Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva . aja Novo mesto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto, — Izhaja vsak četrtek. Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 fitev. 32 (335) Lato VIL NOVO MESTO, 9. AVGUSTA 1956 Urejuje uredniški v -loor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Ceeta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: St. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-ffcložnlško podjetje »Siov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F, Plevel tilrahrovč borbi za gospodarski napredek Po Trdinovi poti iz Metlike pridete kmalu na občinsko cesto, ki pelje v vas Grabrovec in dalje proti 2umberku. Kdor je hodil tam med vojno in pred leti po *elo razdrapani poti, bo zdaj presenečen. Nekdanji razrijti kolovoz je zamenjala lepa občinska cesta, ali z drugimi besedami: stara, slaba pot je spremenjena v cesto, primerno za vsak promet. Bivši okrajni ljud-*i odbor Cmomelj jo je sprejel med' okrajne ceste in nastavil cestarja. Da je ta bivša pot zdaj cesta, Je zasluga delovnih vaščanov Grabrovca. Nad 700 kubikov gramoza so v dveh letih nadrobili, razvozili in nasuli nanjo. Ljudski odbor js dal drobilec in gorivo, ostalo so vaščani opravili eami. Lep doprinos k lastnemu napredku; ki naj si ga vzame za vzgled marsikatera vas. Pri gradu!! vodovoda najboljši Tako na bivšem okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju kot na občinskem ljudskem odboru v Metliki vedo povedati, da so doslej .Grabrcvčani pri gradnji vodovoda na tem koncu najvač prispevali. Žalostno so gledali vaJčani, ko je prva trasa »a vodovod kazala, da k njim ne bo vode. Pa so je bili hudo potrebni kot ostale vasii tega območja. Pred. tremi leti so Imeli v vasi 15 primerov tifusa zaradi slabe vode. Razveselili so se novega načrta vodovoda, ki je vključeval Seja 010 bo 14. avgusta 8. redna seja obeh zborov OLO Novo mesto bo 14- avgusta v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Na dnevnem redu je več poročil: poročilo predsednika sveta za notranje zadeve, poročilo sodnika in senata za prekršike, poročilo predsednika okrožnega sodišča Novo mesto o delu okrajnih sodišč v novomeškem okraju ter poročila treh odborniških ko-maij. Elektroni vlak na progi Reka—Zagreb Del proge Reka—Zagreb, ki pelje skozi Gorski Kotair ter mora premaigati velike višinske razlike, so v zadnjem času elektrificirali. Prva kompozicija električnega vlaka je odpeljala iz Reke preko Sušaka 27. julija. Elektrificirani del proge je dolg 45 km, to je od Reke do Fužin. Z elektrifikacijo nadaljujejo. Jutri v Kočevju jubilejno žrebanje stotega kola Jugoslovanske loterije Kakih sto tisoč ljudi igra v Bloveniji na srečke Jugoslovanske loterije, ki je 25. julija odigrala svoje 99. kolo. Jubilejno, stoto kolo, pa bodo odigrali jutri v Kočevju. Zavrteli «e bodo bobni in prinesli mnogo prijetnih presenečenj, pa tu. di razočaranj tistim, ki že dolgo — ali pa še nikoli — niso n.i dobili. Kakorkoli že, poskusimo tokrat igrati! Žrebanje" je v naši soseščini in nmrda kane tudi kaj čez Rog ... Vsak, ki igra na srečke Jugoslovanske loterije, podpira « tem tudi Človekoljubne namene naš'h organizacij, ki skrbe za slepe, gluhoneme, otroke padlih borcev, vojne Invalid« in podobno. tudi njihovo vas v omrežje. Kot da bi šli v trgatev ali po balo bogati nevesti, s takim veseljem so zapregli živino in šli po vodovodni material. Na zboru volivcev so sprejeli sklep, da bo vsako gospodarstvo pomagalo z delom najmanj 10 delovnih dni. Napravili so se mnogo več. Povprečno 23 m jarka so izkopali za vsako gospodarstvo in jarke tudi zasuli ter pomagali pri drugih delih. Skale so vrtali na roke, le dve uri je pomagal kompresor. Danes ima vsa vas dobro pi'tno vodo izpod Gorjancev. Živina ne pije več iz blatnih luž in ljudje se ne boje, d* bi dobili tifus zaradi slabe vode. 15. gospodarstev ima vodo že v hiši. 41:1, 44:3 Čudne Številke ali ne? Res Je, toda povedo veliko. Prva pokaže politično opredelitev vaščanov med vojno, druga razmerje za-vesitnih naprednih sil nasproti zaostalosti. Da, 41 moških vašča-nov je med vojno stopilo v par-ti?anske enote-, le eden v belo-gardistične. Od 47 gospodarstev, kolikor jih je v vasi, se jih 44 zavesitno prizadeva za napredek in požrtvovalno dela kjer j* potrebno, trije pa tega Se niso spoznal; in capljajo za ostalo vasjo. Med njimi je tudi človek, ki je bil včasih napreden. Toda večina se ne zmeni za teh nekaj izjem, pač pa gre z borbo za napredek preko njihove nerazvite zavesti in pomanjkanja smisla za lastni in skupni napredek. Uspehov skupnega prizadevanja vaščanov zadržanje ti'ojice ne zmanjšuje. Ni dvoma, tudi oni se bodo prej ali slej priključili in sodelovali zavestno kot ostali. Vodovod bo spomenik padlim tovarišem Vojna vihra je pustila sledove tudi na Grabrovcu. Osem prebivalcev je padlo v borbah, štirje so bili ubiti pri bombardiranju vasi 8. decembra 1942, dva sta umrla na posledicah internacije. Dve gospodarstvi sta bili popolnoma požgani, poleg tega pa je zgorelo še 18 gospodarskih poslopij. Vse še danes ni obnovljeno. Padlim borcem In žrtvam fašističnega nasilja bodo postavili spomenik sredi vasi. Pravzaprav bo njihov spomenik največja komunalna pridobitev vasi — vodovod. Spomenik bo 80-letniaa novomeškega prostovoljnega gasilskega društva V dneh 10., II, in 12. avgusta bo novomeško prostovoljno gasi'sko društvo slovesno praznovalo 80-letnico svajega obstoja. Objavljamo celoten spored slavnostnih prireditev: V petek 10. avgusta ob 20.30 na kopaiJšču-flra Lok j predvajanje ozkotračnih filmov o požarih s poučnim predavanjem. V soboto 11. avgusta bodo ob 21. uri zagoreli po gričih okrog mesta kresovi- Hkrati bo umetna razsvetljava na Krki, nato pa bo podan na odrčku kopali, šča na Loki kulturni program: 1. »Na pomoč, dramatizirana gasilska reci taci j a 2. Govor društvenega predsednika 3. Koncert moškega pevskega zbora K D Dušan Jereb 4. godba plos. V nedeljo, 12. avgusta.: ob 9, uri bo pred rotovžem na Glavnem trgu slovesno razvili« novega gasilskega prapora, ki ga je društvu poklonil občinski ljudski odbor Novo mesto ~z iz- ročitev prapora gasilskemu društvu Novo mesto — nagovor društvenega predsednika — odlikovanje zaslužnih članov — mimohod in pozdrav praporu. Ob 11. uri slovesna seja v rotovški dvorani. Ob 14. uri pričetek gasilske veselice na vrtu gostilne Kozak. Godba, ples in zelo bogat srečolov. Vse prebivalstvo vljudno vabimo, da se naših proslav pol-noštevilno udeleži. Na pomoč! Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto postavljen v obliki vrča, iz katerega bo tekla voda. Temelj za spomenik je že napravljen. S prostovoljnim delom so člani ZB in SZDL nakopali pesek, ga pripeljali na mesto, kjer bo stal spomenik, in zbetonirali temelj, garnizija JLA iz Metlike pa je dala kamion za dovoz marmorja iz Gradac a. Kip iz umetnega kamna izdeluje podjetje v Ljubljani. Ker ni bil dogotovljen, se že dvakrat odložili odkritje spomenika. Upajo, da bo vse urejeno vsaj do občinskega praznika. Kaj vaSCanom nI razumljivo Skrbno negovani vinogradi ob cesti pričajo o pridnosti gospodarjev. Zelja za donosnejši način obdelovanja zemlje je pri njih močna. Letos pridelek v vinogradih ne bo velik, ker so posledice ostre K;me dokaj§nje. Navzlic temu so vinogradi prav skrbno obdelani. Res bo nizki pridelek zato dražji, toda misliti jo treba tudi naprej. Da mislijo na napredek, dokazujejo obširne razprave in priprave za načrtno obnovo vinogradov. Dosti so že o tem govorili in bili pripravljeni pričeti z delom, nekateri pa so že tudi začeli. Sedaj so v dvomih glede tega načrta, pač zaradi neprodanih zalog vina v kleteh in nesorazmerja cen Pri vino gradniku in v gostilni. Ne razumejo, da zasluži gostilničar toliko kot kmet, ki je vse leto garal v vinogradu in še dokaj drago plačeval galico. Ne razumejo, da je cena pri vinogradniku sedaj nižja kot je bila v jeseni, v gostilnai pa je prodajna cena ista, Nfcr rizumeja, da gostinski obrati uvažajo vino od drugod, doma pa leže neprodane zaloge dobrega in zdravega vina, kakršnega si marsikateri gost želi, pa ga ne dobi. Ni vse samorodnlca, kar raste po naših vinogradih. Izbira je velika tudi v kvalitetnih vinih. (Nadaljevanj* na 3. »trand) Ko ženice košatih Gorjancev vabijo na gorsko sonce — k počitku in oddihu... Nenehna skrb za proizvodnjo S seje okrajnega komiteja ZKS Novo mesto Na rafcširjeni seji okrajnega komiteja ZKS Novo mesto so 28. juliji razpravljfcLi v glavnem o gospodarskem etanju v okraju v letošnjem prvem poL ietju. O gospodarstvu j s poročal na seji predsednik OLO Franc Pirkovič. V poročilu «e je dotaknil izpolnjevanja plana v posameznih podjetjih. V glavnem so podjetja v proizvodnji v prvem polletju nekoliko pod planom, DOLENJSKI ODRED tabornikov se pripravlja na partizanski pohod v Kumrovec Od 22. do 26. avgusta bo v Kumrovcu IV. zlet Združenja tabornikov Slovenije, kamor bodo prišli tudi tabornik; iz ostalih jugoslovanskih pokrajin. Slovenski taborniki bodo Sli v Kumrovec po starih par- Nasad malin se prav dobro obnese Podjetje »DANA« na Mirni je pred dvema letoma uredilo nasad malin in ribezlja. Maline so letos prvič obrodile. Čeprav jih je precej sklestila toča, je bil pridelek nad pričakovanje dober. Na hektaru po- VREME ZA CAS OD 10. DO 19, AVG- Kratkotrajne nevihtne padavine z ohladitvijo se pričakujejo v drugi polovici tekočega tedna (okoli; 10. avg.) in sredi avgusta (v roku med 14. in 16. avg.). V ostalem bo suho vreme z večdnevnimi razdobji jasnega vročega vremena V nedeljo obiscimo tradicionalne konjske dirke v 3ent.iernt\iii, kjer praznuje tamošnji Klub za konjski Sport 70-let svojega ob-ftoja. Zjutraj revija konj krSkopolJskega področja, popoldne pa velike dirke. vršine so nabrali nad 1000 kg kvalitetnih malin. Računajo, da bo petletni nasad malin dal letno do 5.000 kg sadu po hektaru. Spričo tega uspeha so v podjetju sklenili, da bodo nasad malin postopoma povečali na 8 hektarov. Tako si bodo zagotovili zelo dragocene surovine za predelavo. Gojene maline dajo Se boljšo kvaliteto kot divje, prvi po zkus pa je tudi pokazal, da podnebje in zemlja na Mirni ustrezata za gojitev malin. Sedaj so se pričeli zanimati za maline tudi kmetje, saj j m obetajo lep dohodek. Podjetje »DANA« jim bo preskrbelo sadike zastonj. Kot je znano, od_ kupujejo letos kmetijske zadruge gozdne maline po 90 din. gojene pa po 100 din kilogram. Donos nasada ribezlja bodo ocenili po pospravljanju pr del-ka. Tudi ribezelj je toča na Mirni dokaj prizadela. Delovne sile preveč in — premalo Na posredovalnici za delo imajo vpisanih dokaj ljudi, ki so trenutno brez zaposlitve. Navzlic temu pa jih podjetja, ki potrebujejo delovno silo, ne dobe. Tako podjetja, ki grade avtocesto, potrebujejo večje število moške nekvali* eirane ■ delovne sile. Poleg rednega zaslužka dobe delavci na. avtocesti tudi terenski dodatek. Prav tako potrebuje delavce splošno gradbeno podjetje Pionir iz Novega mes-ta, ki je prevzelo v zadnjem času več gradenj, zlasti v Novem mestu, pa tudi drugod. Podjetja sprejemajo novo delovno silo preko posredovalnice za delo pri OLO, kamor «« je treba prijaviti. tizanskih potek iz izhodiščnih krajev ob Savi, Savinji, Sotlj in MestinjsČici. Dolenjski taborniki bodo organizirali iz vrst članov Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta, Družine svobodnih gozdov v Kočevju in Družine okamenelih svatov iz Ribnice Dolenjski odred, ki bo šel na partizanski pohod v Kumrovec že v petek, 17. avgusta. Naši taborniki bodo na tem ■potovanju obiskali Otočec, Kro_ novo, -Zameško, Kostanjevico, Podbočje, Bušečo vas n Cerklje, Brežice, Dobravo, Staro vas. šli čez Sotlo in po hrvaški strani skozi Klanjec in pod Cesargra-dom v Kumrovec. Med potjo bodo imeli praktične vaje v forsiranju Krke in Sotle, različna pionirska dela. terenske igre, signalizacijo, reševanje in podobno, priredili bodo već partizanskih mitingov za vasča-ne, obiskali bodo letake inmu_ zej v Brežicah, mnoge znane kraje partizanskih bitk in posamezne borce NOV. Seveda bodo med potjo vsak večer postavili potovalni tabor in si sami kuhali; z vozovi, kuhinjo in orodjem jim pomaga novomeška garniztja JLA, ki je tudi tokrat pokazala vse razumevanje za lepe načrte naše mladine in njeno željo spoznavati domače kraje. V Kumrovcu bo veliko tekmovanje v taborniškem mnogo_ boju, ki obsega orientacijski tek, signalizacijo in postavljanje šotorov. Novomeški taborniki bodo za to tekmovanje pripravili 18 tekmovalnih skupin, na pohod pa bo 5io kakih 50 do 60 članov tabornika organizacije. razen nekaterih podjetij, kjer so polletne plane tudi presegli. Pri tem je treba omeniti, da'je znaten del podjetij sezonskega značaja, odnosno odvisen od vremenskih , razmer, zato Podatki o proizvodnji v prvih šestih mesecih ne pokažejo pravega stanja proizvodnje. Navzlic temu so na seji poudarili, da morajo organi delavskega samoupravljanja nenehno spremljati proizvodni proces ter vložiti-vSe napore, da bo proizvodnja tekla Po planu. Cene na trgu so »e ustalile, odnosno nekoliko padajo. Tako indeks cen v primerjavi z letom 1955 v' istem razdobju kaže rahel padec pri obutvi (ženskih čevljih in moških nizkih čevljih). Občutno so se znižale cene pohištvu in opremi. Tudi tekstilno blago In nekateri prehrambeni predmet; (margarina, mast, poper) kažejo indeks navzdol. Enako gradbeni material. Zlasti se je znižala cena cementa in deloma betonskega železa, nasprotno pa je cena okenskemu strešni opeki in steklu šla navzgor. Na splošno je odkup, ki ga izvajajo kmetijske zadruge, letos porastel. Zelo' so v zacstan. ku dohodki občin in okraja. Tudi plačevanje taks- je v posameznih občinah zelo različno, o čemer bomo podrobneje S« pisali. Nova ležišča premogli so odkrili Pni vasi Rakdta pri Pirotu v Srbiji so ugotovili, da ima tamošnji rudnik črnega premoga Jerma okoli 20 milijonov ton zalog. Ta premog je dobre kvalitete in se lahko uporablja tudi za pridobivanje metalurškega koksa. Pri Kravarskem v bližini Zagreba pa so odkrili ležišča lignita, ki jih cenijo na tri milijone ton. Ligaiit je v globini 15 metrov, plasti pa so debele 5 metrov. Ker je ležišče premoga samo 20 ktm daleč od Zagreba, bo prevoz do mesta zelo poceni. Bolnienrska šola v Novem mestu Svet za zdravstvo in svet za šolstvo pri OLO Novo mesto sta sprejela predlog, da se v Novem mestu ustanovi šola za bolničarke, ki je več kot potrebna. Na Dolenjskem že vsa leta izredno primanjkuje nižjega medicinskega kadra, na drugi strani pa je veliko mladih deklet, 'ki jih poklic bolniške strežnic* veseli. Čeprav če ni Ker niso prišli k fluorografiramfu Slikanje pljuč v osmih občinah novomeškega ( okraja se bliža koncu. Ponekod je Šlo brez vsakih težav, ker so lju Sini. 11. Številka Uradnega vestnlka 0L0 31. julija je izšla U številka Uradnega vestnika okraja Novo mesto, ki prinaša odlok o proračunu Okrajnega ljudskega od« bora za leto 1956. Zgradili bomo velik kombinat aluminija Pred dnevi j« bil v Moskvi podpisan sporazum med vlsda-nvi FLRJ, Sovjetske zveze in DR Nemčije o sodelovanju pri izgradnji velikega kombinata in-Preblvalcem Novega mesta, dustrije aluminija. Zgradili bo-posebno pa še tovarišem čla- mo tovarne, v katerih bomo na nom Rodu gorjanskih taborni- leto proizvedli 100,000 ton alu-kov in tovarišem gamizije JLA minija. Za začetek prvih del bo-Novo mesto, Vojna pošta 1693, mo dobili od Sovjetske zveze ki so nam nesebično pomagali in Demokratične rekublike Nem-prl organizacij;; tabora v Srebr- čdje posojilo 175 milijonov do-ničah in nam omogočili, da smo larjev proti 2°/« letnim obrestim. čas, kaže izjava Frančiške Brat-kovič iz Mihovega sodniku za prekrške, ko je rekla, da taka oblast ni prava, ker goni ljudi, da morajo kazati prsa in jih tako sramotijo. Po njenem naj bi raje nagnali ljudi v cerkev (D. ker so tako brezbožni. Morda ji bo kazen vsaj malo pomagala k pameti. Zahvala bosenskih tabornikov preživeli 25 nepozabnih dni v prelepi Dolenjski se najtopleje zahvaljujemo! Vsem Novomeš*anom pošiljamo prisrčne pozdrave! Člani izvidnikih (taborniških) odredov BOSANSKI NOVI la PRIJEDOR Naša država bo to posojilo odplačevala z izdelki proizvodnje tega kombinata in z valjanimi izdelki iz aluminija. S tako veliko proizvodnjo aluminija se bomo uvrstili med države, kt proizvajajo največ aluminija n* svetu. Btrtn t »DOLENJSKI LISTt Štev. 82 (3355 80 let novomeških gasilcev 8. oktobra 1843 *o Nemci ponovno bombardtrali Novo mesto. Ob tej priliki je nastal požar na hiši trgovca Prijatelja v Dilan-cevj uMci. Gasilci so ogenj delno omejili. Ker se je bilo bati ie nadaljnjih bombardiranj, je vse bežalo iz ogroženega mesta. Zato je tedanja partizanska komanda mesta odredila, da se preseli tudi gasilska orodjarna na varnejši kraj. Vse gasilsko orodje je bilo prepeljano v Fer-ličevo šupo na Ločenski cesti, nasprotj pokopališča. Pod vodstvom oblasti se je formirala nova gasilska četa, kj je imela enačaj poklicne in je bila noč in dan v pripravljenosti. Gasilci so imela v tej Supn lastno kuhinjo, ki jo j« oskrbovala partizanska komanda. Vodja čete je bil naš stari preizkušeni gasilski veteran Ivan Ferlič, sodelovali pa so pri četi spet 6ami stari gasilci, pa tudi štirje od bivše italijanska poklicne čete. 21. oktobra istega leta so v Novo mesto nenadoma vdrli Nemci. V zasilni gasilski orodjarni »o naredili pravcato razdejanj e, ustrelili so kuharja Kumarja la Buone vasi, večino službujočih gasilcev pt odvedli v internacijo. Gotove smrti Jih Je rešil sedanji pove.jnlc Bruno Bernard. Nemci •o zasedli tudi gasijsko orodjarno v mestu in se polastili vsega inventarja ter msrsikal uničili, zlasti ves arhiv. Seveda Je bilo s tem vse gasilsko delo prekinjeno. Pozneje, ko so se Nemci v mestu dodobra zasidran Je bilo vse orodje prepeljano spet v mesto v staro orodjarno, kjer pa gasilci niso bili ve« gospodarji, marveč le priložnostni gostje. Po nalogu županstva pa s« je spet ustanovila in formirala gss lska ekipa, ki pa ni imela nobenega razmaha. Orodjarno so Nemci popolnoma zased:; in izrinili iz nje vse, kas Je bilo gasilskega, prostor pa spremenili v avtomobilsko garažo, pozneje pa v kovaško In mehanično delavnico. Od gasilcev, ki so Jih stlačili v kletno sobico na dvorišču stavbe, so zahtevali, d« m o razo biti noč ln dan v pripravljenosti. Tako sb ostali le Se trije ali štirje gasilci, ki so včasih še prišli v svoje zasilno orodišee ter pazili da orodje ni bilo popolnoma uničeno. Ker Je bil pritisk na gasilce čedalje hujši, so še zadnji zapustili m nekega dne je ostala tema*na klet prama. Gasilstvo je postalo takorekoč nekako odveč. Novomeške oblasti so se sicer nekoliko pozanimale kal je z gasilci, tudj nekafc ogled orodjarne je bil. vendar se kaj več ni ukrenilo, niti ni nihče ni- kogar klicat na kak odgovor. Ko pa Je pozneje v bližnji okolici gorelo, so pa le prišli na pomoč vsi stari gasilci, kolikor Jih je seveda te bilo doma. Mnogo gasilcev J« moralo v internacijo, nekaj jih je padlo P rt bombardiranjih, precej Jih Je od-Mo v partizane, nekaj pa Jih Je ostalo v tesnem železnem obroču, ki ga je okupator vsako ]eto bolj stiskal. Zlom Nemčije je prinesel tudi med gasilstvo velik preobrat. Po paničnem begu Nemcev in domobrancev iz Novega mesta in po vkorakanju NOV so tudi naši stari gasilci takoj navezali stike z novo oblastjo glede ureditve gasilske čete. Nova oblast je uvidela potrebo po gasilstvu in je imenovala za krajevnega gasilskega referenta pok. Ernota Knola ter mu poverila organizacijo gasilske čete. Tov. Knol je takoj pričel z delom. Povabil je š« nekaj starih gasilcev in osnoval četni odbor, ta pa je organiziral oziroma v življenje poklical gasilsko društvo, "Z velikim veseljem so se nekdanji člani odzvali povabilu odbora in spet stopili na svoja mesta. Pa tudi veliko število novih gasilcev se je prijavilo. Tako je društvo leta 1946, ko je praznovalo svojo 70-letnico, štelo 34 aktivnih članov. Treba je bilo krepkega dela, da se je vse uredilo, da je društvo prišlo spet do po- Ivan Ferlic, zaslužni gasilski veteran novomeških gasilcev Obisk na Grabrovcu (Nadaljevanje s 1. strani) Prav kvaliteti pridelka pa vinogradniki na Grabrovcu posvečajo vso skrb. To so dokazali lani na razstav* vin v Metliki, To, da je prav vino iz Grabrovca dobilo prvo nagrado, poleg -tega pa še štiri vina visoko priznanje, je presenetilo marsikoga, pri bolj razkričanih vinogradniških predelih metliške okolice pa tbudilo tudi zavist. Seveda, GrabrovČani so počakali s trgatvijo skoraj do snega, drugod so pa menda kar tekmovali, kdo bo prej trgal. Ni odveč zapisali, da slaba prodaja vina jn slaba cena, ki za sedanji način obdelave ni vzpodbudna, zmanjšuje zanimanje ta obnovo vinogradov. Ce bi bil vinograd eno-ali dve-letna kultura pravijo, bi površine celo zmanjšali v korist drugih kultur, kj so danes bolj donosne (npr. živinoreja). Tako pa še obdelujejo in se trudijo za pravilno vzdrževanje vinogradov, ker u-pajo, da se bo kdaj stanje popravilo. Se cesto proti BuSInjI vosi Cest« na Buiinjo vsa, v dol-linl 960 metrov, je sedaj cilj grabrovskih vaščanov. Nad 7.000 prostovoljnih delovnih ur »o le Irtvovaii za njeno gradnjo. Tudi nekaj denarja je ie vlože« nega v ito cesto, kj pa še ni« ne koristi. Zgrajen je mat čee Su- šico in narejen je presek ter del tudi utrjen. Radi bi jo dokončali čimprej, pa čisto brez vsake pomoči ne bo šlo. Seveda so kot vedno sklenili, da sami o-pravijo vse vožnjo za;.'on j in vsa težaška dela, le za strokovna dela in kompresor potrebujejo denar. Z graditvijo tega odseka ceste se bo pot s Suhorja v vas skrajšala za dve tretjini. To cesto so pričeli graditi ie pred vojno, toda dogradili je niso. Tako ie na Grabrovcu. Ne štedijo lastnih sil ko gre za splošni napredek in ne čakajo, kdaj jim bo kaj padlo v naročje. Sami prispevajo z dobro voljo čimveč morejo. Prav zato tudi zaslužijo pomoč družbe, ker jo znajo praviJno ceniti in z lastnim delom dvigati njeno vrednost. Prav gotovo marsikoga zanima, zakaj je na Grabrovcu tako, zakaj tam lahko veliko store z lastnimi silami, drugod pa niti najmanjše poti ne morejo popraviti? Stvar je zelo preprosta: v vasi je nekaj napreln.h tovarišev, ki jim ni žal truda m naporov za skupni napredek vasi, tovarišev, ki imajo zaradi tegs veliko zaupanje ostalih vaščanov, gaj vedo. da izpeljejo do kraja česar se lotijo in vedno v koriat vseh. Sloga in požrtvovalnost Je osnovno gibalo z« napredek in to dvoje so znali po vojni na Grabrovcu razviti do posnemanja vredne višine. P.R. Stenega orodja. Nešteto prostovoljnih delovnih ur so opravili člani gasilskega društva tudi nt drugih delih. Po nepopolnih podatkih so imeli v zadnjih des«-tih letih nad 65 požarov in rešili nič koliko ljudskega premoženja. Z novo vnemo so as gasilci vrgli na delo in uspeli. Organizirana j« bila tudi močna ženska ekipa, kj se je dostikrat bolje izkazala od moške. Za dobre gasilce pa se pripravljajo tudi pionirji. Danes šteje novomeško gasilsko društvo 29 aktivnh, 6 zaslužnih, 5 neaktivnih članov in 12 mladincev. Društvo si je ves čas po osvoboditvi prizadevalo tudi za kulturno izobrazbo svojega članstva. V upravnem odboru je bil vedno en član odbora kulturno-prosvetni referent, ki je imel na skrbi to panogo. Tako so zlaati na državne praznike prirejali akademije, interna prireditve ln podobno. Članstvo pa se Je sestajalo k strokovnim in kulturno-pro-svemim sestankom, kjer so bila ns sporedu predavanja in debata, da so ti gasilci širili obzorje. Novomeško gas'lsko društvo Je bilo že od nekdaj m je še danes tako rekoč matično dru_ štvo gasilskih društev tega dela Dolenjske, saj je prav iz pobude tega društva nastalo već okoliških, katerim js matična organizacija pomagala preko prvih, začetnih težav. Društvo Krno Knol je leta 1945 začel organizirati novomeške gasilske vrste je imelo vedno tudi zelo dober kader, tako da j© tudi v tem pogledu prednjačilo. Ves čas svojega obstoja je društvo rado šlo na pomoč tudi v oddaljenejše kraje, po zadnji vojni pa sploh ni več ognja, kjer bi novomeško društvo n« pomagalo gasiti. Nove izdaje KMEČKE KNJIGE Vrati svojih prakoristnih in zanimivih knjig Ja> založba KMEČKA KNJIGA v LJubljani pridružila tudi tale trj dela: O noBemavosti, najbolj nevarni nalezljivi bolezni odraslih čebel, govori prikupno napisana knjižica dr. Leona Kocjana »NOSEMAVOST«, nalezljive in kužne bolezni odraslih Čebel. Knjiga Je izšla v nakladi 2000 izvodov, ima pa 38 strani obsega in več slik. Čebelar brez nje ne bo mogel prebiti. Za kmetijske zadruge in zadružna podjetja je izšel »PRAVNI PRIROČNIK«, ki ga je priredil dr. Peter Pavlic. Knjiga vsebuje vrsto obrazcev za postopek pred rednimi in gospodarskimi sodišči s kratko obra-zložjtvtjo. Priročnik vsebuje predvsem vsakdanje in enostavne primere za vlaganje tožb. urejevanje raznih uslužbenskih zadev, odpovedi in podobno. ' Semenarna v Ljubljani je izdala v založbi Kmečke knjige potrebno strokovno knjigo Inl. Jožeta Mačka »PRIDELOVANJE ZELEN J ADNIH SEMEN«. Kratka navodila o pridelovanju nekaterih najvažnejših zelenjadnih semen bodo s pridom uporabljali vsi, ki se pečajo s pridobivanjem semen. Pisec razpravlja najprej splošno o semenarstvu in o gnojenju semenskih vrtnin, nato o gojenju kapusnic. ko-renčnic, solatnic stročnic. špi-načnic. čebulnic in dišavnic. kakor tudi o raznih rastlinskih boleznih in škodljivcih. Nevestno opravljanje službe je kaznivo Vsak državni uslužbenec je dolžan vestno in v skladu z zakonitimi predpisi ter havodiii starešin opravljati svojo službo. Kdor ne dela tako, j« kazensko odgovoren. Za hujša dejanja so redna sodišča in sodnik za prekrške, za -lažje pa disciplinska sodišča. Pred senatom disciplinskega sodišča pri. okrajnem ljudskem odboru Novo mesto se je v zadnjem času zagovarjalo več uslužttencev, ki so nevestno in m a k>ma>ino oprav ij ali svo j o slu ž-bb. Največ pritožb je zoper logarja, zato je le-teh bilo sorazmerno največ. Res je logarska služba naporna in težka, vendar jo je treba izvajati po predpisih in biti pri tem strogo objektiven ter pošten. Okrajni logar F. K. nd ravnal pravilno, ko je vedel, da je nekdo namesto 6 kub:kov lesa, za kolikor je •mel dovoljenje, posekal kar 80 kubikov, vendar tega ni prijavili nadrejenim. Logar je nezakonito posekan les tudi žigosal. Obsojen je bil na 15-odstotno znižanje prejemkov za debo enega leta. Tudi logar S. I- ni ravnal pravilno, ko je les, odkazan za domačo porabo prežigosal za prodajo in to v veliko primerih in dcka;?nje količine. Razen tega je namesto pri panju žigosal les kar ob cestah ter tudi dovolil posek drevja, za katerega lastnik ni imel nakazila. Tudi on je bil obsojen na 15-odstotno znižanje prejemkov za dobo enega leta. Ce gori v velemestu Nedavno so imeli v New Yor-ku največji požaur v zadnjih 34 letih. Vnelo se Je opuščeno petnadstropno poslopje in gorelo več dni. Pri tem požaru je bilo ranjenih 200 gasilcev, 20 od teh so juh morali takoj prepeljati v bolnišnico. Zaradi požara in gašenja je bil oviran promet na podzemski Železnici. Samo en dan je zaradi tega 250.000 delavcev in uslužbencev prišlo prepozno na delo. Cestar A. K. Je neredno prihajal na delo. Rad je tudi med delovnim časom smuknil v gostilno i« sploh slabo opravljal službo. Bil je že disciplinsko kaznovan, vendar ga kazen ni 6pametcvala. Sedanja kazen se glasi na 15 odstotno znižanje prejemkov za eno leto. Okrajni logar I. P. je slabo skrbel za zatiranje Jubadarja v svojem delovnem področju, kar je glavna naloga logarja v poletnih mesecih. Obsojen je bil na 10-odstotno znižanje plače za dobo 6 mesecev. Veterinarski higienik A. H. Je dobil obvestilo, da je v neki vasi poginil praJič, katerega je treba zakopati. Namesto da bi šel sam do kmeta, je poslal svojega sina. Tudi on ni prašiča zakopal kot je potrebno, pač pa je lastniku samo naročil, naj ga zakoplje. Kmet je mrhovino zakopal blizu doma "in plftvo. Ponc-či so jo odkopali cigani in pojedli. Prašič je poginil od za-strupljenja z arzenikom. Samo slučajno se ljudje niso zastrupili! zaradi konjačeve malomarnosti. Obsojen je bil na 10*'0 znižanje prejemkov za dobo enega leta. Sprehod po živilskem trgu To-Jiko košev, košBT, jerbasov in ljudi dosifcj **> ni polmilo-tržnega prostora na Frešernovem trgu, ket pivi ponedeljek letošnjega, nekoliko soparnega avgusta. V Novem mestu občina ne pobira tržnih taks na mestnih, mitnicah, 'ki naj bi bile naseja-ne ob poteh v mesto, kakor pred desetletji, ampak si mora edini uslužbenec mestne občine za pobiranje taks ubrati pot skozi gnečo nestrpnih prodajalcev in kupcev, ki vsevprek na glas primerjajo cene in trgujejo. — Tri sto listkov sem potisnil do devetih ljudem v roke, pove ves zadihan m si utira s čela pot. — Tudi slišal sem marsikatero na račun tistih petih ali desetih dinarjev, ki jih prodajalci plačujejo od koša aH košare. Zanimali smo se za cene. Zgodaj zjutraj so še močno raziične, roda proti osmi se ustalijo- Čebula je draga — rešta 70 din, paprika tudi 70, kumare imajo pa še kar ugodno ceno ~ 15 din kg. In druga poljski sadeži? P^ižol v stročjem je 30 din kg, solata 70. Tudi sadje, ki je pogosto komaj napol zrelo, ima visoko ceno: jabolka 40 din kg, slive tudi 40, hruške tudi. Cena jajc pa se je sprva sukala okrog 15 in 14 din, a ustalila se je pri trinajstih dinarjih. Ns novomeški trg so prinesli trgovci precej konfek- cije in lončarskih Izdelkov. Po mestu a« je v zgodnjih Jutranjih urah pomikal na ločensko sejmišče cel sprevod goveje živine. Vrvež na živilskem trgu obeta, da bo trg tudi poslej ob ponedeljkih dobro založen in da bodo cene poljskim pridelkom še občutno padle. Umor v Mirni peči V noči od 2. na 3- avgust okoli 2. ure ponoči je bil umorjen a strelnim orožjem 19-letni Kocjan Saje. Umorjen je bil poleg domačega kozolca. Preiskava je v teku. Strelo ubila hodžo V Zenici Je pred kratkim med hudo nevihto udarila strela v minaret tamošnje džamije. Prav ta čas je bil na minaretu hodža (muslimanski duhovnik). Stre!a je hodžo Rašida Zajniroviča na mestu ubila. Minaret ni imel strelovoda. Nepoiteno poslanca Poštarica Andžena Vojnovič Je bila zaposlena na pošti v Draganiču pri Karlovcu. Pred kratkim so odkrili, da je v razmeroma kratkem času poneverba skupno 1,213.000 dinarjev. Denar Je porabila za zabave in pijačo, kateri Je zelo vdana. Izročili so jo sodišču. BELOKRANJSKA KMEČKA ZORA VERGOT: GOSPODINJA Podnebje Je za razne prehrambene ln industrijske rastline ugodno, kakor sem že orne. mala. Težav« so le v sušnih letih, k| pa vendar uničijo manj ko mokra leta, ki se Beli krajini krožno ponavljajo. Poglejmo, kaj belokranjski kmet predvsem prideluje in goji. Žitarice: pšenico, rž, Ječmen; ©vsa sejejo le malo in tudi ne Uspeva tako ko v višjih legah. Okopavine: krompir, krmna pesa, fižol, grah. Steber belokranjskega poljedelstva je koru-fca. ki kar lepo uspeva in daie tudi dober hektarski donos. Zelo skromno je pa razvito ze-lenjadarstvo. Industrijske rastline: lan in konoplja, toda le v okolišu Dra. gatuša. Vinice. Pretoke ln Adle-iičev, pa še tu na prav majhnih površinah. Sadje. Bela krajina je področje, kjer bi uspevalo vseh vrst •ad1e. od jabolk in hrušk do košč'čarjev. Posebno donosne so breskve ln marelice vendar 4ih smotrno nihče ne goji, kakor sadja v Bel« krajini aploh ne smatrajo za prehranjevalni pridelek. Na pobočjih uspeva vinska trta. Se vise pa kostanj, oieh in češnja. Zenalja tn podnebje sta. torej primerna za sad. jerejo. treba je le lludi. ki bi znali pridelovati sadje v tolikem obsegu, kot je lahko mogoče. Živinoreja j« v Beli krajini na napačni poti. Značilno za belokranjskega kmetovalca Je, da ceni vola veliko bolj ko kravo in da Je vol merilo za dobrega živinorejca. Torel mnenje, ki je povsod drugod že zastarelo. Belokranjski kmet gl»r da v volu kapital, kj mu bo vrgel toliko In toliko, toda pozabi da bj mu dobra krava daiala podmladek pri reji in mleko, obenem mu pa lahko pomagala tudi pri delu. Nemara prav voli dckazuiejo zaostalost belokranjske živinoreje. Svinlereia v večjem obs»gu m razvita. Svin'« redijo predvsem za domače pogreb". Posebne pasme ni. Prašičke kupu. jejo na sejmih v Novem mestu ln v Karlovcu. Po podatkih, k,i so Jih zbrali v kmetijskem tednu, je stanje živine v Beli krajini sledeče: govedo, skupaj, 12.500 glav — krav 4.584, volov S.954, bikov 39, mlade živine 3.923. Med mlado živino prevladujejo Junci, ker teličke v Beli krajini rel.o težko prodajo ra vzrejo. Čislani so le junčkl, ki Imajo v Bell krajini sorazmerno višjo ceno ko teličke. Konj Ja 1.189, prašičev 9.330. ovc 2 464, perutnine 36.000. Te številke nam marsika! povedo. Skromnemu kmečkemu gospodarstvu ■ p'člo krmsko osnovo, kot Je to v Beli krajini. Je konj vsekakor v breme. In p>av konj je sorazmerno veliko. Belokranjska živina le lačna. Ce ne vse leto pa vsaj v drugi polovici zime ln zgodnji spomladi. Zato je tako pičel mlečni donos, skrojmen pa tudi prirastek zaradi trajne ali vsaj začasne jalovosti, ki je posledica podhran eno«ti. Skoraj vsaka hi-hiša redi tudi nekaj o.vac. vendar ne toliko zaradi volne kot zaradi mesa. Od malih živali Je nalbolj razširjena kokošereja. goje pa tudi purane, ob rekah pa race in gosi. vendar je to vse brez smotrnega dela in odbire. Cist :h pasem v perutnlnarstvu nI. Čebelarstvo je vrglo žp marsikateremu tulcu, ki je začasno iivel v Beli krajani, lep« do- hodke, med domačini pa je 1« malo razširjeno. ZELENJAVA KOT PREHRANA Zelenjada^stva v naprednem smislu Belokranjd ne poznajo. Nekaj pomladne solate ln v jeseni endivija je skoraj vse, kar zasledimo na belokranjski mizi. Pozimi pa kislina — zelje ln repa. Zeleno solato nadomeščajo z zeljnato in poleti, s stroč-jim fižolom. Zelo malo je najti konzervirane zelenjave za zimo, ker gospodinje še ne pcenajo vrednosti tak« hrane. To je tudi vzrok, da je tako malo vrtov, važnih virov zdrave prehrane, pa še ti so večinoma posajeni z zgodnjim krompirjem in zelenjem, le s pravo zelenjavo ne. Sadja belokranjski ledilnik še ne pozna lil pa ga smatrajo ie kot poslastico, oziroma ga prekuhajo v žaane pijace, ki unl-ftufck je o legah ln navadah in običajih ameriškega volilnega boja? napisal piker članek, iz katerega povzemamo nekatere odlomke) saj goveda« več od marsikaterega suhoparnega komentarja. Strankarska politika moje domovine, pravi Sieinherk, meji ha mistiko, ns neumljivo skrivnost in zato je po mojem mnenju precej nerazumljiva. Vzlle temu pa je poglavitna misel naSih volitev čisto preprosta: tisti, ki so na krmilu, žel«f tam ostati, oni, ki niso, pa hočelo prhi n« oblast. Ta prepr«»«ta poglavitna naloga je edina nezamotana stvar pri naših volitviah. Zatem Steinbeck duhovito pripoveduje o pripravah .ua kandidiranje. Prvi način, po katerem prepoznaš bodoče** kandidata. Je nenavadna uvidevnost. Ce kak človek često ponavlja, da nima. prav nobenih skomin po javni službi, je to znak, da se namerava kandidirati. Temu običajno sledi družinska idila. Nežni očka začenja voditi na sprehod svoje male »angelske« ln si prizadeva, da bi pisali o nJem kot o nežnem očku in da bi ta na teh sprehodih fotografirali, da bi tako lahko čl.snke o nJem Ilustrirali. Svoj: soprogi začne pošiljati šopke rož, običajno prvič po daljši vrsti let ■— in to stori navadno javno. vCe ima prijateljico, se ogiba njene družbe ln ona se bo morala zadovoljiti s kožuhom ii kanadskih kun, ki ga bo dobila po volitvah. Ze v prvih dneh kandidatove kariere se pokale njegova ljubezen do Živali. Sleherni kandidat ima običajno rvestega psa. Psa pogosto toliko hvalijo, kakor da je on kandidat. In dalje: brž ko zakonec pokaže željo, da bi ga njegova žena spremljala, kadarkoli gre z doma. pomeni to, da je začel hrepeneti po kaki politični časti. Ce pri tem Iznenada začne otrokom na ulici deliti čokolado, lahko prav kmalu pričakujemo uradno kandidaturo. Potem navaja Steinbeck primer nekega vodilnega kandidata s prejšnjih volitev, ki Je zahteva! od svoje žene, naj se da slikati, kako molre kravo, s č£mer se je izdal, da namerava kandidira,«. Ta fotografija naj bf ubila tri muhe na en mah. Pokanala naj bi, da Je kandidat vdan lakonski zvezi, demokraciji ln kmetijstvu. Zaiem Steinbeck navaja Še drnge znake, ki napovedo kanV dldiranje v ZDA: darila prijateljem, cerkvenemu poglavarju" volilnega okrožja ali zvišanje plače tajnici Itd. Kandidat, pravi pisatelj, iiče v tem času prijatelje med preprostimi ljudmi in celo med črnci in košarkarji. Neha špekulirati na borzi, če ,1« to dotlej počel. In izogiba se nočnih lokalov ter sumljivih ženska Potem si kandidat začne natikati na glavo najrazličnejša pokrivala — kavbojski klobuk, kožuhovinaeto čepico ln gasilsko čelado ter klobuk ameriških farmarjev. Ce si natakne še perjanico in se da proglasiti za Pastneua indijanskega poglavarja, je potem to nedvoumno znamenje, da. ho kandidiral. Se in še duhovito pripoveduje Steinbeck o značilnostih' volilnega hoja in kand'điranja v ZDA, mi pa bomo na koncu navedli še podatek iz drngega vira. da imajo namreč v predvolilnem boju pred predsedniškimi volitvami glavno besedo izkušena reklamna podjetja, ki sicer reklamirajo milo ali najnovejše televizijske sprejemnike. V nedeljo se bodo demokrati sestali v Chlcagu, da bi določili svojega predsedniškega In podpredsedniškega kandidata. Ker se je senator Kefauver odpovedal svoji kandidaturi v prid senatorju Stevensonu, ima ta največ možnosti, da postane demokratski predsedniški kandidat — kakor na volitvah 1.1952. Teden dni kasneje, 20. avgusta, se bodo v San Franciseil sestali republikanci. Pri njih ni skoraj nobenega dvoma, da bo predsedniški kandidat ponovno sedanji predsednik ZDA Eisenhower. Tedaj torej se bo začel uradni del volilnega boja, kandidati se bodo predstavili volivcem — v glavnem kar preko televizije — in čea kakih sto dni bodo ameriški volivci pritisnili na gumb volilnega avtomata in tako povedali, koga hočejo imeti xa predsednika in podpredsednika ZDA. £ Vlade Jugoslavije. Sovjet- slavu Gomulkl ln dvema d ruske zveze ln Vzhodne Nemčije gima visokima partijskima funk-6o v Moskvi podipsale spora- cionarjema, ki so jih 1949 od-zum o izgradnji kombinata in- stran H s položajev, fietš da so dustirije aluminija v Jugoslavi- sodelovali s »sovražnimi agen-ji, ki bo dajal letno sto tisoč turami*, ton aluminija. Jugoslavija Je Stavka delavcev dveh naj- dobila v ta namen dolgoročni večjih ameriških jeklarskih kredit 175 milijonov dolarjev z 2-odstotnlmi obrestmi. Odplačevala ga bo ' aluminijem. 4) Napetost v zvezi s nacio družb v Piittsburgu se je po 34 dneh končala z zmago delavcev. Delodajalci so namreč privolili v sklen tev triletnih kolektivnih nalizacijo Sueškega prekopa Se pogodb, kot so to zahtevali sin-ni popustila. Francija in Velika diksti Britanija sfa poslali v bližino Sueza svoje pomorske in padalske enote, na konferenci zu 0 Vzhodna Nemčija bo dobila na podlagi nedavnih sporazumov do 1960 od Sovjetske nanjih m nistrov treh zahodnih zveze 7 milijard 500 milijonov velesil pa so sprožili predlog o rubljev kreditov, Porabi- jih sestanku 24 držav, na katerem bodo za nakup industrijskih izbi sredi avgusta razpravljali o delkov, surovin in živil. mednarodnem nadzorstvu nad Sueškim prekopom. V bližini poljskega glavnega mesta Varšave Je izt ril Na Poljskem so sporočili, električni vlak. Nesreča je ter- da so umaknili vse obtožbe proti b'všemu generalnemu sekretarju poljske partije Vladi- jala 4 smrtne žrtve, sedem pot« nikov pa je bilo ranjenih. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet rmana 50 dinarjev, sle-tenovca 900 dinarjev, bele deteljice 140 dinarjev, rdeče deteljice 90 d narjev, črne (kranj_ ske, domače) detelje 90 d narjev. List volčje češnje (heladone) 150 dinarjev, robide 40 dinarjev, maline 40 dinarjev, borovnica 100 dinaiiev, melise 150 dinarjev, slezenovca 200 dinarjev, Smarnice 100 dinarjev, pekoče kopr ve 40 dinarjev, breze 20 dinarjev, vinogradniškega lapuha 60 dinarjev. Rastlino ptičjega dresna fmo-ravka) brez korenin 50 dinarjev, breskove dresni 25 dinarjev, ženiklja 140 dinarjev, rmana 36 dinarjev, mater ne Požarov man| — škode pa iz leta v leto veC Po uradnih podatkih je bilo v Jugoslaviji od 1951 do 1956 približno 28.000 požarov, kj so nam napravili skoraj osem in pol milijard dinarjev škode. Tu jp vračunana seveda samo materialna škoda, medtem ko J* Skoda zaradi posledic požarov zlasti v gospodarstvu še veliko večja. Značilno je, da zadnja lota Število požarov pada, narasla pa škoda. Tako je bil0 leta 1951 5.006 požarov. 1952. leta (i.l99, 1953. leta 5.064, 1954. leta 6 074 in l«nl 4.687 požarov, medtem ko je znašala škoda v posameznih letih od 1851 do 1955: B75 milijonov din. milijardo in 30fi milijonov, milijardo in. 632 milijonov, milijardo in 8fi8 milijonov ln lani kar tri milijard« ln 12Q milijonov dinarjev* dušice 36 dinarjev, urhovke 90 dinarjev, »laka 100 dinSrJsv, gladišnika 40 dinarjev, tsvženU rož« 70 dinarjev. Korenine bodeče neže (kom-pava) 100 dnarjev, gladeža 65 dinarjev, velikega divjega janeža 220 dinarjev, malega divje, ga janeža 300 dinarjev, baldrl-Jana 260 dinarjev, srčna moM 200 dinarjev. Plodovi suhe borovnice 60t dinarjev, kumna (kimel) 450 dinarjev, jerebike 80 dinarjev. OPOZORILO — Rastlina ptičjega dresna (moravka) t* ba odkupovala samo do konca meseca avgusta. Pohitite z nabiranjem. Veliki in mali divji Janež cveteta belo, korenine diSijo po kozlu. Pri nabiranju pazite, da ne bost* nabirali napačnih koro n.n. Konjske dirke tudi v Kr§kem Klub za konj siki Šport »Po~ eavje« v Krškem bo priredil v nedeljo 19- avgusta na stadionu Matije Gubca v KrSkem tradicionalne konjske dirke, na katerih bodo sodelovali konji vseh klubov z p konjski Sport v Sloveniji in Hrvatski- Dirkei bodo v okviru občinskega praznika občine Videm-Krško. Dopoldne bo kme6ka revija, ki s« bo razvila iz mesta Vldem-Kr-Sko na stadion, kjer bo nato veliko zborovanje, popoldne pa bo devet dirk. Za zmagovalce .•*» pripravili 300.000 din nagrad. Zveze v Krško *o ugodne, za tat vabi odh-mr k udeležb; vso pri* jatelje konjskega Športa* tĐOCIlTJSKl EISTt^ Stran 8 l Komu sta pomagala žegnana voda z Zaplaza in sv. Lucija iz Zalisca... D0LEN3SkI OBVEŠČEVALEC 1 Krščansko usmiljenje do blil-tujega J« lepa parola, ki jo nekateri radi poudarjajo ob vsaki priložnosti. To usmiljenje bi moralo biti še posebno veliko do starega in bolnega človeka, ki si sam ne zna in ne more pomagati. Povsem naravno je, da bi morali, imeti tako krščansko usmiljenje predvsem tisti, ki ga propagirajo, govore o grehih in celo smrtnih in drugih božjih kaznih, ki zadenejo človeka, če •e ne ravna po božjih zapovedih. Spodnji primer ponovno dokazuje, da ni tako... V Žužemberku živi odnosno Kvotari 82-lerna Jera Šprajc. • tara je in bolna. Ne vidi in noga Jo boli. J« pa pobožna ženica. Po tej plati jo je tudi »poznal mežnar Pavel Smolič iz Dobrave pri Dobrniču. Staro ženico je večkrat obiskal. Gotovo mislite, da ji je kot pobožen mož, ki redno obiskuje božja poti, hotel pomagati. Res ji je hodil »pomagati«, ampak tako, da jo je na račun vernosti olajšal za dobrih 7 tisočakov. Spra j carjeva je prodala njivo za 150.000 din in tj tisočaki so zadišali pobožnemu mežnarju. Obiskal jo je na domu in ji priporočil, naj da nekaj za popravilo cerkve na Brezjah, kamor bo šel v kratkem na božjo pot; lahko j: stori »uslugo« in odne- Dobravski mežnar Smolič — zaščitnik ljudskega zdravja... Dolenjsha hrani še mnogo maio znanih naravnih znamenitosti s« denar. Res mu ja pobožna ženica dala 1000 din za popra- 'vilo cerkve na Brezjah in 300 din za maše. Smolič se j« se vrinil. Kot je zatrdil Šprajcarje-vi, se je odločil za božjo pot v Lurd. Od tam ji bo lahko prinesel žegnane vode, ki ji bo .pomagala na očeh in nogi. Spet je dobil tisočak na ta račun. »Pomoči« pa še nI bilo konec. Prišel je spet in povedal za neko romarsko pot na Štajerskem. Kdor jo obišče, si izprosi velike milosti. On da bo šel tja, starka pa naj kaj da za maše in doma pridno moli. Spet je dobil tisočak... Pobožni ženic; je Smolič tudi natvežil, da voda iz izvira na Zaplazu nad Čatežem pomaga ozdraviti. Tisoč din Je prejel za popravilo cerkve na Zaplazu, ženici pa je prinesel »zdravilne« vode, da si je z njo mazala oči in nogo. Tudi soseda 60 je mazala, uspeha pa nič. Smolič Je ob tej ugotovitvi poudaril, da pač premalo molita 1 Potem je Smolič poklical na pomoč sveto Lucijo iz Zalisca, češ da Je znano, kako ta svetnica rada pomaga bolnikom, če jo prosijo pomoči- Seveda zastonj ne, kajti tudi svetniki obrajtajo denar... 500 din je prejel za popravilo cerkve v Zaliscu, s čimer naj bi si ženica kuptia pomoč svete Lucije,, pa še 500 din je dala za cerkev v Dobrniču. Bo bolj držalo, če si kupi milost še pri farnem svetniku. Zadovoljno je Smolič opravljal svojo pobožnjakarsko poslanstvo. K?j bi ne, saj si je na ta račun privoščil marsikaj. Tisočaki so mu »prav prišli«, kot sam trdi. Seveda ni šel po »zdravilno« vodo na Zapiuz, pač pa je natočil neke umazane vode kar v domači cerkvi v Dobravi. Po mazanju z njo je bilo zdravje ženice še slabše, kar je povsem naravno. Tudi pojačana molitev ženic© in njene sosede, ki sta skupno uporabljali mež-narjevo »zdravilo«, ni nič pomagalo, da bi umazana voda postala čudežno zdravilo. Zelo pa je pomagalo mežnarju, saj je za prejeti denar zvrnil precej kozarcev in litrov. Kljub vsej pobožnosti, je kazno, da sam le bolj veruje v zdravilno moč dobrega vuna kot žegnane vode s Zapisa in zdravstveno pomoč svete Lucije, lurške Matere božje in drugih, kajti ves prejeti denar v te namen* j* porabil zaae. Končno Je ta umazana zadeva mežnarja iz Dobrave, ki Je po našem kazenskem zakoniku pristna goljufija in podlo izkoriščanje starega in bolnega človeka na osnovi verskih čustev, prišla na dan. Pri zaslišanju Je priznal dejanje. Zagovarjal pa se je, da bi ženica tako ves denar zmetala »farjem«, pa je on nekaj izkoristil za sebe, da si je lahko privoščil cigarete in vino. Zadevo ima v rokah Javno tožilstvo. Ogoljufana Jera Sprajcer zahteva povrnitev denarja, člen 258 kazenskega zakonika pa predpisuje za taka dejanja precej ostre kazni- Prav gotovo jih Smolič tudi zasluži. Iz Kočevja Malokie v naSi Dolenjki naredijo volkovi toliko škode divjadi kot na Kočevskem. Čeprav so za uničenje volkov razpisane nagrade, lovske družine ne dosežejo tistega, kar si želijo. Pohvale vredno je pa delo lovcev gojitvenega lovišča »Rog« iz Kočevja; junija in julija so nenehoma zasledovali volkove in posledica njihove požrtvovalnosti je bila, da so unkfili 5 volkov, kar je res lep plen. Pred dnevi sta JI* na o^ji lov Roman Mihelič z PungerU in Ludvik Tušek ir. Črnega poteka v losKOtpotoSkl občini. Nista imela sreče, zasledil ju je lovec domače lovske družine. Ko sta vedela, da sta prepoznana, sla začela bežati, MjhetliČ je imel na.polrnjeno predelano kratko Ha U jamsko puško in jo je med begom stisnil k telesu. 1*0 nesreči se je puška sprot/.iila in ga huje ran-la. Ko je Mih-dic" videl, da ni pomoči, je y zadnjem trenutku že na.poi'nil puško in si dail v prsa smrtonosni strel. Naročajte In berite ■DOLENJSKI LIST«! C Dolenjska, ki je vel.'ala tako jftolgo Časa kot gospodarsko in kulturno zaostala pokrajina, se Se pričela šele po osvoboditvi resno predrami jati. Gospodarskemu in kulturnemu dvigu lahko pomaga tudi razvoj turizma, ki pa Je na Dolenjskem šeie v prvem razvoju. Ker je S>$i nas še malo delavnih turističnih društev, bi jih bilo treba v vseh večjih krajih ustanoviti, da bi odkrivala vse, naravne znamenitosti in s tem privabljala obiskovalce. Ena takih naravnih znamenitosti je še malo znana »Ledena Jama« v bližini vasi Kunčen v kočevskem hribovju. Najprimernejša pot k »Ledeni jami« vodi iz Dol. Toplic čez prijazno vas Podturn pod roškimi hribi, t>o lepi vozni poti do požg-nni* Vasi godstenice. Tu si izletnik lahko ogleda Bazo 20 — znamenitost lz NOV. Od Podstenic vodi proti Kunčnu lepa gozdna pot med neštetimi smrekami in hukvami. Med gozdnimi jasami se odpre lep pogled na daljnja hribe. Po dobri poldrugi uri hoda je vas Kunčen. Ni severni strani vasi se še vidijo razvaline gradu Kunčen, katerega lastnik je bil grof Kunt. V t^m gradu se Je dolgo skrivala pred tjfistovimt zasledovalci nesrečna Veronika Deseniška, druga žena celjskega grofa Friderika. Od Kunce va vodi pot k Ledeni jami. Ob robu jame so velika naravna obokana ' viara, skozi katere se vidijo skale in kosi ledu. Steza v jamo je strma in gladka. Clm globje greš, tem hladneje je. Jama je 101 m dolga in 57 m globoka. Ob potresu leta 1895 je padlo veliko skalovja s stropa na tla in zamrznilo v led. Tu se dobe tudi stara z mahom porastla debla, med katerimi «e bliščijo kosi ledu, tu in tam se vidijo tudi kapniki. Na levi strani je lesketajoče se zamrznjeno jezero, v katerem leži mnogo debel, zadaj pa s* vidi ledeni zastor. Za zastorom vodi majhna ledena steza pod ledeno jezero. Tudi tukaj je med letom mnogo z mahom porastiih debel. Od tu vodi pot na Rdeči kamen in dalje na Toplo reber. Nad vasjo se dviga Sv. Peter, kjer je ena najlepših razglednih točk na Dolenjskem. Na severu se vidijo Julijske Alpe in Karavanke, na vzhodu je lep pogled na Štajersko, na zahodu je Snežnik. Spodaj pa se vije med prijaznimj vasicami, rodovitnim poljem in zelenimi travniki temnozelena ' ;n sanjava Krka. Vidita se tudi Novo me eto tn Žužemberk. Dobro uro od tod prideš v Sotesko. G. D. SAMO TOLIKO? *.....- *^wee5jas*^ Za pralnico kri-nienfevega pe pofasi rastejo obrisi novega novo mo, čeprav bi lahko hitreje. Na Mvom. ■ katerimi )>> treba letos krm koraku. iponnaga občinski l.| n.ti novega stadiona, na katerem Tri sedanjih delih Je pcžrtvovain gnriilziie J I.. A, tako prj delili z mcljskih delih. Na prostovoljni o i 'im p> 250 borcev JLA! Izmed športnikov in mladine pa Je doni dela n.a novem stadionu edlnole /en redkih posameznikov pa dru stadionu se nismo videli. Mar ni, nekoliko sramoto o, da d.:kRio.v dela na novem stadionu ohfezje Krke polno kopalcev in le počaM na predu.ii* j o. Zares hi lepo Vfeane in krepko ža.vihatl ro rabem. Upamo, da bo z« »Kreme jtiktilvnos-t in da Novo mesto pri ur otipov eda.1 o. sita onstran kopalKu da l.okl metke** stadiona. Počasi, pra.vl-v/.lie skromnim finančnim sred-še prav posebej varčevati na vsa. udvkl odbor Novo mesto pri gradil a J se Ta«vl|Ja iti krepi mladi rod. o pomagala enota novomeške buldožerjem, ko* pri ostalih ze-delo Je prlhlUe i irke-v, ipa na stadionu dela bito treba elito druga č«» izkoristiti kave, da bo stadion čimprej upo-nom« kmalu zslivpla živahna ejevanju novega stadiona ne bo SPORT IN IEL£SNAVZG03A Propagandni turnir v Novem mestu KONČNI VRSTNI RF.D: 1, TONE 6KERLJ, 2. SLAVKO Sil AK, 3. SAMO MEDIC Propagandni Šahovski turnir, ki ga Je priredilo novomeško Bahov_ sko društvo v počastitev Dneva vstaje, je v Klavnem že končan, čeprav Je ostalo Se nekaj partij zadnjega kola. Vse kaze, da se po končanih odloženih partijah stanje na tabeli bistveno ne bo spremenilo. Prvo mesto Je povsem zasluzeno osvolll prvokategornlk Tone Bksrlj, ki Je ostsl edini nepre-maganec na turnirju. Kaže, da Je v solidni formi. Včasih mu Je z ramo ob remi, včasih pa tesno za petami sledil Sitar, ki se Je konO-no moral zadovoljiti t drugim mestom, ker ga Je v enem od tadnllh kni nepričakovano premagal Medic. Sitar Je v glavnem dobro Igral, z Mertieem le prišel celo v boljši položaj, toda spregledal Je figuro tn izgubil. Po- črnomaljski nogometaši v Karlovcu Ob prazniku Hrvatske, J7. Julija, so bili črnomaljski nogometaši povabljeiv v Karlovac, kjer S" nrlovškl podzvezi. Ne moremo reč. d« so Igrali slabo, le priložnost! niso znal' izkori-s' ti Kljub temu so zmagal; z rezultatom Bil. Sodn'k Skočir Iz Črnomlja pa 1* V*r*Kra> pogrešil tu oškodoval obe moStvi. T, M, sebno ugodno presenečenje turnirja Je Medic, ki Je po daljšem času spet nastopil na močnejšem turnirju. Ta vsestranski športnik In šahist je Sele proti koncu prl-lel v formo in je B dobro igro zasluženo osvojil tretje mesto. Po petih zaporednih zmagah je premagal se Sitarja, nato pa je z dobro obrambo tudi Skerlju od-sčlpnll pol točke. S 7 in pol V<" ke Je za poldrugo točko prekoračil svoj plan za potrditev druge kategorije. Dr. GoleS Je tudi na tem turnirju pokuzul, dn kljub redkim nastopom še vedno spada med najboljše novomeške šahiste. Tudi on Je s 6 In pol točke prekoračil svoj plan za potrditev iste kategorije. Po dobrem startu je Prime iz neupravičenih razlogov Izstopil iz turnirja In Je zato zadnje štiri paiti|e Izgubil s kontu-macem; Njegov p.avnan zato nI r*al*n. Po vsej verjetnoitl bi se boril za ptva mesta, čeprav Je Imel ravno v zadnjih kolih najtežje nasprotnike. Lanski prvak Novega mesta — Doki Je še med zmagovalci, čeprav tokrat nI najbolje zaigral. Avsec In Gaiskl sta ostala pod 50 odstotkov. Posebno za Gajskega Je ta plasman očitno prenizek, pripomniti pa je treba, da Je zadnje tri partlle predal Od ostalih se Je Se dobro plasiral Vltsnc, ki napreduj«, od turnirja do turnirja. Vrstni red pred zadnjim kolom: HkerlJ 8 In pol, Sitar S. Medic 7 In pol, dr. Goleš fl ln pol. Prtme H. Doki s (1), Galsk' In Avsec 4 in pol, Vitanc 4, Jenko 2 ln pol itd. Dokončni vrstni red turnirja tov. Turnir bo služIl kot dobra bomo objavili prihodnjič. priprava za bližnji finale moštve. Turnir v počastitev Dneva vsta- nega prvenstva Dolenjske. Trije i ^ USDPl- čePr*v bi na najboljši šahisti turnirja bodo koncu kmalu priftlo do inclden- prejeli spominske diplome. F. M. M0ŠTVEN0 PRVENSTVO DOLENJSKE Avgust« so ie pričela predtek-moVanJa v I ti rib conah za letošnje šahovsko moStveno prvenstvo Dolenjske. Medtem ko nam o tekmovanjih v kočevski ln črnomaljski coni ni nič znanega, lahko navedemo prve rezultate iz novomeške in stiSke cone. V novomeški coni b| morala tekmovati v Straži SK .Stojan Puc. -gimnazija Novo mesto a domačo »Svobodo«. Ker se gimnazijci la neupravičenih razlogov dvnbija niso udeležili. Je »Svobods« postala prvi finalist v coni in se bo v nedeljo 12. avgusta doma pomerila z zmagovalcem dvoboja med prvo In drugo ekipo SD Novo mesto. V stiski coni bi se morala srečali bršljlnska »Svoboda« s trebanjskim šahovskim klubom. Ker Sr it'ri'1'Vp..Mi dvcbojp :i jd •! , • ležlll, so tudi Trebanlčanl zmagali t. 8 : o. w. o. Za prvaka cone se bosta v nedelio 1?. t. m. v Ti .-b-njem pomerili ekipi Ss ivančna gorico z domačim šahovskim klubom. V petek zvečer ob Ifl. url bo v Mestni kavarni prvenstveni dvoboj v okviru moStvenego prvenstva Dolenjske med prvim In din. aljtl 'mOšiVOm . 5D Novo mesto. 7.n dvoboj so predvideni nasledili Šahisti, kl se g« moralo ob-veiri > udeležili: Skerll. Sa so s* odlikovali Invalidi. trditi občinskii ljudski odbor, j« krajevni samoprispevek za gradnjo vodovoda progresiven. Obveza vsakega gospodarstva se določi po davčnj osnovi. Do 30.000 din davčne "osnove znaša obveza izkop JO kub. metrov jarka, vendar s« pri tem upoštevajo razmere posameznega gospodarstva, odnosno gospodinjstva. Pri večji davčni osnovi so obveznost zvišuje in znaša pri davčni osnovi 100.000 din, 24 kub. metre jarka. Izkop enega kubika jarka cenijo na 600 din. Vsako gospodarstvo, ki izpolni svojo obvez0 po sprejetem odloku, Ima pravico do brezplačnega priključka vodovoda. Velika udeležba volivcev na zboru, kjer so sprejeli to obvezo, in pripravljenost ljudi pomagati, da se za vedno rešijo skrbi za vodo, dokazuje, da ljudje pravilno cenijo prizadevnost ljudske oblasti, da Jim tudi v tem pomaga. S skupnimi napori bodo uspehi gotovo večji in popolnejši. Potujoči kino Novo mesto predvaja Italijanski film »Srce«: 11. avgusta ob 20, uri v Stopičah, 12. avgusta ob 15. url na Dvoru in ob 18. uri v Straži. ZAHVALA Vsem, ki ste nas tolažili in S nami sočustvovali ob prerani ia-gubi naše drage žene, mame in stare mame * MARIJE VIRSCEK iskrena hvala. Posebno zahvalo Izrekamo vsem, ki so pokoinico obiskovali in jo tolažili v težil in dolgotrajni bolezni, zdravnikom ln zdravstvenemu osebju, ki so ji lajšali bolečine, ljudski oblasti, SZDL, ZB, VVI, sindikatu, godbi, tov. Jakopcu za prisrčen govor in vsem tistim, ki so pripomogli k tako lepemu sprevodu, darovalcem cvetja ln vsem, ki so jo spremili do preranega groba. Vsem ih vsakemu prisrčna hvala. Žalujoča družina Viršče* OBVESTILO Opekarna Prečna pri Novem mestu spet nudi potrošnikom kvalitetno zidno opeko. Po želji dostavlja opeko s kamioni na gradillšče. Vabilo Elektrlflkacljsk! odbor Muhabe* — Dol. Kamence prireja 12. avgusta ob 14. uri vrtno veselico. Vabi Vas na veselo prireditev pri Osolniku na Muhaberju. Pripravljeno je pristno vino, pečenka itt odolki. Elektrifikacijskl odbor Muhaber *> Dol. Kamence MALI OGLASI TAKOJ ZAPOSLIMO pečarskegs mojstra in pečarskega pomočnika. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve pošljite na: Pečarija Gradac v Belt krajini. NAJDITELJA MOŠKEGA SUKNJICA, izgubljenega na Gorjancih, prosim naj ml ga vrne 1 dokumenti in listinami vred na Krajevni urad Brusnice pri Novem mestu. IZ MATIČKIH URADOV Novo mesto V času od 30. julija do S. avgusta le bilo rojenih 25 dečkov in 19 deklic. Poročija sta se; Mehle Jožect, progovni delavec, jn Sekula Kristina, temetovalka, oba ja Zabj« vas: pri Novem mestu. Umrli so: Weiss roj. Konda Ne-žVkva, žena posestnika. 26 let. iz Loke pr; Črnomlju. Viršček Marija, gospodinja, 01 let, iz Novega mesta. Lunder Jože, upokojeni rudar, 47 let, iz Salke vasi. Gotno vas Rojena je bila ena deklica. Gradac Julij* sta bltli rojeni dv» deklici. Umrla sta: Veselic Alojz,!;], 19 let, iz Fučkovcev pri Črnomlju in Baje Ivan, M let, U Gradaca. PORODNIŠNICE IZ NOVOMEŠKE Pretekli teden so v nomove^ki porodnišnici rodile: Senica Terezija iz Črnomlja — dečka, Zgaj-nar Anica iz Gaberc — dečka, Klančar Marja iz Rszbor — deklico. Flajšman Jožefa Iz Novega mesta — deklico, Mežnar Jožefa iz Jugorja — deklico, Mav-sar Albina iz Irce vasi — dečka, Rom Angelca z Obrha — deklico, Kalčič G-enovefa iz Novega mesta — dekiico, Kranjc Francka is Kočevja — dečka, Premru Tončka z Gruče — deklico,, Pleško Ana iz Novega mesta — deklico, Rogelj Terezija lz Zabjeka — deklico, Habihc Valerija iz Goleka — dečka, Šušta.ršič Marija '.x Podboršta — dečka, Lazič Hedv!_ k« .iz Suhorja pri Toplicah — dečka. Bračika Zivka J* Metlike — deklico. , Kronika nesreč Pretekli teden so se jaonesre^ čili jn iskali pomoči v novomeški bolnšnici: Jarca Slavka, cestnega delavca iz Stavce vasi. je kamen pritisnil in mu poškodoval prst desne roke. Skukan Mirko, zidarsk; delavec iz Črnomlja, j* padel z voza in si poškodoval levo nogo. Zufcjan Ignac, brivski mojster iz Šentjerneja, je padel s kolesa fn si poškodoval desno roko. Goršeta Franca, 6ina posestnika lz Bubnjarcev. je krava na paši vlekla za seboj in mu poškodovala glavo. Fras Joi?, rudar jz Kočevja, s« je pri delu po. Škodoval. Nose Ježe. -mizarski pomočnk iz Žužemberka, * si- J« pri delu s strojem poškodoval prst desne roke. Relelj Jožica, hči delavca z Cešnjice, je dema padla in se poškodovala. KeoelJ Matilda, užitka-rica s Sel pri Str&vberku, je padla in si poškodovala levo roko. Starčki pri poličku Kapljice vina visijo na robu kozarcev ko drobni cekinčki. — Ej, takrat v stari Jugoslaviji... s* razneži starček Tomaž. — Tako ne bomo živeli nikoli več, pove starček Peter. — Zdaj pride 1* še zapeček, rožeakranc, smrt! Starčkom s« svetijo oči. — Cuj, Tomaž! reče starček Peter. — Le kako sem te gnjavil zn-radi mejnika pri zelniku. To so bila lepa let*. Kako si me prosil, naj popustim ... — Takrat je Sla krav* ... re-6* trpko starček Tomaž. — Otroci so bili dve leti brez mleka. Dve leti zaradi tvoje trme. — Kaj boš. Pravica je biLa moja. tako j* bilo. — Nič ni bilo tako. Tomaž. Sodniijo si mazal. da ni nikjer zaškripala. Taks je bila rajnka pravica. —- Kaj? Kakor da bi zdaj ne vzel tiste moje zemlje nazaj, ki ti jo je agrarna oblast dala. Vidiš, vse so ml vzeli, dragec, tako ie danes r. našo pravico. Svet so postavili na glavo. Zdaj «e na mojem tvoj sin šopiri. — Kaj sta *P*t začela, «e medlo nasmiha starček Andrej. — Za grob st* zrel«, kakor mi vsi. oa bi se še za zemljo lasa-la. Kar dosti je bo poldrug meter za vsakega. Jaz pa pravim: na zdravje rainke Avstrijel • - — Tako j«! Hvo pritegne četrti Btarček Gričarjev Janez. — Plimo, saj ne bomo dolgo. Starci predevlejo palice *z desnic v levice in na klop in pijejo. —Takrat Je imel denar drugačno veljavo kot danes, reče polglasno Andrej in «1 obriše usta. — 7.e krono sem težko Imel. goldinarji pa So samo na sejmih žvenkelali v žepu. — Dobro besedo s! rekel. Tn kakn zadovoljni smo bili ljudje z vsem. Bob smo jedli, nezabe-ljen močnik, ovsen kruh ln nismo godrnjali. — Danes bj skoraj koruze ne sadili več. Tvoj sin, Tomaž, je vse polje zasadil s pšenico. Le kaj hoče? Vrag in tako gospoda rstvo. — Vrag in tako gospodarstvo. Svetili smo t trskami in petrol-ko. danes pa žice. — Se to. Tomaž! Mene je bilo v rajnki Jugoslaviji sram, če sem moral v trgovino z-a moko. Fej in tak kmet, takrat. A danes? Da vidiš našega mladega! Na pudel vri* pest težkih dinarjev in pokliče cel žakelj bele. Gleda ko pav, zelenec! ■— Madona. se mladi šopirijo, se zjezi Andrej. — Moj j« že tak ko Roišild. Gre in kupi tisto škatlo radion, a kozolec mu vjkup leti, streha je gnila in luč, orodje na dežju. «— Pust,; mladega! reče odločno Tomaž. — Kaj misliš, da nima oblast nič pri tem?! Dob'., — Kdo je vedel, da bo kdaj tako do konca prišlo, modraje Gričarjev Janez. Nič nismo mladim pripravili. Sadjereja. praviš. Tri lesnike mi je stari zapustil in nekaj drobnic. In nekaj če.;pelj. Ali s«m kuhal tahudega, ali imel tist* drobne šifike za jesih. Nihče nas ni učil cepit. — Ni bilo prav, đa se rajnka oblast ni brigala za take reči. Le ko bi rada_ davke in poslance. Je plačala golaž. Ta se ps sr^t preveč. v. j moreš, strešnike. Poseka;, bratec, smrečico, daj. steši si •mrečico; to boš plskal. — Saj ne rečem. Je pa že bilo v Rajnki drugače za to reči Sel si in vkcI živino: posekal, oklestll, naložil, odpeljal. Sam svoj gospod. Prodal. Tiste dinarje za davke plačal vedno iz hoste. Toda mlademu se ni treba tako Šopirili, Vinograd k vragu, vse gre k vragu, ral bi. fural. pa bo zafural — Tri dinarje na trto, žalostno starček Tomaž. — nikjer taberharjev. V Rajnki so prišli za pijačo in za kruh, takrat so bili časi. Na. hudič, danes daj težke jurje, pa bodo komaj povrh brskali. — Ni lahko mladim, pravi starček Peter. — Mi smo prodajal! host0 ln sedeli delj v gorici, ko pri njivah, danes pa pravijo: živinoreja, sadjereja. gnoinične jame ln prekleta hl-brida. gre Fu- reče Pa — Ta se pasapet preveč. Kar pomnim, je šla gnojnica po sredi ceste, zdaj pa naenkrat Jame in napol zastonj cement. Kaj misliš. Peter, da bo res dala oblast kakšno stvar zastonj? Jaz pravim, da bo vse gnojnič-ne jame oblast -*xobrala nazaj, aH pa v skupno! — Pusti to. Janez, to bodo mladi rešili, pravi otožno Peter in srkne iz kozarca. — Mi smo živeli v rajnkih državah.' Ej, takrat v rajnki Avstriji... Starčku zableste oči. — Pijmo, možje, zdaj je nov svet in ml ga ne razumemo. Saj ne bo nikoli tako, kot bi mi hoteli; nihče nas ne posluša. Star: smo. Starčki onem!jo ln , gledalo skop.! okno, da bi si ne videli v oči. ' Za gorico zahaja toplo poletno sonce. Kapljice vina visijo na robu kozarcev ko drobni cekinčki. * Mile Rog n 4 * »DOLENJSKI CIST« Stev. 32 (335) Na obisku po gorenjskih Tabor ob morju in primorskih muzejih Modro nebo, morje zlata po nd. Se v briško kuhinjo stopimo, prestolnico gorigklh Brd. Nje- »elenem valovju gričev, težko zorenje trte, pesem škržatov, hiše, gradovi, trdnjavski stolpi, v daljavi srebrna furlanska nižina in spet prigrevica nad polnimi brajdami, škržati, češnje in breskve pa briški nektar v kleteh, ki se mu zlata rebula pravi. Stojimo pred vhodnim stolpom v Smartnem v Brdih in In bilo bi čudno, če ne bi v tem gov Sveti Križ J)e eden največ-kraju, v srou Brd poskusili tudi jih umetniških spomenikov na briškega nektarja. Goriškem (krilni gotski oltar s * . freskami v prozbiteriju lz 15. Međama, vas. ki ji J* krivična stoletja in 5e dva stranska »zda-državna meja vzela tretjino ta« oltarja). V farni cerkvi vi-zemlje na jugu, kjer človek sita dve dragoceni podobi Pa-razočaran strmi na slovensko ola Veroneseja in poleg zakri-zemljo, ki Je ostala onkraj me- stije je ohranjena stara gotska je. Cel SteverJan z Oslavjem kapelica. — V koščanskem graje tam, Pevma, Rtitarje, Dole- du pa je ostala zgodovina le v nje, Mirnik... Brici so kot v grajskih vratih, grofovskih gr-vrečl, iz katere je samo ozek bih in marmornih ploščah na izhod. Ena sama pot čez Vrhov- grajskem dvorišču, sicer pa s« lje je v Brda, ena sama pot Je tudi v tem gradu razraslo nazaj! Sicer pa vse naokrog krivična meja. Vendar je kljub temu v Me-dani dobra volja. Najlepši zadružni dom v Brdih imajo. Ko se razgledamo po vasi, ko obiščemo še Gradnikovega brata na domu, se ustavimo v »Gostilni veselih kmetov«, kjer nas novo življenje. Pozen popoldan Je že, feo se čez Vrhovi je vračamo mimo PrelesJa (v tamošnji podružnici sv. Ahaca so znamenito tfreske iz 15. stoletja, .ki so jih poi osvoboditvi kopirali za razstajvo na-še srednjeveške umetnosti v Parizu!) v dolino Soče. In že čaka kosilo .rebula na mizi ir» drsimo po lepi. gladki cesti zo- veseli Brici. Nič novega ne bom zapisal, če povem, da smo bili veseli tudi mi. Ustavimo se v Vlpovfah, v kraju z dvema gradovoma. Starega, sredi mogočnih cipres, v katerem so imeli goriški Attem- pet mimo sledov iz prre svetovne vojne — v Novo Gorico . Tretie jutro nas najde v Kroraberku pri Gorici. Velik, častitljiv grad Coronfffrijev, obdan z zelenjem stoletnrh dreves je danes ves namenjen/za goriški Rihenberškl grajski stolp T Braniku . stoletji močno razmajale bene-čanske krogle, danes pa služi prijatelj Ludvik nam tolmači, grajska klet zadrugi. V novem Šmartno — obzidana vas na od- gradu, nekdanji lasti baronov sekanem bregu, središče danaŠ- Teufenbachov, pa prav tako vr-»jih Brd. Kamnite, na kup vi živahno zadružno življenje zgnetene hiše, ozke ulice, ob tamošnjega kmetskega" kolekti-straneh stolpi — nekdanja trd- va. njava iz avstrijsko-benečanskih In potem gremo skozi Koza-vojn v 16. in 17. stoletju, no — tudi tu najdemo v družbi si svoj lovski san, so že pred muzej. Oba prednja stolpa sta porušena že iz prve svetovne vojne. Toda odgovorni ljudje na okraju v Novi Gorici so oblju- nad sto metrov visoki pečini, a svojim grajskim muzejem privablja letno na tisoče domačih in tujih obiskovalcev. Med nj [-mi smo bili letos tudi mi. V Postojni obiščemo še Notranjski muzej, prostore speleo-loškega (jamskega) pa pravkar preurejajo. In nato zdrsimo po široki betonski cesti proti Ljubljani. Skozi Dolenjsko se vozimo v temni poletni noči. Za zaključek: pokrajinski in krajevni muzeji na Slovenskem si krepko utirajo pot. Potrebni so, kajti centralni muzeji ne morejo opraviti vsega muzej, skega in spomeniškovarstvenegi dela v naši ožji domovini. In nuJno je, da krajevne zanimivosti ostanejo v kraju, kjer so zaživele, kjer so se dvignile in zrasle z ljudstvom. Znamenje časa so. podoba zemlje in njenih ljudi. Ne smejo se ločiti iz okolja, kamor spadajo. Kot večina naših muzejev T morda so od 40 muzejskih ustanov v Sloveniji komaj tri, štiri svetle izjeme *~ tudi gorenjskim in primorskim muzejem primanjkuje prostora. Toda ustanove so tu, zrcalo narodove kulture so. Treba pa je, da je to zrcalo dovolj veliko, da za- Avtomobill raznih znamk drvijo po moderni cesti, ki se vzpenja od Medveje proti Mo-ščenički Dragi; prehitro vozijo, da bi opazili taborniški znak na oljčnem drevesu ob vhodu v tabor Rodu gorjanskih tabornikov. Ozek, a gosto porasel pas sredozemskega gozda loči taborni prostor od avtoceste. Sele ob ki ga je povzročil parnik, je neusmiljeno prevrnil tri vedra kompota, k so ga hladili v hladnem izviru tiik morja. V žurah ob tabornem ognju je bila ostra kritika zaradi izgublje. nega kompota. Nekateri taborniki so posebno uživali v raz:skovanju morskega dna. Velike morske ježke in razne školjke, morske zvezde, bili svojo pomoč in jo rudi že dajejo. Za praznik vstaje slovenskega naroda So v obnovljenih prostorih odprli zbirko NOB. Potem pridejo na vrsto že ostali oddelki, med katerimi ne bo najmanj zanimiv tisti, ki bo Hodimo po ozkih ulicah, pod našega Ludvika novo prijazno prikazoval^ Slovence na tisočlet oapušči, pod ganki, pod kami- družbo 1 — v Kojsko, nekdanjo Ose prepetrebni knjižici Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je dal pred kratkim na knjižn trg dve drobni, a prepotrebni knjižici. Namenjeni sta obratnim in šolskim kuhinjam, taboreč.m in kolonijam, pa 'tudi vsako družinsko gospodinjstvo bo s pridom segalo po navodilih, ki jih prinašat*. »PREPROSTA KOSILA« Je napisalo sedem tovarišic. Knjižica vsebuje 127 reoeptov za preprosta, a tečna kosila. Izkušnje Zavoda za napredek gospodinjstva in Višje gospodinjske šole v Grobi jah se kažejo tudi v tej knj-žici, saj je vsak obrok po kalorični in seatavin-eki vrednosti zares približan zahtevam preprostega kosila, ki pa je vendarle tečno, okusno in hranilno. Knjižica vsebuje recepte za pripravo kosil z govedino, teletino, svežo in suho 6v:nj;no, s klobasami, s koJ'.ru-nov no in kunčjim mesom, z ribami in drobovino, s krvjo in za kosila z enolončnicami brez mesa. Brošura »MALICE IN Se ni straži pred romanskim navalom. Na goriški Kostanjevici si v samostanu še ogledamo grobnico zadnJih francoskih kraljev Burbonov, potem pa se potegnemo skozi Dornberk (Zali hrib) v Branik, kjer je dolga leta živel in delal Simon Gregorčič. Plošča, ki so jo Italijani KAJ« bo poučila gospodinje in razbilj in jo Je takrat razbito matere, kaj vse potrebujejo otroci: beljakovine za rast, rudninske snovi in vitamine za zdravje in odpornost, škrob, sladkor in maščobe za toploto in moč. In prav z malicami lah- skril zaveden vaščan, danes znova krasi steno občinskega poslopja. Mogočen grad nad Branikom je bil v zadnji vojni požgan. Zdaj ga deloma obnavljajo. ko damo otrokom mnogo tega, Skoda čudovite zgradbe, če bi česar v običaju- hrani navadno j0 pustili propasti. pogrešajo. Pestre malice v mlečnih kuhinjah j-n doma v veliki meri pomagajo ohraniti otrokovo zdravje in skrbjo za njegov pravilen razvoj. Brošura prinaša na 16 straneh precej receptov za pravilno uporabo mlečnih pijač, jogurtov z raznimi dodatki, za namaze, izdelke iz kvašenega testa, za str-njenke. razne sladke jedi ter podobno. • • Knjižici ima na zalogi okrajni gospodinjski center v No- Nato skozi Dutovlje —- središče kraškega terana! — v To-maj, Tu se ustavimo pred hišo smrti pesnika kraških skal, hri-nJa in borovcev —: Srečka Kosovela. Potem drsimo dalje čez Kras, mimo vrtač, redkih borovih gozdičev in skalnatih gmanji na katerih v žarkem popoldnevu rezko odmeva brnenje škržatov. Pred jamski grad, nekdanje zatočišče roparskega viteza Eraz- Smartno v Brdih jame vse dobe, vso zgodovino, vso duhovno, materialno in socialno plat posamezne pokrajine. Zato naj se muzeji ne duše. Več zraka, več prostora, več razumevanja! In prav na kraju: topla zahvala vodstvu okraja v Novem mestu, ki je dolenjskim in belokranjskim muzej eem omogočilo to poučno ekskurzijo, Nihče ne more zanikati: bila je potrebna in koristna. Jože Dular vem mestu, dobite pa ju lahko ma, je pozneje doživel še nekaj tudi v bližnji knjigarni. prezidav. Zgrajen v navpični, V vsako našo hišo in družino: DOLENJSKI LIST! Obisk predsednika OLO tov. Franca Pirkovlča v taboru medvedkov in čebelic v Medveji ovinku vrh klanca marsikateri vozač ustavi vozilo, da se na-užije čudovitega pogleda, ki se tu odpre na naselje šotorov sive, zelene in rjave barve, razpostavljeno v treh terasah tik nad morjem. Res dober okus je imel prof. Glonar, da je našel ta prostor ... Od srede junija do konca oktobra uživa dolenjska mladina v štirih izmenah lepoto Jadrana. Kdor sam ne vidi, ne verjame, koliko barv ima to morje. Kako preživlja naša mladina dneve pod šotori? Vse se vrti okrog morja. Taborni red pred. videva kopanje dvakrat na dan, a mnogi tudi v času opoldanskega odmora ne vzdrže in brskajo po obali ali pa vztrajno čepijo na skali in mečejo trnek v morje. Ribiške karta tu niso potrebne. Za vzdrževanje discipline v taboru so predvidene, razne kazni. Najhujša je prepoved kopanja, ki jo tsborovodja uspešno uporablja. V dveh, treh tednih človek kaj malo spozna morje, ki ima svoje muhe. Ježkove bodice so prva nevšečnost za prevnete kopalce. Od morskih valov razjedeno skalovje je marsikateremu neprevidnežu razrezalo ko_ žo. Skakalci v vodo so spoznali trdoto morskega dna in ugoio-vilii da ni vseeno, ali skačejo ob plimi ali ob oseki. Vsak kopalec praj ali slej ugotovi, da je morska voda ne samo slana, temveč tudi grenka. Dežurni vod je nekega dne prepozno ugotovil, da ni zaupati morju tudi kadar je njegova površina kot zrcalo. Nenadni val, celo nekaj koral so privlekli na dan. Morski pes preganja kot mora vse kopalce, posebno pa ta-borovodjo in dežurnega, ki mj. slita na to zverino vedno, kadar vid.ta kopalce predaleč od brega. Na zunaj skoraj enolično živ, ljenje v taboru poživljajo izleti. Večkrat so šli novomeška ia-borniki v Moščsničko Drago, kjer jih je privlačila lepa plaža, igrišče za odbojko in zanimivo naselje Moščenice. cd koder je prelep razgled na vhod v Kvarnerski zaliv. Nepozaben je bil tudi izlet na Učko (1400 m), kjer nas je prevzel svež gorski zrak in čudovit pogled na Cepičko polje. Najlepši so večeri v taboru ob morju. Le nerade slišijo sku, pine, ki sedijo na robu terase v tihem pogovoru aH živahnem petju, oster žvižg piščalke dežurnega, ki napoveduje nočni molk. Nočne straže s; preganjajo dolgčas z dresiranjem ježev, ki so redni gostje v okolici kuhinje, ali pa opazujejo ribiče, ki lovi j o pozno v noč... Letos je tudi dolenjska mla« dina spoznala lepote Jadrana. Sivi Jalovec Taborna kuhinja je najmikavnejši kotiček... „ Vsako številko težko pričakujem..." Eno od mnogih pisem od naših bralcev v tujini V soboto smo dobili med ostalo pošto, tudi pismo našega naročnika Franka Boivha-na iz Sheboygana (USA), ki nam piše: »Cenjena uprava, v pri gibu vam pošiljam ček za 11 dolar-jev za poravnavo naročnine za Dolenjski list; s Čimer ga imam plačanega do novega leta 1957. List mi zelo ugaja in vsako številko le težko pričakujem. Obžalujem, do včasih potuje Časopis po cel mesec, vendar pa ga dobim in si ohladi vi srce z novicami, ki mi prispejo iz moje rojstne domovine, ki je nisem videl Dober agitator 115. »Niti do najine ute ne prideva, kaj Sele đo Dovganove koče, da bi lahko telefonirala v St. Paul po pomoč!« Rok ni odgovoril, ampak je tekel t vztrajnim kirakrm kakršnega je bil vajen že lz otroških let. Tudi Vllče je napel vse sile, da js dohajal tovariša. 118. Psj so bili Se Čisto blizu, ko sta pritekla v bližino bobrovega jezera. »Skočiva v jezero!« je zaklical Rak. »Preden naju zagledajo, priplavava pod vodo k bobru v hišo in nihče naju ne najde.« Pritekla sta na breg in se brez besed pognala v vodo. Takoj nato je javilo glasno lajanje, da jim« je tolpa na sledu. 117, Dečka sta plavala Že globoko pod vođo. ko so bili zasledovalci na bregu jezera. »Tule sta šla v vodo!« je kričal »BrazgoUnec« ves hripav. »Gotovo sta že nekje zlezla na suho. Pojdimo okrog jezera, da najdemo spet sledove!« In skoraj dve uri se je razlegalo divje lajanje po okolici. petdeset let. Da, kako velika spremembe v tem dolgem času je doživela. Hrepenim, da bi še enkrat videl to krasno Dolenjsko in obiskal tudi vaie Novo mesto, kjer sem se izučil mojega rokodelstva. Želim vam vse najboljše, mnogo uspeha pri vašem delu tn ostanite mi pozdravljeni! Vaš rojak Frank Bowhan.« Podobnih pisem smo dobili zadnje čase že več in se za dobre želje in lepe pozdrav rojakom iskreno zahvaljujemo! Zares nas veseli, da jim 1'st iz stare domovine toliko pomeni in vsakomur želimo, da bi utegn'1 obiskati stare znane kraje in svojce! Vsem V ZDA bodo letos novembra bralcem našega tednika v tu-volitve predsedniki ZDA. Obe faiv prav lepe, tople pozdrave! glavni stranici, republikanska in demokratska, se na volitve že del j časa pridno pripravljata. Govorniki in agitatorji posameznih strank nastopajo na raznih krajih in vsak .skuša čimbolj omalovaževati sposobnost in delovni program nasprotne stranke. Nedolgo tega je v državi Washingion nastopil demokratski kandidat, ki je krepko udrihal po republikancih. Stal je na odru, ki so ga na hitro roko postavili nalašč za njegovo zborovanje. Kandidat je govoril ognjevito, mahal z rokami in udarjal z nogami ob tla. Kar naenkrat pa se je pod njim zlomila deska in govornik se je komaj obdržal na odru. To ga ni niti malo zmotilo v govoru. Ponovno *• Uredništvo in uprava »Dolenjskega lista* OKROGLE »Prosim vas,« pravi gost, »nalijte mi v vino vode, da n* bo tako močno.« »Mojega poklica me Pa vi ne boste učili!* mu zabrusi krčmar, »Ve5, zvedel sem, da moja zaročenka potroši nd leto pri svoji šivilji najmanj 50.000 dinarjev.« »No, in?" »Hm... Poročil sem raje šU vil jo.* »Jaka, pa. res ne vem, kako je zravnal jjn rekel-- »Gotovo so moreš žlampat to vino, ki ima ta oder postavili republikanski okvs po sodu.« 118. Dečka sta drug za drug m smuknila skozi vhod k bobru. Gospodar ju tudi tokrat ni čakal, ampak jima ie gostoljubno preousiil svojo streho. Vid»la •ta le še pljuvk pri drugi luknji. »Tu ostaneva do nori,v je rekel Rnk. »n'irdi se naveličajo in sKiittojo.« Utrujena s.U se zavalila na ležišče. 119. V trenutku sta oba zaspala kot ubita. Ko sta se prebudila, ie bila zunaj že trda noč. Vse okrog je vladala i'' i i'''i i tišina. Bila sta lačna in zato sta oglodala bobru vejo. Priznati sta morala, da je bila prav okusna. Nato sta zaplavala spet v jefcro. 120 Priplavala sta na brejj Na vsak korak sta prisluškovala in preden sta prispela do gozda, se jima je zd«Io, da je minila cela veftnnst. Imela sta srečo, da jima je luna nekoliko razsvetljevala not. Danes Pridruži se jim in si pri sov ožje bil zadnji dan, kj sta ga imela prebiti * gozdu, n ku nabavi vse kar potrebuješ.« mizarji sedanje državne uprave, ki ne marajo demokratov!« Pravijo, da ga je ta pripomba napravila bolj popularnega kot ves politični govor. Najsrečnejši oče Najsrečnejši oče, vsaj glede števila otrok, je bil gotovo bivši maroški sultan Mul a j Ismattl. Zapustil je nič manj kot 548 sinov in 340 hčera. Izračunali so, da *e mu je rodil povprečno en otrok na vsakih 20 ur. Oskrba v partizanih Mlad intelige-m pride v partizane in se javi komisarju čete. Ta ga pohvali za njegovo odločitev. Takoj nato potoži novinec komisarju, d« je Skoraj brez. obleke. Nič hudega, meni komisiHir in mu priporoči, da napiše na listek vse kar potrebuje. Novinec res napiše: hlače, bluzo, ovijače, plašč ln druge stvari- Skrbno napisano »trebo-vanje« izroči komisarju. Takoj nato mu komisar izroči puško ln naboje tre pravi: »Naši gredo noooj v akcijo na Italijane. »Viš, Strne, prijatelja moramo ljubiti tudi z njegovimi napakami.* »Želite?* »Tekočino za rast las.« »Veliko ali majhno steklenico?« »Majhno/ Predolgih, las nočem.« »Zakaj neki mi je zdraunife prepovedal kuhati?« potoži mlada žena motu. »Najbrž prav zaradi mojega zdravja ...* »Ali prehitro vozim, dragica?«