiran j e sedanjih gledaliških poslopij.
V
gu
Avtomobilska cesta Beograd - Atene - Istanbul
Beograd, 4. nov. Jugoslavija, Grčija in Turčija planirajo gradnjo mednarodne avtomobilske ceste od Beograda proti Solunu, kjer se bo razcepila v dve smeri, proti Atenam in Istanbulu. Vprašanje finansiranja in izgradnje te ceste bodo proučili predstavniki treh’ držav, ki se bodo kot delovna skupina evropske gospodarske komisije OZN sestali 12. tega meseca V Solunu. (Jugopres).
Bundestag razpravlja
BONN, 4. nov. (Tanjug). — zahodnonemškiem Bundesta-se bo jutri dopoldne začela 2—dnevna razprava o deklaraciji nove vlade, ki jo je v torek prečita! pred Bundestagom kancler Adenauer.
Kakor pričakujejo bodo predstavniki vseh štirih političnih strank, ki imajo svoje zastopnike v tretjem Bundestagu, povedali svoja stališča o najvažnejših notranjih ih zunanjepolitičnih vprašanjih, pri čemer bodo govorniki vladne koalicije
—	kirščansbordemokratske unije in nemške stranke — vsekakor podpirali deklaracijo v celoti, medtem ko bosta opozicijski stranki ostro kritizirali vlado. Predsednik socialno-de-mokratske stranke Erich Ollen-hauer bo, kakor pričakujejo, pojasnil stališče svoje stranke v dobro dokumentiranj nasprotni deklaraciji. Socialnodemokratska stranka je namreč že sporočila, da ni .zadovoljna s programom vlade, ker ne nudi nobenih realnih možnosti z3 rešitev osnovnih, notranjih in zunanjepolitičnih problemov, v prvi vrsti pa rešitve vprašanja .0 združitvi Nemčij e.
TELEGRAMI
PARIZ — Alžirska osvobodilna armada je poostrila svoje akcije in napade na francoska oporišča na vseh področjih Alzira.
PARIZ _ V	zadnjih dveh mesecih so aretirali več kot 1000
Alžircev zaradi »sodelovanja« v osvobodilnem gibanju, in »subverzivne dejavnosti v metropoli«.
DAMASK — Komisija, ki pripravlja drugo konferenco azij-sko-afriških držav,- je objavila sporočilo, v katerem izraza trdno prepričanje, da bodo narodi Azije in Afrike odločno na strani Sirije v njihovi borbi proti imperializmu.
KAIRO  * Med Egiptom in nemško demokratsko republiko
je .bil sklenjen sporazum, po katerem bo Egipt izvažal v to državo bombaž v rednosti 6 milijonov egiptovskih funtov. Del tega bombaža, so na osnovi tega sporazuma že poslali v DR
^eBNEW DELHI — Predsednik južno-vietnamske vlade Ngo Dinh Diem je prispel danes na obisk v Indijo.
NEW DELHI — Srinagar Karan Sing, sin bivšega maharadže iz Kašmira, bo postavljen že drugič za šefa kašmirske države
za naslednjih pet let.	,	,,
MOSKVA — Sovjetski književnik Samuil Marsak Je bil odlikovan z ordenom Lenina ob priliki njegove 70-Ietnice. Odliko-je bil za zasluge v razvoju sovjetske literature.
resolucijo južnoameriških držav
—	Bolivije, Kostarike, Salvadorja in. Urugvaja, ki piriporo-ča, naj bi velesile denar, ki bi ga prihranile z razorožitvijo, namenil© gospodarsko zaostalim državam kot pomoč. Odo- -braval je tudi resolucijo 24 držav.
, Razprava se nadaljuje.
Po izključitvi Žukova
Moskva, 4. nov. (Tanjug) Današnja »Pravda« piše, da -so imeli v Sovjetski zvezi vrsto partijskih konferenc v zvezi s sklepom o izključitvi maršala Zukova iz prezidaj a in CK KP SZ. Na moskovski oblastni konferenci ie govoril prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hruščev. List piše. da je na tej konferenci govoril tudi minister za obrambo maršal Malinovski. ki je poudaril pozitivne odlike Zukova kot komandanta, vendar je globoko analiziral razlog* napak, kii jih je napravil bivši minister za obrambo. List piše, da je na sestanku moskovskega vojaškega okrožja govoril maršal Moskalenko. »Pravda« objavlja tudi krajša poročila 1* Leningrada, Minska in drugih mest.
Pozdrav Komsomolu
Beograd, 4. nov. Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je poslal centralnemu komiteju Komsomola. svoje pozdrave in čestitke ob 40-letnicl Oktobrske revolucije,
CK Ljudske mladine Jugoslavije poudarja vlogo, ki jo je imela sovjetska mladina pri ustanavljanju in obrambi mlade socialistične republike.
»V imenu mladeničev ln deklet Jugoslavije«, pravi med drugim brzojavka, »vam tovariši iz srca čestitamo k velik) obletnici, globoko prepričani, da bo sovjetska mladina s svojim ne samo enkrat potrjenim množičnim junaštvom in zavestnim izpolnjevanjem velikih nalog v dobi, v kateri živi, nudila vedno nove mlade sokove za nadaljnjo rast in razvoj sovjetske družbe po poteh, ki jih je označil Oktober.
Pozdravljamo leninski Kom-somol v prepričanju, da bo stalno prispeval k razvoju enakopravnega sodelovanja vseh naprednih mladinskih organizacij na svetu, predvsem pa mladinskih organizacij socialističnih držav.
Mladina Jugoslavije pozdravlja z veseljem uspehe sovjetske mladine in Komsomola ob jubileju 40-letnice Oktobrske revolucije in želi, da bi bili vsakega oktobra vse večji in večji.«
VREME
Stanje 4. novembra:	Obsežno
področje nizkega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad osrednjim ln vzhodnim Atlantikom, se še poglablja v svojem južnem delu. Frontalne motnje so zajele zahodno Evropo, vendar se pomikajo proti severozahodu.
Napoved za torek; Spremenljivo, oblačno in toplo vreme. Temperature ponoči med 3 in 7, v Prie morju 12, najvišje dnevne med !■ ln 18 stopinjami C.
t Ste. f SLOVENSKI POSOCEVILEC ? St. mi — s. novembra 1957
Zadnje seje okrajnih odborov
Med petimi udeleženci Oktobrske revolucije, ki so iz Jugoslavije odpotovali v Moskvo na proslavo 40-letnice, sta tudi Franjo Novak iz Ljubljane in Peter TJzar iz Tržiča.
BEOGRAD, 4. nov. Na zadnjih sejah odbora za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu so obravnavali poleg drugega tudi nekatere zadeve s področja osebne potrošnje. Predlagali bedo praktične ukrepe, da bi se razvoj osebne potrošnje še bolj gibal v skiadu z napotili nedavne skupščinske razprave o tem oziroma z resolucijama zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje.
Gospodarske analize, ki jilt ima na razpolago odbor za gospodarstvo, kažejo, da se bo do konca leta skupna raven osebne potrošnje povečala bržkone za približno 13% v primerjavi z lanskim letom. Sodijo tudi, da bodo realne plače delavcev in uslužbencev ob koncu leta za okoli 10 do 11% večje kakor 'lani. Na podlagi dosedanjih teženj v gibanju osebne potrošnje in na podlagi podatkov, da se zmanjšujejo zaloge nekaterih predmetov, namenjenih za široko potrošnjo, se kaže kot nujno povečati zaloge in uskladiti z zahtevami trga. Treba je upoštevati, da zahtevajo povečani kupni skladi prebivalstim v teku leta in njihovo predvideno ojačen je v prihodnjem letu ustrezno povečanje skupnega obsega in izbire potrošnik dobrin, da bi se ohranilo neobhodno ravnotežje med blagovnimi in denarnimi skladi.
Po ocenah se bodo kupni skladi prebivalstva povečali na podlagi novega zakona o javnih uslužbencih za 18 milijard dinarjev, na podlagi zakona o pokojninah za 5.7 milijarde dinarjev, bržkone pa se bodo povečali tudi prejemki v gospodarstvu na podlagi zakona o razdeljevanju skupnega dohodka gospodarskih organizacij, seveda v skladu s povečanjem delovne storilnosti. Glede na dobro letino je treba računati s povečanjem dohodkov kmetijskih proizvajalcev, ker bodo mogli prinesti na trg večje količine pridelkov. Po orientacijskem računu bi bili skupni dohodki prebivalstva v prihodnjem letu za 80 do 100 milijard dinarje večji kakor letos.
V takem položaju je zaradi ohranitve stabilnosti cen in zagotovitve stabilnega naraščanja zalog potrošnega blaga (zlasti tekstila in obutve) potrebna ustrezna struktura proizvodnje, usmeriti se mora namreč na povečanje proizvodnje potrošnega blaga. To bo ena izmed najvažnejših nalog gospodarstva in gospodarske politike v prihodnjem - letu. Zato bo družbeni plan za leto 1958 postavljen tako, da bo strogo upošteval te razmere n,a trgu. Ob povečanju denarnih dohodkov prebivalstva bo morala biti struktura proizvodnje predmetov za široko potrošnjo usmerjena tako, da bo zagotovila, konstantno potrošnjo določenega obsega, kakor tudi ustrezni izvoz potrošnega blaga.
Menijo, da je treba v tem trenutku z večjo opreznostjo realizirati izvoz tekstila in obutve, mesa, jajc in še nekaterih proizvodov. Ž,e letos so potrebni ukrepi, da se ustalijo cene mesa in jajc. Bržkone se bo zmanjšal izvoz mesa, tekstila in obutve, in morda bo na drugi strani treba uvoziti določeno količino jajc, da bi zavrli visoke cene na domačem trgu.
Letošnje leto je pokazalo bolj kakor katerokoli po vojni, da za normalno oskrbovanje trga ne zadostujeta samo večja proizvodnja in boljša izbira izdelkov. Ako izvzamemo meso in živino, ki ju nimamo dovolj, dovolj, je bilo letos dovolj, je bilo letos dovolj kmetijskih pridelkov, vendar pa cene niso nazadovale. To opozarja, da postaja trgovina izredno važen problem, v gotovem mmislu pa celo ovira, da bi najbolje izkoristili ir.soko pro-
izvodnjo, kakor je bil letos primer v kmetijstvu. Zato bo trgovina kmalu na dnevnem redu vseh zainteresiranih či-niteljev in ni izključeno, da bodo v tem smislu proučili tudi smelejše ukrepe.
Sedanja cena uvožene pšenice je 34 din, domača, ki je boljša, pa 36 din. Veliki potrošniki povprašujejo zaradi tega v glavnem po uvoženi pšenici. Kot prvi ukrep za postopni prehod, na ekonomske cene in prost promet z žitom bodo izenačili cene uvožene in domače pšenice.
Razpravljajo tudi o nekaterih plafoviranih cenah, zlasti surovin, s stališča domačega. trga in izvoza. Opaža se, da se podcenjuje oskrbovanje industrije s kožami. iz domačega vira, razen tega. so cene domačih kož zelo nizke in jih zaradi tega zelo neekonomično uporabljajo. Domača koža se za predelavo ne izkorišča dovolj in je uvoz kož zelo velik. Izdali bodo ukrepe, da se cene kož iz domačih virov spravijo na ekonomsko normalno raven, na drugi strani pa bodo z ustreznimi ukrepi vplivali proti podražitvi nekaterih predmetov. Potrebno bo tudi zboljšati zmogljivosti za, proizvodnjo vmet. usnja, ki ga v drncih državah mnogo uporabljajo, d.a bi nadomestili naravno usnje.
Na dnevnem redu odbora za gospodarstvo so bili tudi organizacija elektrogospodarstva, nadalje načrt zakona o deloimih odnosih, v katerem je zlasti obdelavo poglavje o osebnih dohodkih, načrta zakona o melioracijskih sistemih v Vojvodini in Makedoniji, zakona o združevanju v gospodarstvu itd. Načrt zakona o združevanju v gospodarstvu je bil spremenjen v tem smislu, da ne vztraja pa ukinitvi gospodarskih združenj, skuša pa doseči čim. čvrstejše zveze med zbornicami in združenji. Načrt predlaga, naj v gospodarskih zbornicah uvedejo družbeno upravljanje.
Celje, 4. nov. Pod vodstvom predsednika Rika J e rmana in ob navzočnosti več poslancev, med katerimi sta bila tudi člana republiškega izvršnega sveta Olga Vrabič eva in Mitja Ribičič. je bila dopoldne zadnrja skupna seja obeh zborov OLO v Celju. Razen poročil o izvršitvi sklepov dosedanjih sej ODO, ki jih je podal tajnik Ludvik Gorenjak, ie podpredsednik Miran Cvenk poročal o gospodarskem stanju na kmetijskih posestvih. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je 18 kmetijskih socialističnih gospodarstev v celjskem okraju napravilo v zadnjih letih velik korak naprej tako v boljši proizvodnji, kakor tudi v upravljanju in gospodarjenju. Zaradi tega in spričo nalog kmetijskih gospodarstev so tudi investicije na teh posestvih, za katera prevzema jamstvo OLO, upravičenj' in gospodarsko utemeljene.
O finančnem stanju celjskega okraja je poročal načelnik tajništva za finance Franjo Vučaj-nik. Medtem ko so bili dohodki od gospodarstva ob zaključku tretjega četrtletja ustvarjeni le z 48.6 odstotka in dohodki od prebivalstva in drugi dohodki s 65.8 odstotka predvidenega načrta. pa so bili proračunski izdatki v istem razdobju realizirani s 70 odstotki. Po vseh predvidevanjih se tudi stanje ob koncu leta ne bo bistveno spremenilo, saj bo navzlic ocenam o stoodstotni uresničitvi dohodkov od prebivalstva in drugih proračunskih dohodkov nastal primanjkljaj pri dohodkih od gospodarstva v višini okoli 291 milijonov din.
Ob koncu seje je ljudski odbor sklepal še o nekaterih predlogih komisije za predpise in organizacijska vprašanja obeh komisij za gospodarstvo itd. — M. B.
Nova Gorica, 4. nov. Danes je bila v Novi Gorici 23. in zadnja
seja obeh zborov OLO, katere sta se udeležila tudi predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in zvezni .poslanec France Bevk.
Na eeji so obravnavali predvsem gospodarska vprašanja. Med drugim so sprejeli sklep o povečanju tarif . za strokovne storitve okrajne veterinarske bolnišnice v Vipavi, ki naj bi bile za 70 odstotkov višje kakor u	sedanje. Dohodki, ki izvirajo iz
državnih veterinarskih uslug po tarifah
ustanovitve gozdarsko-kmeti j'ske poslovne zveze, ki je bijg v Idriji pred kratkim že ustanovljena za področje občin Idrije in Cerknega, nadalje potrditev pravil te poslovne zveze in spojitev trgovskega podjetja »Kooperativa« z gospodarsko - kmetijsko poslovno zvezo. Tov. Božič je povedal, da za njihove razmere taka mešana poslovna zveza popolnoma ustreza. Ljudski odborniki so odobrili vse te
predloge, nato pa so rešili še nekaj aktualnih vprašanj.
Ob koncu se je predsednik OLO ing. Karmelo Bu,dihna za,-hivali‘1 ljudskim odbornikom za njihovo delo jn prizadevnost pri reševanju problemov goriškega okraja. Popoldne je Boris Kraigher v spremstvu predsednika okrajnega odibora SZDL Tineta Remškarja in inž. Karmela Bu-dihne obiskal Goriška Brda.
J. P.
iz 1. 1955, namreč ne krijejo potreb. OLO Gorica mora dajati letno dotacijo, sicer se ta ustanova ne bi mogla vzdrževati. S povečanjem cen uslug se bodo dohodki veterinarske bolnišnice znatno povečali, vendar pa še vedno ne v tolikšnem obsegu, da bi zadostovali za celotno kritje režijskih stroškov zavoda. Ker še ni pogojev za prenos vseh stroškov na živinorejce same — koristnike veterinarskih uslug — bo potrebno, da bodo tudi v bodoče prispevali nekaj sredstev okraj ali občine..
Po krajši razpravi so z veliko večino glasov odobrili tudi predlog. da se združita dosedanji gozdni gospodarstvi v Noyi Gorici in Tolminu v skupno podjetje s sedežem v Tolminu. S 1. decembrom naj bi gozdno gospodarstvo v Tolminu prevzelo v upravljanje vse državne gozdove v goriškem okraju. S tem bodo omogočili boljši razpored strokovnega kadra, boljšo razvrstitev osnovnih srec^tev in smotrnejše izkoriščanje gozdnih skladov. Razen tega bpdo s tako organizacijsko obliko, ki io terja načrtno gospodarjenje v gozdovih prihrShili nad 15 milijonov din na leto. Del osnovnih sredstev bodo lahko odstopili gozdarski poslovni zvezi, ki jo bodo v kratkem ustanovili v Novi Gorici za področje Goriške in Tolminske.
Ljudski odbornik Lado Božič je še predlagal, da bi sprejeli na dnevni red tudi potrditev
ZBOROVANJE BEOGRAJSKE MLADINE
Beograd, 4. nov. V počastitev delegacije Zveze socialistične mladine Poljske, ki se mudi v naši državi, je bilo nocoj v veliki avli Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu zborovanje mestnega mladinskega aktiva in velikega števila članov Ljudske mladine. Navzoči so bili poljski veleposlanik Henrih Grohulski. predsednik CK LM Jugoslavije Mika Tripalo, kakor tudi zastopniki SZDL Beograda.
Zborovanje je začel s kra.jšim pozdravnim govorom predsednik komiteja Ljudske mladine Dragiiša Jurič, na kar je govoril o poljski mladini prvi sekretar centralnega komiteja
Zveze socialistične mladine Poljske Marijan Renke.
V počastitev Oktobrske revolucije
Beograd, 4. nov. Zveza zgodovinarskih društev Jugoslavije in Zveze društev arhivskih delavcev Jugoslavije sta imeli danes v Beogradu skupno slavnostno sejo v počastitev 40 letnice Oktobrske revolucije. O Oktobrski revoluciji je govoril sekretar Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije Jovan Marjanovič, prof. Djordje Kneževič pa je podal pregled gradiva o Oktobrski revoluciji, s katerim razpolagajo jugoslovanski arhivi.
Program sabora Hrvaiske
Zagreb, 4. nov. Do razpusta Sabora, čigar mandat bo potekel meseca decembra, bo še nekoliko sej, na katerih bodo razpravljali o perečih socialnih, zdravstvenih in prosvetnih zadevah. Bržkone bo v tem času sprejel še nekaj zakonov.
■Kakor je izjavil podpredsednik Sabora, Nikola Sekulič, bodo na eni' izmed prvih saborskih sej razpravljali zaradi posebnega pomena o problemih socialne politike in bodo bržkone sprejeli ustrezna priporočila za njihovo ureditev. Tudi problemi šolstva in pouka so glede na gospodarski in družbeni razrvoj danes tako pereči, dia zahtevaj o širšo obravnavo. Do svojega razpusta bo Saibor proučil tudi probleme zdravstva na tem po-, dročju. Sprejel bo bržkone nekaj zakonov v zvezi z zdravniki splošne prakse, zdravstveno zaščito delavcev in uslužbencev, s šolami zia babice in drugo.
Letos bo prišel pred Sabor tudi predlog zakona o izpre-membi in izpolnitvi zakona o pristojnostih okrajev in občin. •Prav tako bo sprejet zakon o izpremembi in izpopolnitvi zakona o volitvah ljudskih poslancev. Končno bo sabor sprejel še zakon o družbenem planu in proračunu in bržkone perspektivni plan o nadaljnjem razvoju republike Hrvatske.
80 novih predavateljev na beograjski univerzi
BEOGRAD, 4. nov. — Na redni seji univerzitetnega sveta so danes potrdili izvolitev 80 novih predavateljev na beograjskih fakultetah, rednih in izrednih profesorjev, docentov in asistentov.
Svet je izrekel priznanje dolgoletnemu univerzitetnemu delavcu, docentu arhitektonske fakultete, akademskemu slikar-
Zaščita družine in invalidov
S seje sveta za socialno varstvo LRS
LJUBLJANA, 4. nov. Danes
je bila pod predsedstvom Toma Brejca seja sveta za socialno varstvo LRS, na kateri so obravnavali perspektivni razvoj socialnega varstva v letih 1957-1961 s prikazom potrošnje v letih 1953 — 1956.
Kakor so na razpravi poudarjali, bo socialno varstvo v razdobju 1957 — 1961 posvetilo posebno skrb tistim podiročjem, ki so za naš gospodarski in družbeni razvoj zelo važna, namreč zaščiti matere in otroka ter družine. zlasti v okviru stanovanjskih skupnosti. V skladu s predvidenim razvojem strokovnega šolstva bo socialno varstvo skrbelo med drugim tudi za mladino srednjih strokovnih šol, za katero bo treba vrsto internatov. V omenjenem obdobju je predvideno tudi povečanje povprečnih stalnih mesečnih in enkratnih podpor.
Pri razpravi o perspektivnem razvoju so člani sveta- dali Se poseben poudarek zaščiti invalidov, oziroma njihovi habilitaciji in rehabilitaciji, ki je tako z ekonomskega kakor tudi socialnega stališča utemeljena- Analiza perspektivnega razvoja potrošnje na področju socialnega varstva, ni pri tekočih izdatkih upoštevala sredstev za rehabilitacijo oziroma habilitacijo invalidov. Glede na to in glede na potrebe, ki jih bo zahtevala skrb za družino, skrb za mladino v srednjih strokovnih šolah itd-, je svet predlagal, naj se poveča odstotek narodnega dohodka- Za potrošnjo socialnega varstva (predviden je v višini
0,85 odstotkov), in ga približa višini, kot ga za te potrebe predvideva zvezno merilo.
Predlog bo izročen izvršnemu svetu s potrebno utemeljitvijo-
Svet je še razpravljal o dosedanjem delu in razvoju Doma za odrasle duševno defektne v Hrastovcu, o čemer je poročal direktor docent dr. Vončina. V
razpravi o tem je bilo poudarjeno med drugim, da je treba izkoristiti vse možnosti za čim-boljšo okupacijsko in delovno terapijo oskrbovancev ter vložiti potrebna sredstva za razvoj ekonomije Doma.
Po končani seji so si člani sveta ogledali Dom za onemogle na Bokaloah.
ju Svetislavu Straleju, ki je včeraj umrl. Izrazil je svoje obžalovanje, ker je smrt preprečila njeg-ovo izvolitev za rednega profesorja.
Ustni časopis v pičastilev Oktobrske revahic”')
Nova Gorica, 4. nov. Skupina novinarjev iz Nove Gorice je včeraj v poznih popoldanskih uraih v počastitev Oktobrske revolucije obiskala partizansko naselje Vojsko nad Idrijo in priredila za tamkajšnje vaščane ustni časopis, združen s kulturnim večerom. Prireditve se je udeležilo za ta kraj razme-noma veliko število ljudi. Poslušalci so ob zaključku'izrazili
željo, da bi jih s podobnimi prireditvami še obiskali, češ da jih v tem gorskem kraju redkokdaj kdo obišče.
Istega večera so imeli ustni časopis tudi v Sp. Tribuši, ki se ga je udeležilo nad 200 ljudi. Tamkajšnje prosvetno društvo je ob tej priložnosti, uprizorilo ' enodejanko »Punt«.
J. P.
Z drugega jugoslovanskega sejma knjig v Beogradu
Revolucionarni val v Sloveniji 1917-1920
(Nadaljevanje)
7. in 8. septembra — Vodstvo JSDS izključuje pristaše tretje komunistične internacionale iz stranke.	,	,	,
11. oktobra — Izid »Vstajenja,« novega glasila slovenskih komunistov.
13. oktobra — Izbruh generalne stavke tiskarskih delavcev Slovenije. Tiskarji zahteva,io_ zvišanje svojih plač in zboljšanje ostalih materialnih pogojev. Stavka ie trajala dva meseca, tekom katerih je Slovenija ostala brez časopisja.
20. oktobra — »Nova istina.« glasilo hrvaških komunistov, ori-naša proglas levega krila znotraj slovenske socialno demokratične stranke, ki poriva k zedinjenju delavstva Slovenije z delavstvom ostale Jugoslavije potom združitve v edini Socialistični delavski stranki Jugoslavije (komunistov).
Konec oktobra — začetek novembra — V vsem trboveljskem okraju je izbruhnila stavka rudarjev za zvišanje plač. za proglasitev republike in socializacijo premogokopov Stavka Je trajala približno teden dni. Zaradi pomanjkanja premoga je bil promet na železnicah silno omejen-	-	,
11. februarja 1920 — Podpisana pogodba, s katero rudarji trboveljskega okraja dosežejo 77 odstotkov zvišanje plač.
20. februarja — Izid »Dela,« slovenskega komunističnega glasila v Trstu.
J. marca — SlršI osrednji odbor krajevne organizacije JSDS v Ljubljani je na seji. ki se jo je udeležilo 27 zaupnikov, sklenil, da izstopi iz socialno demokratične stranke za Slovenijo in da se proglasi za sestavni del nove Delavske socialistične stranke za Slovenijo. pripravljalni odbor nove stranke je izdal manifest na slovensko delavstvo
6 marca — Zaupniški odbor politične organizacije za Ljubljano in okolico je odobril sklep odbora z dne 2 marca. Zbor zaupnikov na Jesenicah, sto po številu, je proti enemu glasu sklenil zapustiti stranko reformizma in mini-sterializma in stopiti v novo stranko.
7. m a r c a — Slovenski študentje. zbrani na ustanovnem zboru svojega Društva študentov komunistov pozdravljajo novo Delavsko socialistično stranko za Slovenijo
13 marca — Izšla je prva številka časnika »Ujedinjenje,« gla-sila nove delavske stranke V uvodniku piše; »Naš program .le marksistični socializem.« »S tesno povezavo jugoslovanskega delavstva bo šele resnično združeno Ju-goslovansko ljudstvo Le združen proletariat more zlomiti notranjo reakcijo ter prekrižati vse načrte antantlnega imperializma na našo škodo. Kdor noče združitve je izdajalec našega ljudstva. Voditelji stare socialno demokratične stranke niso tega hoteli, zato Jih Je delavstvo zapustilo.«
14. marca, — V Ljubljani Je bila prva zaupniška konf. Delavske socialistične stranke za Slovenijo Udeležili so se je delegati iz Ljubljane, Zagorja. Jesenic. Trbovelj, Kočevja, Kamnika. Kranja, Hrastnika, Borovnice itd.
2 3. marca. — strokovna komisija (vodstvo sindikatov Slovenije) je na svoji seji sklenila; da se združi z ostalimi sindikati v državi in se je v smislu tega proglasila za organ centralnega sindikalnega veča.
11. aprila 192 0. — V Ljubljani je bil prvi ustanovni zbor nove Delavske socialistične stranke za Slovenijo. Na zboru Je bilo navzočih 54 delegatov, ki so zastopali 12.000 članov iz 20 političnih • organizacij. Zbor je sklenil združitev s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) ter proglasil slovensko stranko za njen sestavni del. Tako je v Sloveniji bila ustanovljena komuni- ■ stična stranka.
Z -ustanovitvijo komunistične stranke 11- aprila 1920 je delavski razred Slovenije, prvič, storil konec dohi socialne demokratske stranke, ki se je reformistično izpridila; drugič j.e bilo s tem izvršeno politično zedinjenje slovenskega delavstva z delavstvom ostale Jugoslavije in • tem so bili ustvarjeni
pogoji za nadaljnje uspehe delavskega razreda Jugoslavije.
16. aprila 192 0. — Izbruh
generalne stavke železničarjev Jugoslavije. Stavkajo vsi železničarji Slovenije, promet popolnoma ustavljen. 2elezničar.ii zahtevajo spoštovanje sprejetega »Protokola sporazuma«, ki določa pravice delavstva, zboljšanje položaja i. dr. Delavci zastražijo železniške objekte.
2 1. aprila. — Rudarji Trbovelj, Zagorja in Hrastnika stopajo v solidarnostno protestno stavko, da podprejo železničarje. V Trbovljah stavkovni -odbor zavzame občino, kolodvor in pošto, kjer postavi svoje pooblaščence. »Sovjetska republika« v Trbovljah je trajala 2—3 dni. Poklicano vojaštvo je aretiralo vodstvo.
2 2. — 2 4. aprila. — V stavko stopajo delavci in uslužbenci Ljubljane, Maribora. Jesenic, Kočevja i. dr. krajev. Stavka postaja vseobča. Deželna vlada prosi komando dravske divizije za vojaško zadušitev štrajka.
2 4. aptila. — Na Zaloški cesti v Ljubljani žandarmerija in policija streljata na stavkujoče demonstrante. Železničarje nasilno kličejo na orožne vaje V vseh delavskih središčih vojaštvo s strojnicami; aretacije, preiskave, odpuščanje z dela.
2 7. — 2 9. aprila. — Konec splošne in železničarske *tavke v Sloveniji. Poraz delavstva.
Aprila 1920. leta je revolucio-naimj val v Sloveniji dosegel svoj vrhunec. Generalna stavka delavstva je majala temelje družbene in politične ureditve v n ovj državi. Nikdar preje v svoji zgodovini delavski razred Slovenije rti pokazal toliko solidarnosti, enotnosti, bojevitosti, revolucionarne zavednosti. Polet delavstva je spremljala tudi njegova visoka politična aktivnost. Komunistična stranka v Sloveniji se je rodila v najvišji točki dviga delavskega gibanja in pomenja zanj najvažnejšo pridobitev, brez katere ne bi bila mogoča poznejša zmaga.
Kljub porazu v stavki aprila 1. 1920 je delavski razred Slovenije nadaljeval borbo in beležil še mnogo uspehov- Zlasti se je uspešno razvijala komunistična stranka- Toda revolucionarni val je pojemal; padal - •. Z Ob-znano konec 1. 1920 je buržoazi-ja natvezita ljudstvu svojo konč-noveljavno rešitev v monarhistični, velikosrbski Jugoslaviji, dokler nov.; revolucionarni valovi niso storil,; konec bržoazne-mu gosipodstvu sploh.
(Konec)
Osamosvojitev medicinske fakultete na Reki
REKA, 4. nov- — Reka je danes dobila samostojno medicinsko fakulteto, drugo v Hrvat-ski. ki ima za sedaj samo. tri letnike; prvega, četrtega in Petega. Od leta 1955 dalje je bila na -Reki samo podružnica zagrebške medicinske fakultete z zadnjimi letniki. S sklepom izvršnega svet Sabora Hrvatske je postala ta fakulteta samostojna. Njen prvi dekan je dr. Silvije Novak. Svečanosti je
prisostvovalo okoli 100 novo— vpisanih študentov ter mnogi politični in kulturni delavci Reke.
Nobelov nagrajenec v Zagrebu
Zagreb, 4. nov. Italijanski znanstvenik, profesor Daniel Bovet, ki je nedavno prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino za leto 1957, je prispel v Zagreb, kjer bo imel kot gost tehnološke fakultete dvoje predavanj za medicinske in kemične strokovnjake.
Prof. Bovet bo seznanil jugoslovanske strokovnjake s svojim znanstvenim delom, za katerega je prejel najvišje mednarodno priznanje, z iznajdbo umetnega pridobivanja kurara, strupa, ki so ga južnoameriški Indijanci uporabljali za svoje puščice in ki ima v sodobni medicini velik pomen za operacije brez bolečin. V predavanju za kemične strokovnjake bo govoril o kemični strukturi in farmakološki aktivnosti sintetičnega kurara, medtem ko bo medicinske strokovnjake seznanil z uporabo tega sredstva pri operacijah brez bolečin.
Razstava ob 40-letnici Oktobrske revolucije
Skoplje, 4. nov. V domu JLA v Skoplju je bila odprta včeraj razstava umetniških del, dokumentov in fotografij o Oktobrski revoluciji in Leninu. Na razstavi je prikazano življenje in delo Lenina in drugih revolucionarjev iz oktobrskih dni, kakor tudi razvoj Oktobrske revolucije.
Otvoritvi razstave je prisostvovalo večje število javnih in kulturnih delavcev glavnega mesta Makedonije.
V zvezi s proslavo Velikega oktobra je priredil simfonični orkester JLA iz Beograda v Skoplju koncert za delovne kolektive. .
Teden prometa v BiH
Sarajevo, 4. nov. Včeraj se je' začel v Bosni in Hercegovini teden prometa, ki bo trajal do 10. novembra. Proslavo so začeli v Sarajevu z defilejem motornih vozil. Na novi železniški postaji je bila odprta razstava »O varnosti prometa«, ki je bila prikazana že v nekoliko mestih. V vseh kinodvoranah bodo za čas trajanja proslave prikazovali kratkometražne filme o prometu in prometnih nezgodah. V srednjih šolah in osemletkah bo večje število predavanj.
Razstava Jovana Bijeliča v Sarajevu
Sarajevo 4. nov. Tu je bila
včeraj odprta retrospektivna razstava znanega beograjskega slikarja Jovana Bijeliča.
Sodna obravnava v Novi Gorici ^
V Novi Gorici se bo začela danes pred vojaškim sodiščema JLA razprava proti Alojzu Merviču, Ivanu Humarju, Amaliji Mervič iz Šempasa, Bemardiu Humarju iz Ljubljane in Jožetu Merviču iz Šmihela. Obto* žeml bo zbiranja podatkov <4» veščevalnega značaj-a v škod* države.
gl 2«i — 5. NOVEMBRA 19ST J SLOrasn POBOCETltEC } ttt. S
'milim
Satelit št. 2
Ni minil niti en mesec, od-Jter je zaplaval nad zemljo prvi sovjetski umetni satelit in ie leti še mnogo više drugi, šestkrat večji, v njem pa tudi liro bitje. Sedaj je to živo litje pes, toda sovjetski znan-rveniki že napovedujejo, da tna biti druga etapa satelit i živim- človekom. Od tod do poleta na luno pa bo le še korak.
Svet je obnemel. Začudenje fr pohvale z vseh strani so spremljale drugo veliko zmago sovjetskih znanstvenikov. C' n v ek se približuje neznanim planetom. Znanost je dosegla teko visoko stopnjo, o kakršni je človeštvo pred nekaj de~ tetletji sam.o še sanjalo.
Toda ob vseh teh veličastvih ugotovitvah, ki se pojavljajo J- ' veliki nasloni- v vseh dnev-r 'ih sveta, se nam vsiljujejo radi druge misli, ki so bližje žrmlji, ki niso tako fantastič-rr kot poleti na luno, ki bi v> mnogo laže uresničljive, n nogo manj napora, hi. bilo r- • rebno, manj sredstev, pa t-padar so osta.le skoraj na v-rtvi točki.
Mislimo namreč na, razoro-
f er. Ze ob izstrelitvi prvega -rliia in tudi. še prej, ob iz-•- ifibi atomske in vodikove bombe, je bilo vsemu č.love-*•••!/ jasno, da. bi bodoča vojna
*.- renila uničenje vsega sve-r- 1 'si se zavedamo tega, zavedajo se tudi državniki, ki srje v komisiji za. razorožitev. ■T'-rr? ■' njim, je bil prvi umetni :.~‘r'dt nov opomin, ki pa zal vnel tistega učinka kakor lahko pričakovali. Zdi se, kor da je bila. za. njih to sa-, jr ena točka, več v spisku r-nrin, nad katerim je treba roditi nadzorstvo.
Lepo ie. če bodo naši otroci 'n k ko leteli na. luno, kakor nr govedu je sovjetski, znan-st.-pnik Gusev, še bolj je raz-rrseljivo. da bodo podatki, ki bodo zbrali s pomočjo ■-■n h satelitov koristili člo-vrfrv, da bodo s pomočjo n j: h lahko preprečevali ele-mrntnrne nesreče ali se vsaj pravočasno zavarovali pred. njimi itd. Toda, če bo člo-vrštrrt resnično lahko uživalo sadove teh velikih, znanstvenih dosežkov, je treba najprej urediti razmere tu pri nas na Zemlji. Če sm.o prišli do spoznanja, da bi bila na. sedanji. stopnji razvoja tehnike vojna, uničenje za. vse človeštvo. torej nekaj, česar upamo, da ne bo nihče tvegal, potem ts ve more biti več kot korak do sporazuma o razorožitvi, pa vendar se zdi, da je tak. korak tako neskončno dolg.
Lepo bi bilo, če bi ob izstrelitvi. drugega umetnega, sa-te'ha lahko upali, da bo vzpodbudno vplival v tej smeri, in ne samo v smeri nadaljnjega tekmovanja med velikimi. Nate veselje bi bilo ob tem dogodku še mnogo večje, če bi nam poleg poletov na luno obljubili tudi mir na- Zemlji, te hi se ob teh velikih znan-s'v enih uspehih in spoznanju katastrofe, ki bi jo pomenila bodoča vojna, zamislili i eni
i	drugi ter resnično začeli z rr; zoroževanjem, sredstva, ki h- jih pri tem prihranili pa '• 'agali v nadaljne znanstvene raziskave in dvig življenjske ravni vsega človeštva.
A. S.
PETI TEDEN VLADNE KRIZE V FRANCLJI
Izpit za Galllarda
Danes bo novi mandatar zahteval od skupščine investituro
Pariš, 4. nov. (Tanjug) S se stankom * bivšim predsednikom Gny«m Molletom j* novi mandatar za sestavo vlade Felix Gaillard danes začel posvetovanja za razdelitev ministrskih resorov med devet »trank nove koalicije, za katero bo vodja radikalov jutri zahteval investitu ro od skupščine. Razdelitev položajev v vladi je za zdaj posl ednja ovira za rešitev krize, ki traja že peti teden. Ker namera va Gaillard sestaviti vlado s sorazmerno majhnim številom ministrov, utegne razdelitev resorov med veliko število koalicijskih strank povzročiti nove spore v že zdaj neenotni skup ščini.
etični predstavniki v vladi mo-
Poučeni krogi glede na to
izključujejo možnost udeležbe generalnega sekretarja socialistov Guya Molleta im prvaka desnic. Antoina Pinaya v novi vladi. Socialisti bodo. kakor vse kaže, obdržali samo dva resora — ministrstvo za Alžirijo in ministrstvo za stanovanjsko graditev. Felix Gaillard je odklonil zahtevo, da bi socialistom dal resor ministrstva za zunanje zadeve in socialnega skrbstva, tako da utegne na mesto Christiana Pinearjja priti v vlado vodja demokratske unije Renč Pleven ali katoliški prvak ljudskega republikanskega gibanja Robert Schuman. Ministrstvo za socialno skrbstvo in finance bi si delili neodvisni in katoliki. Prvo bo dobil verjetno desničarski poslanec Garat, drugo Pa katoliški vodja Pierre Pflimlim.
Predsednik skupščin« je sklical za jutri popoldne parlament na redno sejo. tako da pričakujejo, da bi utegnilo biti glasovanje o in vesti turi po splošni debati v noči med torkom in sredo.
Vsi konservativni časopisi izražajo danes zadovoljstvo spričo odločitve neodvisnih z desne
in socialistov, da bodo stopili v vlado radikalnega prvaka Gail-larda. »Populaire« piše, da se je socialistična stranka odločila za to »s skrajno odločnostjo in pogumom, da Pa novi mandatar ne sme pozabiti, da so za socialiste koristi delavcev na prvem mestu in da bodo sociali-
rali računati .predvsem z njimi.« Desničarski »Aurore« piše, da Felix Gaillard ne bo smel ponavljati starih napak in da bo njegova prva dolžnost popraviti napako, ki jo je storil z devalvacijo franka. Progresistični »Liberation« pa meni. da bo Gaillardova vlada »vlada resignacije in utrujenosti, ki bo že naprej obsojena na brezdelje in bo pri prvi priložnosti razpadla«, s čimer pa pravi razlogi za politično krizo v Franciji ne bodo odstranjeni. Istega mnenja
je tudi komunistični »Humand-te«, ki opozarja hkrati na naraščanje manjšinskih skupin v socialistični stranki, kar naj bi nakazovalo smer za rešitev francoskih kriz. ki jo vidi časopis v združitvi socialistov in komunistov.
Prva in glavna naloga nov« francoske vlade bo, da bo začela pogajanja za gospodarsko pomoč ZDA in evropske plačilne unije. Pravijo, da so uvodni razgovori glede tega že v teku. Združene države Amerike naj bi dale stabilizacijsko posojilo 250 do 300 milijonov dolarjev, plačilna unija pa kredit 300 do 350 milijonov dolarjev. Obe posojili naj bi napolnili prazne državne blagajne spričo proračunskega 'in deviznega primanjkljaja, ki ga je povzročila draga vojna v Alžiru. Hkrati namerava nova vlada ustaviti dviganje cen, blokirati mezde im. plača in uvesti nov« davk«.
Grčija ne popušča
Češkoslovaška delegacija v Franciji
PARIZ, 4. nov. (Tanjug) — V Pariz je prispela na uradni obisk češkoslovaška parlamentarna delegacija, ki jo vodi prctfesor družbenih ved Stol. To je prva parlamentarna delegacija, ki jo je Češkoslovaška poslala po vojni v zahodnoevropsko državo.
Pred kratkim je Francijo obiskala tudi parlamentarna delegacija velike narodne skupščine Romunije.
Aten«, 4. nov. (Agencija Atene). Glede na govorice, da nameravajo obnoviti pogaj anj a o ciprskem problemu bodisi v okviru NATO bodisi na trojni konferenci zastopnikov Velika Britanije, Grčije in Turčije, piše konservativni »Kiatiimerinli«, da tako dolgo, dokler britanska vlada n« bo privolila na samo-
New Jersey in Virginija volita guvernerja
WASHINGTON, 4. rt'O v. (Reuter). — Jutri bodo v državah New Jersey in Virginija volili guvernerja za prihodnja štiri leta. Sodijo, da bodo volitve v teh diržavah pokazale/ koliko somišlenikov bosta imeli repu-' blitoanska stranka predsednika Eisenhower.ia in opozicijska demokratska stranka na volitvah za kongres leta 1958. V New .Teir.se yu in Virginiji se republikanci trudijo, da bi dobili glasove črncev in s tem načeli republikansko večino. Oba kandidata v Virginiji, v kateri gospoduje rasna segregacija, se bolj nagibata k ločitvi belih in čmih otrok v šolah. Politični kirogl pa menijo, da je pravzaprav gotovo, da bo spet izvoljen demokratski župan New Torka Robert Wa" gner.
odločbo Cipra, novi razgovori ne bodo uspešni in grška vlada bo prisiljen* nadalj svati boj pred OZN.
Opozicijski časopis »Elofterd—
ja« piša o bližnjem sestanku NATO: »Ta sestanek bo odločilnega' pomena za prihodnost NATO. Grška vlada drago plačuje svojo udeležbo v njem, saj so vojaški izdatki zanjo strahovita breme. Odnos večin® držav članic NATO do ciprskega problema navdaja grški narod z globokim nezadovoljstvom. Grčija bo mora l a odkrito spregovoriti pred »vetom atlantskega pakta«. Neodvisni »Vima« pa piše: »Britanska vlada miona vedeti, da zdaj ni mogoč nilkak napredek v ciprskem vprašanju Ciprčani in njihova zastopnica Grčija ne morejo privoliti na drugačno rešitev kot n* samoodločbo. Namen o razdelitvi otoka bo treba opustiti, Grčija pa je pripravljena dati turški manjšini široka jamstva.«
v...r
KSSSii
mmm
ii
KS5»
'<>>>kV.ykk
V , c ,
Slika prikazuje enega izmed poskusnih psov, katerega vrstnik oziroma vrstnica se zdaj giba z ogromno hitrostjo okrog Zemlje. Na srednji sliki (vložek) vidimo Kozjavko, Lindo in Mališko, ki ju gospodar pelje na sprehod.
Drugi skob vesolje
Trenja	v stranki
New Y»rk, 4. nov. (Tanjug) Vodstvo republikanske stranke izvaja resne ukrepe za ureditev notranjih zadev pred delnimi volitvami v prihodnjem letu in za predsedniške ter kongresne volitve leta 1960.
Ti ukrepi veljajo krepite! položajev takoimenovanega liberalnega krila stranke, ki podpira Eisenhowerja in N.ixona. ter se izogiba razcepu v eni največjih itn najpomembnejših organizacij te stranke — v zvezni državi Kaliforniji.
Neposreden povod za te ukrepe naj bi bil sklep republikanskega kongresnega vcldlitelja senatorja Knowlanda, da bo kandidiral za .guvernerja v Kaliforniji. Spor med Knowlandom in sedanjimi guvernerje mi Kinigh-tom. ki je zelo priljubljen med delavskimi Sindikati, je pripeljal do možnosti razcepa med republikanskimi privrženci. Da bi do tega ne prišlo, je podpredsednik Nixon, ki je doma v Kaliforniji, izvedel pritisk na Rnighta. da bi spremenil svoj sklep in privolil v kandidaturo
za senatsko mesto, ki ga ima dotlej Knovland. Vso to akcijo ocenjujejo listi kot poskus vodstva republikanske stranke, da bi zmanjšalo vpliv konservativnega senatorja Knowlanda. za katerega je znano, da namerava svoj guvernerski položaj izkoristiti za t.o. da bj predložil svojo kandidaturo .za predsedniški položaj. Ta kandidatura pa bi znala prizadeti Nixona. za katerega na splošno menijo, da ga namerava vodstvo stranke predlagati za predsedniškega kandidata republikanske strank«.
Tudi Madžari za konfederacijo
BUDIMPEŠTA, 4. nov. (Tanjug). — Zastopnik vzhodnonemške parlamentarne delegacije je izjavil danes zastopnikom madžarskega tiska, da s« je predsednik zunanjepolitičnega odbora madžarskega parlamenta Karoly Kis izjavil na zadnji seji odbora za zbližanje obeh delov Nemčije » konfederacijo.
Moskva, 4. novembra (Tanjug) Po zadnjih poročilih je drugi sovjetski umetni satelit do zdaj napravil 18 krogov okrog zemlje. Vs« naiprave v satelitu delujejo normalne in oddajajo podatke o ultravijoličnih, rentgenskih in kozmičnih žarkih, temperaturi, pritisku Ja drugem.
Danes so v Moskvi sporočili, da so vse funkcije psa, ki je v satelitu, normalne. Pes je eskimske rase, majhne rasti in ima gosto svetlosivo dlako. Ime mu je »Damka«. Sovjetska znanstvenika Gordov in Jakov-Ijev pišeta v »Pravdi«, da so tega psa že prej na poseben način vadili in je zdaj na pogoje, v katerih živi, že navajen. Naprave, !ki omogočajo njegovo življenje v satelitu, pa tudi posebna hrana, ki jo dobiva pes med poletom, so sad mnogih raziskovanj. Treba je bilo izdelati cel sistem zelo komplicirane opreme, ki omogoča potrebne življenjske pogoje za živo bitje v satelitu. Bivanje živega bitja v satelitu in dovršeni aparati, ki zaznamujejo njegove reakcije, bodo omogočili' razvozlanje vrste posebnih medicinsko-bioloških in tehničnih problemov, od katerih ima vsak važen teoretični in praktični pomen. Ni izključeno, da bodo v iste namene izkoristili tudi opic«, glodalce, mrčes in
druge. Po izkušnji s prvim umetnim satelitom	je malo
verjetno, da bi drugi satelit trčil ob kak meteor, kar bi povzročilo hude motnje v organizmu psa v »atelitu.
Lajanja Psa po radiu ni mogoče slišati, ke.r v njegovi komori, kjer sta zrak in toplota prilagojena življenjskim zahtevam, ni nobenega mikrofona-Sovjetski znanstveniki pravijo, da bo let »Damke« v vesolju pomagal izdelati načrte za prvo vsemirsko ladjo s človeško posadko. Ko bo prvič poletel človek, bo v raketi tudi tedaj, ko bo prispela v vsemirje, določena količina rezervnega goriva, ki jo bo pilot uporabil, da bo izstrelil rakete in se 9 pomočjo posebnega mehanizma vrnil na zemljo-
Radijska postaja Moskva sporoča, da je astronomski svet Akademije znanosti Sovjetske zveze organiziral široko mrežo
—	70 postaj za opazovanje dru-' gega umetnega satelita. Podpredsednik tega sveta Boris Kunarkin je izjavil dopisniku radijske postaje Moskva, da imajo znanstveniki zdaj velikanske možnosti, da ' zvedo mnogo več kot je bilo doslej znano o visokih slojih atmosfere. Ker je novi satelit precej dlje od zemlje kot prvi, je izjavil Kunarkin, bo čutil manj odpora in manj trenja. To bo omogočilo, da bodo natančneje
določili vpliv zemljine teže, kar je bilo pri prvem satelitu spričo večjega odpora »raka zelo težavno.
Ameriški odbor za mednarodno geofizično leto je objavil sporočilo, v katerem pravi, da je izstrelitev drugega zemljine-nega satelita v Sovjetski zvezi pomemben znanstveni dosežek. Hkrati izraža upanje, da bo mogoče izmenjati podatke o znanstvenih izkušnjah, pridobljenih s tem satelitom. Laboratorij vojna mornarice ZDA sa
znanstvena ^raziskovanja je da« nes sporočil, da j® v noči med soboto • in nedeljo več prisluš-nih postaj ujelo radiofonska signale drugega sovjetskega satelita. Signale satelita so dane* sprejeli tudi v drugih krajih* kot so Kjobenhaven, Cambridge, Bonn, Bern, London* Helsinki, Koin, Stockholm, San Francisco, Sindney, Melbourne, Tokio, Karači, Mexico, Havana, Peru in Cile.
Uradni ameriški predstavnik je izjavil, da vlada ZDA pozorno proučuje uspeh Sovjetsk« zveze, da bi ugotovila, kakšnega pomena je drugi umetni satelit za raketno tehniko in znanost sploh. Predsednik Eisenhower se je, takoj ko je zvedel da drugi sovjetski satelit, pogovoril s svojimi svetovalci za vprašanja varnosti in znanosti. .
Vsi britanski časopisi z občudovanjem pišejo o izstrelitvi drugega satelita. »Manchester Guardian« piše, da bo morala moč sovjetskega izstrelka prepričati celo skeptike, da e® medcelinski izstrelki postali stvarnost. »Daily Expre«s« imenuje dosežke sovjetske znanosti fantastične, »Daily Herald« pa meni, da postaja zdaj tolik® večja potreba po sestanku in odkritih razgovorih med tistimi, ki vladajo svet. Neodvisni »Scotsman« piše, da je ta sov* j.etsfci preobrat gigantski preobrat v zgodovini človeštva, ki kaže velikansko moč človeka nad naravo in vesoljem. Najhuje, kar bi se lahko zgodilo, meni časopis, je, da bi Zahod izgubil živce spričo tega satelita.
Britanski atomski znanstvenik in 'Imetnik Nobelove nagrade George Thomson je Izjavil danes, da utegne človek v nekaj letih, stopiti na Mesec, ča bodo Sovjetska zveza in ZDA okpepile svoje prizadevanje in naglo reševale probleme s tera v zvezi. Utegnilo bi se zgoditi, da bi ti državi »zaradi ugleda« začeli tekmovati, katera bo prej Doslala raket-o m Mesec.
Pariški »Liberation« je s temi besedami začel svoj današnji uvodnik: »Naj bo komu všeč ali ne, toda vesti iz Moskve govore o fantastičnem napredku v Sovjetski zvezi. V štiridesetih letih je Sovjetska zveza napravila gigantske korake, ki so jo iz srednjeveške zaostalosti dvignili v dobo atomskih central in od nepismenosti do »sputni-ka«. »Progres du Lyon« pa piše: »Nikoli nismo odrekali Rusom ustvarjalne moči, genialnosti in sposobnosti za znanstvena odkritja, toda to pot so Rusi prekosili sami sebe«. Značilno je tudi pisanje desničarskega »Parisien Liberč«, ki pravi: »Zdaj ni nobenega dvoma več. Komur se je posrečilo izstreliti ' dva »sputnika«, bo jutri lahko uspel tudi na vsakem drugem področju. Sovjetska zveza ima na voljo moči in znanstvenike, ki prekašajo vse ostale. Toda na tem svetu, razdeljenem v dva nasprotujoča sl bloka, je prostor tudi za druge narode. Mar ni napočil čas, da tudi Francija razmisli o svoji vlogi in krene po novi poti, ki ji obeta boljšo prihodnost?«
V senci inflacije
LONDON, 4. nov. (Tanjug). Jutri e« bo začelo tretje zasedanje britanskega parlamenta. V prestolnem govora bo vsebovan vladni zakonodajni program.
robovi od Sel do Dholice
Na Koroškem Je ostalo na dvojezičnem ozemlju po drugi svetovni vojni okrog osemintrideset partizanskih grobišč. Zaradi okoliščin v deželi pa je verjetno še precejšnje število neodkritih, saj posamezni primeri kažejo, da ostanki padlih borcev menda niso vredni spoštovanja, kakršno pripada padlim vojakom sploh. V neki mrtvašnici na Koroškem že štiri leta trohnijo kosti padlega partizana, ki so jih našli v gozdu, ker oblasti ne dajo dovoljenja za i>okop. Za mnoge grobove pa se sploh ne ve.
Vendar vsaj znana grobišča na Dan mrtvih niso ostala pozabljena. Jugoslovanski generalni konzulat v Celovcu je na vseh znanih grobiščih položil vence s trakovi v nacionalnih barvah in napisom »Slava padlim borcem — Generalni konzulat FLR Jugoslavije.« Upati je, da trakov na vencih let-j ne bo doletela usoda, ki se ponavlja že nekaj let. Prevestni orožniki, ki jih'ne le trobojnica, temveč tudi grobovi ’ idejo v oči, so večkrat odstranili trakove češ, da so vence položili koroški Slovenci, ki kot avstrijski državljani nimajo pravice uporabljati nacionalnih barv tuje države... Grobove padlih borcev so brez dvoma obiskali in okrasili tudi zastopniki zveze koroških partizanov
in slovenskih organizacij, toda posebej in prav gotovo v okviru, ki na vzbuja dvoma v njihovo lojalnost Avstriji. Očitek v tej zvezi je vsekakor neupravičen. Jugoslavija ima vso pravico počastiti svoje padle vojake, prav tako, kot so te dni polagali tuji zastopniki vence na grobišča italijanskih vojakov iz obeh vojn, avstrijski vojaški in civilni funkcionarji pa na grobove padlih njihove narodnosti. Ce tudi Korošci cenijo spomin na svoje partizane, določeni krogi v deželi ne bi smeli pozabiti, da so se borili tudi za obnovo Avstrije proti silam, ki so jo zbrisale z zemljevida. 2al po tej plati pojmi niso zmeraj razčiščeni kot bi bilo želeti.
Nasprotno, znano J®, da je
bilo v celovških zaporih veliko število ujetih borcev in aktivistov. ki se niso nikoli več vrnili, med njimi narodni heroj Majda Vrhovnik, toda uprava celovškega pokopališča zanje ne ve. Pokopani so »neznano kje«, v spiskih ni niti enega padlega iz narodnoosvobodilne borbe.
Razdejani vellkovški spomenik padlim borcem še do danes s svojim praznim, osmojenim podstavkom spominja na dejanje nestrpnosti pred leti, toda domačini skrbijo, da so grobovi čez osemdeset padlih partizanov, Jugoslovanov, Poljakov, Rusov, Angležev, nemških Avstrijcev in koroških Slovencev dostojno urejeni. — Neznani storilci pa so še zmeraj neznani in nekaznovani.
Podoba, ki jo pokaže obisk partizanskih grobov po Koroškem je pretresljiva, ker je dokaz ostrega boja, pa tudi poučna. Nihče ne more iti mimo spomenika obglavljenim Slovencem v gorski vasici Sele pod steno Košute ali mimo osamljenega groba sedmih borcev daleč na zahodu v St. Le-
nartu pri Sedmih studencih, kjer je neznan domačin zasadil nad njim lipo.
Večino znanih grobov je uredila zveza koroških partizanov ali druge slovenske organizacije na Koroškem, toda ponekod so tudi v nemških krajih uvedli župani za grobove borcev enak postopek, kot velja za vse vojaške grobove v deželi. Seveda ne povsod. Pregled je zelo različen in ne zmeraj razveseljiv.
V	Št. Martinu nad Dholico, dvajset kilometrov severozahodno od Celovca, so domačini nemškega in slovenskega jezika skupaj postavili lep spomenik petim borcem Belinove čete. Napis v nemščini pravi: »Tu je pokopanih pet neznanih borcev za svobodo — dve ženi in trije možje, ki so bili novembra 1944 daleč od svoje domovine za svobodo Avstrije umorjeni od fašistične roke.« Boljšega dokaza za možnost sožitja obeh nacionalnih elemen-tdv na skrajni severni jezikovni meji si pač ni mogoče želeti.
Nikoli ne bomo zvedeli, kdo so bili partizani — petnajst — ki so pokopani v Maloščah v Št. Jakobu v Rožu in - Svečah, kjer je na lepem spomeniku pritrjena tudi »pominska plošča jeseniških 2*lezurjsv tam
pokopanemu nerodnemu heroju Matiiji Vrdniku-Tomažu.
Pod zravnano zemljo je v Borovljah pokopanih šestdeset jugoslovanskih partizanov in
dva avstrijska borca. V Železni Kapli je v skupnem grobu 120 .jugoslovanskih in koroških borcev.
V Logi vasi, majhnem naselju južno od Vrbskega jezera, je kajžarska vdova za svoj denar postavila spomenik s preprosto vklesanim napisom:
»Tukaj počiva moj sin in njegov tovariš, partizan Janez z Bleda« ... Kaj občuti mati, ki še bolj živo kot kdo drug doživlja, kar je pravilo ponekod na Koroškem, ni treba opisovati. Na vasi dan za dnem srečuje človeka, ki naj bi predstavljal oblast. Pred leti je z lovsko puško ubil v Ustniku speča partizana in potem hvalil s svojim junaštvom ...
Neznan funkcionar »Črnega križa«, ki naj bi skrbel za vse« dustriji v vojaške grobove, pa je te dni podpirajo v Libučah pri Pliberku zahteval, naj prekopljejo partizanski grob, češ da zanj že deset let nihče ne plačuje, njegova organizacija pa da skrbi le za grobove pravih vojakov, ne pa za pokopane »Zivilsoidaten«, kot so bili partizani.« -ej
Takoj nato s« bo začela debata, ki bo trajala šest dni in bo obsegala vse oblike vladne politike. To pot se bo v glavnem vrtela oknog gospodarskih problemov, tako da bo nekako nadaljevanje dvodnevne debate v prejšnjem tednu o istih vprašanjih. Pričakujejo, da bo opozicija že v sredo dala svoje pripombe k prestolnemu govoru, kar je podobno zahtevi po glasovanju o zaupnici.
Konec tedna se je notranji položaj v Veliki Britaniji nekoliko zaostril. Predteednik vlade Miacimillan je izjavil, da vlada ne bo finansirala inflacije. Laburistični in sindikalni voditelji so zavzeli enako ostro stališče. Glede na to, da je inflacija v Veliki Britaniji dejstvo, se bo razvila bitka o tem, kdo jo bo finansiral, v glavnem na industrijski fronti, debata v parla-
Za skrajšanje delovnega tedna in zvišanje plač
Bonn, 4. nov. (Reuter) V Stuttgartu se bodo 7. novembra začela pogajanja med zastopniki delodajalcev kovinske industrije in zvezo kovinarjev pokrajine Baden - Wiirtemberg. Delavski sindikat zahteva 44-urni delovni teden in za 10% višje mezde. Delodajalci odklanjajo prvo dn drugo in razgovori sredi oktobra o tem so se končali z neuspehom. Pričakujejo, da bodo od izida pogajanj v Stuttgartu odvisne tudi zahteve 2,5 milijona kovinarjev na vsem ozemlju Zahodne Nemčije. Delodajalce v kovinski in-Baden-Wurtembergu delodajalci ostalih .industrij in jim svetujejo, naj bodo vztrajni. Vzrok je v tem, ker bi v primeru, da bi popustili sindikatu kovinarjev, utegnilo priti do verižne reakcije in do uveljavljanja novih zahtev drugih delavskih sindikatov, kot napilmcr rudarjev in jeklarjev.
men tu pa bo samo njen odmev.
Po trditvi konservativcev nadaljnje inflacije ni mogoče preprečiti. če bodo delavci zahtevali višje mezde. Z drugo besedo, v primeru neuspeha vladne gospodarske politike bodo krivdo zvalili na sindikate. Delodajalci so na vladni strani in britanska federacija delodajalcev je sporočila, da se bodo delodajalci uprli ne le zvišanju mezd, pač pa tudi skrajšanju delovnega tedna na 40 ur.
Nemčija ne bo izdelovala raketnega orožja?
LONDON, 4. nov. (Reuter). — Zastopnik Foreign Officea je danes izjavil, da v Londonu »ne obravnavajo« možnosti za odpravo omejitve, te prepoveduje Zahodni Nemčiji izdelovanje izstrelkov na daljavo. To pojasnilo je dal glede na vesti v časopisih, da bodo države-članice atlantskega pakta .razmislile, če naj bi Zahodni Nemčiji dovolili izdelovati take izstrelke. Dodal je, dia ta država glede tega ni postavila nikak® zahteve.
Nemški minister za zunanje zadeve Von Brentano je danes povedal tujim novinarjem!, da se »stališče Zahodne Nemčije glede izdelovanja raketnega orožja ni spremenilo«. Kot j« znan-o, je Zahodna Nemčija prej obljubila, da n« bo Izdelovala takeva orožja.
Gromiko o razmerah na sirsko-turški meji
KJOBENHAVEN, 4. novembra (AFp). — Sovjetski minister za zunanje zadev« Gromiko je izjavil v Kjobenhavnu, kjer s« j« ustavil na poti iz Nev Torka v Moskvo, da položaj na turško-sirski meji ni zadovoljiv* ker Turčija še vedno ni odpoklicala svojih čet. Turčij* in ZDA ne kažejo pripenavijenoatt* da bi našli način za uirecttbsvl razmer in* moji med. Turčij« in Sirijo.
* str. J SLOVENSKI POROČEVALEC J «■	-	8	novembra	isst
Delitev dohodka in kmetijske zadruge
Ne glede n« reorganizacijo
nekmetijskih dejavnosti v zadrugah., vsebuje zakonski osnutek o delitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij nekatera določila, ki bodo zahtevala spremembe v notranji organii-laciji zadrug. Organizacijske spremembe bodo potrebne zlasti v tistih kmetijskih zadrugah,
kjer imajo večje število nekmetijskih obratov pod neposrednim vodstvom zadruge.
Med določili, ki	zahtevajo
ustrezne notranje organizacij-
ske. sprememb«, je tudi nar
slednje:
Zakonski osnutek; o delitvi dohodka določa, da delijo zadruge en del ustvarjenega dohodka na osebe, ki so v delovnem razmerju z zadrugo, na delež zadružnikov (ristomo) v prometu z zadrugo in na sklade zadruge.
Organi upravljanja v kmetijskih zadrugah bodo morali torej postavati tudi ustreizma merila za delitev tistega dela dohodka, loi odpade rta osebe, zaposlene
Tržna Inšpekcija v Zasavlu odkriva
Ns okr?,1nem trdnem InSpekto-Tatu v Trbovljah vedo povedati, da Je zaslužek zadrus pri prodaji Sivine zelo različen; fiesto je neupravičeno visok, kar gre nedvomno na šKodo potrošnika. Talto Je Mesnica na Dolu pri Hrastniku nabavljala teleta, praSlfe in govejo živino pri vei*. zadrugah, ki so si zaračunavale različno maržo. KZ Artiče si je zaračunala 10 din marže pri Kilogramu Sive teže živine, kar je še enkrat toliko, kolikor znaša marža KZ Rimske Toplice. Zelo draga je tudi KZ Jurklošter, ki si je pri prodaji telet zaračunala kar 11 din marže. Več razumevanja za težave potrošnikov ima KZ Sevnica. ki se je zadovoljila s 3 din marže pri kilogramu žive teže Kivine. Ostale zadruge so si zaračunale marže v odstotkih od jsakupne cene in sicer: KZ Dol pri Hrastniku 2%, KZ Dobovec Z<*c in Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Brežicah 3%. KZ Planina pri Sevnici si je zaračunala pri prodaji svinj 8 din mar-Se od kilograma žive teže.
Res je, da morajo zadruge krepiti svoja gmotna sredstva, toda krepijo naj iih na račun večje kmetijske proizvodnje, ne pa na račun višjih cen. ki jih mora plačevati notrošnik.
Tržna inšpekcija je *e prejšnji mesec začela pregledovati gostinske obrate, če izpolnjujejo dolo-
čila pravilnika o minimalni notranji ureditvi gostišč. Doslej je pregledala že 76 gostišč; v 50 gostiščih je odkrila razne pomanjkljivosti in določila tudi roke, do katerih morajo biti le-te odstra-' njene.
Črni vinotoči, kakor Imenujejo proizvajalce, ki na nedovoljen način prodajajo vino na gostinski način, zelo neugodno vplivajo na uspešen razvoj gostinstva. Računajo, da prodajo vinogradniki na ta način okrog 10 vagonov vina. To seveda vpliva na promet rednih gostišč, kjer so cene zaradi plačevanja družbenih obveznosti seveda precej višje in seveda je tudi manjši dohodek ljudskih odborov. Zarati tega Je trZ-na inšpekcija v zadnjem času naznanila več ljudi, ki so se bavili s tako prodajo vina.
Nekateri zasebni gostilničarji tudi še vedno zaposlujejo tujo delovno silo. Prizadeti gostilničarji se izgovarjajo, da to niso natakarice temveč gospodinjske pomočnice, vendar v največ primerih ti zagovori niso resnični. Na tržni inšpekciji so mnenja, da bi bilo treba zaostriti nadzorstvo nad izpolnjevanjem določila uredbe o gostinskih podjetjih — zaposlovanje tuje delovne sile — ker je čedalje več primerov kršenja tega predpisa, ki ima prav gotovo svoj napreden smoter.
.ne.
v zadrusl. Zakonski osnutek glede tega namreč ne postavlja meril, 's čimer prepušča to v pristojnost organov upravljanja v kmetijski zadrugi. Pač pa zakonski osnutek določa, da se mora izkazovati poslovni uspeh dejavnosti zadrug ločeno in posebej za vsaiko zadružno dejavnost oziroma obrat.
Posamezne dejavnosti zadruge niso enako donosne. Dejavnosti, ki naj bi služile neposredno po-speševaju kmetijske proizvodnje, so običajno manj rentabilne kot nekmetijski obrati, čeprav so tudi izjeme. Iz tega sama po sebi sledi potreba, da se upravni! organi bolj zavzamejo za večjo rentabilnost dejavnosti, ki neposredno služijo pospeševanju kmetijske proizvodnje na eni strani, na drugi strani pa zagotovijo čimbolj pravično delitev dohodka na delovne kolektive tistih dejavnosti, ki so bolj donosne in ustvarjajo večji dohodek. To pomeni, da mora postati delitev dohodka na osebe, ki so v delovnem razmerju z zadrugo, vzpodbuda za boljše delo, večjo produktivnost in donosnost posameznih dejavnosti.' To pa je mogoče doseči le, čs bodo kolektivi posameznih dejavnosti, ki ustvarjajo večji dohodek. tudi dejansko deležni večjega dohodka kot tisti, ki ustvarjajo manjši dohodek ali krijejo celo samo svoje stroške.
Delitev dohodka na posamezne zadružne dejavnosti oziroma njihove kolektive mora biti torej odvisna od prizadevanja samih kolektivov in njihove sposobnosti za povečanje poslovnega uspeha in dohodka posamezne dejavnosti. B-rez povečane odgovornosti kolektivov za večji uspeh in pravice ’ do večje udeležbe na dohodku, pa ni mogoče pričakovati večjega prizadevanja kolektivov.
v
rali
meglenem jutru so se zbi-možje v zelenih klobukih; Eta ramah so jim visele dvocevke, na plečih zrahljani' nahrbtniki in lovski stolčki. Nekateri eo bili ozaljšani z lovskim rogom, ruševčevimi peresi, čopi ln lovskimi odlikovanji. Brez kačje sline in klobase ni pravega lova, zato so si večinoma že tgodaj zjutraj razkužili grla.
»Brakirji so že prišli,* je nekdo opozoril.
Istrski gonjiči so natezali vrvice; glavna brekirja Andrej Novak in Ivan Albreht z Vrhnike sta imela oprtana velika bronasta rogova. Ko je Andrej zatrobil v zbor, je šele bilo vidno, kakšna množica lovcev se je ib rala.
»Brakada se bo začela od dveh strani, od Vagovke in Podgore,« je začel gospodar šoti ražiške družine Adolf Ivanec, ki je že pred štiridesetimi leti ustrelil prvega zajca.
»Obkoljeno bo področje 450 hektarov. Velike divjadi na 6treijamo. Opozarjam lovce, da Je v zaseženem zemlišču medvedka s tremi mladiči. Da ne **> kdo mislil, da je divji pra-žič, ker bo vso odgovornost no-Bil sami Potrebna je disciplina im pokoravanje vodnikom...«
TovariS Ivanec je imel podoo-r.o izdelan načrt — skico, kjer 6-0 bila naznačena stojišča in ves potek brakade. Vsak vodnik je dobil še skico svojega odseka; rua zadnji strani le-te je bila razpredelnica za poročila.
»Potočani so že na Vagovkn,* je nadaljeval Ivanec. »Vodniki naj takoj odvedejo skupine; bolj daleč in na težja zemljišča naj gredo mlajši, tisti, ki težko hodijo, pa po obližnjem.«
Vtem se je že zbrala prva skupina lovcev in njen vodnik Boris Lovrenčič.
»Dober pogled!« je pozdravil gospodar.
»Dober pogled in lovsko sra-fcoU so odvračali lovci.
»Vi boste šli z mano na Grič,« Je dejal Janez Lavrič. tOd tu boste najlaže spremljali potek brakade.«
Sli smo. Tu je bil še Ivan Ferlež, Janez Zupan in Zora Lovrenčičeva. Drugi gostje pa so odeli na Grič že prej. S Ferležem sva šla še naprej v strel-
sko vrsto. V daljavi so se že oglašali rogovi in vpitje gonj ačev.
»Lop, lop, lop!« so vpili in tolkli s palicami po deblih.
Psi so se cvileč in bevskajoč zaganjali po sledeh. Počile eo prve puške, potem je pokalo vse gosteje. Nekatere puške so udarjale zamolklo kot minomet. Franjo Bulc je že nekajkrat napel oči in ušesa ter krepko prijel trocevko. Toda bFakirji so bili še daleč stran in puškine cevi so se vselej mlahavo povesile. Deset minut pred enajsto se je rog oglasil že na razdalji kakih šest sto metr. Nenadoma se je Bulc vznemiril in dvignil puško, nato pa se je nejevoljno našobil. Zajec je bil zavil stran od njega za grmovjem proti nama s Ferležem, ker pa sva ravno razpravljala o literaturi, se naju je zajec ustrašil in skočil nazaj kakih osem metrov pred puškino cev. Strel. Nato še eden.
»Morto!« je vzkliknil Buje in olajšano prikimal.
Potem sta pritekla psa, obvo-havala plen in se vrnila k vodnikom.
»Dobri Psi! Odlični psil« j« godel Bulc.
Čez grič se je pripodil mlad srnjak, divjal mimo nas in se zaprašil nizdol in čez njive. Ob cesti, ki vodi v globel, se mu je zgodila nezgoda. Padel je v apnenico in kmalu je bilo okoli polno otrok. Čez dobrih pet minut pa se je nekako izkopal vn odskakal dalje. Zdaj je imel že bolj belo zadnjico.
»To je dobro za srnjad, da se malo preskače,« je dejal Jane? Lavrič.
Rog je odtrobil konec brakade.
»Naštel sem triinosemdeset strelov«, je modroval Janez Zupan. »Veste, človek se zmoti. Imeti bi moral fižol in vsakokrat, ko sliši strel, predeti en fižol v druga žep. Tako se ugotovi točno število strelov.«
»Pet strelov na enega,« sem računal. »Kiakih petnajst jih bo padlo*«
»Ja, ja, padlo, padlo,« je pritrjeval Zupan.
Prihajale so skupine lovcev. Mi smo iskali zajce; šlo je zaradi stave. Od nestrpnosti me
je kar tiščalo pri srcu. Devet,
trinajst, petnajst:	olajšanje	in
nasmejan obraz. Stavo smo dobili: ubito je sedemnajst zajcev.
Zadnji je prišel Hinko Kavčič ter prinesel staro in grdo lisico, ki je morala storiti že dosti škode.
»Komaj sem jo izvlekel iz tiste grape,« je pripovedoval. »Kmalu bi bil še sam ostal tam notri. Lisica ni bila takoj mrtva in je enega psa hudo zagrabila«.
Potem je bil zbor in pred zborom lepo v vrsti položen lovski plen. Dober lov in vzorna brafcsda. Sodražanom vsa časti Stojišča so bila razvrščena . tako, da ni mogel uiti noben zajec ...	Franci Strle
Vse to zahteva, da se deli del
dohodka zadruge na kolefetiv» posameznih dejavnosti sorazmerno doh-odku, ki so ga posamezne dejavnosti ustvarile. Nadaljnjo delitev dohodka, ki odpsde na kolektiv posamezne dejavnosti, je treba prepustiti samemu 'kolektivu. To pomeni, da je treba prenašati na kolektive posameznih dejavnosti, ki so pod neposrtdnim vodstvom zadruge, pravico in dolžnost samoupravljanja — to se pravi pravico, dia posamezni kolektiv sam deli dohodek, ki nanj odpade. Ce maj nosi kolektiv posamezne dejavnosti odgovornost za večji poslovni uspeh in dohodek ter sploh aa boljše gospodarjenje in prizadevanje, tedaj mu je treba prepustiti trudi pravico, da razpolaga tudi z večjim ali manjšim delom amortizacije, ki jo posamezna dejavnost ustvarja. Odgovornost kolektivov za. večji uspeh in boljše gospodarjenje pa je seveda mogoč® povečaiti še z drugimi ukrepi.
Prenašanje pravic in dolžnosti samoupravljanja na delovn« kolektive posameznih dejavnosti pod neposrednim vodstvom zadruge je torej več kot potrebno. Zadružni organi upravljanja lahko pričakujejo od tega vsestransko korist za zadrugo la njeno donosnost, za svojo razbremenitev, za kolektive posameznih dejavnosti in za splošni napredek tistega področja, ki ga zadruga, zajema.
Zakonski osnutek o delitvi dohodka torej podpiira prenašanje samoupravnih pravic na kolektive posameznih zadružnih dejavnosti. To prenašanje samoupravnih pravic pa je v skladu tudi s sklepi kongresa delavskih svetov in posebej še z resolucijo o perspektivnem planu osebne potrošnje. Resolucija o perspektivnem planu osebne potrošnje namreč izrecno poudarja, da morajo biti večja osebna potrošnja in večji osebni dohodki rezultat in posledica večjega dohodka v gospodarstvu. To pa pomeni, da tudi v zadrugi zaposlene osebe ne bodo mogle biti deležne večjih osebnih dohodkov, če ga sama zadruga ne bo ustvarjala. Enako ne bodo mogli biti deležni večjega dohodka kolektivi posemiznih dejavnosti zadruge, četudi bi ga ustvarili, če organi upravljanja v zadrugi ne bi delili dohodka sorazmerno višini dohodka, ki ga posamezni kolektivi ustvarijo, in če se hkrati ne bi povečale tudi odgovornosti in samoupravne pravice kolektivov v prizadevanju za večji poslovni uspeh in boljše gospodarjenje.
Organi upravljanja v zadrugi so torej dolžni omogočiti čimbolj šo perspektivo delovnim kolektivom posameznih ■ dejavnosti, s tem pa tudi zadrugi in zadružnikom.	Z-ek
Jesenski motiv na planini Krstenica
(Foto: Franc Močnik)
Letošnje leto je bilo zelo plodno. Med drugim je prineslo Jugoslaviji izredno mnogo jedilnih gob, zlasti jurčkov. To nas je našlo zadostno pripravljene, ker je letina presegla vse dosedanje in je zato niso mogli dovolj izkoristiti. Mnogo gob je propadl-o, mnogo jih niso porabili v državi sami zaradi nepoučenosti in mnogo svežega blaga niso izkoristili in niso izvozili na tuje trge po letalski poti. Jurčke so pri nas prodajali po 40 do 100 din, pa tudi draže, medtem ko bi jih mogli prodati po evropskih središčih kilogram tudi po 800 do 1000 din.
Mnogo je bHo tudi drugih jedilnih gob, zlasti lisičk in 'kukmakov. Obilje gob so zaznamovali zlasti- na zagrebškem trgu, kakor tudi na drugih trgih v Hrvatski in Sloveniji. Ponekod so prinesli toliko jedilnih gob, da so ostajale neprodane in so jih darovati tistim, ki so iih hoteli odnesti domov.
Središča uspevanja gob je Hrvatska in sicer okoliš od Kolpe in Korane do Drave, do slavonskih hribov in gozdov. Jedilne gobe so se pojavile kakor hudournik, uporabljali so jih za jed in domače sušenje, žal pa ni bilo mogoče organizirati naglega izvoza z letali, kar bi vsekakor prineslo izredne uspehe. Osem do deset kilogramov svežih gob da 1 kg suhih listnatih rezancev. Doslej So prihajali očitki inozemskih kupcev zaradi načina pakiranja in sortiranja suhih Sob ali rezancev, kajti na ta način bi radi znižali cene, čeprav so do-
stikrat očitki neutemeljeni. Za izvoz pošiljajo suhe gobane in druge posušene gobe v vrečah s težo do 20 kg in je glavna prodaja opravljena že do konca februarja.
Glavni kupci -naših gob niso trgovine z živili bo svetu, temveč živilska industrija. Iz gob izdelujejo začimbe, razne omake — gorčice, ki dajejo raznim jedilom pikanten okus in povečujejo tek. Zlasti povprašujejo Po suhih gobah v Angliji in ZDA. Iz naših gob izdelujejo tamkaj ekstrakte za omake — gorčice »Catchup« ln »Worce-steir-sauce«, ki slove po vsem svetu, pa so zato začeli tudi pri nas izdelovati domači »Catchup«, ki je glavna priloga nekaterim jedilom ameriške kuhinje.
Izvozna podjetja so odkupovala posušene fiobe kilogram po 600 do 1500 din (cena med obema svetovnima vojnama je bila 80 do 40 din za kilogram). Glavno odkupno blago je bil posušeni . goban-?jurček (nemško »Steinpilz ali Edeilpilz«, angleško boletus edible, francosko bolet comestibla ali cepe de Bordeaux). Na tujih trgih je njihova cena tudi do 3.5 dolarjev za kilogram. Razen zalog, ki so še pri nabiralcih, so odkupila tri zagrebška izvozna podjetja Voče-eksport 180 ton, Vino-voče 100 ton, Bovex 80 ton, Gosad-Ljubljana pa 200 ton.
Te številke ' predstavljajo vrednost izvoza blizu 2 milijona dolarjev, vendar pa • niso končne, ker še niso javljene številke vrednosti izvoza iz
Utrditev družbenega upravljanja vpliva na zmanjšanje kaznivih dejanj — Izboljšanje inšpekcijske službe — Ne kontrolni organi, temveč pomoč gospodarskim organizacijam
Tako kot srno še pred nedavnim lahko zasledovali poročila s sodišč o kaznivih dejanjih zoper narodno gospodarstvo, lahko danes ugotavljamo, da je
teh kaznivih dejanj vedno manj. Številne analize, ki jih pripravljajo strokovnjaki okrajnih tajništev za notranje zadeve, tožilstev in sodišč, to ugotovitev potrjujejo. Vedno, manj je zlorab uradnega položaja, sklepanja škodljivih pogodb, samovoljnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi itd.
Osnovni pogoj za to je bila utrditev družbenega upravljanja in navesti samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah. Delavski sveti in upravni odbori so zlasti letos mnogo, resneje in prizadevneje vplivali na delo v podjetjih. V prejšnjih letih so bili na primer pogosti primeri, da so vodilni uslužbenci kljub odklonilnemu sklepu delavskih svetov sklepali različne pogodbe, letos pa takih primerov zasledimo vedno manj. Toda še vedno pa se primeri, da vodstva podjetij ukrepajo proti ljudem, ki na sejah Delavskih svetov in Upravnih odborov govorijo o kaznivih dejanjih v podjetju. Vendar se to dogaja le še tam,-kjer je samoupravljanje šibko. Na upadanje kriminalnosti v gospodarstvu pa so vplivali tudi nekateri drugi vzroki, med njimi izboljšanje personalnega sestava v gospodarskih organi-. zacijah, ustalitev delovne sile in interes podjetij, da ne nameščajo ljudi, ki so bili zaradi gospodarskega kriminal." že kaznovani, na taka delovna mesta, kjer bi lahko ponovno zabredli v kriminal.
Usmeritev: preprečevanje kaznivih dejanj
Razen tega so tud: oblastni organi in inšpekcijske službe izboljšali svojo službo. Pregledi po podjetjih so bolj pogosti, kar je_ nedvomno vzgojno vplivalo, saj so prav ti pregledi marsikdaj opozorili na napake. Delo organov inšpekcijskih služb, TNZ ln drugih, je usmerjeno predvsem na to. da bi gospodarske organizacije same pričele preganjati kazniva dejar-nja. Poznamo že dosti primerov, da so predvsem pri klasičnem kriminalu podjetja sama ukrepala, preiskovala ln nazadnje prijavila kaznivo dejanje.
Kot primer novega odnosa organov TNZ do podjetij, iz katerega je moč razbrati, da so le-ti skušali biti v pomoč podjetju in ne kontrolni organ, nam lahko služi pismo ljubljanskega TNZ delavskemu svetu nekega ljubljanskega podjetja:
»TNZ je v zadnjih letih že večkrat poizvedovalo zaradi tatvin o osebah, ki so zaposlene v vaši tovarni. V postopkih, ki smo jih vodili, smo ugotavljali tudi okoliščine, ki so omogočile, da je prišlo do' tatvin.
Delavski svet kot organ samoupravljanja v tovarni se gotovo zanima, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih ie prišlo do oškodovanja tovarniške oziroma družbene lastnine in zaradi katerih so posamezniki zašli na Pot kaznivih dejanj. Da bi bil delavski svet seznanjen z ns.šimi ugotovitvami in da bi labfer, n nMh razpravljal
ter primerno ukrepal, vas seznanjamo z našimi ugotovitvami:
1. Evidenca nad vskladišče-nim materialom ni natančna, ker inventurni pregledi vedno kažejo viške in primanjkljaje.
2. Potrošni material večkrat ni v knjižen v skladiščno kartoteko, leži po dvoriščih, ki so vsakomur dostopna.
3. Delavci so v skladiščih jemali material popoldne, ko ni bilo skladiščnika. Prav tako je nadzorstvo nad prinašanjem in odnašanjem potrošnega materiala nezadostno tudi med dopoldanskim delovnim časom. Posamezniki sami jemljejo material.
4. Vratarji ne opravljajo svoje službe dovolj vestno.
Prosimo delavski srvet, da o teh stvaareh razpravlja in sklepa ... «
Nekaj podatkov
To je le eno izmed mnogih Pisem, ki jih TNZ pošiljajo samoupravnim organom, da bi le-ti sami odpravljali vzroke kriminala. Kot rečeno, je bistveni činitelj za upadanje gospodarskega kriminala utrditev družbe.iega upravljanja, večja družbena kontrola ter sodelovanje in soodločanje samoupravnih organov. Z nekaterimi statističnimi podatki bomo skušali praktično prikazati upadanje kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo:
Nedovoljena trnovima:	Leta
1955 so v ljubljanskem okraju zabeležili 165 primerov. 1956 — 144, 1357 — so. Kazniva dejanja te vrste močno upadajo.
PreknDfevan?e s tnt«» valut,n:
Leta 1965 — 20, 1S?d6 — 16, 1957
— 5.
Nevestno gospodarsko poslovanje:	1955 — 31,	1956	— 48,
1957 — 1. Vzrok za zvišanje teh kaznivih dejanj v preteklem letu je to, da je bilo 60 odstotkov v letu 1956 obravnavanih
dejanj storjenih v prejšnjih letih, odkrita pa so bila šele, lani.
Utaja dohodnine: Leta 1955 — 15, 1956 — 29, 1957 — okoli 20. Tu gre predvsem za obrtnike; število se bistveno ne dviga, veča pa se število odkritih tovrstnih kaznivih dejanj.
Pri kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost, kamor štejemo poneverbe in zlorabo uradnega položaja , pa lahko zapazimo (zlasti pri poneverbah) določeno naraščanje, ker gresta obe kaznivi dejanji skoraj obvezno vzporedno % se močno prepletata.
Poneverbe: Leta 1955 — 91, 1956 — 98, 1957 — okoli 4o.
Zloraba uradnega položaja: Leta 1955 — 56, 1956 — 73, 1957
— 20.
Pri nevestnem delu v službi
zapazimo v preteklih letih naraščanje, nato pa letos močan padec. Tudi tu gre za naraščanje predvsem na račun šele lani odkritih, pa že prej storjenih dejanj: Leta 1955 — 21, 1956 — 45, 1957 — 7.
Iz pričujočih številk dobimo sliko, ki kaže, kako in v katerih zvrsteh kriminalnost v gospodarstvu upada. Kljub temu, da so podatki za leto 1957 zajeli 1© prvih devet mesecev, je težnja k upadanju izrazita, kar je nedvomno razveseljiv poiav.
Slovenije v Trst, niti ni&o objavljeni uspehi odkupa v drugih republikah, ki so manj pomembni. V nekaterih krajih Hrvatske so znali najsiromaš-nejši kmetje zaslužiti kar v 14 dneh nabiranja in sušenja gob do 20.000 pa tudi do 50.000 din. Bilo pa je tudi precej šolskih otrok, ki so zaslužili pri pohajkovanju do več tisoč dinarjev. Najbolje je bil organiziran izvoz gob -iz Slovenije, ker tudi sortiranje najbolje ustreza željam kupcev. Največje količine pa so medtem na Krvniškem, kjer so gob odkupili največ in -lojer so glavna področja glob v državi.
Navedeno kaže na velike možnosti zboljšanja življenjskega standarda ljudi na vasi in ob obronkih gozdov z boljšim izkoriščanjem ter organiziranjem zbiranja in pripravljanja, ako bi se ob ponovn:h primerih take letine bolje lotili dela.
M. K.
Kmečki teden v Ravnu
Raven v Slovenski Istri, 4. novembra. Tukaj se je začel včeraj kmečki teden ali praznili
kot ga imenujejo domačini. Trajal bo do 10. t. m. in pokazal letošnji gospodarski in kulturni napredek vasi Ravan. Nova vas, Krkavče in Padne v piranski občimi. Pri slavnostni o-t-voritvl je sodelovala folikloma skupina domačega prosvetnega društva »Sloga«. Odprli so tudi kmetij-sko-gospodarsko razstavo, kjer prikazujejo kmetje uspehe svojega letošnjega truda. Med najpomembnejšimi naj omeninxo kakovost istrskega črnega vina refoška, za katerega so celo vinski strokovnjaki na razstavi ugotovili, da so ti kraji zaradi hiniibovttitosti in lege kot nalašč za gojitev te vrste vina. Kmetijska zadruga bo imela v bodoče pomembno nalogo ori pospeševanju gojitve refoška.
Med tednom bo v Ravnu tudi vež kulturnih prireditev, tako da bo ta praznik tudi nekak kulturni festival, na katerem bodo gostovala vsa prosvetna
društva piranske občine in med seboj tekmovala glede kakovosti izvajanja. V nedeljo, 10. t. m. bodo kmečki teden slovesno zaključili s Dodelitvijo 30.000 din nagrad 12 najboljšim kmetovalcem. Tako bo ta orazmik. ki ga že tretjič organizira pos°hen vaški odbor, ostal res prava gospodarska in kulturna revija v znamenju vsestranskega napredka teh krajev.
SMRTNA NESREČA NA TITOVI CESTI
Dne 29. oktobra dopoldne se je na Titovi cesti pred hišo št. 60 pripetila nesreča, ki je terjala življenje kolesarja A. A Le-ta je pravilno po desni strani vozil iz mesta proti domu, pred omenjeno hišo pa je nenadoma začel zavidati v ulico Bežigrad, da bi nadaljeval pot proti domu. V tem trenutku pa je za njim pripeljal osebni avtomobil S-1172. Vozil je s primerno ' brzlno ln uporabil tu<ll zvočni signal, ker pa kolesar ni nakazal z roko. da namerava iz-premeniti smer. se je nenadoma znašel pred avtomobilom, ki ga je zadel z desnim blatnikom nato pa še z zadnjim delom in ga vrgel na cestišče, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, vendar je kmalu podlegel poškodbam. Ponesrečenec je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka.
SMRT DOJENČKA
Dne 29. oktobra popoldne sta se na dvorišču v Lanišču št. 18 pri Škofljici igrala dva otroka, eden je bil star 4 leta drugi pa 11 mesecev, oba doma iz Ljubljane. Igrala sta se-v bližini na zid prislonjene truge, ki služi za prevažanje gramoza. Nenadoma se je prislonjena truga prevrnila in pod seboj pokopala 11-mesečno Marjanco, ki jo je poškodovala na glavi tako hudo, da je takoj nastopila smrt.. Mali bratec. Tei se je ob njej igral, je k sreči odnesel zdravo kožo. Bil je tako prestrašen. da ni mogel niti govoriti. Ta primer ponovno opozarja star« še m oskrbnike, da. mOraio otto« kb iuai pri igri naaziratl
( »C P E T U it Hi ■ R A Z O E E B» M	)
ff
PRED PREMIERO
Optimistične tragedije
u
V četrtek, 7. novembra, na dan Štiridesetletnice Oktobrske revolucije. bo naše osrednje dramsko gledališče uprizorilo »Optimistično tragedijo«, množično revolucijsko igro — ali kakor jo je imenoval Bratko Kreft, ki jo je po Višnjevskem priredil za to slavnostno priliko — rapsodijo iz Oktobrske revolucije in državljanske vojne. Obrnili smo se na dr. Krefta z nekaj vprašanji, na katere nam je odgovoril naslednje:
»Zakaj ste se odločili ravno za uprizoritev »Optimistične tragedije« Višnjevskega?
— Višnjevsk; zavzema z vsem svojim literarnim delom posebno mesto v ruski revolucijski književnosti. Kot dramatik, ki je iskal novih načinov in oblik v dramatiki, stoji v vrsti z Ma-jakovskim in režiserjem Majerholdom, glavnim gledališčnikom Oktobrske revolucije. To gledališče je uporabljalo najmodernejše gledališke in inscenacijske forme za revolucionarno vsebino in idejo. Pod Majerholdo-vim vodstvom so bile uprizorjene množične revolucijske igre »Množica — človek« Tollerja.
um
V. V. Višnjevsk! — avtor »Optimistične tragedije«
Verhaemove »Z*rje«. Erdmanov
»Mandat«, dramatizacija Ehren-burgovega politično - satiričnega romana »Trust D. E.« (»Dajoš Evropu!«) itd. Sredi teh gledaliških prizadevanj sta nastali dve dramatski deli bivšega konjeniškega »ipulemetčika« in revolucionarja — mornarja Višnjevskega »Prva konjenica« in »Optimistična tragedija«. Viš-mjevski je skušal dati revolucijski vsebini in ideji monumentalno dramatsko obliko. 2e Ko-main RolSand je desetletje pred Oktobrsko revolucijo s svojim ciklom dram iz francoske revolucije skušal ustvariti revolucijsko množično gledališče, ki ga
nam kaže? o
Piknik
Gledališko delo, kakršen je In-geov »Piknik«, lahko pomeni za ameriško filmsko industrijo, ki se s širokosrčno gesto igra z barvami, cinemascopom in spektakli. veliko preizkušnjo. Taka drobna umetninica, narahlo stkana iz bistrih življenjskih opazovanj, pripeljanih do tiste meje. kjer se mora njen ustvarjalec odločiti za grenko satiro ali blag humor, se kaj lahko zdrobi med gigantskimi kolesi stremljenja po zunanjem blišču in komercialnem uspehu. Zato moramo najprej zapisati, da je v primeru »Piltnilta.« ameriški film to preizkušnjo odlično prestal. Gledališka igra mu je bila ie osnova, iz katere Je zrasla nova umetnina, zvesta umetniku in originalu, pa vendar širša, izpopolnjena. filmsko dramaturško bolj razgibana in izpeljana. Pridobitve moderne filmske tehnike ji niso bile breme, ki bi hromilo njen umetniški polet. In beseda, hi Jo Inge v svojem gledališkem »Pikniku« ni namenil le zabavi, temveč tudi sanjarijam o lepoti in poezlli, pa tudi premisleku o vsakdanjosti, je postala v obeh aspektih še bolj izrazita.
Zaslugo za ta uspeh ima predvsem debutant v filmski režiji Joshua Logan. Na virtuozen način Je obvladal scenarij, igralce in kamero, ki je predvsem v množičnih prizorih pokazala veliko mero domiselnosti, poetičnosti in humorja. Pod njegovim režijskim vodstvom je polnokrvno zaživela malce sentimentalna, malce vsakdanja, grenka, vesela in optimistična zgodba o moči in zmagi mladosti. Mladost in vera v lepo življenje, ki jo kakor v pomladnem viharju vnese glavni Junak Hal v malomeščansko razpoloženje in mentaliteto ameriškega mesteca na dan nacionalnega praznika. Dotakne se vseh lepe Magde, ki jo preprosto, z vso neizumetnlčeno ljubkostjo igra Kirn Novak; male Milile, ki ob njem spozna prvo zorenje svojih mučnih pubertetnih let; postarane učiteljice, kateri je dala Rosaiind Russell prav pretresljive poteze; vseh, ki so se kakorkoli srečali s to mladostjo in ob njej prestali svoj življenjski izpit vere in nevere v lepoto in dobroto, bogatih in revnih, dobrih in egoističnih; in na koncu, če ne že med vsem filmom, tudi vsakega gledalca.
Ima pa »Piknik« tudi svojo slabo stran, za katero ne moremo obdolžiti Amerike. Ob predvajanju filma so gledalci prav zares zaskrbljeni, da so postali v zadnjem času kratkovidni. Slike so velikokrat medte, od časa do časa pa lepi posnetki zažarijo v vijoličasti ali rdeči svetlobi, ki je režiser prav gotovo ni predpisal. Kje j« obtičala ob »Pikniku« ■krbnost, s katero pri nas prekopirajo velike spektakle ali we-
•fprn-T	8. G.
je v svoji knjigi »Gledališče ljudstva« tudi teoretično-diama-turško razčlenjeval in utemeljeval. Ruski revolucionarni gledališčniki so vneto študirali staro grško dramatiko, srednjeveške misterije, commedio deli’ arte itd. Majakovski je igro, ki jo je napisal za prva obletnico Oktobrske revolucij g, imenoval »Misterij Buffo«. saj je v resnici nekakšen političao revolucijski misterij. Višnijevski je za svojo »Optimistično tragedijo« študiral zlasti staro grško tragedijo. Davno pred nekaterimi zahodnimi modernističnimi prijemi zadnjih let je uporabil v osebah Prvega in Drugega starešine (predelava jih imenuje Kroniste) vlogo grškega zbora — seveda po svoje. Treba ga ja šteti med tiste, ki so preoblikovali aristotelovski princip, podobno kot Brecht, vendar prav tako izvirno. Slo jim ie za to. da dado ideji, ki je bila nosilec Oktobrske revolucije, tudi novo, revolucionarno obliko. Gledališče revolucije je bilo hkrati tribuna revolucije in ideje revolucionarnega socialističnega humanizma. Višn.ievski sam se j a zavedal, da ima tudi revolucija svoje za človeka tragične momente. Zato jih tudi v svoji drami ne prikriva. V njej prikazuje pot revolucije iz kaosa v kozmos. Ne kaže tega le na dveh glavnih osebah, na mornarju Alekseju, kj se razvije iz anarhista v boljševiika, in n.a Komisarju, marveč kaže tudi težko in včasih mučno pot celih mornarskih odredov. A. Tolstoj je imenoval svoj znani roman iz revolucije »Trnova pot«. Precej te trnove poti je tudi v
»Optimistični tragediji«, ki je nastala v tistem revolucionarnem literarnem ozračju kakor Batbljeva danes že klasična »Rdeča konjenica« in še nekatera druga znamenita dela, ki so nastala kot umetniški in človeški odmev Oktobrske revolucije. In še nekaj: gledališče revolucije ne prizna robnika. Občinstvo in oder morata hiti neposredno povezana.
Kako daleč ja posegla Vaša
predelava?
— Igra Višnjevskega. ki ja bila napisana leta 1932, ima sama tudi nekaj trnove poti za seboj. Zato obstojajo kar tri redakcije. Prvo so mu zelo skri-tizirali zaradi prostodušnosti in brezsramnosti njegovih mornarjev, ki je bila prehuda za nekatera birokratska ušesa, kar se je zgodilo tudi Babljevi »Rdeči konjenici«. Čeprav je Višnjevsk! tudi sam rad predelava]. je vendar tretja redakcija šla precej na rovaš zgornjih ovir, kljub temu. da ie ohranila že zmeraj toliko neposrednosti in pristnosti, da je morala čakati celih sedemnajst let. preden je pred dvema letoma prišla v rg-pertoar. Niti prve, niti druge redakcije ni bilo mogoče dobiti. Dobil sem le nekaj opisov s citati, ki sem jih seveda takoj vstavil. Predvsem pa sem povečal vlogo Kronistov (Zbor). Večino njunega besedila (deloma po idejah Višnjevskega) sem sam napisal v svobodnem stihu. Do tega sem bil tudi prisiljen, ker zahteva Višnjevskl veliko množičnih prizorov, ki jiih v času. kolikor ga je bilo na razpolaeo. ni bilo mogoče naštudirati. Poleg tega pa ie njegova igra na nekaterih mestih scenarij. Včasih le opiše, kaj se
naj zgodi na odru. To je bilo v tistih časih običajno, ker je revolucijsko gledališče (podobno kot se godi pri filmu) zahtevalo čim več avtonomnosti. Viš-njevski ima poleg pogostih množičnih nastopov še veliko malih
hkrati pa. da opozorijo svet s svoje strani na junaški boj branilcev Madrida. Toda to šg niso edini primeri političnega gledališča. Med nje moramo šteti tudi odlično Delakovo predvojno uprizoritev Cankarjevega »Hlap-
vlog. Nekatere sem moral črta-	ca Jerneja«. Stalinsko-ždanov-
ti, druge povezati, da sem jih	ska doba je Gledališče R e volu-
lahko zasedel. Prolog in epilog	cij« kompromitirala na raven
sta razen nekaj manjših remi-	cenenih agitk. Uprizoritev »Op-
niscenc iz Gorkega moja. Ker	timistične tragedije« ob štiride-
sem bil prisiljen marsikaj črtati,	setletnici Oktobrske revolucije
sem moral nadomestiti z novim,	ima poleg vsega drugega tudi
Igra je kot svečana predstava	namen, da ga skuša z najboljšim
potrebovala tudi svoj določnejši	umetniškim in političnim priza-
zgodovinski okvir, ki ji ga —	devanjem vsa! malo rehabilitl-
upam vsaj — da Leninov govor,	rati, kar je z vsem svojim de-
ko razglasi 7. novembra 1917	lom storil tudi Bert Brecht.
Oktobrsko revolucijo. Njegov	prav tako pa Garcia Lorca. ki
govor je »faktomontaža«, ki jo	je »Mariamo Pinedo«, napisal z
je poznal že Buchner. ko je pi-	istim umetniškim in političnim
sal »Dantonovo smrt«.
In uprizoritev?
Potrebno je bilo premagati precej ovir. ker je igra tudi tehnično zelo zahtevna, saj ima veliko slik. ki se moraj.o naglo vrstiti druga za drugo. Nastopa v.es moški ansambel. Režija se je poslužlla tudi projekcij, čeprav ne v tisti meri, kakor bi bila rada. Statistov je petinšestdeset. Toliko jih v Drami še nikoli ni nastopilo. Glasbo je zložil Bojan Adamič. Višnjev-ski je dal glasbi veliko funkcijo. zlasti v nekaterih zgolj opisanih predigrah, posebej pa še v muzikalnem epilogu, ki naj dvigne Komisarkino smrt v »optimistično tragedijo«. S tov. Rijavcem sv® zamislila enotno sceno za ves večer, ki se spreminja le z manjšimi značilnimi elementi. Osnova je bila konstruktivistično - kubistična kompozicija raznih delov križarke v smotrno odrsko podobo. Človekov boj za osvoboditev od vseh sil, ki ga tarejo, ie naj-lepš» simboliziran v mitu o Prometeju. Tudi Lenin je prometejski primer revolucionarja. 7. november 1917. leta je velik zgodovinski prelom. Zato zasluži ta dan že večje priznanje kot bitka pri Valmyju, o kateri je dejal Goethe: »Od tod in od danes izhaja nova doba svetovne zgodovine in vi lahko porečete. da rte bili temu priče.« Za 7. november 1917 velja to ie bolj. V epilog je alegorično vključena tudi Internacionala, fci jo je prvič zapelo v slovenskem gledališču ljubljansko delavstvo pri uprizoritvi Golouho-vs »Krize« na predvečer 1. maja 1928. Takrat nam je občinstvo spontano sledilo« vstalo ter pelo z nami. Upam in želim, da se zgodi to tudi pri tej predstavi. Ideja Oktobrske revolucije in njena štiridesetletnica vsekakor
zaslužita tudi to.pozornost.
•
Uprizoritev In igra »Optimistična tragedija« je politično gledališče v tistem umetniškem, literarnem in gledališkem smislu, kakor so ga pojmovali tudi Majakovski, Majerhold, Piscator in drugi. Piscator je o tem celo
namenom kakor Višnjevski »Optimistično tragedijo« ali pa mladi Schiller »Razbojnike«.
V novem gledališkem letu je Mestno gledališče v Ljubljani dobilo tudi novo publiko. Poješ številnih mladinskih kolektivov je med naročniki abonmajev in zaključnih predstav tudi štiriinpetdeset ljubljanskih tovarn In večjih podjetij. Naša slika je bila posneta med prvo predstavo, ki jo J« Mestno' gledališče priredilo za sindikat tovarne Litostroj.
na
Slovenska
mednarodnem
knjiga
knjižnem
sejmu
Knjižni sejmi niso nikakršen nemške knjižne ilustracija, nov »prijem« v trgovanju s V okviru 24 držav z vseh kon— knjigami. V taki obliki, kakor timemtov, med njimi vse evrop-jih prirejajo Po svetu in pri ske države, ki so razstavile nad nas — od 2. do 6. novembra je 60.000 del, od tega 17.000 knjig, mednarodni knjižni sejem v ki so izšle v tem letu, je bila
Beogradu — so jih prirejali že od 16. stoletja dalje v raznih mestih Evrope. Med njimi je postal ob koncu 16. stoletja posebno znamenit knjižni sejem v Frankfurtu a-M. M je izdajal od leta 1598 skozi 150 let celo svoj vsakoletni 'knjižni sejmski katalog.
Na knjižnih sejmih so se shajali učenjaki, pisatelji, tiskarji — založniki in papirnjča.rji teir sklepali pogodbe in dogovore za tisk. natis ter n-odaio v«e-
CATALOGTS »KITUmil PtO
U mmmnillbM JnOBS 1[|1
D E S I G N A T 1 O
OMNI V M LIBRORVM.
O VI HOC SEMESTRI PRATERITO «d ommno noui. vel forma.loeo mr edinoalbi« iprionbus diucrii. »ut augrueniaa u» luccmptofiicruoi
5Jcr?e($mtf? alkrTJcirm Q5ucfcr/(So
Id fclcfcr -£>crbfmj<C:	>	*	9	^a^r^/jurn	f&ctf
«»/ ium fonfl« atbtflrtttau&i
aangrnfanfc
€rtrUdt(n	MijIVrttdj m Sfrfdjiflaff $r<md.
fortegs SKaptfi hurtft 3et,si1
3 tpratai 9 ju fmertb
Naslovna stran kataloga, ki jo izšel leta 1598 v Frankfurtu
ga, kar je bilo v zvezi s tiskom ih knjigo. Skoraj polnih 150 let
napisal obsežno knjiga. »Das po-	je imel Frankfurt vodilno mesto
litische Theater«. Primer polii-	v tej stroki, dokler ga ni odri-
tičnega gledališča je dal v času	nil Leipzig, ki je postal sredi-
špamske državljanske vojne tu-	šče nemške knjižne proizvodnje
di J. L. Barrault, ko je uprizo-	in trgovine ter obdržal ta polo-
ril Cervantesovo tragedijo »Nu-	žaj do zadnje vojne,
mancia«. -tragedijo o obleganem Sedaj je Frankfurt zopet sre-mestu. Takrat je Franco oblegal	dišče mednarodnega knjižnega
revolucionarni Madrid in fran-	trgovanja in je tudi letos v ča-
coski nanredni gledališčniki na	su od 5. do 10- oktobra priredil
čelu z Ba-nraultom so uprizorili	svojo »Buchmesse 1957«, ki je
v ta namen prirejeno Cervante-	obsegala poleg knjižnega sejma
60vo tragedijo, da izrazijo svoje	še pregled »najlepših knjig iz
simpatije republikanski vojski,	leta 1956« in razs-tavo sodobne
tudi Jugoslavija. Posamezne države so bile zastopane -kolektiv-v-no ali s posameznimi založbami. Mi smo imeli poleg kolektivnega paviljona s 25 m2 prostora še ločeno -razstavo Znanstvene kmjižare i-z Zagreba tudi s 25 m2. Kolektivno razsta-vo je (po katalo-gu!) prirejalo Združenje založnikov FLRJ.
Kaj je bil namen razstave? Pokazati delo in raven sodobne knjige v svetu s posebnim ozirom na zadnje izdaje, kar nosi v sebi že tudi zametke bodočih programov in založniške smeri na eni strani, na drugi strani p-a podpreti komercialne težnje sodobne-ga knji-got-rštva. Tako torej ni bil sejem privlačen samo za tiste, ki obravnavajo knjigo kot -trgovski predmet (založniki, knjigarji itd.), marveč ie bil enako zanimiv tudi za ljubitelje knjig, ki so mogli obiskati sejem v . dopoldanskih urah, kajti dopoldanske ure so služile v komercialne namene sejma.
Obislk sejma v Frankfurtu je bil tudi letps izredno velik. Na-jveč obiskovalcev je bilo seveda dz Nemčije, a veliko jih je prišlo tudi Iz ostalih zahodnih držav Evrope ter iz Amerike in drugod. Med njimi so bile tudi pomembne osebnosti -iz javnega in kulturnega življenja.
Sejem so obiskali tudi predstavniki n-aših založb, katerih vtise in oceno podajamo v tem članku s posebnim ozirom na delež slovenske knjige na tem mednarodnem pregledu sodobnega knjižnega ustvarjanja.
Ob ogromnem in razumljivem navalu nemške knjige —■ nemške založbe so bile zastopane skoraj 100%» in zelo izbranega in bogatega gradiva tujih, n. pr. vzhodnih držav (tako so razstavljal; Poljaki. Cehi in Madžari krasne -izdaje iz zgodovine geografije. . folklore, kulturne zgodovine, umetnosti, glasbe itd., ki so po svoji odlični tipografski fakturi in dostopnosti
za-radi jezika — saj s-o bila ta dela v nemškem, angleškem, ruskem i-n francoskem -jeziku! — privlačevale tujca), je jugoslovanska knjiga dobesedno utonila! Slovenske knjige niti zastopniki naših založb skorajda niso videli na tem mednarodnem knjižnem forumu!
Združenje založnikov kot prireditelj je prepustilo skrb za razstavo založbama NOLIT iz Beograda in MLADOSTI iz Zagreba. . Zaradi slabih Izkušenj alj morda zaradi nezaupanja se je mimo Združenja založnikov udeležila razstave še Znanstvena kmjižara iz Zagreba, ki je razstavljal a izdaje Enciklopedičnega zavoda in Jugoslovanske akademije v Zagrebu.
Tako smo torej 50 m2 prosto-ra (Poljaki so imeli tudi samo 50 m2!) r-azibili na dva dela, kar je bi.lo vsekakor v škodo stvari in tudi naša prva napaka.
Druga napaka je bila storjena pri aranžmaju paviljona, ki je bil brez invencije glede kulturnega poslanstva predmeta, kateremu nai bi služil. Bil je pač samo le »šta-n-t« z izborom stereotipnih del, s katerimi se predstavljamo tujemu svetu: re-viijia »Jugoslavija«, monografije slikarjev (med njimi tudi izdaije DZS), nekaj znanstvenih del in potem pa še tisto, kar je pač prišlo pod roko. Toda vse to samo v naših jezikih. Tudi v paviljonu Znanstvene kn-jižare ni bilo kaj drugače. Tako torej nismo razstavili ne ene knjige o naši zemlji v tujem jeziku. Pač pa so imele take izdaje o Jugoslaviji tuje izložbe: Nemci. Francozi itd. Med mladinskimi
Srečanje z velikim slikarjem
tograflje rojstne hiše, šole, ki zamikalo ga je tudi, da bi to jo je obiskoval, rojstnega me- daljno umetnost presadil na sta. Med posebne zanimivosti evropska tla in tako so nastale spadajo risbe Vincentove ma- njegove »japonaiserie«. Leso-tere, fotografija 16-letnega rez Hiroshige »Most v dežju« ,	.	,	...	umetnika (najzgodnejša do- je, na primer naslikal v olju.
veka in genialnega time mka, s^g. znana fotografija) in raz- Pri tem je ohranil vse znaki so ga njegovi sodobniki za- ng uf-adne knjige z vpisanim čilnosti originala, obenem pa
• »««•«« A »f i I m	n	e-rt T"rt	7rt	/»04 40	,	„	.	,	_	,	.	.	,	—
njegovim imenom. Prvič je sliki dodal nekaj svojega, zo-razstavljena otroška risba pet moramo obžalovati, da so
vračali samo zato, ker si je drznil svoji umetnosti dati či-
Ni dvoma, da je danes Vin- devetih velikih razstavnih	sv°j°>	neposnemljivo	po-	»kmečko	dvorišče«.	Ze	na	tej	prireditelji	uspeli	dobiti	na
cent van Gogh eden najpopu- dvoranah. Med njimi je ne- d°ho. larnejših in najbolj razisko- kaj takih, ki jih po tej raz-	Za ži
vanih holandskih slikarjev. O stavi ne bo več moči videti, prodati le eno samo sliko. Le tem priča zlasti veliko število ker so v privatni posesti, last- ta 1910 so za njegova dela po-razstav njegovih del. Pred niki pa jih ne nameravajo več nuj ali že milijon, medtem ko štirimi leti se je ob stoletnici posojati. Mala perorisba »Go- notirajo danes na
risbi, ki jo je narisal z enaj- posodo le originale lesorezov, Za življenja je slikar uspel stimi leti, je moči zaslediti ne- medtem ko so se pri van Go-
katere detajle, ki jih lahko ghovih poustvaritvah morali opazujemo na poznejših delih, zadovoljiti s fotografijami.
Prirediteljem lahko štejemo Kot zanimivost bi na koncu v posebno zaslugo, da so se Se dodali, da so razstavo pri-
*slikarski
rojstva oddolžila domovina spa v klobuku«, nastala leta borzi« njegove slike že šest- potrudili zbrati gradivo tudi pravljali polni dve leti, pet
o nastanku raznih slik. Tako znanih fotografov iz Haaga, so na primer nekatere slike Amsterdama, Londona, Milana prikazane z vsemi študijskimi in Arlesa je napravilo preko skicami. . Obširno zbirko teh pet sto posnetkov, izmed ka-skic vsebujejo Vincentova terih so potem izbrali naj-
spominu umetnika	s tremi	1885, pa je	to pot prvič	raz-	deset milijonov,
razstavami, ki so	vzbudite	stavljena.	Preddverje razstave	nam
zlasti veliko pozornost zaradi	Razstava	je urejena po	kro-	Pokaže »van Gogha	v	ogle-
obsežnega dokumentarnega	nološfcem redu> tako da iahko	dalu sveta«. Najprej nas, ob
materiala, ki je bil dodan sli-	zasiedujemo van Goghovo živ-	vhodu, pozdravi umetnikov
kam in risbam.	Ijenje od vpisa v rojstno knji—	avtoportret, ki ^ je nastal tri	pisma bratu Theu, ki je bil	boljše.
Letos je veliko razstavo	go 30, marca 1853, preko nje-	teta^ pred smrtjo. Mirno in	trgovec z umetninami v Pa-	Katalog ------------ -
van Goghovih del priredil	govih bivanj v raznih mestih	otožno nas zro njegove oči,	r{zu Skoda je te, da so bila	primer zgledno in znanstveno
iGemeinnuetziger VereinVilla	Holandske, Anglije in Francije	neobriti obraz . ze razodeva	ta pi^-.a po večini le repro-	urejenega kataloga. Kjer je le
Huegel« v Essenu.	Razstavo	do njegove	tragične smrti 29.	hudo razočaranje.	ducirana.	mogoče	so poleg razstavnega
so svečano odprti 16. oktobra julija 1890 v Auvers-sur-Oise. Sledijo fotografije portre- Zanimiva je tudi primer- predmeta navedeni citati iz pi-v vili Huegel — bivši rezi-	Dober teden po njegovi smrti	tou, ki so jih napravili razni	java med slikami in fotogra-	sem ali spremne besede, ki
dene i f amili je Krupp.	je neki lokalni časnik takole	njegovi sodobniki od Toulousa	fijami prizorov s slik. Seveda	olajšajo razumevanje. Ti ci-
zapisal: »V nedeljo 27. julija	Lautreca in Gaugina do An-	se je v sedemdesetih letih	tati in uvodna, dvanajst stra-
lahko služi kot
Namen prirediteljev je bil pokazati umetnikovo delo v
st je neki van Gogh, 37 let gleža Russela. Zanimiv je tudi marsikaj spremenilo, toda pri- ni obsegajoča, po datumih „.	.	T7	stari	holandski	državljan,	sli-	seznam muzejev, ki posedu- rediteljem je uspelo izbrati urejena biografija, dajejo ka-
odsevu njegovega življenja. kar pognal kroglo v telo. Ker ^e,-0 van Goghova dela. Med izredno posrečene primerjave, talogu trajno vrednost, ilustracijo tega so zbrali Jot) ....... j j	-	-	-	-	■
kumentov, pisem, fotografij, medtem ko le kakih 100 originalnih slik in risb visi v
rediteljem je uspelo
' nerjave. ta
Da je Vincenta van Gogha In uspeh razstave? Prepu-privlačil japonski lesorez, ve- stimo besedo statistiki: v pr-mo po tem, ker je njegova vem tednu nekaj manj kot Te vrstice nam lepo pona- čini'dokumentarno gradivo iz zapuščina vsebovala tudi pre- deset tisoč obiskovalcev! zorijo življenjsko tragiko- člo- umetnikovih otroških tet; fo- cej originalnih listov. Toda	Martin Žnideršič
ilustracijo tega so zo a	.g	b{[ le ranjen< se je vrnil osemnajstimi državami naj
razstavnih objektov. Naj J svojo sobo, kjer je čez dva demo tudi Jugoslavijo, del teh sestoji iz raznih do- . J	.	,	.
 	 i	dni	umri.«	y	prvih	dvoranah	je	po	ve-
knjjigama, ki nosijo med vsemd izdajami še n-a-jbolj pečat dnter-nacionalizma, smo našlj izdaje založbe Colo-r iz Zagreba in po_ dobne založbe z Reke, o katerih smo svojčas v naših listih brali, da pomenijo njih izdaje knjižni kič. V oddelku »Najlepše izdaje v 1956« pa sploh nismo bili zastopani!
*
Ke-r bodo po svetu tudi v bodoče taki in podobni sejmi, ja ob te-j neveseli izkušnji s slovensko knjigo potrebno misliti na to, kako naj uredimo to za prihodnjo tako razstavo ali se-iem?
Glede na specifičnost našega založniškega dela in trgovanja s knji-go, glede izbire domačih in tuiji-h avtorjev, glede naših znanstvenih ti-zda-j (n. pr. Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske Matice) ter ne nazadnje tudi zaradi zunanje podobe.naše knjige bi mogli z uspehom sto-pi-ti pred mednarodni forum.
Poglejmo si nekoliko te naloge na pri-merih.
Specifičnost našega založništva bi mogli demonstrirati s
celotno našo knjižno produkcijo. njeno množičnost pa n. pr. s polmilijonsko naklado Prešernove družbe, množičnimi izdajami Mladinske knjige itd Ali niso to nekak sflovenski RoRoRo ali Pocket boock, s katerim so se postavljali tuji -založniki na sejmu?!
Z našo Izvirno in prevodno knjigo bi mog-li pokazati mnogo-kaj, kar bi zanimalo tujca. In naša izvi-rna dela v prevodih za tujce? Da, nekje na razstavi je bil Prešernov »Seiection of Po-ems«, toda če bi ga hotel kdo kupiti, bi morali povedati, da je na raizpolago samo ta razstavni izvod. In kje so antologije naše lirike, proze itd.? Vsaj to~ naj bi uporabili v te namene, ka-r so že drugi storili za nas. Ali bi ne mogli za take razstave ponatisniti n. pr. »Klanca Jerneja« v angleščini, ruščini, nemščini, ali Salvinijevo zbirko naše lirj-ke »Sempreverde e ro-smarino«?! Pa še fcai bi se našlo, marsikaj pa bi morali tudi sarmi oskrbeti.
Zunanja podoba naše knjiga in vsa njena oprema je prej in vzdrži danes t3di kaj ostrejša merila. Naj tu omenimo n. pr. samo našo mladinsko literaturo, kjer je dosegla Mladinska knjiga uspehe, ki bi jih bilo vredno pokaza-ti zainteresiranemu tujcu tako glede izbora in glede opreme. In mladinska knjiga more še najbolje spregovoriti v jeziku ki ga razume tudi tujec.
B. Gerlanc
UMRL JE PISATELJ KA-ZANTSAKIS. V starosti 72 let je v Freiburgu v Nemčiji umrl za posledicami levkemije slavui grški pesnik, pisatelj in politični delavec Nitkos Kazantsakis. Literarni opus umrlega književnika je obširen in razno-lik: poleg številnih inpresij in potopisov, nastalih po njegovih številnih potovanjih, obsega tudi ne-■ kaj obširnejših esejev, daljšo | poemo, dvanajst dram in več romanov, v katerih je popisoval predvsem svoj rodni otok Kreto in njegove ljudi. Med najbolj popularnimi deli je vsekakor roman »Na novo križani Kristus« ki je postal osnova za Dassinov izvrstni film »On ki mora umreti«. 2e večkrat poprej, posebno pa še letos, so Kazantsakisa resno upoštevali . pri podelitvi Nobelovih nagrad. Pokojnega pisatelja poznamo tudi pri nas, saj imamo v slovenskem prevodu njegov roman Kapetan Mihalis, pa tudi n* lanskoletnem obisku v naši movinJ
s Itr. 7 SLOVENSKI POBOCEVflIEC 7 fft. ssi - s. novembra isct
Zadnja poročila »Laika« - potnik v vesolju
Odmev v ameriškem tisku — Rusi se uporabili novo gorivo — Mi bodo sovjetski znanstveniki še te dni poslali raketo na Luno?
MOSKVA, 4. nov. Agencija TASS je sporočila »vozni red« drugega zemeljskega satelita. Po tem voznem redu bo »Sputnik n.« letel nad Beogradom v to rek ob 05,42 po jugoslovanskem Sasu. Strokovnjaki in radioam aterji so danes jasno slišali signale, ki jih oddaja radijska postaja na satelitu. TASS sporoča, da je po podatkih, ki jih avtomatično oddajajo radijske postaje na satelitu, prvemu potniku, psički »Lajka« (in ne Damka, kakor je bilo prvotno sporočeno), »zelo dobro.
Iz novega satelita dobivajo lovjetski znanstveniki veliko več podatkov kot iz prvega. Sovjetski znanstvenik, akademik Dikušin, je izjavil, da so pri izstrelitvi drugega umetnega satelita uporabili novo vrsto goriva. Dikušin je tudi izjavil, da je bila t.udi večfazna. raketa, s katero so izstrelili satelit, nove vrste. V satelitu so razni aparati, ki so veliko bolj precizni od vseh dosedanjih.
Ameriški tisk je izstrelitev drugega sovjetskega umetnega
satelita sprejel z veliko publiciteto, vendar brez presenečenja. List >New York Times« priznava, da so ZDA že enkrat pretrpele »psihološki poraz«. List pravi, da med uradnimi krogi prevladuje mnenje, da bo preteklo najbrž več mesecev, če ne nekaj let, preden bodo ZDA dohitele Sovjetsko zvezo na področju umetnih satelitov. List »New York Times« piše tudi o možnosti, da bodo sovjetski znanstveniki za proslavo Oktobrske revolucije izstre-
IZJAVA KUZNECOVA V OZN
New Tork, 4. nov. (Tanjug). Sovjetski predstavnik Kuzne-cov je sporočil, da Sovjetska zveza ne bo več sodelovala pri delu komisije Združenih narodov za razorožitev in njenem podkomiteju, dokler bo veljal sedanji sestav. Kuznecov je dodal, da sovjetska vlada sodi, da *o vse razorožitveni poskusi v podkomiteju za razorožitev povsem izčrpani. V takih razmerah sovjetska vlada ne vidi nikakršnega smisla, ki bi jo silil, da bi še naprej sodelovala pri delu komisije za razorožitev in njenem podkomiteju. Sovjetska
WAGENIKGEN. 4. nov. (AFP). Na mednarodnem conskem turnirju v Wageningenu so danes nadaljevali prekinjene partije IV. in V. kola. Jugoslovan Trifunovič .ie zmagal v partiji z Nemcem Ni-phausem, drugi jugoslovanski predstavnik Ivkov je predal svojo partijo Olafjjonu. Vrstni red na turnirju je zdaj naslednji: 1. Szabo -5 'točk, 2. Olafson 3,5. ?. ir, 4. Uhlman in Larsen 3 (1), 5. in 6. Donner in Trifunofič. Ivkov je z. 1,5 točke na 15. mestu.
Polfinalni turnirji
KRANJ, 4. nov. (Tanjug). Rezultati IX. kola polfinalnega šahovskega turnirja so naslednji: Bertok : Bradvarevič remi, Bulat : Smederevac 1:0, Vukovič : Cuderman remi. Bidev : Miličevič 1:0, Tot : Tomšič remi, Smailbe-govič : Puc remi. Prekinjene so tailn partije Nikolič :	Sofrevski
ln Crepinšek : Lukič. Po IX. kolu ■vodi Sofrevski 6 (1). Puc 6, Vukovič in Bulat po 5,5 itd.
KRISEVCI, 4. nov. (Tanjug). Rezultati IX. kola polfinalnega šahovskega turnirja: Ivkovič : Su-valič prekinjeno, Stupica : ^Marti-novski remi, Kačič : Tomšič 1:0, Vukčevič : Petek 1:0, Krstič ^Vasiljevič remi. Rakič : .Tanoševič prekinjeno. Kozomara : Damjanovič 1:0, Minič : Udovčič prekinjeno. Stanje na tabeli: Vasiljevič 7, Janoševič 6.5 (1), TJdovčič 6 (1), Vukčevič 5.5 itd.
SEVOJNO, 4. nov. (Tanjug). Na polfinalnem šahovskem turnirju v Sevojnem so igrali IX. kolo. Rezultati:	Tomovič	:	Bogdanovič
prekinjeno, Dimc : Vukčevič 0:1, Karanja : Ugrinovič 1:0, Rodič : Vospernik prekinjeno. Sokolov : Avirovič 1:0, Sirič : Dj.antar 1:0, Djuraševič : Tikvešanski 1:0. Vavpetič : Lešnik prekinjeno. Stanje na tabeli: Djuraševič ln Dimc 6,5, Bogdanovič 5.5 (1), Ugrinovič, Sokolov in Čirič 5,5 Itd.
vlada meni, da je sedanji sestav komisije 12 članov in podkomi-teja 5 članov v nasprotju z težnjami po razorožitvi in lahko koristi samo tistim, ki želijo še bolj nakopičiti oborožitev. Komisija in podkomite sta po mnenju Kuznecova pokazali popolno neplodnost.
Kuznecov je potem rekel, da je sovjetska vlada pripravljena takoj podpisati sporazum o razorožitvi, kib islonel na sovjetskih predlogih. Te predloge je Sovjetska zveza iznesla pred Generalno skupščino.
Počastitev Juša Kozaka
Beograd, 4. nov. (Tanjug). Na svečani akademiji v dvorani Zveze sindikatov Jugoslavije so danes zvečer izročili književniku Jušu Kozaku diplomo Združenja izdajateljev FLRJ in Zveze književnikov Jugoslavije za njegov prispevek v znanosti in književnosti. Svečanosti so prisostvovali generalni sekretar predsednika republike Joža
Vilfan, sekretar odbora za prosveto zveznega izvršnega sveta Bogdan Osolnik, predsednik komisije za kulturne zveze z inozemstvom Marko Ristič, generalni sekretar Zveze književnikov Aleksander Vučo in veliko kulturnih in javnih delavcev in izdajateljev. Akademijo je ea-čel predsednik Združenja izdajateljev Ivan Bratko, o liku in delu književnika Kozaka pa je govoril književnik in kritik Milan Bogdanovič. Književnik Juš Kozak se je zahvalil obema govornikoma, akademija pa se je končala s književnim programom, posvečenem delu slavljenca.
lili raketo, ki bo letela na Luno. »New York Times« tudi piše, da ni izključeno, da je že zelo blizu možnost potovanja rakete na Luno in nazaj na Zemljo.
»Washington post« piše, da »sovjetski znanstveniki zaslužijo čestitke in zahvalo vsega človeštva za svoj hraber korak k potovanju na zvezde«. List »Dad-ly Mirror« pripominja, da »je sovjetska znanost šla daleč naprej in da so sovjetski znanstveniki sposobni teorijo in formule ostvariti v praksi.«
Komentator Drummont piše, da je ameriški narod »v stanju preplaha in indignacije« in ugo-
Stamenkovič na pogrebu di Vittoria
Beograd, 4. nov. Podpredsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije	Dragi
Stamenkovič se bo udeležil pogreba pokojnega generalnega sekretarja italijanske konfederacije dela Giuseppa di Vittoria.
tavlja, da »je zdaj treba nekaj ukreniti, čeprav je vprašanje, ali bodo Američani ukrenili vse potrebno in dovolj hitro.«
Razstava »Oktobrska revolucija in delavsko gibanje v Jugoslaviji«
Beograd, 4. nov. (Tanjug). Z odprtjem razstave »Oktobrska revolucija dn delavsko gibanje v Jugoslaviji« se je danes zvečer na delavski univerzi v Beogradu začela proslava 40-letni-ce Oktobrske socialistične revolucije. Razstavo je odprl podpredsednik ljudskega odbora Beograda Radenko Bročič. Odprtju razstave so prisostvovali podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič, sekretar mestnega komiteja ZK Rista Antunovič, sekretar komisije za proslavo Oktobrske revolucije Ivo Sarajčič, kakor tudi veleposlanik ZSSR v Beogradu I. K. Zamčevski.
Jesen in vroči kostanj ... (Pri Pošti)
J» O CESTAM
LJUBLJANE
INCIDENTI NA SIRSK0-TURŠKI MEJI
Damask, 4. nov. (AFP). Turške čete so v zadnjih dveh dneh večkrat streljale na sirske državljane in naselja na sirskem ozemlju. Dve turški letali sta leteli v sirskem zračnem prostoru. Danes je 6 neznanih letal preletelo v veliki višini sirsko pristanišče Latakijo.
Predstavnik sirske vlade je izjavil, da je sirska protiletalska artilerija streljala na žest
letal, ki so preletela področje Latakije. Letala neznane narodnosti so danes letala nad severozahodno Sirijo.
Zapotocki zbolel
Praga, 4. nov. Predsednik Ce-hoslovaške republike Antonin Zapotocky je nevarno zbolel. Predsednika Zapotockega so odpeljali v sanator^.
Današnji intervju
„ 21-463. Avto-taksi. Uradni v-aslov: Združenje avtotaksi-jev.
»Imate velik promet?«
iše kar. .Hudo je le, ker so cene tako visoke.«
»Je to vaša zasluga?«
»Ko bi bila, bi že 'vsi imeli nove avtomobile. Tako pa prevažamo ljudi v starih škatlah. No, pa zdaj je že nekoliko bolje. Imamo nekaj novih avtomobilov. Zato pa tisti, ki imajo slabše vozove, manj zaslu-
Iz Savskega naselja
Z veliko naglico napredujejo gradnje novega predmestja. Zunanji videz Savskega naselja predstavlja znano obliko novega moderno zgrajenega mestnega predela na severni periferiji mesta. Vendar je tu še marsikatera pomanjkljivost. Vsi tukajšnji prebivalci se zavedamo, da razpoložljiva sredstva že ne dopuščajo, da bi lahko odstranili razne pomanjkljivosti in razumemo, da se bo treba še marsičemu za dailtjšo dobo odpovedati.
Navzlic temu bi lahko nekatere zelo peJ*eče težave omilili z začasnimi ukrepi. Predvsem bi bila potrebna označba cestišč in stanovanjskih blokov. Vsakdo, ki prvikrat zaide v Savsko naselje, povprašuje, išče in hodi po razkopanih, z debelim gruščem posutih prehodih ter zlepa ne najde naslova, ki ga
išče. To se dogaja tudi zdravnikom, ki obiskujejo ponoči obolele paciente. Mar ne bi mogli z majhnimi izdatki označiti posebne bloke z vidnimi napisi, odnosno številkami? V bližina proge cestne železnice aii pa ob telefonski govorilnici bi namestili shemo naselja, ki bi natančno kazala dohode do blokov.
Drugo važno vprašanje je ureditev zasilnih poti. Z majhnim trudom bi odstranili debele kepe grušča med bloki, zasuli jame, kjer se ob deževnem vremenu nabirajo velike mlake vode in vsaj deloma osvetlili nekatere prehode.
Prepričan sem, da bi naseljenci sami žrtvovali nekaj prostovoljnih delovnih ur za te izboljšave. Bliža se zima, z njo blato in sneg in zato velja sedaj to čimprej urediti.
Tudi pomanjkanj« trgovin povzroča gospodinjam mnogo zamujenega časa, stroški za prevoz pa često podvojijo znesek najemnin© za stanovanja, zlasti pri veččlanskih družinah.
D. K.
Gradnša 30-sicr o varuške hiše v Gr"
Te dni so odprli v Celju novo veliko gradbišče. Začeli so graditi veliko 30 stanovanjsko zgradbo. Stavba bo šestnad-stropna in bo v njej poleg dva, tro in enosobnih stanovanj še otroški vrtec, pralnica, sušilnica in likalnica. Vse to bo opremljeni z najmodernejšim aparati in napravami. To bo v Celju prva stavba te vrste.
V. P.
V jeseniški občini zboljšati kmetijstvo
Jesenice kot izrazito industrijsko središče odpirajo najširše možnosti zia dobro vnovčevanje kmetijskih proizvodov, ki j'ih
V spomin Toneta Čufarja
Tone Čufar se ie rodil 14. novembra 1905 na Jesenicah. Zgodaj je moral okusiti vso grenkobo življenja v - skromni železarski delavski družini. Odpor proti zatiranju in izkoriščanju je v njem rastel iz leta v leto. Tudi gospodarji jeseniške železarne niso samo socialno izko-ščali jeseniške železarje temveč tudi nacionalno. Čufarju so na Jesenicah rezali tenak kruh, zato se je v mladih letih zaposlil kot pasti.r na Slamnikih nad Bohinjsko Belo in v Ratečah. Toda vleklo ga je nazaj na Jesenice. med železarie. Tam je delal, budil revolucionarno zavest in ustvarjal literarno bogastvo neprecenljive vrednosti. Tone Čufar je živel z jeseniškimi železarji vse do leta 1940, ko se je moral umakniti v ilegalo pred povampirjenimi fašisti in nacisti ter domačimi izdajalci, 11. novembra 1942 je padel pod streli italijanskih fašistov. Tedaj se je končalo revolucionarno življenje Toneta Čufarja. Njegov l*ik pa še živi med jeseniškimi, kovinarji, ne samo.
med njimi, tudi med vserr ostalim delavskim razredom Slovenije in Jugoslavije ie njegova podoba jasna in velika.
DPD Svoboda Jesenice, ki nogi njegovo ime se vsestransko pripravlja na kulturni Čufarjev teden sredi novembra na Jesenicah. To bo prav gotovo pomemben kulturni dogodek za kovinarske Jesenice. Po pripravah sodeč bo letošnji Čufarjev kulturni teden daleč prebegel vse dosedanje. Recitirali in brali bodo njegova dela. nastopili bodo pevski zbori, zabavni orkestri, godbe na pihala skupaj % glasbeno šolo in ansamblom
narodnih plesov. Tako bodo jeseniški kulturno - prosvetni delavci obudili spomin na velikega revolucionarja iz njihovih vrst in ga posredovali najmlajšim kovinarskim generacijam. Prireditve v počastitev 52-letni-ce rojstva Toneta Čufarja ?o na Jesenicah zajele vse prebivalce kovinarskega mesta in pri njih sodelujejo poleg Svobode Toneta Čufarja tudi vse druge množične. družbene in ,politične organizacije.	V.	2.
mnogo premalo proizvajajo na območju občine. Najvažnejši kmetijski proizvodi, ki jih v velikih količinah potrebuje nad 10.000 zaposlenih so poleg krompirja, vrtnine in sadja tudi mleko, mlečni izdelki in meso.
Na Jesenicah pa potrošniki nujno potrebujejo moderno zbiralnico mleka, kajti sedaj morajo mleko dovažati iz Rateč na Bled in z Bleda in Tolmina na Jesenice. V občini T»a So podani najboljši pogoji za povečanje molznosti od dosedanjih 1600
litrov na 2000 in tudi več. celo na 5000 litrov na kravo kar nekatere zadruge že dosegajo, viške polnomastnega mleka bi lahko koristno uporabljali za industrijo mlečnih izdelkov. Poleg živinoreje prinaša občini lepe in velike gospodarske koristi
tudi ovčjereja, v občini gojijo nad 4000 ovac, njihovo število pa naglo raste iz leta v leto. Sadjarstvo je v občini zanemarjeno. pridelek je komaj 18 kg na prebivalca. Kljub temu, da v občini predvsem gojijo živino in se ukvarjajo s poljedelstvom, ne bi bilo dopustno, da bi zanemarjali sadajrstvo in vrtnarstvo, posebno v vzhodnem delu občine, kjer so za gojenje sadjarstva dobri pogoji in bi prebivalci kakor tudi zadruge lahko ustvarjali lepe gospodarske dohodke.
Pri sestavljanju pregledov dosedanjega dela. uspehov in prizadevnosti za dvig poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, mlekarstva in vrtnarstva, je bilo ugotovljeno. da zadružne zveze in poslovne proizvajalne zveze še
niso izpolnile svoje vloge v cilju boljše prehrane in preskrbe industrijskih delavcev. Novo izvoljeni občinski ljudski odbor torej čakajo velike in odgovorne naloge, stanje v pogledu prehrane in preskrbe industrijskih prebivalcev se mora izboljšati s hitrimi in učinkovitimi ukrepi. za kar imajo najboljše pogoje. Prvenstveno Jesenice potrebujejo sodobno urejeno mlekarno s terenskimi zbiralnicami, načrtno morajo začeti urejevati pašnike, urediti in povečati je treba površine sadovnjakoy, število ovac in proizvodnjo volne, povečati proizvodnjo vrtnin in urediti veterinarsko službo. Pri izvrševanju teh koristnih nalog morajo pokazati večjo aktivnost kot do sedal kmetijske zadruge.
žijo, kar je seveda neprijetno.«
»So avtomobili zasebna lastnina?«
»Da. In bi še kar nekam šlo, ko ne bi ostali privatniki bili tako močna konkurenca. Saj veste, kako to gre. Znancem je treba napraviti uslugo, prijatelja prepeljati, ker se mu nekam mudi. Mi pa imamo seveda manj prometa.«
»Kdo pa naroča največ voženj?«
»Podjetja. In to večinoma za kratke vožnje: Kranj, Vrhnika, Domžale, Vevče, Kamnik in drugi bližnji kraji.«
»Se vam zdi, da ima avto-taksi pri nas dobre perspektive?«
»Kot se vzame. Leta 1945 nas je bilo 18, danes pa samo še 11. Dobivamo pa nove avtomobile, in to nam daje nekaj upanja.«
»Naletite kdaj tudi na take. ki pozabijo plačati ali pa nimajo denarja?«
»Redko Sem in tja kdo pove šoferju, ko ga je. že nekam pripeljal, da ne more plačati, ker nima denarja. Se pa dobijo tudi taki, ki jo pobrišejo kar je seveda vzočno neprijetno. Obrišeš se pod nosom za denar in se lepo vrneš v Ljubljano — z upanjem, da bo prihodnjič bolje.«
Današnje srebanje — ljudje v senai
Stal Je v senci unionske veže, neobrit, laiiko zgrbljen, z rokami v žepu. Štiridesetletnih verjetno. Siv, zmečkan zimsiii plašč se je sam izdajal, da je »iz druge rolce«. Bila je ura večerje. Njegove nemirne oči so begale med vrvežem pred študentsko menzo. Tam je bil njegov krub.
»Ta je mojster.« ml je dejal prijatelj, preden me je predstavil.
»A, prijatelj. Tudi brez sobe?« pomembno je prikimal. »No, mu bomo že pomagali.«
»Študent?« Prvič me je upošteval. »Veste, jaz sem naredil več za vas, kot vsa vaša študentska samopomoč V teh slabili dveh mesecih sem jih 126 spravil pod streho. Razumem vas, vem kaj to pomeni biti brez sobe, pa še študirati. Tudi jaz sem hotel na univerzo. Pa nisem mogel. Zato vam sedaj rad pomagam.« Govoril je prepričljivo, dajal vtis, da še sam sebi verjame.
Mojih »koliko bo stalo« ga je kar nekam užalilo.
»Malenkost. Saj vam pravim da to delam le, ker razumem študente in ker se mi smilijo. Nikakor ne mislite, da s tem kaj zaslužim. Še poti si ne poplačam, kaj šele skrbi. Toda razumem vas in smilite se mi, zato to delam. Majhna nagrada, .ki mi. jo boste dali, me res ne bo poplačala.«
»Koliko?«
»Ne vem, sedaj vam še ne morem reči. Mogoče bom imel nepredvidene stroške. No, enega jur-ja mi dajte kar danes, da bo za poti. Kajti sobo je težko najti. Sami veste. Treba je iskati in Iskati. Za ostalo pa se bova zmenila ko bo soba tu. Pridi čez kak dan, fant. Bova "že kaj našla. Ob
isti uri, tu v veži. Saj sem vsak: večer tukaj. Pa če imaš kaj za prodati, tudi kar prinesi. Kar kaj. Veliko ljudi poznam, bova že pretopila v denar. Le verjemi mi. ja* rad pomagam študentom, razumem jih in vem, da jim je težko.«
Odšla sva. On je še ostal, sam. Pa ne za dolgo. Skromno se mu je približal siv dežni plašč, ki je že kakih deset minut stal ob strani.
»Tudi eden od naših.« .le dejal prijatelj. »Poznam ga malo, ni ravno pri denarju. Bolj težko bo šlo, pa mu bo že kaj našel.«
Verjel sem mu, kajti ta »našel« pomeni možaku iz unionske veže pet, deset pa tudi dvajset tisočakov. Pa tudi študentom rad pomaga. Saj se mu smilijo in razume jih . . .
Ljudje komentirajo
»Študent tehnike iz boljše družine išče sobo. Tudi inštruira . . .« Tak oglas ni redek v dnevnem časopisju. Nekaj besed — veliko povedanega. Mogoče preveč. Ker je tako zelo klavrno. Boljša družina . . . Tudi inštruira. Verjetno bo dobil sobo. Ker je iz boljše družine . . . In bo inštruiral sinčka v boljši družin: . . .
»Sobo dobijo trije sostanovalcu Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod .Najboljši*.«
Si predstavljate tako sobo? Prostora za tri postelje in mizo. V oglasnem oddelku vse polno ponudb s ponižnimi prošnjami in veliki obljubami. Ker je pač težko. Cena se dviga. Kdor lahko največ plača, bo dobil posteljo. — Najemnik Dlača za stanovanje 2000 dinarjev, za sobo bo dobil 10.000 ali pa 15.000 dinarjev. Odvisno od njegove morale. —
Kulturni barometer
MESTNO GLEDALIŠČE — »STRIČEK VANJA«
»Striček Vanja« pravzaprav ni premiera, uprizoritev pa je dobra in je vredno pisati o njej. Svoje mnenje o predstavi je povedala učiteljica I. K.
»Strička Vanjo« sem Imela priliko videti šele letos. Prvo, kar moram reči, je: bila sem prijetno presenečena. Igralci so bili kot precizno uglašena harfa.
O samem delu ne bi imela kaj povedati. Saj veste, Čehov je tako visoko nad nami, da bi bilo prav navadno šar-latanstvo govoriti o njem.
. Igralci so se potrudili, mnogo razumeli, mnogo doživljali in lahko rečem, da Mestno gledališče ni prav nič slabše kot Drama.
Novici
V praznikih, dne 29. in 30. novembra, bo Turist biro priredil potovanje v Trst za 1500 ljudi. V glavnem bodo šli člani raznih sindikalnih podružnic. Peljala bosta dva pos-ebna vlaka in vsi razpoložljivi avtobusi. Cena je znosna: 2500 dinarjev za pot, prehrano in potni list.
Prav tako bo Turist biro pripravil za državni praznik potovanje v- Benetke.
PO '* POVESTI
3.0L\V£RA
CURV/OODA
Rlte:
m.mustcr
151. Otrok Je kričal In cepetal v veselju ter stegoval svoje ročice proti Kazanu. On pa se Je Se obotavljal. Misel na Sivo ga je vlekla nazaj, strah pred ljudmi in hišami mu je branil dalje. Pa Je pristopila Jeanne in ga pobožala. Takrat Je'biIo vse porabljeno, mirno Ji je sledil do praga Ln naprej t hišo.
152* Deklica se Je začela igrati z njim ln mn je z drobnimi prstki brodila po gostem kožuhu- Kazan je zaprl oči. Kako lepo je to! Majhno, zanj tako skrivnostjno bitje Je ljubil skoraj še bolj kakor Jeanne- Pa tudi otrok mu je &e drugič” doJgoval rešitev- Tudi Jeanne se je velikokrat ■ hv*l«žnost-jo spominjala tistega dno.
153. Sosed Jih je prišel obiskat s svojo pasjo vprego. T trenutku nepazljivosti se je punčka preveč približal* velikemu, divjemu psu. Hudobna žival jo je podrla na tla in ko jo je hotela popasti, se je Kazan kot siva senc* pognal na psa in mu pregriznil vrat. Jeanne je komaj utegnila y strahu zakričati,'ko je bil ot»ok že rešen-
/
KOLEDAB Torek, 5. novembra: Savina.
*
Dne 5. novembra 1893 Je bilo
Ustanovljeno v Ljubljani delavko politično društvo »Bodočnost«.
V rekordno kratkem času Je z
o- -no 10 diplomiral na matematiki PI AGI BOHTE. Cesrtitava prija-
tei;a.
Zobozdravnici Cilki Gros, k promociji iskreno čestitajo pri-j.ueljice in prijatelji.
ViifNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLLZBA za nujne OBISKE NA i;,)L\IKOVEM DOMU OD 20. DO URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN ZDRAVSTVENI DOM VIC: dr. Stok Miloš, Cankarjeva 10, te:. 21-519. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. Nedeljska dežurna siužba v ambulanti Mir-ie, Rimska c. 31. teL 21-797, od do 14 ure.
ZDRAVSTVENI D O Al BEŽIGRAD: dr Čebin Branko, Stoženska 35. te!. 332297.
ZDRAVSTVENI DOM SISKA: dr. Ponikvar Rafko. Celovška ■:. tel. 20-748.
ZDRAVSTVENI DOM CENTER: dr Kozak-Bizjak Vlasta, Poljan-«»! nasip 12, tel. 31-155. V odsotnost: zdravnika klicati teL LM
lit- 200.
ZDRAVSTVENI DOM MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Ljubljana, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK:
dr. Velikonja Valentin, ambulanta Ižanska 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje.
Pri boleznih Jeter (zlatenice, vnetje) deluje zelo uspešno rogaški »DONAT« vrelec. Vprašajte zdravnika. »DONAT« zahtevajte v trgovinah v Ljubljani pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in »Prehrani«.
Namesto venca na grobove padlih talcev in borcev NOB je
poklonila Sindikalna podružnica pri podjetju »Zima« Fužine 3.000 din za slepo mladino.
V počastitev spomina pokojne Emilije Potočnik so poklonili stanovalci Zupančičeva 12-14	2.600
din za slepo mladino.
Namesto venca pred spomenik padlih borcev iz Tmovega-Ljub-Ijana so poklonili š. D. Krim »Balinarji« iz Trnovega 1.500 din za slepo mladino.
Vsem darovalcem se ravnateljstvo iskreno zahvaljuje.
Planinsko društvo Ljubljana -matica priredi 10. novembra Skupinski izlet na Sv. Miklavž, 29. novembra pa na Smrekovec. Prijave prvega izleta do 8. novembra, drugega pa do 23. novembra.
Zveza slepih Slovenije vabi na literani večer dne 6. novembra ob 18.30 v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva c. 22. Na literarnem večeru bodo' čitana dela slepega p. polkovnika Luja Lovriča. Vsi vljudno vabljeni!
Svetovnoznani Moskovski cirkus v Tivoliju v cirkusu »Adria«. — Predstave ob 37. in 20. uri. Predprodaja vstopnic od 9. do 20. tire pri blagajni cirkusa in pri Putnl-ku. Rezervacij« na tel el. 204146.
Starodavna ljudska modrost in najnovej.ša znanstvena dognanja priporočajo prirodni čebel-n i med kot učinkovito sredstvo zoper srčne bolezni, želodčne in črevesne težave, bolezni jeter, žolča in ledvic.
NOV ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ se bo začel v ponedeljek, 11. novembra, ob 18. url v CENTRALNI PLESNI SOLI — Petkovškovo nabrežje 35. Za štu-dente(-ke) znižana učnina. Za starejše osebe ln zakonce se pa odpre poseben začetniški družabni tečaj v ponedeljek, 18. novembra ob 20.30 uri. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje in informacije vsak dan od 17. do ZL ure. Telefon 21-881.
DOBER NASVET! Ce želiš odlično mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN-sport kremo. — Dobiš jo v vseh parfumerijah.
»FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na znarnko »FLEX« I
ZA OTROŠKO KOZO
,'PouxV.ous<
NAJBOLJŠA KREMA I
Pege z obraza in drugod po telesu zagotovo odstranit« z »EVELINE« kremo proti pegam, katero dobite v drogerij ah I
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Torek, 5. nov.: zaprto.
Sreda. 6. nov.: zaprto.
Četrtek, 7 .nov. ob 19.30: Višnjev-ski-Kreft: »Optimstična tragedija«. Premiera v proslavo 40-let-nice Oktobrske revolucije. — Izven.
Petek. 8. nov. ob 15-30: Vlšnjev-ski-Kreft: »Optimstična tragedija«. Dijaški abonma II. (Stojišča v prodaji.)
ob 20: (izjemoma ob 20. uri) — 0’Neill: »Dolgega dneva potovanje v noč«. Abonma D. (Sedeži so še v prodaji.)
Sobota 9. nov. ob 19.30: Višnjev-ski-Kreft: »Optimistična tragedija«. Izven.
Nedelja, 10. nov., ob 19.30: Axel-rod: Sedem let skomin. Izven,
\T
ii
enavadna borba sulca z ribo v škrgah...
Tragedija za življenjski obstanek v ribjem svetu
Monotoni, včasih prelestni f.-nčni dnevi privabljajo ribiča lit.jske ribiške družine, da pridejo na obrežje s trnkom v ro-Včasih pa ima ribič tudi sk.b dan, ribe ne prijemljejo :■ tedaj ni plena. Pa tudi tak c. .n lahko doživiš tedaj, ko ko-: taš ob obrežju, in strmiš v •.: love, kak dogodek, ki se ti v.isne v spomin do nepozabe.
O lakem doživljaju pripovedujeta dva mlada zasavska ri-b -..a Franci Železnik m njegov : ; atelj Stane Šuštar. 2eieznik ; zdaj dijak ljubljanske šole za umetno obrt. Stanuje pri .vateri v vasici Sava pri Lrtiji. Mihova hiša je tik savskega korita in mladi France je že ! : oixok metal trnek v reko; takrat se je moral seveda umi-kaii ribičem, ker je lovil »pod reko«. Zdaj je že nekaj let član .-Farskega društva. S Stane-tom. Šuštarjem sia med najbolj st relnimi ribiči in sta za neko veselico zasavskih ribičev ujela kar 300 rib.
V bližini Spodnjega loga, pod I.iiijo, sta naša ribiča ugledala v savski plitvini, tik obrežja
—— £11 iCS . . .
»Glej tulca!« sta kriknila veselo!
Sulec pa je ždel negibno. Pristopila sia bliže in ugledala v njegovem gobcu drugo ribo, ki ;e z glavo predrla sulčev gobec 'n se pri škrgah izmotala iz eulčeve glave in zlezla na dan, a zadnji del ribe — rep — je ostal še zmeraj v sulcu. Sulec in riba sta bila že — mrtva . .
■Kako je prišlo do te tragedije. do borbe na življenje in smrt?«
Sulec, ki je bil dolg okrog 'ričetrt metra in je tehtal ka-k’h 7 do 8 kg, je iskal plena, zdaj, v jesenskem času, ko odpada listje z dreves in plava "■vem na površini vode, ribe
o nerade prijemljejo za va-: ■. Ob takih dnevih žde naj-: :e nepremično na dnu vodnega korita in se hranijo s brano, ki jo dobe na vodnem dnu. med mahovi, lišaji in ska-
Kakor je dokazalo kasneje raztelesenje najdenega sulca, je tudi ta velikan imel slabo oskrbo zaradi jesenskega zatišja med ribami. Spustil se je na savsko dno in iskal plena. Sulec je namreč zelo požrešna riba in potrebuje na dan kar po več kosov manjših rib.
Ob iskanju hrane je naletel na savskem dnu na ribo menka, ki je v Savi bolj med redkimi ribami. Menek je somu podobna riba, ki ima po hrbtu zelo dolgo plavut. Glavo ima široko in ploščato, po životu pa je pisan, pikast. Ko je sulec ugledal pred seboj v kotanji mimo ždečega menka, se je pognal vanj in ga je zagrabil s svojim gobcem za — rep. ..
Ujeto ribo je obdržal v gob-
cu ln jo goltal vase. Tedaj pa se je začela borba na življenje in smrt. Menek se je z vso silo branil, da bi se otel iz gobca svojega napadalca, Sulec pa ga je le goltal in požiral in ga potegnil v svoj gobec. Menek pa ni odnehal! Z močno glavo in uspelim sunkom se je zaril v stranico sulčevega gobca in si našel zasilni izhod pri njegovih škrgah. Tedaj se je ta življenjska borba še bolj stopnjevala. Menek je udarjal z vso silo, da je izvrtal pri škrgah sulcu veliko rano in se nato izmuznil na drugi strani na pol v svobodo. Nenehno se je vrtel in napadal, sulec pa ni hotel kljub bolečinam popustiti. Sulec je začel zaradi rane krvaveti, nakar sta se obe, na
življenje in smrt boreči se ribi, prevrgli do savskega brega in tik do obrežja, kjer so obema' pošle sile za nadaljnjo borbo. Zaradi ran sta obe krvaveli in tako obležali na plitvini ob bregu in tam — poginili.
Menek je bil zelo lep primerek, dolgo okrog 40 cm, torej domala polovico dolžine, ki jo je imel njegov napadalec.
Oba mlada ribiča sta potem, ko sta raztelesila obe ribi, vrgla sulca in menka v valove.
Ta zgodba o sulcu in menku v njegovem gobcu in borba na življenje in smrt pa je dokazala, da pride tudi v ribjem svetu mnogokrat do tihih, a usodnih dogodkov in žrtev.
Jože Zupančič
GOSPODARSKE VESTI
Reakcija azijskih držav na skupno evuopsko tržišče. Indonezijska časopisna agencija Je sporočila, da se bodo Indonezija in druge azijske države pro-tivile diskriminatorskim ukrepom, ki so rezultat sporazuma o skupnem evropskem tržišču.
Sovjetsko-ita-lijajiska trgovinska pogajanja. V Rimu so se začela trgovinska pogajanja za sklenitev petletnega sporazuma med Sovjetsko zvezo m Italijo. Predhodni stiki so pokazali, da želi Italija večji obseg izmenjave s Sovjetsko’ zvezo, kot bi ga bila morda pripravljena sprejeti ZSSR. Italija je predlagala vrednost letne trgovinske izmenjave v višini 100.000 milijonov lir, medtem ko je Sovjetska zveza predlagala lestvico, ki naj bi predstavljala v petletnem povprečju vrednost 70.000 milijonov lir letno. Zvedelo se je, da je Sovjetska zveza predlagala končne kontigente strojev in opreme, ki bi jih kupovala v Italiji v razdobju petih let, kakor.tudi količine sadja ip po-vrtnin, umetne svile in sintetične preje, volnenih tkanin in
Q
d
kupnost za proučevanje gradnje atomskih ladij
Na pobudo reške ladjedelnice >s, maj« so ustanovili delovno skupnost za proučevanje gradenj atomskih ladij. V njej sta razen reške ladjedelnice tovar-ra »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu in »Jugoturbina« iz Karlovca. Glavni namen skupnosti je pripraviti vse potrebno •-a gradnjo atomskih ladij v ladjedelnici »3, maj«. Čeprav uresničenje teh načrtov zahteva daljšo dobo. so že začeli izdelovati statut skupnosti, v katerem bodo določeni proporci materialne udeležbe podjetij-članic pri izobraževanju ustreznega kadra- nabavi literature itd. Tako so bili i n ž eni rj i -strok o v n j a-k; za ladijske stroje poslani na izpopolnjevanje v razne inštitute. Delovna skupnost bo tesno sodelovala z zvezno komisijo za nuklearno energijo in ladijskim inštitutom v Zagrebu.
»Jugoturbina« naj bi zgradila turbinske komplekse z nuklearnim gorivom, ladjedelnica »3. maj« pa b-; konstruirala in gradila ladijske trupe ;n nuklearne pogonske komplekse. Ker ustreza nuklearni pogon samo za
ladje velike tonaže, bo delovna
skupnost v prvem času proučevala možnost graditve taniker-jev od 40. do 50 tisoč ton. — (Jugopres)
Zeniška železarna izpolnila letni plan izvoza
Zenica, u. nov. Kolektiv zenl-ške železarne je izpolnil letošnji plan izvoza dva meseca pred rokom. V desetih mesecih so izvozili v 13 držav na štirih kontinentih 80.000 ton valjanih izdelkov jekla v vrednosti okoli 3 milijarde din. V istem času so izvozili okoli 16.000 ton katrana in drugih stranskih izdelkov koksarne. Do konca leta bo izvozila še okoli 20.000 valjanih izdelkov, tako da bo letni plan presegla za okoli 25 fl/o.
Med najvažnejšimi uspehi je sklenitev pogodb za izvoz 30.000 ton tračnic v Indijo, v vrednosti 1200 milijonov din. To bo omogočilo, da bo železarna že prihodnje leto prešla samo na izvoz končnih izdelkov, oziroma da bo prenehala prodajati polizdelke na inozemskem trgu.
preje ter raznih kemičnih proizvodov- Sovjetska zveza je ponudila Italiji velike količine lesa, petroleja, gorilnih olj,, antracita, litega železa, naftalina, kromove in manganove rude, časopisnega papirja in krzna. Zadnji trgovinski sporazum med o-bema državama je bil podpisan 1943. leta, ip sicer za tri leta. Junija lanskega leta je bil podpisan protokol z veljavnostjo do konca tega leta, ki je vseboval majhen obseg izmenjave. Italija skuša skleniti sporazum na osnovi multilateralna lire in ne na klirinški osnovi. Italija že ima sporazume na multilateralni Url z Vzhodno Nemčijo, Jugoslavijo in Egiptom.
Indonezijsko-madžarskl trgovinski sporazum. V Džakarti je bil podpisan trgovinski sporazum med Indonezijo in Madžarsko. Madžarska je pripravljena izvažati električne centrale, železniško opremo, motorna vozila, kemikalije, tekstil in drugo blago v zameno za kositer, kapro, čaj in tobak.
Nemška proizvodnja lokomotiv. Zahod nonemšfea proizvodnja lokomotiv se je povečala v prvem polletju na okoli 133 milijonov mark, za 40% več kakor v istem razdobju lani. Izvoz se je zmanjšal za 38 milijonov mark ali 10 odstotkov. Glavni zunanji kupec je bila Indija s 6 milijoni mark, tej slede Švedska, Egipt, Jugoslavija, Kuba in Costardca.
Proizvodnja cigaret v Sovjetski zvezi. Proizvodnja cigaret v Sovjetski zvezi v preteklih dveh letih kaže stalno težnjo po naraščanju. 2e v prvi polovici tega leta je bil izpolnjen del plana za letošnje letbo, ki je določal proizvodnjo 108 milijard cigaret. Sedanji dmdelks znaša v primerjavi z lanskim 105 točk. Pričakujejo nadaljnje povečanje proizvodnje., V zadnjih nekoliko letih so zaznamovali stalno naraščanje proizvodnje cigaret s filtrom, ki »o jih dizde-ialii v prvi polovici letošnjega leta 300 .milijonov.
Italijanski načrt za razvoj proizvodnje plastičnih mas. Italijanska družba »Montecatini« je objavila načrte za izgradnjo tovarne v Katanijl, ki bo proizvajala plastično maso in plastične proizvode. Stroški gradnje bodo znašali okoli 3 milijarde lir, zmogljivost tovarne pa bo 20 ton na dan. Tovarna bo proizvajala polivinilklorid, polietilen, politef in p-oli pr opil e n ter nekatere druge mase. Nada-
lje je bilo javljeno, da gradi družba EBCD tovarno za proizvodnjo polietilena. Stroški gradnje so ocenjeni na 4 milijarde lir. Prav tako javljajo, da bo italijansko—ameriška družba »Celene« iz Palerma na Siciliji zdradila tovarno polietilena.
Rekordna proizvodnja riža na Malaji. Po uradnih podatkih je proizvedla Malaja v sezoni 1956/57 rekordno količino riža, s katero b0 mogla pokriti 60 % domačih potreb. V razdobju 1947-/57 je pokrivala domača proizvodnja povprečno vsega 56% potreb. Zadnjje ocene kažejo. da bo znašala proizvodnja 487.570 ton. To je v glavnem posledica velikega donosa, ki znaša 8361 k;g na ha v primerjavi s povprečno naj večjim donosom v Aziji, oziroma Japonski, ki znaša 3600 kg na ha.
J aponsko-britanski trgovinski sporazum podaljšan. — Japonska in Britandijia sta se uradno sporazumel; za podaljšanje tekočega trgovinskega sporazuma do 31. marca prihodnjega leta.
Pomurje
Tajništvo za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti je v letošnjem letu obravnavalo poleg mladinskega -kriminala tudi 873 kaznivih dejanj, kar je za preko 20% manj kot v lanskem letu do tega časa. Padlo je predvsem število kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo im družbeno ter zasebno premoženje. Naraslo pa je število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. V letošnjem letu se je tudi občutno zmanjšala škoda, po-vročena s kaznivimi dejanji. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih v onih kmetijskih zadrugah, ki imajo silab knjigovodski kader. Dogajali so se tudi primeri, da so zadruge one poslovodje, ki so bili zaradi kaznivega dejanja kaznovani, po vrnitvi iz zaporov sprejele ponovno v službo in jih postavile na isto službeno mesto. Nekateri od teh poslovodij so kmalu zopet zapadli skušnjavi im storili nova kazniva dejanja. Precej možnosti za prisvajanje raznih stvari v zadrugah pa nudijo tudi neurejeni prostori in pomanjkanje skladišč. Organi TNZ so predlagali ustrezne varnostne -ukrepe proti vlomom in tatvinam in so jih zadruge z razumevanjem sprejele. H.
Dotrpela je v 83. letu starosti naša dobra, skrbna mama
FRANČIŠKA SIRNIK roj. LOBODA
Pogreb drage mame bo v torek, 5. novembra 1957, ob 16.30 iz hiše žalosti v Zg. Kašlju 47, na pokopališče v Polje.
Žalujoči: Sirnikov!, Slagovl, Jamškov! in Kavčičevi ter ostalo sorodstvo.
Zg. Kašelj, 4. novembra 1957.
Dotrpela je v 91. letu starosti naša zlata mama, stara mama in prababica
APOLONIJA KRESE
zasebnica
Ljubljeno mamo bomo spremili na zadnji poti v sredo, dne 6. novembra ob 15. uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: hčerki Marica in Apolonija z družinama ter rodbini Teuerschuh, Wagner in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 4. novembra 1957.
V četrtek, 7. nov. Do v Drami premiera »Optimistične tragedije« Vsevoloda Vitaleviča Višnjevskega in Bratka Krefta. Z uprizoritvijo te revolucijske dramske rapsodije bo osrednje slovensko gledališče proslavilo štiridesetletnico Oktobrske revolucije. Režijsko vodstvo uprizoritve je v rokah soavtorja »Optimistične tragedije« dr. Bratka Krefta, sceno je po režiserjevi zamisli zasnoval Vladimir Rijavec, scensko glasbo, ki jo izvaja orkester Radia Ljubljana Je napisal Bojan Adamič, kostumograf je Marija Kobijeva. — Lenina igra Maks Furijan, Kronista Ivan Jerman in Andrej Kurent, komisarja Vika Grilova, starko Mira Danilova, Alekseja Stane Sever, Vai-nonena Branko Miklavc; v ostalih vlogah nastopajo:	Janez	Cesar,
Stane Cesnik, Lojze Drenovec, France Presetnik, Boris Kralj, Danilo Benedičič, Drago Makuc, Potokar Lojze, Aleksander Valič, Rudi Kosmač, Janez Rohaček, Jože Zupan, Milan Skrbinšek, Jurij Souček, Lojze Rozman, Dušan Skedl, Marijan Benedičič, Pavl^ Kovič. Anton Homar Polde Bibič, nadalje vsi slušatelji Akademije za igralsko umetnost in 65 statistov. — Premiera v proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije bo v četrtek, 7. novembra ob 19.30. — Pred predstavo govori predsednik upravnega odbora SNG Juš Kozak. Vstopnice za premiero bodo v prodaji od torka, 5. novembra od 17. ure dalje.
OPERA
Torek, 5. nov. ob 1S.30: Giordano: ANDRE CHENIER. Abonma red A. (Sedeži tudi v prodaji.)
Sreda, 6. nov.: zaprto.
Četrtek, 7. nov. ob 19.30: Baletni večer: Chopin »Silfide«, von Ei-nem: »Rondo o zlatem teletu«, Rossini - Respighi:	»Fantastična
prodajalna«. Abonma red B. (Sedeži tudi v prodaji.)
Petek, 8. nov.; ob 15.30: Giordano: »Andre Chenier«. Abonma red Petek popoldanski. (V prodaji stojišča.)
Sobota 9. nov. ob 19.30: Baletni večer:	Chopin:	»Silfide«, von
Einem: »Rondo o zlatem teletu«, Rossini - Respighi:	»Fantastična
prodajalna«. Abonma red F. (Sedeži tudi. v prodaji.)
Nedelja, 10. nov. ob 19.30: Verdi: »Othello«. Gostovanje madžarskega tenorista Josefa Jowiczke-ga v naslovni vlogi Izven in za podeželje. (Vstopnice v prodaji od srede, 6. nov. od 17. ure dalje.)
Abonente reda A obveščamo, da je zaradi bolezni v ansamblu za nocoj spremenjena predstava. Namesto napovedanega Baletnega večera bo uprizorjena za red A Giordanova opera Andre Chenier.
MESTNO GLEDALIŠČE . LJUBLJANA — Gledališka pasaža Torek, 5. nov. ob 20: Cehov: »Striček Vanja«. Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji.
Breda, 8. novembra, ob 20: Večer v čitalnici. Abonma LMS L Četrtek. 7. nov.: Zaprto.
Petek, 8. nov. ob 20: Ladja spomina. Proslava 40-letnice Oktobrske revolucije Sobota, 9. nov. ob 20': Evreinov, Komedija o sreči. Abonma Sobota.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 6. novembra, ob 20:	—
Maksim Gorki: »Sovražniki«. — Premiera — Slavnostna predstava v čast 40-obletnice oktobrske revolucije. Premierski abonma in izven.
Nedelja, 7. novembra ob 10: — Dnevnik Ane Frankove — nedeljski dopoldanski abonma in izven.
Ob 15.30: Maksim Gorki »Sovražniki«. Nedeljski popoldanski abonma in Izven.
OKRAJNO GLEDALIŠČE — PTUJ
Sreda,	6.	nov.	ob	16: E. Frelih:
»Vrnil se je«. Red LMS I in
Izven.
Četrtek, 7. nov. ob 20: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red Četrtek ln Izven.
Petek,	8.	nov.	ob	20: E Frelih:
»Vrnil se Je«. Gostovanje v Kidričevem. Abonma in Izven.
ZAVOD »PRIMORSKE PRIREDITVE« KOPER Iz sporeda ob ribiškem prazniku: Torek,	5.	nov.	ob	20 v Sindikalnem	domu v	Izoli: E. 0’Neill:
»STRAST. POD BRESTI«. Izvaja Slovensko narodno gledališče iz Trsta.
Sreda, 6. nov. ob 20 v Sindikalnem domu v Izoli: PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE.
Petek,	8.	nov.	v	večernih urah
od Pirana do Kopra VRNITEV IZ BOGATEGA LOVA. Večerno rajanje ,v koprskem pristanu, ob 20. url v Sindikalnem domu v Izoli ZABAVNI VEČER — IZO-LANSKIM RIBIČEM. Večer so pripravili člani drame, opere in baleta iz Ljubljane:	Rohaček,
Korošec in Hafner. Humorista zabavnega ansambla Radia Ljubljane Ježek in Spelca ter Študentski plesni orkester Ljubljana.
Sobota, 9. nov. ob 10. url na terasi podjetja »Riba« v Izoli (ob slabem vremenu v gledališču v Piranu) ZBOR RIBIČEV, ob 20. uri v dvorani Arrigoni RIBIŠKI PLES. Igra zabavni orkester izolanskih ribičev.
PREDAVANJA
Prirodoslovno društvo v Ljubljani obvešča, da predavanje prof. dr. Antona Peterlina danes odpade, ker je moral predavatelj nenadoma odpotovati.	p
Društvo folkloristov Slovenije vabi na javno predavanje tov. dr,. Zrnate Kumer.: »Pegam in Lam-bergar«. Predavanje bo v torek, 5. t. m. ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja.	-	P
RADIO
SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Nagrajenci z oddaje »Pokaži, kaj znaš« v sporedu domačih pesmi in napevov; 3.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Virtuozi na raznih instrumentih vam igrajo; 10.10 Odprite sprejemnik! (ljubiteljetn zabavne glasbe); 11.00 Franz Liszt: Kaj slišimo na gorah simf. pesnitev (prva izvedba v Radiu Ljubljana); 11.30 Za dom in žene 11.45 Pariške in napolitanske melodije; 12.00 Zbori Gustava Ipavca in samospevi Benjamina Ipavca; 12.30 Kmečka univerza — ing. Franc Ločniškar: Perutninarstvo in tržna proizvodnja; 12.40 Pavel Si vic: Medjimurska in kolo; 13.15 Igra mladinski tamburaškl orkester »Svoboda« — Bežigrad; 13.30 Pester spored opernih melodij: 14.20 Za otroke — a) Aleksa Mikič: Velika prijatelja, b) Mirko Petrovič: Novčič in fantiči; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Potopisi in spomini — E, E. Kisch in A. Ce-sarec:	Dva spomina na Lenina;
16.00 Popoldanski simfonični kon-- ■ 17.10 Moiodijv pO Vašem Oku-
su; 17.45 Glasbeni vrtiljak; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov: 18.50 Domače aktualnosti; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Pesmi oktobrske revolucije in državljanske vojne v izvedbi sovjetskih umetniških ansamblov; 20.30 Radijska igra — Ivan Cankar: Hlapec Jernej (priredil in režiral Jure Mah, v naslovni vlogi Stane Sever); 21.33 Melodije s filmskega platna; 22.15 »Vabimo vas v Alhambro« (pariški plesni orkester Aime BareLli s pevci); 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM ZA TOREK
14.00 Melodije za razvedrilo; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila: 15.25 Pojo otroški in mladinski zbori; 15.45— 16.00 Filmska kronika; 22.15—23.00 Nočni komorni koncert.
mmm
Novo!
Roger Peyrefitte
»KLJUČI SV. PETRA«
Lepo vezano 690 din.
A V VSEH Q KNJIGARNAH!
SPORED ZA TOREK »UNION«: angl. barvni film »ABDULAH VELIKI«. Tednik:	44,
samo pri zadnji predstavi. Pred-’ stave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 Je matineja franc, filma »VELIKI MANEVRI«.
»KOMUNA«:	ameriški	barvni
cinemascope film »PIKNIK«. — Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Wiliam Holden.
»SLOGA«: sovj. film »ILJIC LENIN«. Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
»VIC«: amer. barvni cinemascope film »ZLOMLJENO KOPJE«. — Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.30 do 11 in od
14 dalje, za matinejo v kino Union pa od 9 naprej.
»SOCA«; Zaprto 1 MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: amer. film »JULU CEZAR«. Predstavi sta vsak dan ob 10 tn 15.
»SISKA«: ruski barvni film »MATI«. V gl. vlogi: Aleksej Bata-lov, Vera Mareckaja. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 14 dalje.
Na sporedu samo še danes in jutri.
TRIGLAV: — amer. barvni film »PUSTOLOVŠČINE DON JUANA« Tednik. V glavni vlogi: — Errol Flvnn, Viveca Lindfors, Robert Douglas. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od
15 dalj.e.
»LITOSTROJ«: ruski barvni film »MEKSIKANEC«. F. N. Št. 43,
ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
Zadnjič.
DOMŽALE: Jugosl. film »IRENA V ZADREGI«, ob 18 in 20., po
znižanih, cenah.
KAMNIK »DOM«: amer. barv film »ZGODBA O GLENU M tl LE R-
JU«.
BLED: švedski film »SAMO MATI«, ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«: — meh.
film »KO NEKOČ ODIDEM«. ČRNOMELJ: — amer. barv. film »PONI EKSPRESS«.
KRANJ »STORŽIČ«:	franc,	film
»YULIETTE«. ob 16, 18 in 20. KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv. film »DIVJI SEVER«, ob 19.
GOSPODINJE t	i
ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z ,1
j sol
MALI OGLASI
KROJAŠKEGA	POMOČNIKA
sprejmem. Nastop službe takoj.
Marn Mihael, Zalog 64, Ljubljana — Polje.	23940-1
BOLNIŠKO STREŽNICO za takoj potrebujemo. Fojkar Franc,
Staničeva 27 a.	23934-1
SPREJMEMO VRATARJA, v poštev pridejo predvsem demobilizirane vojaške osebe. Ponudbe poslati pod »VhI« v ogl. odd.
1957-1
PRAŠIČEM, kravam in kokošim dodajajte za boljšo rejo — OP-TOVITAL! Z navodili pri: Ing.
Prezelj, Ljubljana, VTolfova 3.
23^74-4
SOBO s centralno kurjavo dobi takoj, poštena ženska, za pomoč -v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Naslov v ogl. odd	23937-9
NEOPREMLJENO SOBO. proti nagradi iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«.
1957-9
ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet.
Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd. 1957-9 SOP KLJUČEV izgubljen. Vrnite proti dobri nagradi v ogl. odd.
23943-10
PODPISANI OBVEŠČAM VSE SVOJE ODJEMALCE dn gradbena podjetja, da ni nihče upravičen dvigati kakršnekoli zneske in delati dolgove brez mojega potrdila in št. moje osebne izkaznice. Simič, Podgora 29,
Šentvid, izdelovalec cementnih izdelkov.	23945-11
POPOLDANSKO ZAPOSLITEV želi upokojeni saldakontist. Ponudbe pod »Vestno knjiženje« v ogl. odd.	23969-1
SPREJMEMO MOŠKO IN ZENSKO DELOVNO SILO za servis, kvalificirane avtomehanike, visokokvalificirane avtomehanike, kvalificirane ličarje in delavce za ličarsko delavnico. Zglasite se na upravi Električne cestne železnice Ljubljana, Celovška c. št. 164.	K	3308-1
TRGOVSKEGA - POMOČNIKA, verziranega v železninarski stroki in poslovodjo za poslovalnico kurivo iščemo. Trgovsko .podjetje Preskrba, Tržič.
R 3316-1
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO razpisuje 2 mesti kirurških	inštrumentark.	Samsko
stanovanje zagotovljeno. Nastop službe	takoj.	R 3318-1
ZA DELA V SKLADIŠČU (pranje steklenic) sprejmemo takoj 3 delavke. Oglasite se od 8—9 dopoldne. Naslov v ogl. odd.
23953-1
PISARNIŠKO MO C, z nekaj prakse ali tudi brez, sprejmemo takoj za pomožne administrativne in blagajniške posle. Ponudbe poslati na upravo Sadne drevesnice in vrtnarije Kamnik v Kamnikp.	23948-1
GREM ZA POSTREZNICO 8 ur dnevno. Ponudbe pod. »Dnevno« v ogl. odd.	23947-1
BILJARD vel. 183 cm x 96 cm —
Izdelek: Zupančič, Krško 1938 1. proda kmetijska zadruga Kamnik.	R-4
-PRAŠIČEM, KRAVAM in KOKOŠIM dodajajte za boljšo rejo OPTOVITAL! — Z navodil! pri: ing. Prezelj. Ljubljana, Wolfova ulica 3.	23474-4
DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK prodam. Ogled vsak dan popoldne. Beljinac, Goce Delčeva 3.
23954-4
STEKLENICE »Franc Jožef« — čiste, kupujemo! Drogerija »Majda« — Ljubljana, Zidovska ul. 1.	R 3221-5
SEDEČO BANJO kupim. Naslov v ogl! Odd.	23951-5
ENODRUŽINSKA HIŠA, nova, parketirana z 1050 m! vrta, v naj lepši točki Rogaške Slatine, naprodaj. Rogaška Slatina 80.
23964-7
OPREMLJENO ali neopremljeno sobo s souporabo kopalnice išče miren Ljubljančan — dober ln pošten plačnik. Ponudbe pod »Prijetna soba« v ogl. odd.
23206-9
NEOPREMLJENO ali opremljeno —sobo s separatnim vhodom, souporaba kopalnice, v centru ali bližnji periferiji išče nameščenec 30 let — takojšnja vselitev vsaj do l. decembra. Plačam dobro in vnaprej — Ponudbe pod »Solidna priložnost« v ogl. odd.	23207-9
LEPO PRAZNO SOBO z uporabo kopalnice oddam značajnemu inteligentu — samcu, proti nagradi. Naslov v ogl. odd.
23956-9
GREM ZA SOSTANOVALKO k
dobri družini. Pomagam v prostem času v gospodinjstvu.
Plačam dobro. Naslov v ogl. odd.	23952-9
ŠIVILJO NA DOM sprejmem.
Naslov v ogl. odd.	23950-9
SOBO V DRAVLJAH oddam. Ponudbe pod »Suho in sončno« v Ogl. odd.	23946-9
ZENSKA, ki je v soboto vzela pri »Rokavičarju« listnico z denarjem in dokumenti Je bila poznana in naj isto vrne na naslov v osebni izkaznici. 23967-19
■ O« CD« CD« CD« CD« CD« CD« CD« CD« CD« CD« CD« CD«C
ČISTILO ZA KOVINE l\ STEKLO
MOŠKI SREDNJIH LET išče popolno oskrbo pri kaki ženski. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Cimpreje« v ogl. odd.
23967-11
Kdo ga pozna?
Dne H. oktobra so v Savi pri Radečah našli moško truplo, v starosti cca 25 do 30 let, visokost 172 cm, srednje rasti, okroglega obraza, temnokostanjevih, gladkih las, nos in ušesa majhna, zobje popolni, zdravi, levi spodnji podočnjak stoji nekoliko iz vrste, na sredincu desne roke je noht deformiran. • Truplo je bilo oblečeno v rjavkasto črtasto srajco, z dolgimi rokavi, kratke pikčaste spodnje hlače, zapete v pasu z varnostno sponko, dolge sivozelenkaste hlače, z rjavim usnjenim pasom in bos. Kdor ga pozna in kaj ve o njem, naj sporoči tajništvu za notranj e - zadeva v Trbovljah.
UMRLI
Sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je do-trpel naš dobri mož in oče
IVAN C OŠ posestnik iz Perovega pri Grosuplju.
Pogreb bo danes, 5. 11. 1957, ob 16. uri na pokopališče na Grosupljem.
Žalujoča žena Lojzka in otroci.
Umrla je naša ljuba mama MARIJA RUPNIK, roj. LUKAN Pogreb drage pokojnice bo v sredo 6. nov. 1957. ob 16. url.
Žalujoči: stn France z družino, Tone, hčerka Francka- in Marica s sinom.
MARIBOR
i
Torek, 5. novembra.
Dežurna lekarna:	»Pri gradu«,
Partizanska c. 1.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 19.30: — Mozart »Figarova svatba«. — Red LMS L
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave in reklame; 8.15—8.35 Domači napevi; 8.35—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.09—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave in reklame; 17.20—17-30 Nekaj plesnih melodij; >17.30—18.00 Naši amaterski ansambli pred mikrofonom; IS.00—23.00 Prenos sporeda Radia L j ubij ana.
NOVO!
Marijan Kozina »O ČLOVEKOVI DEJAVNOSTI«
Trdno vezano samo 250 din i • V VSEH |	#	KNJIGARNAH!
»BUK0V1K«, Hudniki nepregorljivih glin Arandjelovac
Žiro račun št. 116-T-329 prt NB — Mladenovac — Tel. 63 Poziva svoje potrošnike in ostale interesente, da prijavijo potrebe za 1958. leto za spodaj navedene proizvode:
— Nepregorljivo glino S. K. 30-34 za Samotno industrijo.
— Nepregorljivo glino za fino in grobo keramiko.
— Nepregorljivo glino in nepregorljivo kremeno maso za polnjenje kupolnih peči v livarnah.
— Glino za izplakovanje pri globinskih vrtanjih. Prijave o potrebi navedenih proizvodov dostavite pismeno
do 15. novembra 1957. leta.	6320-R
0
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
Kasneje pa bodo mo- vilu. ki so padli v pragozdov
V VAGEN1NGENU NE KAZE KAJ PRIDA...
Szabo dve točki pred vsemi
Vagenlngen, 4. nov. V včeraj«- spremembe "l?1irlen 1 en ni e m V. kolu sta oba Jugoslova- na ponudbo Trifunoviča	J
na - kakor smo že zabeležili - remi. Partija^vkov - Kol:arov^je iz kupila najmanj, in sicer Trifu- potekala zares dr	mno_
novič še enkrat samo pol točke, v tej ign je fvkov zapravu mno-Ivkov pa je izgubil celo.	časa	za	razmišlanje.	Do	9.	po
go časa za razmišlanje. Do 9. poteze je tekla partija kakor v srečanju med Uhlmannom m Tro-lanescom v I. kolu. Tedaj pa j® Kolarov bolje nadaljeval, toda pozicija se je vzlic temu zdela se nekaj časa enakovredna. Tedaj pa 1e Ivkovu z lepimi kombinacijami in spretnim manevrom uspelo, da je dobil neka.i prednosti in osvojil pomembnega kmeta. Ko sta oba igralca zašla v zadrego s časom, je Ivkov na svojo smolo spregledal nevarno potezo nasprotnika, kar ga je stalo mat.
Ostale partije tega kola so se končale takole: Alster-Tro.ianescu 0:1. Szabo-Donner 1:0, Dickstein -Uhlmann prekinjeno, Henninen -Orban remi, Teschner-Clarke prekinjeno. Stahlberg - Lintblom 1:0, t-arsen-Niephsus prekinjeno.
Stanje na lestvici: Szabo s. TJbl-mann in Larsen 3 (1). Olafson 2 5 (1). Kolarov in Stahlberg 2.5, Disckstein 2 (2). Alster. Donner, Henninen in Trifunotdč 2	(1),
Niephaus 1.5 CD, Ivkov 1.5i (1), Trojanescu 1.5, Teschner	C-a]r
ke 1 (2), Lintblom in Orban 0.5 (1).
Novo v polfinalih
V Kranju je v prekinjeni partiji VII. kola Bulat premagal Cudermana brez nadaljevanja, medtem ko je bila neodigrana partija VIII. kola med Smederevcem iti Bertokom ponovno prek.1n.1e-
Na tabeli vodi sle.ikoprej So-frevski (P) pred Pucom (5.5). Vu-kovičem (J), Cudprmsnom (4.5~1)
itd.	,	ix	•
V Sevo.lnu sta Bogdanovič in Sokolov prekinjeno partijo iz II. kola še enkrat prekinila. Igra med Rodičem in Lešnikom se je končala z zmago -slednjega, medtem ko je Čirič izgubil prekinjeno igro iz zadnjega kola, čeprav je imel s Tikvešanskim pozicijo za remi.	,	...
Tudi tukaj je stanje v lestvici pri vrhu nespremenjeno, in sicer: Dimc 6.5. Diuraševič in Ugrino-vič 5.5. Sokolov in Bogdanovič 4.5 (1) itd.
PO VIII. KOLU V VARAŽDINU
Vse pri starem
. Celje, 4. nov. Tudi po VIH. kolu VMC lige se stanje, na vrhu lestvice ni prav nič spremenilo, kajti . vodilne enajstorice so se znova okoristile s samimi zmaga-mi. Na lestvici vodi torej se vedno trboveljski Rudar s 13 točkami pred Mariborom (12), Kladi-varjem (11), Slogo (10) itd. Ptujska Drava je s 6 točkami^ na 9. mestu, Alum. pa je s 5 točk zadnji Velik skok je v zadnjih treh kolih napravila varaždinska Svoboda. ki se je z zadnjega prebila na peto mesto.
Včerajšnji rezultati:	Rudar-Je-
dinstvo 1:0. Maribor-Aluminij 5:0, Tekstilac-Svoboda 0:1, Drava-Kla-divar o:2, Sloga-Podravka 4:0, Za. gorac-Mladost neodigrana.
V celjski ligi je poskrbel za presenečenje štorški Kovinar, ki je v Šoštanju porazil Usnjarja. Nepričakovano točko je dobilo tudi Bratstvo iz Rogatca v Velenju.
IZIDT: Usnjar-Kovinar 1:2, Rudar (V) — Brastvo (R) 1:1, CeJJe-Proletarec 4:3. Svoboda (T) — Bratstvo (H) 0:2. Sloga (T) — Rudar (H) 3:1. Olimp-Brežice 1:2..
Na lestvici vodijo B-režice s 14 točkami pred Bratstvom (H) 13, Slogo 9, Svobodo 7. Proletarcem 7, Rudarjem (H) 7 itd.
M. B.
Od 50 jih je ostalo še
Velemojster Bora Ivkov
Olafson je skušal v G-riinfeld — Indijski obrambi dobiti proti Trifunoviču iniciativo na kraljičinem krilu. Žrtvoval je zato celo enega kmeta, toda ko mu je uspelo kmeta vrniti, je prišlo do
Jeseničani pred zimsko sezono
Jeseniški športniki se kar_ živahno pripravljajo za letošnjo zimsko sezono. V kratkem bodo začeli z delom na terenu, predvsem hokejisti, ki se bodo spet pognali na umetno ledeno ploskev pod Mežakljo. Kakor računajo. bodo prve dni tega meseca lahko že imeli prve tekme. Obenem z njimi bodo začeli vaditi tudi kegljači na ledu in drsalci.
Na sezono se prav tako pripravljajo tudi smučarji vseh vrst, ki jih čakajo v letošnji sezoni precej zahtevne naloge. Več Jeseničanov kot smučarskih strokovnjakov pa bo v raznih tečajih posredovalo svoje znanje in izkušnje mlajšim. Sledni!5 tudi ne držijo križem rok sankarji. ki imajo v svoji sredi republiškega prvaka in prvakinje med člani in mladinci.
Mladi talenti? Da, katero Športno društvo jih ne potrebuje? Samo. kako naj si jih zagotovi? Napačna praksa do mladih športnikov se je društvom že neštetokrat maščevala! Toda sami mladinci se le redko javljajo, vse preveč redko! Kaj naj napravimo, da Jih bo več in da bodo imeli, ko pridejo v društvo, vsaj že nekaj splošne telesne kulture kot pravimo?
Tisto »nekaj« je napravil mariborski Branik, ki je ustanovil posebno športno šolo za mlade športnike. Pravijo, da bodo nekoč prvaki in rekorderji. Vendar nikakor ne vsi, O tem je vedel največ povedati tovariš Elsner, ki vodi šolo.
»V začetku se je prijavilo 50 mladincev ali bolje rečeno pionirjev. Seved.a nismo niti pomislili na to. da nam bodo ostali zvesti do konca prav vsi. Drug za drugam' jih je odšlo najprej osem, nato do taborjenja, ki smo ga priredili zanje poleti na morju pri Splitu še 10. osta-lih np je ostalo in to n: rr'q“ lo. Mnogi od njih so .izraziti talenti jn bo i.z njih še gotovo kaj postalo, če bodo zdržali v športni šoli še preostali dve leti, kar vsekakor upamo, saj so najtežje že »prestali«. Ne ravno redki, o katerih smo lahko že ugotovili, da nimajo dosti smi-
Gojenci športne šole Branik na taborjenju pri Splitu
š ver car j ih,
Žane: »Ali si jih videl? Kakšne debele devize so nosili v inozemstvo? Tristo rasov abesinskih! Pa dobijo vsega skupaj 14 mesecev in še to pogojno. O ju-stica, justica. kako nizko si padla!« ”
Fepe:	»Vraga o kom
pa govoriš? Kateri so zopet, ki ti parajo žolčna jetra?«
Zane: Tudi ti si neki novinar. O Bobeku, Hercegu in Zebcu vendar. Ali nisi slišal, da so predriblali za sto tisoče dinarjev dolarčkov, funtov in kaj vem kakšne mastne valute še na svojih športnih izletih v inozemstvo. Sodniku so tvezli, da so-potrebovali denar za gospodinjske nabavkel Ha-ha-ha!
Pepe:	»Kaj se tako
neumno režiš? Jaz jih pa razumem. Kaj se ne bi izplačalo prignati iz tujine kuhalnice, lonce, sita in drugo. Vse to je tam stokrat solidne j e in lepše izdelano, pa ceneje tudi. Jaz jim še teh 14 mesecev ne bi
bil dal. Kvečjemu pohvalo za veliko skrb do gospodinjstva.«
2ane:	»Ne vem, ali
me imaš za norca ali misliš resno. Pa pust.i-| va te švercarje, naj jih j zlomek . . . Povej mi j raje. kako to, da naše-| ga Važiča v atletski j zvezi tako zapostavljajo. Samo Mihalič-Miha-i lič-Mihalič! Pa še kak-I šen Mugoša in — ko-j nec. In vendar je Va-žič že nesel oba! . . . Potovanje v Tokio. — Mihalič ne more — torej nihče! V San Paolo! Seveda Mugoša. kdo drug. Ali je to pravično?«
Pepe: »Veš, dragi Žane. Stvar je taka. V zvezi so nasedli imenu. Pravijo, da naš junak še nič ne pomeni. On-krat da je zmagal samo zato. ker se je hotel napraviti važnega. Razen tega vedo, da še nima nobenih skušenj, kako se taka potovanja izkoriščajo. Takole za gospodinjstvo, za reklamo in podobno. Zato pošiljamo na tuje stare lisjake ali pa nikogar!
Toda naj ti povem nekaj, kar te bo zanimalo. Tirke že teden dni ne spi.«
, Zane:	»Ce	si domiš-
ljaš, da si mi povedal kaj posebnega, se motiš. Kako pa naj spi, ko se ne more zanesti na nobenega napadalca več v	reprezentanci.
Jaz bi	na	njegovem
mestu skakal do stropa. ne	le —	ne spal?«
Pepe:	»Počakaj,	ne-
srečni kolerik. Ne gre za to. Rezultat 1:1 med Romuni in Bolgari je dal misliti našemu kapetanu. Noč in dan ga mrervarijo tri vprašanja. Prvo: ali so Romuni res tako slabi, da niso zmogli kombiniranih Bolgarov? Drugo: ali so Bolgari tako močni, da jim Romuni niso mogli do živega? In tretje:	ali ni vse
skupaj zanka? Prevara, da bi njega zazibali v sladke sanje. In so ga zazibali! Samo ne v sladke., temveč v grenke! Sedaj, ko so Grke premagali s 3:0. so pa sanje že svinčeno težke.«
2ane:	»Ubogi	Tirke.
Meni ga je žal. No, jaz mu ne morem pomagati. Naj se izvleče iz godlje kakor ve in zna. — Veš kaj me še grize. To. da nimamo v vsej državi niti enega košarkarja
prve kategorije. Uradno je potrjeno, da ni Hors nič boljši od Kristančiča, Daneva, Minje
in drugih. Vse sami drugokategorniki! Ali ti veš, kakšni so prvokategorniki?«
Pepe*. »Ne vem. Mor-] da taki, kakor oni ru-1 ski akrobati v cirkusu] Aarija. Na primer: na-} praviš pod košem salto in ko si z glavo spodaj, vržeš in zadeneš! To bi po mojem bilo nekaj prvokategorniškega. Sicer pa ima zadeva tudi nekaj dobrega. Jaz sem se že resno bal. da se ne bi naši Oiympijci za stalno preselili . na 01ymp — od silnih slavospevov!«
Zane:	»Ne bodi zlo-
ben, Pepe. — Kaj pa praviš k nedeljski Od-redovi igri? Zdaj jim že kar gre. Ali veš. da so igrali samo z dvema napadalcema? Gorje Se- j gesti, če bi jih bilo pet!«
Pepe: »Aha. tokrat pa ti mene vlečeš, kajne?«
Žane: »Nič te ne vlečem. Igrala sta samo Cuban in Halilagič. Ostali trije so namreč samo statirali. No. tudi Branik se je to pot dobro odrezal v Zagrebu. Sedaj sem malo potolažen, kep vidim, da se njihov barometer zopet dviga:«
Kje bodo pristalo vsemirshe ladjo?
sla za šport imajo za te veliko veselja do organizacijskega dela v športu in te skoraj še bolj potrebujemo.«
»Kaj ste imeli vse v urniku šole?«
»Tako rekoč vse glavne športne panoge, predvsem pa seveda splošno telesno vzgojo- Igre in druge športne panoge so bile sam,o prijetna dopolnitev. Resneje pa smo zagrabili plavanje in taborjenje. Iz teh dveh predmetov so morali mali športniki že delati izpite. Na splošno smo vzeli jn tudi izpeljali stvar zelo resno, za kar se moram zahvaliti profe-so-rju Milanu Kabaju, fci se je zelo trudil in tudi dosegel temu primerne uspehe.«
»Kaj pa v bodoče?«
»Vnovič bomo vpisovali v prvi -razred šole mladince šele prihodnjo jesen, ker nam je praksa pokazala, .da je tako bolje.«
Se’majhna pripomba: Mnogi so zelo zadržano gledali na ta poskus in mu že v začetku skopali jamo- Na srečo športna šola Branilka ni padla vanjo, pač pa upamo. d.a bodo poskusila srečo po njenem vzorcu še druga športna društva, saj je'to za zdaj edina načrtna pot, ki vodi zanesljivo do mladega kadra, ki si ga vsi žele.
BOKS
2T5K Maribor :
ŽT&K Ljubljana
Ljubitelji boksa bodo imeli zopet priložnost gledati mlade boksarje v ringu, in sicer dvoboj med ekipama Z TAK Maribor in ZTAK Ljubljana. Nastop bo v vseh 10 kategorijah od muhe do težke. Dostikrat je boks mlajših tekmovalcev lepši od starejših, predvsem zaradi tega. ker tehnično že dovolj obvladajo ta šport in se do konca borijo za zmago. Prireditev bo v četrtek dne 7. t. m. v dvorani železničarjev poleg glavnega kolodvora. Začetek bo ob 19. uri. Nabavite ri pravočasno vstopnice pri blagajni, ki bo odprta eno uro pred začetkom.
*
V soboto tn nedeljo bo' prav tam XI. državno prvenstvo v dviganju uteži na kar že danes opozarjamo ljubitelje težkoatlets-kega športa.
Polet na luno je z vsakim dnem bližje uresničitvi. Drugi sovjetski umetni satelit se je že tako močno približal temu podvigu, da nihče več ne dvomi, da je polet na luno morda le še vprašanje nekaj let alj celo manj. Znanstveniki po vsem svetu že proučujejo in izračunajo vse kar je v zvezi s tem -poletom.
,Na kongresu dtalijanskih astronavtov so o tem vprašanju mnogo -razpravljali. Kako bodo piloti bodočih vsemirskih ladij določevali pot vožnje, kako bodo ugotovili, kje je najprimer-nejš; kraj za pristanek na luni itd? Na vsa ta in podobna vprašanja so skušali najti odgovor- E-den od znanstvenikov ja dejal, da so marsovci, verjetno plod fantazije, vendar -pa je gotovo, da je vsaj 100 planetov, na katerih sta ozračje in klima podobna kot n.a zemlji in je možno življenje živald-
Glede določitve smeri poleta sta dve tezi. Dr Cbinoari-ni je mnenja, da bodo z optičnimi metodami lahko določili kje se nahaja vsemirska ladja. Bo sodbi drugega znanstvenika Pa bi bdi tak način podoben plovbi mornarjev v davnih časih, ko so pluli na slepo. Treba se je nasloniti na zanesljive znanstvene inštrumente, bodoče vsemirske ladje morajo biti opremljene z neodvisnimi radioteleskopi, ki bodo lahko siedilH radio-zvez-dam. razmeščenim na določena
' ralj zaradi varnosti poletov vse-mirskih ladij razmestiti po vsemi* ju radio-boe.
Razpravljali so tudi o tem, kje. naj bi vsemirske ladje pristajale na luni. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi bila najbolj primerna 25 kilometrov' široka planota, ki leži severno
od kraja. Vi ga znanstveniki imenuje-jo Cassinijev krog-
Podatki, ki jih bodo zbralj s pomočjo sovjetskih umetnih satelitov bodo nedvomno pomagali znanstvenikom, da bodo lahko še z večjo gotovostjo preračunali in določili pot bodočih vse-mlrskih ladij-
MARSOVCI: »Saj so videti Se ka* inteligentni, kolikor ga lomijo na Zemlji!«
100 miliionov dolarjev izgubljenih
Ameriškim znanstvenim In vojaškim krogom povzročajo precejšnje skrbi ' dirigirani raketna izstrelki, kakih 20 po- šte-
da je organizacijski komite svetovnega nogometnega prvenstva sklenil, da izraelska reprezentanca ne more nastopiti na finalnem tekmovanju na Švedskem, če do 31. decembra t. 1. ne odigra kvalifikacijske tekme z enim evropskih moštev, ki ga bo komite določil z žrebom; -tega nasprotnika bodo vzeli izmed devetih evropskih držav, ki bodo zased-le drugo mesto v svojih kvalifikacijskih skupinah;
da je v nedeljo budimpeštanska boksarska reprezentanca na pokritem štadionu v Budimpešti pred približno približno 5000 gle-I dalci zmagala nad ustrezno ekipo * Zagreba 12:3.
Mozaik v vili Herkula na Siciliji iz III. stoletja nam kaže kopalko tistih dni. Dvodelna kopalna obleka se lahko prav mirno kosa z »bikini« današnjih modernih kopalk.
Začarano mesia Bam
Pred 200 leti je bilo mesto Bam živahno trgovsko središče oaze na robu puščave, ki se rasteza n4 jugovzhodu Irana.
Čuvala ga je mogočna trdnjava in 31 metrov visoko obzidje. To cvetoče mesto pa je proti koncu 18. stoletja zamikalo Aga Mohamed Ali Kana, poglavarja plemena Kad ja r. Po dolgotrajnem obleganju je razbesneli Kan ukazal mesto opleniti in razrušiti, deset tisoč prebivalcev pa oslepiti.
■preostali prebivalci so zapustili ta kraj groze in se naselili v bližnjem palmi-nem gozdičku.
Amazonke ali pa v Atlantski ocean. Z nji-rrti so seveda tudi propadli dragoceni stroji in inštrumenti. Vojaški krogi so dolžili med drugimi tudi radio a-m.aterje, češ da so s svojimi oddajami zmotili pot dirigiranih izstrelkov, ki jih vodijo z zemlje po radiu. Večinoma so ti izstrelki urejeni tako, da ssmi eksplodirajo, čim radijska kontrola z zemlje ne deluje več zanesljivo. Vendar s-; strokovnjaki še piiso povsem na jasnem, kaj je pravi vzrok teh nezgod. Najresnejša je verjetno raizlaga, da s® kriv; tranzistorji v nap- a-vah 7.a vodenje raket. Sodijo, da so tranzistorji, pod vplivom toplote in žarčenja. dajali krmilnim napravam napačna povelja in tako se je raketa predčasno zrušila na tla.
Letalo veteran
Enaindvajset let je za leta'3 častitljiva starost in to v dobi, ko pogosto celo na.jnovejši modeli avionov zastarajo, še preden jih začno izdelovati- Zadn;a tri še aktivna letala Spitfire gredo sedaj v Angliji v zasluženi pokoj. V poslednjih šestih letih so trije veterani vsako jutro vzleteli in nabirali meteorološke podatke- Sedaj jih bodo zsmenjial,; dvom o t orniki Mosau-tto, ki jiih pa tudi že lahko štejemo med veterane.
najti svetle jeklene kroglice, zobata kolesa in zaščitni ce iz pobarvane pločevine. Nenadoma pa je namesto kovinskega hladu začutil nekaj hrapavega in nepričakovanega. Je bila to lončevina? Ne, to, kar je začutil, je imelo obliko kocke, malo daljše kot široke. Opeka. Za prvo še druga in tretja. In spet slama, ki jo je nervozno izvlačil, in spet opeka, koščki opeke na desni in levi in od vrha do tal.
V	tem trenutku se mu je posvetilo, a ker je bila zadeva tako nenavadna, se je moral prepričati do konca. Načel je nov zaboj, tokrat v drugem oddelku, zaboj, ki je ležal na dnu. Z velikim naporom je odstranil zgornje zaboje. In tudi v novem zaboju je s prsti začutil isto snov, še preden je roka zaznala obliko: opeke, stare, razbite, od dežja izprane in od dima čadaste, opeke iz podrtij, ki so zdaj ležale na kupu sredi slame zato, da bi bili s tem bedastim tovorom napolnjeni zaboji težki.
Nenadoma se je zbal, da ga ne bi zasačili, kot če bi bil on kaj zagrešil. Za trenutek se je ustavil in prisluhnil. Nič. Slišati je bilo le enakomerni šum stare ladje, ki je dnla.
Hitro je stlačil slamo nazaj, zabil deske in kot tat postavil vse tja, kjer je bilo. Nato se je vrnil v kabino. S prazno glavo in brez misli je legel oblečen na ležišče.
Zavedel se je šele ob zarji. Danilo se. je že in vidnost je bila že dokaj dobra, ko je odhajal na poveljniški most.
Morje ni kaj prida valovalo, čeprav kopnega ni bilo videti nikjer, veter pa je bil slab in visok. Sonce se je prikazalo na nejasnem vzhodnem obzorju, kmalu zatem pa se je nebo prekrilo z nizko razpetimi oblaki in postalo podobno razpeti mračni kotenini. Pol ure pozneje je bila vsa nebesna širina enakomerno siva in stopljena. Droban in siten dež je začel tako močno padati, da si mogel videti nizko obalo Guerneseva z levega boka šele tedaj, ko je bila ladja že čisto blizu.
Roma,in je brez besede pustil, d'a je Jerome prevzel krmilo. Ves zelen od mraza in neprespanosti je stiskal vrat
med ramena, roke pa v hlačne žepe. In tak je odšel. Mladi mož ga je slišal, kako je pri Thiebotu preklinjal, ko je zahteval kave, nato pa je vse utonilo v živo tišino.
In ?Rožac je nadaljevala pot. Trije beli galebi, človek bi mislil, da so nepremični, so jo spremljali nad krnom.
Malo pozneje je dež prenehal, a vse je bilo mokro, sprano in pomešano. Nekdo iz moštva, ki ga ni bilo videti, je z vrvjo snemal zaščitne svetilke. Snemale so se polagoma in ker so bile še prižgane, so se zdele v stekleni svetlobi jutra podobne mrtvim očem. Življenje se je znova začelo. Spet je bilo slišati smeh, ropot veder in metel in tenki, negotovi, malo kisli Neelov glas.
TDal je poribati palubo.« si je rekel Jerome. *To ne bo slabo.« Nato pa je skomignil z rameni: »Kakšen bedak sem! Kakšen pomen ima zdaj vse to?« In je še premišljal: »Moral bi govoriti z Romainom.c Nato je vse pozabil za dolg hip in ni mislil na nobeno stvar več. Začel je računati, da bo s hitrostjo sedmih vozlov na uro zgubil izpred oči francosko obalo šele proti večeru in po najkrajši poti dosegel špansko obrežje šele dva dni pozneje na noč.
Napisi na medeni plošči pred njim so se mu zdeli bolj izlizani kot navadno in ročice krmilueg- kolesa še bolj iz-glajene. Pod rokami so se zalesketale kot jabolka na travni postelji. Mokri baker se je svetil, nič se ni spremenilo ponoči, predmeti so ohranili iste oblike in iste obrise.
Prizadeval si je, da bi premišljeval, a čutil je, da jo truden in da ne more združiti niti dveh misli.
»Kavo sem ti prinesel.<
Za njegovim hrbtom je stal Thiebot in držal kozarec, iz katerega se je kadilo. Ker je bil vroč, ga je predeval i* roke v roko. Kljub temu pa je Jerome pogoltnil pijačo v enem samem požirku. Takoj se je počutil bolje. Potrepljal je kompas, preveril smer in vprašal za hitrost po komandni cevi.	*
22	Nato se je počasi dvignil in ko je bil pokonci, je nje-
gova senca napolnila ozki prostor. Začudil se je njeni velikosti. Začela se mu je pri nogah, se razpotegnila po hrapavem podu, zajela nizko steno in od tam strop, katerega je pokrila skoraj do njegove glave. In ko je slačil mornarsko bluzo, je videl, kako se na obeh stenah premika velikanski križ njegovih rok zdaj na desno, zdaj na levo.
Bluzo z izmaličenimi žepi je vrgel na gornji pograd, sedel pa na spodnjega in si začel sezuvati mornarske škornje tako, da jih je vlekel za peto.
V	tem hipu šele so mu Romainove besede prišle do zavesti. Ni jih takoj popolnoma razumel, a kljub temu je potegnil škornje nazaj na noge, se dvignil, nataknil nase modro športno majico ter odšel na hodnik.
Od tam je stopil k svetilki, jo snel in se vrnil do Ro-mainovih vrat. Bila so zaprta, a ključ je bil v ključavnici. Obrnil ga je brez premišljanja.
Našel je zelo hitro, kar je iskal: dleto in kladivo. Ko ju je zgrabil, ju je nekajkrat vrgel iz ene roke v drugo, preden mu je orodje dokončno ostalo v rokah. Tako stori vsak dober delavec, ko gre na delo.
In spet se je znašel v ozkem prehodu, kjer odprtina nad stroji piha v mimoidoče mlačno sapo, ob železnih vratih s ključavnico, ki zaropota kot zaklep pri puški, in v skladišču, kjer so drug na drugem ležali zaboji.
Z obema rokama je zagrabil prvega, ga izvlekel, kot je vedel m znal, ker je bil težak in ker se je zataknil v lesi in na hrapavem lesu zaboja, kjer je ležal.
Takoj je začel krepko mahati in ne meneč se za hrup hotel odtrgati od zaboja pokrov iz desk, pri tem pa uporabljal dleto za vzvod. Dolgi žeblji, ki so bili zabiti do glavic, so v smrekovim zaječali in nazadnje kljub vsemu izskočili. Le na eni strani je snemal deske: najprej eno, nato drugo in tretjo, zagrabil je šop stisnjene slame, jo izvlekel ter segel z rokami v svežo Ln vlažno nastalo odprtino. Hotel je