288
Razne stvari.
od jednega do drugega temelja (kobile) meri 521 m, največja  dosedanja razdalja.
Tvarina vsega zidu tehta 92.000 m3, jekleni most sam pa (brez petnajstih vijaduktov, ki vodijo do njega) 46.180 ton. Po njem vozi dvotirna železnica.
Brez reklame (kakoršno so n. pr. uganjali pri Eiffelovem stolpu) zvršila ga je tvrdka Tancred, Arrol i. dr. v Glasgowu za malo vsoto 42 '/2 mu-Leta 1 889. pa so dovršili v Novem Londonu (Connecticut, Sev. Amerika) most, ki je vzbudil obče zanimanje.
Do L 1889. namreč so prevažali v Nov. Londonu na posebnih ladijah cele vlake črez reko Thames na drugi breg. To je bilo seveda zamudno, toda sezidati most, bilo je zopet težavno, ker bi ga bilo treba zgraditi tako visoko, da bi mogle spodaj pluti velike ladije. Kako so si torej pomagali?
Zgradili so most na petih temeljih, izmed   katerih   je
srednji okrogel. Na prvih dveh od obeh stranij, je most narejen trdno in nepremakljivo, na srednjem
stebru pa sega most na obe strani do bližnjih stebrov, toda ž njimi ni tesno združen, temveč se s pomočjo močnega stroja, ki je v srednjem stebru, za-suče okoli, tako, da je prostor med srednjim in njemu sosednima stebroma prazen, in gredo lehko skozi največje ladije. Stroj je tako močan, da naredita njegova dva beta, katera goni par v cilindrih, v jedni minuti 200 sunkov. Ploča, katera most za-suče, je iz jekla, ki teče na 58 kolesih. Ves mehanizem s strojem vred je v srednjem okroglem stebru.  Ves  most je  dolg okoli 420 m, oni srednji
del,  ki se suče,   i5o-6m.
Da ne govorimo samo o Evropi in Ameriki, povemo naj, da so v Avstraliji zgradili most, ki dela čast dotičnim tehnikom.
Reka Harkesburv je prej ločila severni del provincije Novi-južni-Wales (Vels) od južnega dela. Dasi most stane le 3"3 milijonov, vendar je 8'4m širok in 9207« dolg ter ima šest stebrov, izmed katerih imajo nekateri temelj celo 49?« pod gladino vode. Med stebri je stežaj 120 m dolg, jeklena konstrukcija pa 17 m visoka. Postavljanje temeljev je delalo posebne težave. Prvi trije stebri so
posebno   dolgo mudili,   in   jednega so gradili  celo 22  mesecev. (Konec.)
j;:-
Kukavica v kraljičkovem gnezdu.
VRadeČah pri Zidanem mostu so zgradili velikanski železni most čez Savo (sliki na str. 280 in 281), ki sedaj veže dve sosedni deželi, Kranjsko in Štajersko. Dne 26. velikega srp. 1. 1 894. je bil od domačega župnika slovesno blagoslovljen in potem javnemu prometu izročen.Dolg je 84m, širok blizu 6 m in je brez podpornih stebrov. Kot tak je tretji največji most v Avstriji. Glave, na katerih sloni, zgradil mu je I. Tršek iz Smarjete pri Rimskih Toplicah, vlila in postavila ga je pa tvrdka Ign. Gridl na Dunaju. Z zgradbo so pričeli meseca kimovca leta 1893. in dogotovljen je bil meseca vel. srpana 1. 1894. Stal je okoli 90.000 gld., izmed katerih je država darovala jedno tretjino. Ostali stroški se bodo pokrili z mostnino. Umevno je, da je promet čeznj prav živahen, zlasti ker na železnično postajo ni daleč. Glede na sestavo je popolnoma podoben dolenjske železnice mostu čez Ljubljanico, katerega sliko je „Dom in Svet"   prinesel v 15. štev. m. 1.
wrfA
--4