dto?. 28. r»5taln» plačana t gotovini. Ljubljana, dne 10. julija 1935. Leto XVII. KMCT/KI LI J" T Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno SO Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon Inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Pci o deklaracijo niso zadovoljni široki sloji naroda. V deklaraciji ni naglašeno niti eno principielno stališče, ki bi se nanašalo na obstoječe nujne in pereče probleme. Niti z eno besedo ni omenjeno vprašanje kmetskih dolgov, obrtnikov, trgovcev itd. Dalje ni nikjer I omenjeno zadružništvo, kar pomeni, da vlada zadružnega vprašanja sploh načeti ne namerava. Niti z besedo niso omenjena delavska in socialna vprašanja, dasi je nastopila največja brezposelnost, kakršne ne pomnimo v času po vojni. Radi tega smatra, da te vlade njegov klub ne bo podpiral. Dr. ^uer pojdevftim V zvezi s pooblastilom, ki ga je dobil minister za pravosodje in vere dr. Auer, da nadaljuje pogajanja za konkordat ter jih dovede do konca, se bo odpeljal v najkrajšem času v Rim, kjer bodo menda končno urejeni odnošaji med našo državo in sveto stolico. Strašen vihar na morju Na japonskih morjih so divjali pred nekaj dnevi silni viharji, tako da niso bili varni par-niki in ladje niti v pristaniščih. Na odprtem morju je izginilo na stotine ribiških ladjic in čolnov. Strašne ure pa so preživeli tudi mnogi večji parniki, katere je vihar zalotil na odprtem morju. Nešteto ladij pa se je komaj rešilo v najbližja pristanišča. Enega izmed najlepših japonskih potniških parnikov pa je zadela grozna katastrofa. V temi in viharju sta trčila dva par-nika skupaj s tako silo, da se je eden v teku nekaj minut potopil in je za seboj potegnil nad sto človeških življenj. Med potniki ni bilo, kakor poročajo časopisi, nobenega Evropca. Katastrofalne po* vodnji na Kitajskem V kitajski pokrajini Honan so reke povzročile zadnje čase katastrofalne poplave. Pod vodo je ogromna površina zemlje nad 300 tisoč hektarjev. Reka Jangcekijang je predrla še nedograjene ogromne jezove in nasipe. Mase vode so se razlile po ogromnih rodovitnih poljih in poplavile tisoče i,n tisoče ha najbolj rodovitne obdelane zemlje. Glavne štiri reke v pokrajini Honan so narasle po poročilih inozemskih listov že nad 10 m nad normalo. Poročila pa prihajajo tudi iz drugih pokrajin o silovitih nalivih in poplavah. Število človeških žrtev doslej še zdaleka ni ugotovljeno, sodi ee p»a, da je v borbi z besnečo prirodo v valovih končalo na tisoče in tisoče po večini kmetskega prebivalstva, saj je pod vodo več sto celih vasi in mest. Krvav spopad med Italijani in Ubesinci Številni angleški časopisi širijo vesti o novem incidentu med Italijani in Abesinci na meji. Spopadli so se baje večji oddelki redne abesin-ske kakor tudi italijanske vojske. V boju so bile na obeh straneh baje precejšnje izgube, odločitev pa s prasko še ni padla ne v prid Abesincev in ne Italijanov. Podrobnosti o spopadu pa dejansko še niso znane. Znano je samo to, da se je incident ponovil na istem mestu, kakor poslednji, o katerem so posebno italijanski listi pred kakimi 14 dnevi obširno poročali. Tedenski zun. ~ politični pregled V ospredju vsega zanimanja je bilo in je se vedno vprašanje, kako se bo rešil spor med Italijo in Abesinijo. Vsa Evropa se trudi, da bi se vprašanje rešilo brez orožja, kakor pa je videti, ni na laški strani nič kaj dosti smisla za to. Abesinija je celo naprosila Ameriko, naj bi posredovala v tem sporu, toda Amerika je abesinsko prošnjo odklonila. Vprašanje je iz dneva v dau bolj napeto in postavlja vse govorjenje o miru, pravičnosti in spravi med narodi v prav čudno luč. Tako bi skoraj rekli, da so lepe besede o svetovni politiki pravljice za otroke, ki jim niti ti več ne verjamejo. Medtem ko se Italija pripravlja na boj in se Abesinija obupno ozira po pomoči, sklepajo države po Evropi vse križem zveze — »za vsak .slučaj«, kakor bi rekli mi po domače. Na Angleškem se je pojavil predlog, naj bi Anglija za prevoz vojaštva in orožja zaprla Sueški prekop. To bi seveda onemogočilo laško-abesinsko vojno. Uradni krogi se o tem še niso izjavili in bo predlog ostal bržkone samo — lepa beseda. Mnogo se zopet govori o povratku Habsburžanov. Avstrija je s posebnim zakonom ukinila odredbe proti Habsburžanom in dunajski mestni svet je izglasoval posebno resolucijo, ki pozdravlja nove sklepe avstrijske vlade v korist Habsburgovcev. Po izjavi romunskega zunanjega ministra Titu-lesca je Mala antanta slej ko prej proti povratku Habsburžanov. Kakor omenjeno, sklepajo države razne medsebojne zveze. Tako sta Nemčija in Poljska sklenili tajno pogodbo, o kateri ni podrobnejših poročil. Prav zato pa, ker govore o njej samo v puhlih besedah »o ustalitvi medsebojnih odno-šajev«, si lahko mislimo, da mora biti pogodba važna. Živahni so tudi razgovori med Anglijo in Nemčijo ua eni strani, pa zopet med Francijo in Italijo na drugi strani. Vse kaže, da se Evropa deli vedno bolj razločno in ostro v dva tabora. Eden je London — Berlin, drugi pa Pariz — Rim. Nikakor pa ne smemo prezreti, da sta zadaj za temi novimi bratovščinami dve veliki m skrivnostni vprašanji: Itusija in Japonska. Ker v politiki prerokovanje nikoli nima cene, naj tudi mi današnja poročila s tem zaključimo. Povdarjamo samo, da časi za Evropo že zdavnaj niso bili tako resni kakor so vprav sedaj. Najtežja i« najdaljša kolesarska proga na svet« je takozvana »Tour de Fraiteec. Proga je dolga 4300 km im zahteva od vozača naravnost gigantske napore, preden sploh kdo na cilj pride. §cspedaz?$fea zaščita države ali boj preii špekulantom Medtem ko se ves svet bori s kriw» in z njenimi posledicami, se razvija družabni sloj, ki v težavnih časih ue samo dobro šivi, temveč si tudi gromadi dobičke. Ta sloj so špekulanti, ki kakor vsi kockarji beže od običajnega produktivnega ali drugega koristnega dela, ker je vsa njihova energija osredotočena na iskanje sredstev in načinov, kako bi prišli do denarja in zopet do denarja. Ne brigaj® se za to, če s svojimi podvigi škodujejo posamezniku, sloja, narodu ali državi. Kolikor je nered v gospodarskih in političnih jazmerah večji, toliko obširnejša so polja udejstvo vanja za špekulante. Škodljivost delo ja špekulantov smo videli v prvih povojnih letih naglih valutnih per-turbacij, vidimo pa jih tudi danes, zlasti v zadnjih šestih mesecih. Naval špekulacije na francoski, belgijski in švicarski frank je bil alarm, ki je opozoril svet na spekulacijsko nevarnost, kateri zadnjih pet let ni nihče posvečal dovolj pozornosti, ker so se morali narodi in države boriti 7. neposrednejšiini gospodarskimi neprilikami. Nistno torej posvečali dovolj pozornosti špeku- lantom, čeprav je možno dokazati, da so prav oni največji, če ne celo edini krivci takega razmaha krize, ki traja že peto leto. Nemčija je s prihodom Hitlerja na oblast energično prijela za vrat špekulante. V Franciji in v Belgiji so začeli preganjati špekulante in jih zapirati kot državne škodljivce, čim se je razvil napad na valuto. V Švici pa celo pripravljajo zakon o gospodarski veleiidaji. Zdi se, da je šla Švica po najboljšem potu, Z isto pravico kakor politično, je treba preganjati in kaznovati tudi gospodarsko veleizdajo. saj ni možno ločiti politike od gospodarstva. Vsak beg, odnašanje in skrivanje domačega kapitala v inozemstvo, brezobzirne igre z domačimi, zlasti državnimi vrednostnimi papirji, rušenje domače valute in izigravanje deviznih in klirinških odredb, gospodarska špijonaža in podobni podvigi, ki se jih poslužujejo špekulanti zaradi dobička, so enaki, dostikrat celo nevarnejši kakor čista politična veleizdaja, zoper katero imamo sodišče, policijo, orožuištvo in celo vojsko. Sama od sebe se torej vsiljuje potreba po ustvaritvi zakonov in organi* ki bi zatirali gospodarsko veleizdajo. • Od leta 1919. pa vse do kouca leta 1926. s« iineli v našem gospodarstvu glavno besedo rastni špekulanti. Dovolj je omeniti samo znana nacionalizacije, sekvestre, emisije in transakcij« r izvajanju, odnosno v izigravanju agrarne reforme. Povsod so na škodo splošnosti ali vsaj prizadetih interesentov odnesli glavni dobiček špekulanti, ki niti niso na lahek način pridobljenega kapitala koristno investirali. Dobro se se spominjamo špekulacije z vojno odškodnino, ki so jo špekulanti za malenkostne denarje in« vlekli iz naroda, dalje špekulacije z emigrantskimi dolarji, špekulacije z dinarjem in francoskim frankom preko Dunaja, Trsta in Budimpešte, ki so prinesle špekulantom ogromne dobičke. Končno še nismo pozabili na najškanda-loznejše in najnemoralnejše špekulacije s kronskimi boni in z boni vojne škode. Špekulanti zopet dvigajo glave in se nadejajo, da jim bo spremenjena politična situacija omogočila >posleVas je vas in brez nje ni ničesar!« Na tekmovalnem prostoru je že čakala ogromna množica kmetskega ljudstva, da prisostvuje manifestaciji, kmetskega dela. Pred tekmo je pozdravil navzoče domači predsednik tov. Bratkovič, za njim nas je pozdravil in bodril v našem delu tov. Radkovič Anton, župan šentjernejske občine. Za zaključek pa je spregovoril še tov. Zorko Cvetko, predsednik Novomeškega pododbora ter nas iskreno pozdravil v imenu Pododbora. Po končanih govorih se je pričela tekma, kateri je množica z velikim zanimanjem sledila. Ocenjevalna komisija je delala brezhibno vzlic veliki udeležbi koscev (17 po številu). Rekord je dosegel tov. .Kovačič Janez, ki je pokosil odlično 50 m?, v dvojniku v 9 -Vi minutah. Komisija je po tekmi razdelila nagrade sledečim: 1. Kovačič Janez, Maharovec; 2. Ivan-čič Jože, Bela cerkev; 3. Jankovič Pepi, Št. Jernej; 4. Cimerman Karel, Št. Jernej; 5. Korošec Janez, št. Jernej. Častno nagrado pa 75 letnemu Bratkoviču Jožetu. Po tekmi se je razvila pristna domača zabava. Prireditelji kakor sodelavci smo ponosni, da je prva prireditev potekla tako sijajno v moralnem, kakor tudi gmotnem oziru. i Dobrava pri Kropi Zaradi slabega vremena smo morali prvo tekmo koscev na Gorenjskem preložiti od 7. julija na 14. julij, na kar opozarjamo vse, ki nas želijo posetiti in nam dati vzpodbudo, da tudi naša gorenjska kmetska mladina ne bo zaostajala za drugo! Veliki Obrez Za 7. julij odpovedana tekma žanjic se bo vršila dne 14. julija na njivi ge. Kovačič Jožefe v Dobovi. Spored: ob 2. uri popoldne zbirališče žanjic, koscev, grabljic, konjenikov, kolesarjev in ostalih skupin pred gasilnim domom v Vet. Obrežu. Kakor je razvidno iz gori omenjenega sporeda bo tekma res pravi izraz naše mlade organizirane kmetske mladine, ki se dobro zaveda, da le v slogi in delu lahko dosežemo za našo vas boljše dni. Sv. Planina Dne 14. t. m. bodo naši fantje iz Sv. Planine priredili prvo tekmo koscev. Na lo prvo kmetsko-mladinsko manifesta- cijo in tekmo vabimo vsa okoliška društva, da bomo v skupnem zborovanju pokazali pomen in cilj naših društev in kmetske organizacije. Po tekmi se bo razvila kmetska veselica, kjer bomo lahko v veselju in razvedrilu preživeti nekaj lepih ur. Vsi naši somišljeniki in tovariši dobrodošli! Črnomelj Vse naše prijatelje in vse one, ki sledijo naši ideji in kmetskemu pokretu vabimo na naš prvi praznik žetve, ki se bo vršil dne 14. julija v Loki pri Črnomlju, pri g. Gorupič. Ob pol 3. uri popoldne povorka v Črnomelj. Nato se bo vršila tekma žanjic in kolesarjev, kmetska veselica na \ rtu g. Gorupiča, kjer bodo za zabavo skrbeli naši vrli pevci, godba, amerikanski zapor. Tudi dobra belokranjska vina in janjčki na ražnju ne bodo manjkali. Pridite vsi na naš prvi kmetski praznik! Mirna peč Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 14. julija tekmo žanjic, na kar opozarjamo vsa okoliška društva in vse naše prijatelje! Drami je pri Celju Tudi pri nas se bodo naše brhke žanjice v nedeljo, dne 14. julija kosale med seboj, katera je najboljša. Zato v nedeljo vsi v Dramlje! Velika tekma žanjic Združena Društva kmet. fantov in deklet Medvode, Moste, Skaručna, Sinkov turu, Voglje in Zapoge prirede v nedeljo, dne 21. julija popoldne propagandno tekmo žanjic v Vodicah. Ob 2. uri popoldne bo zbirališče žanjic, kolesarjev in ostalih skupin pred gasilnim domom v Vodicah. Ob 3. uri odhod povorke z godbo na čelu na tekmovališče. Nato se bo vršilo manife-stacijsko kmetsko-mladinsko zborovanje. Po zborovanju tekma žanjic, kjer tekmujejo dekleta od vseh društev. Kdor hoče videti kaj zna organizirana kmetska mladina, naj nas ta dan obišče! Po tekmi koscev v Vuzenici. Središče ob Dravi Dne 14. julija priredi naše Društvo kmetskih fantov in deklet v Obrežu na njivi tov. Šale tekmo žanjic. Ob 2. uri popoldne krene povorka izpred občinske hiše na tekmovališče, kjer se bo vršila tekma, govor zvezinega delegata, razdelitev nagrad in nato kmetska veselica na vrtu g. Marčeca. Vabimo vsa okoliška društva in vse naše prijatelje! Sv. Jurij ob juž. žel. Naše društvo priredi v nedeljo 21. julija 1.1. ob 3 popoldne pri gostilni Zupane (Majer) na Selah tekmo žanjic, združeno z ljudsko veselico, plesom i. dr. Okoliška tovariška društva se opozarjajo, naj na ta dan ne prirejajo svojih prireditev in jih obenem vabimo, da polnoštevilno poselijo naš kmetsko-m 1 adinski praznik. Enako so vsi prijatelja našega kmetskega pokreta vabljeni. — Za okrepčilo in razvedrilo bo preskrbljeno, zato ta dan vsi na Sele! Na veselo svidenje vam kličejo prireditelji! Zračna parada angleškega zrakoplovstva v Londonu, kateri je prisostvovalo baje nad 300.000 ljudi. SVovice Dvajset vlomilcev ustrahovalo cele Zgornj« Haloze. V Halozah je že dolgo časa strahovala prebivalstvo večja vlomilska tolpa, katera je najrajši praznila vinske kleti, prav pa so ji prišle tudi samotne hiše. Iz raznih kleti so vlomilci odnašali cele sode vina in vse drugo, kar jim je prišlo pod roko. Tamošnje orožništvo je tolpe vedno zasledovalo, a ji ni moglo do živega. Naposled pa se jim je le posrečilo izslediti voditelja teh rokovnjačev in to v osebi prav premožnega posestnika, kateri je dolgo časa varen pred sumom ti ranil v skladišču in prodajal ukradene blago. Ko so ga orožniki uklenili in hoteli peljati na žel. postajo v Ptujski gori, je rokovnjač močan kakor je, verige strgal in zbežal. Pobeg pred orožniki pa se mu ni posrečil, ker so ga še istega dne prijeli in seveda, malo bolj na trdo zvezali. Pri zaslišanju je sprva tajil, pod pritiskom okolščin, ki so mu jih navedli, pa je le priznal vse zločine ter izdal celo procesijo rokovnjačev, katerim je dolgo časa bil neke vrste poveljnik Praznoverje, ki nima para. V neki vasi pri Banjaluki se je dogodil slučaj praznoverja na način, ki nima para in prekaša praznoverje srednjega veka. Tamošnje kmetsko prebivalstvo, ki je v velikih skrbeh radi suše, se je zateklo v sili k vaškemu čarovniku Gramoliču Konstantinu, kateri je po dolgem razmišljanju prazno-vernim kmetom razodel, da ni drugega sredstva za priklicanje dežja kakor tole: mrliču, ki še ni dolgo pokopan, je treba sleči z njega obleke ter jo vreči v potok, ki teče skozi vas. Nebo se bo potem pooblačilo in takoj dalo tako težko pričakovani in zaželeni dež. Kmetom ni bilo tega treba dvakrat reči, šli so takoj na delo in odkopali na bližnjem pokopališču truplo nedavno pokopanega kmeta Andriča in zvečer so se zbrali z obleko mrliča ob potoku. Čarovnik je obleko privezal na velik drog ter jo poma-kal v potoku, istočasno pa je mrmral svoje čarovniške molitve. Dežja pa kljub vsem njegovim čarovnijam ni hotelo biti, pač pa so prišli r vas orožniki, katere je pozvala Andrieeva žena zaradi razkopanega in oropanega groba svojega moža, kateri so čarovnika prijeli in ga bodo za njegove iznajdljivosti sedaj seveda pošteno zaprli. Utopljenka v škafu vode. V Hrncih se je utopilo 10 mesečno žensko dete Emica Banfi. Otrok se je igral na dvorišču v bližini vode in se v odsotnosti matere prekucnil v škaf in utonil Josip Kosler. V Ljubljani je umrl 6. t. m. po dolgotrajni bolezni splošno znan in visoko spoštovan veleposestnik g. Josip Kosler. Brezplačne in znižane vozne karte na železnici se ukinejo. Prometni minister je odredil, da stopi z dnem 1. avgusta t. L iz veljave vse stalne brezplačne in znižane vozne karte, ki jih j izdalo prometno ministrstvo, 1934 in so veljale do nadaljnega tudi za leto 1935. Po mesarsko. Pretekli teden se je vnela med cigani in ljubljanskimi stražniki majhna vojska, v katero je posegel tudi priznan pretepač 341etni mesarski pomočnik Pogačnik iz Pu-štala. Pogačnik je bil seveda na strani ciganov in v borbi s stražniki. jI enemu prst od-grizel. Doslej je bil Pogačnik kaznovan 35krat. Za njegovo junaštvo bo sedanja kazen, ki ga čaka, 36. Samomor dveh mladih fantov. V Radečah pri Zidanem mostu sta se ustrelila iz neznanih vzrokov dva mlada prijatelja, 21 letni Ivanjko Pohar in 25 letni Ivan Krohne. Kaj je gnalo tako mlada človeka v smrt, se ne more tolmačiti z drugim, kakor da sta se naveličala dobrega življenja na zemlji. Beda koplje rudarskim družinam grobove. V Zagorju je umrla pretekle dni žena rudarja Drobnetova Jožefa. Možu je zapustila 6 majhnih otročičev. Baje zaradi bede in pomanjkanja. Druga slična žrtev je Beti Zmrzlakova, tudi žena brezposelnega rudarja. Skočila je namreč v Savske valove, ki so jo rešili trpljenja in bede. Kakor prva, je zapustila tudi ta kopico majhnih nepreskrbljenih otročičev. — Tile in slični slučaji bodo gotovo vplivali na merodajne kroge in oblasti, da bodo nekaj ukrenili za izboljšanje življenjskih razmer teh ubogih brezposelnih rudarjev in njih družin. Vlagatelji denarnih zavodov so si ustanovili svoje društvo. Dne 4. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor ter izvolil v odbor sledeče gg.: predsednik dr. Bogdan žužek, odvetnik, podpredsednik Miroslav Zupan, stavbenik, tajnik Ivan Ušlakar, notar, blagajnik dr. Leon Blinc, trgovec; odborniki: J. Kavčič, posestnik, J. Verov-šek„ trgovec, H. Demšar, industrijec, Anton Majdič, trgovec, Kranj, in člani nadzorstva: dr. Pavel Krajec, zdravnik, Maks Schneider, trgovec in H. Hreliorič, trgovec. Občni zbor je po daljši in živahni debati sprejel več aktualnih resolucij o potrebnih spremembah v zakonodaji in naredbodaji, zlasti da se zaščitijo vlagatelji in v pogledu sodelovanja vlagateljev pri sanacijah denarnih zavodov v Dravski banovini. Društvena pisarna se nahaja v Ljubljani, Kralja Petra trg štev. 3, ki daje vsa pojasnila in sprejema prijave. Upokojeni so trije poslaniki: dr. Pitamic, Peter Pešič in dr. Bakutič. Naša državna razredna loterija je reorganizirana. Dobitki bodo znašali 700 milijonov mesto dosedanjih 220 milijonov. Število srečk bo ostalo isto, tako da bo zadela dobitke skoraj polovica srečk. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 54 z dne 6. julija t. 1. objavlja ukaz o amnestiji glede kaznivih dejanj politične narave iz dobe volitev narodnih poslancev, ki so so vršile 5. maja t. 1. Slika prikazuje detektiva z električno rokavico, katero so znašli iznajdljivi amerikanei. Rokavica bo baje strah in trepet vsem zločincem. Pri kopanju utonila. V soboto popoldne je utonila v Skalah ISletna rudarjeva hčerka Frančiška Friškovec. Kopala se je v nekem mrzlem bazenu, kjer jo je najbrž prijel krč, ali pa jo je kap zadela. Pokopali so to zelo simpatično dekle ob veliki udeležbi prebivalstva na Škalskem pokopališču. Radi dediščine zaklala brata. V selil Rasinji blizu Koprivnice se je odigrala pretekle dni krvava rodbinska tragedija. Na mali kmetiji sta po smrti staršev živela brat in sestra, Milan in Mogoče se tiče tudi Vas? Večina naših zvestih starih naročnikov je naročnino za tekoče leto že poravnalo. So pa nekateri med njimi, ki s pošiljatvijo naročnine še vedno odlašajo. Zato prav vljudno naprošamo vse prizadete, da naročnino vsaj do konca tega meseca pjravnajo, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom redno pošiljatev Kmetskega lista ustaviti! Potrebna položnica kot opomin je bila vsakemu zamudniku v listu priložena. Kdor položnice slučajno ni dobil, to lahko kupi pri vsakem poštnem uradu za 25 para. Jela Labaš, katera sta se skoraj slehernega dne prepirala radi razdelitve zapuščine. Pretekli teden je ta običajen prepir dosegel višek in sestro Jelo tako razburil, da je v hipni zmedenosti zgrabila za kuhinjski nož in ga zasadila bratu v prsa, kateri je bil v nekaj minutah mrtev. V vodnjak ga je potegnilo. Prav pretresljiva nesreča je zadela pret. teden Mastjnškovo družino v Laporski Gorici. Ubil se jim je najmlajši otrok 9 letni Ljudvik. Grob mu je izkopala nova štirna, ki so jo izkopali za pitno vodo. Ko je zjutraj hotel zajeti vodo, se mu je vreteno utrgalo. Hoteč, da bi obdržal vedro, se je obet sil na vrv, ki pa ga je s silovito močjo poleguila. in treščila v 10 m globok vodnjak. Padec na kamen je bil strašen, tako, da je bil deček na mestu mrtev. Ves trud užaloščenega očeta, da bi ga spravil nazaj k življenju, je bil zaman. Suša na otokih Jadranskega morja. Skoraj po vsej, posebno pa v severni Dalmaciji vlada že več tednov naravnost tropična vročina. Vsa kopališča so s kopalci prenapolnjena. Radi silne suše trpijo največ otoki, kjer so se posušili skoraj vsi studenci. Najhujše je na Kornatskih o lokih, kjer se na pašnikih zbirajo velike črede ovac. Radi pomanjkanja paše in vode je že mnogo živali poginilo. Tudi z drugih otokov so poročila, kaj je suša povzročila po poljih in vinogradih prav obapna. Da ljudstvo ne trpi žeje, vozijo parniki iz Šibenika vsak dan na otoke velike količine pitne vode. ^cspcdapsfvo Zamujeni čas - gospodarska i>iha Če pogledamo danes po svetu naokrog, vidimo, da vse države v teoriji zagovarjajo načelo svobodne trgovine, v praksi se pa vse zapirajo pred uvozom, pa bilo to s povišanjem carin ali pa s kontingenti in mnogimi administrativnimi ukrepi. Leto 1931. je prav za nas zelo važno zaradi tega, ker so posamezne države v tem letu začele prav posebno uvajati kontingente. Ta politika kontingentov je pred vsem škodovala naši državi, to pa iz sledečih razlogov: V letih konjunkture, lo je lahko rečemo do leta 1930., smo brez truda prodali, kar smo imeli in smo seveda, kar je najbolj enostavno, prodali sosedom, ki so potem v mnogih primerih kot posredniki prodajali nase blago drugim, tudi oddaljenejšim državam. V dobrih letih, ko je bil torej še čas, nismo organizirali svoje zunanje trgovine, to je nismo vzpostavili direkinih trgovskih zvez z drugimi državami, razen s svojimi sosedi. Krivda za to leži pred vsem v tem, da smo v dobrih letih pozabili na to, da pridejo kedaj slaba lela ter smo raje izgubljali čas v političnih in strankarskih prepirih. Z ozirom na to je čisto razumljivo, da nam slalislika izvoza in uvoza z mnogimi državami ne kaže nič kaj zadovoljive slike. Tako vidimo, da smo lansko leto izvozili v Anglijo za 180 milijonov dinarjev blaga, uvozili pa za 331 milijonov, v Združene države Severne Amerike smo izvozili za 156 milijonov dinarjev blaga, uvozili pa za 229 milijonov dinarjev, v Francijo smo izvozili za 51 milijonov dinarjev blaga, uvozili pa za 177 milijonov, v Argentinijo smo izvozili za 14 milijonov dinarjev blaga, uvozili pa za 64 milijonov dinarjev. V Nizozemsko smo izvozili za 34 milijonov •dinarjev, uvozili pa za 69 milijonov. Torej smo že z gori navedenimi državami za okrog 400 milijonov pasivni. Ako bi pravočasno organizirali naš izvoz direktno v imenovane države, bi tega pasiva gotovo ne bilo. Šele sedanja vlada je vzela v roke nalogo, da izboljša našo zunanjo trgovino in je sklenila postavili se na stališče »Dam, da daš« (do ut des), to se pravi na stališče, da se gori navedeni pasivi odpravijo s tem, da bodo navedene države morale kupovati tudi več od nas. Popolnoma zadovoljiv rezultat se v sedanjih časih ne bo dal doseči, ampak čisto gotovo je, da se bodo pasiva z omenjenimi državami vendar znatno zmanjšala, na drugi strani pa bomo morali gledali, da ojačamo domače tržišče na ta način, da ne bomo uvažali onih predmetov, ki jih absolutno i ne polrebujemo in ki jih celo lahko izdeluje naš .|...d9piaq hjšllj, 7 pb'L s kalerim.se pečajo naši /imetje. .Tako je cjocela nepotrebno, da smo uvozili scefarsfuji in siiarskiii izdelkov za okrog-; ,lo 3 . milijone dinarjev in izdelkov iz lesa za okroglo 6 milijonov dinarjev. Med gori navedenimi količinami bi našli mnogo predmetov, ki Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo pred kratkim prav zanimivo gospodarsko statistiko o številčnem stanju živine in perutnine v celi naši dtržavi, iz katere je razvidno: da »o je v zadnjih letih najbolj občutno povečalo število perutnine, in sicer od 16-08 milijona komadov r 1. 1928. na 20.82 milijona komadov v lanskem letu, tako da znaša prirastek v zadnjih 6 letih skoro 30 odstotkov. Ta nagel razvoj perutninar-stva v naši državi je na prvi pogled v protislovju z dejstvom, da se je naš izvoz jajc v poslednjih letih silno skrčil. Pred nastopom svetovne gospodarske krize smo izvozili na leto za okrog 500 milijonov Din jajc, lani pa je znašal ta izvoz samo še 100 milijonov. Če pa se navzlic nazadovanju izvoza jajc pri nas nadalje širi perutninarstvo, je to v precejšnji meri pripisati okolnosti, da se je zadnja leta vzporedno s padcem izvoza jajc navzlic uvoznim omejitvam in drugim te/kočam precej povečal izvoz perutnine. Žive in zaklane perutnine smo izvozili leta 1926. 800 vagonov, potem pa je izvoz stalno naraščal in je leta 1931. že dosegel 1811 vagonov; naslednje leto je padel na 1686 vagonov, potem pa se je zopet pričel dvigati in smo lani izvozili 1941 vagonov perutnine. Vrhu tega se je izvoz perja in puha dvignil od 54 vagonov v 1. 1926. na 98 vagonov v lanskem letu. Čeprav so izvozne cene v letih krize precej popustile, smo vendar lani dobili od inozemstva za perutnino ter perje 215 milijonov Din, skupaj z izvozom jajc pa je lani znašal naš izkupiček od pcriitninarstva pri izvozu 374 milijonov, to je prav znaten znesek, če upoštevamo, da je lani znašala vrednost vsega našega izvoza živali in njihovih ."proizvodov 860 milijonov Din. Sam izvoz žive in zaklane perutnine, ki je lani znašal 191 milijonov Din, po vrednosti prekaša izvoz svinj in svinjskega mesa, ki je lani znašal le 105 milijonov. Pa tudi v razmerju z ostalim izvozom pridobiva naš izvoz perutnine vedno večji pomen za našo zunanjo trgovino. L. 1926. je predstav- Fižolovi štruklji Dober tek. Ta vrsta močnate jedi ni vzeta iz kakšnega dunajskega ali pariškega abecednika, pa tudi ne iz kuharskega »plateltafa« od Katarine Prate. Mnogo izumov odkrije le slučaj, ravno tako slučajno so zagledali fižolovi štruklji luč sveta. Ko sem nekoč širil po štajerski deželi evangelij o Alfa brzoparilnikih, bil sem silno v časteh pri ljudeh in prašičih, saj sem bil odlikovan od tvrdke z zlato in srebrno kravatno iglo, takrat me je večkrat zapopadla silna slabost od govorjenja in hoje. Saj sem moral kot višji brzo-parilniški inšpektor govoriti za tri in pol gofle, zato je bilo grlo res večkrat potrebno moče. Ob takih popadkih sem se zatekel kar tja, kjer »Murn« čeriči in grojzdek dol visi pa bogec roko ven moli. Zelo trudna sva bila z nadmešetarjem Na-cetom, dasiravno nama je naredil izvrstne goj-zerice sam mojster Grilc zelo komod, nisva mogla iti več naprej. Med divno Planino in prijaznim Rajhenburgom sva se odpočila v prijetnem kraju v prostorni vaški krčmi. Soba je bila tudi kuhinja. Mati krčmarica so bili prezatopljeni z valjanjem testa. Kakor kakšen star profesor, ki buli v zemljevid, tako je bila obilna birtinja zamaknjena v svojo lesteno guioto. jih naš kmet lahko izdela in jih tudi izdeluje v zimskem času, ko nima dela na polju. O vprašanju ojačanja doipačega tržišča se bomo drugič obširneje bavili. Gre pa za to, da čim več denarja ostane doma in se s tem poveča promet, od česar imamo vsi koristi. ljal izvoz perutnine ter perja in puha le Y%% vsega našega izvoza, lani pa že 6'5%. Znatuo povečanje izvoza perutnine pa je tudi omogočilo, da se navzlic hudemu padcu izvoza jajc pomen perutninarstva za naš izvoz ni prav nič zmanjšal, kajti leta 1926. je izvoz perutnine, jajc in perja predstavljal 8.3*/» vrednosti vsega izvoza, lani pa 8 2%. Iz statistike kmetijskega ministrstva je razvidno, da odpade pretežni del skupnega števila perutnine v naši državi na kokošjerejo. Kokoši smo imeli lani 17.86 milijona komadov (od tega 5'03 v dunavski banovini, 3-25 v savski, 200 v moravski, 1'86 v drinski, 1-83 v vardarski, 1-36 v vrbaaki, 1'12 v dravski, 0-70 v primorski in 0'64 milijona v Zetski banovini). Poleg tega smo imeli lani v naši državi 1'13 milijona gosi, 0'98 milijona rac in 0-84 milijona puranov. Dohodek našega kmetjstva od perutninarstva se lahko ceni na okrog 500 milijonov Din letno; jajc smo lani izvozili za 10 milijonov in približno enak znesek je prejelo naše kmetijstvo od vuovčenja na domačem trgu. Skupna vrednost izvožene perutnine pa je znašala preko 191 milijonov dinarjev. Jzfoz gradbenega lesa se dviga Že večkrat smo zabeležili, da se je naš izvoz zlasti gradbenega lesa menda največ zaradi znatnih italijanskih nakupov v vojaške svrhe za Eritrejo znatno dvignil. Čeprav pri nas to povečanje izvoza ni doseglo enak razmah, kakor v sosednji Avstriji, vendar tudi mi lahko beležimo precejšnje povečanje. Dočim smo v januarju izvozili samo 4474 vagonov gradbenega lesa, v februarju pa 5187 vagonov, se je v marcu ta izvoz dvignil na 7821 vagonov, v aprilu na 8810 vagonov in v maju na 9508 vagone v vrednosti 802 milijona dinarjev. Pri tem znatnem izvozu je imela seveda glavni delež Boana. Pripomniti pa je treba, »Deklica hiter prines' ga en liter!« takole ob kratkem, prijazno in prostodušno sem opozoril krčmarieo na svojo in Nacetovo silno žejo. Devetindevetdeses kil špoha se ni ganilo, birtinja je kar naprej rogovilila in natezavala svoje testo. »Sapramiš in tristo oasjih ocvirkov, ali sva žejna, huda je dares vročina U »Takoj, gospoda, samo tolele bom še potrosila po testu!« odvrne zamaknjena štruktjeva umetnica. Pogledal sem zadevo bolj temeljito. Polne pesti prežlahtne repice je ženska razkošno posipa vala po testu. In me je dregnil v rebra nadmešfc*ar Na.e, šepetajoč: »No dober tak, kaj tacego pa .svoj živ dan moj »vampek« ni prebavljal, repnih štruk-ljev pa res še ne, marsikaj sem že na svetu dol požrl, kaj tacega pa še ne!« Ko je pa krčmarica že na polovico testa zavila, jo Nace malo bolj pikro vpraša: »Ali bo že kaj z našim litrom, ali ne?« Birtinja je prekinila delo in si obrisala potno čelo in moko iz rok ter je urno zginila v klet po težko pričakovano kapljico; celih deset minut je ni bilo nazaj. Gazdarica si je najbrž tudi sama privoščila okrepčila po trudapolnem delu. Midva sva si pa ogledavala poluizdelek repnega štruklja. Pa mi šine v glavo prešmentana misel: svinjska rebresa spadajo res k repi, pa če teh ni, pa vsaj fižol in da je la ooividno le začasna izvozna konjunktura nastopila zgolj za slabše vrste mehkega rezanega lesa, dočim ostali naš lesni izvoz nadalje stagnira. Le še pri drveh smo v aprilu zabeležili povečanje izvoza na 1477 vagonov. Prvi obrok posojila za javna dola Dne 1. t. m. je i »dal finančni minister prvi obrok posojila za financiranje javnih del v nominalnem znesku 100 milijonov dinarjev. Svota je bila še istega dne polnomočno podpisana ia vplačana Državni hipotekami banki, kjer se bodo odobreni zneski dvigali vzporedno e pričetimi gradbenimi deli. Izvrstna vinska letina v Smederem. Kljub letošnjemu pomladnemu mrazu poročajo, da so smederevski vinogradi letos v najlepšem stanju ter obetajo izredno obilen pridelek, zlasti, ker so škodljivega grozdnega molja takoj zatrli. Ta-mošnje zadruge se pripravljajo za moderno trganje grozdja v več odberah, pripravljajo pa tudi najmodernejše shrambe. Po dosedanjih ocenah bo v »medierevskem okraja pridelek grosd-ja presegel nad pol milijona litrov vina. ftcLŠi v SLmeviki Gospodična Zofija Benčina je bila odlikovana kot najboljša učenka v Bessie Tift College v mestu Forsyth, Georgia. Castitamo! Slovenska kri nikjer ne fali! — V bolnišnici sv. Jožefa v Marshfieldu, Wis., je po kratki bolezni umrla ga. Emilija Meh, soproga lastnika vvillardske sirarne. — Na Frontenacu sta se poročila 19. junija dobro poznana Wm. Strah in Lena Marko-vitz. Ženin Wiljem Strah je učitelj na Cockril in je sin spoštovanega in znanega Mr. Johna Straha, ki ima trgovino z grocerijo na Cockril; nevesta Lena Markovitz je pa hči obče priljubljene družine Mr. Franka in Julije Markovitz iz Frontenaca. Nevesta je bila zadnjih šest let zaposlena v Cleveland, Ohio in se je gotovo še veliko število clevelandskih Slovencev spominja. Novoporočencema želimo veliko sreče in božjega blagoslova. — Henry Markovitz, nevestin brat je prišel iz Clevelanda Ohio na počitnice. On je zaposlen v Clevelandu že nad deset let. Priložnost obiska bo porabil, da se bo že sem staknil zraven mizice zvrhan pehar nedolžne m uniči je — izbranega fižola koksa. Krčmarice kar ni in je ni bilo na spregled. Štrukelj sem pravilno bil odvil, kar za celih sedem in pol col in ga obilno napolnil s sirovim fižolom, nato sem ga za vsak slučaj še nekolik« več zvil, da ne bi fižolov priboljšek preveč rož-ljal potem, ko se bo stvar nadaljevala. In že se je bila pojavila debela figurica a polnim litrom. S tremi kravjimi požirki sva si e Nacetom utešila presilno žejo in za silo privezala najini kosmati duši. V najkrajšem pogovoru s krčmarieo sva doznala, da ima krčmarica na hrani poleg dveh učiteljev in organista, še tudi vaškega policaja. Cim je bil štrukljev zvitek položen v hladen krop, sva plačala zapitek in jo odmaglila kar v kalop. Crez dolgih sedem let sem slišal en mili glas o groznih posledicah najire lahkomiselne prigode: Pri onih slavnih štrukljih sta si gospoda učitelja polomila svoje brhke sprednje zobe in sta si morala nabaviti nove, veliko lepše, ki so se lesketali kakor »blanč« na dominah. Kmalu potem sta z novi n1 i zobmi ugriznila v sedmi zakrament in si ustvarila svoje lastno ognjišče, na katerem previdno kuhata fižol, ki je mehkejši ko oni »koštarski«. Organist si je pokvaril želodec in še do danes ni prebavil štrukljevega fižola, zato pa prav rad zapoje ob svojem harmoniju: »Slišal sem en mili glas...«, zlasti kadar gfcspc<2az>s2cz pomen Itc2tes/ece/e r«ffotoiil »vattoe »roj* sestre. — Po poroki se j« novoporočeni par podal sa nekoliko časa na &enik>vanjsko potovanje po državi Colorado. — Pozdrav vsem prijateljem in znancem, naročnikom in čitateljem »Kmetskega lista«. Veseli nas tu v Ameriki, da se je tudi ta list začel zanimati za nas. Poskrbeli bomo, da bomo vračali zvestobo aa »vestobo. Pozdravljeni vsi v domovini! 0 n : No mama, kaj praviš ti, ki si političar-ka, ali se bo nama pod novo vlado kaj boljše godilo aH ne? Ona: Stari, jaz pravim da ne. Saj menda še nisi pozabil, da te bodo gnali ta teden ekse-kutorji v Kurjo vas? Ko pa pride revež domov, tedaj se bo vsula na njega toča besedi. Oh ta presneti radio in televizija, kako je bilo včasih prijetno, ko smo fantje zapeli črez vas, da so vsa dekleta naskrivaj odpirala svoja okenca in kar je prinesla noč, to je tudi odvzela in skrila. Sueški prekop in Italija Visoko stoječ funkcionar pri družbi Sueškega prekopa je pred nedavnim izjavil nekomu na ušesa, da ima Ilalija skozi Sueški prekop prosto pot za svoje bojne in trgovske ladje v primeru, da bi med njo in Abesinijo izbruhnila vojna. Angleži, o katerih je bilo govora, da bi utegnili prekop Italijanom zapreti, imajo baje samo 46% delnic te družbo v svojili rokah, do-čim imajo vse ostale delnice v rokah Francozi, kateri ne marajo imeti zaenkrat z Italijo nobenega spora. Krompir in protin Kodanjski zdravnik dr. Hindkede je prišel po mnogih preizkusih do prepričanja, da ima krompir med vsemi živili, ki jih človeštvo uporablja, največjo sposobnost za odpravo sečne kisline, ki ima pri protinu tolikšno vlogo. Sledita mu Grahamov kruh In sadje, morda je priporočljiv tudi majhen dodatek mleka. Zdravljenje s krompirjevo-krušno-sadno dijeto je poceni in učinkovito. Ilindhede pravi, da je izvrsten pripomoček zoper protin tudi voda, v kateri se je kuhal krompir. Mnogi jo že dolga teta pijejo v ta namen. Ugovor, da je krompir težko prebavljiv, zavrača danski zdravnik s tem, in pravi da ga običajno v premali meri prežvečimo. On priporoča, da se na krožniku dodobra zmečka, čeprav to ni pri mizi najbolj lepo, toda zdravje velja več nego bonton. Koliko mraza prenese življenje? Ko živo srebro pade na 273 stopinj pod ničlo, umre brezpogojno vsako življensko bitje. Pri tej temperaturi prenehajo delovati vsi molekuli, to so najmanjša bitja, ki sestavljajo sleherno telo živih bitij na zemlji. V krajih, oziroma prostorih, kjer vlada taka nizka temperatura, učinkuje ledena sveča na isti način kakor žareče razbeljeno železo, če ga vržeš v hladno vodo. Na primer svinec, baker in druge mehke kovine postanejo pri tej temperaturi tako trde, da odgovarjajo trdoti jekla. Nekatere bakterije raznih plesnini otrpnejo pri temperaturi 268 stopinj pod ničlo in ko se ogrejejo, zopet ožive. Drevesa, n. pr. breza in meeesen preneseta v najsevernejših krajih Sibirije do 50 stopinj mraza pod ničlo. Človek, kolikor je znano, umre pri temperaturi 20 stopinj pod ničlo, seveda če se ne giblje. Smrtne kazni za malomarnost v prometu Sovjetska vlada je v boju proti brezobzirnim Šoferjem oz. avtomobilom posegla po skraj- no radikalnem obrambnem sredstvu. Po vesteh je vlada izdala naredbo, po kateri bo v bodoče ustreljen vsak avtomobilist, ki zakrivi kako prometno nesrečo, ako se mu dokaže, da je preje pil kakršnokoli alkoholno pijačo. Mleko pa tudi vino Priznan francoski znanstvenik prof. Loubet, bivši šef univerzitetne klinike, se je postavil na stališče, da je rdeče vino za dojenčke prav tako priporočljivo kakor mleko. Razume se, da ga ne sinejo piti kar po steklenicah, temveč po uekaj gramov na kg telesne teže in to vsaj do 20. meseca starosti. Vino je baje najboljša zaščita.dojenčku zoper nevarne črevesne bolezni, razen tega, pravi profesor Lovbet, da ne postanejo otroci, ki so bili vzrejeni z dodatkom rdečega vina, nikoli alkoholiki. V letošnjem izdanju Kmetijske Matice izide med drugimi knjigami tudi knjiga, kakršne slovenski kmet še nima. Spisal jo je priznani kmetijski strokovnjak inž. Vinko Sadar, ki v njej na posebno priprost in razumljiv način razpravlja o pridelovanju lanu in konoplje, o pripravljanju in predelovanju lanu itd. Ce pomislimo, da uvažamo leto za letom ogromne množine prediva iz drugih držav, da bi pa mogli to predivo pridelati doma in si tako ohraniti težke milijone, ki jih plačujemo v inozemstvo, bomo znali ceniti pomen te knjige. Kmetovalci, naročile se takoj na knjige Kmetijske Matice! Za 20 Din (poštnina posebej) prejmete to in še tri druge knjige. Vse poverjenike Kmetijske Matice opozarjamo, da je rok za vrnitev nabiralnih pol za tekoče leto že potekel. Prosimo jih, da z nabiranjem naročnikov Kmetijske Matice pohitijo :n nam nabiralne pole ter nabrano članarino čimprej dopošljejo. — Uprava Kmetijske Matice. jPc svefu * V Berlinu je umrlo zadnji teden radi silne vročine, ki vlada skoraj po vsej Nemčiji, 12 ljudi. Ras k o Atanasov, bolgarski notranji minister, kateri je obenem predsednik bolgarskih »Junakov«, je prišel pred nekaj dnevi v Beograd, kjer se je udeležil seje »Sokolskega Saveza« z namenom, da se dogovori glede udeležbe našega Sokolstva ua zletu »Junakove v Sofiji. Po navdušenem pozdravu naših predstavnikov »Sokola« je razdelil Atanasov več visokih odlikovanj, katera je podelil bolgarski kralj našim Sokolom. Sovjetska Rusija je sklenila te dni z Dansko trgovsko pogodbo, katera bo veljala do konca tega leta. Trgovska pogodba ureja med obema državama tudi valutno vprašanje. Šef francoskega generalnega štaba je prišel v Rim, da se dogovori z italijanskim generalnim štabom o skupnem vojaškem delovanju obeh držav, če bi jim postala Nemčija le preveč nevaren sosed. 22 milijard frankov znaša v francoskem proračunu postavka za službo dolgov. V zvezi s tem so nastale govorice, da namerava uvesti francoska vlada posebno takso za vsa plačila državnega zaklada, kar bi prav za prav pomenilo prisilno konverzijo. Upor kaznjencev. V veliki kaznilnici Lousi-ana v ameriški državi Cansas, se je uprlo nad 400 jetnikov, kateri so se v poslopju zabarikadi-rali in grozili, da razstrelijo vse poslopje in to radi grdega postopka z njimi, v glavnem pa radi preslabe in nezadostne hrane. Pazniki so skušali ustrahovati upornike z bombami, ki povzročajo solzenje, a jetniki so zažgali ogenj in zaprli * Televizija »Televizija«, čudna beseda za kmetsko uho; po naše bi se reklo »gledanje na daljavo«. Ravnotako kot je radio poslušanje na daleč, tako je televizija gledanje na daleč. Šele dobrih 10 let je, odkar je pričel radio svojo zmagoslavno pot. Sedaj že star očanec v zadnji vasi posluša godbo iz Dunaja, iz Berlina, iz Prage in kajpak tudi iz naše bele Ljubljane. Vsak šolarček že danes ve, da to ni nobena eoprnija, ampak da je izvedeno vse po naravnih zakonih. Sedaj se nam pa bliža zopet velika novost, gledali bomo na daleč. Pa to ni nobena eoprnija, električni valovi prenašajo slike na vse strani, podobno kot prenašajo električni valovi tudi glasove. V Nemčiji, Angliji in Ameriki že prenašajo slike. Tak aparat je združen z radio-aparatom, tako da istočasno vidimo in slišimo. To bo zadovoljen vaški očanec, ko si bo o dolgih zimskih večerih zavrtel gumb, pa bo videl pred seboj brhke deklice, ki mu bodo zapele kako okroglo pesmico. Slišal jih bo, pa tudi videl — kot da bi bile resnične. To bo veselje! Oprostite, ampak vedno tudi ne bo zadovoljen s tem presnetim aparatom. Deputacije! Kateri Kranjc se ne gre rad poklonit temu ali onemu veljaku, posebno, če je vožnja zastonj. Po deputaciji v daljnem mestu se pa mora seveda po stari kranjski navadi malo polumpati, najrajši pa tam, kjer se po odrih vrtijo brhke deklice. Baš je na večernem programu oddaja »slike iz velemesta«. Nesreča bo hotela, da bo »stara«, ki je ostala sama doma, zavrtela gumb in glej ga spaka, v radiu se pokaže njen ljubljeni možiček, kako sedi pri vinskih buteljkah in z očmi požira noži-ce plesalk, in potem... to se rajši zamolči. ga zvija po želodcu, takrat si privošči tudi kako šilce brirjevea, da je glas bučnejši. Policaj si ni pokvaril niti enega zoba, ker jih revež že zdavnaj ni imel; ker je bil žrtev poklica, ko mu je nekoč vrgel v krčmi nasilni pijanec karte v obraz, takrat je siromak zgubil svoje poslednje prednje tri ase. Tudi on si je kakor organist pokvaril želodec. Na elektriki, oziroma na »Rentgencu« so bili našli 18 fižolov. In ko se je ustanovila domača »plebmuzika«, se pridno udejstvuje kot glasbenik in najboljši fagotist. Na njegov fagot se je vjela celo njegova sedanja žena, ki je zelo prijetna in ljubka morska deklica, nadvse dobra postrežnica in umna dietična kuharica. Razume se na vse taužent rože in na pokladanje gorkih obkladkov. Potem ko ji po večerji odbrenka na plehnati instrument obligatno »kje so moje rožice...« — zaspita pri odprtem oknu spanje pravičnega. Če bi pa kdo res poskusil fižolove štruklje, si jih naredi najboljše po sledečem receptu: Testo mora biti brezpogojno od moke, kakršnekoli številke, lahko tudi od ajdove. Repca mora biti brezpogojno kisla, lahko tudi sirova. Pol kile prekajenega mesa mora biti, brezpogojno svinjsko, preje kuhano in na drobno sesekljano. Fižol se mora brezpogojno namakati eno noč in nato tri do štiri ure kuhati in šele kuhanega potrositi po testu in če se bo vse tako ukrenilo, bo to ena najboljših jedi, ki se bo uživala brez kakršnihkoli sllčnili katastrofalnih posledic. Dober tek! v jetnišnico vse dohode. S silo, ki so jo imeli, so pridobili v svojo oblast tudi jetniški telefon in večje, število paznikov. Oblast jih namerava ukrotiti s stradanjem. Nad 30 tisoč hiš pod vodo. Radi ogromne poplave, ki so jo povzročile reke na Japonskem, stoji okrog 30 tisoč hiš pod vodo. Po mestih je Utonilo ogromno število ljudi. Skoraj vsi mostovi nekaterih rek so porušeni. V pokrajinah, kjer vladajo silni nalivi, je ustavljen ves železniški promet. i Angleški predlog, da bi Anglija odstopila Abesiniji ozemlje za njen izhod na morje, je Vzbudil v francoski javnosti zelo močan odpor, lcer vidijo v tej navidezni gesti Anglije samo poskus, da bi se ubil gospodarski pomen kolonije Džibuti, ki je danes eno glavnih pristanišč za Abesinijo. Po angleškem nesebičnem predlogu naj bi prevzela to vlogo angleška Somalija. Menda samo za reklamo je baje zaprosilo nekaj bivših madjarskih frontnih vojakov tamo-šnje oblasti za dovoljenje, da se ustanovi prostovoljna legija, ki bi bila pripravljena boriti se na strani Italije proti Abesincem. Hudobni jeziki jim želijo srečno pot! 20 tisoč funtov diuamita je eksplodiralo v nekem velikem kamnolomu blizu mesta Rio grande. Doslej so potegnili izpod razvalin 20 človeških trupel. S padalom z višiiie 7700 m. 21 letna športna letalka, dijakinja Tomara Katalova iz Leningrada, je že 17 krat skočila s padalom; to pot pa je dosegla za ženske svetovni rekord, skočila je z višine 7700 m. Pristala je zavestna in popolnoma zdrava na vrtu nekega okoliškega kmeta. Nekaj za gospodinje Snaženje aluminijaste posode se najbolj obnese s pepelom, kateremu dodamo nekoliko olja in špirita. Aluminijasta posoda, v kateri se dela na dnu takozvani vodni kamen, se najboljše očisti na ta način, da se zavre v posodi voda, kateri se doda žlica solne kisline. S solno kislino pa moramo biti zelo previdni, ker je zelo jedka. Podgane, miši in druga golazen beži, če namažemo vse lesene predmete v kleti s smolo, terpentinom ali lizolom. Smrdi jim tudi pelin in baldrijan. Seme od solnčnic pa jim je naravnost strup. Ščurki se izselijo iz hiše, če namažemo stene njihovih bivališč s fosforjevim mazilom ali vlijemo v luknjo vročo galunovo raztopino. Tudi boraks in gips jih pokončujeta. Vv&dn&sini pa&ivji 2V»°/» Vojna škoda 7°/o investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6°/o begluške 4°/o agrarne 7°/o Blair posojilo 8°/o Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 370—371 Din 80—82 Din 70—73 Din 63—64 Din 46—48 Din 77—7o Din 78-80 Din 320—328 Sejmi 15. julij: v škocjanu, Zdolah obč. Pleterje, Vinici, Šmarjeti pri Rim. Toplicah, Beltincih. 16. julija: Metliki, Dobju, Dolnji Lendavi; 17. julija: Radečah pri Zid. mostu, Zdonaki vasi, Muti, Sv. Filipu v Veračah; 18. julija: Kandiji, Sv. Lenartu v Zabukovju nad Sevnico, Velenju, Turnišču; 19. julija: v Artičah; 20. julija: Osilnici, Koprivniku, Bogojini, Vitanju, Loki pri Zusmu. Vpcduosi denavja 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 4322 Din 17-56 Din 1425 Din 21413 Din 9 — Din 288 Din 1-83 Din 3-56 Nedelja 14. julija: 7.30 O sodobnih vprašanjih iz konjereje. 9.00 Versko predavanje. 16.15 Ženska ura: Za otroke brez doma (Hočevar-Megli-čeva). — Ponedeljek 15. julija; 18.50 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajua). — Torek 16. julija: 13.15 Doma so za Savo pod Šmarno goro (Magistrov trio). 20.00 Pri gosposvetskem prestolu (s pesmijo in besedo). — Sreda 17. julija; 18.50 Pogovor s poslušavci. — četrtek 18. julija; 13.15 Mojster harmonike: Avgust Staitko. — Petek 19. julija: 18.50 Nekaj zabavnih anekdot (Janko Kač). — S»bota 20. julija: 18.50 Zunanji politični pregled (dr. Jug). r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 (V lastni hi«; Telefon interurban 25-Co Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob. pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko. koruzni zdrob, pšunifno in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kaše. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superlostata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-loskala, apnenega dušika, čilskega sotitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne Bllovaca. Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Kmetje, kadar kupujete svoje potrebščine, ozirajte se v prvi vrsti na trgovce, ki nudijo svoje blago v našem listu! ———— vseh ml:imwske, uradne .rekla m--T^^Mne/asojnse,knjige, več6an ^^j^^mUisk Wnr in pccehi! TISKARNA MERKUR LTU B11 ANA G RI GORč i C E VA "23 Jel-2 5-5^Jjitcfmni .Tiskarna llltrkuv. Napol opremljeno IfOVaČIliCO s stanovanjem, oddam takoj v najem pod prav ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava »Kmetskega lista". DENAR naletite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom | reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 jj Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižite in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje :—■— stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // ^^ Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice dru- |j|j gih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog ^^ denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred H prazniki od 8—12'A ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1.300.000'- ■ Urednik: Janko Vičič. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. ftlihalek), LJubljana. 1 •■» i fvj: A. 'i.., U. : """ "!" "!"! "UUU"!! "! "!! "!! "77 " "!" "!" "!" "!" "!" "!!7"!! "!"!!!" ! " "!" "!"!" " "!"!" "U7P"! "! "!""! " "!! "!P " "!"!! "!