m ftmiia. I MHlHi, i nfc. a. tanki M. HIJLML .Sovtnito Nnd< **1J« *• P#*tlt u Avttm-Ogrsh»: sa N«orfl)»i «k> leto skuj>«j upr^ . K »•- c«to 1«U tupre] . . . , K *>- •s«1 leti : : :: : ?s u ^*1*0 *«*u« ^i. t n« mcjoc . • # •« 230 ceio lito atprtj . . . . K 15.- Vpra?anjem glede tnseratov — aaj prtloiJ sa odgovor dopisnici sli snimka, OprarnUtvo (spodai *v<*itt« Uvoi Eaaftar« tilM «1 ft, telslca tttft. teeratf veljajo: peterostopM petit tim u tafcrat p* 30 vfa^, ta dvakrat a* li "*&*** trikrat ili večkrat po 16 vtn. Parte In ubra* vrsti 23 vto Poslano vrsta 80 vtn. Pn već i Ih Inserdjmh po dogovora. Upunifttvu Mj at poMjtjo narodnin«. reklamacJK taaan« i. i aV to je idmintatratJvma atvaii ——~ *—■•!■■ itevflfca vaif« !• vftaar|«v„ —-— Na plamena oaročtia brci istodobne vpoalatve urofnia* m trn tttafc aJiarsMtassi ttsjkavsjsjF totatea 4t» SS« .Slovenski Narod* relji v Lt*bl(sml na dom dostavljen: ■ v npravniStvu prejeman: cdo feto naprej • . • . K 24*— I ceto !eto oaprej . , » - K 22-— pol leti m • • • • • 12*— I pol leta m • • • . • H#— Cctrt leta m . . 9 • 9 6*— I CCtrt leta m • • • • • 5*50 aa inesec v ' • • « • 2*— I na mesec 9 • • * V • ***» DopM na) ta frankiraja Rok opisi se ca vrt Ta Ja fc«toli osmanske čete. Prvi generalni kvartfrni mojster v.Ludendorft Mi v Roii. Položaj na romunskih bojiščih je v splošnem neizpremenjen. Vojaški strokovnjak vpester LIovda« do-mneva, da je bil na naši strani odre-jen kratek odmor, ker sedaj ni več povoda, forsirati zasledovanje. So-vražniku se je namreč v zadnjem trenotku posrećilo, se izoj?niti nastavljeni zaniki in rusko - rorr.unski umik poteka sedaj normalno. Odprto je le Še vprasanje, na kateri crti se bo sovražnik znova uprl. Falkenhavn - Mackensenova fronta poteka j^edaj od preiaza Hodza čez Buzeu, BatoguI (ob reki Calma-uiiul), čez Ponavo v Pohrndžo. kjer se sovražrnk umika v močvirja ob izlivu Ponave. oprš^ajoč vse svoje za odpor pripravljene pozicije Rol-grarsko - turske čete so mu za pc-tami. Bofi ob vzhodno - sedmograski fronti so, kakor se zdi. nekoliko po n eh ali. Romuni utemeljujeio svoje neprestano umikanje s tem. da nimajo dovolf artiljerije. Crto Bt^zeu - Cal-maruiul da so prostovoHno opustili, ker bi jih bile sfeer nem.«ke artiljerijske mase razbile in še bolj oslabile. Ako je položaj tak, potem se smemo upravičeno vprašati: bo li nem.ška artiljerija, ko dosre do Serefa. mani silna, bodn li romunske baterije tam močnejse? Nemškl listi ja vi ja jo iz Londona, da so general Berthelot in mnogi an-^leški oficirji. ki so zaposleni pri ro-munski armadi. prosili, naj se iih pokliče dorrov Oereral Aleksejev je ime! kot zastopnik ruske^a carja v Jassvu z romunskim kraljem dolgo konferenco o vojaskem položaju. Rusko - angieški požigalni oddelki. »Pester Llovd* poroča: Na Vlaškem so delovali posebni, iz niskih kozakov in anelesk'h niionirjev se-stavlieni požifira^ni oddelki, ki so imeli naloga, da požgreio za unrkaiočo se armado vse zaloge živil. razrušijo industrijska podjetja in tuđi večie vra-ie. Ti oddelki so nastopali s tako brezobzirnostio tuđi proti privatni lastnini. da je ćelo romunska vlada uj^ovarjala. V Brailo so dospele posebne an^rleske čete. ki spravljajo tamkajšnje ogromne zaloge žita na var no. Bitka ob Sommi in boji pri Verdunu. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 13. decembra popolđne. Južno od Scmme smo z ročnimi gra-natami zavrnili so\ razni oddelek, ki se je skušal približan" franeoskim Crtam jugovzhodno od F5ernyja. Na dcsiiem bregu Mose so izvršili Nem-ci po artiljcrijskcm abstreljevanju, o katerem smo poroćali včeraj, zvečer nioCan napad na nove franeoske pozicije. Posrećilo ?e jim je vstaliti se samo na eni točki pristave Cham-brette; neposredno okolico pa so Francozi zopet zasedl'. — Stevilo Francozov od 15. t. m. pri Verdunu vjetih, do sedaj naStetih sovražnikov. znaša 11.387 mož, med njimi 284 častnikov. Vplenjeni ali razdejani materijal obseRa 115 topov, 44 metal tnm in 107 strojnih pušk. Povsod drugod je bila noč mirna. Francozi »n Verdun. Iz Zeneve poročajo: »Agence Havas« potrjuje domnevanle. da gre r»ri franeoskem šunku pri Verdunu za podvzetje z bolj političnim, kakor vojaškim ciljem, ki ima namen oslabiti pozicijo prijateljev miru. »Agen-ce Ha vas« pravi: Armada v Verdunu je odgovorila kakor gre. samo z glasom tonov. na sumljivo mirovno po-nudbo Nemčije. Francoska ie dala s tem uspehom dokaz življen^kc moči w svoje vojne enenrMe v trenotku, ko jo sovražn>k nozivlja, da vai oć-\o-?\ oro-'ie. Napada se je udeležilo I- divizij. Gospodarska konferenca v PaHzu. Oosnodarskn konferenca v Pnri-7v. je bnie sklonila enotni zakon %)e-ćc natentov in varstvenm znamk. ki g? bodo snrcjele vse ententne drzn-ve ter bo ta zakon veljal tuđi po skle-pu miru. Vstaja na PortugalsKem. Tz Lizbnne poročajo. da je bilo noleg vsta^kega voditelja Machada Fantosa. ki je imel za senoj samo 300 voiakov, obdolžcnih tuđi mnogo monarhistov pod vodstvom Paive Conccira. da so haje severno Por-tuga!sko vzburili in skušali prepre-čiti. da bi se čete odposlale na zapadno fronto. Vjeti vstaSki voditelji sr) internirani na vojni Iadji »Vasco da Oama". Korak entente v Madridu zaradi podmorskih čoinov. »Vossische Ztg.« poroča iz Madrida: Heraldo poroča: Kntenta je izvršila pri vladi v Madridu prijateljski korak zaradi nastopa nemških podmorskih čoinov pri Kanarskik otokih. Vlada je odgovorila, da ne bo opustila ničesar, da bo preprečila ne-postavne korake, Če se bodo taki uradno potrdili. Sonnino o mirovni ponudbl. Curih. 19. decembra. (Kor. ur.) Zunanji rninister Sonnino je imel včeraj v zbornici nastopni govor: Večji del predlogov, tičočih se miru \v koraka, katerega so storile so-vražne države v svrho pričetka po-gajanj, se opira, kakor se mi zdi, na premiso, da ima vlada več ali manj precizne predlože o temeliih, na ka-terih bi se morala pokajanja gibati, pred seboj ali da jih skoro dobi. Kakor sem že sporočil pred par dnevi zbornici, ta premisa ne odgovarja dejstvom. V noti štirih sovražnih držav ni nikakega podatka o pogo-jih ali bazi za razpravljanje. Z raznih strani se seveda Čuje s tajinstveni-mi obrazi ponovitev, da nekdo, ki je v stiku z diplomatičnimi krogi. ali da nekdo, ki pozna stričnika neke ose-be, ki občuje v Vatikanu, ali pa da je trdil dobro podučen politik, ki pa skriva vire svojih poročil. da so po-, goji, ki imajo služiti za temelj dogo-vorov. že znani in izročeni. Pri tem kaže prvi na Trentin. drugi na neodvisno in nedotnknjeno Beleijo. tretii na Alzaško-Lotarinsko, četrti na Trst ali Poljsko ali na balkansko zvezo itd. Ponavljam, da kraljevski vladi absolutno nič n; znano o vsem tem ali o kakih drugih specifičnih pogojih. Jaz nimnm nikakega druge-ra znaka giec^e hvalfsanfh eventualnih vozcneyn kakor be^ede so\Tažne note, katero sem prečftal pred zbornico, ko sem odeovoril na prvo vpra-san'p posln^ca BasHniia. Italijanska zbornica o mirovni ponudbi. Curiti. \S. decembra. (Kor. ur.) V vceraišnji seji italijanske zbornice je kritizira! reformist R a i m o n d o negotovost sedanjega ministrstva glede državne uprave, narodnega gospodarstva in erlede vojaške izgube ljudskih sil. Vlada tuđi ne srne v zvezi z zavezniki odkloniti konkretne mirovne ponudbe. Mirovni pred-Iog Nemčije in njenih zaveznikov je kot ultimatum: ta predlog je kot iro- nija in pri tem pa orožje. Italija hoče miru, ona zasleduje svoje imperijali-sflčne cilje. toda srne stopiti v poga-janja skupno z^avezniki le na podla-gi konkretnih predlogov, ki morajo biti v prvi vrsti priznanje narodnosti, vzpostavitev Belgije in Srbije. Za-vrača kanclerjev govor. Podpred-sednik AI e s s i o (radikalec) obža-iuje, da se je zbralo izven rednih sej parlamenta .nad 60 poslancev in se-natorjev k tajnemu razmotrivanju javnih stvari in da se je sestavil po-seben odbor, ki bo vodil izven ustav-nega reda parlamentarno in vojašfco nadzorstvo. Govornik poudarja, da je tak odpor brezploden, Italija po-trebuje samo generala, ki ji prinese zmago. Takozvana enotna bojna crta bi imela le tedaj praktičen pomen. če bi četverozveza združila vse svoje sile na itaiijanski fronti. Političen položaj je postal brezdvomno vsled nemške note spremenjen. Sonninova rezerviranost je bila v tem vprašanju na mestu in tuđi drugi zavezniki bi jo morali posnemati. 5 stališča itali-janskih koristi bi bila absolutna od-klonitev pogajanj pogrešena in sicer tako kakor za Nemčijo, tako tuđi za italijansko ljudstvo. Govornik slavi junaštvo armade in mornarice in predlaga, naj sprejme zbornica dnevni red, ki izreče zaupanje, da bo politična akcija vlade zadovoljila narodne aspiracije. — Poslanec Turati (socijalist) izjavlja: Mirovnim pred-logom sovražnika moramo stopiti bližje. Ti predlogi priznavajo že sa-mosebi težkoče na sovražnikovi strani in priznanje, katerega nevarno zvijačo Iahko preprečimo. O narodni edinosti v Italiji za nadaljevanje vojne ne more biti več govora, ker nišo proti tei samo socijalisti, ampak tadr druge stranke in skupine in najbrže ćelo nekateri č!ani kabineta. Zato b! si naložila v sedanjih razmerah vlada, ki bi odklonila razpravo o mirovnih pogojih in bi onemogočila poiga-ianja. veliko krivdo na svoje rame. Tuđi londonska pogodba ne more ti-rati ljudstva k samomoru. Seveda, mir ni mogoč brez osvojitve Belgije, Romunije, Poljske, Srbije in Crne gore. kakor tuđi ne. ako se ne izrav^ najo italijanske meje, da bo dobila Italija resnično itaiijanski teritorij in gotove garancije. Razume se, da bi ne bilo za dosego vseh teh stvari potreba vojne, amnak bi zadostovalo mednarodno sodišče. In vse države morajo po tem mirovnem razsodišču stremiti, da se preprečijo bodočr vojne. LISTEK. Zadnji svit. Francoski spisal Leon Frappe". Bila sta dva starca. Ona je imela še vse svoje zmožnosti, samo poje-manje telesnih moči ji ni dopuščalo delati več nego dve do tri ure na dan. — On ni imel več svoje »glave«.»Oh. samo odsotnost spomina^, — ga je zagovarjala starka. V tovami, kjer je bil zaposlen štirideset let. so ga iz usmiijenja upo-rabljali ob skromni plači kot »nepo-koja'. Moral je z neprestano kretnjo lakta premikati železni drog, kateri je oskrboval raznovrstne mehanizme. Posadili so ga na klopico v mali, slabo razsvetljeni stanici in mu zga-nili laket. V svojem življenju se je tako zelo privadil dela ter pokorno-sti, da ni potreboval pomoči miSlje-nja; kadar se je ustavil. so mu zopet dali zamšh z nekolikimi šunki in de-lo }e šio naprej. Spremljala ga je vedno žena na delo in od dela. Kadar pa je bila zaprečeoa pxiti poni, je ta- val in taval s katerikoli smeri in se izgubljal. Naslov je imel napisan na čepići, tako, da ga je mogel kak usmiljen človek privesti domov. € • Predno sta postala starca, sta tvorila dobro urejen delavski zakon. Imela sta popoino pohištvo, katero sta si bila nakupila komad za komadom in ga odplačevala dolgo let. Oh. kako jima je bilo težavno, pridobiti si vse one raznovrstne stvari, ki se-stavljajo notranjost, ki obdajajo, pod-pirajo in sladijo življenje. Posebno žena je bila pripomogla k zgradbi to skromne prenosne lastnine s svojimi najdragocenej^imi zmožnostmi, po-trpljivosti in požrtvovainosti. Vsa njena mladost je izginila v tem: vsa njena pravica do sreče. vse njeno imetje ?:a moči. na zdravju, na veselju sta bila zastavljena v ta smoter, v pridobitev pohištva. In seveda, njen -mož je moral dodati vse prf-hranke svojih dolgih delavnih let. Torej, odkar sta se postarala, se ie začela uprizarjati ta žaloigra grozne sramote; komad za komadom so iima jemali, vse kar sta si bila na-brala v teku tridesetletne vztrajno- sti! Ti so: potreba, beda, botezea. Ti so: hišni gospodar, pekar, lekar-nar ... Ti so: svet. življenje ... Vze-li so jima zrcalno omaro, stole, pre-proge, zavese, svečnike. stensko uro, mizo in buffet. Da, le zdelo se jima je, da sta si nabavila te korist-ne reci: bila je to le domišljija; da. sta si jih prislužila s svojim naporom; bilo je to le samo na videz; ko-maj sta jih jela negovati, hraniti si jih za dobo lepega sna. že so jih jima izterjali: »Dajta vse to nazaj!« Povrnila sta bila priljubljene predmete drugega za drugim. V letih, v katerh tako cenimo svoje spomi-ne. svoje domače malenkosti; v letih. v katerih se človek oprime stvari in si prizadeva, vtrditi se v pose-stvu imetja; v letih, ki bi morala biti leta vamosti in gotove nastanitve, se je vplazila ta grozna sramota, da jima je vzela potreba vse. da ju ie prisilila k popolnemu razigaljeniu! Danes lima ni preo^tajalo drugega od zbranega pohištva. razun štirih nezasežljf'vih pr^dmetov. to so: postelja, dva stola in miza; odveč ništa imela torei drugega. neeo zrcalo, obešeno nad kaminom. Bil je to naidragocenejši nakit; starka je bita nustila rajše vse odnesti, kakor to. Pomislite vendar, kupila je bila to zrcalo skrivaj s svojimi prihranki. Prihranki, pridobljeni z varčnostjo s perilom, s hrano, z obleko. To je bilo milo presenecenje na dan njego-vega godu; bil je to najginljivejši dogodek prvih desetih let njihovega zakona! Zato je hranila svoje ogledalo, čegai* poz'ačenje ni imelo niti ene opraske. Bila je vse žrtvovala, bila je storila ćelo nemogoče, bila se je oplenila do skrajnostf. „ In to nedeljo, ravno, ko je ostal etarec doma, je imel priti starinar pobrati ta zadnji ostanek. Starka je premišljevala britko čakajoč. Ena misel jo je malo tolažila: mož ni imel več spomina. in se gotovo ne bo za-vedal odstranitve ogledala. Kajti že pred šestimi meseci ni bil zapazil, da so odnesli stensko uro. Ona. da. ona ie čutila, kadar so odnasali stvari, kakor da bi ji trgali mesa s telesa. Čutila je ob teh nezgodan zatiranje vsega društvenega usmiijenja. ginlji-vost vsega upa, vseh življenskib zmožnosti. Nasprotno je premišlievala. da je starec še spoznaval njihovo sobico, in to vsekakor lc radi ogledala; nekak nagon, nekak spomin se je vprizarjal po njegovem svetllkavem vtisu. Kadar ga je pripdievaU fc ^uan 2. •aunriMM «*mui>\ *ms& dtcttii t»Hk v 292 St v. ftanuHko »IHio m odklui* Curih, 18. decembra. Iz Milana poročaja, dl ni dvoma, da razpolo ženje za mir v Italiji narašča. Vojno-hujskaiki listi so hoteli prekričati mirovno pooudbo, ali pri »talijanski javnosti to krićanje ni našlo odrneva..] Sicer ni bilo manifestacij za mir, ali lahko se reče, da ljudstvo ne bi mirno preneslo odklonitve mirovne posudbe. V Italiji sicer nočcjo miru za vsako ccno. ali hočejo mir s sprejem-ljivimi pogoji. Javnost želi izvedeti te pogoje. »Gorriere deila sera k mirovni po- nudbL »Corriere della sera«, eden glavnih vojnohujskaških listov, pT*še: Odgovor entente Nemčiit bo ime! obli-ko, katero smatrajo vlade za prime r-no, ah* stvarno se mora odgovor glasiti samo tako-le: Mi smo za mir, za pogajanja tuđi. ali svet mora ve-deti, kaj vi imenujete mir. Naša ude-ležba pri pogajanjih hoće imeti za predpogoj možnost za uspesno delo, ne srne pa biti kako priznanje strahu pred Nemčijo. Današnja Nemčija ne more nikogar navdajatt s strahom. ko že Nemčija iz leta 1914. tega nf mogla. Odgovor na mirovno pomidbo. Curiti, 19. decembra. Kakor po-roča *Tagesanzeiger<. pričakujejo v Rimu naznanilo odgovora zavezni-kov na neniško mirovno ponudbo najkasneje v četrtek tekočega tedna. Lugano, 18. decembra. »Popolo d* Italia* izdaja pod plaš^em politič-nega razkritja. da se je z raznih strani pričelo od daleč poizvedovati. ali bi se vpoštevale z nemške strani hali janske želje glede takozvanih ne-odrešenih dežel. ako bi Italija, ne ozi-raje se na svoje zaveznike, varovala samo svoje interese. Odklonitev želja Italije v tem pogledu bi opravičila nadaljevanje vojne. I IJoyd George in nngleska zbornica. London. 17. decembra. (Kor. u.) »Revnolds Newspaper« piše: V dobro podučenih krogih mislijo, da se bo Llovd George popolnoma posve-til vojni ter brez dvoma predložil poslanski zbornici moćne korake v prilog vojni. Ce bi zadel pri tem na odpor, je pričakovati novih volitev. Lloyd Gcorgevi pristaši odkrito pri-fnavajo, da je morda v kratkem pričakovati novih volitev. Vojna z Rusijo. RUSKO LRADNO POROČILO. 16. decembra. Zapadna f r on t a. V okolici Zubilna je otvoril sovražnik južno od pristave Kisjelin dvakrat bobnajoči ogenj ter je posku- sil prodreti iz svojih jarkov. Njegove poskuse smo vsakokrat zadržali t ognjem svojih pušk, strojnih pušk in artiljerije. V okolici Grabkovcev so zapazili naši izvidni oddelki ponoči sovražno kolono pred svojimi žični- mi ovirami. Ko so obmetali sovražni- ka z ročnimi granatami, so ga izvid- ne čete prisilile, da se je umaknil v svoje jarke. Proti 5. popoldne je iz* vršil sovražnik po koncentričnem to- povskem ognju na okolico Batrup. na gozd Guslovce in na odsek Kara- bovce - Majukovce napad iz vaši Grabkovce na obeh straneh želczni- ce ZIočov - Tamopol. združeni ogenj naše artiljerije in infanterije pa ga je sprejel ter se je sovražnik položil 300 do 400 metrov pred našimi jarki. Zemstva v Sibirlil. Petrograd, 18. decembra. (K. u.) Ministrski svet bo predložil dumi zakonski nacrt srlede uvedbe zemstev v provincijali zapadne SifcMfe 1 om&lc Tobolsk in AlUi. Obcnem ie začela vlada pripravljati nacrt za svedfco zemstev ▼ provtK*»h vzhodoe Sibtrtje. Vojna z IUH«. Umrli ItiMMSki vMB attcfcfk Lugano, 19. decembra. Kakor naznanjajo privatne vesti« so Mrli: brigadni povelinik potkovi* Oalin, iK?lkovnik Armand in major Ata-nasić. fatervendkMbt Viđali mmri m lrwtL Lagano« 18. decembra. (Kor. nr.) Tajnik centralnega odbora interven-cijonistične skupine Viđali je umri na fronti. Italijanski vojni stroskL Bern, 16. decembra. »Avanti« piše k finančnemu poročilu ministra Carcano: Carcano je rekel, da od 1. julija 1915 do 30. junija 1916 je izdala Italija T/t milijard za vojno. K tej vsoti treba prišteti se tri milijarde za vojne priprave in nad 1 milijardo za vojne stroške v maju in juniju 1916. T>o konca iunija 1916 je torei izdala Italija lfr\'3 milijard. Od 1. julija do 1y>. novembra je izdala Italija po Car-canovih podatkih nadaljnih 8 milijard in 982 milijonov. Vojaski vojni stro-ški so znašali torej okroglo 20 milijard. V tej svoti nišo všeti indirektni vojni troski, kakor na primer izgu-ba pri uvozu žita. premoea itd. italiiansVe ?zcruMj*ne ladje. Rim, I*5 decembra. (Kor. urad.) »Agenz'a Stefani* poroča. da se i© razbil italijanski narniV »Julius Cae-sar«: podrobnosti ni. Parnika -»Ma-gella« in »Timia« sta se potopila. Po-sadka in potniki so rešeni. Fenizelo: w\n\ za iek!zMn. London, 18. decembra. (Kor. u.) Reuter javlja iz Atenr Vlada kralja Konstantina je izdala 7. aporno povelje proti V e -nizelosu radi veleizdaje. Ogrski državni zbor. V seji 18, t m. je ogrski državni zbor zopet razpravljal o kronanju kralja. Kronanje bo 30. t. m. Glavno vprašanje, okrog katerega se je su-kala razprava, je bilo, kdo naj bo na-mestnik palatina, ki dene kralju kro-no na glavo. Poslanec grof Andrassy je izja-vil: Spričo osebe, katero namerava većina določiti za palatinovega na-n.cstnika, izjavija opozicija, da smatra za nameravano izzivanje, da mini-sierski predsednik sam sebe kandidira. Vzrok odporu ni politično neza-upanje, ampak prctekli dogodki. Narod bo mislil, da boji opozicije proti ministrskemu predsedniku nišo bili resni. Kronanje bi bilo ravno tako iz-datno, če bi bil za to opravilo izvo-Uen nadvojvoda Josip. Opozicija je tem izvajanjern burno pritrjevala. Poslanec Rakov-szky je zaklical: Če se zgodi pri kro-ran ju kak skandal, bo to Vaša krivda. Poslanec grof Andrassv: Slisal sem besede »Skandal pri kronanju«. Prepričan sem, da je vsak skandal izkljuČen. Pred vojno je vladalo na-pačno naziranje, da nasprotja med apozicijo in večino ne morejo biti brez vpliva na čustva opozicije do dinastije. Že to bi zadoščalo. da se z izvolitvfjo splo^no snostovanega in prifjubljenega člana dinastije, nadvojvode Josipa za ogrskega palatina po-svedoči neutemeljenost omenjenega nazora. tvornice izmučenega, otrplega, kakor kako tovorno živinče. sedal je ravno ogledalu nasproti. kimaje z glavo, kakor oseba. ki se nečesar zaveda. Brez dvoma neki umstveni svit, zadnji, ki se je še pojavljal ob rrivajeni svetlikavosti stekla. — Kaj bo neki počel starec? Se'bo li spusti! v krik in jok. kakor otrok? Starinar je dospei. Starka se je pđtuhnila v- kot, tresoča se, z odprti-mi ustmi, tako se je bala prizora, ki se bo odigraval v dusi njenega bo-rega druga, sedečega tam nasproti kamina. On, ki je bil navidezno utopljen v globoko razmišljevanje. se je ozrl na mimogredočega. potem je za-mišljenega pogleda nadaljeval svoje sanjanje. Dobro, starka se je čutila otožno olaišano. — Ali treba je bilo izruvati s kladivom železne pritrđit-ve. Ropot je obrnil živo pozornost starca naše, ki je obstal s povzdignje-no glavo. Starki je zaostala sapa! Hipoma se Je domislila solnčnega dneva. kadar so bili prinesli lepo zrcalo nekega opddneva v Jnniju ... Kako }e bil srečen, koliko ljubeznji-vih nermiselnosti je takrat govorit; hi ker je hnel svoje kostanjeve lase precef dolge, si je začcl delatl pred hipoma si je strastno zaželela, da bi se njen starec vendar malo zganil, da bi se iezil, da bi vpil, ker mu hočejo ( vzeti ogledalo, to bi vsaj pričalo, da ni bilo vsega konec. Srce ji je utri-palo v bolestnem upu. Sedaj je bilo ogledalo odtrgano — starec je še vedno gleda! zamiS-lieno pred se in pokojno žvekal sline — zrcalo je že stalo na tleh in mož ga je nakladal na krošnjo — starec ie se vedno žvekal. Hotela je že u pati in začela se }e nezavedno kretati; njen obup je naraSča! v neskoti-čnosti; glej, glej, ni mo^oče, da Je vse kotičano, ni mogoče, da se je vsa preteklost izgubila brez sledn! Starinar se je pribliŽaT vratom — njena bolest je postala tako neznos-na, da je pretresijivo vzkliknHa: »A1-bert, Albert. naše ogledalo!« Starec je obrnil glavo na ta poziv; njegovi izgubljene oči so se nprie na desno, na levo, kakor da se ne spozna več v sobi, odkoder je izginil zadnH vodič. — »Albert! tvor« lepo ogledalo!« je zajecljala vdrugic starka. ftetntoi-na vzdržati se, da ga ne bi žmirite za ranio. In starec, spravljen v Kretanje, privzdigne svoj laket lagralH PfMS-nino in zaćae delati »n«poko|«. TmMm<*Al*dM2*š*m*1m~\ rekd m tevolitev n»dvo|vode Josip« I za palatina. pal mnm+^ĆM pri kroiMHfci krtMiat oiore iiMnrenirali od fcrtlja Intno-van uradrik, nego Mino od vsC0r na* roda iz*tfttna osdkmJ&m izkft^eno je, da bi pri kronan* todeloval po* glavar strmkarske vtadtu Postaocc grof Pmimi Hedenrary se je zavsd za to. da mJ bo ratektr-ski predsednik pri kroatafn palaflnov namesmik, dočim Je posbmec Lova-szy proti temu tako. da Je bil pokliča n k redu. Ko ie grof Pejacsevich v imenu hrvatskih poslancev predla-gal, naj ministrski predsednik Tisza in ogrski krez-primas skupno krona-ta kralja, je nastal v zbornici vihar. Peiascevich je ramreč rabil tena »skupni kralj«. Nato ie nastalo silno vpitje: «Skupnega kralja ni!c Seja se je morala prekiniti. Pejacsevich je potem izjavfl. da je z izrazom »skupni kralj« misli! Ie reci »kralj Ogrske, Hrvatske. Slavonije in Dalmacije«. PosL Polonyi je dejal: Kralj sto-ri obljubo, da se bo držal postav In skrbel. da se jih bodo tuđi drugi držali. Kako more grof Tisza pri tem intervenirati ker je sam priznal. da je zakon kršil. Prosimo Boga, naj varufe kralja In narod pred grofom Tiszo. Poslanec Toth je trdil, da većina prebivalstva ne smatra grofa Tiszo za orirreme^a. da bi Interveniral pri kron^njn. Posl. prrof Mibael Karoly ie frofu Tiszi očltal cezaromanilo in zahte-val. nal nadvojvoda Josip krona kralja. Posl. Mezossv Je izjavll da mora vsak, kdor spo^ttije postavo, protestirati proti temu. da bi stal polej? Walia. priseprajočeura na ustavo, gro! Tisza. Razprava je bila še doiga in so en! govorili za izvolitev Tisze. drugi za izvolitev nadvojvode Josipa. Hrvatski sabor. Dne 18. t. m. je ime! hrvatski sabor sejo. Predsednik je predlagal, naj sabor sklene poslati kralju adreso ter naj izvoli odbor 15 članov, da se-stavt to adreso. Poslanec Hrvoj in tovariši so podah' v imenu vseh treh državnopravnih strank hrvatskega sabora sledeči predlog: Ker hrvatskemu saboru kot predstavitelju suverenega hrvatskega naroda ni doslej došlo neposredno od Nj. Veličanstva kralja Karela IV. obvescenje o njegovem nastopu vlade, predlagajo podpisani, naj sabor sklene: 1. Pozivlja se predsedstvo sabora, na| izposluje pri Nj. Veličanstvu kralju p^seben reskript, s katerim bo Nj. Veličanstvo hrvatskemu saboru neposredno naznanilo smrt blagopo-kojnega kralja Nj. Veličanstva Fran-ca Jožefa in nastop svojega vla-dsrnja. 2. Predsedstvo sabora mora tekom petih dni podati saboru izvestje o uspehu svoje akcije za izposlova-nje takeija reskripta. 3. Dokler sabor ne dobi tega reskripta. ne vzamc sabor ne v odseku ne v plenumu v pretres nacrta o in-demnitetl, ki ga hoČe vlada predložiti. Z ozirom na to, da gre za Čast hrvatskega naroda in njegovo pravo, da bo pri prvem vladarskem dejanju svojega vladaiia smatran in priznan za suverenski in pravno samostalni subjekt, zato zahtevamo za ta predlog nujnost in glasovanje po imenih. Podpisi: dr. Vladimir Prebeg, Stj. Radić, T. Jalžabetić, Marko Mi-lusnić, Dragotin Hrvoj, dr. Ante Pavelić, Stip. pl. Vučetić, dr. A. Hor-vat. Ivan PerSić, Ivo Prank, Ivan Zatluka. Nujnost je bila temu pređlogu po debati, v katero so posegti poslane! Hrvoj, Surmin, Vučetić in Radić, so-glasno priznana. Ban baron Skerlecz je izja-vil da je uradnim potom naznanil smrt Nj. Veličanstva Franca Jožefa in nastop vlade novega kralja Karela fV. Po ustavnih načelih Ima ban pravico« dajati take Izjave. Premem-ba na prestolu je bila banu naznanje-na z najviSjim pismom. Ban je nme-nja, da ugovori nišo utemeljeni, ker je posebno pooblaščen, sporočiti kralju pozdrav, zato želi, naj se podan! predlog odleloni. Poslanec Akačfč je fzjavil, da ne gre sabora postavftati na nivo kake županijske sknnl^ine In da kar han naz*i*n! smrt Vratja fn nastop novega vladarja. (Poslanec PerŠić: To smo že čitali v časoplslh.) Ne za-dostnje banova izjava, da sporoča saboru krafev pozdrav. Odgovoren za to Je naJveC ban. Prememba na prestnfu se je zgodMa v fzređnih raz-merah. V telcem Časti fe potrebno, [ da se na svečan način vsaj % krabev- Mkini premeoiba na prestoiu, kakor se je to naznanilo ogrsKemu sabora. Hrvatski sabor ne more stopiti pre* svojte* kr*m.+*m m OoU uMmkn poten <*r*#to o premem- oi wtk premni* .. « • Za prt«og sU govorila ie po-slavec dr. Prebeg ta Stj. Radić. Raz-praftm ae Ie »večer nadaOevala. V vačemi seji ie izvajal Starce-vićaMC potlanec Perslć, da se Je sedaj Jnao pokazalo, da ne gre za slučajno Opustitev, marveć za namera-vano preziranje Hrv atske, da se n* ta način potisne Hrvatska na stopnjo navadnega ogrskesa komitata. Poslanec dr. Surmin (hrvatsko-srbska koalicija) je nastopil proti predlogu opozicije, ker pri sprejetju predloga predsednika dr. Medakovi-ća, da naj sabor v posebni adresi pozdravi kralja, opozicijonalni predlog za sklicanje regnikolarnih deputacij in da naj se tekom petih dni store ko-raki, da kralj direktno naznani saboru nastop vlade, ta čas pa da naj se o indemniteti ne razpravlja, nima pomena. Opozicija je tem izvajanjem burno ugovarjala. Predlog opozicije je bil z 21 glasovi proti 15 glasovom odklonjen. Nato se je vršila razprava o nuj-nem predlogu posl. Radića, ki za-hteva, da naj posije sabor kralju posebno adreso, v kateri ga prosi za ureditev državno - pravnega raz-merja med Ogrsko ter Hrvatsko v smislu popolne paritete. Poslanec Radić utemeljuje svoj predlog s stališča narodno - političnoga razvoja in konštitucijonalnega življenja. Posebno poudarja važnost slovenskega naroda in srbsko-hrvatskega naroda v Bosni. Velikan-ski pomen slovensko - hrvatsko* srbskega naroda za monarhijo mora priti tuđi v državno - pravnem oziru do izraza Madžari imajo ambicijo, da postanejo gospodarji Balkana, proti tem nacrtom moramo nastopiti. Ko sta govorila še poslanca Prebeg in Persić, je bila nujnost odklonjena in predlog odkazan justičnemu odseku. Konec seje ob 11. ponoči. Ministarska kriza. Z Dunaja poročajo 19. decembra: Pogajanja za sestavo novega kabineta še nišo zaključena, dr. von Spftzmfiller bi bil rad dobil za trgovinski in poljeđelski portfelj dve politični osebnosti, eno iz česicega, eno iz nemškega tabora. Zdi se, da se mu to ni posrečilo. Novi ministrski predsednik na-daljuje konference z gališkimi za- I stopniki. Včeraj so mu izročili za-stopniki Rusinov oster protest proti izločitvi Galicije. Dr. von Spitzmiil-ler je odgovoril. da je nasprot-nik vsake nasilnosti proti kateremkoli narodu. Poudarjal je. da se bo fcalfško vprašanje resilo sele po izvršenih pogajanjih z zastopniki Rusinov. Njegova prva naloga da je sedaj nagodba z O g r s k o. Ini« »rila i nin iKii Naznanilo centralnih držav njenim sovraStva polnim nasprotnikom, da so pripravljene na mirovna poga-janja. je provzročilo po ćeli Evropi veliko gibanje in pri nevtralcih vzbu-dilo prizadevanje za mir. Priznava se tam, da se vodilni državniki centralnih držav zavedajo svoje velike odgovornosti, da v času. ko so vo-jaške operacije centralnih držav ne-oporečno najkrepkejše in imajo naj-večje čaše, ponudijo roko za mir ter pokažejo dobro voljo, storiti konec klanju neštevilnih ljudi. Diplomatič-na nota pa obsega tuđi krepak izraz odločne volje, da se bo vojna z vso silo morala nadalje vati, če bi naši sovražniki odklonili mirovno ponudbo. Za zgodovino naših dni je važno, da so centralne države iz-rekle svoj pripravljenost za mir v trenotku, ko se je ćelo z nasprotne strani moralo priznati, da izključujejo uspehi naših vojskovodij za vedno možnost, da bi bile centralne države premagane. Prav v tem tiči tragika dogodkov za one državnike v Evropi, ki so nam vojno usillli, da so zma-govalci, priznavajoč. da bi nadalje-vanje vojne sovražnikom provzročilo Ie novo škodo, a mu ne more pri-nesti nikakih uspehov, sprožili misel na mir. Bodoči zgodovinarji bodo morda znali ta zgodovinski trenotek v sedanjl vojni pravičnejše oceniti, kakor pa voditelji tfctih držav, ki so ?e vedno tako zaslepljeni in omoteni, da ne spoznalo položaja. Ce se bo vpraSanje o vojni ati mim resnlčno vzelo v poštev, bo v obeli shičaHh dobila Izraza misel. kdo je močneffi. Vsi želimo miru. a đa-nes ?e ne moremo noložitf meča \z I rok m moramo se dalje oborozevati, da bodo armade kos svoihn nalogam. nHDsj^oHo ie wmk lauMCiu pmpk vovanje dne 16. t m.,. .a rok za podpisovanje je finančna uprava podaljšala. S tem dobi prebtvalstvo naše velike države priiožnost, da s pođpisovanjem voj-nega posofila, ki je nad vse varno in se sijajno obrestuje, izpolni svojo pa-trijotlčno ck)lžnost Kdor se čuti pra-vega privrženca avstrijske misli, kdor se zaveda svojih dohžnosti do domovine, bo po svojih moČeh po-magal, da se doseže edini vojni cilj, ki ga imamo pred očmi: Časten mir. In če je cesar Karei napram visoke-mu dostojanstveniku sele zadnje dni izrekel prepričanje. da bodo tako mestni prebivalci, kakor kmetovalci pri vojnem posojilu izpolnili svojo doižnost, se to tolmači povsod tako, da je treba z vsemi silami delati. da se cesarjevo pričakovanje vresnici. Na cesarju slone naša upanja, da nas skoz vojno popelje do miru. Zato kličemo zadnjikrat: Podpisujte vojno posojilo! .« — Kranjsko društvo za podptso-vanje vojnega posojila sporoča vsem svojim poverjenikom, zlasti precasti-tim župnim uradom. občinskim pred-stojništvom in Šolskim vodstvom, da je rok za podpisovanje vojnega po-sajila podaljšan in sicer za enkrat še za nedoločen čas. S tem je dana omenjenim poverjenikom prilika, da v kolikor tega že doslej nlso storili, osnujejo v vsaki občinl, oziroma fari, lokalne odseke ter započno od osebe do osebe agitacijo za podpisovanje vojnega posojila ln prlstop k društvu. Dosedanji us eh (in udelež-ba) podpisovanja in udeležba na V. vojnem posojilu sta sicer v primer! z drugimi kronovinami lepa, vendar ne taka, kakoršna bi lahko bila, z ozirom na premoženjske razmere prebivalstva v Kranjski deželi, ter zla-sti onega na deželi, ki je tekom vojske precej obogatel. Se je čas, da se Kranjci izkažemo tuđi pri V. vojnem posojilu, ki je tuđi poklonitveno da-rilo našemu presvitlemu cesarju Ka-relu, ki je kranjski polk pred vsemi drugimi polki odlikoval, za na boj-nem polju doprinesena Junaštva In izkazano zvestobo. Radi tega je dol-žnost vseh oriih, ki so doma ostali, da se v enaki meri izkažejo vrednt najvišje milosti s tem, da v največji meri podpisujejo V. vojno posojilo. Vsi oni pa, koji večje svote na vojno posojilo ne morejo naenkrat vplačati, store lahko to potom našega društva, ki omogočuje svojim članom udeležbo na V. vojnem posojilu v največji meri na ta način, da jnn da priliko podpisane dežele, za katere jim priskrbi vojno posojilo vplačati v devetmesečnih obrokih. Dokler traja podpisovanje V. vojnega posojila, toliko časa sprejema Kranjsko društvo za podpisavanje vojnega posojila tuđi nove člane. Ce se bode vsak poverjenik odzval pozivu na sodelo-vanje in pridobil v svojem okraju vsaj nekaj novih članov, potem bo uspeh naravnost sijajen. Nikdo izmeđ njih naj se ne izgovarja, da ima za sodelovanje premalo časa, kajti če bode društvu in s tem domovini po-svetil vsak dan samo eno uro, bode zadostil svoji nalogi in koristil dobri stvari domovine. — Odbor. — V. vojno posojilo. Pri K r a n J- ski deželnibankiv Ljubljani, kot oiicijelnem subskripctjskem me-stu in članu konsorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij, je do 18. t. m. podpisalo 354 strank skupno 10,466.300 K V. vojnega posojila, od tega odpade na amortizacijsko državno posojilo 5,028.300 K in na dr-žavnozakladne liste 5,438.000 kron. Med drugimi so podpisali: »Vzajem-na zavarovalnica« v Ljubljani 40.000 krcn; neimenovani župni urad 80.000 krcn; občina Kamnik 50.000 K; Franc Peterca 25.000 K; občine: Št. Jurij pri Radečah 25.000 K, Mengeš 5000 kron, Liti ja 10.000 K, Begunje 10.000 kron, Čmi vrh 9000 K, Selca 5000 K. Hrenovice 5000 K, Smartno pri Litiji 6000 K, Št. Vid pri Vipavi 10.000 K, Bled 5000 K, Vipava 5000 K. Trzin 5000 K. Sinadole 5000 K. Trnovo 10.000 K, Dolenji Logatec 6000 K. Stari trg pri Ložu 10.000 K, Žiri 8000 K, Cerklie na Dolenjskem 20C0 kron, Smerje 1000 K, Dolenja vas pri Senožečah 1000 K. D. M. v Puliu 4000 K, Ovsi?e 1000 K, Mošnje 5000 kron, Predoslie 1000 K, Zagorje ob Savi 1000 K. Erzelj 1000 K, Kka Lo-lca 1000 K, Ajdovec 1000 K, Rasica 100 K, Brusnice 700 K. Dob 500 K. I Pođhruška 500 K. Mlaka 100 K, Crni I notok 1000 K. Zsornje Vreme ?000 K. I St. Vid nri Cerknfci 1100 K, Radeče ?0f> K. St. Ptirert 1000 K. Si^n 2000 kron. T n9? ?000 K. DoviV ?0M) V C' nuče 1000 K. Lanonvo ?00 K: okrai-ni cestni odbnr v Postoci ?000 kron: Deuova dtj*?ka ustanov^ 2200 kron: Franc Jožefova jubileina ustanova zr ubo^e ditake v Tdriji 1000 K: F. Vr hov^ek 10.000 K: roribfna Pintba^ 5500 K: — no g. A. Stenovec: F-Stnrkoli 1200X J. Smrkolf 1000 K, L Seskr 2000 K. & Šestar 2000 kiw 29i. »ev. .aLOVENSKI NARU01*, uuc 19. occeigpi« 191«. 5tran & f. Seslar 3000 K. L Mo&fc 1000 K. rodbina Lavrin 1000 K. A. Lavra£ 100 K: po g. J. Dežman: P. Prime 1000 K, J. Urh 1000 IC M. Urh 2000 kron; J. Jan 5000 K, J. KoSir 50on K, J. flis 2000 IC 1. Koida ^000 K. A. Simenc 1000 K. M. MeđvcdSck l;#D0 kron. F. Erbežmk lOOO K. P. KopaC 1000 K; po g. županu Perne: J. Dra-mclj 2000 K. J. Znance 1000 K. A. Praznik 1000 K. M. Pcrmc 1000 K. I Kraljić 1000 K. I. Oarvas 1000 K. L Kraljić 2000 K. F. Hribar 2000 K, r. Trontelj 2000 K, J. Valentinčič 2000 K, M- Zužek 1000 K, T. Zupan-čič 1000 K, N. Reboij 1000 K. J. Ka-dunc 1000 K. J. Skrjanc 1000 K, R-škufea 200^ K. A. Žmoc 2000 K. A. Oalc 1000 K. J. Prime 1000 K. J-Trontelj I0O0 K, J. Okorn 1000 K. F. Trontelj 1000 K. M. Jan»žič 1000 K, 'A. Škufea 1000 K. M. Boh 400 K; — J Ravnohrib 1000 K; P. Poh»even 1000 K: J. Bradeška 100O K: P Haf-ner 1000 K; J. Hafner 1000 K: M. Hafner 1000 K: F. Ruper 1000 K; A. fai F. Rus 3000 K; župni urad MoSnJe 2000 K; F. Karpe 3000 K: F. Keber 1000 K; J. Keber 2000 K; .T. Brodnik 1000 K: F. Drobnič 2000 K: I. Kopač 2000 K: soposestr!iki v Rarečah 5000 kron; M. Mrak lOoo K: A. Luzner 2000 K; M. Oblak lf>no K; J. Kosir 2000 & M. Potocnik 1000 K; občin-$ka hranilnica v Postojni /000 K; M. Bolta 1000 K: F. Lavrič 300 K; M. Sušnik 100 K: M. Knific 100 K; F. Križaj 200 K: župni urad Šora 650 K: J. Hafner 1000 K: G. HrnSevka 200 krom občina Žalna 300 K: občina Smartno 1000 K: Dijaški dom misi-Jonske družbe 2000 K: I. Sajovic 200 K; A. Potocnik 100 K: J. Jereb 200 K; F. Heinrihar 5000 K: J. Ko-man 500 K: J. Zakotnik 200 K; T. Pogačar 200 K: dr. I. Bezjak 400 K; župni urad Krcsnice .^00 K: občina Trata 1000 K; župni urad Velike La-šče 700 K: župni urad Sv. Kancijan 200 K; F. Vadnjal 100 K: M. Fatur 300-K: G. Stavcr 200 K; občina Zagorje 5000 K. — Ker je subskripcijski rok za V. vojno posojilo bil podalj-šan, sprejema še nadaljne prijave Kranjska deželna banka v Ljubljani. Deželni dvorec. — Pri Jadranski banki, podružnici Lfifbljana, se je nadalje podpisalo 5. voino posojilo: Neimenovana hra-nflnica 11.200 K; Vinko Prohazka. le-kamar, Ljubljana, 1000 K: Trgovsko bolničko in podporno društvo v Ljubljani 10.000 K: Neimenovana zadruga 500.000 K; Anton Tonejc. ka-varnar, Ljubljana, 1000 K: Mina Narobe. Dolenja vas pri Rudniku, 1000 kron; Ivan Končina, Gorenja vas pri Zatični 1000 K; Neimenovani, Kranj, 1000 K; Pran Hauptmami. Ljubljana. Doieniska cesta, 1000 K: Josip Zidar, trgovec, Ljubljana. 6000 K: Ohčirrska hranilnica v Postojni 10.000 K; Neimenovana posojilnica za svoj račun 40.000 K in za račun svojih strank 26.000 K: A. Krajc, Orahovo, vele-trgovec, 2000 K: Jakob* Kavalar. Ra-teče, 600 K; Neimenovani. Ljubljana, 1000 K; B. Čvančara. drogerija, Ljubljana, 2000 K: Josip Hauptmann, Veliko LaSče. 300 K; Rudolf Bune, Siska, 100 K; Josip Kunstd, veletrgovina, Vrhnika, 20.000 K. Kazne politične vrti. » Krotianje v BudhnpeŠtf. Hrvatsko - ogrska nagodba določa, da je kronati vladarja za oprrskega } n hrvatskega kralja z enoin isto krono fn v enem in istent aktu. Skupno kronanje viadarjev za ogrsk© in hrvatske kralje temelji na ttarih zakonih in kralj Andrej I. (1205—1235) Je bil menda 7*<\n$ vladar, kl je bil kronan posebei mi hrvatskepra kralja. Njejrov sfn Bela III. j© bil kronan v Stolnem Belem ^radu »točasno za o^rskeffa in hr-vatskega kralja, njecrovi nasledniki pa se nišo več dali kronati za hrvatsko kralje. Poročilo, da je bil Karei Robert Neapeljski leta 1300. kronan za hrvatskecra kralja v Zagrrebu. je legenda. Gotovo ie. da je za časa Arpadov eksistlrala Dosebna hrvatska krona. Kam se je izdubila, ni pojašnjeno. Zadnjič so rabili hrvatsko krono menda v Zadru, kjer je ostrogonskt nadškof i njo kronal 6. avgusta 1403. Ladislava Neapoljske-ga za ojTsko-hmttskega kralja, Ogr-ska krona sv. Stefana se je takrat nahajala v posesti kralja Si^ismunda. == Spitzmttller in Sieghart. Zt v Casih, ko je vsc nemsko časopisje §č jncdlelo pred denamimi vrecami, rrad katerimi vlada guverner dunai-ske Bodenkreditanstalt dr. Rudolf Sfegrhart, smo se mi že prav krepko bavili s tem možern, kf se je iz skromnih žunurlisticnih razmer po-vzpel do take moči v državi, kakor l'e že dolgo ni fmel nihče. Sele zadnfi čas je en del nemškega Casopisja za-čcl dr. Sieghartu posveCati pozornost, ki zadobiva že nekak sovražen mačaj, odkar je padel dr. pl. Korber, za katerim je baje stal đr. Sieghart, in je postal dr. pL SpitzmOHcr mmi-rtnkfprateftlnib ZMmlaiito t&K*ri Mffiiko-naciKMMliii Hsti. da Je mmiMriki predtednik dr. Spitsmillkr neizproMl nasprodrik vso Javnost obvladnjočega dr. Skcharta. O tem pravijo, da si je podvrsel velik d«i nemškeca časopisa, da ie iz svoiega službovanja kot prezldijalni sef v mi-nistrskem predsedstv« ponese! v Pl-sarno guvernerla Bodenkreditanstat odioćujoče vplive na stranke, da ob-vladu)© kupčijo s petrolejeni in s siadkorjem in da se ima prebivalstvo njemu zahvaliti, če vzlic velikanskim cenam komaj to blago dobi. Sieghar-ru očitajo, da ima oddati skoro 5000 mest upravnih svetnikov, da mu je večinoma podvrfeno izdelovanjle pa-pirja in da igra sploh prve gosli na vseh poljih javnega žlvlienja in na-rodnega gospodarstva- Dr. pl. Spitz-miiller, piše nemško-nacifonalni list, je bil ravnatelj konkurenčnega zavoda, namreč Kreditanstalt, fn oseb-ni nasprotnik dr. Siegharta ter je to ostal in zastora mnenje, da je tak vpliv bančnega podjetja nedopušten. — Priču}oča izvajanja ođločno na strani novela ministrskega predsed-nika dr. Spit?mu!ler1a stoječega lista, so gotovo jako podučna in osvetlju-jejo jako značilno naše notranje razmere. — prvi vpoklici po rakonu o c»-vilni rolni službi na Nemšketn. Voja-ško poveljstvo v Magdebur^u objavila oklic, v katerem pozivlja vse v zmislu zakona v pomožni službi obvezane osebe, da se javijo za eno iz-rned sledečih služb: 1. garnizijska stražna služba. 2. delo v vojnšk^h shrambah in kuhiniah. v delavnfcah. pralnicah, bolnicah in skladJsčih, 3, pisarska ?n tiskarska dela, 4. ordo-načna služba, 5. strežaji ra Častn;ke. 6. varnostna služba, K sluzbam pnd 2,. 3. m 4. se lahko oglasro tuđi ženske. Pridasitev je rae^krat v fm!slu zakona prostovoljna, !e če h\ se ne oglasilo dovolj moči, ?e bo obvezance .prisilno pridelilo raznim romožnhT! službam. = Agitacija entente ▼ Amer*kl. FTntenta nadal?u;e v ^Tr'e^■ki živahno agitacijo proti -»nem^kim grorovito-stimc. Tako se je vršilo v Novem *orku veliko protestno rhorovarje proti drr°rtaciii br^ijsVegn nrebi-valstva. Roosevelt ie poodčasfnik 97. pefpoTV?i. v^etnik, Narodn? dom. Tov, Rfsffa f>o-pisnica je rabila \z RusHe v Ljubljane tri rr^sece rn pol. Prtređftev ▼ tr*9*kvn Nafnf-nem domu ▼ nrtd nafhn hranitel?«!i na sošfrt frontf !e uspela povsem rw voljno. Prfrecfftev so poča'^fr na-mestnik bnron p'ies - Skenc. kontreadmiral baron K o c d e 1 k t. škof dr. K a r! f n, ces*rsW knmts^r Pl. Krekić - Stras*r!d* ta pobio druge o^"Cn? £cw15 naprei. Kdor je poznat pokojnega, mora prfpoznatl, da je rafni Levec delal vse svoje življenje. Prena-5a! pa je tuđi sila težke udarce življenja % nekakim ponosom in z močio, da nam ie hfl vsem v lep izgled. Njegova dela so ostala za njim. Mi, njegovi ožji somišijeniki, vemo posebno cenitf to njegovo neumorno delo, sai vemo, da je raini Levec oral ledino na našem literarnom polju. Kdor ne pozna našega slovstva. naj se ne čudi, da kujemo rajnega v nebesa. Meni osebno ie bfl pokojni Levec eden izmed onih častnih mešča-nov našega mesta. na katerega sem zri s prav posebnim ponosom in z menoj so se strfnjali vsi moff ožji so-mišljeniki. Umri nam ie. V znak žalosti Je vfhrala crna zastava s tega zborova-tlšča, položi! sem v imenu mestne občine venec na njegovo krsto, spre-mil sem ga na zadnji poti in sem fz-razf! njegovi vdovl sožalje v svojem imenu fn v imenu mestne občine ljubljanske. Sedaj se cm spominjamo vsi m ljubeznijo. ki mn ostane zajamčena med vsem slovenskim narodom« do-kler bo naš narod obstojal. Dvignili ste se v znak sožalja in jaz nmro£atn. da sa to wil% 9 sapfadk Fraii flubad. Smrt deluje v naši Ljubljani pre-cej precizno. Umri je iz naše srede dvorni svetnik, bivši deželni šolski nadzornik Fran H u b a d. Bil je, kakor Levec, izvrsten šolnik, ponižen mož, ki je užival simpatije vseh kro-gov našega mesta. Đil je eden izmed tistih redkih mož, ki v celem svojem življenju nišo imeli nobenega so-vražnika, Spremljal ga je tuđi kot šolnika blagoslov njegovega neumor-nega dela. Tuđi za njim bo ostal v našem narodu trajen spomin. Izrazil sem sožalje njegovi so-progi ter prejel zahvalo od njegovega sina dr. Frana Hubada, Dr. Emil Bock. Danes smo pokopali dr. Pmila Bocka. Mož ni bil tako ooznaa, kakor prej imenovana, i>aj tuđi ni pri-hajal v naše kroge, Toda Ietos smo Imeli tuđi na tem mestu priliko, ceniti njegove zasluge povodom njegove šestdesetletnice. Zaslu/.il si je ime »dobrotnika dežele« s tem. da je na-ravnost vzorno vodil svojo kliniko v deželni bolnišnici. Kar pa se tiče Ljubljane same, sem mel priliko spoznati v njem dobrotnika ter sem vedel ceniti njegove dobrote ki jih ie izkazoval revnim boinikom. Ti ga bodo posebno pogrešaii. Tudi njemu ohranimo hvaležen spomin. Na županov predio^ dovoll nato občinski svet 2000 K za božićnico ranjenim in bolnim vojakom v ljubljanskih bolnišnicah. Za vetišča, 2upan nato naznani, da se je pričela pri deželni vladi akcija, ki stremi za tem, da se preskrbi revna šolska mladina z obuvalom in da se ji da pnmeren zajuterk in primerno kosilo v za to določenih zavetisćih. Pri posvetovanjih pri vladi se je iz-kazalo, da bi stala ta akcija kakih 60.000 kron. ter je župan obljubil iz-datno podporo mestne občine ljubljanske, Izprosi si v te svrhe 15.000 kron iz aprovizacijskega zaklada. —-Sprejeto. Došel je županu dopis dvornega svetnika M a t a j e, ki vodi dobro-delne naprave za varstvo vojakov proti mrazu. Vzpričo velikanskim mobilizacijskim izdatkom mestne občine, brez katerih bi mestno gfospo-darstvo Ietos končalo izvzemši ne-plačane hranilnične dolgove, brez deficita, je mo?oče dati v te svrhe samo 200 K. Sprejeto. Župan naglaŠa, da se 2:aveda, da bi moral podpore predložiti finanč-nemu odseku. vzpričo nuinosti neka-terih podpor pa je to časih nemogoče ter se pri takih zadevah opira na do-brosrčnost in podporo občinskega sveta. Za revne dijake I. državne gimnazije je župan imenom občine na-kazal 500 kron, za revne dijake II. državne gimnazije pa 200 K podpore. Odobrena. Župan prečita končno še došla darffa. Za namestnika zastopnikn občinskega sveta v c. kr, deželnem šolskem svetu je bil po sporočilu žu-panovem na mesto občinskega svetnika gosp. dr. Novaka, ki je to mesto odložil, izvolien državni posla-nec gosp. dr. Vladimir R a v n I h a r. (Skrutinatorla občinska svetnika gg. Knez in Kregar. Oddanih 31 glasov, od teh 17 glasov za dr. Ravniharja, 7 za Jegliča, 7 glasovnic praznih.) Na županov predlogr izrazi občinski svet jeosp. dr. Novaku zahvalo za nje-srov trud, ki nalaza zastonnifrj mesta mnogro nepriHV ter je vedno obsojen, ticati v manišini. 2upan naznani nato, da je občin-skf svetnik gr. Kre^ar izstopil li upravnej3:a odbora mestne^a po^reb-nega zavoda ter je vstopil na njegovo mesto občinski svetnik gosp. J e - site. Treba Je nadalje nadomestne volitve dveh članov v stavbni odsek ter sta bila izvoljena na predlog podžupana fcosp. dr. T r i 11 e r j a name-sto trajno zadržanih občinskih svet-nikov re. Pavška inBončarja občinska svetnika ZZ- D i m n i k in L1 k o z a r. Podjetje mestnfh vožen). Občinski svetnik g. dr. Novak je poročal o županovem dopisu glede izvolitve upravne^a odbora za mestne vožnje. To najmlajše podjetje mestne občine se danes razvija tako lepo, da dbeta izpolniti vse nade. ki so sa stavile v to podjetje. V prvi vrsti gre zasluga na tem stavbnemu svetniku M. Prelovšku. Treba pa Je dati temu podjetju, ki se izloci kot posebno mestno imetje in ki je kaže obdržati tudi po vojni, višjo instanco iz srede občinskesra sveta, upravni odbor, sestavljen iz petih &*on m UtaCa a 111 L Oba otod- loga sta bila sprejeta ter so bili izvo* Ijeni v upravni odbor: podžupan gL dr. T r i 11 e r ter občinski svetniki gg. Likozar, Kavčič, Krega* in Pammer. Prošnjo Marije Turkove za, ir* bris bremena, da pri svoji nekdaf Svetlinovi hiši ne bodo kisali zelja, se odkloni na poročilo obćinskega svetuika gosp. dr. Novaka, ker ne kaže, da bi se mestna občina odpove-* dala kaki pridobljeni pravici in ker se vrednost hiše s tem tudi da zmanjša. Peto vojno posojilo. Poroča podžupan gospoi. dr, T r i 11 e r. Patriotična dolžnost kliče mestno občino ljubljansko, đa tudi ona podpiše peto vojno posojilo. FinauČne moči mestne občine pa so take, da Ie s težavo spravi potrebni denar. Zato mora poseči po svoji kontoko-rentni založbi pri Deželni banki za naprave, ki se sedaj v vojnem času še ne bodo izvrš'lc. 2uoan Je, zave-dajoč se dolžnosti podpisatl vojno posojilo in zavedajoč se patriotičnega mišljenja občinskega sveta, podpisal 150.000 K petesra vojnega posojila. Odobreno. Stavbišča na Dunajskf cesti. Za stavbišča na prostoru I vše« ga c. kr. vojnega oskrbovališči. se, določijo po poročilu podžupana g. dr. Trillerja cene, ki presegajo v sploš-nem 20% dosedanje cene, ter zna-ša sedaj vrednost vseh še neprodanih zeniijišč 518.871 K. Odobreno. Mestna občina je kupila dne 8. novembra t 1. na javni dražbi Pon-tellovo zemljišče poleg topničarske voJaSnice za 15.900 K. Poroča občinski svetnik g. Smole. Zemljišče jer za mestno občino rujno potrebno zaradi razširienja topničarske vojašnU ce in ker bo m?stna občina dobivala od tam tudi gramoz. Nakup sej odobri. Župan fzrecno naglnša, da velja pri vseh teh nakuplh že a priori na-* čelo, da nakupljenih parcel fn zeim ljišč ni smatrati kot del stebelnega premoženja mestne občfne. Enako se izreče občinski sve! na predlog občifiskega svetnika % Hudovernika v principu za na* kup posesti Oroslava Dolenca ^j Prečni ulici za primerno vsoto. Predsedstvo prevzame pol Stran 4. .SlX>VtiIN5fU (MAKUO\ OHC 20. đeCHOMl IVI*. 292/*tev. b€ vporabc mestne ledenice za prt- meren prispevek. Sprejeto. Hlapcem v klavnici se zviša đnevnfna od 3 K m 4 K od 1.1 m. naprej. Na interpelacije občinskega svet-nika g. Štefeta obljubi župan, da bo rešil aprovizacijski odsek vpraia-njo ogrevalnic ter da se bo obrnil do cestne železnice, da uvede na projrj Južni kolodvor-Oaraizijska bol ni 5-nica priklopne vozove, istočasno se bo oziral na željo občinskega svetm-ka g. Likoiarja glede revizije ta-lilov. Tajna seja. Prošnja Uršule Klančar za prenos izkuharske koncesije s Trža-ške ceste na Dunajsko cesto se od-kloni. Za asistenta v XI. Činovnem razredu sta bila imenovana magi-stratni praktikant Ivan Taviar in magistratni pisarniškf uradnik Ignaclj Bergl es. Za magistratna pisaroiSka praktikanta sta bila imenovana Karei Mohorč in Albert Dcrganc. Za stavbnega asistenta Je bll imenovan Ferdinand A c c c 11 o. šolski sluga Ferdinand Pire se nastali definitivno. Franca Jožefa T. mestna ustanova 100 K ?e pode!i Bogomilu Vr-boncu. Cesarja Franca Jožefa L j u b i 1 e j n o ustanovo za onemoelc obrtnike po l^n kron so dobili ti - le: UrbanČič Janez. Burs:cr F~rdinard. JTin Valentin. Kasch Frarsc. K o 1 e § a Anton. K r i s t a n Ivan, Kra*nvec Janez, K r ? Š n v c r Mri'n Mate Avgii«t. Mrak Pavla. Podkraj-n i k Martin, Prt^r^ Marr'n. ? a-! a d i n Ant.. S ; t a r Fr.. Schmei-%ct Bertram. T e r r» a n Ana, T v *■ k Josin \V i 1 d rn a n Franaka in 2 a gar JosifMna. Ivan f^tpfancič *e 'me^njc stalnim Rtirjr.čem s !. julijcm 1916. Dnevne vesti. — Za pred^edni-fa n *rfborskeira o!rrožne£3 soć!55a *e imennvan v^šje-sodnl svernik dr. Franc K o t e v a r pL Kr^-enn*:rH' v ? JuM'atii. — Imenovanje. Kadet - aspirant 47. peSoolka v Mariloru gomd Cirfl ŠkvaiCc :c hl imenovan traporSCakom •? rezervi rri fc*fem tešpolku. — Kaj pa Se hočejo? »Tagespo-Sta« pozdravlja novega ministrsfrega predsednika s presveti jivo goreč-nostjo in skllcuje se na cesarjev raz-fTlas z dne 4. novembra glede poseb-nega stališča Galicije, poskusa dokazati, da le bilo % tem načeto ćelo ustavno vprašanje v Avstriji. S po-ndarkom izjavi ja »Tagespoštn«: Preuredba države se mora 'zvrsiti, ne sarno v Galiciji, ne samo pri Ukrajincih, nego tuđi na i n g u monarhije, v celem notranjem obmoCju. Ne zadostule ne posebna staliSče Galicije, ne nemska >Staats-spraehe*. — V — Zvišan?e časopfsne naročnlne. Zozirom na nara?čtijr^o draginio papir ja, barve in vseh drugih tiskarni-$kih potrebščin zvlšujejo vsi listi, v kolikor teea že Itak nfso storili. na-ročnino. Avstrilsko čas^pisfe se mora v vojnem Času boriti s posebnJmi težkočami tafco v ideelnem kakor tuđi v materijclnem oziru. — Naročnlkom »SIov. Narodac na Ogrskem, Hrvatskem, t Bosni In ▼ Hercegovini. Po novih ogrskih poštnih predpisih se morajo na Cgr-skern, na Hrvatskem, v Bosni in v Hercegovini od novega leta za-čenši vsi listi naročevatin plačevati pri tistem poštnem u r a d u, kjer hoče kdo dobivati list Ako bi kdo naravnost pri nas naro-čil list, mu ga na Ogrsko, na Hrvatsko ter v Bosno in v Hercegovino ne smemo in ne moremo poSiljati. Na Avstrijskem ostane v$e pri starem. Kdor torei prebiva na Ogrskem, na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini in hoče prejemati naS list, se naj 5 e pred Novim letom oglasi na svoji posti in naj list t a m-kaj plača, sicer ga ne bo več mo-gel dobivati. — Vsi naročniki iz Ogrske, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, ki tmajo »Narod« plačan čez Novo leto 1917, morajo vseeno pri svojih poStah ob Novem letu znova naročiti in se bode preostali znesek, kar ga ima kdo na dobro za 1eto 1917.. vrnll. — Bof Ična TOičHa. Od vseh mo-^očih strani nam pošiljajo dopisnice % dolgo vrsto podpisov. Vsebina vseh dopisnic Je, da žele slovenski vojakt gvojcem, prijateljem in prijateljicam srečne in vesele božične praznike Slovenski vejaki naj bodo prepričani, da so misli in čustva vsega slo-venske^ra naroda vedno pri njih in 'rrh nrof r,^l:ih po-veljstvih. ki dr.!ejo ttidl podrobnejše — ?e!czni5?e ?z bon:ba-žasto pisano tkano blago za obicke in hlače tzr za Lombažaste flanclaste ode]e. Trgovinsko rr^nistrstvo je odredilo z ra?pi5:oni z dns 2. decembra 1916 prisilno p^nud^o z^. ^c^^^ažp5;to pisano tka^o b!ss?o za ^b'e^e in hfa-če ter za bomb^žn^te flane!aste odc-je. to so bombaža^te ođeje vsa!cc vrste, fzvremfi takozvane p^rniture. Lastnikov rran] regn soo m vseh vrst omenjer^a b'arra ali manj nero 50 kosov odej prisilna dc-TZnost ne zadene. Lastniki več ne^o 5oo m označenega b'ajra ali več nego 50 kosov odej so dolžni do 24. decembra 1916 vso posest take^a blasra ponuditi na naslov: Baumwo!!zentr?!e, Reschaffung?abteiluncr. On^ai T., Ma-ria Theresienstrasse 32^4. Od v?a-ke ponuđene kvalitete Naga je poslati 15 cm dolg vzorec, od vsr.ke nonudene vrste rdej ero ćelo odejo hV.ratu s ponudho rek^rnnrdirarto. Množine in kraj zaloge ja natančno navesti. Oni. katere zadene ponudbena dolžnost, se pozivl'ajo, da nn-vedejo pri vsaki postavki poTuidene-ga blaga ceno. po kateri so, «ie glede na uradno cenitev, pripravljeni blago prepi-"tHi. Od dne razulasitve te odredbe je prepovedina vsaka manipulacija z blagom, glede kateresca ni moč izkazati se z dovo!jeniem za prosto vporabo. Do poteka termina 7.z prisilno ponudbo ni đopusino teprn blaga niti podelati, niti prodati, niti kam drugam ponuditi. Detailnim trgovcem je rtavzl^c prisiln' ponud^i dovoljeno* da crr^io oni 20% ponud-bi podvržene^a bbga, kateri so j?m bili za prod?Ho neposrednim konzumentom v mescc'h novem^er, de-cember in januar na prosto dani. nri-dr^ati in z niimi razpolagatf v zm.s^u odredbe. NatanSnejSa poja«5n;la plede Izvedba prisilnih porrdb \x\ r>o*tora-nja dobe stranke nri Centrali za bombaž in pri pristojnih trgovskih ztvornfcah. Prestopki tecr^ rka^a so strofo ka7n?;vi. P^ tel nriliVi jf o^o-zoriti nr\ s'e^eče: Raz^'Vleno te no£o-sto mnenje. da je r>onudnfa 21 dni od datuma ponudbe račnnieno uoravi-čcn b!a$o drncraČe porabiti. «ko mu v tem času ne dojde nikako obvestilo od Centrale za bombaž glede njegove ponudbe. To mnenje je napačno. Rok 21 dni pričeria Sele t datumom onega dne, katerega Je izstavljeno prejenno potrrliio o dospetkn ponudbe, katero se ponudnikom poSfiJa re-kemand?rano. Ta nrejemna r>orrdf1a se seveda ne odpošillajo takoj po do-snetku ponudbe, amoak t>ogosto mnogo tednov pozneje, ker treba cefitrali nbđelati vsc prttrajajoče ponadbe. Vporaba ponudeneini blajra pred terminom, katerejra centrala v prefemnem p^trdi!« terecno navede, — Orl^rlnMno broturi vcltke oblike te ta bližnji Božlfi Ifda! »taro-•U tioveoski* gkdaliiHi ItrtkiT. Ant Ctrar-Danila pod naslovom »Teatcr-t. Na sednttrcm \t Av- strije in iz Ncmčlje s te^avo dohav-Uenem papirju za umetai^ki risk, je sodelovalo troje tiskani: izredno oknsni ovitek, ki v dvobarvni risbi izborno karikira sedanji teiavni položaj malih ff'edali&kih ravnateljev, j# narisnila Katoliška tiskama; šareno besedilo, obsegajoče razno zabavno čtivo in v vabljivi obliki stavljene oglase, je natisnila Narodna tiskar-na; umetni^ke priloge, med katerimi se zlasti odlikuje krasno izvršena podoba preJepe židovske mladenke Jesike iz Shakespearjcvega »Bene-škega trgovca«, je izvršila Zemaljska tiskara v Zagrebu. Tako je Dani-lova originalna brošura zanimiv dokument dvojno težavne dobe: izza nezaposlenosti slovenskih igralcev in izza vojnih težkoć tiskarjev. 40 II-stov obsegajoći in res izredno lični zvezek se dobi za malo ceno, ki bodi za slovensko gledalisče velezasluž-nemu izdajatelju v podporo v težav-nih vojnih časih. v knjigarnah in pri izdajatelju - založniku samem. Pri-pominjamo, da je ta brošura vsled obilice svojih inseratov dober kup-čijski voditelj. — Umrla le na Friškovcu gospa Fani čtn •; u r roj, K r h n e. sop roga posestnika in železni^kcga urad-nika v pc.koju. Naše sožalje! Dražba čcntianškega premu^o-kopa. Na zahtevo »Splosnega krc-ditnega društva- v Ljubljani se vrsi dne 24. jamiarja 1017 pri okrajnem sodi^ou v Ratečah dražba šcntiaii-Škosja prenr>«:okopa s poslonii in pri-tlklinami. Nepremičnine so cenjene na 1,8*8.275 K 52 vin., naj ni ž ja po-nudba znasa 610.425 K. Polzeta. Umr! je dne 15. decembra tfosp. Pavel Kramer, tr^ovski sotrudnik, v starosti 26 let. 'Jarodne-mu nladeniču bodi lahka ^avinj&ka zemljica, katero je tolikanj ljubi!. V Savinjski dolini se je učil, tu rudi ostal, dakler mu smrt ni presrgala nit življenja. Njegovim sorDJniko.n naše so;:n*ic. Tebi pa. Pavle. vecni inirf Iz RoRatca poročajo: I »ne 15. decembra zjutraj je vdrlo 12—14 dobro oboro^cnih roparjev preko l»i vatske meje v vas Stope^ce. KVparji so opustošili prodajalno trgovca Orofenika. odvzelf kmetom špelia m mesa ter nekemu vpoKoicnema nad-učirelju prečej denaria. V vas: je vladala panika. Ropani so se umak-nili v veliki fcozd nb meti, kamor ni n*bče i?pal za »ilmi. ker so bili predobro oboroženi. V rozaškl okolici je zavlada! strah Ohesen je hil Jne IH. decembra ob 7. zjutrai v Oradru čeraš \lekše in najcencjSe danio! Naroča se tuđi pri izdajateiju: Fran Marolt, Tjubljana. Volak Je Izgubit na potu od trgovine Nagy do slavne trafike na Mestnem trgu lOOkronskl bankovec. Pošteni najditeli naj ga izvoli vpo-slatf na naslov: Cetovođja Alfred K a 11, T. K. Rft 17, reldpost 109. Aprovizaciia. ■+• Itkasnlce u kruh hl slađkor se bodo izdajale pri vseh đesetfh ko-misijah v petek dne 22. decembra od 8. ck> 1. ure popoldne. 4- Maieobm likatnlct se bodo trdajale rtvno tam drniri petek, dtte 29. decemtra od & do1. ure popo*-do* lan. Deietaa vlada raaglala: Pod-jefniki kmetijftkfh obratov anejo od zaseženega soćivja lastnega piidelka porabiti za sttev največ 10% one množine, katera te mora smatrati kot normalni pridelek dotičnega kmetiiskega obrau. — Za preživlja-nfc oseb. navednih v § 3. točka lic ukaza zdne U. junija 1916. dri zak. št 176. smelo porabiti do prihodnje-ga pridelka najveć 10 kg za vsako osebo. — Ta ukaz dobi moč z dnera razglasitve. Ob sklepu lista« Lloyd George o mirovni ponudbi. Lx)odon, 19. decembra. Poslan-ska zbornica je pozdravila Lioyda Georgea z glasnim odobravanjem. Lloyd Oeorge je dejal: Odgovorili bodemo na nemške predloge v popol-nem sporazumu z naši mi zaveznikL Vsak. kdor bi hotei vojno !ahk^>mi-selnc podaljšati, bi obremenil svojo dušo s krivdo tega zločina, toda vsak, ki opušča boj. ne da bi bil do-segel cilj, bi osebno prevzel krivdo za to. Akceptiranje nemških oredlo-gov bi pomenilo, vtakniti našo glavo v zanjko, na kateri je vrv. Brci zadoščenja (angl. reparation) j e mir nemogoč. Zavezniki so ŠH v vojno, da branijo Evropo pred na padom pruske vojaške kaste. Vztra-jati morajo pri najpopolnejših garan-ci'ah. da ta kasta ne bo nikdar več motila evropskega miru. Rajši zauparno v svojo nezlomljeno armado, kakor na prelomljeno besedo. (Prirrje-vanje.) Zavezniki bodo v malo dneh podali formalni odgovor. Velika zmo-ta z Romunijo je bila nesreća ter more v naislabšem slučaju vojno samo podaljšati. Da preprečim->, da se položaj na Romimskem poslab^a, )t* storil govornik energične kr>ra'-štovanjem narodnostnega principa, mednarodnega prava in pravlc čio-večnosti in kulture. Zbornica je vo-tirala vladi zaupanje s 352 glasovi proti 41 glasovom. NrZM^ICO VrTCfRNO POROČftO. Berolin. 19. decembra. (Kor, ur.) Wolftrv" "r*rt noroT i: Z nobene fronte ni po-ročati o posebnih dogod- kih. * POOAJANJA ZA SESTAVO KABINETA. DanaL 19. decembra. (Kor. ur.) Poklanja ra sestavo novela kabineta se z ozirom na splo^ni politični položaj nadaljujejo. Razne stvml * Zdravje postaja dražih Budimpeštanski zdravniki so sklenili, da bo v letu 1917. plačevati za 50 od-stotkov povećane zdravniške bono* rarje. * Zaplenjeno premoženje. Urađ-ni list bosansko-hercegovske vlade prijavlja odredbo o zaplembi bivšega odvetnika v Sarajevu dr. Milana Saškića. Zaplenjeno premoženje je cenjeno na 150.000 kron, 9 Prebivalstvo na Poliskem. V območju tistega dela ruske Poljske, kateri je okupirala avstrijska arrna-da, so 15. novembra t. 1. šteli civilno prebivalstvo. Našteli so 1,656.400 niožkih in 1^39.076 žensk; možkega prebivalstva je torej nad 47 odstot-kov. ženskega pa kakih 53 odstot-kov. Povprek prebiva na enem Štir* jaškem kilometru 81 oseb. * Miiiionska ustanova. Ustano-vitelj znane nemške elektrarniško družbe Siemens 6: Halske je bii Wer-ner Siemens. Te dni je minulo 100 ict. kar je bil roien. Njegovi dedlčl so tem povodom darovali cei milijon mark za gradbo uradniških in de-lavskih stanovanj firme Siemens <5c Halske, ta firma je pa še sama dodala 1 milijon. Koliko je pač po svetu velikih podjetij in kapitalistov, ki bi s* tako spominjali svojih socijalnih dolžnosti? * Za vojne liferante. V znan! re-stavraciji Sacher so v soboto — ko je na Dunaju brezmastni dan — imeli na jedilnem listu med drugimi sle-deče cene: juha 1 K 50 vin., goveja juha z jajcem 2 K, želvina juha 8 K, croveje meso z zeliem 9 K, prekajeno meso z zeljem 9 K 20 vin., rostbeef z grahom 9 K 20 vin.. goveje stegno pečeno 8 K 50 vin., klobasa z gorčt-co 6 K, karp s koreninicami 7 K, jaičnica z gobicami 5 K 50 v, krom-pirjeva solata 1 K 40 vin., kumare v solati 4 K. — Take cene morejo plaćati pač samo vojni liferantje. Darila. Rdč! kril Gosp. dr. Josip Fur-Ian, odvetnik v Ljubljani, je poslal Rdečemu križu v Ljubljani znesek 50 kron iz neke kazenske poravna-ve. Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa izreka tem potom gospodu odvetniku prisrčno zahvalo. Darllo mesto venca. Kranjski dežslni zdravstveni svet je daroval namesto venca na krsto umrlega zdravstvenega svetnika dr. Emil Bocka znesek 50 K Deželni komisiji za preskrbo vračajočih se bojevni-kov. — Gospa Ivana Gerstner je iz enakega namena darovala 20 kron za o^c^cle vnjake. Velikodušno darllo. Upravnemu odboru Dnevnih zavetišč za revno Šolsko mladino v Ljubljani je izročila tvrdka P. Kozina 6: Komp. 30 parov čevljev v vrednosti 1000 kron za bose šolske otroke ljubljanskih ljudskih Sol. Družba sv. Cirfla in Metoda je prejela od g. Fr. Oseta 20 K, katere je nabral v domači družbi pri »ar-noviču v Dramljah o priliki izleta pr-v?sra šentjurskega slovenskega čast-nika. odlikovanega žc z zlato kolajno. Zahvaljujemo se vrli'n darovateljem z željo, da bi se našlo mnogo posfie- mateljev. * • Upravništvu naših listov so poslali : Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: dr. Ed. Slajmcr v Ljubljani 20 K, namesto venca na krsto pok. dr. E. Bocka, in rodbina Praprotnik v LjuMiani 30 K, rnesto venca nmrli Jožefi Praprotnik iz Lokev pri Di-vači. Skunaj 50 K. Za »Domovino«: Avgust Toma-žič, veletržec, tu, 10 kroiu Srčna hvala! 291. itev. -a*OVUmmu «AKUU%oac. 19 decembra ivi*. >tran 5 Umrli so v Ljubljani: Dne 17. decembra: Kvirin Bla- žica, sin begunke, 10 mesecev, Stre-liška ulica 15. Dne 18. decembra: Fran Sanet, krojač, 78 let, Japljeva ulica 2. — Helena Tomec, podobarjeva žena, 76 let, Streliška ulica 10. Dne 19. decembra: Pavia Ce-fcin, bolniška devica, 41 let, Radecke-ga cesta 9. V d e ž e 1 n i b o 1 n i S n i c i. Dne 15. decembra: Fran Makuc, trgovec. 74 let. Dne 16. decembra: Anton Zajec, dninar, 12 let. — Marija Skafar. prodika, Z2 let. — Ivana Remec žena najemnika posestva. 42 let. Dne 17. decembra: Anton Lu-kanc. eevljar, oO let. — Ivan Knez. nadkurjačev sin. 14 !et. Danasnj list obseg? 6 strani. Izdajatelj !n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. LaMnina in tfsk »Narodne ti^Karnet. Glasovito bolečine toiažeče mazilo: Fellerjev dobrotvorni rastlin^ki esenčni fluid z znamKo »Elsafluid« ni moči z nikakim drugim nađomestiti. Mnogokrat zdravn^ko priporoCeno. Več nego stotisoč zahvalnih pišem. Pred vojne cene. \2 stekienic franko 6 kron. Lekarnar F:. V. Feller. Stu-bica, Flsatrtr št, ?38, Hrvatsko. Piškote, b#sboB9i* Asinitt^to fes 0nMM sto* Mkmnto* laistfcs, krasne sortimente za božična drevesa v kartonih, na debelo in na drobno, tuđi v največjih množinah, dobavlja po najnižjih cenah eiZELA DABBO, Nestat trw 13 pod Trančo, nasproti Črevljarskemu mostu. }Cajedlien€i£a darila za božič! 3n3ijsb, perzijske ter orijentalsVe preprog® se prodajmo vsali dan v hotelu „pri Jfoliču" II. nadstronje. Sama pristni anteni Hm 51. Br«s fOMfenega •fcvMHa. Mastal pogrebni uiTOd v Ljubi« *ai. I I Potrti neizmerr.e žalosti naznaniamo vsem rrjateliem in znancem rre- tužno vest, da je naSa iskrenoljubljena, debra sopro^a, o^roma mau, hči, sestra, svakinja in teta, gospa Fani Čenčur roj. Krhne soproga ieleznlikega uradaika ▼ j>. in pesestolea | dne 20. decembra t. 1. ob polu 10 uri dor^iđne, po kratki, mukecolni bolezrr, previđena s tolažiii sv vere, boguvdano preminu'a. Truplo nepozabne pokomce se bo v petek dne 22. decembra 1916 ob 3. uri popo!dne v hiši žalosti Na FriSkovcu svečano blagoslovilo, nato prepe-Ijalo na pokopaliSCe k Sv. Križu in tam coložilo k večne-^u po^itku. Sv. ma§e zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 20. decembra 1916. Sebastfjaa Ćenćur, sorrog. — Milka, Slamko, Olga in Mirka, otroci. — Marija Krha«, mati. — Vsl ostali sorod-ilki 4213 MaM PHrvkai med t UuMtmL ■ lm pnitMai «^»tA«. Najgloblje Žalosti po'rti nazr.anjamo vsem sorodniknm, prijateljem in znancem pretresuročo vest, da je našega iskieno ljubljenoga SincKa oziroma bratca Ljubčeka đljaka I. rasreeto U drfavne gimnazil« poklical Bog dne 18. t m. v nežni dobi 12 let k sebi po kiatki bofezni v boljše življenje- 4206 Truplo nepozabnega nam sinčeka se bo v četrtek dne 21. decembra 191 n v mrtvaJnici deželne boln ce blag« slovilo, nato prereljalo na pokopaliSČe k Sv. Križu in tam položito v grobnici rodb;ne t rofa Licbtenberga k većnemu počitK« Bodi našemu nepozabnemu ljubljenčku obranjen prijazen spomin! V LiUBLJANI, dne 19. decembra 1916 ianko Trann, oče Anica Trana r^i froflca Uebtanbtrg, mati. Josko, :at Vaa^ica, sestra ~^-------------------------------------------------------------------------------— - ____________________________ Uzorjcuo vrataico (ttenografinjo) sprejme 4r. B. ¥l§mš, odvetnik v Mariboru. 4181 sadni mošt odda 39i" franc M^heij,€jgakcrgpri5raJcB. Proti prahaiem, lnskfnam in iipadanjo las TanDO-diiie tinte 33Qk la.se ueke n prepre^ul« izpadan]« !«• I n« ■ n**-o«f e»*m 14. l*2Eo. RaspoŠil;a «e z obratno r>o4to ae man tro* m^d^c. r^il. «-€>^lr|nai. vinf ftn«elf«H ♦•t, fia|fn«**IH oarfumif. Iclrur^Iiklh ohv«?, »v«ilh m^Aralnlh vod ttH. Del. ipKnruo Wlnna leusteKir vLub'ian Ri Ina t?t* sf I. V te \eksmt đoHtTa^o idravlla tuđi ćlani bolnisklb blavata *al«e ialraile«, c. kr tobaćne tofina !■ okr. boi S.fk« i Gonoktein. * NijnoveiSe, i2ku5eno sredstvo proti karavcu (trioerju) belemu toku, i črevesnemu in mehurnemu katarju ird. GONOKThlN ie ..peljan na češki kHniki dv r. svetnika V5euč nrof. čt, V Janovskeea. Na pra*ki nemSki kh-n.ki vseuč prof dr. K. Krcib?cha. Torto ea priporočajo vseuč prof dr J. Bu-Kovsky, vseuč prof. F. Samberger, i vseuč docent dr. J. Odstrčil ltd. i M. U. Dr. Heinnch, (udtnarij Eli- zabetne bolnice v Praai pi§e: G nok-tin sem i^kusil v mnogih slučajih, ! posebn(» v 4 slučatih akutnih — i do i 3 dm po infekcin in v 2 slu'ajih i j kroničnih 1 leto starih. V akutnih slu-i ča ih je nen2diano hitro ronehafo ( neči pri vodi kak^r tuđi huda voda (Urindrang), kar se često ni dalo z drugim lekom ublažiti. Gnoino odte* | ! kan je te bilo redko m h>'ro nehalo. j Vse Stiri siučaie sem v kratkem času \ I ropolnoma iriečil. Posebno v en*rn i slučaiu — kožo sem mikroskopično ; ora^oval oo treh tednih isem i moeel naiti niti enegi gonokoka. V nobenem slučaju ni hilo komplikacij. niti v žlezah, niti ni bilo vnet?a mošnje Kmnične slučaje sem opetovano pozival m pregleda) 4 mesece po izie-. čemu, a v vsem tem času ni bilo i exacerbace zjutraj, (kapMe gnojenia) : kakor tuđi ne neugodnosti pri vod1, vlakenca v vodi so po dvomesečni vrorabi Gonokteina popolnoma izgi-nila. Skratka, Gonoktein je pred vsemt ; preparati, posebno izvrsten v akutnih t in kroničnih slučaiih. 2130 i Dobi se do vseh večjih lekarnah. Skstljica K 6 -. Zahtevaite literaturo in prospekt. Ljubljani: Lekarna Tntk6czy. — Zijrreb: Lekaraa .Stlvator*. S. Mittelbacli. Jela-1 cićet trf. Split: Lektrm ak Oosai Sinrskoi" J. ločan ProizTftja: Farmakof«4li4»>keniičti lahora- t#iij .HERA" Priga-Vrsovlce 552. »•bavltalf ^m*M09m atlatstrstva te ▼ojato - w*rm*9tMm9§m sarvtaaila. U nii i Ino Central v i. aledališoL Dones u sredo in Jutri v tetrteb: v petak in ¥ soboto: ■ ■ I _I v ■ Velik ocNKen film: Detdct^a dr^, 4 dejani* " llllaf||lll I li jUllllu« V glavni vlogit Pat fefaaf. Einar Zangenberg "■»"■ VTilTai v najlepii filmski ignalec. ■" ■ " "■ «rt T ■ 1] dg 29. Vellkanskl sijajnl zgodoiinsU ttlm i lt dellk: = Cesar Neron. Samo ¥ nKIno C«ntralu v deftllKfll SMdfiOL infalilim tmm ^V aa^ka^aTftjaUaaAataaaiaB^ flaa aat^ai aa^aa^aal fftaa^BB^alBBa^BT^Bfl 1^ la* pove upiavnistvo »Slovenskega Naroda«. Gospodična amožne slovenskega, nemSkega ter deloma itaiijanskega jezika v govoru in Dtsavi, z nekaj praks-. zmo2na deloma tuđi strojepisja MU prisernt slvtbt« Spreimem tuđi mesto 2ačetnice. Cenf. ponuib'- na upravo Slov. Naroda pod 5ifr~» . Zaćaftnlca 1S88 ________________4110^._______________ Go«podi6na iz Gorice !• prosi, da se Javi bratraocu i Jug*« enonadstropna hiia i vrtoam, fearporaolitlio frmvi— ta a»«-cerlfsaia oaravo. Hiša je pripravna za trgovino, ki se ;e veliko let v nje izvrSevala. Kontoristlnla izvtzhana boljka moč, tr^- stroke in vzgojiteljica muzikalno naobražena, zmožna slov. in n*n Sčine ter francoščine, se spref* meta tskof. — Ponudbe pod nieferSi mo64176(> na upra?. »Slo?. Nar.c Samo za airovizacije, konsume in vsletrgovce! Ako vpoilieta iraasporlao do«ol'en:e prebranjevalnsga Bradat 5 vagonov I.a slanega špelia, 5 vagonov La mestne mastij prekafeno svinlino, mm in sUtov^o, 67 met. stot. La hrvaskega medu« Adolf Sohr9 Gradec, Pestalozzistrasse štev. 1. - - ' -—i ~m ---■ - i ■. .ili ——^.^—i^»—^i^ Pri uakupu boi trn ih in no vole Inih dar U ;: pnporoca tvrdkct O. BERNATOVIĆ, Ijjitbljan«, Mestni trg 5-6. srojo dobro sortirano zatogo konfekcijshega blaga za dame* deklice* gospode* dečke in otroke v mi/norej&ih oblikah po znano najnižjih cenah. Velika izhera kožuhovine ::: po jako znizanih cenah. Št 19.183. ____ 4211 Razglas. Vsleđ ministrske naredbe z dne 6. decembra 1916, drŽ. zak. St. 406, naj se poraba premoga kolikor mogoče omeji. Vsled tega se naroča, da se v izložbenih oknih ne sme vporabljati veC kakor eno tretjino običajne razsvetljave. (Občinski svet ljubljanski je glede električne razsvetljave že določil za velike izložbe največ 50 sveč, za male izložbe največ 25 sveč.) Dalje je po ministrski naredbi prepovedana vsaka kakoršnakoli razsvet-ljava pred glediščt, zabavišči, prodajalnami itd. Ravnotako je prepovedana vsaka reklamna razsvetljava. Tuđi v javnih lokalih in prodajalnah ter v zasebnih prostorih naj se raz-svetljava po možnosti omeji. Mestnl magistrat ljubljanski, - dne 16. decembra 1916. 1 IHer Wm Wm i za 1K i si lahko naredi vsak sam iz unojega edino pravega in najbolj priporočljivega Caroshee „HorsKesa mahu" s priloženimi dodatki in i natančnim navodilom. — Opozarjam pa cenjene moje odjemalce, da se prodaja različnih vrst mahu in drugih podobnih reci za napravo olja. — Iz mojega Coroshee „Horskeso mahu" in po mojem natančnem navodilu napravljeno olje se ne loči nič od pravega olja ter se obdrži več tednov. Na stotine priporočilnih pišem vsakemu na raz« pol ago. — Po pošti se pošilja najmanj 6 zavitkov. tiafflialiica Ivan Urek, Ljubljana fl. 6, Mestnl trg 13. * Nafsove'ia izbera r. ==^ umetniških in drugih =rrzs razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA )Q«bijiaa frckmoTa ulica itcv. 7. Stran 6. »SLOVENSKI NAKULT, one 20. decembra I*IO. 292. štev. Priporočatno našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske ž tovarne v Ljubljani PBODA se velik HOTEL t mestu na Spodnjem Štajerskem. Najbolja lega, daleč na okrog znan, I mnogimi sobami. Pla^ilni pogoji zrlo ugodni J 4173 Vpraša se m upravni^tvo »SJov Naroda« pod „St. 9827 4173". Uaflepfta pr!lika sa naHup iepega POSESTVA Sa BI eda, obstoječe iz dvonadstropne hiše, ?osp poslopja, senčnati vrt z verando ob jezeru, več njiv, gozdov in travnikov. hotelska koncesija. Električna razsvetljava. H':a v na^boljšem stanu, ker je skoro nova in p« seduje ¥eČ kleti, krasno dvorano in 16 sob Th tuice.I Najbolja nalcžt-rv kam ala. Pojasnila daie LeopOld JonkO, Radovlfica. 4159 ttafbol'Se Uafeovosli po 7, 9, 12 in 16 kron; lasne podloge in mrežice vseh vrst; , Nerii". barva sa l*ie !n brado od Dr. Drallea po 2 in 4 K lasne vode in masti; Sa*npr>oni:ar-n!^2ia!e las. Šminke In puder ponlićni i. t. d. priporoča Štetan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklicacia v vo aiko «lu±bd«raf?ie te lokal ođprt samo za prodalo blaga In ilcer vsaki dan tamo Od • do xi*\ in ▼ nedcito od 9 do 11 ure dopoldan- 2a Jjožič in fiovo Isto klobnkoo ta cepte nseh orst za dame ta dekhce prtporoča po globoho zmiam cem Modni Salon ZtUuvsku nlica 3, Stachftj Maschke Dcvn"lr9'' M„mna. bovama čevijev £,**£„ <ŠPeier SKozina 4 cK,o. ■ Ljubljana zzzzzz prmoroca slavnomu občtnstvu, da se vsa% poscrmeini pre*k'bi i đobrtmi u V nadi, da mi bo rm>goče kot strokovojaku vsakogar najbolje po-strečt. se najvljudncje pnporočam z velffpoštovanjem L U O. IE R N E, iuvolir I :: UUBUANA, U/olffova ulica Jtev. 3. n \ Pristen dober hrinipvpp ulilljuluu se dobi pri 11 [KS »Iji [I o .= > X , I; 2SSi s 91 ■ I • ^^^^^^% o ^^C "e Damske klobuke 1 v največji izberi priporoča ; M1NKA HORVHT* modistka LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. Popravila najeonojo. 2954 Popravila najeonojo. $aršun Višeh tetošnje mode. Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah. n 5 V*'» dne ! inni1* 1922 povračljivi iri«VBOX«ldaiBl Hiti spreiema i« nadalje pritav* m t ""** "'""'" *^'£l^ °<"°i°*" peto 5 VI avstrijsko volno postlilo** v k ' . ^0"' ,' .„, f^^mm^m^mmm^^mJ^^m^^mmmmmm^JLmmm^m^K^mmH^Sm^mmmmMm^mmmmmtJ^mmammm V arrbo podprtovanja V0]nega pO8O]lla daje banka i po originalnih posolili: MpvtelurBa In komunalna posolila.