Slovenski Poročevalec
GLASILO OSVOBODILNE ERONTE SLOVENIJE
Tj j ubijana, četrtek 18. januarja 1951
LETO XIL, ŠT. 15 L POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
„PRIJATELJSTVO MED NARODI —
JE NEVARNOST ZA MIR!«
Tržaški in goriški kominjormisti Si že dlje časa prizadevajo, da bi se postavili na čelo italijanskega iredentističnega gibanja. Ker seveda vedo, da so steber tega gibanja »ezulu (to so manjši in večji fašistični funkcionirji, ki so pred ljudsko oblastjo zbežali iz Jugoslavije in jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja), so jih pričeli na vse načine snubiti. Pri tem jih prav nič ne moti dejstvo, da so prav ti elementi in stranke, v katerih so organizirani, najhujši sovražniki italijanskega naprednega gibanja.
Tržaški kominformistični kolovodja Viđali je v zadnjem času na raznih konferencah in v svojih člankih pogosto govoril o »demokratičnih ezulih«. Njegovi pristaši pa so z ezuli že dolgo dobri prijatelji. Od njih so se tudi marsikaj naučili, kar se je že »obneslo« pri napadih na posamezne voditelje tržaškega demokratičnega gibanja in na skupine Slovencev, ki so se udeleževali slovenskih kulturnih prireditev. Pri teh in sličnih napadih so ezuli komin-formistom večkrat tudi dejansko pomagali. Zato so goriški kominfor-misti menili, da bi bilo koristno, da navežejo tesnejše stike tudi s samo begunsko organizacijo. Državni zvezi beguncev iz Julijske Krajine in Dalmacije so napisali »prelepo« pismo, v katerem dokazujejo svojo vdanost iredentistični ideji in ponujajo sodelovanje v borbi proti Jugoslaviji. V pismu naglašajo, da je »skupna akcija za pomoč Italijanom v coni B in Jugoslaviji dolžnost ter častna naloga vsakega Italijana, ne glede na njegovo politično pripadnost«, da »javno mnenje v pokrajini zahteva politično akcijo v korist 35.000 Italijanov, ki so pristojni v cono B in tisočev Italijanov v Jugoslaviji, ki jih zatira Titov režim« itd. Kakšna naj bi bila pomoč Italijanom v coni B in Jugoslaviji in kakšno politično akcijo imajo v mislih goriški kominformisti, v pismu ne povedo. Mogoče se jim blede celo o kakih podvigih po vzoru D’Annun-zija? Jasno je le to, da si žele pri italijanskih iredentistih pridobiti čim večji ugled in da žele postopno tudi formalno prevzeti v svoje roke vodstvo protijugoslovanske iredentistične fronte, saj v tem dejansko že sedaj prekašajo najhujše šoviniste in fašiste.
Svojo ponudbo Državni zvezi beguncev iz Julijske Krajine in Dalmacije so goriški kominformisti podprli tudi v glasilu goriške federacije KPI »L'Ora dei Lav oratori«, kjer so objavili članek z naslovom.: »Proti osi Rim - Beograd. Velika nevarnost za mir. Tudi MIR (Movimento ita-liano iredentista — Italijansko iredentistično gibanje) proti nesmiselnemu prijateljstvu«. Razumljivo je, da so italijanske neofašistične in iredentistične stranke in gibanja proti prijateljskemu urejanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo ter proti nedavno podpisanemu sporazumu, kajti za njih bi bil sprejemljiv le sporazum, po katerem bi
se Jugoslavija odpovedala ne samo onim pokrajinam, ki so bile pred zadnjo vojno okupirane od italijanske države, ampak tudi Dalmaciji, Tak je tudi smisel razglasa, ki ga je ob italijansko - jugoslovanskem sporazumu objavilo Italijansko iredentistično gibanje v Gorici. Goriški kominformisti so zato s člankom v »L’Ora dei Lavoratori« hoteli dokazati, da se strinjajo tudi s tem stališčem iredentistov, da bi laže z njimi sklenili tudi formalen sporazum.
V omenjenem članku so naglasili, da predstavlja »sporazum med Italijo in Jugoslavijo resno nevarnost za mir«. To je pač nov vrhunec kominformistične akrobatike. Sporazumi, ki temelje na enakopravnosti in medsebojnem prijateljstvu, so nevarnost za mir, organiziranje »političnih akcij« proti sosedni državi pa so za kominformiste dokaz miroljubnosti in internacionalizma.
A. S,
Kako bo s cenami industrijskih
izdelkov v prosti prodaji
Slika nam kaže hudourniško pregrado na kraškem svetu v Istri. V minulih letih petletke smo potrošili že 50 milijonov din za urejanje hudournikov, ki nam povzročajo veliko škodo. Ta dela so izredno važna tudi zaradi gradnje novih hidro central in drugih industrijskih naprav. Glej članek na zadnji strani!
Več pozornosti ustanavljanju
vrtnarskih delovnih zadrug na Goriškem
Frontne organizacije na Goriškem so v zadnjih dveh letih vzbudile med kmeti precej zanimanja za skupno obdelavo zemlje. Tako so nastale številne delovne zadruge, ki skupno go. spodarijo že na področju vsakega drugega krajevnega ljudskega odbora. — Premalo pa so se aktivisti zanimali za ustanavljanje vrtnarskih ali zelenjadarskih delovnih zadrug. Čeprav so v tem okraju najboljši pogoji za inten, zivno proizvodnjo zelenjave, doslej še ni začela delati nobena vrtnarska delovna zadruga.
Da pa so možnosti za ustanovitev takih zadrug, nam pove dejstvo, da je 334 pridelovalcev zelenjave iz okolice Nove Gorice sklenilo z okrajnim odkupnim podjetjem »Zelenjava« po.
Dve veliki delavnici za generalno popravilo obdelovalnili strojev
Prihodnji mesec bosta začeli obratovati dve veliki delavnici za general, no popravilo obdelovalnih strojev, in sicer v tovarni kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu in v livarni železa in temperlitine v Kikindi. Ti dve re. paraturni delavnici bosta med drugim izvršili generalni remont strojev, ki smo jih dobili na račun reparacij iz Nemčije in od katerih mnogi leže že nekaj let neizkoriščeni. Delavnica v Kikindi bo imela takšno zmogljivost, da bo lahko poleg tekočih nalog kompletirala s potrebnimi obdelovalnimi stroji vso tovarno. Glavna naloga remontnega oddelka v tovarni »Zmaj« pa bo, opremiti s stroji novozgrajeno tovarno kmetijskih strojev v Zemunu, kamor se bosta preselili tovarni kmetijskih strojev »Zmaj« iz Zemuna in »Sumadija« v Beogradu
Mogočen razvoj
industrije na Hrvatskem
godbe in se zavezalo oddati po nižjih 1 ski delovni zadrugi, bi to ne imelo =■-	*-	’	■	samo največjega vpliva na znatno
Na izrednem proračunskem zasedanju sabora LR Hrvatske je predsednik Gospodarskega sveta Jakov Blaže-vič obširno poročal o dosedanjem razvoju gospodarstva LR Hrvatske v okviru petletnega plana. Lani je zna. šal rebalan-sirani plan investicij (republiških. lokalnih in zadružnih skopaj z obnovo in graditvijo šol) 7.85 milijarde dinarjev. Od tega je bilo uresničeno 93.7 %. Celotne investicije pa so bile še mnogo večje, če upoštevamo tudi zvezne investicije na pod. ročju Hrvatske. Samo republiška gradbena podjetja so lani zgradila 7459 gradbenih objektov, od tega 1074 Stanovanjskih.
V izvajanju petletnega plana inve. sticij so na Hrvatskem zgradili ali razširili 119 tovarn, sedaj pa gradijo 56 tovarn in novih obratov. V tej petletki so zgradili vrsto velikih podjetij, kakor so tovarna orodnih strojev »Prvomajska«, tovarna parnih kotlov, tovarna hidravličnih strojev, tovarna naprav za živilsko industrijo »Jedinstvo«, tovarna plastičnih mas »Jugo. vinil«, elektrometalurški kombinat Si, heniiik, tovarna lokomotiv in strojev »Djuro Djakovič«, tovarna električnih strojev »Rade Končar«, železarna v Sisku, sladkorna tovarna v Županji, tovarna tekstilnih strojev »Karlo Mra-zovič«. tovarne računskih strojev, elektrod motornih koles in filmov, tovarna izdelkov iz plastičnih mas »MeBa«. bombažna predilnica v Za. grebu itd.
Obseg proizvodnje v tovarni »Djuro Djakcviča v Slavonskem Brodu se je v primeri s predvojno proizvodnjo povečal štirimajstkrat. Medtem ko so pred vojno v tovarni le popravljali stroje, izdelujejo danes v njej lokomotive, par. ne valjarje, težke bagre, mogočne vrtalne naprave za eksploatacijo nafte in popolno strojno opremo za nove tovarne mavca, azbesta in montažnih hiš. Podobno se je v tovarni »Rade Končar« povečala proizvodnja v primeri s predvojno 50 krat. V tovarni »Jedinstvo« so od leta 1947 dvignili proizvodnjo dvanajstkrat in izdelujejo danes naprave za industrijo mila. barv, škroba in olja, za predelavo me-
sa, sadja in mleka ter naprave za sladkorne tovarne. Železarna v Sisku je pred vojno izdelovala letno okrog
20.000	ton surovega železa, po zgraditvi novih dveh plavžev pa se bo njena letna proizvodnja dvignila na 108-000 ton. Nova bombažna predilnica v Zagrebu bo s svojo proizvodno zmogljivostjo letnih 1200 ton bombažne preje krila 14 % potreb naše tekstilne industrije, s čimer bo ob zmanjšani po. trebi uvoza prej dosežen letni prihranek 60 milijonov deviznih din. Letos bo začela obratovati nova predilnica in tovarna sukanca v Sinju, ki bo prinesla nadaljnji prihranek 20 milijonov deviznih din. Tovarna »Foto-kemika« izdeluje na leto 500.000 kv. metrov fotografskega papirja in 165 tisoč zavitkov papirja za kopiranje načrtov, s čimer priha mirno na leto okrog 35 milijonov deviznih din. Podjetje »Optika« bo s svojo proizvodnjo kmalu zadovoljila vse naše potrebe glede stekel za naočnike, s čimer bo. mo prihranili 18 milijonov deviznih dinarjev. Tovarna plastičnih mas »Ju. govinil« pa bo letos izdelala po planu 1700 ton plastičnih mas v vrednosti okrog 170 milijonov din.
Kako počasen je bil razvoj industrije na Hrvatskem v stari Jugoslaviji, lahko spoznamo ob ugotovitvi, da so znašale v štirih letih od 1934 do 1938 investicije v industriji (po valoriziranih cenah) komaj 178 milijonov din. Razen industrijskih investicij pa so bile v zadnjih letih izvršene obsežne investicije tudi v prometu, zlasti z zgraditvijo avtomobilske ceste Beo. grad.Zagreb, unske železnice in s sko. rajšnjo zgraditvijo istrske proge Lu-poglav-Stalije. Tak revolucionarni razvoj proizvajalnih sil so delovni ljudje Hrvatske lahko uresničili samo v so. cialistični Jugoslaviji.
VREME
državnih cenah 405.150 kg zelenjave v vrednosti nad 2,225-000 diin- Samo v Šempetru pri Gorici je doslej sklenilo pogodbo 106 kmetov, ki bodo od-dali 120.000 kg zelenjave. V Vrtojbi bo 73 kmetov oddalo 95.000 kg žele. njave. Pogodbe pa še sklepajo. Znatne količine zelenjave bodo dali kmetje tudi na prosti trg in še vedno je precej njivskih površin, na katerih bi od. lično uspevala zelenjava, posejanih z drugimi kulturami. Ce bi med temi kmeti znali vzbuditi zanimanje za skupno intenzivno obdelavo zemlje, bi ob skrbni negi dosegli veliko večje pridelke in ob večjem hektarskem donosu bi bili tudi proizvodni stroški manjši, kakor so danes, ko so pridelovalne površine zdrobljene na vehko število njivic, vrtov in vrtičkov. Na teh ni mogoče uporabljati mehaniza. cije, ne urediti večjih toplih gred in uvesti vzornega kolobarjenja. Ce bi ustanovili eno ali dve močni vrtnar-
omiijenje pomanjkanja zelenjave, tem-več bi lahko zadružniki resno vplivali tudi na prosti trg, da bi znižal cene. Da se proizvodnja zelenjave v teh krajih izplača, nam pove primer, ko so na enem hektaru primitivno obde. Iane zemlje dosegli 50.000 din več čistega dohodka, kakor pa če bi na isti površini sadili na primer koruzo.
Kakšne uspehe je mogoče doseči ob skupni obdelavi, nam pove primer sadjarsko vinogradniške zadruge v Dobrovem. Ta zadruga je lani kot po. stransko vejo svoje proizvodnje razvijala tudi vrtnarstvo. Samo paradižnikov je pridelala toliko, kolikor jih niso v prejšnjih letih vsa Brda. Pre. jela je zanje nad četrt milijona dinarjev. Tudi to bo delno pripomoglo, da zadruga v Dobrovem letos ne bo imela nižjega delovnega dneva, kakor ga je imela lani, ko je izplačevala za vsak delovni dan po 169 din. —jp.
Pri popisa živine
sodelaje 100.000 Ijade
Ljubljana, 16. januarja.
Danes se je po vsej Jugoslaviji začelo izredno pomembno delo: popis živine, V primerjavi z drugimi leti je ta letos obsežnejši, ker popisujejo popisovalci tudi temeljne podatke o se. stavi kmetijskih površin, o njihovem lanskem izkoriščanju električne energije, o številu članov gospodarstva kakor o njihovih stanovanjskih razmerah in o hlevskih površinah za živino. V desetih dneh — popis se bo po načrtu končal 25. t- m. zvečer — bodo popisovalci, premagujoč vse prometne in vremenske težave, obiskali nad 2.8 milijona gospodarstev in pri vsakem ugotovili točno stanje in za. pisali odgovore na vsa statistična vprašanja, ki jih vsebujejo njihove popisne pole.
Kako mogočno je to delo, nam povedo številke. Da bo vsa organizacija popisa dobro delovala, je bilo po vsej državi ustanovljenih 6 republiških, 20 oblastnih, 359 okrajnih. 92 mestnih in 7.406 krajevnih popisnih komisij. Popis 1. 1949 je zaposlil blizu 90.000 ljudi, letošnji pa jih bo še več. Pri njem sodelujejo odgovorni zastopniki kmetijstva, statistike, planiranja in pred. stavniki Fronte.
O pomenu popisa smo že pisali. Naj kratko ponovimo, da nam mora odgovoriti na številna vprašanja, kako bomo lahko letos in prihodnja leta živino številčno še bolj okrepili in kako bo-mo dosegli, da bo napredovala tudi kakovostno. Eno izmed najvažnejših vprašanj, zlasti za Slovenijo, je vprašanje zadostne krme. in to ne samo v govedoreji, temveč tudi v prašičereji. Podatki o elektrifikaciji in mehaniza. cijS pa nam bodo hkrati povedali, koliko je naše kmetijstvo danes že spo-
sobno, da prav s temi sredstvi svojo proizvodnjo čim bolj intenzivira, kar bo koristilo tudi napredku živinoreje.
Da bo delo popisovalcev olajšano, naj se vsi kmetijski proizvajalci na popis pripravijo, da bodo imeli vse potrebne podatke pri roki, ko se bodo popisovalci javili na njihovem domu. Delo popisovalcev je časovno omejeno in bodo pravočasno zmogli svoje delo le, če jim bodo gospodarstva pri pomagala. Popis se bo končal 25. t. m. zvečer. Dne 27. t. m. bodo poslale krajevne popisne komisije prve izvide popisa okrajnim popisnim komisijam. Od 26- januarja do 3. februarja bodo krajevni evidentičarji prepisali podat, ke o stanju živine iz popisnih listov v gospodarske liste. Dne 2. februarja bodo okrajne popisne komisije poslale prve izvide popisa republiški popisni komisiji in oblastnim statističnim ura. dom. Dne 3. februarja bodo predale krajevne popisne komisije vse popisno gradivo okrajni popisni komisiji. Od
3.	do 18. februarja bodo okrajne popisne komisije obdelovale to gradivo in sestavile prve popolne izide. Dne
20.	februarja pa bodo poslale vse popisno gradivo za svoje področje Statističnemu uradu LR Slovenije.
Kakor je iz gornjih časovnih rokov razvidno, so tudi ljudski odbori zainteresirani, da bo popis dejansko zajel vsa gospodarstva in vso njihovo ži. vinorejo. Pri mnogih krajevnih ljudskih odborih kmetijska evidenca ni na tekočem. Marsikje so v gospodarskih listih vpisani zastareli podatki, ki niso več ogledalo dejanskih razmer nekega gospodarstva. Krajevni ljudski odbori bodo s popisnimi podatki svojo evidenco zboljšali in prišli do najnovejših podatkov.
V tovarni „Rade Končar“ bodo izdeloval1 tudi tnrbogeneratorje in največje motorje za valjarne
Napoved za petek: Pretežno oblačno s krajevnimi deževnimi padavinami zlasti v Primorju. V ostali Sloveniji v višjih legah sneg. Temperatura v Primorju ponoči -“-40 C, v ostali Sloveniji —4° C, podnevi v Primorju +6° C, v ostali Sloveniji 20 C.
Delovni kolektiv tovarne električnih strojev »Rade Končar« v Zagrebu je dosegel že velikanske uspehe na področju gradnje velikih generatorjev za hidrocentrale. Usposobil se je tudi za gradnjo velikih transformatorjev, razdelilnih plošč, stikal za visoko napetost 110.000 voltov in ostale električne opreme, tako da sedaj lahko izdeluje popolno opremo tudi za največje hidrocentrale. Letos bo med drugim dovršil popolno opremo za hidrocen. trale Zvomiik in Vlasnica v Srbiji. Medvode v Sloveniji. Jajce v Bosni in za druge manjše hidrocentrale. Za hidrocentralo Zvomik grade sedaj velikanski generator, ki bo imel zmogljivost 30.000 kilovoltamperov in bo še za 120 ton težji kakor generator cen. trale- Mariborski otok. Letos pa bodo v tovarni začeli graditi še večji gene. rator za hidrocentralo Mavrovo v Makedoniji, ki bo imel zmogljivost 50.000 kilovoltamperov, kar predstavlja dvojno zmogljivost generatorja na Mariborskem otoku.
Turbogenerator ji za naše yeKäse ter-
mo elektrarne so druga velika letošnje naloga kolektiva »Rade Končar«. Tur. bogeneratorji imajo sicer pri enaki zmogljivosti manjši obseg, ker pa je pri teh generatorjih hitrost obratov tudi do 16-krat večja kakor pri hidro-generatorjih, morajo biti taki genera, torjd izredno precizno izdelani. Letos bodo v tovarni začeli graditi prve take turbogeneratorje za 8.000 in
16.000	kilovoltamperov, nato pa serijo še večjih tipov do 50.000 kilovoitam-perov.
Letos bodo v tovarni začeli serijske izdelovati tudi dva nova tipa velikih transformatorjev za priključitev na daljnovode 35.000 voltov, in sicer po 4000 in 1600 kilovoltamperov ter več vrst merilnih transformatorjev in drugih aparatov. Naposled ima tovarna »Rade Končar« še veliko nalogo, izdelati največje električne motorje za po. gon valjam naše črne metalurgije in specialnih motorjev za žerjave in po. dobne naprave. Tako bomo poleg strojev za naše nove valjarne doma izdelovali tudi največje pogonske motorje.
Odkar je vse blago široke potrošnje v prosti prodaji po prostih cenah, zanima večino ljudi, kako bo s temi cenami. Marsikdo namreč misli, da bodo šle lahko te cene navzgor ali navzdol brez sistema in kontrole. Dejansko ni tako. Vpliv ponudbe in popraševanja na gibanje cen je omejen- Vendar kako?
Cene industrijskega blaga široke potrošnje se določajo predvsem v tovarnah. To so dosedanje nižje enotne cene. Vendar je treba pri tem upoštevati, da bodo tovarne prodajale blago trgovini ob uporabi tako imenovanega faktorja, ki ga določi predsednik sveta za blagovni promet v soglasju z ministrom za finance na osnovi pravilnih odnosov med blagovnimi in kupnimi fondi. Na ta način pridemo do tako imenovane minimalne prodajne ceen, izpod katere tovarne ne smejo prodajati svojih izdelkov trgovskim podjetjem. Nad te cene pa smejo prodajati trgovini blago zopet le v določenih mejah.
Podjetja, ki izdelujejo boljše in kvalitetnejše izdelke, se lahko s trgovci pogajajo o ceni. Vendar trgovska podjetja prav gotovo ne bodo kupovala blaga, ki ga ne bi mogla prodati, kajti to bi imelo vidne posledice za njihov blagovni promet in s tem tudi za plače trgovskega osebja od direktorja pa do zadnjega uslužbenca.
Potemtakem imamo za določanje cene dve meji: najnižjo in najvišjo, med katerima se bodo cene gibale v skladu s kvaliteto in izbiro blaga.
Govoreč o cenah ne smemo pozabiti, da uvažamo za razne izdelke (n- pr.
Nova predilnica in tovarna sukanca v Sinju bo že letos začela obratovati
Med petimi velikimi bombažnimi predilnicami, ki smo jih lani začeli graditi v naši državi, je tudi velika moderna predilnica in tovarna sukanca »Dalmatinka I.« v Sinju v severni Dalmaciji. Gradnja prvega dela predilnice lepo napreduje. Ta del predilnice bo moral biti zgrajen najpopreje do 1. aprila, ko bodo začeli montirati stroje, tako da bo predilnica začela obratovati že letos. Hkrati pa bodo letos zgradili drugi del predilnice in tovarno sukanca. Tako da bo tovarna v vsem obsegu dograjena prihodnje leto, ko bo lahko poleg preje izdelala tudi 900 ton sukanca na leto. V bližini nove predilnice so začeli graditi bodoče stanovanjsko naselje in pa velik vodovod, ki bo preskrboval nele novo tovarno, marveč tudi Sinj in okolico. Z gradnjo tega vodovoda, ki bo imel zmogljivost nad 4 milijone litrov vode v 24 urah, bo rešeno važno vprašanje Sinja in njegove okolice.
Zaključni računi kmetijskih zadrug morajo biti predloženi do 15. februarja
Zvezni finančni minister je predpisal odredbo o rokih za sestavo, pre. gled in potrditev zaključnih računo' zadrug in okrajnih zvez kmeifijekih zadrug za 1. 1950. Po tej odredbi me. rajo zadruge, njihove okrajne zveze in njihova podjetja sestaviti zaključne račune in jih poslati komisiji za pregled računov do 15. februarja komisije pa morajo račune pregledati do 15 marca in podati izvršilnim odfcoTom okrajnih oz. mestnih ljudskih odborov svoj predlog. Odbori morajo o pred logih odločiti do 31- marca 1951- Od. redba določa nadalje, kdo je odgovo ren za te roke, in vsebuje predpise o tem, kako se morajo sestaviti, pregledovati in potrjevati zaključni ra. čun-i posameznih VTSt zadrug in za. družnih podjetij oz. kaj je treba priložiti zaključnim računom.
tekstil, obutev itd.) surovine, kateri!) cena na svetovnem trgu stalno raste-Jasno je, da bo to direktno vplivalo na ceno končnih izdelkov.
Za mestne potrošnike, ki bodo kupo vali industrijske izdelke na vrednostne kupone svojih nakaznic z 80%-nim po. pustom, bodo cene nekoliko višje od dosedanjih nižjih enotnih cen, vendai le tedaj, če bodo na svoje Ičupone kupovali tisto blago, ki so ga tudi doslej kupovali na industrijske karte. Dokaj cenejše pa bo zanje tisto blago, kate rega so kupili doslej lahko samo v pro. sti prodaji.
Razen tega se bodo morala proizvodna in tudi trgovska podjetja mnogo bolj kakor doslej boriti za čim razno-vrstnejše in boljše blago. Potrošniki bodo lahko izvajali določen pritisk na trgovska podjetja s tem, da kratko in malo ne bodo kupovali pri podjetjih, ki ne poskrbe za blago, katerega zahtevajo. S tem pa bodo trgovska podjetja prisiljena, zahtevati od industrijskih
podjetij,	da izdelujejo blago, ki ga potrošniki želijo. Na ta način bo prosta prodaja industrijskega blaga široke potrošnje prisilila f proizvodna i trgovska
podjetja,	da preskrbijo trg s kvalitetnim blagom velike izbire.
OBSEŽNE AKCIJE V ZDA ZA POMOČ JUGOSLAVIJI
New York, 17. jan. (Tanjug) V Združenih državah Amerike sc nadaljuje akcija za zbiranje materialnih sredstev za pomoč Jugoslaviji. Veliko število ameriških organizacij in podjetij ustanavlja zasebne odbore za zbiranje živil in drugih predmetov za Jugoslavijo. Velika protestantovska organizacija »Church World Service« je poslala pred kratkim v Jugoslavijo 70.000 kg moke in večje količine drugih živil. Izvozno in uvozno podjetje (Philipp Brothers« je dalo 10.000 dolarjev za nabavo zdravil, ki naj jih dobi jugoslovanski Rdeči križ.
Pa tudi izseljenci jugoslovanskega rodu v New Yorku so organizirali zbiranje prispevkov za nabavo hrane in drugih potrebščin, da bi omilili posledice suše v svoji stari domovini.
V Združenih državah Amerike prikazujejo te dni v 5000 kinematografih film o Jugoslaviji, ki ga je posnelo ameriško podjetje za dokumentarne filme »March of Time«. Sinhronizacija filma je angleška, kmalu pa ga bodo posneli tudi v drugih Jezikih.
Strokovni delavci iz Slovenije so tri mesece delali na gradbišču koksarne v Lukavcu
Lani. v začetku oktobra, ko je bilo treba na gradbišču velike koksarne v Lukavcu pri Tuzli izvršiti obsežna planska dela in ni bilo dovolj strokovnih delavcev, je prišlo graditeljem koksarne iz Slovenije na pomoč 107 delavcev, tesarjev in zidarjev. V veliki bitki za izpolnitev gradbenega piana so delavci Slovenije mnogo pripomogli, da je celotno gradbišče izpolnilo letni gradbeni plan do 3. decembra, to je do dneva volitev v Ljudsko skupščina Bosne in Hercegovine. Med slovenskimi in bosanskimi delavci se je razvilo živo tekmovanje, v katerem so bili slovenski delavci pogosto zmagovalci. Ko so opravile svoje delo, so se brigade iz Slovenije 10. januarja vrnile na svoja stara delovna mesta. Pri odhodu so se bosanski delavci od njih prisrčno poslovili. Od vseh 107 delavcev iz Slovenije je bilo 70 delavcev razglašenih za udarnike. Najbolj se je odlikovala bri-Stefana Tanaska. ki je izpolnjevala dnevne norme z 250%. Razglašena je bila za najboljšo brigado. Delavci iz te brigade so prejeli častni naziv udarnika tudi po dvakrat
VI. šahovsko prvenstvo Jugoslavije
Puc in Nedeljkovič
sta ponovno prekinila
Včeraj je bil prost dan. Igrali so prekinjene partije. Omeniti je treba prvo zmago velemojstra Kostiča nad Janoše-vičem. Rezultati so tile:
Vidmar—Bertok remi Gligorič—Milič remi Karaklajič—Nedeljkovič remi Simonovič—Karaklajič remi Udovčič—Simonovič 1:0
Mojster Bora Milič.
Nedeljkovič—Janoševič 1:0 Majstorovič—Kozomara remi Kostič—Janoševič 1:0 Bertok—Trifunovič remi Fuderer—Karaklajič remi Puc—Nedeljkovič prekinjeno Bertok je imel ob enakem materialu prednost v trdnjavski končnici, vendar je beli s točno igro rešil remi.
V končnici trdnjav in skakačev je imel Milič kmeta več. Gligorič pa aktivno pozicijo. Cmi prednost svojega kmeta ni mogel uveljaviti, zaradi česar sta se nasprotnika sporazumela za remi.
Po menjavi lahkih figur sta Karaklajič in Nedeljkovič prišla v trdnjavsko končnico z enakim materialom, nakar se je partija končala neodločeno.
S ponavljanjem potez Simonoviča, sta nasprotnika sklenila remi.
Partija med Udovčičem in Simonovičem se je brez nadaljevanja končala z zmago belega.
Po menjavi dam je Imel beli v končnici kmeta več, v nadaljevanju je osvojil še enega kmeta, nakar se je Janoševič vdal.
Zaradi točne Igre Kozomare, Majstorovič ni mogel uveljaviti svojega prostega kmeta. V 89. potezi sta se sporazumela za remi.
Po dveumem nadaljevanju Je Kostič s kmetom več postavil Janoševiča pred neubranljiv mat
Bertok se je v pat poziciji točno branil proti Trifunoviču, ki se je zaman prizadeval uveljaviti svojo prednost Po 114. potezi sta sklenila remi.
Fuderer in Karaklajič sta sklenila remi. ne da bi nadaljevala partijo.
Partija Puc : Nedeljkovič je bila tib nejasni poziciji ponovno prekinjena.
Vrstni red udeležencev je naslednji: Puc» 7 in pol (1) točke, Gligorič.»» Milič* 7, Trifunovič* 6 in pol, Vidmar,** Matanovič»» s, Rabar,» Fuderer*, Udovčič* 5 in pol, Nedeljkovič* 5 (1), Janoševič,»» Kozomara» 5. Bertoki** Karaklajič* 4 in pol, Kostič,*» Majstorovič 3 in pol, Simonovič 3 točke. Zvezdice pomenijo proste dni.
Partija Milič : Bertok iz XII. kola se Je končala z zmago Miliča in ne remi, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Danes bodo igrali tile: Simonovič : Andrič, Nedeljkovič : Kozomara. Fuderer : Puc, Kostič : Udovčič, Gligorič • Bertok : Rabar, Matanovič : Milič, inž. Vidmar : Trifunovič. Majstorovič in Karaklajič v ta prosta
Pekinška vlada je odklonila predloge
Komisije treh za ustavitev sovražnosti
in je hkrati sporočila tega vprašanja
Peking. 17. jan- (Reuter). Zunanji minister LR Kitajske Cu En Laj je poslal danes predsedniku Političnega odbora OZN Robertu Udaneti Arba-laezu odgovor svoje vlade, ki zavrača predloge za prenehanje sovražnosti v Koreji in stavlja nove predloge vlade LR Kitajske za ureditev tega vprašanja.
Cu En Laj poudarja, da je stališče vlade LR Kitajske do prenehanja vojne v Koreji enako kot 22. decembra 1950, ko je vlada LR Kitajske zavrnila predlog Združenih narodov za prenehanje vojne v Koreji, in spričo tega izjavil, da je edini smoter poslednjega predloga, da bi se ameriške sile v Koreji odpočile in nato pripravile na novo ofenzivo.
Vlada LR Kitajske Izjavlja, da je pripravljena pogajati se o prenehanju sovražnosti v Koreji ob naslednjih pogojih:
1-	Pogajanja se morajo vršiti na podlagi sporazuma o umaknitvi vseh tujih sil iz Koreje in na podlagi prostega odločanja korejskega naroda o prihodnosti Koreje. 2. Pogajanja mora. jo obsegati umik ameriških sil s For-može kakor tudi druge probleme Daljnega vzhoda- 3. Pri pogajanjih morajo sodelovati LR Kitajska, ZDA, ZSSR, Velika Britanija, Indija, Francija in Egipt, status LR Kitajske pa naj se končnoveljavno določi tedaj, ko bo sklicana konferenca teh sedmih držav.
4.	Konferenca mora biti na Kitajskem.
Acheson izjavlja, da so pogoji Pekinga nesprejemljivi
V zvezi z odgovorom vlade LR Kitajske na predloge Združenih narodov o prenehanju sovražnosti v Koreji je dal zunanji minister ZDA Desn Ache-son nocoj tole izjavo:
Odgovor kitajske vlade pomeni popolno odklonitev predlogov za prenehanje sovražnosti v Koreji, ki so jih poslali Združeni narodi 13. januarja. Objavljeni nasprotni predlogi so po-polnoma nesprejemljivi za vlado ZDA in ne dvomim, da bo isto veljajo tudi za Združene narode sploh.
Izvidniške akcije na korejskih bojiščih
Tokio, 17. jan. (Un. Pr.) Delovanje na fronti se je omejevalo v glavnem na izvidniške akcije Mac Arthurjevih patrulj po zasneženih hribih in dolinah osrednje Koreje. Neka taka oklopna patruljna enota je pri svoji izvidniški akciji prispela do Suvona, vkorakala v mesto in se po bojih s približng 300 sovražnikovimi vojaki spet umaknila po ukazu do Osana- Podobne izvidniške akcije so bile izvedene tudi pri Jongvolu in v tem mestu samem.
Vendar se je zvedelo, da so veliko število kitajskih ali severnokorejskih vojakov opazili jugovzhodno od Na-njanga, pozneje pa tudi na planinskih poteh severovzhodno od tega mesta.
Stab osipe ameriške armade je davi potrdil vesti o izvidniških akcijah v Suvonu in o poznejšem umiku ter sporočil. da se na vsem srednjem delu korejske fronte nadaljujejo izvidniške akcije severno od sedanjih postojank Mac Arthurjevih sil. Mac Arthurjeve enote so ugotovile navzočnost sovražnih enot južno in jugovzhodno od Vondžuja in na cesti Suvon—Vondžu.
Mac Arthurjevo letalstvo je odvrglo 176 ton eksploziva na Kesong in Cong-džu, važni prometni središči v severno.
svoje pogoje »a rešitev
korejskem zaledju. Ameriške vele-trdnjave, ki imajo oporišče na Okinavi, so vrgle nad 70 bomb na Fenjang. Bombardirale in s strojnicami obstre-jevafe so še nekatere kraje in na-sprotnkove enote. Uničile in poškodovale so določeno število poslopij. Lovci in lahki bombniki pete letalske skupine so izvedli včeraj skupaj 474 poletov.
Enote severnokorejske vojske so dosegle po poročilu severnokorejskega poveljstva pomembne uspehe. Onesposobljenih ali ujetih je bilo skoraj 800 Mac Arthurjevih vojakov ali oficirjev. Štirinajstega januarja je bil sestreljen težak bombnik nad Fenjangom.
Amerika bo poslala nove čele v Korejo
Washington, 17. jan. (AFP). ZDA pripravljajo nove kontigente vojaških sil za korejsko fronto, ki naj bi nadomestili ameriške izgube od začetka voj. ne- Nove čete, približno 60.000 mož, kar bi ustrezalo trem divizijam, bodo poslane prihodnja dva meseca.
Sklep o novih ameriških ojačeajih na korejski fronti spravljajo v zvezo s sklepom ameriške vlade, da ameriške sile ne bodo zapustile Koreje. Ta sklep je bil sprejet po nedavni seji sveta državne varnosti, ki so se je poleg predsednika Trumana udeležili ministra Acheson in Marshall, načelnik glavnih štabov ameriških oboroženih sil in glavni svetovalci predsednika Trumana. Preden so sprejeli sklep, da bodo ameriške vojaške sile ostale v Koreji, so zaslišali tudi generala Mac Arthurja, ki je izjavil, da ima popolno zaupanje v končni izid operacij, ki jih vodi. Minister za zunanje zadeve Ache, son je poudaril, da bi umik ameriških sil iz Koreje škodoval ugledu ZDA in Združenih narodov na Daljnem vzhodu in ohrabril Peking za nova napadalna dejanja. Trdijo, da se je s tem Ache-sonovim nazivanjem strinjal tudi britanski veleposlanik v Washingtonu Oliver Frank.
Nehru v Parizu
Pariz, 17. jan. (Tanjug). Predsednik indijske vlade Pandit Nehru je prispel danes v Pariz. Reuter poroča, da bo ostal v Parizu 3 dni in se udeležil konference vseh indijskih diplomatskih predstavnikov v Evropi.
Bet milijard funtov šterlingov
za oborožitev Velike Britanije
London, 17. jan. (Tanjug). General Eisenhower se je razgovarjal včeraj z britanskim ' obrambnim ministrom Shinwellom in britanskimi vojaškimi načelniki. Kakor poroča Reuter, je bil Eisenhowru ob tej priložnosti obrazlo-
Največji ameriški proračun
London, 17. jan. (Tanjug). Trumanovo izjavo v kongresu ZDA o novem proračunu za oborožitev prinašajo londonski časopisi na vidnih mestih in so jo sprejeli v Londonu kot znamenje pripravljenosti ZDA, da hočejo spraviti v tek velikanski vojni stroj ter pomagati državam Zahodne Evrope.
»News Chronicle« pravi, da bo šla desetina ameriškega vojaškega proračuna, ki je za 78% večji od prejšnjega, za oborožitev Zahodne Evrope.
»Daily Express« piše, da je novi ameriški vojaški proračun velikanski. Celo Američanom bo zastal dih, ko bodo spoznali, koliko bo moral sleherni ameriški državljan prispevati za zgraditev skupnih oboroženih sil.
»Times« poudarja, da bo novi pro račun »največji ameriški mirnodobni proračun«, ki naj zagotovi varnost države v sedanjem napetem položaju
Operacije v Vietnamu
Saigon, 17. jan. (AFP) Po sporočilu Francoskega poveljstva v Saigonu so danes v osrednjem delu Vietnama zaznamovali močno aktivnost patrulj, posebno na območju Turana in Jea.
Na območju Dong Hoja, 180 km severozahodno od Jea, je bilo pri spopadih patrulj ujetih več kot 80 Ho Si Minhovih vojakov. V južnem Vietnamu so napravile Ho Si Minhove sile močan napad na neko utrdbo blizu Ben Kata, 45 km severno od Saigona.
Severozahodno od Go Konga in na območju Ba Trija, 80 km jržno od Sai-gcna, so francoske sile pri »operacijah čiščenja« zaplenile nekaj vojaškega materiala in ujele 40 pripadnikov Ho Si Minhovih oboroženih sil.
Francosko letalstvo je danes nadaljevalo z napadi na Ho Si Minhove sile na območju Trang Benga, 50 km severozahodno od Saigona.
žen načrt izgradnje najmočnejše mir-
podobne armade, s katero je Velika Britai. ,,j kdaj koli razpolagala. Britanski oborožitveni načrt določa za pri" hodnja tri leta 5 milijard funtov izdatkov. Britanska industrija je že dobila od vlade naročila za izdelavo orožja v vrednosti 450 milijonov funtov. Razen tega bo v vojni industriji Velike Britanije do konca letošnjega leta zapo. slenih 750.000 delavcev, izdelan pa je tudi načrt za vpoklic 100.000 rezervistov na tri mesečne vojaške vaje. Letos in prihodnje leto bo proizvodnja ) letal in tankov v Angliji podvojena.
Eisenhowru so sporočili, da se države Britanske skupnosti narodov strinjajo z obrambnim načrtom za Srednji vzhod. General Eisenhower je posetil tudi predsednika britanske vlade Attleeja, v torek popoldne pa je odpotoval v Lizbono, kjer se je razgovarjal s portugalskimi vojaškimi funkcionarji.
Organiziranje oboroženih sil Zahodne Errope
London 17. jan. (Reuter). Danes so namestniki ministrov za zunanje zadeve držav Atlantskega pakta nadaljevali razpravljanje o izdelovanju opreme za oborožene sile Zahodne Evrope, izvedelo se je, da so proučevali tudi funkcije novo ustanovljene uprave za obrambno proizvodnjo in koordinatorja za vojno proizvodnjo Williama He. reda. kakor tudi predlog za združitev organov Atlantskega pakta, t. j. sveta ministrov za zunanje zadeve, odbora finančnih ministrov in obrambnega odbora. Ta predlog je poslal namestnikom svet ministrov za zunanje za-
deve, da bi postala organizacijska struktura Atlantskega pakta preprostejša.
Prihodnje zasedanje Generalne skupščine OZN bo v Parizu
Pariz 17. jan. (Reuter). Generalni sekretar OZN Trygve Lie je danes uradno prosil francosko vlado za privolitev. da bi bilo letošnje zasedanje Generalne skupščine OZN v Parizu. Francoska vlada sedaj proučuje ta predlog.
Pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo
Washington, 17. jan. (Un. Pr.) Med ZDA in Sovjetsko zvezo so sedaj po. gajanja za vrnitev sovjetskih dolgov Ameriki, ki znašajo 11 milijard dolarjev. Sovjetska zveza je dobila ta posojila na podlagi zakona iz druge sve tovne vojne. Sovjetsko zvezo zastopa pri pogajanjih Aleksander Panjuškin.
Gradnja novih cest za tovorni promet v Evropi
Ženeva, 17- jäh. (Reuter). Skupina strokovnjakov Gospodarske komisije OZN za Evropo proučuje vprašanje razširjenja in izgradnje novih cest za tovorni promet skozi Evropo. Med drugim bo ta skupina strokovnjakov za vprašanja mednarodnega prometa pro učila tudi predloge Avstrije, Jugoslavije in Turčije o novih mednarodnih cestah, ki naj bi jih zgradili skozi te države. Pri delu skupine sodelujejo predstavniki Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Italije, Nizozemske, Švedske, Švice, Turčije, ZDA in Jugoslavije.
Tehnična pomoč OZN Izraelu
Washington, 17. jan. (AFP). Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je podpisala z izraelsko vlado sporazum o tehnični pomoči Izraelu. Združeni narodi bodo pomagali Izraelu pri povečanju donosov obdelovalne zemlje in izboljšanju zemlje.
Agrarna reforma v Indiji
New Delhi, 17. jan. (AFP). Indijski parlament je odobril vladni zakonski predlog o izvedbi agrarne reforme, ki zajema 200.000 veleposestnikov. Lastniki bodo dobili odškodnino. Podrobnosti o tem zakonu in o načinu izvedbe agrarne reforme bodo objavljene kasneje.
Francoske transakcije z zlatom
London, 17. jan- (Reuter). Francoska Narodna banka preprodaja na mednarodnem svobodnem tržišču zlato, ki ga kupuje od ameriškega finančnega ministrstva ter zasluži pri tem približno 7 dolarjev pri 30 gr. Sodijo, da banka prodaja svoje lastne rezerve v zlatih palicah, nato pa prodane količine nadomesti z novimi nakupi v ZDA. Francosko zlato prodajajo za dolarje, če je izvoženo iz države, na pariškem tržišču pa ga prodajajo za franke. Mednarodni monetarni fond dovoljuje prodajanje na domačem tržišču.
Pri teh transakcijah postaja Francija hkrati konkurent Južnoafriški uniji, ki bi se. četudi v zadnjem času visoko plačujejo njeno zlato, bržkone bolje uveljavila brez francoske konkurence. Razen francoskih in južnoafriških prodaj zlata pa ostali viri za preskrbo z zlatom na mednarodnem prostem tržišču niso veliki ln se omejujejo predvsem na zlato iz Belgijskega Konga in Južne Amerike.
V ZDA se cene živil naglo dvigajo
Washington, 17. jan. (AFP). Po podatkih ameriškega statističnega urada so cene življenjskih potrebščin na drobno v ZDA dosegle najvišjo raven po vojni ter presegle najvišjo raven od julija 1948. V primeru s cenami 15. junija 1950 znaša zvišanje 6.9% v primeri s povprečnim pokazateljem cen v letih 1935 do 1939 pa 218%. Najbolj so narasle cene maščobam, mlečnim in mesnim Izdelkom.
Incident v Berlinu
Berlin 17. jan. (Reuter). Danes je prišlo dio incidenta na meji med francoskim in sovjetskim sektorjem Berlina. Oborožen oddelek sovjetskih vo. jakov, ki je štel 35 mož, je prekoračil framcosko-šovjetsko demarkacijsko črto v severnem delu Berlina in postavil stražo na ozemlju francoskega sektorja. Oboroženi sovjetski vojaki so takoj nato zasedli posestvo »Neuer Gutshof« v četrti Fronau. Ta akcija ni naletela na noben odpor francoskih okupacijskih čet in tudi ne policije. Do podobnega incidenta je prišlo lani v sov. jetskem sektorju Berlina..
i' neSerni vrstah
Kairo. 17. jan- (Reuter). Egiptovski finančni minister je izjavil, da bo egip. tovska delegacija opustila nadaljnje anglo-egiptovske finančne razgovore v Londonu, če ne bo dobila zadovoljivega odgovora na zadnje predloge egiptovske vlade.
Tel Aviv, 17. jan- (AFP). Na seji mešane izraelsko-egiptovske komisije je bilo sklenjeno, da se zasedanje odloži za 15 dni. Komisija se je sestala v Aižu el Hofiru v izraelski demilitarizirani coni, da bi obravnavala pritožbo Egipta, ki je komisiji zanikal pravico reševati vprašanje egiptovskih omejitev v zvezi s plovbo po Sueškem prekopu.
Kairo, 17. jan. (AFP). Visoki komisar OZN za Libijo Adrian Pelt se je sestal včeraj v Kairu z generalnim tajnikom arabske lige Azan Pašo, ki mu je razložil stališče arabskih držav do Libije. Azan paša je poudaril, da lahko samo libijska ustavodajna skupščina govori v imenu libijskega ljudstva.
Rim. 17. jan. (Tanjug). Danes so izšli v Rimu s^no športni list »Corriere Dello Sport«, vladni list »Popolo« in katoliški list »Quotidiano« in sicer zaradi stavke rimskih tipografskih delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd.
Frankfurt, 17. jan. (Tanjug) Zaradi velikega pomanjkanja lesa za kurivo je bonnska vlada prepovedala izvoz lesa. Ta prepoved je dobila takoj veljavo in bo zelo zadela izvoznike lesa, ki so od lanskega maja prosto izvažali drva iz Zahodne Nemčije.
Washington, 17. jan. (AFP) Pomočnik direktorja ameriške komisije za atomsko energijo Carlton Shugg je sporočil sva jodstop. Shiugg bo kot strokovnjak za podmornice postal pomočnik direktorja družbe »Electric Boat Company«, ki gradi sedaj ogrodje za bodočo podmornico z atomskim pogonom.
London, 17. jan. (Reuter) Zastopnik britanskega ministrstva za prehrano je izjavil, da so prišla anglo-argentinska pogajanja o dobavah mesa Britaniji »v zelo kritičen stadij« in da so bili nadaljnji sestanki zastopnikov obeh držav začasno odloženi, česar pa ni treba jemati za dokončno prenehanje pogajanj.
Pomlad, v Prekmurju
»Pomlad je prišla sredi zime«, pravijo Prekmurci te lepe dni- Polja, kjer je pred kratkim ležal še sneg, so spet oživela. Kamorkoli te danes zanese pot po Prekmurju, povsod vidiš na njivah kmete, ki globoko orjejo brazdo za no. vo setev, v sadovnjakih pa čistijo drevje. Sonce sije s pravo močjo, da je veselje. Toplo je kot v maju. Na državnih posestvih v Beltincih in na Rakičanu drsijo plugi po rodovitni, črni in vlažni zemlji kot po olju. »Vso zemljo bomo preobrnili za spomlad, to bo letina! Take zime še ne pomnim«, pravi star delavec na državnem posestvu v Beltincih. Z roko si otira debele znojne kaplje z obraza. Tu in tam brni po dolgih, skoraj nepreglednih ogonih tudi traktor. Nanj so se prekmurski kmetje zadnja leta že navadili.
Pomlad pa se ne kaže samo po poljih. pomlad se kaže tudi v delu Prekmurcev, ki se trudijo za boljši jutrišnji dan. Nekdaj tako zaostalo Prekmurje se vsestransko prebuja in kulturno dviga. Ob večerih se Prekmurci zbirajo v zadružnih domovih, frontnih kotičkih in na izobraževalnih tečajih. Marsikaj na teh pomenkih razpravljajo, zlasti pa o svetih in komisijah državljanov, c tem, kako vedno več oblasti prehaja v roke ljudstva. Toda ne ostanejo samo pri tem. V večjih krajevnih ljudskih odborih so že tudi ustanovili svete državljanov.
V	zadnjih dneh so v prekmurskih vaseh frontovci pregledali svoje vrste in sklenili, da bodo Fronto okrepili. Kar sram jih je, da je tako malo čla nov v njihovih frontnih organizacijah in so topot sklenili, da bodo za vselej popravili to veliko napako, o kateri so že zgovorno pisali časopisi iz Ljubljane in Beograda.
Tako se je novi odbor Fronte v Beltincih z vsemi silami vrgel na razširitev Fronte. Odborniki so dokazovali kmetom in jih obenem prepričevali, da je Osvobodilna fronta njihova organizacija in’to je prekmurski kmet kmalu razumel. Zato so odborniki v Beltincih tudi uspeli. Pred kratkim je bilo v Beltincih samo 40 članov OF, danes jih je že nad 400. Sklep frontnega odbora pa je — vsi volivci v Fronto!
V	sosednjih Odrancih, ki spadajo že v lendavski okraj in kjer so vaščani dogradili velik in lep zadružni dom, je frontovcem kar nerodno, ko morajo priznati, da pri njih Fronta še nima večine med vaščani. Toda tudi tu govorijo danes po vsej vasi samo o Fronti in se med seboj vprašujejo, kdo je že član OF. V tej vasi je samo predsednik vaše Fronte Stefan Ozian pridobil že okrog 60 novih članov v Osvobodilno fronto.
Po vsem Prekmurju se vključujejo v Osvobodilno fronto kmetje, ki so doslej iz različnih vzrokov — največ zaradi nepoznanja dela in ciljev OF — stali ob strani. V Gančanih, Lipovcih, Cer-
Delavuost organizacij AFŽ po tretjem kongresu
Članice AF2 na vrsti sestankov in fconferenc razpravljajo o nalogah, ki jih je določil tretji kongres. Svoje delo prilagajajo krajevnim potrebam ter zanimanju in sposobnostim svojega članstva. Predvsem poglabljajo sodelovanje s organi ljudske oblasti ter z zdravstvenimi in prosvetnimi strokovnjaki.
Tako je bilo na pobudo organizacije AFZ na Reki posvetovanje z zdravstvenimi delavci, na katerem je bilo sklenjeno, kaj je treba storiti za večjo varstvo matere in otroka ter za dosego večjega uspeha zdravstvene prosvete med ljudstvom. V Sarajevu so se predstavnice ženskih organizacij posvetovale s člani poverjeništva komunalnih zadev ter s predstavniki industrijskih in obrtnih podjetij. Na tem posvetovanju so bili sprejeti predlogi za izdelovanje raznih potrebščin za gospodinjstva.
Pri drugih volitvah ljudskih inšpek. torjev so organizacije AF2 dosegle večjo udeležbo žena in v nekaterih mestih dale tudi pobudo za ustanovitev državljanskih svetov za varstvo matere in otroka. Vse organizacije odpravljajo šablonski način dela ter se posveča, jo tistim nalogam, ki 50 za žene in matere najvažnejše. Marsikje so bili ustanovljeni ženski aktivi za poučevanje šolske dece, ki ima v šolah slabe ocene. Važna naloga takih aktivov je tudi delo v šolskih kuhinjah ter razdeljevanje hrane Mednarodnega dečje-ga fonda.
nelovcih, Kuzmi, Prosenjakovcih, Cren» ševcih, Bogojini, Hotizi — v vseh vaseh vidno raste članstvo Osvobodilne fronte.
Tudi v lendavskem okraju so v mnogih vaseh zelo delavni. V Žižkih frontovci pridno tekmujejo na čast 10-obletnice Osvobodilne fronte. S prostovoljnim delom so očistili vaške jarke, napeljali gramoz na ceste, ustanovili frontni kotiček, odprli ljudsko knjižnico in pripravili dobro igro. V Hotizi pa se je po zaslugi vaške Fronte, ki tudi tekmuje, začel izobraževalni tečaj, ki ga obiskuje 40 frontovcev. Poleg tega so v Hotizi organizirali še gospo-darsko-obrtniške krožke za šolsko mla-dino. Na teh krožkih se enkrat tedensko zbere 23 mladincev in mladink. Učijo se plesti cekarje, izdelovati kmetijsko orodje (vile, grablje) in plesti nogavice.
Dobrovnik je madžarska vas. Sredi vasi stoji šola, v kateri so se morali otroci Madžarov prej učiti slovensko. Sedaj pa se učijo v materinem jeziku-Dvakrat na teden pa se zberejo v šoli tudi starejši, predvsem odborniki vaških množičnih organizacij — nad 60 jih pride skupaj. V madžarskem jeziku poslušajo učitelja, ki jih uči računstva, zgodovine, zemljepisja in madžarščine-Tudi zdravnik jim predava v njihovem jeziku. To je izobraževalni tečaj, ki ga v Dobrovniku mlado in staro rado obiskuje. Nekdaj zaničevana madžarska manjšina uživa danes v Prekmurju vse pravice državljanov FLRJ. Država jim povsod pomaga. Ko je 1947. leta pogorel del vasi, je priskočila na pomoč naša država — sedaj stojijo na pogoriščih že nove, še lepše hiše in gospodarska poslopja. Letos pa bo v Dobrovniku zasvetila tudi električna luč. S tem se bo izpolnila dolgoletna želja Madžarov v Dobrovniku. Zato tudi Madžari danes delajo za utrditev ljudske oblasti in v najlepšem redu izpolnjujejo odkupe, sedaj pa razpravljajo o ustanovitvi svoje prve delovne zadruge.
Radio Budimpešta pa noč in dan g» vori o terorju nad madžarsko manjšino pri nas, o »zdravih silah«, ki se prebujajo v Jugoslaviji. Najmanj verjamejo Budimpešti sami Madžari v Prekmurju. Oni ne poslušajo samo klevet o Jugoslaviji, temveč tudi redne oddaje madžarskih radijskih postaj. Zato Madžari v Prekmurju dobro vedo, kako živijo njihovi bratje onstran meje. Med zdrave sile pa prišteva Budimpešta najbrž tudi Stefana Sitrupa, nekdanjega banskega svetnika in dolgoletnega župana v Turnišču pri Lendavi. Edi. no on prerokuje v vaški gostilni, da bo ljudski - oblasti kmalu odbila zadnja ura in da bo vse kmalu vzel hudič! Ljudje pa pravijo, da je Sitrupu odbila urca, ko je bil gospodar vasi in ki še danes po njegovi zaslugi nima elektrike. Z župnikom sta se dajala, kdo bo vodil elektrifikacijo in več zaslužil, toda nobeden ni hotel popustiti...
Prekmursko ljudstvo se vedno bolj zgrinja okoli Osvobodilne fronte in ljudske oblasti, ki ga vzgaja in vodi v boljše dni.	(-k.)
Kapitani prekooceanskih ladij bodo morali imeti visokošolsko izobrazbo
Zvezna vlada je izdala novo uredbo o pomorski stroki, s katero se uva. j»jo novi nazivi, ki jih doslej ni bilo. Nova uredba postavlja znatno večje zahteve glede strokovne in šolske iz. otorazbe. Nove določbe se nanašajo po. glavitno na višje nazive. Za naziv kapitana. dolge (oceanske) plovbe zahteva nova uredba višjo pomorsko šo_ lo> kakršna je bila lani ustanovljena na Reki in ima položaj fakultete. Ta višja pomorska šola je predpisana tudi za naziv pomorskega strojnika I. razreda in višjega pomorskega tehnika (ekonomista). Ti nazivi so se doslej pridobivali na temelju dovršenega pomorskega tehnikuma. to je srednje pomorske šole, in določene prakse. Luški kapitani, ki so jih doslej jemali iz vrst pomorskih kapitanov, bodo morali imeti v bodoče višjo pomorsko šolo, 2e za luškega kapitana II. razreda se zahteva naziv kapitana dolge plovbe s potrebno prakso in strokovnim izpitom za ta naziv. Z novo uredbo je uveden tudi naziv »višji pomorski kapitan«, ki se doseže šele po pe. tih letih poveljevanja na ladji velike obalne ali dolge (oceanske) plovbe. Enaki nazivi so uvedeni tudi v ladijsko strojni in pomorsko ekonomski stroki ter v pomorsko upravni, to je luški sLužbi.
Ob smrti Sinclaira Lewlsa
Vse evropske radijske postaje in časopisne agencije so pred dnevi sporočile, da je ameriška književnost izgubila) enega svojih najizrazitejših zastopnikov, najstrastnejšega kritika ameriške družbe in po vsem svetu priznanega romanopisca — Sinclaira Lewisa. ki je umrl v Rimu.
To žalostno vest je sporočila tista Evropa, ki je še pred dobrimi 130 leti s sarkazmom angleškega kritika Syd-neya Smitha vprašala: »Kdo sploh bere ameriško knjigo?« Ta Evropa je sicer nedolgo . za tem odkrila oceanskim dirkačem za snovnimi dobrinami njihovega največjega pesnika Edgarja Altana Poeja, toda še danes z nekaterimi svojimi vidnimi predstavniki zanika vrednost literarnih mojstrovin Novega sveta, češ. kje ima Amerika kaj takega kot so Shakespeare, Dante, Goethe, Cervantes aili Tolstoj? In vendar tista Evropa že nekaj desetletij poživlja svojo ustvarjalno nemoč s sodobnimi deli »standardizirane« in »mehanizirane« Amerike. Res. da so nekateri pionirji nastajajoče ameriške književnosti tu in tam sami podvomili, ali sploh lahko to buržoazno naprezanje vsakdanjega dne navdahne umetnika, k ustvarjanju mojstrovin. Saj je na primer največji ameriški pesnik 18. stoletja Philip Freneau takole podvomil: »Amerika — to je dežela, kjer vlada neizprosen razum, kjer ni prostora za očarljivo igro domišljije in zato muza, ki jo je usoda
vrgla v prozaično Ameriko, preprosto ne ve, kaj bi počela.« Začudil bi se danes Freneau, ko bi pogledal na knjiž-nd polico s knjigami največjih mojstrov ameriške književnosti zadnjih desetletij in spoznal, da je ameriška, mu. za stala v primeri z evropsko v splošnem mnogo bolj v stiku z zemljo in z njenimi ljudmi, ki se pehajo za uspehom, kruhom in srečo. (Pri tem mislim samo na dela, ki ne spadajo v tisto plažo, kakršna skrbi za redno prebavo sitemu Američanu.) Mnogo poezije res da ne bi našel, pač pa dvoje književnih zvrsti, ki ustrezata ameriškemu tempu življenja in živčni borbi za napredek, — našel bi »short story« in roman.
V krogu ameriških romanopiscev našega stoletja, med katerimi so Theodore Dreiser, Sherwood Anderson, James Branch Cabell, Ludwig Lewisohn. Jack London in Upton Sinclair, zavzema najčastnejše mesto Sinclair Lewis.
Dal nam ga je Midland, srednji del Severne Amerike, ki iz njega izhajata tudi Dreiser in Anderson. Rodil se je v mestecu Sank Center v državi Mine-sota 7. februarja 1885 ameriški meščanski družini. Obiskoval je dva častitljiva ameriška učna zavoda — Oberliv-sko akademijo in univerzo v Yaleju- Na univerzi je objavil prve svoje pesmi, v študentovski literarni reviji. Toda ne-mimež je pustil pesmi in univerzo, preplul je ocean na ladji, fci je pre-
važala krave, študiral v različnih krajih Amerike socialne razmere, s; iskal zaposlitve, se razočaran vrnil domov, urejal časopis za profesorje v gluhonemnicah, postal ta jnik društva literarnih dam in izdal v prvih dveh letih svetovne vojne dva romana: avtobiografsko delo »Our Mr. Wreeno (»Naš G Wrenü) in The Trail of the Hawk« (»Vzlet sokola«). Vseh pet prvih njegovih romanov, ki jih je izdal med prvo svetovno vojno, mu sicer še ni prineslo slave in uspeha, pač pa je v njih že poznejši zreli Lewis: navezal je na naturalistični roman Dreiserja in Sinclaira, ki sta razkrila tipično ameriško povprečnost, pohlep po denarju, neizprosnost orjaškega kapitalizma in ukoreninjeno zlaganost njene družbe. Ni pa ostal pri Sinclairovem površinskem in tendenčnem opisovar nju. Prodrl je v globino razreda, iz katerega je izšel. V svojih delih je dal močnejši portret ameriške družbe kot vsi njegovi predhodniki in sodobniki. Priložnosti za spoznavanje zdolgočasenih ameriških milijonarjev in meščanov je imel več ko dovolj. Sledil jim je tudi v evropska letovišča in kopališča, kjer je v naslonjačih na marmornatih terasah posedal v njihovi družbi, 9e z njimi navidezno dolgočasil, v resnici pa pozorno seciral prenasičenega »businessmans«.
Po prvi svetovni vojni je zaslovel. Svoje pero je namakal v značilna ameriSka živi jenska vprašanja — v »evangelij« uspeha, v črnsko vprašanje,
v hibe amerišike demokracije, industrije, v ubijajoči mehanizem ameriškega življenja itd.
Odšel je v tipično mestece sredi prerije, ki ni »samo srce Gopher Prairie, temveč le eno izmed deset tiso-čev podobnih od Albanyja do San Diega«. Z Iskrenostjo in resnicoljubnostjo satire je opisal Carol Kennico-tovo — nekakšno ameriško »Madame Bovary« — kako se skuša z vsemi silami odtrgati iz morečega in dolgočasnega vzdušja puščavskega mesta, ki menjuje ljubimce In neprestano potuje, da bi se izogni'la ubijajoči enoličnosti »glavne-ulice«. Lewisovemu simbolu dolgočasja. Ta malomeščanska trpinka, ki išče lepoto in bogatejše življenje, se slednjič razočarano umiiri v postelji poleg svojega zdolgočasenega moža. To je popisal v prvem romanu »Main Street« (»Glavna ulica«), ki miu je prinesla slavo in uspeh.
Leta 1922 je dal v svojem pomembnem romanu »Babitt« zgodovinski dokument človeškega bitja, ki se duši v velemestnem ozračju povojne ameriške prosperitete, pod tiranijo prohibicije in neusmiljenega standarda. Hkrati je to satirična slika tistega mehanizma, ki uniči ambicijo plahega, pohlepnega in dolgočasnega meščana Babbit-ta. Njegovo ime sprejmejo ameriške enciklopedije za poseben pojem ameriškega človeka, čigar intelekt se ne more razviti v plehkem buržoaznem življenju.
Tri leta pozneje je opisal nadarjenega dr. Arrotvsmitha, ki neprestano koleba med dolarskim molohom, uradno »slavo« in med intenzivnim hotenjem po svobodnem raziskavaniu svobodnega znanstvenika. V njem zmaga končno ustvarjalna sila: v babilonski socialni zmešnjavi izprijene znanosti se nam zasveti podoba v dogih notranjih in zunanjih bojih preizkušenega znanstvenika, ki neodvisno vlada nad skrivnostmi znanosti (»Arrowsmith« )■
Dalje se je lotil v romanu »Dods-worth« junaka, ki razkazuje svoj ame-rikanizemi po Evropi in venomer razmišlja o veliki uganki uveljavljanja; reši jo tako, da preprosto uide nergavemu hotenju svoje žene, da bi ga prevzgojila. V romanu «Eimer Gantry« je pokazal svetohlinstvo protestantske duhovščine. v »Gideon Planish« se je posmejal ameriški filantropiji. V svojem zadnjem romanu »Kingsblood Royal« (»Kraljevska kri«) ki ge izšel leta 1947, pa je obdelal najbolj boleče vprašanje sodobne Amerike, rasno diskriminacijo.
Dvanajst romanov v triintridesetih letih! Dvajset bridkih satir na stare, posvečene ameriške malike in njihove tope oboževalce! Lewis sl svojih juna<-kov ni izmišljal. Pobiral jih je s ceste, iz mestec in velemest, jim polagal na usta besede, ki so značilne za ameriški pogovorni jezik in ki so obogatile ameriški besedni zaklad. Njegov^ satira se rastavila pred ničemer. Njegov kritič-
ni realizem se je krepko zaganjal v ameriško škodljivo standardizacijo, to pa na značilno ameriški način, ki je: pritoževanje s stalnim nasmeškom. S svojo kritiko in satiro sicer ni pokazal na izhod iz zapletenosti ameriškega življenja, pač pa je z orisom posameznih slabosti omajal vero v njihovo trajnost. Amerika pa ni bila užaljena, ko s« je v njegovih delih pogledala v zrcalo. S strastnim poseganjem po njegovih delih je povzročila, da so njegova dela poleg »Svetega pisma« najbolj iskana na knjižnem trgu.
Ko mu je bila leta 1930 kot prvemu ameriškemu književniku prisojena Nobelova nagrada, je vsa Evropa zaploskala nagrajencu. Nekaj let za tem pa se je vprašal znan; ameriški kritik in pisatelj Ludwig Lewisohn, ali je švedska akademija dala priznanje ameriškemu pisatelju zaradi umetniške globine njegovih del, ali pa mu je prisodila nagrado po prikritem merilu, koliko je kak ameriški pisatelj »ekscentričen« ali koliko je »protiameriško kritičen«. Ne vem, če je črnogledemu ameriškemu publicistu kdo javno odgovoril. Dejstvo pa je, da so merila za ameriške in evropske umetnine ista in da med obema ne more biti pregraj. saj jih že nekaj desetletij podira večina naprednih evropskih in ameriških književnikov, od katerih je bil med najbolj vidnimi pred dnevi u»fcU Sinclair Lewis.
Vasja Ocvirtb
Vesti
iz mednarodnega gospodarstva
Trgovinska izmenjava med Jugoslo vansko in angloameriško cono STO,
Gospodarski oddelek vojne uprave Ju. goslovanske armade cone »B« Svobodnega tržaškega ozemlja je objavila po datke o trgovinski izmenjavi jugoslovanske cone z angloameriško. Lani se je povečal izvoz blaga iz jugos!ovan_ tke v angloameriško cono v primeri s prejšnjim letom za 44 milijonov lir. Celotni izvoz iz jugoslovanske cone je znašal 392 milijonov lir. Iz cone »B« so izvažali v glavnem vino, sadje, vrt. nine, sveže ribe, školjke in morsko sol. Uvažali pa so iz angloameriške cone predvsem industrijsko opremo in električni material. Največji je bil izvoz v novembru in decembru, ko je vrednost izvoženega blaga dosegla 95 milijonov lir. Računajo, da se bo letos blagovna izmenjava razvila še v večjem obsegu.
Rekordna proizvodnja jekla v Združenih državah Amerike. Ameriški institut za železo in jeklo objavlja, da so lani Združene države Amerike dosegle doslej največjo proizvodnjo jekla, namreč 96.7 milijona ton nasproti 78 milijonom ton v prejšnjem letu.
Stiska za časopisni papir na svetovnem trgu. Predstavnik Združenja proizvajalcev časopisnega papirja v Kanadi je te dni izjavil, da se bodo letos še nadalje zmanjšale rezerve časopisnega papirja v svetu in bo verjetno prišlo do občutnega pomanjkanja, zla_ £ti če bo potrošnja v Združenih državah Amerike nadalje naraščala. Ameriške Združene države potrošijo danes 60 V» časopisnega papirja, ki prihaja na svetovni trg.
Naraščanje nemške proizvodnje avtomobilov za izvoz. Lani se je proizvodnja avtomobilov v Zahodni Nemčiji znatno povečala, in to predvsem z rastočim izvozom. Vsega so lani izdelali v Zahodni Nemčiji 215.000 osebnih in 85.000 tovornih avtomobilov. V tovarni Volkswagenwerk se je proizvodnja podvojila. Od celotne proiz. vodnje 90.500 avtomobilov je ta tovarna prodala v inozemstvo 32 •/< (prejšnje leto 15%). Tudi tovarna Opel je skoraj podvojila svojo proizvodnjo. Izdelala je 72.700 avtomobilov, cd tega 40.5 % za izvoz (prejšnje leto 16.7 Vj). Za letos računajo v tej tovarni, da fccdo izdelali 95.000 avtomobilov.
Znatno povečani sovjetski nakupi kavčuka. Po uradnih podatkih je Ve. lika Britanija v prvih 11 mesecih lanskega leta izvozila v Sovjetsko zvezo 9878 ton surovega kavčuka, to je dvajsetkrat več, kakor je znašal izvoz v prejšnjem letu. Sovjetska zveza pa je nakupila še mnogo večje količine surovega kavčuka v Malaji.
Svet za ljudsko prosveto in kulturo v Radgoni je začel delati
Minulo soboto se je zbral Svet za ljudsko prosveto in kulturo pri OLO Radgona k prvemu rednemu zasedanju Obravnaval je naloge šolstva in ljudsko prosvetnega dela na vasi. Člani sveta so poleg tega podrobno pretresli okrajni proračun, ki znaša za ljudsko prosveto in kulturo 10,400.000 din.
Pereče je v cikraju vprašanje popravil šolskih poslopij, saj je v okraju 19 velikih šolskih zgradb V Apačah bodo kljub težavami zaradi pomanjkanja investicijskega kredita zgradili internat v glavnem iz lokalnih virov. V isti vasi je pred kratkim začela delati večerna gimnazija in je zanimanje zanio veliko, saj se je v začetku udeležilo pouka 30 vaščanov. Izobraževalnih tečajev ie letos v okraju samo 15, medtem ko jih je bilo lani 21. Svet za ljudsko prosveto bo preučil možnosti povečanja števila tečajev.
Člani sveta, so sprožili zamisel, da bi ustanovili sezonsko gospodinjsko šolo v Kapeli ali v Radencih ter ustanovili kmetijsko šolo v bivšem Majndtoyem gradu v Črncih, ki je sedaj last državnega posestva. Močno razširjenemu zadružnemu sektorju v Apaški kotlini bi s to ustanovo pomagali pri vzgoji potrebnega strokovnega kadra. Svet je tudi razpravljal o poživitvi ljudsko prosvetnega dela na vasi. kakor tudi o šolskem obisku V Spodnji Ščavnici je slab obisk šolskih otrok. Razpravljali so tudi o rredvoiaški vzgoji in protiletalski zaščiti.
Delo sveta za prosveto in kulturo bo mnogo pripomoglo k dvigu šolstva, prosvetne in kulturne ravni ljudstva v obmejnem radgonskem okraju. —jti
Velik odmev trgovine na novi način po vsej državi
Po vesteh iz raznih mest In krajev naše države je novi način trgovanja že prve dni povzročil vsepovsod velik dvig blagovnega prometa. Odkar so vsi industrijski izdelki v prosti prodaji in s tem tudi v prodaji z 80 oziro-mo 65 % popustom (za delavce in na. meščence, oz. kmete), uporabljajo po. trošnilki vsepovsod ugodnosti, da si nabavijo blago, ki je bilo doslej samo v prosti prodaji in si ga zaradi visokih cen niso mogli privoščiti. V zagrebškem Narodnem magazinu se je bias, govni promet povečal od prejšnjih povprečnih 2 in pol milijonov dinar, jev 15. januarja, t. j. prvi dan po novem načinu trgovanja, na 5,250.000 dinarjev. Samo v prodajalni obutve kombinata Borovo se je število na dan prodanih čevljev dvignil od 400 na 700 parov. Čeprav povprašujejo ljudje najbolj po tekstilnem blagu, kupujejo na točke, oziroma vrednostne bone starih industrijskih nakaznic in na kmiečike bone tudi razne druge industrijske predmete (preproge, steklo, živila itd.).
O velikem dvigu prometa govore tudi poročila iz Skoplja. To velja posebno za prodajalne »Nama«, ki so takoj v ponedeljek zjutraj z velikimi plakati opozorili potrošnike na popu. ste, s katerimi lahko kupujejo vse industrijske izdelke. Potrošniki so po. sebno »navalili« na obutev proste prodaje, katere si doslej niso mogli pri-voščiti. Da bi se vsi potrošniki do po-drobnosti seznanili z novimi uredbami, so bili že včeraj v vseh rajonskih odborih zbori volivcev, na katerih so se temeljito pogovorili o novem načinu trgovanja.
V	Novem Sadu je imelo posebno do. ber odmev znižanje cen nekaterih izdelkov. Moški čevlji z belim gumijastim podplatom so stali še prejšnji teden na primer 650 din in prav toliko vrednostnih bonov, sedaj pa jih pro. dajajo po 600 din.
V	mnogih prodajalnah so imeli te dni po uveljavljenju nove uredbe dvakrat ali celo trikrat večji promet.
Vse to opažamo več ali manj tudi v Ljubljani. Novi način trgovanja prihaja do izraza posebno v prodajalnah Nama in Izbire. Zenske svilene noga. vice, moške nogavice, vestje iz najfi. nejše volne, rokavice, svileni šali, svileno perilo, klobuki, otroška obutev, razni likerji in žganje, konzerve, celo keksi in napolitanke ter nešteto drugih predmetov, ki so doslej v prosti prodaji težko našli odjemalca, gredo sedaj lahko v promet. »Ce bo šlo tako
Izvolili so ga za delegata na republiškem kongresu Zveze borcev
Koširjev Polde je komaj 17 let star stopil v narodno osvobodilno vojsko, kjer se je izkazal za dobrega in hrabrega borca. Zaradi svoje sposobnosti in hrabrosti je hitro napredoval.
naprej, bo ljudem kmalu zmanjkalo vrednostnih bonov In pik, je povedala poslovodjem j a neke ljubljanske delikatesne trgovine našemu dopisniku, ki je povpraševal, kako gredo stvari. V raznih prodajalnah ljubljanskega podjetja »Izbira« ki je do pone. deljka prodajala samo' po prostih cenah, se je dvignil promet takole: pri »Rokavičarju« v Frančiškanski pasaži za polovico, pri »Konfekciji« v Stritarjevi ulici za trikrat, v prodajalni čevljev na Miklošičevi cesti dvakrat, v prodajalni na Celovški cesti št. 53 za ena in polkrat itd. Posebnih sprememb ni bilo le v prodajalnah bivšega »Strojpisa«, kar dokazuje, da so naši potrošniki dovolj zreli, in se jim ne zdi vredno, dati vrednostne bone za industrijske izdelke (papir itd.), ki so jih tudi doslej kupovali samo za denar.
Ker sl ponekod še niso na jasnem o tem, koliko stane to ali ono v denarju, naj ponovimo na kratko. Vse industrijsko blago je danes v prosti prodaji, vendar tako, da imajo lastniki industrijskih nakaznic 80 %, lastniki kmečkih bonov pa 65 % popust. To se pravi, da je treba prodajno ceno v trgovini pomnožiti z 2, oziroma s 3 in pol, pa dobimo nižji znesek, ki ga plačamo v vrednostnih, oziroma kmečkih bonih. Ce stane recimo pula-ver 4000 din, plača zanj lastnik industrijske nakaznice 800 din (dvakrat1
4000) in prav toliko vrednostnih bo. nov, lastnik kmečkih bonov pa 1400 din’(3 in pol krat 4000) in prav toliko kmečkih bonov.
Nekateri tudi še ne razumejo, kako je s stvairjo, če nimajo dovolj bonov, V tem primeru plača lastnik industrij ske nakaznice v gotovini prodajno ceno manj štirikratni znesek bonov, ki jih ima, lastnik kmečkih bonov pa prodajno ceno manj znesek, ki ga dobi, če pomnoži svoje bone z 1.857, N. pr.: pulover stane 4000 din. pri nakupu na bone bi moral plačati zanj lastnik industrijske nakaznice 800 din, lastnik kmečkih bonov pa 1400 dim in toliko bonov. Ce pa ima prvi recimo le 600 bonov, drugi pa samo 1100 bo. nov, stane ta pulover prvega 1600 din (4000 manj 600 krat 4), oz. 1957.30 din (4000 manj 1100 krat 1.857). Pri tem oddaista seveda oba bone, ki jih imata.
Reči je treba le še to, da je
vsaj v Ljubljajji po treh dneh novega trgovanja že čutiti vsaj delno padanje prometa. Ta pojav ne dokazuje samo zaupanja, ki ga imajo naši ljudje do svojega vodstva, temveč tudi to, da se zavedajo vrednosti, ki jo imajo vrednostni boni in točke starih nakaznic za naibavo potrebnega tekstila in obut-ve. To je zelo pravilno, kajti prav je, da se potrošniki pred nakupom česar koli dobro premislijo, kaj jim bolj kaže: kupiti prosto ali na bone.
Zgledno sodelovanje staršev in učiteljev
V Vodicah nad Ljubljano si uči. teljstvo osemletne osnovne šole moč. no prizadeva, da hi skupno s starši šoloobveznih otrok obravnavalo na rednih roditeljskih sestankih problem me vzgoie in šolskega napredka otrok. Tako se vsako prvo nedeljo v mese-cu shajajo starši in učitelji, kjer ima kdo iz učiteljskega zbora referat po. zne.ie pa se razvije debata. Marsikaj se pomenijo učitelji in starši, vsekakor pa ie posledica teh rednih pomenkov boljši učni uspeh in boljši vzgoja učencev. Hkrati sp seznanijo starši otrok s težavami, ki jih imajo učitelji pri pouku, spoznajo pa' tudi dobre in slabe strani svojih otrok na-
Ko je bil leta 1946. mobiliziran, je bil sprva uslužben v Ljubljani, po dveh letih pa ja odšel na Tolminsko. Tu je bil zaposlen pri okrajnem ljudr skem odboru v Tolminu, pozneje pa je bil izvoljen za sekretarja okrajnega odbora Zveze borcev; sedaj je član okrajnega komiteja v Tolminu in eden najboljših okrajnih aktivistov.
Lep razvoj gasilstva v novomeškem okraju
Ena na.istarejših organizacij pri nas ie gotovo naše prostovoljno gasilstvo. Skoraj v vsaki večji vasi je danes prostovoljna gasilska četa. V novomeškem okraju je že 37 krajevnih gasilskih čet in 6 industrijskih. Teh 37 prostovoljnih gasilskih čet brez industrijskih ima skupno 1266 aktivnih članov od tega 1017 moških. 110 ženskih članov in 139 naraščajnikov obojega spola. Poleg tega ima gasilstvo še 227 podpornih članov.
Najstarejša gasilska četa je mestna, ki bo letos praznovala že 75-letnico svojega obstoja. Tudi v Dolenjskih Toplicah bodo letaš piraizniovadi 70-letnico obstoja prostovoljnega gasilstva. — V Zburah pri Skocijanu je najmlajša četa v okraju
V tem mesecu so po vseh četah letni občni zbori. Po novih navodilih gasilske zveze se bodo industrijske čete združile z najbiižjim gasilnim društvom. kar bo gasilske vrste še bolj okrepilo. Potrebno" je da na letnih občnih zborih čet, društev in okrajne gasilske zveze sprejmejo kot .najbolj važno nalogo v letošnjem letu bolišo povezavo z organizacijo Rdečega križa, predvsem pa to. da bodoči plan dela vzporediio z organizacijami protiletalske zaščite. — (r)
Praktični tečaji y ljutomerskem okraju
Lani so imeli v ljutomerskem okraju 25 .praktičnih tečajev, ki jih ie obisko. valo nad 350 žen. Letos na jih name-rarvaio organizirati 15 Doslej imajo gospodinjski tečaj v Radoslavcih ki bo trajal 14 dni in se ga udeležuje 20 gospodinj. Poleg praktičnih preda, vami imajo še predavanja o zdrav, stvu. o prvi pomoči, o zadružništvu i. dr. V Liutomeru se 20 žena udele. žuie prifcroievalnega tečaja. V prihod, njih 10 dneh nameravajo organizirati še šest praktičnih tečajev.
Proga ni za pešce!
Dne 31. decembra 1950 popoldne se ie 16-leitni dijak M. S. iz Zaloga vračal z obiska pri znancih v Kresniških poljanah proti domu. Da bi si skrajšal pot, je šel po prosi Med Kresnicami in Jevnico ie dijaka, -prehitel tovorni vlak. Fant si je hotel še boli skrajšati pot in je zao poskusil skočiti na eno izmed zavor, kar pa. mu ni uspelo in ie padel pod vlak. Kolesa so rraui zdrobila piščal desne noge in poškodovala stopalo leve noge tako da so mu morali v bolnišnici, kamor so ga pripeljali kmalu po nezgodi z rešilnim avtom amputirati desno nogo pod kolenom in levo stopalo v nartu.
pake pri domači in šolski vzgon: učitelj pa se seznani z življenjem ki ga ima učenec v domačem okolju
Pionirji so pridni tudi izven sole, sai je pionirski odred za novoletno jelko pripravil ljubko presenečenje z dobro uspelim sporedom. Kmečka de. lovna zadruga v Vodicah je za hovo leto obdarila tudi tiste pionirje, ki so pomagali zadružnikom) pospravljati krompir. Tako so storili tudi v Bukovici. Zadružniki pa so se slabo odre. zali pri obisku kmetijsko nadaljevalne šole. Pri njih naletijo na gluha ušesa prav vsa vabila Čeprav bi bil obisk v tej šoli, zlasti zadružnikom, pa tudi drugim kmetom zelo koristen, se frontne organizacije v Vodicah .m v Bukovici za to kaj malo zmenijo. Drugače pa so Vodičani kar precej delavni, zlasti v prosvetnem delu. ki je spet zaživelo. Prvič ie nastopil mešani pevski zbor. po dolgih letih pa je oživela tudi vodišfca godba. Mladim fizkultumikom. ki kažejo mnogo volje do dela, je Pa predvsem treba- dobrega vodstva	*•IN'
Žene v Radgoni bodo imele gospodinjski tečaj
Ko so radgonske žene pred kratkim pregledale delo, opravljeno v preteklem letu so ugotovile vrsto doseženih uspehov. Opravile so 32.000 prostovoljnih delovnih ur, pomagale so v materinski posvetovalnici, domu onemoglih in domu nepokretnih v Radgoni. Pripravile in izvedle so Teden matere in otroka, proslavo novoletne jelke itd.
Ko so sklepale o nadaljnjem delu, so sklenile, da bodo v vasi organizirale gospodinjski tečaj, v katerem se bodo poleg kuhanja, na predavanjih, ki jih bodo pripravile v okivru tečaja, seznanile tudi z važnimi gospodarskimi ukrepi ter notranje in zunanje političnimi vprašanji. Obljubile so tudi, da bodo do 10- obletnice Osvobodilne fronte uredile v Radgoni otroško igrišče in opravile p-ri gradnji zadružnega doma 2000 prostovoljnih delovnih ur.	T. V-
Ne vedo, kdo je kriv
V Novi Štifti v šoštaniskem okraju so tri partizanske vdove: Ana Kerle, Marija Rihtar in Jožefa Mali ki vse leto 1950 niso še prejele industrijskih nakaznic- Večkrat so prosile predsednika -krajevnega ljudskega, odbora in Zveze borcev ter vojaških vojnih invalidov. a vse zaman. Kamor koli so se obrnile povsod so se- izgovarjali, da niso krivi, .e niso prejele industrij, skih točk. Tovarišice, katerih .tožbe niso nikjer zalegle upravičeno čutiio, da se jim godi krivica in da j,ih zapostavljajo. Nai odgovorni organi čim-prej popravijo to napako.	T. I.
Veljavnost kuponov industrijskih nakaznic za podplate
Potrošniki lahko izkoristijo dopolnilne kupone dosedanjih industrijskih nakaznic za podplatenje čevljev na dosedanji način do 31. marca 1951.
Zaloge na dan 15. januarja 1951, ugotovljene z inventuro smejo čevljarske delavnice (zadružne in zasebne) uporabiti samo za podplatenje čevljev na neizkoriščene dopolnine kupone z dosedanjih industrijskih nakaznic in sicer po cenah ter na način, ki je ‘ določen po dosedanjih predpisih. — (Iz sveta za blagovni promet vlade FLRJ).
OPOZORILO
Opozarjamo vse volivce mesta Ljubljane, naj se glede na razpisane volitve v Ljudsko skupščino LRS prepričajo, ali so vpisani v volivnem imeniku pristojnega rajonskega ljudskega odbora.
Reklamacijski rok za popravke votivnih imenikov traja do vključno 31. januarja 1951.
Volili bodo lahko samo tisti volivci, ki bodo do konca reklamacijskega roka vpisani v volivnem imeniku rajona svojega sedanjega bivališča. — Mestna votivna komisija.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Četrtek, 18. januarja: Vera.
Petek, 19. Januarja: Hranimir.
SPOMINSKI DNEVI
13. I. 1912. — Scott je prispet na Južni tečaj in Izobesil na 2900 m visoko goro angleško zastavo.
18. I. 1943. — Osvobojena Solčava.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.
• * »
ZAHVALA
Ob priložnosti mojega 40 letnega jubileja so ml izkazali: Ministrstvo za znanost in kulturo. Slovensko Narodno gledališče, Mestni ljudski odbor, razne ustanove in naše zlato občinstvo morda preveč pozornosti. Zato le skromne besede, v katerih pa govori vsa moja duša: Iskrena hvala!« Ves Vaš Bojan Peček, član Slov. Nar. gledališča.	193-n
* -
Kemercielni oddei-k Glavne direkcije Industrije gradbenega materiala LRS, ki je bil dosedaj v Ljubljani na Mar-montovi ulici v lesenem provizoriju, se je preselil na Cankarjevo ulico ŠL 1/V. Novi telefonski številki sta 45-46 (interna 30) in 39-84.
Medicinci absolventi. Sestanek III. krožka bo v petek 19. jan. ob 17 na sekretarijatu. Pridite polnoštevilno. 192-n Obveščamo študente Univerze, ki še
niso dvignili osebnih izkaznic, da jih odslej ne bodo mogli več dobiti pri svojih dekanatih ampak na Mestnem trgu, soba št. 32 (magistratno poslopje). — Rektorat univerze.
Naročnikom Prešernove knjižnice. Zaradi nenadnih ovir se razpošiljanje Prešernove knjižnice ni moglo začeti ob
prvotno določenem roku. Poskrbeli bomo, da bodo knjige čimprej v rokah naročnikov. Kdor je knjige naročil in plačal, jih bo zanesljivo prejel. Naročniki naj upoštevajo objektivne težave in nam zamudo oproste. — Slovenski knjižni zavod.	194-n
PUTNIK v Ljubljani organizira v nedeljo 21. januarja izlet na snežne poljane Kranjske gore in Planice s posebnim smučarskim vlakom. Odhod iz Ljubljane ob 6.10. Povratek v Ljubljano ob 19.20. — Prijave sprejema poslovalnica PUTNIK v Ljubljani.
Študentje V. letnika strojne fakultete, priredijo v petek 19. jan. ob 20 absolventski večer v gostilni »Cinkole« Poljanska c. Prijave najkasneje v petek ob 12—13 na institutu. — Odbor. 196-n Smučarski dom v Planici sprejme gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Starost srednja
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Petek, 19.. ob 19.30:	Goethe: Egmont.
Zaklj. predstava za MVS, TVŠ, LMS, Visoka šola in medicinska visoka šola. Sobota, 20., ob 19 30: Goethe: Egmont. Red A.
Nedelja, 21., ob 20: Kreft: Celjski grofje. Izven in za podeželje.
OPERA
Sobota, 20., ob 20: Mozart: Don Juan. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota. 20. jan. ob 19.30: Milčinski: Mogočni prstan.
Nedelja, 21. jan. ob 14.30: Milčinski: Mogočni prstan. Za okolico, zveze z vlaki ugodne.
KINO
LJUBLJANA:	UNION:	Jugoslov. film
»Plavi 9«. Kratki film. Filmske novosti 44/K. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. MOSKVA: angleški film »Noro srce«. Kratki film:	Obzornik 43. Predstave
o*> 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: amer. film »Brzojav na zahod«. Kratki film: Hrvaški pregled 10. Predstave ob 15, 17 in 19. TRIGLAV:	italijanski film
»Rigoletto«. Filmske novosti 28. SISKA: amer. film »Ljubavna pesem«. Filmska novosti 29. LITOSTROJ:	angl. fllnv
»Johny Francoz«. Bosanski mesečnik 29. VEVČE: češki film »Sirena*. Nankin tehnika.
MARIBOR:	PARTIZAN:	angleški film
»Srebrno ladjevje«. Hrvaški pregled 7. UDARNIK: jugoslovanski film »Rdeči cvet«. Filmske novosti 32.
CELJE: METROPOL: Brzojav na zahod. Hrvaški pregled 10 DOM: jugoslov. film »Zastava«. Pionir 8.
KRANJ: STOR2IC: ameriški film »Zmajevo seme, IL del. Bosanski mesečnik št. 32.
RADOVLJICA:	ameriški film »Tarzan
zmaguje«. Vode nam bodo pokorne.
KONCERTI
IV. redni simfonični koncert za abonma bo v ponedeljek, 22. Jan. ob 20.15 v Unionu. Dirigent Samo Hubad je pripravil naslednji spored: Mozart: Predigra k Čarobni piščali, Mozart: Koncert za fagot in orkester, solist Ivan Turšič (Beograd), ' Škerjanc: Gazele (prva Izvedba), Beethoven: VII. simfonija. Repriza koncerta Izven abonmaja bo v torek ob 20.15 v Filharmoniji. Vstopnice v Knjigami muzikalij.	195-n
PREDAVANJA
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA 18. jan. o prometu v ZDA predava docent TVS ing. Gšpan Julij. Predavanje v predavalnici fizikalnega instituta ob 20. Predavanje spremljata ameriška filma: Promet v ZDA in Industrijsko jezersko pristanišče. Vstopnice uro pred predavanjem v veži pred predavalnico.
PRESKRBA
SLADKOR ZA TUBERKULOZNE BOLNIKE
Vsi težji TBC bolniki, izven garantirane preskrbe imajo možnost, da si nabavijo 1 kg sladkorja za mesec november 1950, v kolikor tega še niso storili. Podrobna navodila dobe v svojem proti-tuberkuloznem dispanzerju. — (Iz pisarne Ministrstva za ljudsko zdravstvo.)
OBVESTILA
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Potrošniška zadruga Brežice s sede-V Brežicah je prišla po sklepu občnega zbora zadružnikov z 15. Jan v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike» da, prijavijo svoje terjatve in po-—.. ..---------------|ostl fl0 ls< febru-
arja 1951. Opozarjamo, da se po 15. febr. ne bodo sprejemale več terjatve, proti dolžnikom pa se bo uvedel sodni postopek.
OBVESTILO
Društvo slovenskih fiimskih delavcev opozarja posetnike četrtkovih fiimskih večerov na današnjo predstavo v kinu Slogi ob 20.20. Prikazujemo nemi film »Oče Sergej« s Možuhinom v glavni vlogi.
Društvo obvešča kulturne ustanove, da bomo ponovili predstavo Chaplinovih filmov (Tiha ulica, Lov za zlatom) v nedeljo 21. jan. v kinu Slogi ob 10. dopoldne. Vstopnice za to predstavo bodo na razpolago v petek ln soboto pri Triglav filmu, Zrinjskega c. 9, soba 44.
GENERALNA DIREKCIJA GRADBENE INDUSTRIJE VLADE NRBiH, Sarajevo,
poštni predal 44, telefon S3-15, brzojavni naslov Programat. nudi po nižjih enotnih cenah, po ugodnih rokih, štukatur mavec, alabaster mavec, dental mavec ln mavec za modele, odlične kvalitete, pakiran v dobro embalažo v večjih in manjših količinah. Minimalna količina 1 vagon. Reflektant! za omenjeni mavec, ki je izdelan v tvornici mavca Volari, naj javijo svoja naročila pismeno ali telefonlčno komercialnemu sektorju naše direkcije. Generalna direkcija gra-djevinske Industrije vlade NRBiH.
V poljanski zadrugi so presegli
obvezno oddafo pridelkov
»Vse smo oddali, kar nam je bilo predpisano in še več«, je veselo dejal predsednik Poljanske zadruge »24 december« tovariš Tone. »O, naša dolina je kljub suši kar dobro obrodila. Moram reči. da so bili vsi pridelki kar lepi in obilni.
Tudi privatnim kmetom je obrodilo, saj imajo zemljo kakor mi in živijo v isti dolini«, je nadaljeval. Toda dali so le malo in še to na neštete opomine in zahteve krajevnega odbora. Samo krompirja je naša zadruga dala 136.000 kg, vsi privatni kmetje pa samo 93-000 kg, čeprav imajo še 63% vse zemlje v našem krajevnem ljudskem odboru.
Lepo nam je letos obrodila tudi oljna repica, čeravno smo jo prvič sejali. Bila je najlepša v Sloveniji, še časopisi so pisali o tem. »Kar ponosni smo na to«, je smeje dejal predsednik Tone in pripovedoval o načinu pridelovanja oljne repice.
»Letos bodo oljno repico sejale vse
zadruge v naši dolini,« je še dejal-»Videle so. da ta reč dobro uspeva. Saj smo imeli malo posejane pa smo jo oddali 777 kg, poleg tega pa smo drugim zadrugam v naši dolini dali seme. Sami pa smo jo posejali mnogo več kakor lani, saj nam vioženi trud mnogokrat povrne.
Pa tudi druge pridelke smo vse oddali. Navzlic temu, sami ne bomo lačni, saj smo dobro preskrbljeni. Delali smo — za delo pa smo prejeli pravično plačilo.
Letos upamo, da bo pridelek še boljši, ker smo zemljo dobro obdelali in posejali mnogo ozimine. Ce bomo spomladi dobili traktor, kakor nam je bilo obljubljeno, bo naše delo še uspešnejše. Uporabljale ga bodo tri zadruge v Poljanski dolini, tako, da ne bo počival. Zemljo bomo lahko bolje, laže in hitreje obdelovali, rodila pa nam bo mnogo več.	M. U-
Poljane nad Skotjo Loko
Izdajanje novih, osebnih izkaz nie
Po uredbi o osebnih Izkaznicah z dne 6. VI. 1948 Uradni list FLRJ št. 49 s spremembami z dne 29. V. 1950 Uradni Ust FLRJ št. 38 morajo vsi državljani FLRJ, ki so dovršili 16 let (razen vojaških oseb ln Ljudske milice) in kateri imajo prebivališče na področju glavnega mesta Ljubljane, v spodaj navedenem roku vložiti prijave za izdajo osebnih izkaznic po sledečem abecednem redu
priimkov:	7—12	14—19
22. jan.	A — An	Ap — Až
23. jan.	Ba — Be	Bi — Bit
24. jan.	Biv — Brač	Brad — Bu
25. jan.	Ca — Cz	Ca — Cv
26. jan.	Da — Dok	Dol — Dž, E
27. jan.	F, Ga — Gm	Gn — Gv
29. jan.	Ha — Hole	Holi — Hv, I
30. jan.	Ja — Jem	Jen — Ju
31. jan.	Ka — Kerl, Kn — Kop	Kerj — Km
1. febr.		Kor — Kov
2. febr.	Koz — Kraš	Krat — Kv
3. febr.	La — Les	Leš — Lu
5. febr.	Ma — Mari	Marj — Meg
6. febr.	Meh — Mik	Mil — Mn
7. febr.	Na — Nu	Ob — Ož
0. febr.	Pa — Perk	Perl — Plč
9. febr.	Pie — Pog	Poh — Pu
10. febr.	Ra — Rep	Res — Rž
12. febr.	Sa — Sev	Sez — Sn
13. febr.	So — Star	Stas — Sz
14. febr.	Sa — Skuf	Skul — Sv
15. febr.	Ta — Tom	Ton — Tv, U
16. febr.	Va — Vib	Vic — Vz
17. febr. 19. febr.	Za — Zrlm Za — 2v	Zrin — Zv
Gornje ne velja za osebe ki so že vložile prijave za osebife izkaznice pri svojih ustanovah, podjetjih, uradih, šolah in organizacijah.
NAVODILO:
1.	Obrazci prijave za osebno izkaznico morajo biti čitljivo izpisani s črnilom ali pisalnim strojem ln lastnoročno podpisani od osebe, ki vlaga prijavo. Zadnja stran ln rubrika 11 na prvi strani obrazca ostaneta neizpolnjeni.
2.	Priloge k prijavi za osebno izkaznico:
a)	Obrazec »Prijava prebivališča«, na katerem ostanejo rubrike 8, 11 ln 12 ter rubrika »Otroci pod 16 let« neizpolnjene.
b)	Dve novejši osebni fotografiji formata 3X4 cm, na katerih mora biti oseba fotografirana brez pokrivala. — Na
hrbtni strani fotografije mora biti napisano Ime in priimek in točen naslov.
c)	PotrdUo o izvršenem vpisu v državljansko knjigo. Osebam, ki so vpisane -v državljansko knjigo glavnega me. sta Ljubljane tega potrdila ni treba prilagati. Opozarjamo, da potrdilo o priglasitvi ne zadostuje.
d)	Vojaški obvezniki morajo predložiti na vpogled vse svoje vojaške dokumente.
Tako Izpolnjeno ln opremljeno prijavo za osebno izkaznico Je vložiti osebno na pristojnem rajonskem poverjeništvu za notranje zadeve, po zgoraj označenem vrstnem redu.
V dokaz osebne Istovetnosti mora vsakdo prinesti s seboj staro osebno izkaznico ali drugo Ustino, ki more služiti temu namenu. (Krstni list, poročni list, uslužbensko knjižico, izkaz o državljanstvu in slično).
Vsi potrebni obrazci so v prodaji po vseh trafikah mesta Ljubljane.
3. Osebne izkaznice bodo izdajala pristojna rajonska poverjeništva za notranje zadeve 7 dni po dnevu vložitve prijave, n. pr.: oseba, ki bo vložila prijavo 22. jan. 1951 je dolžna osebno dvigniti Izkaznico dne 29. Jan. 1951 v istem dnevnem času. Ta termin 7 dni Je enako obvezen kakor termin vlagatelja, v izogib nepotrebnega zamujanja časa. — Osebni prevzem Je obvezen.
Osebe, ki se lz neopravičenih razlogov ne bi odzvale temu pozivu ali se ne bi ravnale po gornjih navodilih, bodo kaznovane po čl. 17 citirane Uredbe. MESTNI LJUDSKI ODBOR GL. MESTA LJUBLJANE
Poverjeništvo za notranje zadeve
Prebivalstvu rajona m. In V. Zaradi čim hitrejšega poslovanja in da se prepreči nepotrebno zamujanje časa, bo na željo prebivalstva 'poverjeništvo za notranje zadeve RLO III sprejemalo prijave za osebne izkaznice in osebne izkaznice izdajalo za prebivalstvo RLO III v terenski pisarni OF v Društveni ul. št. 34. za prebivalce RLO V pa v prostorih poverjeništva za Komunalno gospodarstvo v Polju. — MLO gl. m. Ljubljana, Poverjeništvo za notranje zadeve.
ZAHVALE
UMRLI
Sindikalna podružnica GAP Straža pri Novem mestu naznanja žalostno vest, da je nenadoma umrl 16. jan. tov. EMIL BIJAK, šofer. Požrtvovalnega ln delovnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv.	221-a
Umrl je naš ljubljeni mož, oče, FRANC FORTUNO, železniški upokojenec v starosti 91 let. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 19. jan. ob 14.30 z Zal mrliške vežice sv. Andreja. Žalujoča žena Amalija. Ljubljana, 17. jan. 1951.	222-a
Nenadoma nas je zapustil dobri očka, brat, svak in stric ANTON KOZAMERNIK. Pogreb bo v petek ob 16 iz hiše žalosti v Radovljici, Prešernova 1. Žalujoča žena Stanka; otroci: Branko, Janez, Stanko, sestra Pavia, družine: Kozamernik, inž. Sila, Inž. Kalan, Bernik in ostalo sorodstvo. Radovljica, Ljubljana. Kranj, USA, Sevnica, Slov. Javornik.
Ob bridki izgubi mojega dobrega, nepozabnega moža, skrbnega očeta FRANCA ZAJCA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, mu darovali vence, izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala duhovnikoma za poslovilne besede. — Globoko žalujoča žena in otroci.	215-a
Vsem, ki so lajšali trpljenje naši ljubljeni mami v njeni težki bolezni, zlasti še dr. Bogataju in sestri Bogomiri za njuno požrtvovalno pomoč in nego, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, duhovščini, posebej še tov. Zidanšku in Sunčiču za njune tolažilne poslovilne besede in vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekam prisrčno zahvalo. Družina Cmogova in ostalo sorodstvo.
Dne 3. Jan. smo pokopali našega predobrega ljubljenega moža, ata in starega ata JOŽETA LENIČA, sodarja. Vsem, ki ste jim bili v dolgi, težki bolezni in ob smrti v pomoč, srčna hvala. 2upniku za poslovilne besede, pevcem, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vence in spremstvo na zadnji poti. Žalujoča žena in otroci. Dramlje, Loče, Cerknica, Beograd.	216-a
Vsem, ki ste nam ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta LUKE GERKMANA izrazili sožalje, mu poklonili cvetje ter ga spremili na njegovi poslednji poti, iskrena hvala. Družine Gerkman, Sotelšek, Zrimec. Vodice, Poljčane, Ljubljana, Bled, Lichtenstein.	219-a
Vsem, ki ste našo drago nepozabno mamo TEREZIJO KOMLJANEC spremili na njeni zadnji poli, ji darovali vence, iskrena hvala. Posebna zahvala zdravniku dr. Fencu iz Mokronoga za pomoč v njeni težki bolezni ter župniku. Zahvaljujeva se sosedom za vso pomoč posebno pa družini Mole; domačim pevcem za petje, tov. Francu Kovačiču za poslovilni govor ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nama ustmeno ali pismeno izrazili sožalje in sočustvovali z nama. — Globoko žalujoča: Ana in Tone.	220.a
MALI OGLASI
DNE u. JAN. Je bila izgubljena denarnica z manjšo vsoto denarja in osebno izkaznico, usluž. knjižico in fizkul-tumo izkaznico na ime Zec Marija. Najditelja prosim, da mi dokumente vrne, denar naj obdrži.	299-14
NUJNO ISCE sobo, študent višjega letnika medicine, umirjenega in solidnega vettenja. Plača po dogovoru. Ponudbe pod hvaležen.	297-10
RAZVELJAVLJAM potrdilo o oddaji oljaric na ime Jeras Angela, Šmartno v Tuhinju št. 11.	296-14
IZGUBIL sem novo osebno Izkaznico na ime Borštnar Konrad od Frančiškanske ul. do Šiške. Prosim, da se mi vrne za nagrado.	314-14
PERILO moško in žensko izdelujem. Naslov v oglasnem oddel.	294-4
INŠTRUKTORICO za matematiko VI. razr. gimn. iščem. Naslov v ogl. odd.
293-4
KRAVATE’stare, popravljamo, da so kot nove. Moste Ribniška 4.	291-4
ŠIVILJA išče opremljeno sobo, po možnosti z delom ali proti plačilu. Naslov v oglasnem oddelku.	292-10
V SREDO 10. jan. zvečer je bilo najdeno 1 par čevljev na Tyrševi c. 124. Lastnik naj pride ponje na naslov v ogl. oddelku.	315-14
PROGLAŠAM za neveljavno tovarniško legitimacijo na ime Kocjančič Franc št. 3704 — Titovi zavodi »Litostroj«, Ljubljana.	304-14
SOBO, prazno primemo za samca s posebnim vhodom v strogem centru, zamenjam za večjo prazno sobo s posebnim vhodom v centru. Pismene ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Takoj«.	305-10
PLANINSKO društvo Poljčane razpisuje mesti oskrbnika in kuharice v Planinskem domu na Boču. — Prednost imajo poročeni Reflektant! naj pošljejo ponudbe na tajništvo Planinskega društva Poljčane.	308-4
ZAMENJAM HIŠICO v neposredni okolici Celja za enako v neposredni okolici Ptuja odnosno Savinjski dolini ob železniški progi. Ponudbe na SP Celje.
309-8
ZAMENJAM Vinogradniško posestvo v Mariboru s karkoli v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Zamenjam« na oglasni oddelek Ljubljana.	310-8
LEPO enosobno stanovanje v Mariboru zamenjam za enako ali dvosobno v Ljubljani. Grošelj, Nasipna 60, Maribor.	311-10
IZGUBILA sem, desno, temno sivo usnjeno rokavico v torek 2. jan. v Ljubljani od bolnišnice do Miklošičeve c. Najditelja naprošam, da Isto odd« proti nagradi vratarju, Miklošičeva cesta čt. 22.	3X2-14
ZAMENJAM večjo sobo s shrambo in drvarnico v centru Beograda za kjerkoli v Ljubljani, najraje za Bežigradom. Vprašati pri Mirtič, Herbersteinova til. 18, Ljubljana.	313-10
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Danes vlada v Sloveniji naraščajoča oblačnost z najnižjo temperaturo —4K> C v Planici. Zračni pritisk je znašal danes ob 7 v Ljubljani 734,5 mm, temperatura zraka —2,40 c in relativna vlaga 90*/,.
Snežne razmere v Sloveniji 18. Jan.:
Planica 90 cm posrenjenega, temp. —I stopinj C, Jezersko 38 cm posrenjenega, temp. —8° C, Mala Planina na 120 cm S -15 cm pršiča, temp. —50 c.
Za urejanje hudournikov
smo potrošili že skoro 50 milijonov dinarjev
V Sloveniji imamo precejšnja hudourniška področja z okrog 250 hudourniki. Na teh področjih bo treba v dobrih 20 letih opraviti vsaj najnujnejša zavarovalna dela. Na ureditvi hudournikov nista zainteresirana samo kmetij stvo in gozdarstvo, temveč še mnogo bolj graditelji hidrocentral, raznih industrijskih naprav ter naselij v bližini hudournikov kakor tudi promet. Ureditev hudournikov pomeni obrambo proti naravnim silam- ki na» povzročajo škodo.
KAKO NASTANEJO
HUDOURNIKI
Hudourniki prinašajo v dolino velike količine grušča, proda in peska. Na vznožju gora nastanejo velika melišča ali brodišča, ki so po navadi gola ali zaraščena z revno rastlinsko odejo. Ta melišča paleti in pozimi stalno ogra-žajo kameniti ali snežni plazovi, ki pospešujejo odnašanje grušča v dolino. Na j večji del tega grušča zdrvi v struge hudournikov, ki ga odnašajo naprej aü pa kopičijo na položnejših krajih-Deževne plohe in dolgotrajnejši nalivi premikajo nakopičeni grušč navzdol in kjer so bregovi iz mehkega, malo odpornega zemljišča, ruši hudournik tudi bregove in strma pobočja, čeprav sc porasla z drevjem. Vse te nakopičene velike množine vode, kamenja, peska in drevja se vale navzdol in se na plitvih mestih razlivajo iz struge naokrog, zaprode zemljo, povzročajo ogromne škodo itd.
Sreča je, da so pri nas skoraj vsi hudourniki v območju gozdov, ker bi nam sicer ob nalivih in podobnih vremenskih neprilikah povzročali še večja razdejanja in gospodarsko škodo. Go zdovi blažijo vremenske neprilike, zar virajo odtok vode ob nalivih, odnašanje zemlje in usedanje zemljišč. Ce bi naše gore ne bile gozdnate, bi hudourniki povzračali taka razdejanja, kakor so jih na primer v Liki, Make doniji, Bosni in drugod. Značilen primer je Grdelička klisura pri Nišu, za katere ureditev bo potrebnih milijarde in pol investicijskih stroškov. Obnovitev in vzdrževanje gozdov ter utrditev gozdnih tal so najvažnejši pogoji uspeha vseh urejevalnih hudourniških del
V VAROVALNIH GOZDOVIH
SO	PREPOVEDANE SEČNJE
NA GOLO
Pri urejanju višinskih hudourniških področjih, kjer je delo posebno težavno, ne moremo preprečiti velikih dežnih in snežnih padavin ali močnega preperevanja nad rastlinsko mejo. Lahko pa uspešno preprečujemo odnašanje preperelega materiala z obnavljanjem ali varovanjem rastlinstva, z ureditvijo paše in podobno. Ce pa je ta material že zdrknil v hudourniške struge, ga skušamo na primernih mestih zaustaviti s pregradami, pragovi in drugimi gradbenimi deli, da ne bi delal škode V dolini.
Gozdovi na hudourniških območjih so varovalni gozdovi, v katerih so prepovedane sečnje na golo. Kakšne posledice lahko povzroči taka sečnja, nam kaže primer Belce v Gornjesavski dolini- Leta 1922. je bila Belca še »navaden« potok, ki izvira v karavanški Kepi. Takrat je neko tuje podjetje tam izkoriščalo gozdove in nesmotrno sekalo drevje. Za spravilo lesa je postavilo žičnico in da bi to žičnico čim prej amortiziralo, je gozd preveč temeljito izkoristilo. To pa je povzročilo, da se je nedolžni potok Belca razvil v enega največjih hudournikov, ki je povzročil že ogromno škode. Belca preplavlja cesto in železniško progo, podira mostove in podobno. Čeprav so gozdne površine sedaj že nekoliko urejene, nastajajo še po 30 letih ob vsakem nalivu prometne ovire v dolini. Podobno so se razvili hudourniki drugod. kjer so po strmih pobočjih spuščali les po drčah, ki so se spremenile v hudourniške struge. Primeru Belce je zelo podoben novejši primer z Dov-škim potokom. Nad Dovjem so pred leti posekali do golega približno 2 ha gozda. To je pospešilo nastanek hudournika, ki je že dvakrat zasul gornji del vasi Dovje. Ce bi preudameje ravnali z gozdom, bi se izognili škodi, ki
Naši tekmujejo danes y Garmischu
Delavci pri gradnji In regulaciji hudourniške struge.
pa nam je še vsem velika hudourniška katastrofa v Polhograjskih Dolomitih leta 1924, ki je povzročila okrog 30 milijonov predvojnih dinarjev škode in pri kateri je izgubilo življenje 19 ljudi.
V HUDOURNIŠKI SLUŽBI
JE 20% DELAVCEV UDARNIKOV
Za urejanje hudournikov skrbi pri nas posebno podjetje, ki spada pod ministrstvo za gozdarstvo. Republiška hudourniška služba je do danes imela že znatne uspehe. Ti pa bi bili še mnogo večji, če bi bila tesneje povezana z vsemi gospodarskimi panogami, ki bi morale biti neposredno udeležene pri urejanju hudournikov. Podjetje za urejanje hudournikov je v letu 1947 opravilo 5.1% vseh del, ki so določena v petletnem planu. V letu 1948 jih je opravilo že 11-9%, predlanskim pa 15.2%. Njegova storilnost je tako od leta do leta naraščala, posebno pa se je hudourniška služba izkazala lani, ko je opravila več kakor četrtino del, določenih v petletnem planu. Za hudourniška dela je petletni plan določil 80 milijonov din-
Delovni kolektiv mora pri hudourniških delih delati v težavnih terenskih in vremenskih pogojih. Hudoumi-čarji često delajo na strmih pobočjih, v vodi, zidajo na težavnih zemljiščih, prestavljajo debla, vzidavajo velike kamne in podobno. Zaradi dobre delovne discipline in ker so bila normirana vsa dela, ki jih je mogoče, normi rati, so dosegli lepe uspehe. Visok odstotek delavstva je presegal normo. 20% delavstva je presegalo normo celo za 40 in še več odstotkov. Lani so razglasili 49 udarnikov. Najbolj so se odlikovale skupine Viktorja Vidmarja in Krapeža v Srednjem vrhu pri Kranjski gori- ter skupini žmitka in Verkla v Suhlju pri avstrijski meji. Pomembne zasluge za uspešno urejevanje hudournikov pa ima tudi neumorni direktor podjetja in hudoumi-čarski strokovnjak inž. Janko Seljak.
LANSKA DELA
Gospodarski pomen urejanja in za-grajevanja hudournikov je tako velik, da opravičuje vse investicijske izdatke. To delo je učinkovita pomoč raznim gospodarskim panogam in je zato tudi potrebno vzdrževati predvojne hudourniške naprave. Pomembna hudourniška področja so predvsem v Gor-njesavinjski dolini, na Dolenjskem, v Zirovski dolini in drugod, saj so razprostranjeni hudourniki po vsej Sloveniji. Lani so urejali hudournike v nad 20 krajih, in sicer hudourniške pritoke Save Dolinke, za katere so potrošili skoraj 9 milijonov din, dalje pritoke Save Bohinjke, pritoke Save od Radovljice do Medvod, hudourniške pritoke Ljubljanice, kjer so plan izpolnili v celoti, potem pritoke Save od Medvod do Brežic, na Primorskem pa hudourniške pritoke Soče, Nadiže in Vipavščice, kjer so investirali skoraj
dela potrošili nad 20 milijonov din id kljub pomanjkanju gradbenega materiala, delovne sile in strokovnjakov dosegli lepe uspehe. Od L 1947 naprej je bilo potrošenih za urejanje hudo-umikov že skoraj 50 milijonov dinarjev.
Glede na naše elektrifikacijske te* žnje ima pri urejanju hudournikov prednost porečje Save Dolinke z vsemi pritoki od hidrocentrale Moste navzgor. Prav tako je izredno važna ureditev porečja Soče nad Kobaridom, kjer je zelo slaba rastlinska plast. Soča doseže tu v izredno kratkem času visoke ali nizke vode, kar je posledica slabih ali zanemarjenih gozdov ter večjih zemljišč brez rastlinja.
S temeljitim pogozdovanjem vse Soške doline bi dosegli, da hi se doba naraščanja Soče za dvakrat do trikrat podaljšala, med tem ko bi dobo njenega vpadanja podaljšali še bolj. Ce bi na tem področju nanovo pogozdili 2500 ha golih zemljišč, bi to toliko vplivalo na odtočne razmere in na zbiranje vode v bazenu hidrocentrale, da bi lahko letno pridobili novih 10 milijonov kWh električne energije, kar znese preračunano v premog — 15-000 ton premoga na leto, hkrati bi pa imeli pri tem še druge koristi. Pri več elektrarnah, ki jih bomo še gradili, in pri še večjem obsegu pogozdovanj, se bo lahko ta skromno preračunani koristni učinek pogozdenih hudourniških področij še večkratno povečal. To pa so pomembni razlogi, da v interesu našega gospodarstva vložimo še mnogo več sredstev in truda v urejanje hudournikov,	Franjo Aleš-
Jugoslovanska smučarska reprezentanca je v nedeljo dopotovala v znano zimskošportno središče Zahodne Nemčije, kjer se bo udeležila velikih mednarodnih smučarskih tekmovanj, ki se bodo začela danes. Jugoslovanski smu. carji so izrabiti te dni v Garmischu za intenziven trening in za to, da se seznanijo s progami in s skakalnicami.
Danes bodo tekmovali v smučarskem teku na 18 km za plasman v klasični kombinaciji in v slalomu (specialnem). V teku na 18 km bo sodelovalo skupaj 48 smučarjev iz 8 držav, med njimi Švedi, Francozi in Švicarji ter 6 Jugoslovanov. Pri žrebanju so jugoslovanski smučarji dobili tele številke: Knific 2, Kandare 24, Pogačnik 28, Rožič 37. Kordež 38 in Razinger 47. Start je bil dopoldne ob 10.
Tekmovanja v slalomu se bo udele. žilo 72 smučarjev. Jugoslovanski prvak Tine Mulej je uvrščen v A razred tekmovalcev, torej v skupino najboljših tekmovalcev na tej prireditvi. V njej sta po 2 smučarja Avstrije, Italije, Švice, Francije in Švedske, od Jugoslovanov pa samo Mulej. Naši smučarji so izvlekli tele startne številke: Mulej 4, Matevž Lukane 19, Slavko Lukane 37, Stele 38, Cvenkelj 45 in Bizjak 51. Tekmovanje se bo začelo ob 13-
Naše smučarke t tujini
Prejšnji' teden je, kakor smo poročali, odDOtovala na mednarodne smučarske tekme v Gründelwaldu naša nadarjena mladinka Nada Blrko Ob njenem povratku smo zvedeli nekatere podrobnosti s poti.
Iz Ljubljane sta se z vodjo Jakopičem odpeljala v četrtek in šele v soboto ob devetih prispela v Gründelwald, kjer je bil že uro kasneje start za tekme na 10 km. Kljub utrujenosti se je Birkova odločila, da bo tekla. Med 14 tekmovalkami je zasedla deseto mesto, osem desetink sekunde za najboljšo Švicarko. Za Birkovo so prišle na cilj zastopnici Italije, druga Švicarka ter Francozinja. Upoštevajoč okolnosti, v katerih je tekmovala Birkova. je njen uspeh zadovoljiv, saj bi spočita prav gotovo dosegla nekaj minut boljši čas. Za zmagovalko je ostala samo osem minut, čeprav še nikoli ni tekmovala na tako dolgi progi.
Zastopnico Jugoslavije so na tekmovanju zelo prijazno sprejeli, švicarske smučarke so obljubile, da bodo obisk vrnile ob planiškem tednu.
Prihodnje dni odpotujejo Birkova, Muvrinova, Kristančičeva in Kordeževa na smučarske tekme v Trbiž.
MEDKLUBSKO TEKMOVANJE
V	SLALOMU V KRANJSKI GORI
Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo 21. jan. v Kranjski gori medklubske tekme v slalomu za člane, članice in mladince. Start ob 11. uri. Pravico nastopa imajo tekmovalci registrirani pri SZS. Prijave je treba poslati do nedelje ob 8. uri v domu »Vitranc« v Podkorenu. Tekmovalci Enotnosti pa se morajo prijaviti do petka 19. t. m. ob 20. v pisarni.
Opozarjamo smučarje, da je dom »Vi-tranc« v Podkorenu popolnoma zaseden.
MEDKLUBSKE MLADINSKE
TEKME V SMUČARSKIH SKOKIH
V	PODKORENU
Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo 21. t. m. v Podkorenu medklubske mladinske skakalne tekme za mladince na 15 m skakalnici. Začetek ob 11. (po prihodu rednega vlaka), pravico nastopa imajo mladinci 1. 1937—1934. Prijave pri skakalnici do pol ure pred začetkom.
Finžgar pojde trenirat koroške Slovence
Poročali smo že, da slovenska koroška mladina v Št. Janžu gradi smučarsko skakalnico po načrtu inž. Bloudka. Zdaj so podjetni koroški fantje prosili še za trenerja. Ta naloga je zaupana znane-
mu skakalcu Rudiju Finžgarju, ki bo 10 dni vodil trening mladih koroških skakalcev. Obenem bo Rudi Finžgar nastopil tudi na skakalnih tekmah v Beljaku.
V Hrastniku so pravilno delali
Ko je bil na prejšnjem občnem zboru Avtomobilsko motociklističnega društva v Hrastniku sprejet načrt za delo in usposabljanje kadrov v letu 1950., je marsikdo mislil, da se vse ne bo dalo izvršiti. Prva planska naloga, to je uspo-sobljenje osebnega avtomobila za tečaj, je bila izvršena že meseca marca. Marsikatero noč so pridne roke delale v društveni garaži še ob dveh zjutraj in obveznost je bila izpolnjena. Pri popravilu voznega parka je imel največ zaslug marljivi član tov. Cestnik, ki mu ni bilo žal za društvo potrošenega časa.
Nastalo je vprašanje, kako priti do finančnih sredstev. Nekaj članov upravnega odbora je dalo predlog za gorske dirke. Cesar so se najbolj bali, se je zgodilo: ves dan je -deževalo. Toda poguma niso izgubili. V najhujšem nalivu so postavljali markacije ob cesti in dirke so se vseeno vršile. Dohodkov je bilo toliko, da je društvo lahko poplačalo vse dolgove, nagradilo najzaslužnejše člane in ima še vseeno lepo vsoto v banki.
Tečaj za šoferje se je pričel meseca marca. Dvakrat je morala priti izpitna komisija iz Celja, pred katero je napra-
NOVICE in zanimivosti
z vsega sveta
je znašala 2 milijona din, V spominu 4 milijone dinarjev. Skupno so za vsa
Kaj pravijo statistike o raku? Število rakastih obolenj se zadnje čase ni zvišalo, kakor je splošno mnenje, pač pa je vedno več primerov raka na pljučih. Od leta 1920 do 1923 je obsegal rak na pljučih 3% vseh rakastih obolenj. Od 1.1931 do 1940 se je dvignil odstotek na 12, v letih 1942—1945 na 21%, leta 1946 pa je dosegel rak na pljučih 26% vseh rakastih obolenj. Leta 1948 se je odstotek dvignil celo na 36%. Leta 1923 je bil rak na pljučih na osmem mestu, 1.1940 na tretjem, od 1. 1942 pa je na prvem mestu med vsemi oblikami raka. Med moškimi in ženskami je sorazmerje v obolenjih 9:1. Zanimivo je, da največkrat oboli desna stran pljuč. Zdravniki pripisujejo širjenje pljučnega raka dejstvu, da sedaj mnogo več ljudi kadi.
Koliko je vreden poljski zlot? Po najnovejši zamenjavi je bila poljskemu zlotu določena v zlatu ista vrednost, kakor jo ima rubelj, t. j- 0-25 dolarja. Denar zasebnikov so menjali v razmerju 100 starih zlotov za enega novega, medtem ko so denar raznih kolektivnih
družb in državnih podjetij ter vloge delovnega ljudstva menjali v razmerju 100 starih za tri nove zlote. Cene so bile znižane na 3 stotinke prejšnje vrednosti. Tečaj starega zlota (400 zlotov za en ameriški dolar), je ustrezal približno kupni moči zlota v primeri z dolarjem, ako bi ga cenili po višini življenjskih stroškov. Vendar pa preobrazba zlota ne bo vplivala na zunanjo trgovino, ker se ta razvija na podlagi mednarodnih tržnih cen, ki se določajo v čvrstih valutah.
Brzovlak Praga—Moskva. Na progi Praga—Moskva bo od 1. maja 1951 vozil nov brzi vlak imenovan »Mo-skvan«. Na meji ne bo treba oresto-piti, ker bo kolesje vozov tako urejeno, da se bo dalo prilagoditi širšemu sovjetskemu tiru.
vilo 20 članov izpite za šoferje - amaterje na osebnem avtomobilu, 9 pa za šoferje motornih koles. Vštevši, tudi tiste, ki so položili izpite pred društveno izpitno komisijo, je društvo usposobilo za šoferje in motoriste več ljudi kakor je bilo v načrtu.
Pomanjkljivo je bilo v preteklem letu delo s krožkom na Dolu pri Hrastniku, kateremu so posvečali vse premalo pozornosti. Letos hočejo ustanoviti krožek v Čečah in skupno s sindikalno podružnico gospodarskih podjetij krajevnih ljudskih odborov urediti učilnico.
R.
Poživljeno delo Aerokluba v Litiji
Letalska organizacija v Litiji ima že svojo tradicijo. Iz njene šole je izžel pokojni Milan Borišek, ki je, med drugimi uspehi, kot prvi Jugoslovan osvojil zlati C .znak.
Uspešno delovanje Aerokluba je v zadnjem času zavirala malomarnost nekaterih odbornikov, ki so jih ostali marljivi člani kmalu odstranili. Njihovo delo, predvsem vzgojo pionirjev — modelarjev, sta prevzela prof. Hinko Le-binger in France Lesjak.
Pionirska sekcija si je v hribu Sitar-jevec priredila tri startna mesta. Društveni kronist je zabeležil lani 1300 poletov z modeli domače konstrukcije. — Mnogo pionirjev — dijakov je uspešno položilo modelarske izpite.
Na nedavnem občnem zboru kluba so sklenili organizirati več tečajev za mladince in pionirje. Sosednjemu Aeroklubu v Zagorju so napovedali tekmovanje v izdelavi modelov. Ustanovili bodo strokovno knjižnico, ki ima že bogato osnovo v knjigah, ki jih je darovala Minka Boriškova, sestra pokojnega Milana.
Za predsednika novoizvoljenega odbora so izvolili Jožeta Nejedlija.
Tekmovanje mariborskih letalcev
Člani mariborskega Aerokluba so na svoji redni letni skupščini napovedali tekmovanje vsem aeroklubom Slovenije. Smoter tekmovanja je doseči še večje zanimanje za letalski šport med mariborsko mladino.
Športno letalstvo v Mariboru, ki je usposobilo doslej že nekaj sto mladincev in mladink za letenje z jadralnimi letali, združuje okoli 1800 aktivnih in podpornih članov.
Gradnja fizkulturnifi objektov
Ugotovilo se je, da fizkulturne organizacije v mnogih primerih grade ali popravljajo svoje objekte brez predhodne odobritve po fizkultumih in državnih gradbenih forumih ter brez zagotovljenega finančnega kritja, nato pa pošiljajo svojim strokovnim zvezam ter Fizkultumi zvezi Slovenije neplačane račune za že izvršena dela, ki pa za taka neplanirana gradbišča seveda nimajo finančnega kritja.
Zopet druga društva so za odobrene gradnje zaprosila in dobila kredite kat po več linijah:	pri Fizkultumi zvezi
Slovenije, pri sindikatih in pri svojih ljudskih odborih.
D’a bo možno uvesti pravilno poslovanje pri izvrševanju fizkulturne gradbene delavnosti, je gradbeni odbor pri Fizkultumi zvezi Slovenije sklenil: Načrt za vsako fizkultumo gradnjo (novo ali adaptacijo) mora najprej potrditi Projektivni biro pri FZS, predno se ga sme predložiti v odobritev pristojnemu poverjeništvu za gradnje pri OLO.
Pred dejanskim pričetkom gradnje morajo imeti društva zagotovljeno finančno kritje. Glede finančnega poslovanja je izšlo tozadevno opozorilo v št. 12 »Poročevalca« z dne 15. jan. 1951.
V letu 1951 Fizkultuma - zveza Slovenije načeloma ne bo plačala računov za gradnje, če ni bil zanje odobren kredit, ali pa bi bil prekoračen.
Da bo omogočena točna gradnja in finančna kontrola, se mora na vseh večjih gradbiščih (50.000 din odobrenega kredita) voditi pod osebno odgovornostjo gradbenega vodje predpisani gradbeni dnevnik in računovodstvo; za manjša gradbišča pa mora voditi računovodstvo posebno za to določen referent pri društvu.
Ta sklep gradbenega odbora in navodila so obvezna za vsa fizkultuma društva v Sloveniji. — Izvršilni odbor Fiz-kultume zveze Slovenije.
Prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju bo v Planici
Prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju za 1951 bo v soboto in nedeljo 20. in 21. januarja v Planici s pričetkom ob 10. uri dopoldne. Zaradi negotovih vremenskih razmer je Drsalna zveza Slovenije preložila kraj tekmovanja v Planico in določila, da se prijave za tekmovanje sprejemajo še 1 uro pred pričetkom prvenstva.
Drobne canimirosti
Taksa na športne prireditve je ukinjena. Izvršilni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije je dobil od ministrstva za finance FLRJ obvestilo, da je od 1. januarja ukinjena 10*/# državna taksa na športne prireditve. Ta dohodek od športnih prireditev bo odslej na razpolago fizkultumi organizaciji za gradnjo športnih objektov. Po 5°/o bo dobila Fizkultuma zveza Jugoslavije, po 5°, o pa republiške zveze.
V Kranjski gori se je prijateljska tekma v hokeju na ledu med Mladostjo in Spartakom končala z zmago Mladosti 9:0 (3:0, 3:0, 3:0).
Moderen plavalni bazen bodo te dni začeli graditi v Skoplju. Postavljen bo tudi stolp za skoke in zgrajen poseben manjši bazen za pionirje.
Cerovski smučarji so začeli jeseni graditi novo 35 metrsko skakalnico, ki je zdaj dograjena..
Hokejsko moštvo Lethbridge iz Kanade je v Zürichu premagalo švicarsko državno reprezentanco 3:1.
20.000 švedskih kron bo moral plačati znani nogometni mešetar Gino Filippini, ki je posredoval švedske igralce za italijanska moštva. Proti odloku davkarije se je Filippini pritožil, češ da je bilo njegovo delo amatersko.
Redni letni občni zbor Mestnega nogometnega odbora bo v stekleni dvorani na Taboru 21. jan. ob 10. uri.
36 letni Milan Antolkovič bo ponovno začel Igrati nogomet v moštvu zagret)-' ške Lokomotive. Kakor je znano, je bil Antolkovič najuspešnejši napadalec v nedavni tekmi bivših reprezentantov Srbije in Hrvatske.
Pregled meddržavnih nogometnih tekem v preteklem letu kaže. da je 47 reprezentanc odigralo 115 tekem, na katerih so bili doseženi 204 goli. 40 tekem se je končalo neodločeno. Izmed državnih reprezentanc je na prvem mestu Anglija z 12 odigranimi tekmami in 17 točkami. Na drugem mestu je Brazilija * z 10 tekmami in 15 točkami, na tretjem Jugoslavija z 11 tekmami in 15 točkami, na četrtem Avstrija z 8 tekmami in 13 točkami, na petem Švedska z 11 tekmami in 13 točkami itd. Madžarska je na devetem mestu. Škotska na desetem. Urugvaj na 11. Italija na 21. Argentina na 24. na zadnjem pa Bolivija, ki je obe odigrani tekmi izgubila z Vazliko v golih 0:13.
SFD ŽELEZNIČAR LJUBLJANA kolesarska sekcija
priredi v soboto 20. januaTja ob 19-30
Medklubske kolesarske dirke na valjih
v dvorani Doma železničarjev. Masa-rykova cesta št. 3 (v bližini železniške postaje)
PO SPOREDU PLES
Vstopnina 25 din
Ureja uredniški odbor. Odgo.orDi urednik Cene Kranjc. Uredništ.o in uprava. Ljubljana. knafl;eva ulica 5 telefon 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike 88-96. za naročnike izven Ljubljane 38-32, telefon oglasnega oddelka štev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki. Ljubljana 601-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca» v Ljubljani — Poštnina plačana v gotovini. — Četrtletna naročnina 133 din. polletna 270 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah m praznikih.
IVO Pirkovič:	ßßQ	Q0rjanCi
§WETI SATAN 76
MRAČNJAŠKA FILOZOFIJA TRPLJENJA
Opombo o Woibaagovem poUtičnem delu v Novem mestu najdem v pismu neznanega »novomeškega liberalca« (akt novomeškega okrožnega sodišča Ko 267/47/147), ki pravi, da je bilWolbang »eden največjih strankarjev, kar sem jih srečal v življenju. Saj je celo že leta 1942 hodil v Novem mestu po Kandiji in prepovedoval ljudem naro-Čanje in čitanje »Jutra« itd-, medtem ko je osemdeset odstotkov fantov in mož iz njegove fare odšlo med tolovaje«.
Katoliško akcijo za fante in dekleta je Wolbang ustanovil že oktobra 1941, po sestanku predstavnikov duhov, skega in laičnega apostolata v bližnjem St- Petru, kot napol skrivno organizacijo. Za nepoklicanega človeka je veljal namen, ki so ga Wolbangove »hvaležne mladenke« za asistentovo triletnico nove maše označile s stavkom: »Poklicane smo bile, da pomagamo duhovnikom pri obnovi sveta za reševanje duš«. Za to zunanjo steno pa se je skrivala organizacija »totalne špijonažec, o kateri bomo fuli iz izpovedi Wolbaagovih »mladenk« samih, in pa neizprosna politična borba zoper osvobodilno gibanje, kar vse je ljubljanski škof v svojih pridigah s takšno odločnostjo tajil, zagotavljajoč, da je neversko delo Katoliške akcije »laž od hudiča«.
Verska vzgoja v Wolbangovi Katoliški akciji je bila čudna, podobna njegovi lastni »pobožnosti«. Wolbang se je rad ponašal, da je asket. V organizaciji in v šoli je vebče rad govoril o sebi. Hvalil se je, da si prikrajšuje telesne potrebe, kakor je spanje, ki da ni nič drugega kot suženjstvo navade, ki jo je treba premagati.
Iz tega bahaškega razstavljanja asketskih čednosti na
ogled javnosti pa na noben način ne bi smeli morda zaključevati, da Wolbang svoje pobožnosti ni čutil za notranjo potrebo. Ne, Wolbang v tem ni bil le komedijant, čeprav tudi tega nekaj. Bil je nedoumljivo neuravnovešen človek, v katerem so se utelesila najčudnejša na. sprotja in v katerem ni bilo navsezadnje čednosti zase in greha zase, marveč se je to oboje zrastlo v eno samo nepojmljivo, temno, pošastno naturo, v bitje najpresenetlji. vejših moralnih nasprotij.
Prvi namen odgoje v Wolbangovi Katoliški akciji je bila goreča pripravljenost na trpljenje in če treba tudi na mučeništvo- Se preden je Wolbang svojim gojenkam m gojencem govoril o čem drugem, jih je navajal in spodbujal k slepi predanosti, ki dela človeka pripravljenega na vsakršno trpljenje in tudi na smrt, brez vprašanja »zakaja? Mehke narave mladih bitij je pregnetel najprej z duhom lastnega zelotizma, vedoč, da bo potem lahko vedno več terjal od njih. Wolbang mladini spočetka ni govoril, čemu bo ta fanatizem kasneje koristil. Celo otroke, ki so že po naravi polni življenjske radosti, je zastrupljal z mračno folozofijo trpljenja- O tem nam govori rožasta šatulja pisem, okrašenih spominčkov in »duhovnih šopkov«, ki jih kaplan Wolbang ob uri poslednjega obračuna s sovražnikom ni utegnil uničiti ali bežeč vzeti s seboj. Ta dišeča in okrašena dekliška pisma so že sama po seen nekaj čudnega, če pomislimo, da so Wolbangove »mladenke«, kakor je Wolbang svoje gojenke sam imenoval, vendar vsak čas imele priložnost videti svojega asistenta in Je zato dopisovanje bilo povsem odveč. Ta pozabljena pisma so vseskozi v verski misticizem zavita ženska erotika, ki odmeva pripravljenosti na trpljenje in žrtvovanje. Ti lepopisni izdelki hrepenečih deklet nam pričajo, da Je kaplan Wolbang nmel iz podzavestnih globin ženskih natur izkopavati temni masohistični gon po trpljenju, to nepojasnjeno slg ženske narave negoval in ji skrbno prilival.
da se je razraščala v bolestno bohoten plevel na gredah mladih duš-
V	teh svojih pismih asistentu Woibangu se »sestre«, »duhovne sestre« in »sestrice«, kakor se gojenke same imenujejo, podpisujejo z vzhodnjaško slikovitostjo, ki odmeva Wolbangove filozofije trpljenja: »Vaša duša žrtev«, »Tvoja trpeča duša«, »sotrpeča sestrica«, »Tvoja zvesta ovčica, duša žrtev«. Tudi iz pisem samih veje nezdravi starčevski duh izpovedovanja Wolbangovega antirenesančnega evangelija srednjeveških bičarjev, vere v potrebnost trpljenja in mučeništva: »Veselite se, kadar morate kaj trpeti od drugih«; »Sprejmite trpljenje kot poroštvo ljubezni Jezusovega srca«; Raje umreti, kot za en sam trenutek pasti«; »Pozdravljen križ, pri. jatelj inoj edini!«; »Moj Jezus, in naj Te jaz brezsrčno zapustm na svojem križevem potu!« »Duša žrtev do smrti«.
Da, celo nežno naravo najmlajših, ki se šele ob prvi zori svoje zavesti radovedno ozirajo po čudežih sveta m narave in jih še slehern pojav navdaja s prisrčno naivno radostjo, celo te najnežnejše cvetove je že oparila slana Wolbangove črnoglede vzgoje pripravljanja na trpljenje, da v drobnem pisemcu čivkajo svojemu asistentu: »K Mali smo Cvetki najmlajše hitele, v ljubezni do žrtvic pri njej se ogrele-«
V	tistem zgodnjem času ni še nihče slutil nečloveškega namena takšne flagelantske pesimistične vzgoje mladega človeka; namen odgojiti človeka, ki ga bo mogoče brez strahu in brez ugovorov poslati na nevarno pot ogleduha in ovaduha in mu potisnili v roke celo orožje bratomorne borbe, ki je v prvi vrsti služila sovražniku domovi, ne- Dušeslovec se ne bo čudil, da je taki vzgoji usodno zapadala mehka, čustvena, masohistična ženska narava, da pa Je odbijala mladega, po naravi in znčaju drugače
zgrajenega fanta. Karel Wolbang pa se je čudil, da ne kaže moška mladina razumevanja za njegovo stvar, in je že zgodaj opustil jalove napore za množično zbiranje na mučeništvo pripravljenih mladeničev z žalostnim pogle. dom na svet.
Tudi verska vzgoja sama, ki jo asistent Wolbang vpeljuje v svojo na pol skrivno organizacijo Katoliške akcije, je že na pogled preokrenjena, lamaistično izmaličena, povsem drugačna, kot je v zavesti našega vernega človeka. To je nekaka »udarniška« pobožnost v slabem pomenu besede; brezsmiselno kupičenje besed in tekmovanje v kvantiteti »vzdihljajev«, »aktov ljubezni«, »darovanja čast. nih straž« in drugih smiselnih in nesmiselnih ter včasih naravnost brezumnih pobožnih vaj, ki jih je lahko izumila le blodna domišljija kakega Woibanga. O tej nenavadni verski vnemi pričajo tako imenovani »duhovni šopki«, in »šopki duhovnih cvetk«, ki so jih Wolbangove »sestre« in »sestrice« ob raznih prilikah kolektivno ali tudi posamič poklanjale svojemu asistentu in v katerih so mu podajale obračune svoje pobožnosti v številkah. Za zgled tega čud. nega pobožnega udarništva naj služi »duhovni šopek«, ki sem ga iz kopice drugih pobral iz Wolbangove pozab, ljene šatulje. Wolbangova gojenka sporoča v njem svojemu asistentu, da je v zadnjem času ali morda od zadnjega podobnega obračuna izrekla:
Hvaljen Jezus	1-860 krat	
Vzdihljaje	16-600	S
Akte ljubezni obujala	690	*
Litanije	500	m
Žrtve	1-240	»
Na vzgledno obnašanje pazila	370	t
Študij akcijskih dolžnosti	400	»
Ljubeče se premagovala	262	*
Uro častne straže darovala	15«	n