Leto X., št. 31 („jutro" xx., st« 175 a) LJubljana, ponedeljek 31. julija 1939 Upravuiaivu i.iubijaatt, KJiafljeva 0 — Telefon *t 3122 3123, 3124, 3125. 3126 inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* Ourgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor- Grajski trg 7 Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2 — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pr} Kolodvoru it 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trnovi 1e: v hiši dr. Baum-rt tip rta PONEDELJSKA IZDAJA Cena 2 Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uL 5. Telefon *L 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din po ra znašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje, Strossmajrerjeva uL L Tel. 85. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. JUGOSLAVIJA - EVROPSKI PRVAK V TENISU V odločilnem tretjem dnevu srečanja med Nemčijo in Jugoslavijo sta naša zastopnika Mitič In Punčec premagala oba svoja nasprotnika in priborila zmago Jugoslaviji s 3it Jugoslovenski tenis je včeraj slavil svoj dozdaj največji triumf. V borbi aa Davisov pokal za prvenstvo evropskega pasu je jugoslovenska teniška reprezentanca premagala prepričevalno in popolnoma zasluženo dosedanjega dolgoletnega prvaka Evrope, Nemčijo. Fo sobotnem porazu našega para, ko je Nemčija zaradi tega prešla z 2:1 v vodstvo, so bili med nami menda redki, ki so še verovali v našo zmago. Pričakovali so sicer, da bo Mitič premagal neizkušenega Gopferta, toda niso mislili, da bo Punčec zmogel odličnega nemškega prvaka Henkla, ki spada med svetovno teniško elito in so ga ne-silužbeno imenovali evropskega prvaka. Zlasti po nenadkriljivi odlični Hen-klovi igri v soboto se je pričakovala danes njegova zmaga, čeprav šele po težkem boju petih setov, ker so smatrali Punčeca za skoraj enakovrednega. Naš državni prvak in največji ponos našega tenisa pa je v odločilni borbi, ko bi marsikomu odpovedali živci, zaigral s takim poletom in s tako čudovito mirnostjo, da je Henkel moral podleči. Njegova današnja borba bo ostala vsem, ki so ji prisostvovali, v nepozabnem spominu. Punčec je bil pač tisti, ki je največ pripomogel, da si je Jugoslavija ne samo prvič priborila naslov evropskega prvaka v tenisu, temveč je s svojo krasno zmago odprl Jugoslaviji tudi pot v medkontinentalni finale z avstralsko reprezentanco. Prvič v zgodovini našega tenisa smo doživeli, da so se naši hrabri mušketirji povzpeli v tem največjem teniškem tek movanju na svetu, tako visoko. Štejemo si v prijetno dolžnost, da izrazimo vsem trem igralcem, ki so nas zastopali v težki borbi nasproti Nemčiji, našo naj-iskrenejšo zahvalo! Mitiču in Punčecu je uspelo! i Zagreb, 30. julija. Za današnji tretji dan velikega teniškega dvoboja za naslov evropskega prvaka med Nemčijo in Jugoslavijo je vladalo še večje zanimanje kakor oba prejšnja. Obisk na teniškem stadionu na Šalati je bil rekorden in doslej še nikdar niso zabeležili 6000 gledalcev, kolikor jih je bilo danes. Med navzočnirai je bilo tudi mnogo gostov iz Nemčije, ki so se nalašč za zadnji dan pripeljali iz Nemčije ali pa iz naših letovišč Vročina je bila danes izredna, kar pa ni niti najmanj vplivalo na igro. Videti pa je bilo, da sta oba naša zastopnika soparo lažje prenašali in sta bila po končanih igrah tudi dosti bolj sveža kakor nasprotnika. V izredno napetem ozračju, čeprav je treba poudariti, da je bilo danes občinstvo nenavadno mirno in se glede tega gostje ne morejo pritoževati, je nastopil prvi par današnjega dneva, za Jugoslavijo tako pomembnega, Mitič in Gopfert. Mitič: Gopfsrt 6:1, 6:2, 6:3 Takoj v začetku se je razvila izredno žilva igra, ki ni do konca popustila. Mitič je takoj prešel v napad in se je moral Gopfert ves čas braniti. Nemec je izbral, menda na nasvet svojega saveznega kapetana g. Kleinschrotta, obrambno taktiko, in je čakal na Mitičeve napake. Toda Mitič mu ni ustregel, bil je preveč siguren in je zaigral eno svojih najboljših partij. Zlasti je bil izreden ob mreži, kjer je s krasnimi pasirnimi žogami dosegel točko za točko in žel nepretrgana odobravanja na odprti sceni. Nemcu se je v prvem setu posrečilo doseči samo en game, dočim jih je Mitič beležil 6. Tako se je ta set končal s 6 : 1 za Mitiča in po slednjega igri je že prevladovalo splošno prepričanje, da bo Mitič naskok Nemčije nadoknadil in stanje izenačil. V drugem setu je igra nekoliko popustila, kar je pripisati največ izredni vročini. Gopfert je še zmerom čakal na Mitičeve napake, toda slednji je naglo prišel v vodstvo s 3 : 0. Zdaj je postal Nemec nekoliko ofenzivnejši, posrečile so se mu dobro plasirane žoge, in je zmanjšal na 3 : 2. Mitič se je zavedel resnosti položaja in je z ostro igro spet potisnil Gopferta v obrambo Po vrsti je beležil tri gamese in s tem drugi set s 6 : 2. Tretji set se je začel z Gopfertovim servisom, a je moral Nemec oddati game, ne da bi si osvojil točko, torej game lave. Mitič se je takoj nato pri svojem servisu re-vanžiral in ga je isto tako zgubil z game lave Rezane Gopfertove žoge Mitiču nikakor niso prijale. Stanje je bilo torej 1 : 1 Naš mušketir je nato po dveh naslednjih dolgotrajnih igrah odvzel Gopfertu servis in dobil tudi svojega ter vodil 3:1. Mitič je še nadalje v ofenzivi, dočim se Nemec drži temeljne črte in čaka samo na Mitičeve napake. To mu uspe. ko dobi svoj in nato še Mitičev servis, s čimer je stanje spet izenačeno na 3:3. Naslednji trije gamesi so bili kratki V sedmem je Mitič oddal samo eno točko, v osmem dve in v devetem spet samo eno ter je gladko odločil vse tri igre v svojo korist. Set se je končal torej 6 : 3 za Mitiča. S tem je bilo stanfe dvoboja izenačeno na 2:2 Igra je trajala točno poldrugo uro. Ko je Mitič odhajal z nasmejanim obrazom z igrišča, ga je obsulo občinstvo in ga neprestano poljubljalo čeprav mu je z obraza lil znoj v curkih Po odmoru 15 minut se je nato začela odločilna igra med obema državnima prvakoma. Punčecem in Henklom. Čeprav je v tej Igri šlo za končno zmago, je bilo občinstvo ves čas mirno. Punčec: Henkel lo:8 6:3, 6:o Prvi servira Punčec, vendar so njegove ostre žoge za malenkost predolge in game pripade Henklu, ki se je dosledno držal temeljne črte. Na HenJslov servis je Pun- čec že vodil s 15 : 40, a je Nemec izenačil, po dveh njegovih napakah pa je Punčec postavil na 1 : 1. Zdaj se je Punčec pošteno ogrel in je po jusu z dvema ostrima servisoma prešel v vodstvo z 2 : 1. Henkel je nato na svoj servis izenačil na 2 :2. Zatem sta oba zgubila svoja servisa in stanje je bilo spet neodločeno 3 : 3. Tako je šlo dalje vse do 8 : 8. Oba igralca sta igrala izredno pazljivo in samo na točke, ne da bi pri tem pazila na tehnično stran. Vse do 16 gamea sta dobila svoje servise, med njimi Punčec devetega in trinajstega z game lave. Punčec je bil vedno za točko v prednosti, toda Henkel je vsakokrat izenačil. Sonce je počasi zahajalo, ko je spet prišel na servis Punčec. Z ostrimi diagonalnimi žogami je prisilil Henkla v kot in mu nato poslal neubranljivo žogo. Stanje je bilo 9 8 za Punčeca Henkel je bil vidno utrujen, imel je popolnoma premočeno srajco in tudi kratke hlače, pa je ne-sigurno serviral S tremi ostrimi žogami je prišel Punčec v vodstvo 0 : 40, nakar je Nemec znižal na 30 : 40. zadnji lob, ki ga je poslal Punčec. pa je bil zanj nedoseg-gljiv in je tako set po borbi, ki je trajala 65 minut, pripadel Punčecu z 10 : 8. Punčec dobi tudi drugi set V drugem setu je imel začetni servis Punčec Henkel je poskusi* z ostro igro. ki pa je našemu prvaku zelo ugajala in je po hudi borbi prešel v vodstvo z 1 : 0 Igra je postajala nezanimiva, ker sta si oba dosiedno udarjala žoge na bachand. Henkel je svoj servis zgubil in Punčec je vodil 2 : 0. V tretjem gameu Punčec ni imel sreče. Pri serviranju je dvakrat po vrsti naredil dvojno napako. Ne da bi dobil Punčec točko je Henkel zmanjšal na 2 : 1. Nemec je zdaj začel igrati izredno oprezno in je vračal vse Punčeceve žoge, po dvakratnem izenačenju pa je Punčec vendarle povišal na 3 : 1. Sledil je Pun-čecev servis in prav naglo je bilo stanje 4 : 1. Henkel je nato zmanjšal na 4 : 2, a je Punčec spet povišal na 5 : 2. Spet je nemški prvak zmanjšal razliko za eno točko, toda deveti game je Punčec s svojim servisom odločil v svojo korist. Po 45 minutah igre je ta set pripadel Punčecu s 6 : 3. Jugoslavija je zmagala! V tretjem setu se je pokazal Punčec v vsej svoji višini Čeprav je bil Henkel še vedno nevaren nasprotnik, je znal naš prvak v odločilnih trenutkih vedno pridobiti prednost Zaman je bil ves Henklov trud. da bi prešel v ofenzivo. Punčeca ni bilo mogoče več zadržati. V izrednem finišu je pošiljal nasprotniku tako precizne žoge, da je bila uspešna obramba nemogoča Samo prva dva gamesa in nato že dosti manj v tretjem, je skušal nemški prvak rešiti, kar se je še dalo. ko pa je kljub vsem njegovim naporom Punčec vodil 3 • 0. ie popolnoma popustil in je Punčec gladko dobil še naslednje tri gamese V šestem gameu mu je uspela že prva set in match žoga in stanje je bilo 6 : 0 Borba je bila odločena. Jugoslavija je zmagala s 3 : 2! Navdušenje občinstva si mogoče popisati. Na mah je bilo Igrišče preplavljeno, vsi so hoteti čestitati Punčecu. Na ramah so odnesli svojega miljen-ca. ki se je tako hrabro boril in z izredno igro dosegel to, kar niso niti največji optimisti pričakovali, da ie premagal Henkla. ne da bi oddal set. S tem je odprl Jugoslaviji pot. v medkontinentalni finale z Avstralijo. Bravo Punčec. a tudi Mitič! Francija je pripravljena Govor francoskega finančnega ministra po radiu — Francija je na vojaškem in gospodarskem polju dorasla vsaki nalogi Pariz, 30. jul. br. Finančni minister Pau) Reynaud je imel snoči ob 20 govor, ki so so ga prenašale vse francoske radijske postaje. V svojem govoru je raztolmači; ukrepe, ki so bili sklenjeni na včerajšnr seji ministrskega sveta v kolikor se nanašajo na finančne in gospodarsko področje. Med drugim je naglasil. da je bila fran coska vlada po znanih dogodkih v letošni pomladi prisiljena povečati kredite za državno obrambo za petnajst milijan frankov. Istočasno je morala vlada poskr beti tudi primerno knitje za te povečan* izdatke. To ji je v polnem obsegu uspelo Lahko se reče, da je Francija s tem zavarovala mir. Medtem pa so nastala v Gdansku in Tiencinu nova ognjišča nemira Francoska vlada je zaradi tega prisiljena podvzeti nove ukrepe. Zaveda se. da gre za francoski narod in za bodočnost Francije, ki ima najstarejšo, najbolj človečansko in nai-pristnejšo kulturo Francija mora poskrbeti za to. da bo mogla brez strahu živeti ob strani narodov, ki se nahajajo tako-rekoč v stalnem vojnem stanju Proti svoji volji je bila Francija prisiljena, da sodeluje v oboroževalnem tekmovanju Kdor hoče tekmovati pa mora gledati, da je čim hitrejši in čim vztraineiši Na vsak poskus tekmeca mora odgovoriti s še večjim naporom. Francoska vlada je zaradi tega storila vse, da nstreže želji parlamenta in da ne drži samo koraka z nasprotniki, marveč jih še prehiti. Vlada se zaveda. da ie najdragocenejša svojina Francije, svoboda in pravičnost, vir njene moči Ozdravljenje Francije na gospodarskem polju je bilo v polni meri izvršeno To priznavajo ne le vsi prijatelji marveč nasprotniki Francije Stara Francija je izginila na njeno mesto pa je stopila nova odločna in v vsakem pogledu aktivna Francija. Francija je z uspehom izvoie-vala bitko na področju izvoza, industrijske produkcije in omejitve brezposelnosti 1t voz Francije je bil v primeru z lanskim letom v letošnjem juniju večji po količini za 25, po vrednosti pa za 40 odstotkov Industrijski indeks je leta 1938 v primeri z 1. 1928 znašal 83 ter le dosegel v aprilu 1939 že 93, v maju 98. v juniju pa 100 odstotno višino iz 1 1928 Finančni ipin^ster ie v dokaz te svoje trditve navedel številne statistične podatke ter naglasil. da ie bil donos davkov letos luniia večji kakor kdaikoli prej. V svojih nadaljnjih izvajanjih ie navedel svoie številne uspešne ukrepe za zaščito francoske valute, katerih rezultat se I Kaže najbolje v tem. da znaša sedaj zlata r »odlaga francoske banke 97 milijard, kar 'e številka, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Stroge odredbe proti vohunstvu Pariz, 30. julija. AA. Med uredbami, ki jih je objavil današnji uradni list je brez dvoma najpomembnejša uredba za zavarovanje zunanje varnosti države Uredba ireja zelo stroge kazni, ki so v mnogih merih smrtne celo v mirnem času Uredba določa, da bodo oblasti postopale ^nako kakor proti Francozom proti vsem prebivalcem krajev, kjer izvršuje Francija oblast, kakor tudi proti tujim vojaškim " r>bam v francoski službi. Uredba določa smrtno kazen za vsakega Francoza, ki bi namerno uničil ali pokvaril kak parnik ali plovni aparat, konstrukcijo ali instalacijo važno za narodno obrambo. Prav tako se določa smrtna kazen za onega, ki bi namerno povzročil zakasnitev vesti s tem, da pokvari material ali napravo za njihovo oddajo ali sprejem. Kot tajnosti narodne obrambe se bodo smatrale: 1. vojaške, diplomatske, gospodarske ali industrijske vesti, ki so lahko znane samo posebno kvalificiranim osebam ter sc morajo v interesu narodne obrambe čuvati kot tajnost napram vsem drugim osebam. 2. materialni obiekti. spisi, črteži. zemljepisne karte fotografski posnetki in druge reprodukcije ter vsi dokumenti, ki so taki, da lahko zanje vedo samo kvalificirane osebe. 3 Vojaške informacije vseh vrst. 4. Vesti v zvezi z ukrepi za odkritje in aretacijo izvršilcev kaznivih dejanj in njihovih pomagačev proti vojaški varnosti države Izšlo je tudi uradno obvestilo o uvedbi generalnega komisarijata za informacije Glavna naloga komisarijata bo koordinacija informativne službe poedmih ministrstev Komisariiat bo vodi! istočasno tudi informativno službo, ki je bila doslej pri pred-sedništvu ministrskega sveta. Komisarijat bo pristojen tudi za kontrolo filmov Za pospeševanje porodov Pariz, 30. julija. AA. Uradni list je objavil uredbo z zakonsko močjo o pospeševanju rojstev ter finančne odredbe za podporo rodbinam v zvezi s tem pospeševanjem. Uredba določa davek na samce ter visoke takse na ločitev zakonov, ki bodo določene na osnovi skupne imovine obeh zakoncev. Tudi vdove brez otrok bodo morale plačevati poseben davek, ki se bo od- meril na osnovi njihove Imovine. Poseben davek bodo plačevali tudi zakonci, ki po 2 letih ne bodo imeli otrok. Ojačenje protivohunske službe v Franciji Pariz, 30. julija AA. »Matin« piše, da je policija v borbi proti vohunstvu izvršila letos 25.000 preiskav, ki so se končale z 236 aretacijami Protivohunska služba bo še ojačena ter razširjena na ozemlje severne Atrikc. V Alžiru bo ustanovljena posebna policijska radiopostaja, ki bo v stalni zvezi s pariško policijsko postajo. Splošno odobravanje v francoski javnosti Pariz, 30. julija, z. Reforme, ki jih je včeraj odobril ministrski svet, so naletele v javnosti na ?plošno odobravanje. V tem vidijo novo jamstvo za varnost Francije in ohranitev miru. Pose.mo važnost pripisujejo listi podaljšanju funkcijske dobe poslanske zbornice tn senata do 1. 1942. S tem je, tako se glase *c mrvatnr ji, Francija znova dokazala, da se "na tu<'i Temokra-tična država v Janin pri''kah prilagoditi potrebam časa. Dejstvo, da je ministrski svet kljub vsem pomislekom sklenil podaljšati mandat parlamenta, dokazuje, da vlada ne deli optimij na nekaterih francoskih parlamentarcev, marveč rač-ina z možnostjo zelo resnih zapetljajev. Novinarjem je Daladier izjav'1, da se bo šele sedaj pričela preizkušnja živcev, toda Francija je na to pripravljena in bo vzdržala do kraja Razumljivo Je, da današnji strankarski listi govore o omejevanju parlamentarnih pravic in o poseganju v prerogative parlamenta, toda ti protesti so zelo mili in samo formalni. V resnici odobravajo vse stranke odločitev vlade in celo Blum, ki velja za največjega nasprotnika Daladie-ra, je na neki socialistični proslavi izjavil, da francoski republikanski duh še ni izumrl, kakor so mnogi mislili, marveč se šele sedaj probuja. Kar se tiče ustanovitve posebnega informacijskega urada naglašajo listi, da gre pri tem očividno za enotno akcijo Anglije in Francije. Za voditelja informacijskega urada je bil imenovan znani francoski publicist in diplomat Jean Girondeaux, ki je pred imenovanjem za poslanika do leta 1924 vodil informacijsko službo zunanjega ministrstva Chamberlain bo danes poročal o Moskvi Po splošnem pričakovanju bo napovedal takojšen začetek vojaških pogajanj London, 30. julija, z. V vladnih krogih napovedujejo, da bo ministrski predsednik Chamberlain na jutrišnji seji spodnje zbornice podal važno izjavo o pogajanjih v Moskvi in napovedal takojšnji odhod angleške in francoske vojaške misije v Moskvo. Chamberlain bo ob tej priliki ponovno naglasil iskreno željo po političnem sporazumu z Rusijo, ki bo dobil z vojaškimi dogovori še večjo važnost. V poučenih krogih zatrjujejo, da politični pakt ne bo podpisan pred zaključkom vojaških dogovorov, za vsak primer pa bo sklenjeno da stopi v primeru potrebe takoi v veljavo. Vojaška pogajanja v Moskvi bodo po zatrjevanju vojaških strokovnjakov trajala dalje časa. ker je treba razčistiti celo vrsto važnih strate-gičnih in tehničnih problemov. V merodajnih krogih računajo z večtedenskim bivaniem voiašk'h misij v Moskvi. London 30 iulija AA (Štefani). V govoru. ki ga je snoči imel. je Llovd George z navdušenjem branil zahtevo, da je treba takoj skleniti zvezo z Rusijo. Obtožil je Chamberlaina, da je »insultiral« Kremelj, ker je v Moskvo poslal na pogajanja navadnega uradnika zunanjega ministrstva In ne enega izmed svojih ministrov. Pariz, 30. jul. AA. (Havas) Današnji listi se bavijo s pogajanji v Moskvi. »Petit Journal« ugotavlja, da se da na osnovi zadnjih vesti sklepati, da se bodo vojaška pogajanja začela že pred sklenitvijo političnega sporazuma. »Ordre« piše, da se lahko računa s skorajšnjo sklenitvijo angleško-francosko-ruskega sporazuma. Z več strani so sicer skušali onemogočiti ta sporazum, toda Daladierju in Bonnetu je treba pripisati zaslugo, do so bile obvladane vse težave posebno ideološke narave »Populaire« izraža upanje, da bo angleški predsednik vlade Chamberlain že jutri iabko objavil v spodnji zbornici dosedanje konkretne rezultate moskovskih pogajanj. Vojaška pogajanja bodo trajala bržkone dalje časa, ker bo treba urediti mnoga vprašanja. Težave so za sedaj samo še glede definicija tako zvanega posrednega napada. Zastoj v Tokiju Anglija je odklonila nadaljnje japonske zahteve — Japonci dolže Ameriko, da hujska Angleže ko obnoviti svoj ugled na Daljnem vzhodu. Japonska kampanja proti Ameriki Šanghaj, 30. julija, o. Ameriški konzuli na Kitajskem in Japonskem so dobili nalog, naj takoj pošljejo zunanjemu ministra podatke o incidentih proti ameriškim državljanom. Po poročilih ameriških konzulatov je bilo doslej že nad 600 takih incidentov. sedaj pa se opaža, da organizirajo Japonci slično gonjo proti Ameriki, kakor so jo zadeli izvajati proti Angliji. Vse kaže, da se bodo odnošaji na Daljnem vzhodu sedaj po odpovedi trgovinske pogodbe po Ameriki še bolj poostrili in da bodo začeli Japonci nastopati tudi proti Franciji, ki ji prav tako očitajo, da podpira Cangkajška v borbi proti Japonski. Naraščanje slovaško-madžarske napetosti Budimpešta, 30. julija br. Trgovinska pogajanja med Madžarsko in Slovaško, ki so bila že enkrat odgodena in bi se morala pričeti jutri, ao bila sedaj znova odgodena za nedoločen čas. Uradno utemeljujejo tO s tehničnimi ovirami. Dejansko pa gre za naraščajočo napetost med Madžarsko in Slovaško. Madžarski listi so znova začeH napadati slovaško vlado in ji očitajo, da zavzema sovražno stališče napram Madžarski. Po mnenju madžarskih listov je Slovaška sploh postala glavno središče protimadžar-ske propaganda Po daljšem času sedaj madžarski listi zopet pišejo o reviziji slovaških meja m postavljajo nove zahteve glede madžarske manjšine na Slovaškem, ki da jo Slovaki zatirajo. »Pesti Hirlap« objavlja daljši članek finančnega ministra v katerem svari Slovaško, naj ne vodi protimadžarske politike, marveč naj se zaveda, da je v gospodarskem pogledu docela odvisna od Madžarske. Ce Madžarska odreče Slovaški svojo podporo na gospodarskem področju, je Slovaška sploh nesposobna za samostojno življenje. Nesreča francoskega letala Pariz, 30. juL AA. (Havas) V Boulogne sur Mer se je pripetila popoldne letalska nesreča. Letalo matične ladje »Boarna« je padlo v bližino kraja kjer so parkirali avtomobili, in se vnelo. Pilot letala je zgorel. več ljudi v bližini pa je bilo lažje — njenih. London, 30. jul. z. V angleško-japonskih pogajanjih v Tokiju so nastale' nove težave, tako da so pogajanja obtičala na mrtvi točki. Na današnjem sestanku je angleški veleposlanik Craigie odločno odklonil japonsko zahtevo, da bi morala Anglija v v*eh svojih koncesijah na Kitajskem prepovedati nadaljnjo veljavo Kitajskega dolarja kot plačilnega sredstva ter izročiti vse srebro, ki so ga Kitajci naložili po Koncesijah. Tako v japonskih Kakor v angleških krogih v Tokiju računajo s tem, da bo prišlo do popolne prekinitve pogajanj. Japonci pripisujejo to vplivu Amerike in smatrajo, da je negativno stališče Anglije prva posledica odpovedi trgovinske pogodbe s strani Zedinjenih držav. Pariz,' 30 julija AA. Poleg pogajanj v Moskvi in včerajšnjih sklepov vlade obravnavajo današnji listi zlasti ameriško Moskvi in ameriško odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko. »Journal« pravi, da tudi najugodnejša nemško-japonska trgovinska pogodba ne more nuditi laponski na gospodarskem polju kar izgubi z odpovedjo ameriško-japonske trgovinske pogodbe. To veha predvsem glede surovin, ki jih Japonska uvaža iz Amerike. Japonska bo morala vsekakor začeti z Ameriko pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. •>Fxcelsior« prinaša poročilo svojega londonskega donisnika glede angleško-japonskih odnošajev in položaja na Daljnem vzhodu List pravi, da zahtevajo Japonci med drugim, naj se jim predajo depoziti srebra kitajske države, ki so v posameznih bankah v francoski in angleški koncesiji v Tiencinu Japonci zahtevajo naj Francija in Anglija priznata v svojih koncesijah kot plačilno sredstvo tudi kitajske novčanice, ki so jih izdali Japonci v krajih, ki se nahajajo pod niihovo oblastjo. Japonci so s tem prekoračili mejo. predvideno za pogajanja. V Londonu ne pričakujejo, da bi Francija pristala na omenjene japonske zahteve »Epoque« pravi, da je značilno za Daljni vzhod, da se vodi brezobzirna protiangle-ška propaganda na Japonskem in na severnem Kitajskem. List smatra, da bo angle-ško-japonski sporazum imel dejansko vrednost samo v primeru, ako se bodo Japonci držali osnovnega duha sporazuma ter vsaj na Kitajskem ne bodo vodili protiangleške propagande. Anglija in Francija bi morali sedaj spretno izkoristiti položaj, ki je nastal zaradi odpovedi ameriško-japonske trgovinske pogodbe ter energično nastopiti proti agresivnim japonskim zahtevam in U- Kongres Kristusa Kralja zaključen Kakor smo že včeraj poročali, je bilo v soboto popoldne v unionski dvorani zaključno kongresno zborovanje. Udeležili so se ga vsi v Ljubljani navzoči škofi s kardinaloma HI on dom in Piazzo na čelu. Sprejete so bile resolucije, ki v 6 točkah podajajo verske smernice kongresa Kristusa Kralja. Zvečer je bila na Stadionu velika kongresna igra, pri kateri je sodelovalo več tisoč igralcev, opolnoči pa so bile v vseh ljubljanskih cerkvah polnoč-nice, ki so jih opravili na kongresu zbrani škofje. Papeški nuncij Felice je maše-val v stolnici, egiptovski škof Nutti pri frančiškanih, beneški patrijarh kardinal Piazza pri karmeličankah na Selu, goriški nadškof Margotfci v cerkvi na Viču, kitajski škof čang na Rakovniku, reški škof Camozza v Trnovem in tržaški škof Santin v zavetišču sv. Jožefa, v ostalih cerkvah so maševali jugoslovenski škofi. Glavna verska svečanost je bila danes dopoldne na Stadionu, kjer je imel papeški legat kardinal Hlond tudi pridigo v francoskem, poljskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Pridigo so stadionu ra znašali zvočniki. Poleg škofov in ministrov, ki so zastopali vlado, je prisostvoval službi božji tu- di divizijski general Stefanovič kot za stopnik Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika. Dalje so bili navzoči beograjski poslanik poljske republike grof Dem-j bicki, vojvodiinja Mecklenburška ter predstavniki senata, narodne skupščine in kor-poracij in oblasti iz Slovenije. Kardinalu in drugim predstavnikom je množica ob prihodu priredila tople ovacije. Kongres Kristusa Kralja — ljubljanski je bil doslej šesti —' je bil zaključen popoldne na stadionu z versko svečanostjo, ki so ji vnovič prisostvovali vsi cerkveni dostojanstveniki in laični predstavniki. Zopet so se zbrale na stadionu množice vernikov, člani cerkvenih in drugih organizacij pa so šli tja v sprevodu, ki je bil dolg celo uro 1 '* ' , 7 ' -j. -<. ' -1 * * - --- _ ^ - -i. Sprevod je defiliral pred visokimi predstavniki, ki so se zbrali na balkonu hotela Uniona, po sprevodu pa se z avtomobili odpeljali na stadion k zahvalni službi božji. Z večernimi in nočnimi rednimi ter desetimi posebnimi vlaki so se udeleženci iz Slovenije, ki so prišli v Ljubljano včeraj in danes, zopet razšli na svoje domove. škofjeloški občinski proračun je potrjen Določene so lsoodstotne doklade — Posebne takse na motorna vozila in prenočnine škof ja Loka, 30. julija. Te dni je bil odobren novi škofjeloški občinski proračun, ki določa 774.500 din izdatkov in prav toliko dohodkov. V zvezi s proračunom je bil potrjen proračun ubožnega sklada z zneskom 95.000 din. Nadalje sta stopila v veljavo tudi proračun občinskega veterinarskega sklada in proračun sklada odkupnine osebnega dela. Svojo zakonitost sta dobila tudi dva pravilnika, ki ju je sprejel občinski odbor letos 16. januarja. Prvi, ki uvaja posebno takso na motorna vozila vseh vrst, in drugi, ki določa odmero in pobiranje občinske takse od postelj za prenočevanje tujcev v občini ŠKofji Loki. Sestava je dokaj kočljiva zadeva, ki terja mnogo preudarnosti, zlasti ker je znano, da so škofjeloške občinske finance vse prej ko rožnate. Potrjeni občinski proračun je bil izpremenjen od prvotnega, ki je določal višje doklade in višjo poUpo-ro. Izdatki sedanjega proračuna so porazdeljeni na 17 partij in te spet na dolgo vrsto pozicij, iz katerih je podrobno razvidno, kako se bo denar porabljal. Za osebne izdatke iz postavke občega upravnega oblastva se bo izdalo 52.700 din. Ker ima občina le enega redarja, se je postavka od lanskih 21.600 din znižala na 12.000 din. V gradben' stroki je vštet cestar, pri narodnem zdravju babica in mrliški oglednik, pri socialnem skrbstvu tri usmiljene sestre in kandidatka (skupno 12.000 din) in slednjič paznik občinske klavnice, tako da znašajo vsi osebni izdatki 97.400 din. Pri materialnih izdatkih se peča proračun sprva s stroški za razsvetljavo, nadalje z bolniškim in pokojninskim zavarovanjem uslužbencev itd., kar znaša skupno 36.000 din. Potem je razvidno, da stane občino vzdrževanje katastrske uprave 2400 din, vzdrževanje sreskega načelstva 18.800 din ln vzdrževanje gasilske čete 2000 din. Postavka za javno razsvetljavo je od lani č, ignjena za 4000 din na letnih 20.000 din, za ra širitev električnega omrežja pa bc na razpolago 10.000 a znaša taksa letno 125 din. Od prenočntn se bo dobilo 7000 ain in prav toliko od taks na motorna vozila. Podpora iz Ljubljane sc računa na 37.500 din. Tako se oo zbralo na vseh trošarinah in taksah 134.200 din, s čimer bo doseženo proračunsko ravnovesje. Ta proračun je stopil v veljavo in se bo po njem uravnavalo občinsko gospodarstvo do aprila leta 1940. Osem vl@mm petnajstletnega Santiča Mladoletnike, ki zaidejo na kriva pota, bi bilo treba oddajati v primerna vzgajališča Zagorje, 30. julija V zagorski dolini je bilo zadnje mesece izvršenih več tatvin in vlomov. Orožniki so si prizadevali na vse načine, da bi zasledili storilce, a zaman. Vestnemu opazovanju je naposled uspelo, da so osumili nekega petnajstletnega fanta, vendar je ostalo za enkrat samo pri sumu. JVIanjkalo je dokazov, da si fant lasti tujo imovino. Večmesečno prizadevanje naših orožnikov pa je bilo le deležno uspeha in se je zares izkazalo, da je osumljenec večkraten vlomilec. Fanta so odvedli na tukajšnjo orožniško postajo. Mladi izprijenec pa je bil tako zakrknjen, da je spočetka tajil vsako krivdo in je tudi kasneje v preiskavi priznal le tisto, kar so mu dokazali. Fant je iz rudarske družine, ki je vsa poštena. V dru- žini imajo več otrok, pa so vsi pošteni, samo ta fantiček se je izpridil. 2e enkrat poprej je bil obsojen zaradi dolgoprstnih dejanj. Prva kazen pa ie bila le pogojna. Morda je dala prav pogojna kazen pogum fantička, da je spet nadaljeval življenje po krivih potih in izvršil vrsto tatvin in vlomov. Večino vlomov je izvršil na ta način, da je z diamantnim rezilom izrezal šipo v oknu. Skozi nastalo odprtino je odprl okno, nato pa se ie splazil v stanovanje. K rudarju Peterlinu ie vlomil celo dvakrat Na podoben način se je splazil tudi k rudarju Juratovcu v Lokah. Rudarju Palčiču je odnesel uro, vredno 600 dinarjev. Tam je odnesel tudi zlate uhane in še nekaj drobnarij. Da je fantiček nadaljeval s svojim tatinskim življenjem, so krivi tudi drugi. Pri Palčiču ukra- deno uro je prodal nekemu znancu za sto- tak. Kupec je moral gotovo sumiti, da je priše! fant na nepošten način do ure, ker jo je ponujal za en sam stotak. Da jo je laže prodal, pa je navrgel še zlate uhane. V mali vasi Strahovljah je fantič izvršil v enem samem dnevu kar več tatinskih posetov. Frančiški Prosenčevi je odnesel iz omare nekaj kovačev. Pri Bregarjevih in Mlakarjevih je vlomil fantič skozi klet, iz katere se je splazil v stanovanje. Pri Juriju Bregarju je odnesel plena za 150 din. medtem ko ga je druga stranka zasačila in prepodila. K trafikantu Jerini je dospel v stanovanje skozi okno na vratih. Tam si je prisodil za naporno pot 40 dinarjev in škatlo cigaret. Čeprav je vlomilec še skoro otrok, pa je zelo strasten kadilec. Prav cigarete so njegova poguba. Za cigarete bi dal vse in večino vlomov je izvršil prav zato, da je prišel do denarja za cigarete. Da je zašel na taka pota, ki vodijo na sodišče in v zapor, je po izprijenčevem zatrdilu kriv njegov oče, ker mu noče dati denarja za cigarete. Tako se izgovarja pokvarjenec in zvrača krivdo na svojega očeta, ki z majhno rudar, plačo komaj preživlja številno družino, in ki bi mu tudi, če bi mogel, ne dajal denarja za kajenje, to se pravi za zastrupljanje. Mladi kradljivec je oškodoval tudi svojega očeta, ko mu je odnesel neke domače potrebščine in jih je prodal. Maribor čez nedeljo Maribor, 30. julija Idealno lepa poletna nedelja. Na nebu niti oblačka. Mariborčani so se danes temeljito odškodovali za prejšnjo deževno nedeljo. Vsepovsod zunaj mesta je bilo živahno vrvenje. Mesto je bilo popoldne kakor izumrlo. Velike množice so se zatekle zlasti v kopališče na Mariborskem otoku. V prostorih tukajšnje podružnice Kmetijske družbe je bil važen posvet obmejnih vinogradnikov da se jasno opredeli stališče obmejnih vinogradnikov nasproti določbam nove vini-čarske uredbe. Konference se je udeležilo 152 predstavnikov našega obmejnega vinogradništva. Predsednik mariborske podružnice Kmetijske družbe g. dr Stanko K o-v a č i č iz Košakov je v svojih uvodnih izvajanjih očrtal namen sestanka in hude gospodarske prilike, s katerimi se morajo dandanes boiiti obmc jni vinogradniki. Naši vinogradi bi bili potrebni obnove, vnovčeva-nje vinskega pridelka je zadnja leta zelo oteženo. Tudi so vinogradniki davčno tako obremenjeni, da ne bi zmogli novih bremen, kakršna ima nova viničarska uredba. Sledil je temeljit referat, bivšega narodnega poslanca dr. J a n č i č a, ki je tolmačil določbe nove viničarske uredbe s pravnega vidika. Izvajanja dr. Kovačlča in dr. Jan-čica so sprožila pobudo za debato, ki so se je med drugimi udeležili gg. Zupanič Zor-ko, Terčelj, Rozman, dr. Miihlcisen in drugi. Zedinili so se v stališče, da gredo določbe nove viničarske aredbe preko sedanjih pogodb, ki so jih sklenili vinogradniki in viničarji na podlagi viniearskega reda, ki ga je bil svojčas sprejel mariborski oblastni odbor. Govorniki so izražali prepričanje, da bodo nujno sledile številne tožbe v zvezi z novo viničarsko uredbo. Zaradi tega so predstavniki obmejnega vinogradništva sklenili na svoji danišnji konferenci, da bodo s 1. avgustom vsi vinogradniki odpovedali svojim viničar jem službo in da ne bodo vzeli v službo novih viničarjev, dokler se določbe nove viniJarske uredbe ne formulirajo tako, da bodo ustrezale koristim vinogradnikov in viničarjev. Po končani debati in sprejetju sklepa so bili izvoljeni člani posebnega resolucijske-ga odbora, v katerem so Karel Terčelj od Sv. Jurija ob Pesnici, Alojzij Zupanič iz Jarenine, Franc Vrezner od Sv. Jurija ob Pesnici, Ivan Šerbinek iz Svečine, Alojzij Lcrber od Sv. Petra, Anton Šuman od Sv. Marjete ob Pesnici, Josip Hlade od Sv. Križa, Anton Zorko iz Košakov, Jože Zel od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah, Anton Vrecelj iz Limbuša, dr Stanjko, dr Jančič in dr. Miihleisen iz Maribora in dr Stanko Kovačič iz Košakov. Naloga tega odbora je. da formulira stališče obmejnih vinogradnikov nasproti novi viničarski uredbi in svoje protipredloge ter sestavi resolucijo o kateri bodo sklepali obmeini vinogradniki na . novem sestanku. Protipredioge in resolucijo vinogradnikov bo nesla posebna deputa-cija v Ljubljano ter jo izročila g. banu. Neprevidno ravnanje z orožjem Gostilničar iz Studencev g. Miha Maj-henič je bil davi na lovu. Ko se je proti poldnevu vrnil domov, je čistil pištolo. Pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da se je pištola sprožila in mu je krogla predrla stopalo na levi negi. Poklicati so morali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico, uredbe Bohinj sredi najlepših poletnih dni Lepi julijski dnevi so tudi v romantični 1 Bohinj privabili lepo število gostov od ' vseh strani. Med njimi je največ Jugoslo-venov, predvsem Slovencev. Med tujimi gosti pa je največ Nemcev in Madžarov. Bohinj je poleg Bleda najlepše in najbolj privlačno jugoslovensko planinsko letovišče. Zelo lepo je na Jezerskem, v Mojstrani, Martuljku, Kranjski gori in v Planici. Toda Bohinj s svojim smaragdno zelenim jezerom, bobnečim slapom, bistro Savico, s širnimi dobravami in senožetmi in vencem visokih gora, ki obdajajo to divno planinsko pokrajino, daleč prekaša vsa ostala planinska letovišča. Bohinj v pogledu turizma in novih naprav od leta do leta bolj napreduje. Za prevoz in nastanitev gostov je v Bohinju vedno dobro preskrbljeno. Na železniški postaji v Bohinjski Bistrici sta vedno na razpolago dva avtobusa, ki potnike za majhen denar vozita dc Sv. Janeza, Zlato-roga in penziona Savice. Cesta, ki drži od postaje do penziona »Savice« je v izredno dobrem stanju in lahko trdimo, da je ena Izmed najboljših cest v vsej Sloveniji. Vožnja po tej pokrajini je zelo lepa in zanimiva. Cesta se vije med njivami in travniki ob bistri Savici, mimo čednih v?sic z značilnimi hišami in tipičnimi bohinjskimi kozolcu Ob cesti tu pa tam rasejo iz tal lične vile in poletne hišice. Gori nad sivo skalo tik nad Sv Janezom pa stoji impozanten planinski hotel Bellevue, ki daje tej lepi pokrajini še bolj planinski značaj. Visoko gori nad strmo steno je kot sokolje gnezdo prilepljen Ckalaški dc.:i n* Vagin. Med Komarčo in Planino na Kraju pa na visokem skalovju kraljuje nad bohinjsko dolino ponosni hotel SPD, ki je viden daleč na okoli. Pri Sv. Janezu je lepo število gostov. Na tem lepem in zanimivem razpotju res ne veš, v katero smer bi krenil. Če greš čez most mimo cerkve sv. Janeza proti Stari Fužini, opaziš na levi strani ceste nekaj vil in planinskih hišic, ki so tako prijetne in vabljive, da kar ne moreš mimo njih Če jo ubereš ob jezeru, opaziš na jasi tik nad cesto pred hotelom Sv. Duhom taborišče mariborske sokolske župe, kjer tabori 54 postavnih mladeničev in lepo raslih deklet. Malo naprej ob jezeru je tabor »Zabušantov« iz Ljubljane in Zagreba, še bolj naprej v smeri proti »Zlatorogu« tabor planink stega kraljice Alenčice iz Ljubljane, v bližini Zlatoroga pa tabore akademiki. Na oni strani jezera ob vznožju mogočnega Pršivca je tudi več taborišč. Lepo je videti mlade in zagorele mladeniče, kako veslajo in plavajo po sinji jezerski gladini. Izkupiček pa je zapravil za cigarete in za slaščice. Na tukajšnji orožniški postaji so fanta temeljito zaslišali. Pripovedoval je nato o svoji usodi. Nad vse ga je veselila brivska obrt, pa pravi, da ga doma niso hoteli dati v uk za brivca. Pač pa so ga oddali za priložnostnega delavca v neko tvornico. Fant je prišel tudi v družbo ljudi, ki niso pomislili, da imajo v svoji sredi neizkušenega mladeniča. V tej družbi se je navzel grdih navad in izpridil. Morebiti je bila prav ta pot mladega delavca, ki je zašel v pokvarjeni svet, kriva, da je postal zdaj tat in vlomilec in sedi za trdnimi zapahi. Ko je izvedel fantičev oče za prve tatvine, ga je trdo prijel in pela je palica. Ko so se ponavljale tatvine, je tudi palica ponovno pela, toda bil je že tako pokvarjen, da ni pri udarcih po točil niti ene solze. Oče in vsi člani družine so obupani zaradi fanta, ki je že tako mlad zašel pod paragraf. »Nobeden od nas ne bo jokal, če bi tudi danes umrl...« tožijo domači, ki jim leži kakor težak kamen na srcu zavest, da imajo najmlajšega v zaporih. Primer kaže, da je treba pri mladoletnikih, ki so zašli v kriminal, naglih odločitev. Potisniti jih je treba v prava vzgajališča. saj je dolžnost države in človeške družbe, da mladino, ki ima vzgojne defekte, vrneta z vzgojnimi metodami nazaj na pot poštenja, ' da bodo spodobni člani človeške družbe. V Ukanci je nekaj novih hišic in vil. Nekatere se prav lepo prilegajo temu planinskemu okolju. Zunanjost hotela »Zlatoroga« napravlja prav neprijeten vtisk. Stari, čeprav mali hotel je nudil sliko tiste prijetne gorenjske domačnosti, ki je kar vabila mimo idoče na tisto lepo verando z mizami pogrnjenimi z belimi prti, za katerimi sem se tako prijetno počutil, okrepčal in odpečil. Namesto starega poslopja pa je lansko leto zrasla mogočna dvonadstropna stavba, katere sivo zidovje se ne sklada tako lepo s to lepo planinsko okolico. K sreči je okoli hotela dosti kostanjevih dreves in cb griču velika veranda, ki nudi gostom v vročih poletnih dneh prijetno senco. Pot me je vodila naprej čez gmajno mimo pastirskih stanov in hišic za tedenski odpočitek do penziona * Savice«. Tik pod bobnečim slapom ob divjem toku Savice se je lepo udomačil n3Š stari znanec g. Do-bravec Janko, dolgoletni bivši najemnik hotela Zlatoroga. Hotel Zlatorog in penzion Savica sta smoter neštetih avtomobilistov, izletnikov in planincev, ki prihajajo semkaj z Bleda, zgornje Savske doline in iz Ljubljane, odkoder se vračajo nazaj na svoja izhodišča ali pa gredo naprej na Triglavsko velegorovje. V pogledu turizma se Bohinju obeta še lepa bodočnost. Bohinjska kotlina ima prav vse pogoje, da se razvija v letovišče, kakršnih je malo v Srednji Evropi. Sušnik Matija Počastitev zaslužnega obrtnika Prisrčen večer je priredila organizacija mariborskih kovinarjev pn »Novem svetu« svojemu zaslužnemu predsedniku, vnetemu borcu za pravice obrtništva g. Fran ju Ku-mercu ob njegovi 50-Ietnici. Počastitveni večer so posetili tudi zastopniki drugih obrtniških panog. Tople čestitke so sporočili slavljencu g. Gustinčič v imenu Združenja mariborskih kovinarjev, magistratni direktor g.Rodoiek,g.5abedsr«T* zna v imenu okoliškega obrtništva in g. T o m a ž i č, ki je izročil stavljene« v imenu Združenja mariborskih kovinarjev lepo spominsko darilo. Večer je pokazal priljubljenost, ki jo uživa slavljenec v vrstah mariborskega obrtništva. Napadajo, sleparijo in kradejo Na Plaču so navalili štirje fantje na Boštjana Žela in ga tako pretepli, da je obležal na cesti s hudimi poškodbami. V ozadju napada je ljubosumnost. Orožniki so krivce ovadili državnemu tožilstvu. V Slovenski Bistrici je mlajši moški osle-paril več ljudi za zneske od 100 do 200 din, in sicer na ta način, da jim je ponudil v nakup platno po nizki ceni in da je zahteval od njih akontacijo v omenjenih zneskih. Platna pa prizadeti niso dobili in so o zadevi obvestili orožnike, ki se zdaj zanimajo za sleparja. Tudi tatovi ne mirujejo. Ključavničarskemu pomočniku Antonu Kresalu so odpeljali kolo znamke »Steyer« z evidenčno številko 2 = 135825, kuharici Justini Brezniko-vi pa kolo znamke »Mardus« z evidenčno številko 2 = 131316. — Delavcu Karlu Roš-karju iz Dravske ulice pa je drzen žepar izmaknil iz žepa 150 din v času, ko je Roš-kar v neki gostilni na Glavnem trgu zaspal. — Nadi Lobnikovi iz Tomšičevega drevoreda 6 pa so ukradli denarnico, v kateri je bilo gotovine za okoli 100 din. Avto je zgorel Mariborski trgovec g. Lah je danes popoldne napravil s svojo družino avtomobilski izlet na mejo. Ko se je vozil po ba-novinski cesti proti Sv. Juriju ob Pesnici, se je avto iz neznanega vzroka vnel ln je bil v trenutku ves v plamenih. Lah in njegovi ac se v zadnjem trenutku rešili lz gorečega avtomobila, ki Je popolnoma zgorel, tako da je ostalo samo zveriženo železno ogrodje. Proslava avtomobilistov na Pokljuki Včeraj so člani ljubljanske sekcije avtokluba praznovali god svojega patroca sv. Krišto£a Pokljuka, 30. julija. Tradicionalno proslavo svojega patrona in zaščitnika sv. Krištofa so avtomobiliati, člani ljubljanske sekcije Avtokluba, letos prenesli na Pokljuko. Sporthotel in njegova divna okolica sta se prav nalašč pripravila zanjo, saj je bilo sonca kakor že dGlgo ne in zastav ter zelenja kanor ob največjih praznikih. OkoH 10. ure so začeli prihajati po romantičnih serpentinah nad Zattrikom prvi motorji in v dobrih 30 minutah se je na prostranem prostoru za parkiranje zbralo okoli 30 vozil vseh tipov in velikosti. Bila je res izredno lepa slika, te obilice moderne tehnike in te lepote pokljuške planote. Kmalu po pol 11. je koprivnici župnik g. Dovič s kratkim priložnostnim govorom opravil obred blagoslovitve, ki mu je prisostvovala ne samo vsa številna družba avtomobilistov in motociklistov, temveč tudi mnogi letoviščarji, ki preživljajo svoj odrr.or pod odlično 3treho Sporthotela. Pri skupnem obedu je v odsotnosti obo- lelega predsednika g. Praprotnika nagovoril zbrane avtomoblliste član upravnega odbora g. dr. Bogdan žužek ln se zahvalil vsem za udeležbo in sodelovanje, nato pa tudi pri tej priliki poudaril glavne smotre, ki jih zasleduje Avtoklub zaradi izboljšanja cest in motorizacije. Za posebne pozdrave 3e je v imenu centrale AKKJ zahvalil njen I. podpredsednik g. dr. Velizar Tankov*č, ki jj v ognjevitih beseuah pozdravil članstvo ljubljanske sekcije s posebnim poudarkom, da sta se Beograd in Ljubljana našla prva, ko je bilo treba prijeti za skupno delo na področja avtomobilizma, in da tudi zdaj s skupnimi silami delata za njegove velike nacionalne in državne smotre. Po končanem oficielnem delu so si Izletniki ogledovali bližnje planinske predele okoli doma Sm K Ljubljane, proti večeru pa se razigrani vrnili na Bled in v Ljubljano. Vsem je bUo Je žal, da na proslavi ni bilo nepogrešljivega predsednika g. Avgusta Praprotnika, ki je bil pri teh prilikah vselej središče dobre organizacije in prijetne tovariške družbe. Strašna rodbinska žaloigra pri Vinkovdh Sedemnajstletni sin je ubil očeta pijanca se je zlasti zaradi tega, ker mu je bilo v gostilnli zmanjkalo denarja, da ni mogel nadaljevati popivanja, a doma mu ga žena ni mogla dati, da bi se vrnil v gostilno. Ko je pijanec postajal čedalje nasitaej-ši, je njegov 17-letni sin Marko poiskal kuhinjrld nož, stopil očetu za hrbet ter ga nekajkrat zabodel. Oče se je zvrnil na tla in v nekaj trenutkih izdihnil. Vmkovci, 30. julija. V noči na soboto seje odigrala v so. sedrJ vasi Nuštru strahotna rodbinska žaloigra. Kmet Franjo Pandurovič je bil vdan pijač? in razvratnemu življenju. Popival je okrog, a doma je imel bolno ženo, ki se je sama morala ukvarjati s petimi otroki. Ko je v noči na včeraj prišel Pandurovič domov, je začel tepsti ženo m otroke ter jih je izganjal iz hiše. Jezil Kljub večjemu premetu le dve nesreči Ljubljana, 30. julija Čeprav je bil danes ves dan v Ljubljani promet zaradi kongresa Kristusa Kra'ja velik, je današnja nedelja vendarle potekla skoro brez nezgod. Ne reševalci ne bolnišnica niso bili preveč zaposljeni. Tudi na policiji niso zabeležili pomembnejših dogodkov Hujša nesreča se je pripetila le okrog 14. pred pivovarno Unionom. Poklicani reševalci so prepeljali v bolnico nezavestnega neznanca, ki ie imel zlomljeno nogo in je bil poškodovan po obrazu. Imena poškodovanca še niso ugotovili. Tudi se ne ve kako se je ponesrečil. Ponoči okrog 2. zjutraj so bili reševalci poklicani v Subičevo ulico, kjer je s kolesa padel skladiščnik Milan Radel, uslužben pri tvrdki Medic in ZankL Dobil je lažje notranje poškodbe. ^ Stanje ponesrečencev, ki so bili žrtve divjajočega praznega avtomobila po ljubljanskih ulicah, in motociklista, ki je zavo-zil v tovorni avto, o čemer smo poročali v nedeljski številki, je razmerno povoljno in zaenkrat ni nevarnosti za njih življenje. Današnja nedelja je bila izredno lepa in topla. Zato je zvabila veliko število Ljubljančanov k hladnim bregovom Ljubljanice in Save, pa tudi v kopališče Ilirije in na Soro. Svojo ženo je nevarno poškodoval Celje, 30. julija. Ko se je vračal delavec Ivan Krevser iz Govc pri šmartnem ob Paki v soboto zvečer vinjen domov, se je začel prepirati s 33-letno ženo Frančiško. V jezi je Krev- ser pograbil nož ter jo petkrat zabodel, dvakrat v levico in po enkrat v glavo, T desni kolk in v trebuh. Hudo poškodovar no so prepeljali ženo v bolnišnico. Radio po svetu Danes bomo posluSaU Ljubljana 12: Uverture (plošče). — 12.45. Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Harmoniko solo Igra g. Edvard Kovač. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. uri. — 20: Iz opere »Hovanščina« (plošče). — 20.10: Volja in strast (g. Emil Hro-vat). — 20.30: Pevski zbor »Cankar«. — 21.10: Friedman: Slovanska rapsodija (plošče). — 21.20: Klavirski koncert (g. W. Klosen). — 22: Napovedi,, poročila: — 22.15: Pevski koncert gdč. Marije Marto-zettijeve, pri klavirju prof. M. lipovšek. Beograd 18.20: Orkester. — 19.05: Ruske romance. — 20: Narodne pesmi in koncert orkestra. — 21.10: Violinske sklad, be in plošče — 22.15: Arije in pesmi. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Kakor v Beogradu. — 21: Plošče. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20.10: Češki kantorji. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glaSba. — Var. i Sava. — 21: Koncert Griegove glasbe. — 21.35: Plošče. — 22: Plesi, — Sofija 17.30: Plesi in narodne pesmi. — 19: Petje. -— 19.30: Suni. glasba. — 20.50: Lahka glasba. — 21.40: Kes. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 16: Šport in mikrofon. — 19: Vesele balade. — 20.15: »Plavi ponedeljek«. — 22.30: Pod južnim soncem*. — Berlin 19.15: Pratika za naprej. — 20.15: Zabaven spored. — 22.30: Prenos z Dunaja. — Milnchen 1920: Poziv na ples. — 20.15: Valček in balet. — 21: O tehtoA in praznih besedah. — 22.40: Spored pred polnočjo. — Pariz 19.50: Plošče. — 20.30: Lahka glasba. — 21: Komorni koncert. — 22.42: Plošče. MMmetaK in vsakovrstno ZLATO Me po najvišjih cenah Ju. REKLE, Ljubima Tjrrševa 2 palača hotela »8km« KlISEJE ENO ^CBAtVNE JUOOGIAIIKA HPETtoNtflfl INSERIRAJTE V »JUTRU*! Mek&j zanisnanfa vrednih spominov na čase, ko Je Ula naia metropola še središče kranjskega plemstva, pa tndl fevdalne gospode iz sosede! ft dežel Anerspergova palača, zdaj Mestni muzej Terezije za gimnazijo in pravo. Dobival sem podporo iz Selenburgove plemiško ustanove. Selenburg je bil Tirolec z imenom Schell in se je ukvarjal z vojnim liferantstvom. Obogatel je tako močno, da ga je cesar povzdignil v plemiški stan — Schell von Schellenburg. Zapustil je številne ustanove in se imenuje po njem v Ljubljani tudi ulica. Po končanem piavu sem stopil v službo k deželni vlad; in se tudi oženil z Dunajčanko, hčerko t rja Haas von Bilgena. Z ena in hči e< > pa sta mi zgodaj umrli. Ker sem bil tisie čase precej premožen, sem že leta 1900 stopfl kot okrajni komisar v pokoj. Maj vam kaj povem o ljubljanskih ple-menitaših? Prav rad se spominjam minulih dni. Ali veste, da je bila večina našega plemstva slovenskega rodu? Zlasti z Goriške. Tako rodbina Codelli (Kodelja) is Gorice. Coronini - Coroninus — slovensko Korenina iz Tolmina, Mestruari (Meštro-vič), Premmerstein (Premrovj, Cezare (Cesar). Znano je, da so bili goriški plemiči bol) Izobraženi in imenitnejši od ljubljanskih in kranjskih. Kranjski plemiči so se posvečali največ duhovniškemu stanu, hrvatsko plemstvo je dalo največ generalov, goriško pe diplomatov. Ljubljansko plemstvo je imelo svoje domove kakor znano na Mestnem trgu, v Gosposki uL in okrog Križank. Najimenitnejši so bili pač knezi in grofi AuerspergL Njihov dvorec še stoji nasproti Križank, današnji mestni muzej. To je prav za prav domača rodovina in sicer so imeli grofje Auerspergl ižansko in turjaško graščino, knezi pa kočevsko in grad Sotesko na Dolenjskem. Sicer imajo pa še zdaj omenjene gradove redki potomci. Prvi te rodovine Je bfl baje mesar v Kostanjevici, vsaj pravijo tako. Iz Nemčije doseljena rodbina grofov in baronov Lichtenbergov je imela v Ljubljani nekoč velika posestva. Zadnjo hišo na Novem trgu vis a via 2e - doma je prodala menda baronica Llchtenberg rojena Apfaltern od Križa pri Mengšu Auerspergom Znameniti so bili grofje Hohenwarti, ki so se pe že v preteklem stoletju izselili iz Ljubljane. Prišli mo s Bavarskega in igrali veliko vlogo v tesar -stvu. Eden grofov je postal leta 187&. tndl minister. Bivša Ceškovn h!§a na Mestnem trga, kjer je zdaj trgovina Hamann, je bila nekoč last slovečih grofov Landthieiijev is Gorice. Rod poteka iz Milana, kjer Je gospodoval. Odtod Land-herr — deželni gospod. Poitalijančeno Lanthieri. V Gorici so sezidali prekrasno palačo, v kateri Je prenočil papež Gregor, ko je preko Gorice, Vipave in Ljubljane potoval na Dunaj pokarat cesarja Jožefa IL zaradi njegovega preveč svobodomiselnega ravnanja a cerkvijo ki njenim premoženjem. MoJa stara mati ml je večkrat pripovedovala, da so vipavske pobožne ženice jemale kepe blata izpod koles papeževega voza ter Jih hlastno poljubovale... Izumrla Je rodbina grofov Lichtensteinov, ki je imela v posesti Rudeževo hišo na Starem trgu. Spodaj je kavarna Zalaznlk. Ti grofje pe niso prav nič ▼ sorodu s še živečimi inozemskimi rodbinami istega imena. Zelo bogat je bil in je menda še zdaj Nemški vitežki red v Križankah. Posestva so imeli v Metliki in Črnomlju. Iz Metlike mi je poznano ime nemškega viteza barona Petka. Svoje dni je bil davkar in je silno obogatel. Dobil je baronski naziv ter se preselil v Ljubljano. Tu pa je doživelo njegovo ime veliko sramoto, nad katero se je zgledovala vsa takratna Ljubljana. V zakonu se mu Je rodil sin. njegov edini legitimni naslednik, toda brez njegovega očetovstva, kajti bil je plod nedovoljene ljubezni njegove žene do hišnega kočijaža. Ta kočijaž se je baronici že takoj izpočetka zelo priljubil in prosila je moža, naj ji dovoli, poučevati ga v nemščini in pisanju, češ, da je fant močno nadarjen. No. posledice tega poučevanja so se kmalu pokazale. Baron je še spravil kočijaža v državno službo orožnika in kot žandar v Novem mestu je potlej živel pravi oče baronovega sina. Baronico so kajpa ljudje potlej močno zaničevali in umrla je zapu- ščena v Galletovi graščini v Zgornji SlškL Sina sem tudi osebno poznal. Bil je čudaški. toda neznansko naobražen, kar kaže. da tiste lekcije kočijažu le niso bile kar tako. Ni še dolgo kar je umrl. Zelo ugledna je bila rodbina Cojzov. Palačo so sezidali na Bregu, kjer še danes stoji. Zanimivo je, da so bili predniki te familije Zidje in so se pisali Gioja. Ze pokristjan-jeni Gioja je odprl na Starem trgu trgovino ter vztrajno bogatel. Ko se je mudil leta 171L v Ljubljani cesar, je bil že tako bogat, da mu je podaril škatlico samih briljantov. Zato se je tudi imenoval s plemiškim nazivom Zois von Edelstein. Domislil sem se okrogle zgodbice iz tistih časov, oziroma malce poznejših. V plemiških krogih so se pogostoma odigravali škandali in škandalčki raznih sort, ki so močno razburjali in zabavali salone ple-menitaških hiš. V takšen škandalček je bil zapleten tudi sam ljubljanski škof Wolf, pobudnik nemško - slovenskega slovarja. Zraven škofijskega dvorca je imela svojo hišo ljubka grofica Stubenberška. na katero Je Škofa Wolfa vezalo veliko prijateljstvo. Takšno celo, da je dal napeljati iz svoje palače v njeno hišo pokrit hodnik nad ulica Pa so se domenili mladi zanesen jaški plemiški sinovi in neke noči ▼ veseli družbi sneli napisno tablo znane gostilne »pri belem volku« — »Zum weissen Wolf«. Izpremenili so s kredo napis v >Zur veissen W51fin« »pri beli volku- Brzina lastavičjega leta Turmski ornitologi so napravili zanimive poskuse, da bi točno ugotovili brzino, s katero letijo lastavke. Pod žlebom neke hi. še na deželi so našli gnezdo s stremi mladiči, ki so bili stari, šele nekoliko dni. Znano je, da se samica lastavica vedno vrača k svojemu gnezdu, naj si bo razdalja do njega še tako velika. Samico so torej, ko se je vrnila v gnezdo, da bi nakrmila mladiče, ulovili, zaprli so jo v veliko kletko in odnesli v pripravljen avto. Na nogo so ji dali gumast obroč z majhno oznako. Avto je odrvel do nekega posestva pri Milanu, Id je bilo od gnezda oddaljeno 158 km. Ob 15.6 so kletko odprli, lastavica se je dvignila takoj v višino kakšnih 200 m, neko. likokrat je poletela v krogu, potem se je usmerila v ravni črti proti jugozapadu. Ob 15.49 in pol minute je priletela do gnezda in so jo mladiči sprejeli z glasnim vreščanjem. KI jim ji je bil že poln črvov, s katerimi jih je nakrmila. Polet nazaj je trajal torej 43 in pol minute, tako da je ptica 158 km dolgo progo preletela z brzino 218 km na uro! IJI« — ter ga pritrdili nad okna žlahtne grofice Stubenberške pred škofijo. To vam je bilo smeha in hudomušnih opazk drugo jutro iz ust gledalcev — škandal je bil tu! Grad Bokavce pri Ljubljani je našel svoje ime po obzidnih stolpih, ki v resnici spominjajo na obliko bokala. Prvotni lastnik je bil plemeniti Schrottenthurn. Pozneje ga je kupil baron Miiller, rodom iz Gradca, ki se je oženil z Ljubljančanko Zevnikovo. Baronov oče, general von Miiller, pa je bil nezakonski sin znanega vrhovnega poveljnika takratne avstrijske vojske, generala von Benedecka. ki je nesrečno izgubil vojno z Nemci leta 1866. n« Češkem. Imenitno poreklo torej. Se danes žive potomci grofov Barbov na dolenjskem gradu Rakovniku. Rod je zelo star, menda baš 500 let in zelo slaven po prednikih. Vendar papež Barbo ni bil iz te rodbine, marveč iz avstrijske grofovske rodovine istega imena. Prvi Barbo je prišel lz Benetk na Reko za davkarja, kar je bila takrat zelo ugledna in dobičkanosna služba. Močno je obogatel in kupil graščino Waxenstein. Grofje so tudi v Ljubljani imeli posestva, največ pa seveda na podeželju. Pa to so v glavnem samo nekatere važnejše in uglednejše družine, ki so dajale Ljubljani in vsej slovenski deželi pred sto, dvesto in še več leti svoj plemiški pečat in sijaj. ZAKONSKI PROTTSTRUP — Zakaj si pobegnil svoji prvi ženit — Ker ml je zastrupila vse življenje. — In zakaj si potem vaael drugo ženo*. — Kot protistrup. DOBER MATEMATIK Učitelj: »No, Mihec, ali so hlače ednina ali dvojina?« Mihec: »Množina!« Učitelj: »Kako to?« Mihec: »Od zgoraj so ednina, od spodaj pa dvojina in to da množino.« PRI PREDAVANJU Zdravnik predava, da si mora vsak, M ga piči gad, najprvo izsesati rano. Poslušalka v prvi klopi: »Kaj pa, gospod doktor, če na gada sedem?« TOLAŽBA Gospa Ema je umrla. Njen prijatelj 2akne, ki je za njenega življenja grenil ure njenemu možu, stoji ob rak vi in bridko joče. Tedaj se obrne vdovec MIha k žanetu in mu reče: »Nikar ne jokaj toliko, Žane, saj se bom kmalu drugi* oženil.« Molčala sta. »Veste, župan,« je nenadoma zaživel učitelj. »Oreh naj potuje z nama kot predstavnik odbora- Gotovo bo dal voz.« »Dobro, kje se bodo pa žene vozile? One morajo z nama.« »Ni obisk, če ni žen poleg,« je kramljal Korun. Stopile so mu pred oči slike velikih diplomatov, ki se po kolodvorih pozdravljajo ali poslavljajo. Da, Korun si je ▼ začetku želel malo borbe zaradi potovanja. Bral je namreč mnogo o obiskih v svetu in skoraj pri vsakem pride do prepira. Eni bo a to, da politik potuje, drugi zopet za to, da ostane doma. Le tam nI nobenega spora, kjer nihče ne ve, kam bo politika odneslo in kakšne potrebe naroda bo zagovarjal. Več takih držav je bilo v tistem času. Časopisi so jih imenovali totalitarne. O, v Dihurjevi vasi so pa vedeli za vee, kaj se bo govorilo v Krokodilskem kotu. Zaradi ribolova. To so vedeli povedati celo Dihurjani, ki so nosili še počene ritke. Luže bodo razmerili, ribičija se bo razdelila. No, nI to prava demokracija, pa se plebanuš tako neumne žene. Učitelj je trapasto gledal pod mizo. Vino, v vino. Korun pa je žulil pipek In hodil s prsti po laseh. Ah, kakšne skrbi Ima človek v tako odgovorni službi. Potem ti pa pridejo na pot ljudje, ki M morali prar za prav stvar razumeti. Učitelj je raztegnil usta kot otrok, oa mu daš dinar. Tudi Korunu se je porodilo upanje. »Imam, že imam,« je bevsknil učitelj. »Rešitev.« »Bo šlo?« je hitel Korun, iskal po mizi kozarce in nalival. Avto vozi skozi Dihurjev o vas in Krokodilski kot. Midva se peljeva v avtu. Ferdo Godina: Korun postane velik politik Dihurjanski župan Korun se je potapljal v veselju. Po službenem poslu bo obiskal sosedno vas Krokodilski kot, to staro gnezdo, kjer so šege in navade ohranjene kot nikjer drugod. Obiskati ta kraj in skleniti pogodbo zaradi luž in ribolova, zaradi katerega se pretepajo že toliko let Dihurjani in Krokodilci, ni mala stvar. Učitelj iz Dihurjeve vasi se je dogovarjal s krokodilskim županom žakljem. Ta je prišel celo v Dihurjevo vas, da so se pomenili — pa ne zaradi luž, temveč zaradi obiska. Učitelj je posredoval in šlo bi kot namazano, če ne bi bil plebanuš vtaknil zraven svoj nos. Ha, brez plebanuša na deželi pa res nikjer gladko ne gre, posebno pa ne v Dihurjevi vasi. V Krokodilskem kotu že, tam so bili v tem oziru prava republika. Niso imeli ne cerkve ne farofa. Niti hamice niti lanu niso dajali, kaj šele zemljo, kakor je bila to navada drugod. V knjigah je bilo zapisano, da jim je za velike usluge proti kobilicam dala te prostosti Marija Terezija, ki je bila, kakor je znano, precej liberalna ženska. Dlhurjane pa je pasel strog gospod plebanuš. Ta je z nejevoljo gledal vse Koru-novo početje. Svojega glasu pa še nI povzdignil, kot ga povzdignejo navadno plebanuš!, kadar voda ne teče tako, kot bi morala tečL Nekdo je prisluškoval pod oknom prav onega večera, ko je bil učitelj s svojo ženo pri Korunu na obisku. Se to je videl ta nepridiprav, da je župan Korun poljubil učiteljevo ženo. Jezus, Jezus, kaj je to sto- £1 KTim da vsaj m bi albfia sddeL Lufi bi lahko ugasnili. Topli Korunov poljub je prišel plebanušu na uho. Nič hudega sluteč se je Korun pripravljal na obisk. Bog ve, ali bo še doživel kdaj kaj takega. Pridejo pa ljudje drug za drugim z novico, da je plebanuš zabranil dati Korunu voz in bog varuj, da bi kdo postavil slavoloke, kakršne je imel navado postaviti plebanuš. kadar je bil ceremoniar pri novo-mašniku. To je spadalo v liturgijo in kaj sploh misli Korun! Ni mu zadosti, da je sam gluh za božjo besedo. Kolikokrat je zanemaril sveto mašo. Po mesto se je vlačil in popival. Plebanuši vse vedo. Saj je poizvedovanje in karanje že od nekdaj njihov kruh. Ne boš, Korun! Do tu ln niti koraka naprej! »Ne bo slovesnosti,« je menil Korun, ko je prišel učitelj. Dan obiska se je namreč bližal. »O je j, zakaj ne?« »Plebanuš noče, ljudje so pa zdaj kot splašeni vrabci.« »Kaj pa pravi, tepec stari?« »Ves Krokodilski kot bo izostal od službe božje zavoljo komedij, ki niso bogu v čast, niti narodu v korist.« »Glej ga spaka,« je ušlo učitelju, kakor da bi imel učenca pred seboj. »Pridigal je!, Korun je kriv, njegov greh bo prišel na vse Dlhurjane m še na njihove potomce! Dejal je, da je bog tako rekel.« »Pa zaradi tega ne bo nihče vozil?« »Vsi so odpovedali.« »Tudi Oreh?« »Kad P&!« Vogal Zoisove palače s spominsko piramido. V ozadju Šentjakobski trg Kongresa! tog st ▼ mestu pa svoje zimske dvorce & hlSe. Brez dvoma, prijetno so živeli ti gospodje ▼ času, ki jim je bil tako zelo naklonjen in se mu je reklo — doba fevdalizma. Vse mine — to je stara, nezmotljiva resnica; plemenltašem je čez noč ugasnila zvezda slave in bogastva in danes pri nas že skoraj ni več sledu o njihovi moči ln ugledu. V Ljubljani sicer po večini še stoje njihove nekdanje hiše, za katere pa le malokdo ve. da so bile nekoč last knežjih in grofe vskih družin. Plemenitašev pa že davno ni več. skoraj vsi 6o že pomrli, nekaj malega pa se jih je izselilo v inozemstvo ali pa kje na deželi životarijo v graščinah — poslednji potomci kron: in grbov, ki jih bo danes ali jutri neusmiljeni tok časa za vekomaj Izbrisal s površja zemlja d fevdalne Ljubljane vrttzhof, to Je SOvčev dvor, kajti predniki so se pisali slovensko Živec, in je to Ime sploh močno razširjeno po Krasu. Moj prednik je vzel za ženo poslednjo potomko imenitne plemenitaške rodbine Nemitz von Nemitzhofen iz goriške okolice ter za časa Marije Terezije postal sam plemič z imenom Schiwitz von Schivvitzhofen. Rodil sem se v Zagrebu leta 1859.. ko je služboval moj oče kot banski svetnik pod banom Jelačičem. Očetova prva žena je bila plemenita Strahlova iz Stare Loka Druga žena — moja mati — pa je bila rojena plemenita Hrvojič iz stare bosanske rodovine Hrvatinič-Vukčič, ki je igrala nekoč važno vlogo v bosanski zgodovini. Po prevratu na Hrvatskem se je moj oče odselil nazaj v Ljubljano, bil tukajšnji ampak tudi eden poslednjih naših plemenitašev, ki je v svoji mladosti še videl in okusil ugašajoče zlate dni dobe plemstva. To je Ludvik Sivic pl. Šivichofen (v naši pisavi), upokojeni okrajni komisar. Z veseljem se je odzval prošnji, da nam kaj pove o sebi, o ljubljanskih plemenitašib in sploh o »dneh, ki so bili.« Moj rod je čisto slovenski in izvira s Krasa. Po letu 1500 so se predniki preselili v Vipavo, nakupili tam velika posestva in graščino Podbrje. Imenovala se ie Schi- Kdorkoli se je kdaj prej izprehajal po alejah starega, zdaj že opuščenega in napol zasutega ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, je gotovo opazil veliko število plemiških grobnic ob zidovih, ki so jih na nagrobnikih ponosno oznanjale krone in grbi knezov, grofov, baronov, vitezov in kdo ve česa še, samih visokorodnih, plemenitih družin. Ljubljana je bila v minulih stoletjih bivališče številnih plemenitašev, ki so povečini imeli na deželi, zlasti na Dolenjskem, svoje gradove in posestva. jSTovi trg na prevalu stoletja | Baron Žiga Zois, velik 5 prijatelj in podpornik ! slovenskega slovstva in kulture v Prešernovih časih. Njegovo mecen-stvo zaman išče plemenitih posnemovalcev med bogatimi meščani v današnjih dneh Zadnja leta srečujemo na ljubljanskih ulicah starega gospoda ob palici, z mar-kantnim obrazom, kljub visoki starosti še »alo živahnega in zgovornega. Ni to samo eden maloštevilnih starih Ljubljančanov, okrajni glavar in svetnik, živel potlej v Gorici, kjer je tudi umrl. Študiral sem gimnazijo v Ljubljani in Gorici ter stopil v Terezijanišče na Dunaju, internat za plemiške sinove, ustanovljen od Marije Ubil ie svojega očeta Pred sodiščem so stali ljudje. Množica je bila nestrpna. Bili so ljudje vseh starosti, ki jih je radovednost prignala tjakaj ta jih prikovala na mesto, da so govorih malo in še tisto s šepetajočimi glasovi. Le včasih je ta ali oni, ki je bil od sile neučakan, zmotil tišino s kratkim, odsekanim vprašanjem. Toda ogovorjeni sosed je samo skomignil z rameni in se znova pogreznil v molčečnost ta napeto pričakovanje. Zdajci se je na pragu širokih vhodnih vrat prikazal vratar v sivomodri, zlikani obleki. Mir ta zadovoljstvo sta mu sijala na zalitem, mrtvem obrazu, na katerem ni bilo zaslediti nikakih sledov strasti. Ustopil se je na prag, vrgel roke na hrbet in z dolgim pogledom premeril množico nestrpnežev, Id so postavali pred sivim poslopjem. Nekdo, ki je stal blizu njega, ae je opogumil in ga vprašal: »še ni konec?« Takrat so se vsula vprašanja, kakor da hi odvezal vrečo prosa: »Ali že sodijo morilca?« »Ampak vsaj zagovornik Je menda že jenjal vezati otrobe, ne? Saj je vsaka njegova beseda itak bob ob steno. Kaj naj mu tudi pomaga? Ne bo ga mogel izvleči.« »Res je tako. Bandit je bandit. Zasluži, da ga dobro zašijejo.« Neka debeluška, ki se je venomer use-kovala v velik robec, obšit z belimi čipkami, je vzkliknila: »Hi, kaj neki mislite, koliko mu jih bodo naložili sodniki? Ampak rečem vam, če bi bila jaz odvetnik, za noben denar bi ne hotela zagovarjati takšnega greha in se pred sodniki zavzemati za tega malopridneža!« $i1ate1i}a Nove znamke po svetu Venezuela: Za 801etnico prve venezuel-Ske znamke je izdala poštna uprava spominsko znamko po 10 centov v karmtaa-sto rdeči barvi. Vatikan: S sliko novega papeža so izšle štiri frankovne znamke, ta sicer vijoličasta po 1 liro, sinja po 1.25 lire, sepiasta po 2 liri ta lilasta po 2.75 lire. Madžarska: Izšla je nova serija fran-kovnih znamk. Na rdeči znamki po 1 filer je Štefanova krona, na zelenosinji po 2 f., rjavorumeni po 4 f, vijoličasto sivi po 5 f., svetlo zeleni po 6 f., rjavi po 10 f., vijoličasti po 16 f. ta rdeči po 20 f. je slika sv. Štefana, na sivosinji po 25 f. Marija, na vijoličasto rdeči po 30 f. kronanska cerkev v Budavarju, na rjavi po 32 f. kai-vinska cerkev v Debrectau, na zeleno sinji po 40 f. katedrala v Ostrogonu, na olivno zeleni po 50 f. protestantska cerkev v Budimpešti in na rdeče rjavi po 70 f. stolnica V Košicah. Tunis: Za petdesetletnico pošte so bile frankovne znamke iz leta 1931 pretisnje-ne z napisom »1889—1939« ta dodatkom v korist otrok. Znamka po 1+1 centime je temno sinja, po 2+2 c. rumeno rjava, po 3+3 c. črna, po 5+5 svetlo zelena, po 10+10 rjavo rdeča, po 15+15 lilasta, po 20+20 temno rjava, po 25+25 karmina-sta, po 30+30 temno zelena, po 40+40 pa oranžno rdeča. Španija: Izšle so prve znamke po Fran-covi zmagi, in sicer za enkrat dve vrednoti a sliko generala Franca v civilni obleki ta z novim španskim grbom v ozadju. Vrednosti sta po 40 in 70 centimov. Rumunija: Za lOOletnico rojstva kralja Karla I. (1839—1914) je izšla serija 14 (!) znamk s slikami iz življenja tega vladarja. Na črno olivni znamki po 25 bani-jev je kralj Kari na potovanju, na lilasto rjavi po 50 b. kralj med bitko pri Gala-fatu, na vijoličasti po 1 lej kralj pri zidanju gradu Peleša, na zeleni po 1.50 1. grad Sigmaringen, kjer se je kralj rodil, in Peleš, kjer je umrl, na temno zeleni po 2 L kralj na dan svoje poroke, na oranžni po 3 L kralj kot šestleten deček, na škrlatni po 4 1. kralj ob sprejemu regentstva, na sivo črni po 5 1. kralj leta 1877., na se-piasti po 7 1. kraljev spomenik v Sinaji, na sivo sinji po 8 L kralj na konju, na li-lasti po 10 1. tudi kralj na konju, na svetlo staji po 12 L kraljeva doprsna slika, na ultramarinski po 15 L doprsna slika kralja ta kraljice in na temno zeleni cerkev, kjer je kralj pokopan. Izdani so bili tudi trije spominski bloki z večino teh znamk. Na dveh blokih so po štiri vrednote, na enem pa tri. — Za razstavo v New Yorku tudi Rumunija izdala dve znamki s sliko rumunskega paviljona. Znamki sta po 6 m 12 lejev. — Za spomin na umrlega pesnika Eminesca sta izšli dve spominski znamki, rjavo črna po 5 lejev z mladostno sliko pesnika ta rjavo rdeča po 7 lejev £ njegovo sliko iz zadnjih let. Kristus, saj res! Prokleto je bil Korun neumen, da si tega m sam zmislil. Tako preprosto. Seveda, Oreh bo že peljal, sama pa se zmenita s šoferjem. Eh, domovina je rešena. Naprej, samo naprej! »Ni sploh politik oni, ki nima opozicije,« je govoril ves v ognju Korun. »Sam bog je prinesel plebanuša. Dobro je, če je v vasi fara ta cerkev. Človek postane vsaj lahko pravi demokrat. Hura! Ana, vse, kar imaš v kuhinji, prinesi, ti zlata žen-kica.« Ana se je na te neumnosti že privadila. Družba šolanih ljudi je vplivala nanjo, čisto se je vrgla po Korunu. Dan, na katerega so se pripravljali bolj Krokodilci kot Dihurjani, je prišel, Šofer je razumel stvar ter prišel bolj zgodaj. Dihurjani so na skrivaj ovili ves avto z venci in zelenjem. £k> je za njihove koristi, zato so Korunov obisk vsi odobravali. Mir naj bo zaradi »Mogoče ga bodo pa na vešala obesili, kaj?« je star dedec silil v vratarja. Vratar pa je samo poslušal ploho vprašanj, se smehljal ta molčal. Tisti čas se je ljudi, ki so bili srečnejši ko oni zunaj ta so dobili prostor v veži, kjer so takisto postavali ta v pričakovanju ugibali, kako bo zločinec obsojen, polastilo silno vnemirjenje. Gruča se je drenjala, brezobzirnnežl so se vzpenjali na prste ta se z vso težo svojih teles naslanjali na tiste, ki so stali pred njimi in z odprtimi usti in naprej nagnjenimi glavami lovili glasove, ki so prihajali iz gornjega nadstropja, kjer Je veliki senat sodil moža, kateremu je danes veljala pozornost vseh teh prelivajočih se, radovednih ljudi. Iz dvorane, kjer so razpravi lahko prisostvovali samo tisti redki izbranci, ki so že ure pred pričetkom razprave posedli klopi pred sodniškim pultom, so prvi planili novinarji, ki se jim je mudilo v uredništva, kjer bodo urno zdiktirali poročila o poteku razprave, s katerimi bo zadoščeno senzacij željni množici. Nekateri, ki so stali v veži in se drenjali v klobčiču radovednežev, so pripoznali tega ali onega novinarja. Planili so nadenj s stoterimi vprašanji hkrati: »Koliko Je dobil?« »So ga obsodili na vešala?« Toda novinarji so bili molčeči. Prerivali so se skozi gnečo, si pomagali s komolci ta nejevoljno odgovorjali: »čemu sprašujete? Vse boste čitali v opoldanski izdaji našega lista. Prostor! Umaknite se!« Za njimi so z urnimi koraki priropotali iz dvorane na hodnik jetniški pazniki. Sredi med njimi je s sklonjeno glavo ta bled v lica s težavo hodil mlad človek v rjavi, ponošeni obleki. Nekje v dvorani je na glas zajokala neznana ženska. Njen obupni jok se je razlegal po vsem hodniku. Bil je kakor krik ptičke, nad katero se je bila pravkar spustila ujeda. »Ivan, kam naj grem z otrokom?« Jetniški pazniki, ki jih je bil krik mlade ženske očividno vznemiril, so pospešili korake ta pohiteli z obsojencem skozi vrata, zadelana z motnim steklom ta preprežena z rešetko. Njihovi trdi koraki so odmevali iz drugega kraja hodnika, odkoder se je odcepil ozek, temen hodniček proti jetni-škim prostorom. Za trenutek se je množica umirila in utihnila, ko je zagledala obsojenca. Vsi so zadržavali dih, da je bilo iz male sobice pokraj dvorane, kjer so tačas sodniki slačili svoje talarje, slišati njihov pritajeni razgovor. Komaj pa so jetniški pazniki z obsojencem odšli skozi zamrežena vrata, ki so na dolgem hodniku mejila na sodne in jetni-ške prostore, so iz dvorane pritisnili oni, ki so bili srečni, da so mogli prisostvovati razpravi in poslušati govor državnega tožilca in govor obsojenčevega zagovornika ter se čudili nepojmljivi trmi mladega zločinca, ki je molčeč stal pred sodniki in skoraj ves čas razprave ni zinil niti besedice, le pokimaval ali odkimaval je z glavo in potrjeval ali zanikal vprašanja, s katerimi so ga sodniki obdelavah. Ko so prišli le-ti venkaj, je šlo od ust do ust: »Obsodili so ga na dvajset let težke ječe!« Novica o sodbi je brž poromala do množice, ki je postavala pred sodiščem. Tamkaj se ljudje niso mogli načuditi. Sprva niso hoteli verjeti. Val ogorčenja mrmranja se je dvignil iz množice ljudi, ki jim je v očeh čepelo nekakšno razočaranje, da se je zdelo, kakor da so zavistni zločincu, ki je premalo dobil. Da, če bi dobil vsaj domrtno ječo, če že ni bil obsojen na vešala, potlej bi bilo drugače. Poto-Iaženi bi se vrnili na svoje domove. Tako pa se od začudenja niso niti premaknili z mesta, kjer so že ure in ure postavali, z nestrpnostjo pričakujoč trenutka, ko bodo zvedeli, da je bil spet eden od najhujših zločincev obsojen na vešala ter se pomirjeni in z nasičeno radovednostjo napotili proti domovom. Suha ženska z asketskim obrazom tre-tjerednice, ki je stala blizu praga, preko katerega se je tisti hip valil klobčič upehanih in oznojenih človeških teles, je dvignila roke nad glavo kakor k molitvi, plos-nila z njimi in zajavskala z visokim, hre-ščenim glasom: »Ježeštana, tak da ga ne bodo obesili? Ck, ck! Lejte no, za piškavih dvajset let ječe bodo zločinski sinovi danes že lahko pobijali svoje očete. . . Na, lepa reč! To je pravica, kaj?« Nastalo je prerekanje, da ni bilo v nalivu razgovora razločiti niti ene besede. Le redko se je iz tega šuma izluščilo kaj razumljivega. Mnenja ljudi so bila močno deljena. Niti dva nista bila istih misli. Vsi so hoteli vedeti več kakor sodniki, ki so služili boginji Temidi in obsodili človeka, ki je ubil očeta, na dvajset let težke ječe. Množica se je hrupno razšla. Le tisti, ki rib ta pravica na obeh straneh. Plebanušu se pa tudi niso upali postaviti po robu. »Oni so le duhovni oče, čeprav se na ribolov nič ne razumejo.« »Spredaj bom vozil jaz,« se je gnal Oreh. »Seveda, spredaj,« se je smejal učitelj. »Dame naprej!« Učitelj je bil smešen ko tepček. S Koranom sta se dogovorila, da bosta imela gasilsko obleko. Uniforma je uniforma. Najbolj primerna je za take prilike. Koran je pa v tistem času dobil od krojača obleko, pa je vzel samo gasilsko kapo. Učitelj si je pa sposodil vso uniformo, ker je imel svojo obleko slabo. Avto s poslanstvom je zabrnel. Orehove kobile so se vzpele. Zadrdrale so z damami v polje in daleč za njimi se je mogočno zibal visoko naloženi avto. Eh, lepo je vendar življenje. Zgoraj v zraku škrjančki, po polju rožice, zajčki in prepelice. Na vse stvarstvo se pa smeje ljubko božje sonce. Kdo bi se veselil tega, če ne bi bilo človeka? Kdo bi se? Stroj je brnel in cesta pred Koranom se je nenavadno širila. Veje so se za avtom pripo-gibale, no, vsa narava je hotela, da Korun potuje. Koran je zagledal pri šoferju časopis. Tako iz baharije je vprašal, ali je kaj novega. »O, nič posebnega,« je dejal šofer in nI pogleda umaknil od ceste pred seboj. »V kratkem bodo v Dihurjev! vasi občinske volitve.« Korunu je zaprlo sapo, učitelj pa se je smejal. se jim ni nikamor mudilo ta ki so zadnji zapuščali sodišče, so še malo postavali pred vrati, si nažigali cigarete ta ugibali: »Hm, premalo je dobil, ne? Stavim, da ga bo čez nekaj let ob kakšnem izrednem dogodku pobožala amnestija, pa bo prost.« Drugi je bil seveda drugačnega mnenja. Odkašljal se je ta zategnil v globokem basu: »Premalo, praviš ? Eh, dvajset let je vendar polovica življenja. Misliš, da bo vzdržal? Jaz bi znorel, preden bi odese-del. . .« »Da, da, malo jih pride venkaj,« se je pričel prenevedati tretji. »Saj si pa tudi lahko mislite, dragi moji, kako ae godi takim arestantom, ki so obsojeni na težko ječo. Ej, malo ga bo obiskala v teh dvajsetih letih kakšna bolezen, pa bo guz-nil---« »Ampak če bo vzdržal, se bo Ječe privadil kakor mi svobode. Oni dan sem čital, da so nekoga izpustili po desetih letih. Zunaj ni vedel, kaj bi počel. V jetnišnici se je izučil za krojača. Ampak ko je zapustil jetnišnico, se ga je držal menda ie zmerom njen duh po plesnobl, kajti nihče ga ni hotel vzeti v delo. Prišel Je nazaj v jetnišnico ta prosil, naj ga vzamejo v delavnico, kjer je deset let delal. Smejali so se mu. Njega pa je ujezilo. Se tisto noč je vlomil v neko vilo sredi mesta. Gospodar ga je presenetil pri kraji, on pa je navalil nanj in ga zadavil. Seveda so ga dobili že naslednji dan, ker je imel denarja ko berač uši ta ga je kar trosil okoli sebe. Nu, zdaj je spet spravljen. Najbrže se zdaj on smeji, kakor so se tisti dan smejali v jetnišnici njemu, ko se je prišel ponujat.« Možje, stari upokojenci, so se počasi od-zlball z nažganimi cigarami in pipami proti bližnji krčmi. Bili so poslednji, ki so zapuščali sivo sodnijsko poslopje. Na pragu velike, neprijazne hiše je stal vratar, gledal za njimi ta se komaj opazno smehljal. Prostor pred sodiščem Je bil spet prazen. Sonce je pripekalo ta metalo svojo toploto na akacije, ki so v vrsti rasle pred hišo pravice. Po drevju so se preletavale in neugnano ščebetale drobne staice. * * * Tukaj bi se žalostna zgodba lahko končala s kratko časopisno reportažo izpred sodišča, v kateri bi velecenjeni čitateljl imeli priliko spoznati greh Ivana Veharja, brezposelnega ključavničarja, ki je v navalu besnosti navalil na očeta, ko je le-ta pretepaval ženo ter ga z nesrečnim udarcem pobil na tla, kjer je mrtev obležal, časopisno poročilo bi bilo na las podobno vsem tistim črnim zgodbam o revnem življenju dobrega slovenskega ljudstva, ki se v družinah tepe in grize med seboj za krpo nerodovitne zemlje, za neizplačano doto, za preužitek ta še za stotero tegob, ki so navržene našemu beraškemu ljudstvu. Vseeno je, zakaj je Ivan Vehar ubil očeta. Stari je bil pijan ta je huje, ko tisočkrat prej pretepaval svojo bolehno, na smrt izmučeno ženo, ko se je sin povrnil s polja in že pred bajto zaslišal materin krik. Skočil je v izbo, se spoprijel s starim ta mu izvil iz rok utež od stenske ure, s katero je bil opiti šestdesetletnik tolkel po glavi Ivanove matere. Starec je zarenčal, namrščil brke ko razjarjen maček ta navalil na sina. Pahnil ga Je z mlado močjo od sebe, z utežjo ga je zadel na sence, da je v trenutku telebnil po tleh. Sta je ubil očeta, če bi se povrnil s polja minuto pozneje, bi mu bil oče ubil mater. . . Pred sodniki je molčal. »Trmast, zakrknjen človek je,« so si pošepetavall ljudje, ki so prisostvovali razpravi. Ubijalec pa je molčal, ta hotel odgovarjati na vprašanja, vedel je, da ni ubil samo očeta, ampak tudi ostarelo mater, ženo, svojega otroka... »Dvajset let težke ječe!« se je glasila sodba. Njemu je bilo zdaj vseeno. Ce bi tudi preživel dvajset let v ječi, ko bi se povrnil k svojim, bi ga ti že davno pozabili, zatajili. Ko so ga tri dni po obsodbi prepeljali v jetnišnico, se je v drugem nadstropju pognal z jetniškega hodnika skozi odprto okno in obležal na cementnih dvoriščnih tleh z razbito čreptojo. Časopisje je poročalo o samomoru ubijalca. Ljudje so čitali pretresljivo novico in ugibali: »Skoda, bil Je mlad človek, če bi se v jetnišnici dobro zadržal, bi bil v nekaj letih lahko spet na svobodi. . .c »Očeta je ubil, to je res, toda ali nI v pretepu z očetom, ko je branil mater, le po nesreči preveč zamahnil. . . ?c ženska, ki je pred tremi dnevi postavala pred sodiščem ta kričala: »Ježeštana, tak da ga ne bodo obesili?« pa je potem, ko je prečitala v časopisu vest o samomoru ubijalca, odšla v cerkev k popoldanskemu nauku ta zmolila očenaš za pokoj duše »nesrečnega mladeniča«. . . To je pravica. . . Ampak ljudje so si jo sami ukrojili. Ali je na vsem širokem svetu še kdo, ki se še ni srečal z njo? Lojze Zupane Rešite socialni problem! Svoj čas je višji sodni oficial v p. g. Avgust Juh, znani sodelavec velikega ljubitelja mladine in p aktičnega reševalca socialnega vprašanja, pokojnega Frana Milčinskega, predložil poklicanim instancam obširno razpravo o nujni potrebi, kako naj se konkretni problemi bede in za-puščenosti rešujejo pri nas. Ubožci Med prave ubožce prištevam predvsem stare, delanezmožne, izven zavodov se nahajajoče, nepreskrbljene ljudi obeh spolov. Taki reveži hirajo in stradajo, dostikrat bodisi v podstrešjih, kleteh ali drugih za-duhlih. človeka nevrednih prostorih Svet zanje navadno niti ne ve, kaj šele. da bi jih videl, ali celo poznal njihovo strašno gorje Po večini so to ljudje, ki ne morejo več niti iz postelje, dostikrat jih je pa, ker prosjačenja niso vajeni celo sram, iti po hišah in raje trpe, pešajo umirajo počasi. Zanje izve svet šele takrat, kadar ne-so katerega teh trpinev v zemljo Ali niso taki reveži zaslužili večjo pažnjo od lastnega sobrata? One lepe besede stvarnikove: »Saj ptičke tudi ne sejejo in ne žanjejo, pa vendarle žive«, se tukaj skoro ne morejo uresničiti. Treba je, da poiščemo take sirote in skrbimo tudi za te največje zapuščence Koliko izmed njih si je v obupu že vzelo življenje preklinjajoč pri tem uro svojega rojstva svet in vse. kar jim je bilo lepega in svetega, ker so obupali nad človeštvom Največji reveži torej niso vselej oni. ki stoje po cestah, hodijo po hišah trgovinah tn pisarnah, ampak oni betezniki. ki so vsled najrazličnejših bolezni priklenjeni leta in leta na bolniško posteljo. Vi vsi. ki ste obdarjeni z zemeljskimi dobrinami. zamislite se vsaj za hip v tak položaj. morda se vam bo srce omehčalo, in pomagajte vsaj lajšati rane takim mučeni-kom! Srezposelni izobraženci To gorje je novejšega izvora, ki ga pred 50 leti še nismo poznali Takrat si je vsakdo lahko izbral kakršenkoli poklic. k: je odgovarjal njegovim študijam in zmožnostim Bil je to čas ko je lahko vsakdo delal vsakdo služil, kdor ie le hotel Zadnja ieta pa so s tolikšno popolnostjo dvignila tehniko, da je začela človeka izpodrivati od kruha Od škropilcev cesta, katere je zamenjal motor, pa do najvišjih, skoro umetnih dejanj, ki jih vrši že danes stroj, je človek, njegov izumitelj, postal in postaja čim dalje bolj odveč. Dalje so najrazličnejši polomi, skrčeva-nje osobja in štednje postavile v teku časa ogromno število izobraženih, zmožnih, delaželjnih družinskih očetov na cesto, mladini pa so zaprli pot do kruha in do osamosvojitve Koliko je staršev, ki so z največjim samozatajevanjem, celo stradanjem omogočili svojim otrokom, da so do-študirali! Potem ko so dovršili vse mogoče šole, pa so ostali na cesti, na ramah ubogih staršev, posedajo doma ali se potikajo okrog. Premnogo takih, dostikrat idealnih in nepokvarjenih mladeničev zaide pogosto v slabo družbo, se vda celo pijači ali igri, pade v roke zapeljivcev ter pride končno za ozidje ječ. Le premnogim je žalibog s tem njihova usoda za vedno zapečatena. Koliko je med takimi nesrečneži Izgubljenih talentov, ki se ne bodo dali nikdar več dvigniti, pa bog vedi. Storiti je treba vse, kar je možno, da se spravi predvsem družinske očete in odrasle brezposelne intelektualce do primernega kruha Dotlej pa naj se vsem takim prizadetim skuša na diskreten način lajšati gorje. Mladini naj se odpre pot do služb in kmalu bomo lahko opazili vesele jša lica, zadovoljnejše starše, poroke, pred katero ima danes že skoro vsak iz razumljivega vzroka strah Invalidi V to skupino spadajo predvsem vojni invalidi Milijoni prej zdravih, delazmož-nih in delaželjnih je po vojni postalo pohabljenih odvisnih od podpore in naklonjenosti usmiljenih ljudi. Največji reveži med njimi so seveda oni, ki čakajo konca svojega življenja v blaznicah, a strašen ie udarec tudi onih. ki so izgubili dragoceni zaklad — oči Treba je, da se takim. k: morejo opravljati še kako delo, preskrbi kak primeren posel. Vsem onim oa. ki nimajo lastnega doma, bi bilo umestno nuditi primerno zatočišče. 2rtev, ki so jo doprinesli ti možje na oltar domovine ie tako velika, da gotovo zaslužijo. da iim na primeren način lajšamo njihovo grenko življenje. Z novim invalidnim zakonom je tem revežem vsaj nekoliko pomagano V to skupino bi prištel tudi one nesreč- »Pa to ne stoji v časopisu?« »Ne. Farovška kuharica mi je povedala. Plebanuš vas ima v želodcu, Korun!« Skoda, da je to rekel šofer. Korunu je skalil vso srečo. »Ne bo to držalo,« je hotel popraviti učitelj. »Sicer pa, kdo je pri nas v opoziciji?« Samo župnik, smešno!« Pred Krokodilfkim kotom v polju so za-pokali streli. Krokodilci so imeli četo strelcev. Ta pravica jim je ostala še iz turških časov. Zdaj so strelci sprejeli Korana. 2upan 2akelj se je pripeljal nasproti. Vozovi so se ustavili, motor je utihnil in salutiranja ni bilo ne konca ne kraja. 2a-kelj je bil v strelski uniformi. Vse poslanstvo je šlo na hrib in od tu so opazovali strelce, postavljene v bojno vrsto. Začeli so napadati sovražnika, ki je bil skrit v vasi. Kakšno streljanje! Korun je pozabil na prejšnjo neprijetnost. Zavzel je pozo generala. Dame so v strahu trepetale, ženske sploh trepetajo pred vsem, kar je bedastega. Po končanem kratkem manevru so sprejeli Krokodilci vse poslanstvo z velikim hrupom; mahali so z vejami in vpili gostom. Korun je tako naročil, kajti vsakega velikega politika je treba tako sprejeti. Sli so v občinske prostore, kjer je bilo že vse pripravljeno. Nekje daleč je zazvonilo ravno poldne, ko se Je pričel banket. Učitelj je prišel na svoj račun. Koran pa se je pokazal izrednega govornika. Krokodilsklm odbornikom je jemalo sapo. Pili so nato in postajali vsi najboljše volje. Glede luž pa! Korun je vstal, dal palce zgoraj v telovnik in začel: »Gospodje odborniki! Luže in ribolov so oni sporni predmet, ki delajo ne samo pri nas, temveč po vsem svetu ljudem mnogo preglavic. V Kaliforniji, gospodje, je nastal prepir zaradi tega, prav tako v črnem morju. Rusi in Japonci se grdo gledajo — tudi zaradi rib ln luž. Zakaj bi se še mi, ki živimo na istem koščku zemlje, razbijali zobe in se pretepali za tistih par ščuk in krapov, za katere skrbi le ljubi bog. (Korun sicer ni bi! pobožen, pa je omenjal tu boga, ker ga omenjajo vsi politiki.) Pustimo to. Sklenimo večno prijateljstvo, dragi Krokodilci. Lovimo vsi skupaj in bodimo prijatelji.« Odborniki so se jokali od notranjega ga-notja. Večno prijateljstvo. Tega še niso nikdar slišali. Res, to bi bilo nekaj najlepšega. Jezus, glejte, kaj vse ne pravi izobrazba. Koran, Koran, velik dobrotnik obeh vasi si postal, kaj bo še iz tebe! Drugih dogovorov niso sklenili. Zakaj pa! Prijatelj je prijatelj, pogodba bi rodila samo nezaupanje. V zgodnjih jutranjih urah se Je vrnil Koran s svojim spremstvom, pijan od vina, od zdravic in vsega, kar je doživel v Krokodilskem kotu. V vaseh pa se je že zvedelo prejšnji ne otroke, ki so telesno tako pohabljeni ali pa duševno toliko zaostali, da si sami z lastno močjo ne bodo mogli nikoli služiti kruha, kaj šele ustvariti si lastno eksistenco. To so najmlajši invalidi, katerim je že narava, ko so še ležali v materinem telesu, pritisnila pečat nesreče in trpljenja. Tudi ti ubožci spadajo v primeren zavod. Potrebni so skrbne nege, razumevanja, usmiljenega ravnanja in njim primernega razvedrila. Prepričan sem da bi mnogi starši, ki s krvavečim srcem gledajo doma takega pohabljenčka, kako se loči od ostalih zdravih bratov in sester, radi prispevali primeren znesek, ne zaradi tega, da se takega otroka iznebe, ampak da pride pod primerno nadzorstvo in vzgojo, v družbo podobnih takih revežev, ki se znajo na svoj način med seboj tolažiti. Tudi ti reveži naj bi ne bili navezani več na cesto in na milodare. Poklicni reveži Mnogo jih je že iz otroške dobe ali pa vsled nesreče pri delu v poznejšem času izgubilo zmožnost do samopreživljanja. Stali so tako rekoč skoro vse svoje življenje s klobukom v roki in živeli od golega usmiljenja mimoidočih Pri tej priliki si ne morem kaj da ne bi poudaril, kako strašna je bila slika nekaterih takih pohabljencev, ki so se včasih plazili po tleh ali pa kazali svoje spačene in uničene ude na božjih potih ali po ulicah Opazoval sem dostikrat, kako je pomagal takim revežem z majhnim darom človek, ki sam ničesar nima, medtem ko je šel dostikrat mimo njih marsikateri, ki bi lahko občutno pomagal. Kosti bogatega bodo nekoč razpadle ravno tako v prah in pepel kakor kosti zavrženega, a vendar usmiljenja vrednega človeka. Lahko bi se dalo napisati tudi o takih prosjakih, ki reflektirajo le na kako »manjšo« podporo (denar), ako mu pa daš kruha, ga ali odkloni ali pa odvrže. So pa tudi taki, ki imajo takoj pripravljen odgovor, če jim rečejo, naj si z delom odsluži, kar mu misliš dati. Take vrste pro-sjaki so pa seveda že bolj lenuhi, ki le resnično potrebnim jemljejo možnost do podpore. Cigani Ni znano, vsaj natanko ne, koliko stoletij se že preganja ta del človeškega rodu po zemeljski obli. Povsod so doma in nikjer nimajo stalnega doma Kako je njihovo življenje žalostno in kako je združeno z najrazličnejšimi vremenskimi in drugimi nezgodami, pove prav lepo ona otožna pesem — o ciganskem otroku! Znane so tudi tatvine in vlomi in grozodejstva, tako da služijo cigani danes le kot strašilo. Naša domovina ima še toliko neobljude-ne zemlje, da bi po mojem skromnem mnenju ne bilo morda odveč, če bi se jim, četudi se pretaka po njih žilah nomadska kri, določil primeren kraj S potrpežljivim, njihovemu temperamentu primernim, četudi trudapolnim, počasnim, a sistematičnim vzgajanjem bi se morda vendarle privadili, da bi vzljubili zemljo, ki bi jim bila dodeljena Navajali naj bi se morda k poljedelstvu, živinoreji ali kaki drugi koristni panogi. Tak trud bi bil gotovo v nekaj desetletjih poplačan s hvaležnostjo teh danes toliko preziranih ljudi. Nočni koncerti za Bežigradom Dasi stalno prebiramo dnevno časopisje, vendar se nikdar ne moremo pravočasno pripraviti na različne nočne prireditve, ki se vrše zelo pogosto in primerno v hladu, po deseti, enajsti, pa tudi po dvanajsti uri v noči. Morda pa ne plačajo prireditelji oglasnih taks in vsled tega tudi noben list teh prireditev ne objavi. Seveda, za te prireditve menjajo tako instrumente kakor kraj prireditve. Enkrat se vrši pod enim oknom, drugič pod drugim. Kdo ve. zakaj to. Sicer pa to že prireditelji sami najbolje vedo. Kdo si more predstavljati prijetnost, ko zbudi človeka, ki je ves dan opravljal svojo službo in ga sredi noči iz najboljšega spanja zbudi bolestno-ljubavno tarnanie pod okni, ali se oglasi kakšna hreščeča harmonika, cvileča vijolina. pa morda še hripava gitara, včasih pa tudi tako ubrano petje, da človeka kar v želodcu zaboli in je v nevarnosti, da se mu kaj ne pripeti, če takoj ne vstane. Je pač težko, ker nismo vsi vedno pripravljeni na take prireditve, sicer bi ne hiteli že ob desetih, enajstih ali pa malo po polnoči spat. Končno pa. dasi smo ljubitelji glasbe, ker vedno poslušamo neprijavljene nočne koncerte, imamo še itak dovoli radio-muzike. Naj mar zahtevamo od radio-lastnikov, naj okna zapirajo v tej vročini? Kar naj bodo okna odprta. Če je godba všeč, četudi pozno v noč radio-lastnikom, mora biti tudi nam, osobito ponoči. Za spanje nam tako ni, saj je godba potrebnejša od spanja. Ker se pa dandanes vse tako rado spreminja, se bo morda tudi program nočnih koncertov spremenil... dan, da so sklenili večno prijateljstvo. Sovražnosti je konec. V velikem veselju so navalili Krokodilci in Dihurjani drugega dne na ribe. Pravo sožitje je vladalo ves dan. Pravi mir božji. Proti večera pa grozen preobrat. Zaradi nekaj ščuk sta se dva smrkovca spoprijela, pa je nastal splošen pretep. Krik je segal do neba. Takega pretepa še starci niso pomnili. Ko je Korun to slišal, je osupnil. Ni vedel takoj, ali so se spoprijeli zaradi rib, ali zaradi večnega prijateljstva. Spoznal pa je, da svet koraka svojo pot in da zelo mnogokrat delo velikih politikov naleti pri ljudstvu na gluha ušesa. e u Slovenskih goricah esaaBfflHaBHM »Kako mu pristoja mašniška srajca!« so se pogovarjale kmečke matere v nedeljo do večernicah, ko so videle stopiti Martinovega študenta, ki je študiral za gospoda, prvič pred oltar. Oblečen je bil v belo mašno srajco, zakaj pomagal je peti domačemu gospodu pete litanije. Ženske po cerkvi so dvigale glave, se suvale, se vzpenjale druga čez drugo in si odobravajoče kimale, ko je sočni glas študenta Franca planil pod cerkveni obok, zaplaval pod ladjami ter se odbil zadaj pri orglah. Se nalašč ga je nekoliko tresel in ojačil, da bi farane čim bolj razveselil. Martinova mati je sedela v prvi klopi pred oltarjem. Roke je imela sklenjene in s: je zakrivala z njimi obraz, a vendar ni mogla skriti prekipevajoče sreče, ki je dušila njeno srce in gladila njene kosti. Topila se je v blaženosti, rožljala z ogromnim molkom, ki ji je ovijal pesti, ter se včasih ozrla po cerkvi in se nasmehnila stotini očem, ki so se opirale vanjo, pa zopet v n jenega sina. ®t®amater Predsedstvo zveze slovenskih fotoama-terskih društev prosi organizacije in funkcionarje, ki so prejeli te dni njegovo okrožnico, naj skrbno proučijo njeno vsebino in naj pošljejo čim prej svoje odgovore in predloge. Nekoliko izvodov okrožnice je interesiranim amaterskim organizacijam in amaterjem še na razpolago. — Spremembe pravil, ki jih je sprejel ustanovni občni zbor, je banska uprava že potrdila. Pravila v novi obliki se razpošiljajo, čim bodo razmnožena, skupaj s pravilnikom Osrednje slikovne zbirke. Fotoklub Ljubljana: Družabni kopalni izlet k Sori bo v nedeljo 13. avgusta. Odhod iz Ljubljane do Medvod z vlakom ob 7.05. Prijave v klubu do prihodnjega torka, za jed in pijačo ves dan plača odrasla oseba 15 din, otroci prosto. Sloviti nemški mojster amater Michael Neumuller iz Linza, ki smo njegove slike občudovali na ljubljanskih internacional-kah, se je ustavil te dni z gospo soprogo in nekim prijateljem na poti v Dalmacijo v Ljubljani in porabil priliko, da se osebno seznani s člani tukajšnjega fotokluba. Veliki nagradni natečaj »V čaru svetlobe«, ki ga prireja tvrdka Franke in Hei-decke, izdelovateljica kamer Rolleiflex in Rolleicord, ima zadnji rok 31. t. m., na kar naše amaterje, ki so se pri prvem nagradnem natečaju iste tvrdke v zelo močni mednarodni konkurenci izvrstno odrezali, še posebej opozarjamo. Pogoje dobite v vsaki fotografski trgovini. Na nedavni fotografski razstavi v Splitu je izmed 14 nagrad deset odpadle na posnetke z Rolleiflex in Rolleicord! Tudi ,tsp3mmsMu posnetki morajo biti takšni, kakor pravilno poudarja zadnja številka »Photoblatter«, da se iahko povsod pokažejo, čim bolj živi so po svoji vsebini, tem naravnejša in traj-nejša je njihova spominska vrednost. Iz tega razloga bi bilo popolnoma zgrešeno, ce bi zaklical sredi veselega razgovora: »Pozor! Sedaj vas bom malo fotografiral! Ostanite za trenutek mirni!« Po tej metodi ne nastajajo resnične spominske slike. Posnel boš samo otrdele, izumetničene postave. Ne fotografiraj tudi tovariša ali tovarišico na potovanju, ko stoje togo pred kakšnim zgodovinskim poslopjem zijajo v kamero. Resnične spominske slike s trajno vrednostjo nastajajo le iz trenutnega dogajanja in s tehničnega stališča jih ni težko delati. Predvsem je treba snemati s pripravljeno kamero, iz daljave 5 do 6 m do oseb, z ustanovitvijo na 4 do 6 m, z zaslonko 5.6 do 8 (6.3 do 9), zaklop pa naj bo pripravljen v skladu s svetlobo in gibanjem na eno stotinko do ene petdesetinke sekunde. Cvetlične in sploh barvne motive je snemati z barvnim tvorivom najbolje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, če gre za rdeče ali rumene barve; v opoldanskih urah in pod jasnim, modrim nebom, če gre pretežno za modro barvo v motivu. iFstog^aflfa tsi umetnost Medtem ko se bomo pri nas še nekaj časa prepirali, ali je prištevati vsaj neko vrsto fotografije med umetnosti, so to stvar v Nemčiji rešili tudi s pravnega stališča. šlo je za nekega znanega, amaterja, ki sestavlja po naročilu neke založbe zbirke fotografij v knjigi, za kar potuje često tudi daleč v tujino. Ker ima avtor iz teh del stalen vir dohodkov, se je glasilo vprašanje, ali naj bedo ti dohodki podvrženi dohodninskemu davku, oziroma z drugimi besedami: dali je smatrati takšno delovanje za stalno obrt ali za svoboden poklic. Odločujoči činitelji so vprašanje rešili v zadnjem smislu. Enako kakor pisatelj, se je glasila razsodba, je tudi tisti, ki "knjig ne piše, temveč jih fotografira. Izvrševalec svobodnega poklica, in to tudi v primeru, da dela po naročilu kakšnega založnika in ne ponuja svojih del od primera do primera. Preko tega pa je bilo ■odločeno, da vrši fotograf v takšnem primeru kakor pisatelj poklic, ki je posvečen čisti umetnosti. Utemeljitev sodbe pravi, da ni nobenega dvoma o tem, da je mogoče poedinemu posnetku priznati umetniško vrednost. Posebno zanimiva je nadaljnja razširite*' pojma na delovanje, ki tiči v iskanju umetniško lepih in dragocenih pokrajin ter poslopij, pri čemer imata kompozicijske slike in razsvetljava večji pomen nego fototehnično mehanično podajanje. Razvijalci za poletni čas so tisti, ki za temperaturo niso preveč občutljivi, to se pravi, da ne spreminjajo dosti svojega razvijalnega značaja, če so nekoliko stopinj toplejši ali hladnejši, dalje morajo delati čim bolj jasno, brez osena, in potrebujejo le malo alkalija. Izmed običajnih razvijalcev ustrezajo tem zahtevam najbolje adurol, amidol, paramidofenol in pirokatehin. Amidol, ki je priporočljiv zavoljo črno-modre barve, v kateri razvija, zlasti tudi za papirje, alkalija n. pr. prav nič ne potrebuje. Na slabem glasu je pač zavoljo svoje male trpežnosti — toda po krivici. V julijski številki Knappove revije »Foto-Beobachter« beremo, da ga napravi dodatek 5 ccm mlečne kislino na vsak liter prav tako trpežnega kakor vsak drug razvijalec. Treba ga je le po vsaki uporabi filtrirati. »Kako si srečna, Mica, Jezus, da še sama ne veš! Gospoda boš imela pri hiši. Ta te bo že spravil v nebesa. Nisi zastonj rodila«, so ji pravile pred cerkvijo sosede ter silile k nji, ona pa se je smehljala ter tu pa tam zamahnila s svojo žuljavo pestjo, kakor bi hotela pokazati, da to ni nič tako važnega. Toda v srcu ji je plala radost, ji osvetljevala oči in ji gnala po telesu vročino, in če se je katera izrazila o njenem sinu zelo laskavo, ji je dejala: »Saj je Franc že pravil, da te bo povabil na primi-cijo. Prihodnje leto konec julija bo imel novo mašo. Ne pozabi! — Te bo že še povabil sam.« In gospodinja se je nasmehnila, vsa zardela od blaženosti. »Če je tako, Mica, mu lahko poveste, da bom dala štirjak vina, tele in še kako malenkost,« je dahnila vesela in se ozria samozavestno po sosedah, kot bi jim hotela pokazati svojo pomembnost. Od tiste nedelje se v fari ni nehalo govoriti o primiciji, zlasti še zato, ker je bo-goslovec Franc jel hoditi kmalu potem po vaseh. Ustavljal se je v hišah ter vabil ljudi. Najprej je obhodil najbližje sorodnike, ki so dobili na primiciji važnejše funkcije. In kakor bi slutil, da gospod Franc pride, so bili vsi doma, ko je prišel v hram. Oče penjali na prste ter napenjali ušesa, da bi čuli govore. »Jezus, kako so suhi in bledi!« je Šepnila kmetica svoji sosedi, kažoč novoma-šnika, ko je s sklonjeno glavo poslušal govorjenje šolske deklice, ki mu je izročila tudi šopek. Za njo je govoril domači župnik ter slikal strmečim faranom pridnost novomašnika, trud in skrbi, ki jih je moral prebroditi, preden se je dokopal do časti viteza Kristusove cerkve. Ko pa je govorila prednica Marijine družbe, se je med govorjenjem zmotila, da ni vedela naprej, pa je v zadregi privlekla iz žepa svoje bele svatovske janke zmečkan papir, ki ji je znova razvezal jezik. Po končanih nagovorih se je ljudstvo združilo v procesijo in z novomašnikom na čelu je šla procesija k cerkvi, kjer je bila kratka molitev, nato pa so se ljudje razšli. Tri tedne po prihodu novomašnika v domačo faro je bila primicija. Pred rojstnim hramom primicijanta bo medtem zgradili leseno uto ter jo opletli z zelenjem od vrha do tal. V nji so se zjutraj na dan nove maše zbrali gostje. Ko so se najedli in napili, je dal ceremonijar, ki ga imenujejo cimoner, znak za odhod. Medtem je je sedel navadno za mizo in listal po časniku; mati je luščila pri peči grahec, otroci pa so opravljali vsak svoje delo, da bi ne mogel nihče godrnjati zastran njihove pridnosti. Posadili so ga za mizo, dali nanjo slatinar najboljšega vina, krožnik pečenega mesa in začel se je pomenek o gospodarstvu, o šoli, o življenju v mestu in slednjič tudi o velikem dogodku, ki čaka faro: o njegovi novi maši. Potem je izrekel svoje vabilo in gospodar je poklical v hišo vso družino. »Težko bo. težko, go...« Ni vedel, kako bi nazval študenta in mu je že hotel reči gospod, pa se je spomnil svojih sorodni-ških zvez z njim in je rekel: »Franc. Slabi časi so zdaj in tudi boš imel obilo boljših od nas. Ne rečem, da bi ne šel rad Primicija je velika stvar, ali kot rečeno, boljše ljudi povabi, bogatejše, da ti bo kaj koristilo. Ko je imel novo mašo Petrov, so dali gostje toliko skupaj, da je lahko s tistim vse leto v mestu živel Ampak tam smo bili kmetje!« se je zagovoril, toda takoj je popravil: »Jaz sem seveda dal, kolikor je bilo pač treba, da bi se ne osmešil. Zdaj pa je drugače. Ali pravim ti, le želarjev ne vabi veliko. Ta ti da malo, na primicijo pa pride od hiše vse, kar lahko hodi.« Potem so se pogovorili. Sinova bosta stregla pri mizi za častne goste, hčeri pa bosta svatevci. Zastran dajatev lahko ostane tako: naj dado, če imajo, če ne, pa ne. In ko je Franc odhajal, mu je gospodar stisnil roko z besedami: »Ne boj se, da bi bili zadnji. Menim, da boš zadovoljen « Prišla je jesen, za njo zima, in tako je poteklo leto in fara se je lepega dne znašla pred časom, ko se začno primicije. Bilo je obilo govorjeno vse to leto. Ljudje, ki niso bili vabljeni, so vedeli veliko povedati o enem in drugem. Vedeli so natančno, koliko bo darovala katera hiša in izračunali so. da bo primicijant razpolagal z desetimi polovnjaki vina, s par telicami, z dvanajstimi teleti, s tremi pitanimi svinjami. Mnogo pa so govorili tudi zastran svatevc. Marsikateri so osporavali pravico,' da nosi venec, in tu pa tam se je našel celo fant. ki je pripovedoval, kako je hodil ležat k nji. Mnogo solza je izteklo, mnogo vzdihov je padlo v gluho noč in mnogo kletvic je trepetalo nad kmečkimi hrami. Ali venci so ostali beli kljub opravljanju, in tiste, o katerih so farani govorili najslabše, so se na dan nove maše odrezale najboljše. Neke nedelje so oznanili domači gospod s prižnice, da se pripelje gospod novoma-šnik v torek domov. In še tisti dan popoldne je nastalo v fari živahno vrvenje. Fantje so postavili ob cesti pri meji fare slavolok, ki je segal čez cesto. Bil je ople-ten z zelenjem, okrašen s papirnatimi trakovi, na deski, vrhu katere je bil velik križ, nad njim pa novomašniška krona, napravljena iz zelenja, pa je bil napis: »Vsa fara se danes raduje, ko sprejema vas v sredo med se. Ponižno pred vas poklekuje in prosi blagos'ova zase.« Obakraj ceste so stale do prve vasi smrečice, bukovje, veje akacij; in tu pa tam je plapolaal med vejevjem zastavica, ali pa se je smejal papirnat trak, ki so ga dekleta v naglici obesila tja. Prišel je torek. Prihod novomašnika je bil napovedan za četrto uro popoldne. To popoldne je delo večinoma počivalo. Neštete kope razstav požete pšenice so se dvigale iznad bodečih strnišč. Tu pa tam je bila njiva še nepožeta. Par snopov je ležalo na ogonu, v razgonu pa je ležal voder, ki ga je žanjica pozabila tam, ko je bežala, da bi ne zamudila sprejema. Na vratniku je marsikje stal voz. Mlatiči so šli po rž, ko pa je začelo v cerkvi zvoniti, so ga pustili, kjer je pač bilo, ter zbežali k sprejemu. ....... Pred slavolokom so se ustavili duhovni gospodje, občinski veljaki ter svatevce, za njimi pa ostali farani, kakor je pač kateri prišel. In zgodilo se je, da sta se kakšni ženski celo sprli zaradi prostora. Tista, ki je prišla pozneje, bi rada odrinila prvo in beseda je dala besedo. Ko pa se je iz daljave prikazala kočija, sta utihnili in prednica Marijine družbe je ponavljala vsa v skrbeh v svoji glavi govor, ki ji ga je napisal gospod župnik. Kočija se je ustavila pred slavolokom. Ljudje so utihnili in oni zadnji so se vz- prišel iz hiše novomašnik, ki je pokleknil na hišni prag ter prosil svoja roditelja blagoslova. Prva je stopila k njemu mati. Pokrižala ga je na čelo, pomočila rožmarin v blagoslovljeno vodo ter ga poškropila po glavi. Ponosno so se smejale njene oči, ko je šla s pogledom od gosta do gosta in hrbet se ji je vzravnal še za spoznanje bolj. — Za njo je pokrižal in poškropil sina tudi oče, nato pa sta oba z ženo stopila ob njegovo stran, za njimi pa so se v istem hipu prikazale njegove sestre, oblečene v belo. Te so nosile na beli blazinici novomašniško krono in šopek. Pristopil je »cimoner«, položil novomašniku na glavo krono in ljudstvo je pokleknilo, ko je dal novomašnik svoj prvi blagoslov. Zopet se je uredil sprevod, na čelu katerega so korakali godci ter urezavali takšne poskočnice, da so nekaterim gospodinjam noge poplesavale po cesti. Poslednji v sprevodu je šel novomašnnik s svojimi starši in sestrami, ki so nosile njegovo krono pred njim Pred cerkvijo so svatovce sestavile špalir, skozi katerega so šli gostje in pred cerkvenimi vrati je zopet pozdravil novomašnika domači župnik. Ljudstvo se je gnetlo v cerkev. Matere so prinesle s seboj tudi majhne otroke in gneča je rasla, stiskala ljudi, tlačila de-co, da je kričala. Povsod se je bila borba za boljše prostore. V zakristiji se je medtem oblačil novomašnik. Zopet so mu na glavo posadili krono, s katero je šel na prižnico, od koder je prvič pridigoval. Ko je bila pridiga končana, se je začela nova maša, ki je bila izredno slovesna. Kup duhovnih gospodov je hodilo pred oltarjem. Stregli so in mu pomagali opravljati sveto daritev. Po maši so šli gostje na novomašnikov dom zopet v sprevodu in zopet jim je krajšala pot prijetna godba, katere dolžnost je bila poslej, skrbeti gostom za razvedrilo. Pri vratih ute je stal »cimoner« ter razvrščal goste. Glavna miza je bila za odličnike in bližnje sorodnike novomašnika, stranske so bile za svatevce in za navadne goste, v ketu ob godcih, ki so sedeli na nekoliko vzvišanem prostoru, pa je bilo mesto za študente, ki se ta dan lahko najedo in napijejo po mili volji, kakor pravi pesem: »Če pa nova maša je, jupajdi, jupajda, tam tud' dobra paša je, jupajdija- da. Med gospodo tam sedim, jupajdi, jupajda, z mastno piško se mastim, jupajdija- da.« Ko so gostje zasedli svoja mesta, se je dvignil primicijant ter začel molitev. Po molitvi so godci zaigrali in »cimoner« je dal znamenje za obed. Vloga »cimonerja« je izredno naporna. Njegova naloga je, da uredi primicijo tako, da gre vse brezhibno, da ničesar ne manjka in da je dovolj dobre volje. Med obedom so se začele go-vorance. Dvigale so se tudi svatevce, ki so nazdravljale novomašniku, in godci so ure-zali ob vsaki zdravici svoj marš. Polagoma se je privlekel nad hrame večer. Tiho je prišel izza bregov, se zasmejal na listju drevja in odmev njegovega smeha je zatrepetal v srcih svatevc, študentov in bogoslovcev, ki so plesali pred uto »čindero«, edini dovoljeni ples, ki nima na sebi nič pregrešnega. — Rahlo je legel na travo, zagrinjal v svojo koprena-sto meglico oddaljenejše vasi in dramil v razgretih glavah tisoče misli, morja hrepenenj, da so telesa svatevc postajala voljna in mehka, kakor testo za veliko noč, — da so oči študentov dobile oni značilni ostri izraz in se je roka nalepila na roko kakor gosenica na list Nato je noč zastrla vas Molče so se pari zgubljali v mrak, zapuščajoč uto, v kateri so starejši duhovni gospodje govorili navdušene govore. Po gozdu se je lestelo odpadlo listje, pokale so preperele veje in zdaj pa zdaj se je skozi razpaljeni zrak začul radosten vzklik, cmok poljuba ali klic. če sta se dva slučajno zgrešila. To so čudovite, božanske noči, katerih se spominjajo svatevce vse življenje in vedno toplo, ljubeče. Ta večer ni razrednih razlik Študent se ne sramuje razpokamh rok kmečkega dekleta, kak mestni gospod poljublja od solnca ožgano lice svatevce in ji govori lepo, prelepo, kakor se ji še sanjalo ni. Toliko je radosti ta večer, toliko utešenih hrepenenj in nobenih obljub, zakaj kdo koga pozna. Prihodnje jutro so šli gostje v najbližjo sosedno faro. kjer je imel novomašnik mašo, potem pa so se ustavili v vrhu v zidanici, kamor jih je povabil bogat kmet, proti poldnevu pa so šli domov, kjer se je ponovilo vse, kar se je godilo prvi dan. Tako je šlo štiri dni, dokler se ljudje ne naveličajo in dokler ne poide vse, kar so pripravili za primicijo. ^^ KQpRIVEC Pet minut vzgoje Sinček—edinček Imam nečaka, ki je pravkar stopil v »leta nerodna«. Ta mož na vsa usta kritizira vse ln vsakogar. Vnet član je mladinske organizacije, ki prireja izlete, taborjenja, in nad vse rad se s svojimi pajdaši klati po prirodi: napol so indijanci, napol navadni ljudje, napol otroci, napol odrasli. Naj bo tako ali tako, koristno ali neumno v očeh odraslih, svoje početje vzamejo le na moč resno, dejanja in besede svojih »bratov« kritizirajo hudo ostro. Pri tem prav nič ne izbirajo besed, neusmiljeno udrihajo po glavah svojih bližnjih. Menda pa ta »tomahavk« mlade kritike (ali zabavljanja) nihče ne vihti tako vneto kakor moj nečak. Kar lasje so se mi je-žili, kadar je svoje pajdaše vlačil v blato. Bolestno jim je razgalil duše, da bi bil sam sebi videti tem imenitnejši. »Beži no,« je zabavljal, »s takimi sinčki edinčki ne moreš ničesar početi. S pravimi fanti, da, to že. Ti vedo, kaj je disciplina, da disciplina mora biti zaradi uspeha celote. Temu ni treba šele ukazovati: stori to, stori ono! 2e sam ve, kje je treba prijeti, nič se delu ne izmuzne. S pravimi fanti moreš narediti, kar hočeš. Ničesar in nikogar se ne boje, tudi dežja se ne boje, čeprav so malo mokri, prehla-dijo se vendarle ne. Sploh pravi fantje vedo, kaj je sloga in soglasje: znajo skupaj delati in delati drug za drugega. Skratka, to niso sinčki-edinčki.« V izraz »sinčki-edinčki« je vložil tak prezir, da so se mi ubogi edinci kar zasmilili. Vprašal sem ga: »Zakaj prav za prav praviš vsem fantom, ki so za nič, sinčki-edinčki?« »Ker so to po večini res sinčki edinčki, ki so jim doma stregli od spredaj in zadaj, potem pridejo pa med druge fante in mislijo, da se jim tu mora prav tako goditi. Ce prinese na izlet sekiro s seboj, to ni naša, ampak njegova sekira. Ce mu rečeš, naj gre drva nabrati", da bomo mogli kuhati večerjo, se namrdne pa reče: zakaj pa jaz? In če vodnika slučajno nI in mu kot namestnik vodnika ukažem, naj gre po drva, mi zabrusi v brk: Kdo pa si ti, da ml boš ukazoval? Ce mu mati da potico s seboj na tabor, je ne razdeli kakor ostali, ampak jo hrani zase. K sreči se potem hitro skvari, da jo lahko v slavnostnem sprevodu nesemo pokopat. Njegova oprema v šotoru je najboljša, toda ne smeš dvigniti koča, pod njim je hlev. Skratka prav nobenega smisla za skupnost nima. Zadovoljen je Ie tedaj, če lahko po mili volji ukazuje.« Poskušal sem mu dopovedovati, da prenaglo sodi. Hitro me je prekinil: »Kaj boš govoril, ko pa dobro vem, kako je s temi sinčki-edinčki. Veliko sem imel z njimi opraviti. Na izletu se prvi utrudi, prvi začne sitnariti, ko drugi junaško stiskajo zobe in premagujejo ovire. Prvi teden že piše domov kartice, polne domotožja, krompirjeva juha .je seveda prehuda zanj. Da mora „za druge" drva cepiti ln kotle čistiti, se mu za malo zdi, čeprav mora tega dela opraviti prav toliko kakor vsak drug. Ne, nobenega smisla za skupnost nimajo. Zato pa pravim vsem, ki so jim podobni, sinčki-edinčki.« Dokazoval sem mu, da niso vsi edinci takšni, da ne izvira vse, kar je navajal, iz dejstva, da so ti otroci edinci. Ko sem mu postregel s primerom, je modro zaključil: »Izjeme le potrjujejo pravilo!« Zal ima ta mali mož v marsičem prav. Sedaj se gotovo spet ubija na taborjenju s svojimi sinčki-edinčki, ki jih skoraj prezira. V manj ostrih besedah bi znal opisati edince vsak mladostnik, ki je z njimi v skupnosti živel na izletih, kolonijah, na taborjenjih, pa tudi v šolskem razredu, čeprav tukaj manj, ker solidarnost ne pride toliko do izraza kakor tam, kjer si morajo vse sami pripraviti, od strehe nad glavo do hrane. Tudi učitelji in vsi, ki imajo posla z mladino, vedo povedati za posebnosti edincev. Tudi vojaki v jarku so mnogokrat spoznali posebno lice vojaka sina-edinca. Na da. se zanikati, da imajo edinci, če že ne vsi, pa vsaj mnogi, prav poseben značaj, katerega osnovna poteza je pomanjkanje smisla za skupnost. Poseben značaj se je moral razviti zaradi tega, ker edinec sam dorašča v družini, ker je te družine osašče in — gospodar. Nobenemu otroku toliko ne strežejo, mu ne posvečajo toliko pozornosti, toliko skrbi kakor edin-cu. Ker je edini otrok, je strah zanj tem večji, ker je edini otrok, je vsa skrb, ki bi bila porazdeljena med več otrok, posvečena njemu. Ker je edini, je deležen tudi več materialnih dobrin, kakor je to pri otrokih istega stanu običajno. Ker je edini, je deležen večje ljubezni in mehkejše postelje. Ker je edini, je iz vsega početka navajen, da zanj ni »konkurence«, da vse, kar starši premorejo, velja le zanj. Ker je edini, nima dovolj stika z vrstniki, odrašča bolj v okolici odraslih, med katerimi uživa privilegiran položaj. Vse to povzroča, da se tak otrok v družbi ne znajde prav, da so v šoli težkoče z njim, ker zahteva od učitelja več pozornosti, součencev pa ne upošteva kot enakopravne, še manj kot enakovredne, še tu, v šoli, si hoče ohraniti svoj privilegirani položaj. Njegov smisel za skupnost je okrnjen, nerazvit, zato se ji ne preda kakor drugi otroci. Občutljivejši je, ker so starši takoj reagirali na vsako njegovo najmanjšo bol, pa tudi na vsako njegovo — sitnost. Ce bi iz vzgojnih vidikov urejali število otrok v družini, bi morali reči: edincev nikar! Toda edinci so tu in včasih starši nočejo ali ne morejo imeti vsaj še drugega otroka. Tem bi bilo treba posebno mnogo dopovedati o vzgoji. Ce veljajo nekateri principi za dobro vzgojo sploh, veljajo za vzgojo edinca le tem bolj: doslednost v vzgoji, nepopustljivost v otroku koristnih ukrepih, manj pozornosti za vsako željico in nemarnost, čim večja vzgoja k samostojnosti in pomoči drugim, k obzirnosti, red, red, red in zopet — red. Po svoji najboljši vesti mnogi starši vse to store, vendar pa se otrok kljub temu ne otrese vseh tipičnih lastnosti edinca. Te lastnosti edincev si moremo še omiliti, če poskrbimo, da bo čim prej in čim več v družbi vrstnikov. še celo pri tistih edincih, ki imajo prav vse proslule lastnosti edinca, kakor jih je moj nečak opisoval, je možno omiljenje. Ce pride z mladino taborit, na izlete, če bo skupaj z njo živel, skupaj z njo delal, se mu bo verjetno odprla pot do skupnosti. Posebno če bo imel dobre učitelje v šoli in dobre vodnike v mladinskih društvih. Tudi zaščitne sestre v domovih, zdravstvenih kolonijah itd morejo veliko koristiti pri vzgoji takih otrok. Vse to je priznal celo moj mali zaleteli nečak, ki je potrdil, da so se nekateri »že obrusili«. ano# NAGRADNA KRIŽANKA Besede pomenijo: _ Vodoravno: 1. kraj na Dolenjskem, 5. obrtnik, 10. moško krstno ime, 12. pomlad v češčini (tudi moško krstno ime). 13. duhovnik, 14. gostinski lokal, 16. oblika osebnega zaimka 17. mesto v Italiji, 19. žensko krstno ime, 21. pastir v srbohrvaščini, 23. veznik, 25. predlog, 26. ilo, 27. kazalni zaimek. 29. židovsko žensko ime, 30. iz. obražen. Nagrado v znesku 100 je žreb tokrat nakloni! Ivanu Zupančiču, šolskemu upravitelju v p., Ljubljana, Dolenjska cesta 28. Troje nagrad v knjigah pa si dele Drago Gregorin, jurist, Litija, Cilka Antonovičeva, Dobova, in Mi«6e Šinkovec, Sv. Lenart v Slov. goricah. Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izreiete iz lista, jo pravilno izpolnite In izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice Reševalci v Ljubljani. Maribora in Celja, lahko izrezek iz lista t izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovib« podružnic. Po žreba izbrauema reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v 1 knjigah, Navpično: 1. Prešernov prijatelj, 2. najmanjši delec snovi, 3. majhen top, 4. eden, 6. medmet, 7. glavni junak (hkratu naslov) romana ruskega pisatlja Arcihaševa, 8. mesto v Rumuniji, 9. Rim v italijanščini, 11. poškodba, 14. grda ženska. 15. oblika srbskohrvatskega glagola roniti, 18. trta, tudi log, 20. zver. 22. ali v srbohrvaščini, 24. predlog, 27. kazalni zaimek, 28. osebni zaimek. din Rešitev križanke Vodoravno: Lomonosov, ubod, kalo, baza, Omer, Vida, Igo, robec, Asta, salo, zet, anatema, Eva, Ema, Rado, ukor, Arad, mana. Navpično: lubadar, obad, Mozart, oda, ako, samica, Oleg, Voronov, Ob, oaza, Este, eta, Avar, nada, Meka, Amon, era, ara, od, um. navada Prijatelj predstavi svojemu tovarišu - zdravniku svojo ženo: _ Dovoli, da ti predstavim svojo ženo. — Drago'ml je, gospa; izvolite se sle«. neumne sanje _Danes se mi Je sanjalo, da si ml poplačal ves dolg naenkrat! _ Tudi meni ae včasih sanjajo neumnosti! T Združene drftave vtihotapi Ja jo najraje tobak, mamila ta eelo Ijnffl, pri čemer uporabljajo najmodernejša prometna sredstva — Slika zgoraj: ameriško carinsko letate Je prepozno pristalo, ker se Je tihotapska podmornica skoraj ie popolnoma potopita. Spodaj: s tihotapskega motornega čolna premeščajo blago ta ljudi na tihotapsko podmornico Hože - zdravilo Arterioskleroza — poapnenje SEL Strah jc osnovna podlaga bolnega človeka. Občutljiv je nasproti vsemu neznanemu in nepričakovanemu ,kar ograža naše življenja Ce smo o bolezni poučeni, tedaj stopita namestu strahu pogum in življenjsko zaupanje Poapnenje BI odvodnic je pojav starosti. V mladosti so notranje stene odvodnic — arterij — elastične in se raztezajo. S časom pa se tvorijo na notranji koži zgostitve, v katerih se pojavljajo zamašenja in poapnenja. Vzroki prezgodnjega poapnenja odvodnic so: duševni prenapori, uživanje pikantnih jedi, dedičnost in močni mišični napori. Mnogo kadilcev pa oboli zaradi nikotina, ki pospešuje poapnenje žil. Prvi znak poapnenja odvodnic je težko dihanje in sapnikov katar. Pridružujejo se še omotice, oslabitev vida, bolečine v bližini srca, v hrbtu in lakteh, trajen glavobol in močno utripanje srca. Pri višji stopnji obolenja pride do tesnobnih občutkov, hudih nadušnih napadov ,nepravilnih utripov to omamljenosti čutnih organov. Da se ubranimo ali da ozdravimo arteriosklerozo, je treba spremembe odvodnic napraviti neškodljive ter zavračati bolestne procese. Z zdravili se da pri tej bolezni težko kaj doseči. Z zdravili nismo v stanju niti zmanjšati zgoščenje in poapnenje žilnih mest niti zadržati počasno napredovanje izprememb. Mnogokrat se sicer predpišejo jodova sredstva, kakor jodkalij ali jodnatrij, da bi pa to kaj koristilo, se do danes še ni ugotovilo. Zadržati napredovanje bolezni in olajšati najtežje bolezenske pojave smo v stanju le s smotrno dieto s primernim življenjem. Dieta mora biti pretežno rastlinska, skrbno izbrana glede množine in kakovosti. Pri dieti ne smejo lzostati mineralne oziroma redil-ne soli. ki tvorijo in čistijo kri. Predvsem naj se uživa sveža zelena solata s citro-novim sokom, kompot, riž, kuhan samo na vodi, in obilo svežega sadja. Kot pijača po možnosti le sveža studenčnica z ali brez citronovega soka Najboljši lek proti tej bolezni je citrona. Za žejo naj se pije limcr-nada, v katero narežemo na tanko rumene citronove olupke. Da zmanjšamo krvni pritisk, se moramo vsako jutro v postelji po vsem telesu umivati (voda 25 do 30 stopinj C), da s tem povišamo kožni podražaj; dvakrat tedensko dodamo vodi po pest soli in dvakrat po eno čašo kisa Najbolj učinkuje umivanje, ako leži bolnik še po umivanju kake pol do ene ure v postelji, ne da bi se prej posušil, zavit v kopalno odejo in ogr-njen z volnenim pokrivalom tako, da izhlapi popolnoma voda na telesu. Da se kri A M. Vrnitev Jelka Kovačeva se je zasmejala. Saj to je bilo res smešno. Le kako si to predstavljajo! Ne, ona se z njim ne bo poročila. Jelka se je navadila na Dunaj in zdaj jo hočejo starši omožiti tu v malem mestu, ki se mu je že povsem odtujila. Jelka je zbežala iz hotelske sobe ob lepem Jadranu, kamor so jo starši povabili na počitnice. Starši so strmeli. Jelka se jim je odtujila, to ni več tisto rjavolaso dekle z velikimi, zaupljivimi očmi, katero so poslali k sorodnikom na Dunaj, da bi se čez leto dni spet vrnila. Jelka se ni hotela vrniti. Veliko mesto se ji je priljubilo, dobila je službo v velikem modnem zavodu in šele danes po več letih, je obiskala svoje starše, ki so jo povabili na počitnice k morju. Kako se je izpremenila! Iz male, skromne deklice je postala prava dama. Starši imajo celo ženina zanjo. Jelka se ni mogla ubraniti smehu. Janko — Janko Lavrič. Spomnila se je na visokega študenta. ki ga je vselej oblila rdečica, kadar je r. njim govorila. Bog ve, ali je še zmeraj tako boječ? Kakšen je neki zdaj. saj se že dolgo nista videla. Zdajci jo je iz premišljevanja prebudil materin glas: 'Jelka, pripravi se, drevi imamo goste, pridejo Lavričevi.« Kaj bi se ona pripravljala? Janku bo itak ugajala, toda ona ga ne mara Nekaj se je gledala v zrcalo. Da. lepa je. Lepe črne oči moški radi občudujejo. Spomnila se je na mladega zdravnika Koma. ki jo je oboževal na Dunaju. To je mlad, lep in bogat gospod, s katerim bi bila Jelka gotovo srečna. Res bi bilo škoda za tisto gnezdo, malo mesto, kjer se je rodila. Povedala bo Janku, da ga ne bo vzela, in se bo odpeljala na Dunaj. Predstavljala si je, kako jo bo bržčas pregovarjal, toda ona bo vztrajala pri svojem sklepu. Pred hotelom se je ustavil eleganten avto in troje ljudi je iretopak). Gospod krepko pretaka po vsem spodnjem telesa, moramo dnevno uporabljati kolikor mogoče gorko sedečo kopel, nadalje vsak dan od pol do ene ure zračne kopeli. Odsvetuje se pa sončenje, ker na srčni zaklopoid bolni težko prenašajo žarečo toploto ter se pojavlja zelo hitro srčno utripanje, težko dihanje in drugi znaki mišične slabosti, kar velja tudi za arteriosklerozo. Mnogi se zdravijo tudi z elektriko v najrazličnejših oblikah. I i i Ravnotežje organskega življenja pa je mnogo odvisno od harmoničnega dela in počitka. Pravilna mera in prikladno delo ter počitek o pravem času odločajo po zdravju. Primerno telesno delo in počitek ob svojem času odvrača bolnika od njegovih bolnih predstav da pri delu ne misli več na svoje težave. Pri tej pojavi se uveljavlja stari psihološki izrek, da zamore silna predstava izpodriniti šibkejše iz zavesti. Delo vzbuja in utrjuje človeško sa-mozaupanje, da se čudi svoji delovni sili, ko sam spozna, da razpolaga z več silami, kakor si je predstavljal. Proti arteriosklerozi se pije sledeči čaj: (po eno skodelico dnevno v več obrokih): bezgovo cvetje (8 gr), brinovice (5), črnil-čeva semena (6), gladeževa korenina (5), gvajakov les (8), fižolovo stročje (6), ja-godovi listi (10). lipovo cvetje (10), mačeha (6). oponec (bodeči slak (5), rman (10), smrdljivi bezeg (6), svišč (5 gr). Za čiščenje krvi: brinovec (10), krčnica (15), plešec (10), preslica (10). rman (20), tav-žentrože (zelišče, 15 gr), črni trn (cvetje, 15 gr), žolčnica (glen, 10); ali pa grenka deteljica (20), gader korenina (20), gvajakov les (50). ingver (20), krhlikova skorja (25), mačeha (30), oporec-korenina (150), orehovi listi (20). rabarbara (30), regratovo zelišče (15). repinec-korenina (40), rman (30), sasefras (50), senna, listi (25), sladifi (20), zdravilna špajka (20), tavžentroža (20 gr). Kupon št. 7 za brezplačno konzultacijo na Kliniki za dušo in srce — v po-nedeljski izdaji »Jutra« DEDIČI Dedič: >Kako je z bolnikom, gospod doktor?« Zdravnik: »Doslej je še malo upanja za vas«. HITRO JE POPRAVIL Slišite, umaknite se — vi, gos — — Kaj sem jaz? — Gos - pa seveda, kaj pa drugega. Lavrič, njegova soproga in — kdo je neki tale visoki elegantni mladenič? Ali je mogoče. — da to je Janko. Jelki je zastala sapa. Torej to je on. Morala je priznati, da je prav čeden in je kos dunajskim edega-nom. Po običajnih vljudnih pozdravih so sedli vsi k mizi Gospa Lavričeva je venomer opazovala Jelko in glasno izražala svoje občudovanje, Janko pa je bil sicer nadvse vljuden in ljubezniv, toda niti z besedico se ni dotaknil njene lepote, kar je Jelko zelo jezilo. Jelka ni hotela priznati, da ji je Janko všeč, zato se je vedla rezervirano. Cez nekaj časa jo je Janko prosil, naj nekaj zapoje, češ, da jo bo spremljal. Nalašč je izbrala najmodernejši tango, ki se je pel na Dunaju, toda Janko ni osupnil in je mirno preigral to melodijo. Jelka je začela peti. Imela je nizek, melodičen glas in je pela nekoliko žalostno, zroč pri tem na Janka, k i je sedel pri klavirju. Ko je pesem končala, je bilo nekaj časa vse tiho, nato pa je sledilo ploskanje in odobravanje. Janko je stopil k njej in ji poljubil roko: »Prav lepo pojete. Jelka, in posebno tale tango, ki je eden najlepših, a na}-žalostnejših. Zapojte nam še kaj bolj veselega!« Bližala se je že polnoč, ko je gospa Lavričeva vstala, dvignila čašo vina in rekla: »Na zdravje naših otrok, in pri tej priložnosti prosim za roko vaše hčerke za našega Janka«. Jelka je pri teh besedah zardela in gospa Kovačeva se je s solzami v očeh pripravljala na odgovor. Toda Janko je nekoliko bled odločno izjavil: »Zelo mi je mučno, da moram preklicati besede svoje matere! Doslej nisem imel niti priložnosti, da bi se pomenil z Jelko, na katero zrem kakor na svoj ideal lz dijaških let, katere pa bi ne mogel vzeti za ženo, ker bi ji mirno življenje v našem malem mestu ne ugajalo. Rad imam Zdenko Gajevo, revno in skromno deklico, s katero se hočem v kratkem "Sgnr^ Kamen na kamen - palača Ribniški žlebaki so jaki in fino zvone, pravi ribniški opekar Matic, ki so nra v 37 letih dela šli celi vlaki opeke skozi roke da pa se Se pečajo z nečem drugim, kajti, ob ameriški zapadni obali, tik na meji, ki spada še pod ameriško gospodstvo, je v zadnjih tednih na skrivnosten način br« sledu zginilo več miroljubnih trgovskih pamikov z vsem tovorom in posadko. ja. Odldeva k dvema delavcema, U modelirata zidake, zaradi odlične kvaliteta uporabne za zidanje peči, štedilnikov, obokov in močnega zidovja. Seveda je ta opeka malce dražja ko izdelana s strojem. Ribniška opeka, posebno strešna, Js močna. To se je najbolje pokazalo pred tremi leti, ko je v Dobrepoljski kotlini debela toča potolkla po strehah skoraj va» opeko, le ribniška opeka Je ostala skoraj vsa cela In nepoškodovana. Opekarna v Ribnici Kdo je še danes med nami, ki nima življenjskega sna: imeti nekoč svojo vilo, pa če že vile ne, vsaj bajtico, v kateri si sam svoj gospodar, kjer lahko uganjaš vsak direndaj, ne da bi se ti bilo bati zamere hišnemu lastniku! Kdor se ni rodil že v spletenem gnezdu, ampak je ugledal luč sveta kot najemniško dete, pa se mu je pozneje kdaj kolcnilo po lastni bajti, ta ve, koliko dela, skrbi in težav je treba za uresničenje takšnih sanj! Oni dan sem bil povabljen v prelepo Ribnico, kjer sem si ogledal obratovanje v opekarni Ivana Kluna in tovarišev. Ilovica v deželi suhe robe Prijazni delovodja opekarne g. Tone Sobar me je zapeljal na tovarniško zemljišče, ki obsega velike komplekse od Mlake tja do Bukovice. Sredi prijaznih travnikov so izkopani umetni ribniki. Na vprašanje, kaj neki je to in čemu služijo te naprave, mi je g. šobar pojasnjeval: »To so pa ribniki. Gospod Klun goji v njih krape. Pred leti je bil tod še raven svet. Naši delavci so v teh obsežnih kadunjah kopali glino. Ko smo delo opustili, se je v drdgo natekla voda. Takšnih bajarjev imate tu naokoli vse polno.« »Pa vam ne bo zmanjkalo gline?« sem vprašal. »Nikakor. Svet zapadno od Ribnice je prav do Bukovice bogat na ilovici. Gline pa je dovolj prav za prav tudi na zemljišču med Dolenjo vasjo in Brežami. Ni se nam treba torej bati, da bi morala naša tovarna prenehati z obratovanjem zaradi pomanjkanja materijala.« Zdaj sem razumel, zakaj v ribniški opekarni delavci nikoli ne »praznujejo«. Vodstvo tovarne oskrbi dovolj dela za svoje delavce v zimskem času. Povpraševanje po močni in lepo izdelani ribniški opeki pa je v vsem kočevskem srezu tolikšno, da tovarna zlahka nemoteno obratuje, saj so tudi naročila iz oddaljenih krajev dokaj pogosta, kar samo potrjuje, da je opeka zares odlična po kvaliteti. Opekarna v Ribnici obstoji že od leta 1898. Prvi delavci so bili Italijani. Takrat se je še vse izdelovalo na roko. Prvotni lastnik opekarne je bil Andrej Peterlin, oče uglednega ribniškega industrijalca in staroste ribniškega Sokola g. Filipa Peterlina. Danes zaposluje opekarna 60 delavcev in 10 težakov na žagi, ki je priključena obratovanju. Uo v tovarno — iz tovarne opeka Ves svet okoli tovarne je last opekarne. Zemlja, bogata na glini, je prekopana, kakor da se vojaki vadijo v kopanju strelskih jarkov. Na vagončkih prevažajo težaki glino v tovarno, še prej pa jo kar zunaj dobro premešajo in izberejo, da ne zaide vanjo nepotrebno kamenje. Opekarski strokovnjaki so ugotovili, da imajo tod opravka s šestimi vrstami gline. Dobro znajo ločiti mastno in pusto ilovico. Materija! za strešno opeko mora biti brezhiben in brez primesi apnenca. Slabša in manj mastna glina se uporablja za izdelavo zidakov. Ko je opravljeno vse to delo, gre gradivo v veliki opekarski stroj. Tovarna ima danes več strojev. Dobavila jih je iz Tropave in iz Gradca. Preden sem vstopil v tovarno, sem opazil zunaj nekakšne kozolce. To so sušilnice za zidake. Ce je vreme lepo, gre zidna opeka že po 14 dneh iz sušilnic v peči. Ročno izdelovanje zidakov Stroju, ki izdeluje strešno opeko, streže 14 ljudi. Delo je mehanično. Stroj venomer teče in priganja urne roke k delu. Minuta postanka — in že tečejo v prvo nadstropje prazne police dvigala. Kako hitro gre delo izpod rok, boste vedeli, če vam povem, da izdela stroj na uro 500 komadov vlečene strešne opeke. Finejša strešna opeka se izdeluje s pomočjo francoskih modelov. »Excenter« jiroj stiska glino urno ko robot. Na uro stisne Iz gline 450 komadov opeke. Temu stroju strežejo 4 moški ln 14 žensk. Največji stroj v opekarni je veliki stroj za Izdelovanje zidakov, ki modelira na uro 1800 komadov zidne opeke. Posebnost ribniške opekarne je tudi stroj za izdelovanje votljakov — zidne opeke za vmesne stene pri stavbah. Večni ogenj, ki ustvarja V strojnici sem srečal Jožeta Trčaka lz Dobrave nad Ljubljano. Kalorična loko-mobila gara s 170 konjskimi silami Jože sam kuri svojega ljubljenca. Vsi odpadki iz žage gredo v ogenj. Tudi žaganje. V prvem nadstropju opekarne je zložena strešna opeka, ki se mora sušiti v senci, da ne razpoka. Pod temi policami sta v pritličju nameščeni dve okrogli peči s 16 oz. 14 celicami. Leto ln dan gori ogenj v celicah. Zidna opeka se suši od same vročine, dočim strešna opeka v celicah prav za prav gori. Preden roma strešna opeka na sušilne police, jo ženske še ročno obrežejo in oblikujejo. Posebno žlebaki zahtevajo mnogo truda in pozornosti od žensk, ki so vešče svojemu delu. Police na dvigalu ropočejo s peklenskim hruščem, stroj, ki gara v enakomernem ritmu, priganja pridne roke k nenehnemu delu. Izprašan kurjač Lojze Turšič prihaja vsake četrt ure h gorečim pečem. Dvigne poklopec in vsiplje v peč malo lopatico premogovega zdroba, ki se v peči razprši. V pečeh, kjer gori strešna opeka, ne sme biti zraka, ker bi sicer opeka razpokala. Potreben zrak za gorenje dovaja posameznim celicam skrbno urejena ventilacija. Sprehajam se z delovodjo od oddelka do oddelka in se čudim hitremu tempu. »Da,« pravim, »zdaj, ko imajo opekarne potrebne stroje, gre delo lahko hitro naprej. Tudi opeka je zdaj boljša kakor včasih, ko so jo izdelovali samo na roko, ne?« »Nikakor ne! Najboljše zidake še vedno izdelujemo na roko,« ml pojasni delovod- Matic in njegova kontrola Zunaj tovarne srečam na obsežnem dvorišču starega možaka, ki dela v ribniški opekami že 37 let. To je popularni rfboW ški opekar Matic. Cepi na tleh ln v rokah drži kladevee. Vsako opeko potolče, da at-zvonL Tista, ki nima lepega glasa, Js počena, četudi s prostim očesom ni mogoča opaziti razpoke. Matic opravlja svoja : 65.5, naspioti Rumuni-ji pa s 108 t 55 točkam. Premočna zmaga plavačev Ilirija si je priborila več točk kakor vsi ostali klubi skupaj — V waterpolu je zmagal ZPX Zagreb, 30. julija. Danes je bilo v Zagrebu pokrajinsko prvenstvo zapaane cone v plavanju, ki se je končalo, kakor je bilo predvidevati, z visoko zmago Ilirije. Ilirija sama je dobila več točk, kakor vsi ostali klubi skupaj. Od ZPK je bil edino plavač Gazzari. ki je nekaj pomenil, vsi ostali so pa daleč zaostajali za slovenskimi plavači. Vrhu tega je še treba upoštevati, da Ilirija ni mogla nastopiti kompletna, da sta manjkala oba glavna kanona Wilfan in Cerer. pa tudi Schell. Za prireditev ni bilo velikega zanimanja, ker je bil skoraj ves športni Zagreb na teniških tekmah. ZPK je zmagal edino v waterpolu, kjer je imel boljši napad, ki je igral zelo ostro, a je treba podčrtati, da mu je sodnik dovolil fc.ko igro, dočim je bil napram Iliriji zelo rigorozen. Ilirija si je priborila pokal ZPK za plavanje. Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: 400 m prosto moški: 1. Pestevšek (I) 5:?" 1, 2. Mihalek (I) 5:41.8, 3. Skarpa (I) 5:48.4 4. Drobnič (ZPK), 5. Bašič (ZPK), 6. Kiirac (Hašk). 100 prostr dame: 1. Fine (I) 1:18.8 (zelo dober čas). 2. Keižan (I) 1:19.2, 3. Dragic (ZPK) 1:22.6, 4 Martin (I) 1:29.8, 5. Kova-čiček (ZPK), 6. Grgurič (KSU). 100 prsno moški: 1. Kribar (I) 1:21.4, 2. Binder (I) 1:21.8, 3. Dvorak (ZPK) 1:22.4, 4. Ferč;-k (KEU) 1:25.4, 5. Dubrav5- (ZPK). 109 protto moški: 1. Frič (L 1:03.2, 2. Gazzari (ZPK) 1:03.4, 3. Cucek (Maraton) 1:05.8 4. Pelhan (I), 5. Ziheri (I) 1:07.6, 6. Tomič (KSU). 50 prost > dame: 1. Keržan (I) 34.8, 2. Dragič (ZPK) 36.4, 3. Kovačiček (ZPK) 37.6, 4. Brkič (ZPK), 5. Cindrič (Gracljan-ski Karlovac;, 8. Gregurič (KSU). 10C hrMn& moški: 1. Gazzari (ZPK) 1:15.4, 2. Strmac (ZPK) 1.17, 3. Pestevšek (I) 1:17.4, 4. Drobnič (ZPK), 5. Hercog (I) 1:38.8. 6 Zlatarič 1:38.2. 100 prsno dame: 1. Werner (I) 1:33.6, 2. Martir. (T) 1:33.8, 3. Tončič (ZPK) 1:42, 2. Malota (ZPK), 5. Gabrič (Karlovac), 6. Isa-jec (Karlovac). Štafeta 5 X 50 moški: 1. Ilirija 2:23.2, 2. ZPK I. 2:26 6 3. ZPK II. 2.32.6, 4. Maraton 2:39 5. Hašk 2 "42.8. 6. Gradjanski 2:56. Štafeta 4 X 50 prosta, dame: 1. Ilirija 2.24 6, 2. ZPK I. 2:39.2, 3. Gradjanski Kai-lcvac 2:51.8, 4. ZPK II. 3:08 8. Štafeta 3 X 50 mešano, miški: 1. ZPK 1. 1:35.4, 2. Ilirija I. 1:37.6, 3 Ilirija II. 1:39, 4. ZPK II. 1:42.6, 5. Maraton 145, 6. KSU 1:47.8. Štafeta 3 X 50 mešano, dame: 1. Ilirija 2:01.5, 2. ZPK I. 2 09, 3. ZPK II. 2:15.6, 4. Gradjanski 2:20, 5. Maraton 2:55. Waterp»lo: ZPK : Ilirija 5:3. Končni rezultat: Ilirija 255 točk, ZPK 188. Gradjanski Karlovac 27, Maraton Zagreb 19, KSU Karlovac 9, Hašk - Zagreb 5. In v vzhodni coni Crikveruca, 30. julija. Danes se je tu vršilo plavalno prvenstvo vzhodne, oziroma primorske cone. Rezultati so bili naslednji: 100 m prosto gospodje* 1. Stocker (Vikt) 1:04.6, 2. Jozič (Jadran) 1:06.7, 3. Okretič (J) 1:11.8, 100 ra hrbtno dame: 1. Jenul (V) 1:47.8, 2. Mitel (V) 1:49.3. 100 m prosto dame: 1. Zdunič (V) 1:23.2. 2. Jenul (V) 1:23-5, 100 m prsno ra©ški: Benutti (J) 1:23.1, 2. Kohn (V) 1:23.5, 3. Corovič (J) 1:24. 400 m prosto: 1. Potočnjak (V) 5:17.4 2. Jezič (J) 5:46.4, 3. Zambeli (V) 5:54.8. štafeta 4x50 m prosto dame: L Viktorija 2:18.1. V waterpoolu je dubrovniški Plivački klub zmagal nad Viktorijo s 3:2. Dubrov-čar.i so bih za razred boljši od Viktorije Snoči je Viktorija zmagala nad Jadranom s 4:0, dubrovniški Plivački klub pa nad erikveniškem klubom 8:2. Atletika v Maribora Maribor, 30. julija. Na stadionu Železničarja se je danes končalo letošnje prvenstvo poedincev v atletiki, ki ga je pod okriljem atletske pod-zveze v Ljubljani organiziral podbor v Mariboru. Rezultati so bil naslednji: 800 m: 1. Muraus i;2) 2:02 6. nov mariborski rekord, 2 Kramer (R) 2:03, 3. Klam-pfer (R) 2:10.6. 5000 m: 1. Zupan (2), 2. Jovnik (R), 3. Salomon (Mrt.). Pri tej točki so tekmovalci pomotno tekli krog premalo, in zato niso računali časov. 100 m: 1. Musnik (R) 11.3, 2. Monderer (R) 11.3, 3. Lončarič (Mrt.) 11.5. Met krogle: 1. Hlade (2) 13.06. nov mariborski rekord. 2. Lužnik (Mrt.) 12.05, 3. Gregorovič (2) 11.87. Skok v višino: i. Lužnik 170, 2. Gregorovič 170, 3. Musnik 165. 400 m: 1. Kolarič (Mrt) 53.4, 2. Robert (R) 53 8, 3. Muraus (2) 54 Met kladiva: 1. Gujznik (2) 42.28. nov marib rek., 2. Hlade (2) 36.02, 3. Vidic (Mrt.) 30.98. Troskok: 1 Lončarič (Mrt.) 12.22. 2. Ott. (R) 1195. 3. Kovačič (2) 11.26. 110 m zapreke: 1. Lončarič 17.4, 2 Lu? nik 17.4, 3. Musnik 191. Met diska: 1 Lužnik 3534, 2 Hlade 34.64, 3 Radič fR) 34 51. 200 m: 1. Gracianski (2) 24. 2 Bari (R> 24. 3 Robert 24.1 Skok ob palici: l Smerdel (Maratoni 3.30. 2 Orossy (Rapid) 3-30, 2. Radin (R) 3.10. 1500 m: 1 Kranner (R) 4:15.3. 2 Muraus (2el.) 4:29. 3. Klampfer (Rapid) 4:31.4. Met kopja: 1. Gregorovič (2) 45.76, 2 Lužnik (Mrt.) 44.53. 3. Gujznik (2) 34.37. Tek na 10.000 m: 1 Zupan (2) 37.56.2, 2 Šalam on (Mrt.) 40:10 Skok v daljavo: 1 Lončarič (Mrt.) 6.26. 2. Stranič (2) 6 22 3 Musnik (R) 6:06 Štafeta 4 X 100 m: l Rapid 45.9 (nov mariborski rekordi. 2 Maraton 48, 3. 2e-Iezničar I 48 4 4. Železničar II 49 5. 2elezničar je dosegel 7 prvih. 5 drugih in 5 tretjih mest Maraton 7 prvih, 5 drugih in 3 tretja mesta, Rapid pa 3 prva, 7 drugih in 8 tretjih mest. Žrtev zločinskega kavalfrfa bo okrevala Mladenki, ki fi je dal nek! fant sumljivo pijačo, da se ji je zmešalo, se vrača spomin Primskovo, 30. julija. Zgodaj pomladi smo poročali o žalostnem dogodiku Capove Slavke, 18-letne hčerke tukajšnjega posestnika, ki se ji je nedavno omračii um. Dekle je 3lužilo v Zasavju ln za izredno lepo dekle so ne začeli zanimata fantje. Ob neki priliki jo je povabil eden izmed fantov na zabavo in ji je tedaj ponudil bratovščino s pijačo sumljivega izvora. Po usodni noči se je Slavki nenadno zmešalo, ušla je od gospodarja to planila na pol oblečena pred peskvena vrata. Tam je dvigala roke tn prosila Marijo, naj ji ne zameri, ker jo je zapustila ... O skrivnostnem dogodku so obvestili ofclastva, za dogodek pa smo izvedeli tudi pri nas Capovi so bili vsi potrti, ko so zvedeli, kaj se je zgodilo z ubogim dekletom. Vsi so obžalovali, da so pustili dekle v svet in v službo. Dotlej je pomagala Slavka pri domačem delu, med tednom pa je nosila včasih sama., včasih s starša v bližni trg jajca, kokoši in razne poljske pridelke. Tako so si pomagali Capovi v našetm siromašnem kraju. V hišo je prišei tako marsflkak dinar, ki hi ga drugače ne bilo. Medtem pa se je dekletu zahotelo po svetu, zato je šla zdoma Na skrivnostni način obolelo Slavko so tedaj oddali v ljubljansko bolnišnico na opazovalni oddelek. Izčistili so ji želodec in našli v preiskavi ostanke nekega sumljivega mamila Za dogodek so se zanimala tudi državna oblastva in so uvedla preiskavo. Vendar je bila preiskava za nedoločen čas prekinjena Slavka je bila v bolnišnici tako zmedena, da ni kazalo na njeno izboljšanje, zato so Jo po uvodni preiskavi oddali na Studenec. Od nje niso mogli Izvedeti ničesar, kar bi dogodek pojasnilo. Natančnejša preiskava je zelo obremenila mladeniča, ki je bil usodnega dne z njo v družbi. Preiskovalni sodnik je dal poklicati fanta na sodišče, preden pa je prišlo do zaslišanja je pobegnil fant v tujino. Capovi sprva po zdravniški odredbi niso smeli k hčen, ker se je bilo bati, dane bi navzočnost domačih še poslabšala njenega duševnega stanja. Zdaj pa se Slav- ki obrača na boljSe in Capovi so nad sre&ii, ker je upanje, da bo ubožica kmalu rešena bodnišnice in se bo zdrava vrnila med domače na Primskovo. Zdaj, ko se mladenka že zaveda strahot, ki jih je preživela od pomladi, ko se ji je bil omračii um. Izpoveduje že tudi, kaj jo je privedlo v okolico umobolnih. Potrjuje, da je zaužila usodno noč neko čudno pijačo. Požirki so tako usodno delovali nanjo, da je takoj začutila pritisk v glavi, potem pa so se napadi tako povečali, da je prišla ob um. Usoda lepe llavke s samotne dolenjske hribovske vasi kaže, kako morajo biti naša dekleta previdna, kadar pridejo med tuje ljudi. Dolžnost staršev je, da jih pouče, naj ne zaupajo prvemu, ki jim pride z lepo besedo nasproti. Dekletom, ki so čedne zunanjosti, kakor je bila tudi Slavka, pa je potrebna še večja pooarnost. Ko bo Slavka lahko natančno povedala kako se je odigral ves zločinski dogodek, bodo oblastva spet obnovila ustavljeno preiskavo. Revija kmečke kulture v Kupincu Zagreb, 30. julija o. Danes je bila v Kupincu že tretjič t zv. »revija hrvatske kmetske kulture«, ki jo je organizirala Seljačka sloga. Postal je običaj, da pri tej reviji dr. Maček vsako leto sporoči delovni program za kulturno delo v prihodnji sezoni. Letos v jubilejnem letu dr. Mačka je bila prireditev še bolj svečana in udeležba še večja. Predsednik Seljačke sloge Rudolf Herceg je v svojem govoru med drugim omenil, da se je v zadnjih dveh letih naučilo pisati 100.000 Hrvatov in je bila s tem zmanjšana nepismenost med moškimi na 10%, med ženskami pa na 25%>. Revija narodnih noš, pesmi, glasbe, plesov ln narodnih običajev je trajala tri ure. Na koncu je povzel besedo dr. Maček. Kot kulturni delovni program za prihodnje leto je označil približanje meščanstva k hrvatski kmetski kulturi, tako da bo postal hrvatski narod tudi v kulturnem pogledu tako enoten, kakor v političnem. Kmetje na drugi strani naj čuvajo svoje domove, a se obenem skušajo okoristiti z vsem dobrim, kar jim nudi moderna civilizacija Nadaljevati je treba delo za pobijanje nepismenosti. zlasti med ženskim svetom. Vsi moški, ki znajo pisati, naj v prihodnji zimi nauče pisati in čitati vse ženske svoje rodbina Po kosilu je dr. Maček sprejel novinarje, ki se jih je zbralo v Kupincu večje Število. Skušali so zvedeti od njega kaj misli o sedanjem stanju prizadevanj za sporazum. Odgovoril pa jim je le, da jim ne more ničesar povedati in da je težko biti prerok Dalmatinec je odkril velika ležišča zlata v Chileju Split, 30. julija V Komižo pri Splitu je prispela vest, da je izseljenec iz Komiže Miho Fadič odkril v nekem svojem svinčenem rudniku v Chileju velikanska ležišča zlata Za zlato rudo je mnogo zanimancev. med njimi tudi neka angleška skupina, ki punuja Fadiču z a rudnik baje osem milijonov funtov šterlin-gov. Fa-Hč se je bil izselil v Ameriko kot 14- leten deček. Zdaj šteje 49 let. Kakor pač naši izseljenci, je bil spočetka delavec, toda bistrost in podjetnost sta mu pomagala, da je danes bogat mož. K sebi je iz domovine poklical še svojega mlajšega brata Andreja Ležišča zlate rude zdaj namerava prodati in vnovčiti tudi druge rudnike, nato pa se vrniti v svojo domovino, ki jo hoče s svojim denarjem gospodarsko dvignitL Forster o Gdansku „V zadostni meri smo poskrbeli, da bo vsak napa* Poljske brezuspešen44 Gdansk, 30. julija, br. Pokrajinski voditelj narodnih socialistov v Gdansku Forster je imel danes na nekem zborovanju govor, v katerem je razpravljal v glavnem o odnošajih do Poljske. Med drugim je Izjavil: Poljaki naj vzamejo na znanje, da smo v zadnjih tednih v zadostni meri poskrbeli za to, da bo vsak napad naše sosede na svobodni Gdansk brezuspešen. Kot odgovorni voditelji gdanskih Nemcev bi ravnali neodgovorno, če ne bi bili spričo stalnih poljskih groženj v zadostni meri poskrbeli in izdali potrebnih ukrepov za zaščito Gdanska. Storjeno Je vse. da lahko Gdansk mirno gleda v bodočnost. Ce bi pa kljub temu nastala kaka nevarnost, nas to ne bo plašilo, ker dobro vemo, da nam bo prišla na pomoč vsa Velika Nemčija s svojo nepremagljivo vojsko. Berlin, 30. julija, br. Današnji nemški listi pišejo o demonstrativnem križareniu dveh poljskih torpednih rušilcev pred Zo-notom in zelo zasmehujejo poljsko mornarico. »Essener Nationalzeitung«. glasilo maršala Gorlnga, pravi med drugim, da ta akcija Poljske ni prav nič nevarna, pač pa tem bolj smešna. Poljska ima vsega dva torpedna rušilca in dve topničarki. Celokupna tonaža poljske vojne mornarice znaša 13.00C ton, to Je komaj toliko, kolikor tonaža srednje velike nemške vojne ladje. Poljaki niso bili nikdar mornarji, marveč so se zadovoljevali s tem, da so križarill po Severnem morju s par ribiškimi barkami. Toda vse to se poljskih vojnih huj-skač2v nič ne tiče. *Kur!er Warszavski« je celo že objavil mirovne pogoje, ki jih bo Poljska v primeru vojne diktirala Nemčiji. Po teh pogojih, ki jih je očividno sestavil Winston Churchill, bo Helgoland po-klonjen Angliji. Viljemov prekop bo dobil mednarodni režim. Bavcrska in Avstrija se odcepita od Nemčiie. Vzhodne Prusijo in Slezijo dobi Poljska. Ren pa bo pro-gla? n za nemško-francosko mejo. »Vol-kiseher Beobachter« naglaša. da tega nI oisal kak zakotni poljski listfč, marveč vodilni poljski list. ki se mnogo čita in upošteva tudi v inozemstvu. Irci zapuščajo \ngIijo London 30 julija br Na podlagi novega zakona proti teroristom je začela angle ška policija izvajati širokopotezno akcijo proti irskim teroristom. 2e par ur po uve ljavljenju zakona je bilo aretiranih 30 Ircev. ki so osumljeni, da so sodelovali pri terorist čni akciii. Osem so jih po zaslišanju obsodili na izgon iz Anglije, ostale pa so v svrho nadaljnje preiskave obdržali v zaporu Po vsej Aneliji se vrše hišne preiskave pri sumljivih Ircih. Policija munske torpedovke »Maresti«. imenovanje angleškega velikega admirala London, 30. jul AA. Admiral sir Bodi ey Round, ki je bdi nedavno imenovan za prvega lorda pomorstva je dobil čta velikega admirala, najvišji čin, ki obstoja v angleški mornarici. Nizozemska vladna kriza Haag, 30. julija. AA. Kraljica Viljemina je sprejela včeraj v avdijenci pred^dnika poslanske zbornice ta predsednika senata V političnih krogih so prepričani, da bo mandat za sestavo vlade dobil voditelj katoliške frakcije Deckers. Govore tudi. da bodo z njim sodelovali socialisti in liberalci. Kaunas, 30. julija. V Litvo je prispel angleški general Bart, ki je takoj po svojem prihodu obiskal vojnega ministra ter načelnika generalnega štaba. Bart bo ostal v Litvi tri dni. Egiptovski obisk v Angliji Kairo, 30. julija. AA. (DNB). Časopis »Al Ah ram« poroča, da bo predsednik ministrskega sveta Mahmut paša odpotoval sredi avgusta za dalje časa v London, kjer bo imel razgovor o palestinskem vprašanju. Incident v Tunisu Rim, 30. julija, br. Italijanski lis« obSr-no pišejo o novem incidentu, ki se je pripetil v Tunisu. Ko se je na italijanski parnik »Cita di Palermo« vkrcalo 200 italijanskih otrok, ki so bili poslani na počitnice v Italijo, je prišlo v luki do velikih protiita-Iijanskih demonstracij. Posredovati je morala policija in je bilo več demonstrantom v spopadu s policijo ranjenih. Klinika za dušo in srce Piše Vladimir Winterry, Individualni psiholog, Zagreb OCE, LJUBLJANA Značaj je v vseh svojih oblikah labilen, podvržen impresijam, vobče ne zadostno odporen in več kombinira, kakor je potrebno. Zdi se, da bo imel v poslovanju zadosti pozitivnih izgledov, če bo dosledno in z elanom, z energijo ,brez vsakršnih stranpoti korakal k cilju. V ljubezni boste dosegli, kar kanete, če boste znali svojo moškost izražati nasproti ženski tako, da je ne boste smatrali izključno kot subjekt svojih nagonov, temveč kot enakopravnega človeka, ki se z vami vzajemno izpopolnjuje v vsakem smislu. Vsa vprašanja, ki vas skr-be, bodo s pomočjo vas samega, pozitivno rešena. DEKLICA Prečital sem vaš dopis in moje srce je zaigralo od radosti. Vaš rokopis izdaja še neraziskan temperament, tako neraziskan, kakor so neraziskani petrolejski vrelci na jugovzhodu Evrope. Vsakdo vidi in čuti, celo vonja izvir, a ne ve načina, kako bi se mu približal. V tem smislu morate vzeti pobudo v lastne roke. Nikar ne dajajte tega izvira v izkoriščanje nevrednemu podjetniku! Glejte na stvari bolj s sebičnega stališča, pa boste zaplavali v široke vode. Spremembe, ki bodo nastopile pri vas, bodo velikega pomena za vaše življenje, tako da nimate nikakega razloga za žalost, razočaranje, sentimentalnost, nezaupanje in podobne reči. LEPO VREME Resnica v oči bode, pa to je še zmerom boljše, kakor če se ti v oko zapiči nevarna muha v podobi zlobne tašče. Vi ste po občutku starejši kakor v resnici. Vzgoja in pretekli dogodki so v vaši duši zapustili sled, ki se je niste mogli več oprostiti. Tu imam v mislih notranje, duševno sprošče-nje, ki bi moralo slediti nekemu vašemu duševnemu pretresu. V svojem življenju ste napravili toliko napak, da bi jih bilo težko na tem mestu do kraja prešteti. In zdaj? Še zmerom ni prepozno spremeniti smer, izmenjati način življenja, okolico, če je to mogoče, in skušati samega sebe rešiti vseh nepotrebnih tendenc in spon, ki vas vežejo. Mislim, da se pri vas lahko še mnogo popravi, izpopolni in reorganizira. Manjka vam samokritike in objektivnosti. Mnogo elementov svojega talenta niste izkoristili, kakor bi bilo treba. Da zdaj sami sebi kaj očitate, nima smisla. Treba je znati, ponovno zgraditi, kar je razrušeno. Ponavljam: ponovno zgraditi in iti dalje, ker življenje ne čaka. ŠTEV. 500 V svojem novem poklicu boste imeli vsekakor več uspeha kakor v poklicu, ki ste ga opustili. Vsekakor je boljše za vas, da greste eno samo pot, brez ozira na to, da magari pogosto menjate pogoje in oblike življenja. Vaši gmotni uspehi zavisijo od vaših naporov, od vaše energije. Nagnjenje k nervozi srca ne predstavlja ni-kake nevarnosti za vas, vendar bi vam priporočal, da se obrnete na zdravnika-specialista, ki vam bo stavil diagnozo. TJPKA 62 Zelo neizravnana natura, podvržena melanholičnim in pesimističnim mislim, ki v vsaki življenjski smeri vidi sama razočaranja in žalost ter ne premore nikakega zaupanja do samega sebe. V tem konkretnem primeru se vidi in čuti takoj, kaj pomeni v otrokovem življenju mati in njena ljubezen. Po izgubi nastane zmerom duševna kriza. Tako je bilo verjetno tudi tu. Človek je izgubil smer, izgubil je temelj, začel se je majati, padel je in spet vstal, začel je iskati pravec in smer, pa je ni našel in tako je prišlo, kar se dogaja zdaj: melanholija, nagnjenje k raznim lahkomiselnim koraKom, malo alkohola, nekaj drugih reči, zanemarjanje dela in človek je prišel, kakor se reče, do meje vsega. Treba je: 1. zapustiti alkohol in druge lahkomiselne reči, 2. spremeniti milje, 3. iskati dela in poklica in na koncu iskati pot k resnici, če se bo vse to tako izpolnilo, bo nastopil preporod. Dobro premislite vse, kar sem vam svetoval. K. A. Čuvstvena priroda, energija ni umirjena. Koncepcija je dovolj široka, a ni zmerom realna. Kombinacija misli, pa tudi koncentracija sta precej dobri, v duševnem ravnovesju, kdaj pa kdaj pa vendar pride pod vpliv malo važnih pojavov, a vse to se lahko prebrodi. Nagnjenje k družinskemu življenju je izrazito, spolno normalen, brez vsakih posebnosti, skratka — natura, ki ima vse pravice in razloge, da doseže uspeh v življenju. PRIČAKOVANJE Strpnost tu ni izenačena in notranji elementi se bore drug proti drugemu, pa kakor da čakajo pomoči, najbrž od subjekta samega. Pisec tega rokopisa ne zna gospodariti samega sebe. Mnogim življenjskim stvarem daje napačen pomen. Duševna vsebina leži tu bolj v obliki kakor v smislu ali instinktu Mnogo reči v življenju servira brez vere v njihovo vrednost. Instinkti in vsa druga čuvstva niso umirjena, razum je prirodnega značaja, a ni razvit v vseh smereh, kakor bi moral biti. Do neke mere je preobremenjen s postranskimi rečmi. H* K. Mehka duša, ki daje čuvstvom izraza v mislih, a misel včasih ubija čuvstva. Tu leži neka logična romantika brez romantike; čeprav logika sicer ni prišla do popolnega izraza, vendar je duševno podvržena občutku nesigurnosti, žilosti, razočaranju in pesimističnemu razpoloženju. Najbrž je kakšen dogodek v življenju imel značaj pretresa, čeprav oseba nezavestno misli na tisto, kar je bilo, gleda s slabo vero v to, kar bo. Temelj vsakega življenja je vera, a temelj vsaki veri je človek sam. Spoznajte značaj in cilj vašega bi-ptva, pa boste našli svojo pravilno pot. 5 A V tem rokopisu leži več energije, kakor to ustreza stvarnosti. Zelja po napredovanju je precej verjetno izoblikovana, čeprav elan ne odgovarja tej želji. Misli so precej elastične, čeprav niso zmerom logične. V tem primeru človek težko prenaša prigovore. Diplomatske tendence niso dovolj razvite, sposobnost kombinacije pa se ne da oporekati. V spolnem pogledu obstoje razne oblike: zdaj visoka strastnost, drugič spet pasivnost do drugega spola. V poklicu premore dobre sposobnosti, toda včasih ne postopa pravilno s svojo okolico, to se pravi, ne zna je pravilno oceniti. V mnogih rečeh se težko ogreje; misli, da zalaga svojo dušo, pa zalaga samo misel o duši, to se pravi, razum. Iskrenost in objektivnost prenaša toliko, kolikor je to zanimivo in koristno. JELKA, ALJUŠA, ČEMŠENIK Iz poslanega gradiva, ki ga smatram za nedostatno, je nemogoče izdelati podrobno analizo. Razen tega pa še tole: Izvolite na vsak posamezen rokopis priložiti kupon, kajti če bi jaz za vsak kupon izdeloval po dvajset analiz, bi bila pot mojega dela brez konca in kraja, če vi nečesa želite v življenju, morate misliti tudi na druge in se morate prilagoditi željam in mislim drugih. Od drugih zahtevate mnogo, od sebe pa ne dajete ničesar. To je vsekakor zelo pametno od vas, a tudi mi smo fini to pametni. POKLIC Notranjost zelo labilna, brez doslednosti, neizenačena. V čustvih več kombinira, kahor čuti, a kadar čuti, ne kombinira. Z intelektualnega stališča malo interesanten pojav, podvržen vplivu raznih razpoloženj. Priroda, ki ni v stanu oplemenititi življenjsko borbo. To je vsekakor za vsakega človeka moralen dolg. da oplemeniti življenjsko borbo, če hoče ostati človek. Vsega tega tu nI. Za ta značaj bt lahko rekel: Srečni so ljudje, ki si o preči ali nesreči ne delajo mnogo skrbi. . oseba kaže vse, čeaar ne premore, a kar premore, skriva. Presodite sami, kako je s to rečjo. FIRBEC Korektna človeška pojava, ki je v svojem delu absolutno zaupanja vredna in marljiva ln ki je sama v sebi, pa tudi v svoji okolici in v pogojih življenja našla vse razen radosti. Naklonjenost k pesimizmu in podcenjevanju samega sebe je posledica dedne obremenitve to nepravilne vzgoje. Tu se ljubezen pojavlja v srcu ne zaradi ljubezni, temveč iz potrebe, nekoga ljubiti, čustvo pesimizma in žalosti je tu bolj iz potrebe po problemu kakor zaradi stvarnosti. Resničnost sama prav za prav ni tako pesimistična, kakor si ta oseba predstavlja, in več si predstavlja, kakor bi bilo treba. Duševni elementi se bore drug proti drugemu, izzivajo konflikte med seboj — in kako bi mogla biti sreča in ravnotežje, če človek samega sebe ni našel. Vzemite življenje stvarno, izmenjajte svoje delovno področje, poiščite si bivališče pod drugo atmosfero, odločite se za korak, za katerega prej niste imeli poguma, likvidirajte preteklost ne formalno, temveč stvarno, šele tedaj boste našli pravo pot. Dve poroki v filmskem svetu O porokah filmskih igralcev se dosti govori in piše, sicer pa tudi res ni majhna reč, kadar stopajo pred oltar oboževane filmske zvezde in ljubljenci žena, junaki velikih zgodb, ki so si na platnu priborili slavo in občudovanje milijonov navdušenih gledalcev na vseh kontinentih sveta. Imajo pa ti zakoni svojo posebnost, namreč, da so po večini zelo kratkotrajni. Če se spomnimo recimo zakonskih škandalov ameriške igralke Clare Boy in številnih zakonskih jarmov Charlia Chaplina, se nam pač v resnici zazdi, da je ljubezen izven filmskih ateljejev močno nestanovitna in muhasta. Prenekateri iz kraljestva tekočega traku ni slaven samo po svojih uspelih vlogah, ampak tudi po svojih številnih razporokah. Umetniški Pariz ima svojo poletno sen- I zacijo. Saša Guitry se ženi in sicer četrtič! ' njegova življenjska sreča je lepa. i iznana in poznana francoska film-.llka Genevieve de Sereville. Kdo je tuuv ^a prav Saša Guitry? O, to je mož, slaven in spoštovan tako v filmskih, kakor gledaliških in literarnih krogih Pariza Umetnik-kozmopolit. Na primer velik književnik, celo član Goncourtove akademije. Avtor najmanj dvajsetih uspelih romanov. Biograf Mozarta, Pasteura in mnogih drugih velikih ljudi. Priznan dramatik, ki je napisal preko devetdeset gledaliških del, ki so šla z velikim uspehom preko desk. Tudi sam je vodja in režiser številnih pariških gledališč. Ustvaril je deset zelo dobril filmov in se je v nekaterih tudi kot filmski igralec močno uveljavil. Torej človek samih uspehov in umetniške slave. In bogastvo navsezadnje, kajti lastnik je krasnega dvorca blizu Versaillesa, ki hra- Paul Mnnl kot Emil Zola ni zbirke dragocenih slik in knjig v vrednosti več milijonov frankov. No, po vsem tem nemara slej ko prej ni tako zelo čudno in nenavadno, da je bil Saša Guitry že trikrat oženjen. Sedanjo ženo, ki ji je komaj devetnajst let, je spoznal v filmskih ateljejih, kjer oba sodelujeta pri snemanju novega filma. Guitry-jeva starostna številka se suče okrog petdesetih. Bilo srečno! In še govore številni preroki iz Guitryjeve okolice, da ni to posled njegova senzacija na srečono-snem i t ti zakona ... Prav ta čas je prispel v Francijo na svatbenem potovanju še drugi novoporo-čeni filmski par. Tyrone Power in Ana-bella. Anabello gotovo vsakdo pozna iz številnih filmov, simpatična, vsem zahtevam filmskega stara ustrezajoča igralka je to. Njen mož ni nič manj slaven in priznan, saj so ga še nedavno tega v Ameriki na velikem natečaju za najbolj priljubljenega igralca izvolili za »kralja filma«. Tyrone Power je mož prave igralske kari-jere. Sam iz igralske družine je sicer študiral na univerzi v Zedinjenih državah, pa se je pozneje priključil po*"-očemu gledališču. Nastopal je z uspehorfi po raznih ameriških mestih, dokler ga ni iztaknil slavni režiser Darryl Zanuck, šef Fox-filma ter ga 1. 1933 angažiral pri svojem podjetju. »Lord Nelson« je menda Powe-rov najuspelejši film S svojo sedanjo ženo Anabello je sodeloval v filmu »Suez«. Potlej so ju videli skupaj v Riu Janeiru, nato na Havajih in zdaj potujeta v Evropo kot novoporočeni zakonski par. 2urna-listi ju neprestano oblegajo s prošnjami za intervjuve, kino in fotoreporterji ju snemajo ob vseh mogočih prilikah, onadva pa se samo smehljata in sta srečna. Kako dolgo pač, to bi bilo zdajle pač še malce prehudobno vprašanje ... • Komu ni ostal v spominu Paul Muni v svojih nepozabnih kreacijah iz filmov »Dobra zemlja«, »Pasteur« in tolikih drugih. Ameriško filmsko podjetje Warner Bros je angažiralo velikega filmskega umetnika za svoj največji in najnovejši zgodovinski film »Juarez«, ki bo prikazal tragično usodo in konec nesrečnega mek-sikanskega cesarja Maksimiljana. Munije-va partnerka je Bette Daviš, režira pa delo Willian Dieterle, ustvaritelj »Zolaja« in »Pasteurja«. Vesoljna reportaža Da, ženske slovenske so resda od vraga: kjerkoli gre zanje, povsod sama zgaga! Recimo, če sklenil kipar je sloveči, da nas z umetnino mogočno osreči in genij stvar jen ja z idejo ga udari, naj vidni simbol naše ženskosti ustvari, Kapurieva ponedeliska pridiga Premišljeval sem in tuhtal te dni, zakaj je prav za prav svet tako pokvarjen, da se ima mladina rada, saj ima že vsak fant dekle in vsako dekle fanta, premišljeval sem in, vidite, spoznal. Vrgel sem se namreč na literaturo in sem bral vse vprek: Zolaja, Macho, Capka pa Dostojevskega, Tolstoja in spet Balsaca, Kupina in druge in še našega Cankarja, vidite, od tod spoznanje. Literatura kvari ljudi. Res je že — a to ne spada sem — da se stari sovražijo med sabo, se tepo z vsemi sredstvi za svoj profit, ampak mladina greha ne skriva, in to je, mislim, tak naglavni greh, da moramo enkrat za vselej pretrkljati vse lepo slovstvo, na grmado ž njim in naš up in naša nada bo dosežena za vse večne čase. In tako sem se napotil k spoštovanemu gospodu in sem mu razodel ta svoj sklep. Objel me je okrog vratu, poljubil na čelo, na lice in na nos, potem pa mi je dejal: »O Kapur, izgubljena ovčica, vrnil si se v naročje razuma, bodi pozdravljen in vsa čast ti. Težka naloga te čaka, kajti satan je vrgel mreže daleč na okrog, toda nič se ne boj, jaz bom stal ob tebi z vso svojo močjo in slavo, krepko se drži moje suknje in ne bo minilo dolgo, ko boš oblečen tako, kot se spodobi tvojemu poklicu, ne glede na to, da te bo po vseh tvojih potih spremljala slava in čast. Ponižno sem sklonil glavo in tako me je zadrgnilo v grlu, da sem komaj, komaj spravil iz ust: O gospod, dajte mi napotkov!« In gospod me je posadil na mehek stol. da sem se skoro izgubil v njem, potem pa mi je povedal: »Začel boš pisati. Toda ne piši, kar je, temveč, kar bi moralo biti, mora biti pa to, kar ti povem jaz, to se pravi: ni spolov a svetu in ni revščine, ni krivice in trpljenja, ljudje hodijo drug mimo drugega, a niso ljudje iz krvi, ne hodi mimo tebe telo, temveč duša, ki se visoko dviga nad zemljo in hrepeni še više... In če bi, Kapur, moral lagati, laži, kajti ni morala v resnici, temveč v cilju, ki ga hočeš doseči, za dosego tega cilja pa je moralna vsaka pot. . . Razumeš, Kapur?« še niže sem sklonil glavo, kajti razumel sem in v mojem srcu je postalo nenadoma svetlo, saj sem vendar spoznal, zakaj je bila vsa moja življenjska pot brez uspeha. Odšel sem od gospoda in sem mu iz same hvaležnosti poljubil roko. . . Nekako isti dan — morda jc bil en dan prej — sem nekje bral, kakšna grozodejstva so se vršila v Španiji, lomili so ljudem roke, puščali jih brez jedi in vode, prebijali jim oči in še same take stvari, pa me ni nič "kaj preveč pretreslo. Ne smete zameriti. Nisem krvoločna natura, toda zgodovino poznam, da bi jo kar stresel iz rokava, pa sem se spomnil na srednji vek, kaj se ne bi, ko pa je Španija vendar svetovno znana po svojih mučillh ln mislim, da so mučila krvoločneži pobrali iz muzejev in še od kod, jabolko ne pade daleč od drevesa, kar je oče, to je sto. Sicer nas pa zgodovina vsak dan sproti uči, da ima edino ona pravico učiti. Nihče ne bi mislil, da bodo Angleži, zaščitniki pravice, reda to svobode, kar tako pljunili v posodo svojih govorov in padli Japoncem okrog vratu, kot ljubica izpokorjene-mu fantu. Pa so, saj mi je nekoč Gregori-ček iz naše vasi povedal: »Poslušaj, Kapur, in ne verjemi ljudem, resnica je zmeraj tale: najprej je tele, iz teleta je krava, bikec ali junec — nazadnje pa le pride zmeraj mesar.« In so Angleži ohranili svoj kapital, Japonci pa bodo osvobodili Kitajce. Presneto, če bi jaz bil politik (kar morda še bom, kot vidite, saj razumem vse), bi svet čisto drugače preuredil. Jaz za svojo osebo bi se zvezal z rumeno raso. Kaj pa imamo od bele drugega kakor dolgove to strah? Rumena rasa, to je naša bodočnost in to je naš svet. Sicer ne vem, kako bi se to izpeljalo, ampak v šestem in dvajsetem stoletju nas je zgodovina naučila preseljevanja narodov. Poberimo, kar imamo, dosti tako ne bomo vlekli s sabo, če smo vsi zadovoljni tako. kot sem jaz, in pojdimo v Tiencjr ali šanghaj, Japonci in Kitajci nas bodo prav radi sprejeli, ker j nam niso ničesar dolžni. Angleži pa naj ! pridejo sem. Seveda ne pozabimo vzeti s seboj cvička, svojo slovensko mano. Da, da, cviček in alkoholizem. Vse se bori, vsaj vidi se tako, proti tej bolezni... ampak stvar je čisto drugačna. Kam pa bi prišli, če ne bi pili? Kaj naj počno naši vinogradniki in državna blagajna? Kaj? S tem je prav tako kakor z vsem. Na eni strani vpijemo: stran z alkoholom, na drugi pa hrepenimo, da bi ga pil ves svet z dojenčki vred. In sem jaz tudi za to. če je človek takole včasih žalosten, pa popije kozarček, dva, srce postane toplo, duša se razgreje, vse je rožnato pred tabo, nenadoma si ves navdušen za davke in upnike, za vojsko in greh. skrbi so pozabljene, prihodnji dan te pa tako glava boli in imaš toliko opravka z njo, da je ono, zaradi česar si pil, za vekomaj pozabljeno. Sicer pa vse kaže, da bomo pustili kavo to za zajtrk pili kar vino. kajti sladkorja je zmanjkalo. Tri milijone domov imamo v Jugoslaviji in ti domovi pokupijo na leto sedemdeset milijonov kilogramov sladkorja. In kako lepo je urejeno! Kmetovalec seje peso; koliko naj je seje, določijo tovarne, to to je prav, saj jo one predelujejo; prav tako je prav, da določijo tovarne pesi ceno, kdor kupuje, ima denar, kdor ima denar, ta je gospod. Seveda pa določijo tovarne tudi ceno sladkorju, kdo pa naj jo drug določi, ali — to tako kupi kmet, če hoče piti kavo, od tovarne sladkor, napravljen lz njegove pese. Tovarne, ki imajo, kot smo videli, toliko skrbi to težav, pa komaj spravijo na leto skupaj kakšnih tri sto milijonov dinarjev čistega dobička. No, pa letos bo morda le boljše, ker sem včeraj bral, da bomo dobili sladkor iz češkomoravskega protektorata, postavljen v Beograd po tri dinarje in sedemdeset par za kilogram. Kako bi tudi jaz rad postal bogat! Pa sem vprašal nekoga, ki ima dve hiši, žago, gozdove in vilo na Bledu: »TI!?« Pogledal me je od nog do glave ln ml ostro odgovoril: »Kaj? Jaz. pa: ti?« »Ti.« sem prestrašeno nadaljeval, »saj nisi ti, ampak ti si vi, kako se postne bogat?« Pobožal se je po laseh in po trebuhu, nato pa ml je pojasnil: i Hrani dinar za dinarjem in dan za J dnem, pritrgaj si pri jedi to pijači, ne kadi, ne hodi v gledališče in ne beri ničesar — ko pa si star pet in dvajset let, se oženi z dekletom, ki ima dve hiši. žago, gozdove in vilo na Bledu, pa boš bogat.« Nato me je udaril po rami in smehljaje se odšel. Gledal sem za njim in se spomnil na svojega prijatelja, ki ima sinčka Duškota. Leta je poskušal v vodi z roko ujeti ribo, ki pa mu je zmeraj ušla. Nazadnje pa se je obrnil k svojemu očetu in ga vprašal: »Očka, ali bi ribo lahko ujel, če bi plavala po suhem?« Da, to ml je prišlo na misel, kajti le kje bi moral plavati denar, da bi jaz in ves moj narod mogel plačati svoje dolgove. Kapur lahko se zgodi mu, ko kip svoj odkrije, da javnost kulturna mu glavo razbije. Povrh še rasist s strogim prstom pomigne in trobec povzdigne, vzpodbudno zarigne: »Tako je prav, narod! Odbiti nosovi naj pričajo svetu, da nismo sinovi duha biološke nečiste paritve in da odsedaj na vse take žalitve odgovor edini sodobne mladine bo bet in katran in pa gnoj iz latrine.« O pamet učena! O duh ti prevzetni! Še ricinus manjka — pa bomo kompletni! Sicer pa profesor ta dični je v zmoti in išče junake na napačni poti, ker pravi storilci in kipomorilci nesrečni zakonci so in vinopivci. Ti v nočni temi in kljub vinski motnjavi spoznali pomen so simbola najpravi: na sredi je žena, na desni lik sina, soprog pa je volek — slovenska družina! Kdo čudil bi se, če nazornost portreta razvnela je srca že itak razgreta, da v samospoznanju veljave vsaj kamen vpijoči razbila na veke so, amen!? Naslednje poglavje je javna morala, ki z grozo Spectatorja nam je navdala, ko hodil je past v sivih letih nerodnih oči in slasti po kotičkih prirodnih. Skoz grm je in trnje se revež je plazil in toli grehot je brezdanjih opazil, da duša krepostna se v boli mu zvila in na pomaganje je glasno zavpila. Ljubitelji sonca, naj mar rod človeški se vrne zares v mračni čas srednjeveški?, Staruha Spectator z nadušljivo sapo, naš narod sporoča ti: piši nas v kapo! Ker bi s Poezijo ne bil rad nevljuden, poročam na koncu naj, da Igo Gruden, naš pesnik, peresnik, tenor med poeti, ob uri dvanajsti ni jenjal še peti, I" da ga ne mika več lirika čista, temveč da kot tega in onega lista neutrudni sotrudnik svoj žolč že za žfva po vsej šentflorjanski dolini razliva. Mar, stari penatje, zares več ne morate postreči nam s kapljico žlahtnejše sorte? Cis. ON ŽE VE Žena: »Janez je še premlad za gospodarstvo in tudi dovolj pameti nima za že-nitev.« Mož: »Kadar bo imel pamet, prav gotovo ne bo več mislil na ženitev.« PRIPOROČILO Mežnar je nevarno oboleL župnik ga tolaži. — Saj bomo morali vsi oditi, tudi jaz pridem kmalu za vami. AU imate še kakšno posebno željo? Bolnik se zamisli. — Veste, gospod župnik, če boste rea kmalu prišli za menoj to če boste potrebovali tamkaj mežnarja, se vam že vnaprej toplo priporočam. V ŠOLI Učitelj: »No, Ema, zakaj se moraš varovati kač?« Ema: »Da me ne zapelje kakor Evo T raju.« DOBRO MU JE POVEDAL Tine: »Jože, povej mi, koliko je ura?« Jože: »Sedaj je ravno tisti čas, ko gredo osli na vodo.« Tine: »Tako? In kako je to, da ai ti 8e vedno tu?« Urejuje Davorin Ravljen. *-< Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja FTan Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,