274. številka. Ljubljana, v petek 28. novembra 1902. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejoman za avatro-ograke dežele za vse leto 26 K.flza pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošitjatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, Ce se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod* telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ 11*— I En mesec . . . „ 190 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— | En mesec . . . „ 2-30 *3" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. K3~ List se ustavlja 10. dan po potekli naroč- nlnl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda"* Hud udarec za lekarje. (Iz lekarniških krogov.) Gotovo še ni imela nobena razsodba upravnega sodišča tako globoko segajočih posledic od one izza minolega ponedeljka. Sodišče je namreč ugodilo neki pritožbi ter spoznalo, da prodaja le-karskih koncesij ni dovoljena in da treba vselej razpisati natečaj. Prav koncesija pa je bila doslej bistvena, da, takorekoč izključna vrednost lekarn, vrednost inventarja samega znaša po navadi le par tisočakov, včasih pa, kakor nam je znano iz zapuščinskih obravnav, niti tisočaka ne. Tako ni danes lekarna, ki je bila še pred 17. t. m. vredna n. pr. 100.000 kron, vredna več od približno 10.000 K ali pa še tega ne. Preračunalo se je, da je vničenih s to razsodbo okolo 5 0 milijonov kron imetja. Vseh avstrijskih lekarn je blizu 1500. Od teh ima mala tretjina realno koncesijo, katerih ta razsodba ne zadene, prizadetih pa je vseh 1000 personalnih koncesij (na Kranjskem so vse personalne). Lekar n. pr., ki je hotel s skupičkom za koncesijo preživeti se na stara leta in potem zapustiti do tično svoto svojcem, prišel je ob to premoženje, ker ne more več lekarne prodati in vsled tega tudi ne dobi kupca. Drug slučaj: Neoženjen lekar ali vdovec, ki nima nedoraslih otrok, pač pa preskrbuje starišo in sestre — ako daneB umrje, nimajo sorodniki od česar živeti. Ali pa: kdor si je šele kupil lekarno s sposojenimi denarji in umrje, spravi ob vse denarje, oziroma ugonobi deponenta, ki je v mnogih slučajih žena sama i. t. d. To je hud, prehud udarec, in ves svet se čudi, kako je moglo ministrstvo skozi 4 1 1 e t dopuščati tako razmerje in pa trpeti nezaslišano barantanje z lekar-skimi koncesijami, ki so zbok takih razmer dosegle včasih Bajpretiranejše cene. Vsi zakoni, tudi zadnji tozadevni iz leta 1861., zapovedujejo jasno razpis pred vsakokratno oddajo nove koncesije. Ker stvar zadeva posredno tudi druge stanove, poročamo v kratkem tudi mi o njej. Dunajski listi prinašajo zapored kar cele članke o ti zadevi. Pri razsodbi sami bila je dvorana tako nabito polna, da so stali ljudje po stopnicah doli do veže. Saj si je sodni dvor sam, spoznavši kritičnost zadeve, pridržal tri tedne premisleka (od obravnave dne 27. p. m. pa do razsodbe). Kako je moglo do tega priti? Skoro vsi uslužbeni farmacevti: magistri, nedi-plomirani asistenti, praktikanti, pa tudi nekateri pravični in napredni lekarji — čast jim! — združeni so že nekaj let sem v tesno in mogočno organizacijo. Iz te združitve se bije prav vspešen boj proti onim lekarjem posestnikom, ki ne ravnajo s svojimi podiožniki po tovariško, sami nič ne delajo, se rede, ali igrajo visoke gospode, a ničesar ne store za zboljšanje plač, ker nimajo srca za ono ubogo paro, katerim Rojenice niso nasejale zlatov v zibelj, brez katerih pa jim je pot do samo stojnosti zaprta. Le redkoh daj namreč otvori se kje kaka nova lekarna, že usta novljene pa brez leprga denarja dosihdob ne bo dobiti. Pa še, če se je kje ustanovila nova lekarna, dobil jo je se le asistent star, izmučen, ki je porabil vse svoje boljše moči že prej za šefa. Ta organizacija je vložila po svojem članu mr. Trhochnerju utok proti nekaterim dunajskim podelitvam koncesij brez razpisa. Propadla je, kakor običajno vsi taki rekurzi, pri vseh instancah (magistrat, deželna vlada, ministrstvo). Končno se je vendar tiralo do upravnega sodišča, ker je medtem pravni zastopnik zveze dr. Fochler prišel na znamenit sled . . . Upravno sodišče se je prilagodilo popolnoma pravnemu sodišču zastopnikovemu in je pripoznalo, da je vsaka postava le tedaj veljavna, če je pravilno objavljena. In taka postava je ona z dne 9. decembra 1824, obnovljena pozneje z dvornim dekretom z dne 31. maja 1845 štev. 108.077, ki jasno določuje, da treba razpisati vsako koncesijo, ne le novih. Ministrstvo pa se je sklicevalo vselej le na zakon z dne 5. januvarja 1861 št. 403 drž. zak. št. 8, ki oznanja, da veljata §§ 58. in 59. obrtnega reda z dne 20. decembra tudi za lekarne. Pripomnimo, da govorita ta dva §§ le o vdovah in nedoraslih otro-kih, če koncisijonar umrje, in pa o aktih med živimi. — V obeh slučajih treba je, pravi ta zakon, pri koncesijo-vanih obrtih nove koncesije. Na to se torej oblastva v glavnem niso mogla upreti. Ali — sedaj pride najznačilneje — na »dosta ve k« temu dekretu: »potemtakem po smrti lastnikovi ali po aktih med živimi ni treba razpisati koncesije vnovič«. In sedaj čujte vsi prizadeti faktorji, čujte in strmite juristi, kakor je strmel upravni senat sam: ves ta dostavek je — podtaknjen!! Kdo bi si mogel kaj takega misliti?! V postavi ga ni, v državnem zakoniku tudi ne stoji, torej ni nikjer postavno objavljen, kamoli pravilno, in torej velja. Pač pa se nahaja v tako znamenitih zbirkah sanitetnih zakonov, kot ste Daimerjeva in pa Manzeva. Sto juristov in sodnikov je stokrat zagovarjalo, oziroma sodilo po tej podtaknjeni postavi. Vse se je vprašalo, kako se jev:inila ta falsifikacija? Poizvedbe so dognale, da so že dvakrat lekarji prosili, naj hi se koncesije ne razpisovale. Enkrat še pod cesarjem Ferdinandom leta 1845. in drugič leta 1860. Obakrat je bila prošnja odbita. Vkljub temu je leta 1861. tedanji ta komentar državni minister Schmerling izdal kot tajni odlok na vsa oblastva in ta je zašel tudi kot dostavek v omenjene knjige. Kar pa je tajni odlok, seveda ni nikoli zakon. Smešno je, da je sam zastopnik ministrstva pri dotični obravnavi, ministeri-jalni svetnik vitez Mahl-Schedl, izdal tako zbirko »zakonov«, v kateri se nahaja isti nezaslišani pregrešek. Kaj sedaj ? V lekarskem taboru vršči in je zavladala opravičena razburjenost. Stvar je britka in za marsikaterega le-karja usodepolna. V interesu pravičnih in nedolžnih, ki so bili vedno za pogajanje in skupno delovanje z asistenti, za napredek stanu, želeti je, da se izvrši primerna remedura. In sicer skoro! Najbolje pač potom novega, a korenitega zakona. Le-karski stan ima pač toliko specifičnih last-nostij, da se ga ne da priklopiti zdaj z enim odlokom k tej, zdaj z drugim ukazom k drugi postavi. Nastala je že davno kričeča potreba za samostojni lekarski zakon. Naša parlamentarna mizerija sicer ne kaže kaj tolažljive perspektive, eno pa je gotovo: najsi že pade pred sanacijo kolikor toliko žrtev in naj izginejo še tako ogromne imaginarne svote, vse to ne od-vaga krivice, ki se je godila skozi štirideset let službujočim farmacevtom. N. W IjjubšJani, 28. novembra. Državni zbor. Včerajšnja seja se je že pričela brez vsakega zanimanja, a završila se je skoraj pred praznimi klopmi. In vendar je bila na dnevnem redu tudi dovolitev državnih podpor po elementarnih nezgodah prizadetim, tedaj točka, ki bi morala splošno zanimati. Najprej se je razpravljalo o zakonskem načrtu finančnega ministrstva glede odprave službenih kavcij pri državnih uradnikih. V opazkah načrta se omenja, da znašajo danes založene kavcije Praška pisma. Kdor gre ob nedeljah iz praških ulic ven v odprti svet, se gotovo začudi mnogoštevilnim igriščem, na katerih bega mla dina za veliko žogo, vsa rdeča in upe hana od gorečnosti. In gledalci stoje okrog in opazujejo z jednakim zanimanjem beg igre, hvalijo, kritizirajo. Od najmanjših abecedarjev pa gori do krepkih visoko-šolcev vse igra »Footbai«. Interes publike je povsod jednako živ, tako rekuč strasten. Osobito gori na Letni, — katero poznajo tudi oni slovenski Sokoli, ki so sodelovali na velikem sokolskem sestanku pred poldrugim letom v Pragi, — romajo vsako nedeljo stotine in stotine radovednega občinstva k velikim, interesantnim igram, katere prirejuje športovni klub »Si>-ija« z raznimi drugimi društvi foot-balistov. Po tri tisoče gledalcev se zbere samo na češkem igrišču, kadar pa gostuje kak posebno znani in ugledni evropski klub, pa jih pride tudi po tisoč ali dva tisoča več. Še zdaj v krutem, prezgodnem novemberskem mrazu prihaja vsaj po dva tisoč gledalcev, ako ne več, ki v vetru in zimi slede z gorečim zanimanjem tri ure trajajočemu boju — a pomisliti je treba še, da pridejo mnogi že uro pred začetkom, da dobe boljša mesta. Kako veliko je zanimanje Čehov za šport in za vse telesne vaje, je sploh znano. Tako krasne organizacije, kakor je češki »Sokola, nima km.^Iu kateri narod, o tem, kako veliki ljubitelji turistike so Cehi, bi lahko tudi mi Slovenci rekli nekaj besedij, saj leto na leto z vedno rastočim navdušenjem prihajajo ogledovat naše gore. Atletika se tu goji z veseljem in občim zanimanjem. Poleti prireja že omenjeni klub »Slavija« dirke veslarjev po Vltavi, pozimi pa zamrzla reka sama vabi neštevilne prijatelje drsanja na svojo gladko površino. Skoro vsako dijaško, rokodelsko — ali kakršnokoli društvo ima svoje klube turistov, šahistov, karamboli-stov, atletov, footbalistov itd. Najbolj priljubljen je pač zdaj footbal in češki igralci slujejo po Evropi kot jedni najboljših. »Slavija« skrbi, da prihajajo razni tuji klubi, angleški, danski, nemški, ogrski na njihovo igrišče in umevno jo, da se zanimanje za šport v občinstvu širi bolj in bolj. Kadar priredi tukajšnji »Variete« internacionalne boritve, je vsa Praga vznemirjena in ime ruskega borilca Lu- richa je lansko leto poznal vsak pritlika vec. Foctbalisti »Slavije« so slavni pri mladih in starih. Tudi vsi češki listi, dnevniki in drugi, prinašajo redno obširne, bogate rubrike o športu. Razun tega imajo Čehi več odbornih listov. »Šport a Hry« je glasilo »Slavije«, izhaja vsak teden in čeravno bo šele komaj leto, kar eksistira, je že jako razširjeno in mnogo čitano. »Start« se zanima najbolj za atletiko, izhaja dvakrat na mesec in je tudi še jako mlad. Zato ima »Sokol«, mesečnik, že svoj 28. letnik. Posvečen je skoro izključno telovadbi in prinaša redno obširne, jako instruktivne članke. Edini športni list, kateremu se slabo godi, je »Cvklista«, ki zvršuje zdaj že svoje 19. leto. — Pomisliti pa je treba, da je zanimanje za kolesarstvo, kakor šport, povsod precej izginilo in je »Cvklista« edini od osmih drugih biciklistiških listov, ki se je še vzdržal. Tudi za turistiko so strokovni listi, biblijoteke in brošure »Cestovatel« in »Cestovni radce« sta jako lepa časopisa, ki se zelo zanimata osobito za Jugoslovane. — Sploh so vsi imenovani listi ilustrirani, nekateri jako bogato. Tudi iz*ven Prage po Čtškem izhaja mnogo športovnih publikacij, osobito o telovadbi. Kako velikega pomena je gojitev športa ne le samo za telesno zdravje, ampak tudi za svežost duše, za energijo karakterja, sploh za vse družabno življenje, uvidi vsak pameten človek. »Sokol« igra veliko ulogo v preporodu celega češkega naroda in še danes je mogočen steber narodne organizacije. Kdor je videl pri »Sokolskem« shodu to armado čilih, zavednih mož, ki so se zgrnili iz vseh stranij češkega sveta v starodavni zlati Pragi, temu je nehote zavrela kri in občudovati je moral idejo, ki je vezala vse te množice in jih zbrala v tako impozantno celoto. Kar krepi telo, vzbuja pogum, ener-žijo, bistri pogled, utrjuje voljo, bo plemenito tudi dušo, budilo samozavest, ostrilo pamet. Mi danes svoje telo zanemarjamo in podcenjujemo, zato pa smo podvrženi tudi tolikim boleznim, smo slabi in razmeh-kuženi. Telo je posoda naše duše, ako pa je ta posoda slaba in gnila, bo delovalo to tudi na naše mišljenje, na naš značaj, na vse naše delanje in nehanje. Kje so olimpske igre starih Grkov, 32 milijonov kron, ki jih je založilo 30.000 uradnikov. V gotovini je le 6 milijonov kron, dočim je 25 milijonov kron v državnih zadolžnicah. Odpravijo pa ae kavcije, ker jo prišlo ministrstvo do prepričanja, da založene kavcije itak niso v nikakem razmerju z vrednostmi, ki se morajo zaupati uradnikom. Kdor ima nepošten nagon, tega tudi njegova kavcija ne bo zadrževala; škode, ki nastanejo vsled nepaznosti, pa se pokrijejo na drug način. V zadnjem desetletju se je vzelo iz kavcij pokritja le 1,600.000 K. Kavcije se opuste polagoma v t*?ku treh let, s tem bo marsikomu mogoče vstopiti v državno službo, ne da bi se moral za kavcijo zadolžiti. — Potem je utemeljeval posl. Fiedler svoj nujni predlog glede izplačevanja posojilniških vlcg. K predmetu so še govorili: Forma nek, dr. Vogler, Choc in vladni zastopnik, sek-cijski šef dr. K o hI. Nujnost se sprejme. Na predlog poslanca Brzorada je prišlo v razpravo poročilo odseka za pomoč poškodovanim vsled ujm. Poročal je posl. Ste ine i. Govorili so še: Wagnor, Kaspar, Haueis, Antonelli. Pri specialni debati je zahteval posl. Wagner, naj se tozadevni kredit zviša od 3 9 mil. na 5 milijonov kron, a začetkom leta 1903 naj pride vlada z novim predlogom za višji kredit. Zakon z Wagnerjevim dodatkom vred je bil sprejet. Katoliške univerze. Ta znanstveni nonsens je začel vendar prodirati. Zagotovljena je baje katoliška univerza v Solnogradu, dognano pa je tudi vprašanje ustanovitve katoliške teologične fakultete v Strassburgu. Za zadnjo se je vleklo dolgotrajno pogajanje med nemško vlado in Vatikanom. Intrigiral je najbolj kardinal Rampolla, dokler ni nemško pretestant-sko vlado popolnoma ugnal. Rim je namreč zahteval, da se mu mora prepustiti odločilna beseda pri imenovanju profesorjev, češ, da nima jamstva za pravover-nost pouka na imenoveni fakulteti, ako bi imenovala profesorje državna oblast. V istini pa se je le bal Vatikan, da bi na novo univerzo ne prišlo zgolj klerikalizmu poslušno osobje. In ona nemška vlada, ki kaže toliko »odločnosti« zoper najnedolž-nejše poljsko gibanje, se je brezpogojno udala Rimu ter prepustila pravico imenovati profesorje — škofu v Strassburgu. Velike socialne preosnove v Italiji. Mera je polna. V južnih pokrajinah Italije je zavladala tolika socialna beda, da stoji dežela pred katastrofo, ako v zadnjem trenotku ne ukrene socialnih reform. Predvčerajšnjem se je otvorila italijanska zbornica, v kateri mora priti do odločitve. Vodja opozicije, posl. Sonnino predloži zahtevo 25 južnih pokrajin. Sonnino zahteva, da se mora zemljiščni davek v teh pokrajinah do polovice znižati, za gospodarska posojila se naj upeljejo le 3'/» od stotne obresti. Nadalje zahteva napravo malih, uspevajočih kmetij. V ta namen se naj razdelijo zemljišča, ki so prišla v la3t kje ona sveža čistost človeškega telesa in njegove lepote?! Pohujšali bi se, ako bi se videli, ali ne zaradi nagot9, pač pa zaradi grdobe naše, — zakaj lepota nikoli ne pohujša. Kdor se pokvari pri pogledu na antične kipe, ki stoje pred nami v vsem ponosu svoje krasote, je že pokvarjen. Napačni in hinavski asketizem, — jako je značilno, da so duhovniki taki neprijatelji telovadbe, — nas je pokvaril, nam je naše telo pokril z blatom. Telo pa naj nam bo sveto, spoštujmo ga, ne-gujmo ga, kakor zahteva narava sama in ne bo nam v pohujšanje. Povsod se je začelo živahno zanimanje za zdravo gojitev našega telesa. Pametni starši pošiljajo svoje otroke v telovadbo, uče jih plavati, boriti se, veslati, sploh vsega, kar pospešuje zdravje našega telesa, pa tudi lepoto njegovo. Spoznanje se širi, da zdrav šport, pa bil kakršenkoli, ne bo nikoli škodoval ali otroke pohujšal, ker se morejo posluževati morda lahnejših oblek, pač pa budi leno posedavanje ne lepe in umazane misli in zavaja k sramotnim činom. In naj bi se to spoznanje širilo tudi pri nas, osobito pa v krogih učeče se mladine moške in ženske. X. kreditnim inštitutom, med kolone. Sjnni-nov program v demokratičnem smislu je seveda v hipu pridobil zase vseh 25 pokrajin. Kako se vlada zaveda resnosti iz napovedanega opozicionalnega programa, i okazala je s tem, da je takoj odgovorila s popolnoma demokratičnim programom, ki obeča najobsežnejše reforme. Oba programa pridat** pred zbornico, ki bo potem odločila. Ker se je več uglednih poslancev zadnji čas sprlo s Sonninom, se za sedaj še pričakuje, da bo ministrstvo prodrlo s svojim programom. A mogoče je tudi, da bo zbornica oba programa odklonila, v katerem slučaju bo moralo ministrstvo odstopiti ter se razpišejo nove volitve, pri katerih se bo šlo za to, katerega program* stranke dobe večino. Vsekakor je ta boj nekaj povsem novega v italijanski zgodovini, ki priča, da so podirajo stare teorije ter prodira na dan novo, socialno za-konodajstvo. To je korak k državnemu socializmu, ki ne bo ostal v bodoče le na papirju. Zmagoval ne bo teoretični socia lizem, ki hoče odpraviti lastnino, temuč novi, praktični, ki se zlaga z monarhijo. Kralj kot moderen in demokratičen mož odobruje to najnovejše gibanje. — Z9 v prvi seji je predložil ministrski predsednik načrt, kako bi se polagoma zniževali oni davki, ki najbolj obremenjajo kmetijstvo in industrijo. O papeževem naslednistvu se je zopet začelo veliko govoriti v Rimu, kar je pač dokaz, da štejejo dneve papežu Leonu. Nekemu korespondentu je povedal vpliven vatikanski prelat, da bo bodoči papež iz provincije. V po-štev pridejo posebno trije kardinali: C a -p e c e 1 a t r o , ki bi bil idealni papež za Italijo, samo da je že zelo star; razun tega se govori o milanskem nadškofu, Ferrariju, ki slovi kot izboren diplomat ter celo z italijanskimi oblastni-jami dobro izhaja. V svoji diecezi pospešuje zmerne ideje. Ta je kandidat onih, ki si ne želijo političnega, temuč verskega in apostolskega papeža. Končno pride v poštev Agliardi, ki je še mlad, toda zelo inteligenten, resen mož, ki spoznava duh in potrebe časa. Po Galimbertijevi smrti velja kardinal Agliardi za najboljšo podporo trozvezne politike pri kuriji. Najnovejše politične vesti. Skupna konfiskacija lvovskih listov zaradi ponatisnenega govora iz ogrskega državnega zbora je razveljavljena. Odškodnina državnega pravdništva bo ogromna. — Afera poslanca Nes-sija v ogrskem drž. zboru se je končno dognala, in sicer se je zbornica izrekla, da se ni kršila imuniteta, ker se je začela proti Nessiju vojaška disciplinarna preiskava zaradi njegove demonstracije proti cesarski pesmi. — V nemškem državnem zboru '.io se uprizorile včeraj zelo burne demonstracije, ker je hotela večina en bloc — sprejetje carinskega tarifa, da se izogne zavlačevanju opozicije. — Na Portugalskem se pripravljajo resne stvari. Ko se je zvedelo, da se hoče 6000 angleških mornarjev izkrcati, da prirede kraljici proslavo, so pozvali listi, naj prebivalstvo Angleže napade. — Hude napade na vladarja je zopet prineslo glasilo ogrske neodvisne stranke »Ftigetlen« pod naslovom »rabeljska himna«. Za avtorja se je sam priznal urednik L e r a n t. Državno pravdništvo je začelo zoper njega tožbo zaradi raz ž a ljenja Veličanstva. — Tri nemške vojne ladje so odšle na brzojavno povelje v Venecuelo. — V španski zbornici je bil zopet vihar, ko je posl. Muro grajal, zakaj se je kralj Alfonz vzgojil v ultra-montanskem duhu. — Srbska vlada začne izdajati novo svojo glasilo pod imenom »S log a«. , za požrtvovalnost; bralnemu društvu za prepustitev odra. Iskreno se zahvaljujem slavnemu občinstvu za naklonjenost napram učiteljstvu; zelo nas je veselilo, ko smo videli tako mnogobrojno udeležbo ravno pri naši veselici — srčna hvala! Vodstvo ljudske šole v Mokronogu: Lu-dovika Košenini, zač. šolska voditeljica. Dopisi. Iz Mokronoga. Srčno se zahva ljujem častitim gostom, ki so nas počastili pri naši veselici, prirejeni v korist šolarski kuhinji; posebno onim, kateri so tako velike zneske darovali. Dohodkov je bilo 95 K 67 h, gosp. Tratar 7 K 46 h nabral 1. 1901, katere so darovali »preziram purgarji«, stroškov je bilo 25 K. Zahvaljujem se častitim damam igralkam, gospodom igralcem, gospodom pevcem, osobito pa g. Tratarju in g. Pleskoviču Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Človeku se zdi popolnoma naravno in ob sebi umevno, da se sme vsak obtoženec zagovarjati, oziroma, da ima zagovornika. Tudi inkvizicija je poznala za govornike. Ali kakšni so bili ti! Evmeric uči, da obtožencu ni treba zagovornika, če je svoje dejanje pripoznal; če pa svoje krivde ni pripoznal, dobi za govornika. Ta mora biti vnet za vero (zelator fidei!!). Določi ga inkvizitor izmed tistih zagovornikov, ki jih je izbrala inkvizicija. Obtoženec sme samo v n a v -z o č n o s t i inkvizitorja (torej sodnika!) govoriti z zagovornikom. Zagovornik ima nalogo — ne morda braniti obdolženca — nego ga opominjati, naj pri z na svoje dejanje in stori pokoro. Zagovor nik mora inkviziciji povedati vse, kar mu je obtoženec zaupal. Tu se vidi, kake karikature so bili ti zagovorn ki. Najbolje se spozna ta »za-govorniška« institucija iz določbe papeža Inocencija III: vsak zagovornik, ki »kri-vovercua pomaga, se proglasi infamnim in izgubi svoj urad. Obtoženec ni videl prič, ki so ga dolžile kakega dejanja, niti je izvedel njih imena. Evmeric pravi, da se priče n e smejo predstaviti obdolžencu, češ, potem bi marsikdo ne hotel pričati, s tem pa bi trpel javni blagor (!) na korist zasebnim interesom. Šlo se je za življenje in za smrt in Evmeric imenuje to zasebne interese. Kakšni nazori o socialnih zadevah so bili tedaj veljavni v cerkvi, se tudi spozna iz te lepe knjige, ki jo sedaj citiramo. Tako je v ti knjigi rečeno: Ako spadajo priče in obtoženci k n a j z a v r ž e n e j š i m slojem (vilis-simi) n. pr.: javne vlačuge, hlapci in jednaki, potem je dovoljeno, da se priče predstavijo obtožencem. Tu se drastično izraženo, kako so oficialni teologi zaničevali poštene delavce. Hlapec in sploh delavec je gotovo koristen član človeške družbe, oficialna teologija pa meče vse vrste delavcev sploh med naj-zavrženejše sloje in jih postavlja na isto stopnjo z vlačugami. Inkvizicija ni samo izrekala sodbe in obsojala ljudi na smrt na grmade, ampak je ljudi tudi trpinčila. V za četku so inkvizitorji prisilili posvetna oblastva, da so morala trpinčiti obdolžence, a kmalu se je izkazalo, da posvetne oblastnije premilo postopajo. Posvetne oblastnije so pač videle, kake vnebovpijoče krivice uganja inkvizicija in da jej je pred V3em na tem, da kar mogoče veliko poropa. Inocencij IV. je 1. 1252. zaukazal, da morajo posvetne oblastnije trpinčiti obdolžence, a kmalu so inkvizicijske sodnije same prevzele trpinčenje in papež Urban IV. je izdal izborno naredbo, da si inkvizitorji drug drugemu odpuščajo nastalo iregularnost. Zdaj so bila more»iju odprta vsa vrata. Kanonsko pravo ne določa nič, kako Be morajo ljudje trpinčiti. Evmeric in Pegna pravita, da je trpinčenje dano popolnoma na voljo inkvizitorjem. Evmeric je določil tako le: Kdor je — tožen kri voverstva — v svojih izpovedih negotov, v glavni točki pa taji — naj se trpinči; kdor je obdolžeu, da je krivoverec in le jedna oseba kot priča to potrdi — naj se trpinči. — Kdor še na zmernejše trpinčenje ne prizna, tistega naj se huje trpinči z vsemi orodji. Značilno je posebno naslednje: Ako je bil kdo trpinčen, je bilo prepovedano trpinčenje obnoviti, izvzemši slučaj, da so prišle v obtožbo nove ob-dolžitve. A prebrisani inkvizitorji so hitro iztaknili, kako bi se li določbi umaknili. Kadar so vbogo žrtev že tako trpinčili, da je bila na pol mrtva, kadar so ji že polomili nekaj kosti in je bilo trpinčenje končano, so izjavili: trpinčenje se pretrga. Čez nekaj dni so vbogo žr^ev zo pet trpinčili, češ, zadnjič pretrgano trpinčenje se nadaljuje. Tudi s pričami je inkvizicija na poseben način ravnala. Papež Aleksander IV. je določil, da tudi izobčenci, ki so sicer izgubili vse pravice in jih v vseh drugih pravdah ni smeti dopustiti kot priče, morajo pričati proti »krivover-cem«. Tudi taki, ki so bili obsojeni kot krivoprisežniki, so bili dobri kot priče. Žena, otroci in posli, smejo in morajo pričati proti obtožencu, če pa iz-povedo za obtoženca ugodno, ne smejo biti dopuščeni kot priče. Inkvizitor sme tudi priče trpinčiti, da izpovedo, kakor on hoče. Obtožencu se ne smejo povedati imena tistih, ki so proti njemu pričali; ako se imena prič izdajo, sa stori s tem smrtni greh. Dnevne vesti V Ljubljani, 28 novembra. — Osebne vesti. Poštni oficial in absolvirani pravnik v Gradcu gospod Matevž V r b n j a k, je imenovan poštnim koncipistom ravnotam. — Odvetnik dr. Fran Piki je naznanil odvetniški zbornici, da se preseli po treh mesecih iz Ma-renberga v Maribor. — Živinozdravnik g. Anton Slivnik je imenovan veterinarskim asistentom za Koroško. — Revizor Seliškar je ponudil po svojem zagovorniku dr. R o s i n i (poludne ob desetih. — „Giasbeni Matici" je poslala »Črnomaljska posojilnica« podporo 50 kron. Živela! — Občinske volitve v Žireh. Konstatujemo, da začasni šolski vodja v Žireb, g. Pavel Šile, ni niti pisal, niti nam poslal sestavek, ki je bil natisnjen v štev. 271. — Kranjska industrialna družba je imela te dni svoj občni zbor, pri katerem se je določila 5°/0 dividenda. V lanskem letu je imela družba 526.216 kron čistega dobička. — Prešernovo podobo, ki jo je naslikal g. Alojzij Šubic v Celju, sta, kakor smo že poročali, dala pomnožiti gg. dr. Dečko in Kolenc. Jedini zastopnik založništva te slike za Kranjsko je g. V. Ruprecht v Streliških ulicah št. 2. — Vinska razstava v Krškem. Piše se nam: K obisku vinske razstave v Krškem, ki je bila pretečeno nedeljo v ondotni meščanski šoli, oziroma k vinski pokušnji pohitelo nas je glede na vabila v raznih listih lepo število gostilničarjev ter vinskih kupcev iz Kranjske, osobito Gorenjske v nedeljo popoludne v Krško. Prišedši pak v razstavni prostor večini od nas ni bilo mogoče radi velikanske gnječe, ki je vladala v razstavnem prostoru, udeležiti se zaželjene poskušnjo, tako, da je redko kdo izmed udeležencev zamogel kako kupčijo skleniti. Kakor je bilo v časnikih objavljeno, veljala je razstava, oziroma poskušnja v prvi vrsti vinogradnikom, domačinom iz okolice in vinskim kupcem, ki so prišli v ta namen ■v Krško. Srečen bil je pa vinski kupec, ki se je priril do mesta, koder se je vino pokušalo, ker razstavni prostor je bil malo ne do dve tretjini napolnjen večinoma z domačim ljudstvom raznih slojev iz Krškega ter okolice. Razstavni odbor naj bi bil ukrenil, da bi bili imeli pristop domačini nekupci na večer ob gotovi uri; ustregel bi bil s tem gotovo vinskim kupcem, ki so namenoma prihiteli iz daljnih krajev k poskušnji, a iste še dosegli niso. To bi bilo pa tudi v prid raznim vinogradnikom, ki so v toliki množini razstavili svoje pridelke, a vsled zgoraj opisanega nedostatka sploh ni bilo mogoče priti do kake kupčije, vsled česar je morala večina kupcev ostati do prihodnjega dne v Krškem, oziroma se podati k poskušnji in nakupu vina k raznim vinogradnikom na njih domove. Gostilničar. — Iz Trebnjega se nam poroča: Za preložitev državne ceste Ljubljana-Karlovec so posestniki v kat. občini Sv. Štefan v sodnem okraju Trebnje odstopili svet s pogojem, da se 14 dni po dovršbi, oziroma po kolavdiranju izplača posestnikom cena, katero bodo sodni cenilci za m2 določili. Kolavdiranje se je že davno izvršilo, na deželno vlado je došlo opetovano mnogo prošenj in pritožb, da se naj izplača cena za odstopljeni svet a vse zaman. Sedaj je zopet okrajno glavarstvo z dopisom št. 24815 z dne 14. t. m. posestnike obvestilo, da je vse gotovo, da leži stvar pri sodišču in da je ta že cenilce imenovalo. Dne 26. t. m. so šle stranke k sodišču v Trebnje in tam baje izvedele, da na sodnijo še ni nič prišlo in da sploh sodišče ne bode nič zadrževalo, ker je tako vsaki teden pri sodišču polno posestnikov, ki imajo dobiti denar za odstopljeni svet in hodijo vpraševat kaj storiti, da vendar že denar dobijo. Ti interesentje si dovoljujejo vljudno vprašati visoko deželno vlado, zakaj se tako zadržuje izplačilo, ko je vendar vlada vezana, ker so posestniki le pod pogojem odstopili svet, da se plača 14 dni po izvršbi. Več posestnikov. — Shod občinskih tajnikov v Žalcu. Dne 7. decembra bo v Žalcu shod občinskih tajnikov iz vseh krajev slovenske domovine. Osnuje se društvo, ki bode čuvalo stanovske interese občinskih tajnikov. Zborovanje bo v gostilni Hausen-bichler in se začne ob 9. uri zjutraj, da udeležniki lahko že s popoldanskimi vlaki odpotujejo. Po zborovanju bo skupni obed. Kuvert 1 K 56 vin. Gospodje, ki se žele banketa udeležiti, naj se vsaj do 4. decembra po dopisnici javijo g. Ivanu KaČu v Žalcu. — Krava za osem vinarjev. V Radgoni se je neki slepar pogodil na sejmu z jako kratkovidno kmetico, da ji plača za njeno kravo 80 kron. Kmetica je bila zadovoljna in kupec ji je naštel štiri zlate. Kmetica je v svoji kratkovidnosti mislila, da so ti zlati po 20 kron in je šele v bližnji gostilni spoznala, da ji je kupec dal na roke le štiri svetle novce po 2 vinarja, tako da je kravo prodala za osem vinarjev. Slepar jo je bil mej tem že odkuril in ga niso mogli dobiti. — Nova ustanova. V Gorici umrli finančni komisar v p. gosp. Fran Povše je zapustil 5000 K za ustanovo za vzgojo dečkov in deklet najprej iz sorodstva v Vrdunu pri Novem mestu, a če teh ni, za kakega šolarja iz topliške fare. — Zborovanje pekovskih pomočnikov. Včeraj popoludne se je vršil v gostilni »pri kroni« ustanovni shod »krajne skupine državnega društva pekovskih delavcev v Avstriji«. Shod je otvoril predsednik dosedanjega strokovnega društva pekovskih pomočnikov Val. A vb el j. Sodrug Jakob Skerbic je pojasnjeval razmere v pekovski obrti v Ljubljani, vzpodbujal navzoče za delavsko organizacijo in govoril o namenu in pomenu državnega društva pekovskih delavcev. G. An t. Kristan je kot zastopnik strokovne komisije ljubljanske govoril splošno o delavski organizaciji in priporočal posebej pekovskim pomočnikom ljubljanskim, da se v novem društvu organizirajo. V tem smislu je govoril tudi predsednik Val. Avbelj. Pekovski pomočnik Karlič se je izjavil proti ustanovitvi podružnice ali krajne skupine omenjenega društva in je dejal, da naj se pekovski pomočniki po-primejo dosedanjega strokovnega društva. Odgovarjali so mu Skerbic, Kristan, Avbelj in Posavec V novo društvo se je vpisalo 20 članov izmed 50 navzočih pekovskih pomočnikov. V odbor so bili izvoljeni: Val. Avbelj, predsednikom; Franc Fuchs, podpredsednikom in F. Posavec, Jakob Skerbic, Alojzij Jenškovič in I v. Z a b j e k, odbornikom. — „Dr." Kordesch spet pod ključem. Pred dnevi je bila policija prijela znanega »doktorja« Kordescha«, ker je na sumu, da je v Velikih Laščah nekaj pokradel. Čez par dni pa se je videlo Kordescha zopet postopati po Ljubljani. Sedaj pa so ga zopet zaprli. Iskali so ga že nekaj dni po Ljubljani, pa ga ni bilo tukaj. Ko se je danes vrnil, se mu je prezentiralo zaporno povelje in moral je iti v luknjo. — Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj popoludne v deželno bolnico Jakoba Japeljna, hlapca pri Kušarju v Kolodvorskih ulicah štev. 37. V hlevu ga je udaril s kopitom konj v desno nogo in ga težko poškodoval. — Nogo zlomila. Včeraj zvečer je v Rožnih ulicah spodrsnila in padla Jožefa Suka, paznikova žena v tobačni tovarni in si zlomila levo nogo nad stopalom. Prepeljali so jo z izvošČekom domov. — Rebro zlomil si je predvče rajšnjim v Križevniških ulicah štev. 5 v podstrešju tapetar in gostilničar Franc Blu mauer. Padel je po stopnicah. — Nezgoda. Marija Dolenc, po-sestnikova hči iz Gorenjega Logatca, si je danes dopoludne pri rezilnem stroju v levo roko tako hudo vrezala, da so jo pripeljali v bolnico. — Društvena godba koncertuje dne 29. t. m. zvečer ob 9. uri v »Narodni kavarni«. Vstop prost. * Najnovejše novice. Požar v tržaškem pristanišču je uničil tvrdki P ari si 400 zavojev jute. Škode je 70.000 K. — V univerzi v Odesi je uničil požar dragocene geološke zbirke. — Tri milijone frankov je pone-veril v pariški zavarovalnici »L' espe-rance« ravnatelj ter pobegnil. — Štrajk francoskih mornarjev. V Marseilleju so ustavili delo vsi mornarji. Parniki vsled tega ne morejo odhajati. — Najstarejši avstrijski general, feld-maršaliajtenant baron Schwarz je umrl na Dunaju, star 94 let. — Zaradi de-fravdacije višjega poštnega ofi-ciala Hrocha so izdala poštna ravnateljstva stroge odredbe za kontrolno službo. — Ekskomunikacijo Tol stega bi sv. Sinod rad sam preklical ter je moskovski matropolit že poslal zaupno osebo posredovat k pisatelju v Jasno Poljano. — Kruppova čast rešena. Nemški cesar je pisal italijanskemu kralju, naj mu pojasni zadevo o Kruppu. Kralj je odgovoril, da je vse o Kruppu izmišljeno. Postal je žrtva cele zarote obrekovalcev. Provzročitelji obdol žitev pridejo kot navadni hudodelci pred sodišče. ' Lep katoliški škof. V TemeŠ-varu imajo škofa, imenom Vazul Man-gra, ki pa še ni potrjen. O tem škofu je pisal list »Controla«, da je nemoralen, čegar življenje je pohujšljivo, da je poneverjal ter prikra|šal cerkev za premoženje. Škof je urednika Maglasina težil, a ta je nastopil pred porotniki dokaz resnice ter večinoma z ženskimi pričami toliko škandaloznega dokazal iz škofovega življenja, da je sodiš v urednika oprostilo, češ, da je svoje obdolžitve popolnoma do kazal. Sedaj bo škof brezdvomno takoj potrjen, saj je postal »preganjani mučenik za sveto katoliško stvar«. * Proces Schalk-Wolf. Včeraj je bilo zaslišanih 23 prič, med njimi poslanci Berger, Hauck, Stein in Bare uther. Zadnji je dal pismeno izpoved. Stein je dokazal, da je dal Wolf za svoj list izdelati dve bilanci; ena je izkazovala prebitek ter je bila namenjena za upnike, druga je imela primanjkljaj, s katero so se iskale nove podpore. Pisatelj List je izpovedal, da je bil Wolf pripravljen pred leti prodati »Oatdeutsche Rundschau« za reklame ruskim žitnim borzi-jancem ter je obljubil priči tudi honorar, ako mu to izposluje. * Papirnati klobuki pridejo baje prihodnjo spomlad v modo ter bodo ugod nejši nego slamnati. Izdeluje jih neka lionska tvrdka in blago bo baje tudi po ceni. * Elektriciteto uporabljajo sedaj za krotitev divjih živalij. * 120 ruskih dijakinj je bilo ravnokar promoviranih v Petrogradu za zdravnike. Ko so študentinje pred 15 leti uprizorile nihilistno gibanje, so se ustavili tečaji za nje. Naslova »doktor« pa ne smejo nositi, temveč se imenujejo le »vrač« (zdravnik). * Eman. Ondriček v Zagrebu. Ravnateljstvo zagrebškega deželnega glasbenega zavoda namerava na mesto odsto-pivšega profesorja Mosarja engažirati goslarskega virtuoza E. Ondfička. 'Avtomobil v prometni službi. Francoski inžener Alfred Lebert je dobil od srbske vlade koncesijo na deset let, da uvede promet za osebe in blauro po avtomobilih v vseh onih pokrajinah Srbije, kjer ni železnic. Prvo leto mora preskrbeti promet vsaj za 60 km. Hitrost vožnje se je določila na 20 km v eni uri. * Starost živalij. Slon učaka največjo starost 150—200 let, papiga, vrana in labod 100 let, enako orel in pav, gos 50 let, konj 40 let, pes in rak 25 let, mačka 18 let, koza in ovca 10 let, domači zajec 8 let, poljski zajec 7 let, čebela pa živi poleti le 6 tednov, le one čebele, ki prezimujejo, ostanejo delj časa pri življenju. * Peterskih novcev je prišlo v prvi polovici letošnjega leta'6 milijonov kron. Največji »trpin« in »jetnik« je baje računal še na večjo svoto. Zato se mora baje zopet kmalu obhajati kak njegov jubilej ter pozvati vernike, naj prirejajo bolj pogosto procesije v Rim, kamor naj prineso denar, zato pa dobijo odpustke. Škoda, da je Drozd zaprt, ta je bil, kakor znano, ves vnet za enako izkazovanje »verskih« čutov. * Trinajstletna soproga. Krasna trinajstletna Mabel Allen, hčerka mesarja v Middletownu, je provzročila splošno senzacijo. Ona namreč ni hotela obiskovati šole, radi česar so jo hoteli aretirati. Toda šolskim uradnikom je pokazala že-nitno pismo, na kar so jo morali šolski tirani pustiti. Mabel je minuli torek zad njikrat bila v šoli in se je trakrat od svojih tovarišic poslovila. Takoj na to se je sešla s svojim izvoljencem, 231etnim knjigovodjem Wilmont Durvem, s kaie-rim sta odšla k duhovnu, kateri ju je poročil. Ženin je potem obvestil svoje in tudi starše mlade žene, kateri so jima oprostili. * Tri korake proč. Ker se trpinčenje vojakov v nemški armadi čim-dalje bolj širi, a to posebno na vežbali ščih, je izdal general Lindequist za svoje garnizije strogo povelje, da morajo podčastniki, ki vežbajo moštvo, vedno stati tri korake od istih. Častniki morajo na vežbališčih posebno na to paziti. Kaj pa se godi po vežbanju, ko v sobah ni več razdalja treh korakov med ubogim rekrutom in jezljivim korporalom, zato se general ne briga. Da se le javno ne godi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. novembra. Cesar je toliko okreval, da se začetkom prihodnjega tedna iz Schunbruna preseli na Duoaj. Cuje se, da se v četrtek začno zopet avdijence. Dunaj 28 novembra Odsek nemških poslancev iz Češke, ki ima sestaviti nemške postulate, je svoja posvetovanja za nekaj časa odložil. Budimpešta 28. novembra Poslanska zbornica je včeraj po ostri razpravi v imunitetni aferi Nessi s 170 proti 65 glasom izrekla, da se poslanska imuniteta ni kršila s tem, da je vojaški častni sod začel postopati proti Nessiju kot reservnemu Časb-niku, ker je Nessi uprizoril demonstracijo proti cesarski pesmi. Mislilo s 3 je, da je ta afera s tem pokopana, a danes je oživila. Sprožil jo je danes Nessi sam. Nessi je izjavil, da je nesramno lagal tisti, ki je ministru Fe-jervarvju uradno sporočil, da je Nessi v Kološvaru, kjer je bila demonstracija proti cesarski pesmi, metal kamne na vojaštvo. Moszerv je protestiral proti izjavi domobranskega ministra, v kateri je bilo rečeno, da je minister zgol iz prijaznosti ustavil postopanje častnega soda proti Nessiju, dokler ni govoril parlament. To ni konstitucionalno, nego absolutistično. Minister, ki tako govori, ni minister, nego vojak. R a t k a y je dejal, da hoča neodvisna stranka vedeti, ali je Fejer-vary kot minister v zbornici ali kot feldcajgmajster. Fejervary mora zbornico prositi odpuščanja, sicer ne dopusti govornikova stranka nobene razprave. S z e 11 je Fejervaryja opra viče va i, češ, da se iz jednega nesrečnega stavka ne sme napraviti cela obtožba. Ko je prišel Fejervary v zbornico, je nekaj časa govoril s Szellom in potem odšel. Govori se, da se je odpeljal na Dunaj, naj cesar odloči, kaj je storiti. Most 28. novembra. Schonerer se nakrat brani, priti kot priča na razpravo Wolf contra Schalk. Zaslišan bi moral biti jutri, danes pa je pisal Schalku, da je bolan, in da ne pride. Bel i gra d 28. novembra. Ministrstvo pripravlja važne personalne pre-membe v vsi upravi. Začelo je s tem, da je poklicalo kot sekcijskega načelnika v finančno ministrstvo Drag. Ve-ličkovića, katerega je Vuićevo ministrstvo penzioniralo, ker je iz političnih nagibov preprečil najetje posojila v Parizu. Berolin 28. novembra. Kruppova vdova je v spomin na svojega moža darovala dva milijona mark za Krup-pove delavce, jeden milion za uradnike in jeden milijon za dobrodelne namene mesta Essen. Poslano.*) Prečastitemu gospodu Ivanu Mervecu, župniku v Št. Rupe rtu na Dolenjskem. Pretečeno nedeljo ste ja*no raz lečo pojasnjevali, kdo je kriv, da je neka oseba v bližnjem Prelesju neprevidena umrla in se hudovali nad liberalnim dopisnikom, ki prinaša take in jednake neljube Vam stvari v javnost; opisovali ste po svoje liberalizem, med drugim, da je isti na Ogr skem zakrivil, da ne marajo cesarja in se ne sme peti cesarska pesem, na Francoskem ne dopušča — ali ne bo pustil — duhovnikom nositi duhovske obleke, da tukaj itak ni veliko liberalcev, ker jih ljudstvo ne mara itd., a takoj za tem ste imenovali, da so v St. Rupertu liberalci le učitelji, dacarji, žandarji, nekateri trgovci in gostilničarji, čeprav ste malo poprej trdili, da Vam ni za osebo, ampak za stvar. Ker ste s tem posredno in celo v prvi vrsti nas učitelje obdolžili brez-verstva in nepatriotizma, nam izpodkopa-vali ugled in spoštovanje pri ljudstvu in si nismo v svesti nobenega slabega de janja, Vas s tem v svojem, kakor tudi v imenu tukajšnjega učiteljstva javno poživljam, da naznanite tu nagibe in vzroke, ki so Vas privedli do tega napada na tu kajšnje učiteljstvo! Ako tega ne storite, Vas mora javnost smatrati obrekovalcem. V Št. Rupertu, dne 26. nov. 1902. Aleksander Lunaček, nadučitelj. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Borzna poročila. Dunajska borza dne 28. novembra 1B02. SKopci državni dolg v notah .... 101 20 Skapni državni dolg w srebru ... 10090 Avstrijska zlata renta...... . 120 50 Avstrijska kronska renta .... 100 20 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120 20 Ogrska kronska renta 4%..... 97*70 Avstro-ogrske bančno delnico .... 1B50 - Ra-aditne delnice ......... 666 — Donden vista.......... 239 30 JvernSki državni bankovci sa 100 mark 117*— 20 mark . . ;......... 2341 80 frankov........... 19 07 ;\.<'.}uan8Ki bankovci........ 9 5 10 0 fer. cekini...........1132 Žiine cene v Budimpešti dne 28. novembra 1902. Termin. P&enica za april..... Rž „ april..... Koruza „ maj..... Oves „ april..... EOUtlv. 5 vinarjev viSji. Mđteorologično poročilo. Vliina nad morjem 80S-S m. Srednji inftnl tlak 7 se v nun za 50 kg K 7 72 „ 60 „ . 670 „ 60 „ n 679 „ H) . B 640 Nov. čas opazovanja Stanje barometra V mm S? Is Vetrovi I9! Nebo \Jl i a. fc 1 27 9. zvečer 7319 — 05 brezvetr. oblačno d 28. 7. zjutraj 732 5 — 23 brezvetr. oblačno " 2. popol. 7317 1-6 si. jzahod jasno g Srednja včeraj Sni a temperatura —0"8°, nor-r-iaia: 1*1°. Zahvala. Za povodom smrti našega ljubega soproga oziroma očeta, sina, brata in strica gospoda Josipa Štrubelj posestnika in občinskega svetovalca nam izkazano sočutje kakor tudi za spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku, izrekamo tem potom vuem sorodnikom, prijateljem in znancem našo srčno zahvalo. Osobito se še posebej zahvaljujemo gosp. županu in občinskim svetovalcem iz Rudnika. V Rudniku, 27. novembra 1902. (2936) Žalujoča rodbina. Lepo urejena (2928-2) trgovina in gostilna v večjem okraju se takoj iz proste roke proda vse skupaj ali tudi ped ugodnimi pogoji w najem da. Cenjene ponudbe prosim nasloviti: .Trgovec' 1000, poste restante Ljubljana. Staroasnaita (2916—2) trgovina „Gregorič" v Makoljah pri Poljčanah b hišo in gospodarskimi poslopji ter s 6 < rali zemljišča se pod jako ugodnimi poboji proda. — Vpraša se: Gospa Terezija Gregoritsch v Lankovicah, Štajersko. Pisarja i - ščega nemškega in slovenskega jezika "* govoru in pisavi, izvežbanpga v nare 1 »vanju v obeh jezikih in v lustraciji jemljiske knjige, Bprejme takoj (2945—1) Janko Hudo verni k c. kr. notar v Kranjski gori. Plača po dogovoru. Samci imajo prednost. Vsi pogoji se izrecno zahtevajo. Nastop najpozneje do 10 decembra. 4k. A. .^.^A^k^k.. •4 Prsni sirup 4 iekarja Piccoii-ja „pri angelju" 4- Ljubljana, Dunajska cesta col«'../)^. k, r k se uporablja z naj- p boljšim vspehom pri Eirlpavostl in kot w ^ -:»hi-IJ blažllno T * in zanllzenje raz- r m t«arJaJoče zdra- r »llo. Odrasli vzamejo & po 3—4 žlice na dan, otroci ravno toliko ka-viruh žličic. e 1 1 steklenica lO vin. ^ Zunanja naročila izvršuje Irkar ^ Pleeoll proti postnemu povzetju zneska ► > k. r OSI y odda se od 1. marca 1903 pod jako ugodnimi pogoji. 29411 Ponudbe sprejema do 15. decembra 1902 Posojilnica v Celju". Poskusite J. Klauer-jev Jriglav' «.**■-**% «■t rastlinski liker! Ogreva in oživlja želodec in tel6. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (415-237) Edini založnik ln Imetniki Edmund Kavčič v Ljubljani. v Kavarna-restavracija Svicarija. Jutri v soboto jetrne, krvave in pečene klobase «1 *» a« «- ff ;» izdelka. V nedeljo, dne 30. novembra velika Za mnogobrojni obisk prosi Jric ]f ovak (2917) restavrater v švicariji. Posojila Ces, kr avstrijske daje samodajalec zanesljivim ljudem. I41eus«h, Berlin, Wil-helmshavenatr. 33 N. Ruckg. (2905) državne H eznlcs. C. kr. ravnateljstvo drž. žeiezuice v Beljaku. Izvod iz voznega reda veiiaven od dne 1. oktobra iH02. leta Ošhcd is Ljanljan* jož. ko» Proga čes '£rhieyr, v Line n« Duauj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 Ui zjutraj osobni vlak. v Trbiž, PoatabeL Beljak Celovec, Franzeiisfei.te, Ljubno, Dunaj, čez 'ielztkaj v Solnograd, Inomost, fiaz Amstetten na Dunaj Ob 11. r.ci 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pcn-tabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzth^l, a.. ..• — Ob 3. ari 56 ua popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, f ranzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez išelz-thal 1 Soinograd- Lend-Oastein, Zeli oh jezeru. Inomcst Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein Reitiing v Steyi, Lino, Bndejevice, Plzen, Mtrijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Ouoaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in 11. razreda.) — Proga ? Novo zaeeto lc v Kočevje. Oaobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob 1. uri 5 m popoludnb i&totako, ob 1 r 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jož. kol. iivj.ii I i. ■■ 12*. Ob 3. uri 25 m zjutiaj oaobni vlak z Duuaja čez Amstetten, Monakovo, laomost. Franzein>feste, bolnog-rad, Line, oteyr lil Aussce, Ljube o Celovec, Beijak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kuilove vaie. lleb. Marijine vare Plzea, Bade jevice, Holnograd, Lmc, Steyr Pariz, Oenevo, Cunb, Bregenc, Inomost, Zeil ob jezeru, Lend-Oastein. Ljubno, Celovec, Si. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m po-polndnt osobni vlak 1 Uanaja, Ljobna, Selztbala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzonstesta, Pol tabla — Ob b. uri 5i m zvečer osobni vlak 1 Bontvi-, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selz-tlii.i >z Inomosta, Somograda. — Prog* is Novega t£0kta in Kooevja. Osoum vlaki: Oh 8. ur; 44 m ■jutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m i.i s. uri bO m ivecer istotak.0. — Oonsl !a Ljubljane drž. kol « 2.anmik. Mešani vlaki: Ob J, uri 28 rt zjutraj ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer in ob 10 uri 45 m poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oKtooru. — Prihod 7 ljubljeno drž. kol. iz Kacinlc* Mešani vlaki: Ob 6. uri 411 m zjutraj, ob 11. uri B n dopoludne, ob b. uri 10 m zvečer in ob & uri 55 a zvečer, poslednji ?lak le <>b nedeljah in praznikih in samo v kobi-' (1) dor noče damskih paletotov, jopic, ovratnikov, kril, bluz, kostumov, boa, mufov, dalje športnih in zimskih sukenj za gospode, oblek, havelokov itd. itd. * * *r* * preplačati w w na| potrudi \ v „Angleško skladišče oblek" £jubljana9 vogal sv. petra in Resljeve ceste ši. 3 A/V^ tam kupi gotovo rrak Jako dobro In ceno. *J\J\r Svoje p. n. odjemalce prosim, da si svoje potrebščine za božič kolikor možno že sedaj omislijo, ker bi blizo pred prazniki radi velike gnječe imeli bržkone premalo časa in prostora za izbero. Z velespoštovanjem f2934-l> F. M. Netschek — Oroslav Sernatovtć. Uradnik išče stanovanje z dobro hrano. Ponudbe pod: „F", poste restante, Ljubljana. (2925-2) Julija Kmetetz izprašana babica t2892-3) pripereča $e i^i^cl^cča^titim damam. |= Rečne ulice št. 2, I. nadstr., levo. Učenca I s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejme v uk takoj trgovina Tjragotin Hribar Šelenburgove ulice 3. Gostilničarji i& zasebniki ki si žele kupiti pristna vina naj se obrnejo na Pavla Sponza, posestnika v Rovinju. (2880—3) Teran . . . . po 26 — 32 K za hektl. Muškatelec, beli . » 32—40 » » » PoŠta in železniška postaja JKovlnf. Ekonom 1 vojaščine prost, ki je dovršil kmetijsko šolo in obiskoval sirarsko-mlekarski kurz ter je že služboval čez 1 leto na nekem veleposestvu ter 1 leto vodil neko društveno trtnico in drevesnico, zmožen slovenskega in hrvatsko Brbskega jezika, z izvrstnimi spričevali išče primerne službe. Blagohotne ponudbe pod naslovom: Ekonom, poste restante, Gorica. !! Redka prilika I! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo, 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone"; 1 garnitura manSetmh in srajčnih gumbov 3°/o zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žppno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmerno; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakeiskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega S© 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro. ki je sama vredna tega denarja, stane M. gld. SO kr. Odpošilja po postnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2943—1' „VerMun«ltlinu8'* Krakov 1^ .">. Riziko je izključen. Za neugajajočo so vrne denar. mm m li i mm- Trgovina z železnino „MERKUR" PETER MAJD1G O »1 Ju3 C3-r&.6lcgl oesta št©Tr_ 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa In jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše- umetno gnojilo. "^Pi -# Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriftev. * «•:■!•:•>:-; ><+:>><> mM l<:>>>-<<: ki mm ■mm OB Postrežba točna. dene nizke. ! m mm mm e izšel * v proslavo * pr. prclcrncuc I stoletnice g "Prešernov1 album, i t Cena izvodu K 240, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema L, Schvventner 28 knjigo tržeč tt LJubljani m .r m i % 1 f iS :4 is m m m i Udnjatol) in odgOTOrni ovednik: Dr. Ivan T avl ar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarn«*«. 64 8884