izuajà.
vsak petek z ciatamom prihodnjega dneva.
Dopisi 'naj sé frankujejo in pošiljajo uredništvu ,,Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mira64 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.	V Celovcu, 20. listopada 1909.	Štev. 50.
Ulico ščuuanja proti Slo-oencem!
C. kr. uradnikom na Koroškem je uradno kršenje naših pravic še vse premalo. Kar v uradu ne zmorejo, to skušajo izven uradov in mobilizirajo v dosego svojih namenov — ulico. V nedeljo, 14. listopada, so v Beljaku hujskali na vsakem voglu plakati zoper mirne Slovence-do-mačine v beljaški okolici in so pozivali Nemce na vojni pohod zoper „bindišarje“ na Brnci. „Villaclier Ztg.“ je objavila tak poziv na celi prvi strani in tudi „Freie Stimmen“, glasilo nemškonacionalne stranke, so pozivale Nemce iz Beljaka in okolice, iz Celovca in iz drugih krajev na „obrambni izlet“ na Brnco, kjer bi se imela vršiti otvoritev „Tamburaškega doma“. Značilno je, da nemški nacionalci hujskajo na obrambni izlet na slovenska tla in celo še v kraj, v katerem je slovenska narodna zavest zelo krepka. „Obrambni izlet" je le hinavsk izraz za „bojni naskok" na Slovence. Da bi varali javnost in mogli razburiti tudi zmernejše Nemce in da bi nasproti oblastim in javni sodbi mogli kazati na vsaj dozdeven povod, so si brez vsake podlage in le iz zlobnega namena izmislili, da pridejo na Brnco Sokoli iz Ljubljane in cele Kranjske. Na ta način so hoteli tudi to pot javnost nalagati, da zoper domače Slovence nimajo ničesar, le izvenkoroških Slovencev-hujskačev ne marajo in jih ne pusté v deželo. Hinavska krinka! Ali ni bil c. kr. profesor dr. Anger er pri okrajnem glavarju v Beljaku, kjer je zahteval, da naj vlada slovensko slavnost (na slovenskih tleh) sploh prepove, torej slavnost, ki je niso prirejali izvenkoroški Slovenci, ampak sami domačini? Sicer pa vprašamo: Zakaj pa Nemci kličejo Nemce izven Koroške celo iz daljne Češke, da hujskajo proti Slovencem?
Divjaški prizori na Brnci.
Zdi se, da so Nemci, ki imajo še trohico zdrave pameti, samostojnosti in poštenja, spoznali svoje bratce, ki ščuvajo, in jim ne verjamejo več vsake bose. čeravno so pozivali takorekoč celo
Koroško, je prišlo na Brnco le kakih 150 do 200 nemških nacionalcev, med njimi nekaj mladih žensk, ki so se pa sramovale tuljenja svojih ljudi in so se kmalu odstranile. Med demonstranti je bilo tudi nekaj boljših Nemcev, ki so se dali nalagati, in so obsojali svoje bratce, ko so se prepričali na lastne oči o resničnih razmerah in so videli, kako dostojno, olikano se je vedlo naše kmetsko ljudstvo in kako divjaško so se obnašali „kulturni Nemci". Sokolov seveda ni bilo nikjer videti, ampak so bili sami domačini, le par gostov iz sosednih župnij in eden iz Celovca je bilo navzočih. Če so šli na boj s palicami res samo zoper Sokole, kakor so farbali v javnosti, zakaj se pa potem niso vrnili, ko niti o Sokolih, niti o tujcih sploh ni bilo ne duha ne sluha? Začeli so le divjati kakor tolpa Indijancev, ki naskoči kako evropsko naselbino. Ulomili bi bili v dom, ki so si ga postavili Brnčanje, ako ne bi ga stražili orožniki in vladni komisar,® tulili so, ne peli, med blagoslavljanjem Doma sicer ne cerkvene, pač pa nemškonacionalne himno „Stimmt an“ in vsenemško izdajalsko himno „Die Wacht am Khein", ki so jo c. kr. avstrijski uradniki peli odkriti. Sploh so bili uradniki voditelji razgrajačev, ki so vihteli palice. Parkrat so se zagnali tudi v naše ljudi in prišlo bi bilo do krvavih pobojev, ker so se ob divjaškem vedenju demonstrantov naši kmetje in fantje vedno bolj razburjali. Odlikoval se je zlasti postajni paznik Peternel, ki je bil demonstrantom nekak kažipot; učitelj Lit s eh tli al er je bil s svojim oddelkom prvi pred Domom. Slovenski učitelj bi prišel takoj v disciplinarno preiskavo. Predsednik nemškonacionalnega delavskega društva, znani Kun z, je nagovoril kričače in grozil: „Wir protestieren, dali auf deutschem Boden (! ? kaka predrznost!) die slovenische Kahne gehifit wird. Wir werden sie binnen zehn Minuten her-unter nehmen, ob es der Regierungskomisar er-laubt oder nicht." Kdo je dovolil možu, da sme javno hujskati in še celo eventuelno zoper odredbo vladnega komisarja? Kaj bi storila vlada proti Slovencu, ki bi tako govoril ? Prvo bi bilo, da bi ga orožniki na licu mesta kot hujskača
aretirali. Sploh smo opazili, da se je par orožnikov, zavsem so bili samo štirje, vedelo zelo pristransko. Nobeden ni hotel videti, ko so razgrajači stopali drug drugemu na rame, da bi dosegli zastavo in jo raztrgali, pa so to zabranili — ne orožniki — ampak le naši vrli kmetje in -mladeniči. Zakaj niso nadalje kratkomalo aretirali tiste petelinčke, ki so se začeli zaganjati v naše ljudi in so hoteli uprizoriti poboj? Zakaj orožniki niso videli, da je metala druhal kamenje na streho in skoz okence, kjer je bila razobešena zastava?
Ko so videli tam dva naša moža, zakaj niso šli takoj iskat zločincev, ko so za to izvedeli, dočim so prišli takoj zapisovat naše može, ko so si nasprotniki izmislili, da je nekdo s strehe vrgel nanje_opeko? Če je res padla kaka opeka nanje, razumemo to prav lahko, da se je odkrušila, če so metali na streho kamenje! Ali so dobili od c. kr. okrajnega glavarja Schusterja ukaz, da naj tako postopajo? Najbolj se je silil v ospredje dr. Teodor Dell, komisar pri c. kr. državni železnici v Beljaku, ki se je kot tak predstavil javno komisarju in igral kot tak tudi ulogo odposlanca ali pooblaščenca od razgrajačev ter zahteval, da mora zastava v stran in da se slavnost ne sme vršiti. Odlikovali so se še sledeči uradniki c. kr. državne železnice iz Beljaka: tehnični uradnik Jožef Lo d ron, adjunkt Oton Rofiler, asistenta Karol Petz in Anton Rudi, ki sta bila posebno glasna in živahna, dr. H a n p t e r, Hoffeldner in asistent Alfr. 1? f e i f f e r. Kdor še dozdaj ni verjel našim poročilom,- da od države nastavljeni uradniki najbolj hujskajo, se je sedaj lahko prepričal, da je res. Potemtakem se tudi nič ne čudimo, da imamo Slovenci ravno pri železnici neprilike in sitnosti. Drugo vprašanje je pa, če bomo Slovenci te uradnike še zanaprej trpeli na njihovih mestih! Slovensko delegacijo pozivamo, da stori v tem oziru svojo popolno dolžnost in pove vladi, kakšni so njihovi uradniki pri nas. Brez zadoščenja za škandale na celovškem kolodvoru in na Brnci ne sme biti državnega zbora! Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno
Podlistek.
Klopotača v postelji.
V listu „Wide World Magazine" je opisal P. R. Thompson grozen dogodek, ki ga je doživel v Ameriki tamošnji priseljenec Artur Ri-card pred nedavnim Č3,som. Ricard je prevzel novo majhno posestvo. Naredil si je ob steni gore za silo utico, podobno pol hlevu, pol votlini. V tej uti je prenočeval. Ko se je zjutraj zbudil, je še hotel nekoliko zadremati. Naenkrat sliši, da je padla na njegovo postelj neka stvar. Odpre oči in zagleda poleg sebe velikansko kačo klopotačo, ki je ležala le nekaj centimetrov stran od njegove glave. Še predno se je prav zavedel, je slišal suho klopotanje, in proti sebi je videl vzdigati se temno, grdo kačjo glavo z zlobnim pogledom. Vedel je: Velika klopotača se pripravlja na svojo žrtev.
Klopotača je bila razkačena: Padec z le^ senega stropa jo je ujezil, in obračala je glavo z zelenkasto iskrečimi se očmi na vse strani, li ni kje v bližini kak sovražnik. Z največjim premagovanjem samega sebe je ostal Ricard popolnoma miren, dobro vedoč, da je po njem, ako se le zmeni. Bilo je meseca velikega srpana, ko je pik klopotače najnevarnejši. Imel je odprte oči in se jih ni upal zaklopiti, ker so bile uprte v njega kačje oči. Klopotača se je umirila, in je položila glavo zopet doli. Tudi klopotala ni več.
Šla je — patruljirat. Njen vrat se je stegnil, rep je postal tanjši, postala je daljša in potem se je napotila maravnost proti njegovemu obrazu. Kar spreletelo ga je. Čutil je mrzlo glavo ob svojem vratu, potem na licu, na ustnah, in nazadnje se je grda pošast obrnila naravnost proti očem. Ni mogel vzdržati peklenskega kačjega pogleda. Zaprl je oči. V istem trenotku se je zopet vzravnala, se pripravila na naskok in zaklepetala z repom. Ko pa je ostal popolnoma miren kakor trd, se je zopet približala njegovemu obrazu in ga začela iznova preiskovati. Nekaj minut je tipala po njegovem obrazu in ga obkroževala, potem je zlezla po prtiču k Ricardovim kolenom. Vlegla se je spat, pa pomagano s tem ni bilo ničesar, ker je ob najmanjši kretnji enega prsta šinila kvišku, pripravljena na boj. Sčasoma se je pomirila in vzdignila le glavo, če se ji ni zdelo vse prav. Le s težavo se je posrečilo Ricardu doseči prazno pločnato škatljo, slonečo ob postelji. Udaril je z naglim mahljajem; pa tudi klopotača je bila že pripravljena na boj in je odgovorila s pikom. K sreči je vgriznila le v rob škatlje. Trenotek pozneje je zvii Ricard prtič in ga s klopotačo vred vrgel ven. Nato je padel v omedlevico. Cel mesec ga je mučila nato vročica, predno se je zopet zavedel. Klopotačo je pa ubil tedaj.
Priporoèujemo našim družinam
Molinsko cikorijo.
Smešničar.
Sodnik (obsojencu); Vi dobite globo 20 K ali dva dni zapora.
Obsojenec: Potem bi pa že raje za 20 K prosil, ker mi je denar ljubši.
Zamišljen ženin. Nekoč sta šla ženin in nevesta k g. župniku k izpraševanju iz krščanskega nauka. Župnik je obadva dobro poznal, kajti hodila sta pri njem v šolo in bila sta v krščanskem nauku vedno odličnjaka. Nepotrebno se mu je torej zdelo, da bi ju dolgo mučil in zato se obrne do ženina in ga tako po „ta starem" vpraša: „No pa povej, koliko »peršon« je pa?" (božjih oseb)^
Ženin, v mislih že popolnoma pri ženitovanju: „Ja! jih bo 40 in sedem godcev."
Y šoli vpraša katehet učenca, „koliko da je evangelistov."
Učenec hitro odgovori: ,,Štirje: Janez, Matevž, Marka in . . . .“
Katehet: „No! Lu —Lu —Lu — Lu, no!"
Učenec: „Lucifer“ !
Neki drvar prinese fanta v košari h krstu. Ko se prične krščevanje, pristopi drvar k župniku in mu reče:
„ Gospod župnik, ne mučite se, kar tako malo ga pokrstite, saj bo koj pasel."
Profesor naznanja učencem svoje ure: „V sredo in v petek od 9.—10. ure je matematika, razen če je na ta dan nedelja ali praznik."
in po vsej pravici. Tudi mirni koroški Slovenci nimamo polževe krvi, kakor je poudarjal ob teh škandalih slovensk kmet in udaril ob mizo.
Kaj je delal okrajni glavar Schuster?
Beljaški okrajni glavar je moral citati hujskajoče pozive v časnikih, vedeti je moral, da nasprotniki le lažejo, da pridejo „Sokoli“, vedel je, da so hoteli Brnčanje prirediti domačo slavnost v Domu brez vsakega obhoda, brez demonstracij. Proti komu naj bi tudi demonstrirali? Saj je Brnca vendar popolnoma slovenska! Vedel je tudi dobro, kaj nameravajo narediti nemški na-cionalci, ker je bila pri njem deputacija. Poznati mora Schuster tudi surovost vsenemcev, in vkljub vsemu temu je dovolil — plakatiranje hujskajočih lepakov po Beljaku. Vedel je, da je velika nevarnost, da pride do velikih pretepov, do katerih bi bilo tudi prišlo, da naši ljudje niso imeli za 100 odstotkov več pameti nego vsenemški demonstrantje, vkljub temu je poslal na Brnco samo štiri orožnike in komisarja, ki s štirimi orožniki seveda ne more delati čudežev. Zakaj sploh ni prepovedal napovedanega „obrambnega izleta41, dasi je moral vedeti/ da je „obrambni izlet11 na slovenska tla, naperjen proti slovenskim domačinom, v resnici le divji naskok na Slovence? Ali se je morda vladni svetnik Schuster zbal vsenemca dr. Angererj a? Zakaj nas ni zadostno ščitil na domačih tleh, kakor bi bila njegova sveta dolžnost? Proti takemu postopanju c. kr. okrajnega glavarja protestiramo Slovenci najodločneje! Slovenci ne silimo med Nemce, v nemške kraje, ali kjer smo doma, tam zahtevamo, da nas oblast ščiti pred nasiljem. Smelo trdimo, da so ravno c. kr. oblasti na Koroškem po svojih uradnikih, odkar je deželni predsednik Hein, najhujše sovražnice Slovencev in da nihče ne krši toliko temeljnih državnih postav nego c. kr. uradniki. Pod Heinom si smejo uradniki vse dovoliti, Slovence smatrajo za brezpravne in ravnajo ž njimi tudi po tem. Koroške ne vlada več Hein, ampak nemški »Volksrat11, kojega pokoren sluga je naš deželni predsednik. Kar se v jjVolksratu11 sklene, to se izvrši; ali proti volji ali po želji deželnega predsednika ali preko njega, ni merodajno. Prej ko slej zahtevamo Slovenci na Koroškem, da nam centralna vlada pošlje uradnike’ ki bodo odgovorni ministrstvu in ne „Volksratu“ in ki bodo centralno vlado o koroških razmerah obveščali tako, kakor je res!
Protest poslanca Grafenauerja zaradi n£iteljshili imenooanj.
Kakor hitro je dobil poslanec Grafenauer obvestilo, kako je začel deželni šolski nadzornik ubijati slovensko učiteljstvo, je takoj vložil pri naučnem ministrstvu, ker poslanci „Slov. Jednote11 s sedanjim ministrstvom osebno nočejo imeti več nobenega stika, pismen protest s sledečo vsebino: Dunaj, 11. listopada 1909. Vaša prevzvišenost! Kot v dopolnilo k pritožbam koroških Slovencev po administrativnem in postavodajalnem potu glede brezobzirnega ravnanja ž njimi na šolskem polju od strani c. kr. šolske oblasti na Koroškem, si dovoli podpisani Vaši prevzvišenosti v nadaljno obvestilo sledeče poročati in prositi, da se te razmere vendar enkrat že odstrani. Podpisanemu je g. c. kr. vladni zastopnik v koroškem deželnem zboru na vsako pritožbo o pomanjkanju slovenskih učnih moči na takozvanih utrakvističnih šolah na Koroškem ugovarjal, da se naučna uprava prizadeva, odstraniti to pomanjkanje slovenskih učnih moči, da pa dosihmal ni bilo mogoče ustreči opravičenim zahtevam Slovencev. To pomanjkanje bi se dalo lahko tekom nekaj let popolnoma odpraviti, če bi bile c. kr. šolske oblasti res volje, zlasti če bi c. kr. deželni predsednik koroški pravilno postopal. Da pa c. kr. deželni šolski svet in njegov predsednik v Celovcu nista volje, odstraniti to pomanjkanje, temveč je opaziti, da skušata z vsemi danimi sredstvi celo umetno vzdržati je in še razširiti, da bi vsled tega narastla nezadovoljnost vsega slovenskega naroda do naj višje mere, tega ne dokazujejo samo vzprejemni izpiti na celovškem c. kr. učiteljišču meseca septembra, marveč tudi v sejah c. kr. deželnega šolskega sveta 22. in 29. vinotoka določena nameščanja in premeščanja slovenskih učiteljskih moči v čisto nemške kraje in narobe, nemških učnih moči v slovenske kraje v deželi. Vaša prevzvišenost! Tega naj novejšega dejstva pred zakonom ni mogoče opravičiti! Marveč pomeni novo zaničevanje pravzaprav teptanje koroških Slovencev in bo spoštovanje do postavnih oblasti znova zmanjšalo,
na Dunaju pa gotovo ne pripomoglo k Odstranitvi diferenc med državnim zborom in vlado. Kot zastopnik koroških Slovencev moram najodločneje protestirati, da potrjuje c. kr. deželni predsednik koroški tako uradno postopanje c. kr. deželnega šolskega sveta. Vaša prevzvišenost! Ali tako izgleda od vladnih organov, zlasti od visoke na-učne uprave nasproti Slovencem izgovorjena in zatajevana naklonjenost? Lepo število imen učnih moči, katerih se tičejo zgoraj imenovani seji, se naznanijo lahko vsak čas, ako bi se uradno poizvedovanje ne smatralo kot potrebno ali mogoče. Z velespoštovanjem Vaši prevzvišenosti najudanejši Franc Grafenauer l. r.,
državni poslanec.
Slovensko šolsko društvo v Celovcu in družba sv. Cirila in IHetuda v Ljubljani.
(Dalje.)
Razume se, da je v tem novem položaju bilo treba kajpak novega temeljitega posveta o „Šolskem društvu11, ki je končno glede na čudno obnašanje Ciril-Metodove družbe in pa da napravi jasen položaj, v katerem bi družba sv. Cirila in Metoda ne mogla v kalnem ribariti in naše šolsko društvo od dela med narodom stran odrivati, družbi pisalo pismo od 22./4. 1909, ki se glasi:
Slavna družba sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
„Reševaje ustno poročilo g. predsednika Mateja Ražuna v posvetovanju, ki se je dne 19./2. t. 1. vršilo v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda, in glede na Vaš dopis od 20./2. t. L, št. 398, se je ,,Slovensko šolsko društvo11 v Celovcu v seji dne 25./2. 1.1. temeljito bavilo z vprašanjem, kako urediti razmerje med Vašo družbo in našim šolskim društvom.
%ri tej seji so bili razun predsednika navzoči gg. profesor Apih, dr. Arnejc, dr. Brejc, vladni svetnik Scheinigg in župnik Treiber; izostal je samo poslanec Grafenauer.
V debati so se poudarjale sledeče misli:
Merodajno more biti le to, kar je v očitno korist narodovo.
Koroški Slovenci smo najšibkejša veja na deblu slovenskega naroda; držali se bomo le pri najvzornejši narodni organizaciji in nerušljivi disciplini naših narodnih čet.
Vse sedanje narodno delo na Koroškem je enotno organizirano, pripojeno od istega duha, zato složno, odtod tudi očitni uspehi.
Tako mora ostati tudi zanaprej.
Tej sedanji organizaciji se mora kot nje izpopolnitev priklopiti tudi šolska organizacija.
Splošni narodno-organizatorični oziri govore tedaj ne glede na stvarne pomisleke odločno proti temu, da bi se s koroškim [šolstvom pečali dve šolski družbi, ki bi morda nekaj časa delali sporazumno ali vsaj paralelno v isti smeri, ki bi pa prav lahko prišli navskriž in v lase — konec pa bi bil prepir in boj na naši strani, škodoželjnost in krohot na strani naših narodnih nasprotnikov.
To se ne sme zgoditi: Zabrani pa se le tedaj, ako se vse efektivno delo na polju našega šolstva koncentrira v rokah ene same organizacije. Ta pa ne more biti druga, nego ,,Slovensko šolsko društvo11, ker samo to daje garancije, da se bo njegovo delovanje gibalo v okviru splošnjega narodnega delovanja, v okviru ostale narodne organizacije na Koroškem.
Zato je odbor „Slov. šolskega [društva11 storil soglasni sklep:
„Ciril-Metodova družba11 se omeji na sprejemanje denarnih prispevkov iz Koroške, vse drugo delovanje se prepusti „Slov. šolskemu društvu11. Ciril-Metodova družba naj bo nekak finančni minister za Koroško, vsi drugi resorti spadajo v področje „Slov. šolskega društva11 ; „Ciril-Metodova družba11 imej čast in denar, „Slov. šolsko društvo11 delo in boj.
Glede porabe denarja za koroške šolske namene odločuje sporazumljenje obeh društev, vendar se pristavlja, da se smejo s Koroškega prihajajoči prispevki porabiti samo za koroške šolske namene.
„Slov. šolsko društvo11 se odreče ustanavljanju svojih lastnih podružnic, nasprotno pa samo poziva stare in ustanovi nove podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Ker se na ta način „Slov. šolsko društvo11 glavnemu stalnemu viru svojih dohodkov odreče na korist „Ciril-Metodovi družbi11, prevzame slednja vse finančne skrbi za koroško šolstvo, izvzemši samo gospodinjsko šolo v Šent Jakobu, za katero ima prej ko slej „Slov. šolsko društvo11 samo skrbeti.
Tako odborov dotičen sklep.
Uverjeni, da tudi družba sv. Cirila in Metoda ne išče drugega na Koroškem nego kar bi
moglo narodu koristiti, je „Slov. šolsko društvo11 prepričano, da posestrimska šolska družba temu sklepu pritrdi. Tako bo ustvarjena trdna podlaga za vspešen pokret na polju našega strašno zanemarjenega šolstva — po zaslugi in s pomočjo obeh šolskih organizacij.
»Slovensko šolsko društvo v Celovcu«, dne 22. aprila 1909.
Daroui.
Za podljubeljski „Delavski dom":
168—177. Slavna ormoška posojilnica......K 50'—
178. Vič. g. A. Kaplan, župnik v Medgorjah „ 5'— VIS. g. Vobršek Iv., žnpnik v Sevnici .	„ 8'—
Vič. Jos. Setič, župnik v Dekani, Istra „ 2' —
G. Pran Cukala, Gomilsko........... 2' —
Gdč. Mar. Košel, Polzela. ,....„ 2'— Vič. g. Bohinc, župnik, Braslovče . . , 1'20 G. Jak. Hribernik, Braslovče . . . . „ !•— Vič. g. Ivan Vogrinc, kaplan, Braslovče	P —
Vič. g. opat Ogradi, Celje......-,	1'—
Se iskreno zahvaljuje in prosi še nadaljnih darov
»Zvesin« blagajnik.
Koroške novice.
Posledice večnega hujskanja. Po trgih in mestih v slovenskem delu Koroške privandrani Nemci in nemškutarji od zadnjega c. kr. uradnika do prvega trgovca neprestano hujskajo zoper mirne Slovence. Niti najnedolžnejših veselic nam zadnje čase ne privoščijo več. Seveda Slovenci nismo tako zabiti, da bi take ljudi še zanaprej redili. Tako so kupili Slovenci tudi v Grebinju hišo in jo prirejajo za svoj „Narodni dom11. Naselil se bo tam tudi slovenski trgovec, ki ga bodo seveda Slovenci podpirali. „Freie Stimmen11 so začele zaradi tega javkati, češ, da bo to v škodo trgovcem, ki že itak trpijo vsled konkurence in se morajo že zdaj boriti za obstanek. Takemu javkanju se samo smejimo. Po toči zvoniti je prepozno! Naj bi bili ti ljudje raje opustili hujskarije proti Slovencem, potem bi bilo tudi vse drugo izostalo. Na grdo hujskanje nemških nacionalcev bomo vedno odgovarjali s tem, da jim bomo obesili kruh tako visoko, da ga ne bodo dosegli. Torej Celovec, Beljak, Pliberk, Železna Kapla, Velikovec, spomnite se tega, kadar vas bodo c. kr. uradniki hujskali zoper Slovence!
Nov škandal na celovškem kolodvoru. Dne 10. t. m. je zahteval zvečer ob 7. uri gosp. Anton Errat od Marije na Žili na celovškem kolodvoru vozni listek slovensko. Zato je bil aretovan. Redar ga je gnal na magistrat, kjer so ga vtaknili, ne da bi ga bil kdo zaslišal, v neko — luknjo, kjer do štirih zjutraj vsled mraza ni mogel zaspati. Zato je začel klicati, da so ga dali v — boljšo luknjo. Zjutraj potem so ga zaslišali; obravnava se je vršila dopoldne. Diktirali so mu 24 ur zapora. Seveda je gosp. Errat proti taki obsodbi vložil po g. dr. Brejcu priziv. Započeto delo, brutalno preganjanje Slovencev se torej po naročilu Metnitza pridno nadaljuje. Razume se, da bo za celo zadevo poskrbljeno, da pride v širšo javnost in Bie-nerthu, Wrbi in Hohenburgerju pod nos. Nobeno ministrstvo, ki nam ne bi preskrbelo zadoščenja, ne bo vladalo! Če ne dobimo zadoščenja, si ga naredimo sami. Prvi ga bo čutil vitez Metnitz.
Deutscher Volksverein za Koroško je imel v pondeljek, 15. t. m., svoj občni zbor. Celovški nacionalci se že čutijo nezmožne, ljudstvo bolj nahujskati nego je že nahujskano, zato so si naročili govornika iz daljne Češke. Ali so že pozabili, da sicer vedno udrihajo črez Slovence, če prihajajo iz Kranjske na Koroško? Ali so meje samo za Slovence? Kaj vabijo iz tujih dežel na Koroško govornike za hujskanje, čeravno jih imajo že na Koroškem preveč? Sicer je pa bil letošnji občni zbor nemškega ljudskega društva prava blamaža. Velikanski lepaki po Celovcu in reklama z drž. poslancem Jesserjem v štimcah ni vleklo. Prišlo je iz Celovca in iz cele Koroške — štimce, ne boste nič jamrale? — le sto in deset ljudi skupaj. Poročila so bila polna samohvale. Prebitka je imelo društvo 128 K 26 vin. Navzočih je bilo največ — uradnikov, nekaj trgovcev in par obrtnikov. Govor posl. Jesserja, potovalnega učitelja s Češkega, je na-celjne — razočaral. Očital je alpskim nacional-cem, da za delavstvo in kmečki stan nič ne delajo. Nemci na severu nazadujejo, Čehi pa čudovito napredujejo. Bojkot je Nemcem mnogo škodoval, Čehe pa le okrepil. Ko so Nemci začeli odpovedovati tam, kjer so v večini, češkim delavcem stanovanja, so Čehi sezidali svoje delavske domove in so zdaj močnejši nego prej kdaj. (Lackner, urednik štimc, zmajuje z glavo.) Hon-linger grozi Slovencem, če bodo še nadalje upadali v Rož. Lackner govori o jugoslovanski ne-
varnosti, češ, da je za Nemce še bolj nevarna nego češka, zlasti Slovencev se je treba bati, in prosi severne Nemce za pomoč. Kdo se ne bi smejal takim političnim kozlarijam! • Mi da smo Nemcem nevarni! Končno še poziva Nemce, da morajo biti „deutsch und frei“ in da morajo „zamhalten“. Shod je bil v resnici klavern. Odbor je bil voljen stari: Načelnik dež. odbornik Hònlinger; odborniki dr. J. Lemisch, zobozdravnik dr. Brugger, Huth iz Volšperka, Schiller iz Blato-grada, Pinterič iz Velikovca in še par drugih možiceljnov.
Slovenski krajni šolski sveti, pozor! C. kr.
okrajni šolski sveti si hočejo olajšati delo — pa ne, da bi njihovim uradnikom že primanjkovalo časa za nemškonacionalno politiko — ter so izdali odlok, da morajo od sedaj naprej krajni šolski sveti obveščati stranke o po okrajnem šolskem svetu izrečenih opominih, oziroma pretnjah s kaznijo. Ker se bržkone ne bode dalo mnogo opraviti proti tej komodnosti naših okrajnih šolskih svetov, opozarjamo slovenske krajne šolske svete, da je potrebne tiskovine že založila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.
lìercé in „Korošec“. Crez dolgo, dolgo časa je tajnik Ciril in Metodove družbe, Berce, seveda v „Korošcu“, odgovoril na naša izvajanja. Odgovoril je pa slabo. Ker smo postavili narodno delo tajnika družbe sv. Cirila in Metoda ob najbolj ogroženi meji v pravo luč, pravi g. Bercé, da je zlezlo „Miru“ srce v hlače. Če g. Bercé „go-spode okolu „Mira“, kakor se izraža, tako malo pozna, mu že lahko povemo, da to ni naša navada. Če je označil „Mir“ korajžo, ki jo je pokazal Bercé ob želji, da bi priklical nad „Mir“ kot sodnike nemškonacionalne porotnike, je s tem pokazal le na dejstvo. Sicer pa g. Bercé sam potrjuje, da se je zgodilo vse to, kar je poročal „Mir“ o sorških dogodkih, češ: „tekla je kri, polnile so se ječe, praznili so se žepi.“ Končno prizna tudi, da njegov odgovor ni noben odgovor, češ, da nima časa sedaj odgovarjati „Miru“ natančneje. Čudno, da se dopisniki „Korošca“ tako radi izgovarjajo, da nimajo časa!
G. dr. G. pl. Metnica, poslanca za večino koroških Slovencev, poživljamo Podjunčani, da nam v kratkem pride poročat o svojem delovanju v deželnem zboru! Posebno nas bo zanimalo njegovo poročilo, koliko Slovencev je že dal zapreti.
Brnčani, poslušajte! Kakor je postopanje nemških nacionalcev v politiki hinavsko, neodkrito, tako je tudi njihovo pisarenje po listih. Brnčanje, videli ste na lastne oči, kaj so počenjali pred Tamburaškim domom vsenemški razgrajači. Čisto divji so bili in razgrajali, kakor bi bili izgubili pamet. Slovenci so se obnašali popolnoma pravilno, dostojno, kakor se spodobi olikanim ljudem. „Tagespost“ pa poroča ravno narobe in piše dobesedno o Brnčanih: „Kdor je imel priložnost, opazovati danes nahujskano, lajajočo in predrzno slovensko druhal (aufgehetzten, keifenden und frechen slovenischen Pobel) iz Brnce in okolice povodom blagoslovljenja „Tam-buraškega doma", je moral sam pri sebi reči, da gre polagoma h kraju mir, v katerem sta od pradavnih časov sem v najboljši slogi živela naroda na Koroškem, in da dobiva tla fanatično sovraštvo, ki se koroškemu Slovencu pridiguje od hecapostolov iz Kranjske s podvojeno silo." Tako lažniva „Tagespost“. Brnčani bodo sedaj vsaj spoznali, kako grdo lažejo nemški listi o Slovencih. To, kar so počenjali Nemci, mečejo sedaj na Slovence. Ali jih je morda že sram? Slovenci, kjer imate graško tetko v gostilnah, vrzite jo ven na gnojišče, kamor spada !
Nemški „Yolksrat“ na delu. (Z dežele.) Še nikdar koroški Slovenci nismo trpeli takih krivic, kakor ravno pod sedanjo vsenemško vlado. Slabše nego s cigani se ravna z nami. V polni meri občutimo nemško ,,kulturo". Velikovško okrajno glavarstvo je vzel nemški „Volksrat“ pred vsem na piko. Najprej je napadel znani velikovški „volksbildner“ c. kr. okrajnega komisarja^ zaradi njegovega nedolžnega obiska na Djekšah, ki je bil zgolj privatnega značaja. Da se je gospod oglasil tudi v župnišču, to je prav rad storil že tudi marsikateri če tudi nemško-nacionalni učitelj. Po mislih nemških nacionalcev dandanes človek ne sme imeti več proste volje. Za g. okrajnim komisarjem je prišel na vrsto komaj šele osem dni tukaj bivajoči učitelj na šentrupertski šoli pri Velikovcu. Nemškemu „Mikelnu" ni prav, da postavi ,,Družba sv. Cirila in Metoda" slovenskemu učitelju na svoji lastni zemlji hišico, v kateri bo mogel stanovati. Seveda, ker se to godi v bližini glavnega mesta nemškega rajha „Berolina“! V istem članku „Fr. Stimmen" se zaletava dopisnik nemškega „kultur-volka" v tajnika c. kr. okrajnega glavarstva v Velikovcu, ki si tudi hoče pozidati v Št, Rupertu za počitek na svoje stare dni hišico, v kateri bi
si odpočil od svojega vestnega, pravičnega in trudapolnega dela. Tudi to bode nemške krivič-neže v oči zato, ker je okrajni tajnik gosp. Fr. Robar ostal zvest svojemu narodu. Če bi pa bil renegat, kakor jih ravno med uradniki in učitelji mrgoli, bi pa bilo vse prav; zakaj za nemški nacionalizem je dober vsak odpadek, če le zna „heil“ kričati ali pa kimati. Naravnost grdo pa je za nemške nacionalce dejstvo, da se v omenjenem lutrovskem listu na dan vlači neka hišna zadeva radi neke zgubljene zapestnice velikov-škega c. kr okrajnega glavarja. Kaj takega je zmožna samo nemškonacionalna zloba. Če nimate boljših sredstev, napadati pravičnih ljudi, potem je žalostno za vas! Da se godijo slovenskim učiteljem pod c. kr. deželnim šolskim nadzornikom Bendo, ki niti akademične izobrazbe nima, take krivice, je tudi delo nemškega „Volksrata“. Benda zasluži nezaupnico od vseh koroških Slovencev, kateri tudi morajo prispevati k njegovi plači. Gospod c. kr. deželni šolski nadzornik, Afrikanci bi si ne dali dopasti takih krivic, kakor jih zadajate vi koroškim Slovencem. Kaj vam pravi k vašemu najnovejšemu krivičnemu činu vaša vest? Nemškemu „Volksratu“ se imamo nadalje zahvaliti koroški Slovenci za ves nemški narod poniževalno in sramotno, nikakor ne kulturno delo, katerega sad moramo občutiti v novejšem času na kolodvoru dvojezičnega deželnega glavnega mesta celovškega. Nemci, kaj takega se še med Indijanci ni zgodilo! Metnitz pač dela čast svojemu imenu! In najzadnji čin slovanožrškega nemškega „Volksrata“ je, da je ministrstvo za notranje zadeve, ki ga plačujemo tudi Slovenci, zaukazalo, da so smele podružnice društva „Siid-marke", ki hoče pregnati z lutrovškim denarjem Slovence z njihove rodne grude in naseliti tja nemške protestante, pobirati od dne 10. do 17. t. m. izvanredne doneske. Zares daleč smo prišli, da nas c. kr. vlada sama, kateri plačujemo denarni in krvni davek, tako grdo zatira, da Slovenec nima več pravice obstoja v državi, za katero je prelival v neštetih vojskah in bojih svojo slovensko kri. Kateri Slovenec še hoče zaupati taki vladi! Končno še ne smemo pozabiti, da je bil vsled denuncijantstva nemškega „Volksrata“ že pred enim letom prestavljen slovenski davčni uradnik v nemške kraje. Ravnoisto se godi pri uradnikih južne železnice. Za take nemške krivice se plete bridka brezovka, dolga od Spodnjega Dravberga do Šmohorja, ki bo neusmiljeno udarila, da se bo zmajal nemški „lintver“ v Celovcu tako, da se bo stresel tudi Dunaj. Slovenski in slovanski poslanci, ako nas koroške Slovence v tem resnem trenotku pustite na cedilu, potem ne zaslužite več našega zaupanja. Toda prepričani smo, da bote branili slovensko predstražo po začeti poti, če tudi treba z najostrejšimi sredstvi! Mi smo za vami.
Hujskanje na poštnem uradu v Celovcu. Če bo rasel c. kr. uradnikom in uradnicam na Koroškem germanski greben še zanaprej tako kakor v zadnjem času, potem bomo morali ustanoviti poseben list, ki se bo brigal samo za hujskanje uradnikov. Celo na celovški glavni pošti, kjer Slovenci nismo imeli nikdar kake sitnosti, se je v petek, dne 12. t. m., popoldne obregnila uradnica nad slovensko stranko, ki je oddala na pošti zaboj knjig družbe sv. Mohorja. Stranka je izpolnila spremnico nemško, le privatno poročilo, ki poštno uradnico prav nič ne briga, je pisala slovensko. Uradnica se zadere nad stranko: „K5nnens nicht deutsch schreiben?" Kdor pozna narodno zagrizenost celovških ljudi, si lahko misli, da je uradnica s tem izpostavila stranko zasmehovanju navzočih. To je že nezaslišano. Vsi celovški Slovenci naj na to odgovorijo s tem, da ne zapišejo več na nobeno poštno pošiljatev nobene nemške črke!
Železnični uradnik Hdlbling se je v zadnji „Bauernzeitung“ .spravil nad išentpeterskega g. P. Serajnika. Čudno je sploh, da imamo v najnovejšem času Slovenci največ opraviti z želez-ničnimi uradniki. Kako olikan je Kolbli n g, o tem priča ton, v katerem piše mož o g. Serajniku. Seveda za lutrovsko „Bauernzeitung" je tak ton ravno primeren. Zakaj se je ta zagrizen slidmarkovec spravil nad osebo g. Serajnika, ki z dotičnim dopisom ni v nobeni zvezi, bo vedel seveda sam najbolje, nam pa je to uganka. Pravi, da ne mara pošiljati „Miru“ popravkov. Razumemo, ko pa ne more tajiti, kar mu je „Mir“ očital! Svojega dopisnika pa prosimo, da nam pošilja redno poročila o vseh prihodnjih panger-manskih korakih tega moža. Najbrž bomo duše-slovno sliko tega moža še potrebovali.
Skušnje iz podkovanja se vršijo v Celovcu dne 2 3. grudna. Kovači, ki hočejo dobiti uspo-sobljenostno spričevalo za izvrševanje svojega pod-kovskokovaškega obrta, morajo vložiti prošnje najpozneje do 30. listopada pri c. kr. deželni vladi
ter priložiti: a) spričevalo (učno pismo) o pravilni izučbi v podkovskokovaškem rokodelstvu, b) dokazilo o najmanj triletni porabi kot podkovsko-kovaški pomočnik.	Vestni stražar.
Prepovedano je streljati s topiči od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Tako je odredila c. kr. deželna vlada. Torej strelci, konec je s streljanjem „jutrnice“ o Veliki noči.
Poboj med delavci. Delavca Janez Bertoncelj in Adolf Drašl, ki sta imela delo pri uravnavi Drave v Gendorfu na Zg. Koroškem, sta se sprla, ker je Bertoncelj baje predrago zaračunil hleb kruha Drašlu. Drašl je zagrabil velik kuhinjski nož in ga je zabodel Bertonclju v tilnik s tako močjo, da je nož popolnoma prodrl vrat. Vkljub zadani rani je šel zločin naznanit Bertoncelj delovodji in se je potem še vrnil v kuhinjo. Za seboj je seveda pustil krvavo sled. V kuhinji se je zgrudil in umrl potem ob 2. uri ponoči na iz-krvavenju. Star je bil 29 let. Drašl se je sam javil orožnikom.
V spanju se opekel. Drvar Vrhovnik iz Možice je spal v bajti za drvarje pri peči in se je opekel na vratu. Poleg tega se je tudi ranil pri drvarenju. Zdravljenje napreduje tako hitro, da se bo v par dneh zopet lahko povrnil na svoj dom.
Umrl je 11. t. m. pri usmiljenih bratih v Št. Vidu Rupert Dobernig, oče državnega in bivšega deželnega poslanca koroškega J. V. Doberniga, star 81 let.
Velikovec. Govori se, da so se dotični, ki so bili potrebni krščanskega nauka, sedaj že dobro naučili iz slovenskih katekizmov, katere so pobrali v šoli; štiri leta so se učili, kar se navadni šolarji naučijo v enem letu! Izpit bodo delali pri kanoniku J. Dobrovcu, in plačilo za to bo, da bodo vrnili slovenske katekizme in „Zgodbe sv. pisma".
Velikovec. Za „Sudmarko", za to grabežljivo nemško društvo, so pobirali pretečeni teden po Velikovcu od hiše do hiše. K takemu „ofru“ Velikovčani prav radi gredo. Toda, ali so imeli za to tudi dovoljenje? Kmetje, ali veste, kaj je „Sudmarka“ ? To je društvo, ki kupuje slovenske kmetije in na nje naseljuje nemške protestante. To se pravi, društvo deluje na to, da bi slovenski kmeti izginili. Kako more vlada tako društvo sploh potrditi?
Št. Rupert pri Velikovcu. (O „Narodni šoli".) Velika šolska vojska, lov na otroke, ki se v vsakih velikih šolskih počitnicah tukaj vrši, je končana in z velikim zadoščenjem javljamo svojim somišljenikom in dobrotnikom naše šole, da je naša „Narodna šola" iz te vojske tudi letos častno izšla in je njeno stanje ostalo vkljub strastni nasprotni agitaciji neomajano. Naša šola pa ni samo dosedanjega števila otrok ohranila, ampak je storila s pričetkom novega šolskega leta tudi odločilen korak naprej v svoji izpopolnitvi: otvoril se je namreč peti razred, to je vsporednica k četrtemu razredu. V tem novem razredu so združeni vsi dečki zadnjih štirih šolskih let, v četrtem dekliškem razredu pa so same deklice zadnjih štirih šolskih let. V štirih razredih poučujejo kakor že dosedaj čč. šolske sestre, v novem petem razredu pa podučuje dečka na novo nameščen učitelj gosp. Anton Pesek, ki je službo nastopil dne 2. novembra 1.1. in poučuje tudi telovadbo za dečke vseh razredov. G. Pesek stanuje začasno v mestu pri tovarnarju g. Pogačniku, družba sv. Cirila in Metoda pa je že od posestnika Vetra v Št. Rupertu kupila tik „Na-rodne šole" lepo stavbišče, na katerem bo v prihodnji spomladi postavila lično vilo, ki bo služila g. učitelju za stanovanje. Na novo je vstopilo prav mnogo, namreč 50 otrok, izstopilo pa je 24 otrok; od teh izstopivših otrok se je 8 preselilo na druge kraje, 16 otrok pa je odpadlo v mestno nemško velikovško šolo. Od teh slednjih je 9 otrok iz vovberškega šolskega okoliša, eden je iz vovberške, 6 otrok pa iz šentštefanske župnije. V velikovškem šolskem okolišu je ravnatelj meščanske šole Bohr er, ki je tudi letos opravljal šolsko popisovanje, strastno rogovilil zoper našo šolo, pa dosegel le klavern uspeh, samo 9 otrok je odtrgal od naše šole. V neki družini je rekel, da se v naši šoli otroci nič ne naučijo nemščine, v drugi družini, kjer se mu niso udali, se je celo drznil reči: „Tako bo vaš otrok, ako bo le v šentrupertsko šolo zahajal, ostal trep." Družinski oče pa ga primerno zavrne, češ „saj so tudi trepi potrebni, kdo bo pa sicer polje obdeloval!" Kaj si vendar g. Bohrer vse dovoli! Značilen pa je odpad šesterih otrok iz šentštefanske župnije, ki je bila poprej naši šoli vedno zvesta. Uganka se pa reši, ako pripomnim, da je ta župnija kraljestvo prvaka agrarcev Mežnar-jevega Zepeja. Kakšna zaslepljenost! Na eni strani tožijo ti čudni agrarci nad pomanjkanjem poslov, nameravajo pa to kmečko življenjsko
Priporočamo našim gospodinjam pravi '.‘FHféì'l QKOY'- kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
sl. Žaga II, Y 1161, 5:9 I. V
vprašanje rešiti s tem, da pošiljajo otroke v čisto nemške šole. Ko se vendar v naši šoli posebno ljubezen do domače grude goji in se vsled nove preosnove tudi nemščina v zadostni meri podučuje. Tako so se, ker je sicer že bila javna tajnost, naši agrarci razkrinkali kot pristni podrepniki naših nemškonacionalnili velikovških nasprotnikov. Prvi razred šteje 42. drugi 45, tretji 62, četrti razred, in sicer deški oddelek 28, dekliški pa 35 otrok, skupaj 212 otrok. Po spolu je 78 dečkov in 134 deklic. Po šolskem okolišu je iz velikovškega šolskega okoliša 144 otrok, iz vovberškega 30, iz škocijan-skega 19, iz šmarješkega 12, iz želinjskega 7 otrok. Po župnijah je iz šentrupertske župnije 133, škocijanske 27, šmarješke 16, iz vovberške 12, iz klošterske 12, iz velikovške 6 in iz šent-štefanske tudi 6 otrok. Tudi naš šolski internat je ves napolnjen in šteje 28 gojenk in sicer je 18 Korošic, 4 Kranjice, 2 Štajerki. 1 Hrvatica, 1 ogrska Slovenka in 2 Čehinji. Od vseh gojenk 14 obiskuje našo šolo, 14 večjih gojenk se podučuje v ženskih ročnih delih in kuhanju. Tako naša „Narodna šola" vsestransko opravičuje nade, ki so se v njo stavile, naj jo tedaj podpira z vsemi močmi vsak zaveden Slovenec!
Djekše. (Naš šolski vodja) je v marsikaterem oziru jako imeniten mož, zato zasluži, da se ga malo spomnimo in ga opomnimo, da neha z dopisovanjem v nemške liste. Ta možakar je bil prej v Lipi nastavljen, kjer je opravljal tudi službo občinskega tajnika. Ker je pa menda bil liberalnemu županu preveč liberalen, je moral iti — in zato je hotel iz jeze do svojih prijateljev baje postati „črn“. To pa je bila njegova nesreča. Naznanili so ga in se je moral na Djekše preseliti. Nismo zanj prosili, in zato bi si od njega izprosili, da svoje čečkanje po listih opusti in raje, če že hoče pisati, piše, zakaj je bil prestavljen na Djekše.
Želinje pri Velikovcu. (Smrtna kosa.) Žalostno so pritrkavali želinjski zvonovi, ko smo v torek, 16. t.m., spremljali Genovefo Kasl, pd. Blaževo, gospodinjo v Zgornjem Dobu, na zadnji poti v večnost. Skrbna gospodinja in skrbna mati morala je zapustiti svoje ljube domače v najboljši starosti 42 let. Truplo rajnice so nesli požarni brambovci, in združeni šentjurski in želinjski zbor je zapel ganljive žalostinke. V kratkem nagovoru se je spominjal dobre krščanske žene in matere domači g. provizor, pokopal pa jo je g. Leopold Kasl, kaplan v Št. Lenartu pri Sedmih studencih. Ko so nedorasli otroci milo plakali na maternem grobu, je seglo vsem udeležencem pogreba tako v srce, da so se solzili i trdi možakarji. Počivaj v miru, dobra krščanska žena, skrbna gospodinja in zakonska tovar-šica, uživaj sladki mir v Bogu, zlata, dobra mamica, in ne žabi pri Gospodu svojih ljubih!
Grebmj. (Gostilna v „Narodnem domu" zaprta.) Srčne želje Man n er j e ve in njegovih poslušnih privržencev so se izpolnile. Na pritisk nemškutarjev se je gostilna oblastveno zaprla. Manner, ki vleče svojo plačo od barona Helldorfa, ki se je priselil iz Nemškega, nadučitelj Rohrmeister, učitelj Bo batta, ki oba vlečeta svojo mesečno plačo iz državne blagajne, v katero plačujejo tudi slovenski kmeti svoje krvavo prislužene kronice, zdravnik Ma-ruschitz, h kateremu morajo priti slovenski okoličani, ker nimajo drugega, vsi ti seveda lahko delajo zoper slovensko gostilno, za katero je pred enim letom kot naravnost potrebno glasoval soglasno cel občinski odbor, sedaj nam jo pa hočejo kot nepotrebno snesti; če je pa to v prid drugim Grebinjčauom, ki živijo od slovenskih okoličanov, je pa drugo vprašanje. Čuditi se le moramo zaslepljencem, ki se dajo tako nahujskati zoper tiste okoličane, ki jim polnijo žepe. Da se zna g. Manner imenitno blamirati, za to je dokaz zadnji članek iz Št. Petra na Va-šinjah. Slovenski okoličani, občinske volitve so pred durmi, dajmo odgovor! Volimo v občinski odbor samo zanesljive slovenske može! Nemškutarji in tržani radi od nas živijo, a niso naši prijatelji.
Št. Štefan pri Trušnjah. (Tretji občni zbor) našega izobraževalnega društva v nedeljo, dne 14. t. m., pri Likebu, se je nepričakovano dobro obnesel. Imeli smo veliko občinstva in dosti govornikov. Po navdušeno sprejetem tajnikovem in blagajnikovem poročilu se je z veseljem pozdravil novoizvoljeni družbeni odbor, ki ostane z nekaterimi spremembami stari. Predsednikom se soglasno izvoli novi ud: naš dični, gostoljubni g. Janez Povšnar pd. Likeb, v kojega narodno-zavedni hiši se tako prijetno zboruje. Podpredsednik ostane delavni g. Anton Gril. -Govoril je domači g. župnik o potrebi izobraževalnih društev in njih pomenu. Č. gosp. kanonik Dobrovc je iz sv. pisma in iz državnih temeljnih postav dokazoval, da imajo duhovniki ne samo
pravico, ampak celo sveto dolžnost, v politiki in javnosti nastopati za pravice svojega ljudstva, zlasti pa slovenski duhovniki na Koroškem za pravice tako kruto teptanih Slovencev. — Tretji govornik, č. g. župnik Treiber, nam je živo naslikal nevarnost, ki preti našemu ljudstvu v našem okraju od socialnih demokratov. — Č. g. Dolinar iz Šmarjete je v kratkih, a jedrnatih besedah ožigosal nečuveno kruto postopanje Nemcev proti Slovencem na Koroškem (župan Miklavič na Blatu) in polagal na srce narodno zavednost in odločnost pri občevanju z našimi zatiralci. — Tamburaši od „Lipe“ iz Velikovca, ki so napravili izlet k bratskemu društvu, razveseljevali so nas z živim, veselim sviranjem slovenskih pesmi in koračnic, za kar jim bodi tem potom izrečena srčna hvala, kakor se iz srca zahvaljujemo tudi č. g. govornikom. — Vrli Slovenci in Slovenke, le pridno zahajajte k našim zborovanjem, kjer se vam nudi veliko koristnih naukov in tudi poštenega veselja; izposojajte si pa tudi pridno knjige iz naše že blizu 500 knjig broječe knjižnice, ki se nahaja v župnišču v Vovbrah. — Prihodnji mesečni shod bo na sv. Lucije dan pri Primožu.
Pliberška okolica. (Naš pismonoša.) Žalibog smo prišli na Koroškem že tako daleč, da se moramo v javnosti pečati z ljudmi s tako malenkostnimi osebicami, kakor je naš pismonoša^ Steidi. Prva njegova skrb je agitacija za ,,Štajerca" ter zabavljanje črez pošteno slovensko časopisje. Izvrševanje njegovega posla mu ne dela preveč skrbi, zato so dobri šo-larski otroci, katerim se razdelijo pisma, da jih potem nosijo po vaseh. Na ta način se poizgubi mnogo pisem in mnogokateri čaka in čaka na svoj časopis cele tedne, ker so ga otroci pozabili dostaviti ali ga pa sploh ne dobi. Gledali smo te stvari zelo dolgo, toda nehati mora tudi nam mirnim kmetom potrpljenje; menda vsaj nismo za to tukaj, da bi z nami delal kak nemškutarsk Steidi, kar bi on hotel. Pozovemo gospoda poštarja v Pliberku, da napravi red, ker drugače bodemo prisiljeni prijaviti še bolj imenitne stvari, pa ne v časopisih, ampak ravnateljstvu v Gradcu.
Prevalje. (Mesečno zborovanj e.) Dne 14. t. m. je imelo naše delavsko društvo mesečno zborovanje. Ob zadovoljivi udeležbi je govoril društveni tajnik o pomenu vere v človeškem življenju in razmotrival o vzrokih nevere pri nižjih in pri višjih slojih človeške družbe. Poročal je tudi o ustanovitvi Vseslovenske Ljudske Stranke in o nalogah, ki si jih stavlja v prospeh slovenskega naroda. Nazadnje je govornik očrtal obupen boj, ki ga bijejo združeni nasprotniki proti Slovanom sploh, posebno pa še proti Slovencem na Koroškem, s kojimi hočejo v miru živeti, za kar jih devajo pod ključ in koje hočejo pone-umniti, zato jim ne privoščijo slovenskih učiteljev. Krepke besede so vzbudile v navzočih ogorčenje in trden sklep: Zahtevali bomo vozne liste povsod in vsikdar slovenski, četudi nas da oče Metnitz zapreti. Tako ga bomo vsaj enkrat lahko videli, ker sam ne pride nikdar obiskat prevaljskih „socijev“, ki so ga poslali v deželni zbor menda samo zato, ker je kapitalist in Pristovov prijatelj.
Borovlje. (Selanom.) Pretečeni teden so imeli tukaj naši privandrani Nemci in domači nemškutarji posvetovanje zaradi občinskih volitev v Selah. Prisostovala sta temu posvetovanju menda tudi dva kmeta iz Sel. Ali jima je bilo znauo, zakaj so jih vabili, ali sta postala izdajalca namenoma, to nam ni znano; gotovo je pa, da se hoče od zunaj razdreti sloga v občini, in zasejati prepir in sovraštvo proti sedanjim narodnim in verskim možem, ki vodijo občino vzorno in vzgledno vsem slov. občinam na Koroškem. Selani! Ne dajte si postavljati kandidatov za bodoče volitve od boroveljskih sud marko vce v a la Rieger, Reiner, dr. Maurer, Ogris in kakor se naj že pišejo, volite le tiste može, katere si boste sami ali vaši zaupniki doma postavili, može, ki ne iščejo s tem. da se dajo volit,^ osebnih koristi ali časti, ampak jim je pred očmi le blagor svoje domače občine. Pokažite jim, da ste v Selah še vedno sami gospodarji, ne boroveljski „Deutscher Volksrat" in „Sudmarka“. Noben se ne daj preslepiti, čeravno bi se mu obetal kak začasni dobiček ali druga ugodnost, saj ostane navadno le pri obljubi, v resnici vam pa taki gospodje še koze ne privoščijo in rajši gledajo, da raste po nekdanjem polju in pašnikih ali planinah les in se pasejo gamzi in druga zverina. Bodite torej vsi trdni, edini, nobeden naj ne postane izdajalec naroda in nima zveze s tisto gospodo, ki dela na skrivaj za odstop od katoliške vere in širi nauk Lutra. Če bi se pa zgodilo to, pride kes gotovo, ali prepozno, kakor je bil prepozno za Judeža Iškarijota.
Podljubelj. (Miklavžev večer) priredimo tudi letos. Igrala se bo prvič na Koroškem igra „Moč uniforme". Stariši, ki žele osrečiti svoje otroke s kakim darom, naj ga prinesejo do
5. decembra v župnišče. Da ustrežemo tudi zunanjim gostom, se prične igra že ob 4. uri popoldne.
Bistrica v Rožu. (Živinski in konjski sej m) nameravajo tukaj upeljati na binkoštni torek na Bistrici in 9. kimavca v Svečah.
Brnca. (Nehvaležnost — plačilo sveta.) Pri pobalinskem nastopu beljaške in celovške fakinaže v družbi nekaterih višjih, c. kr. uradnikov seveda tudi naš prosinli Andrej Wieltsch, pd. Hojž ni smel manjkati. In ravno ta je imel najmanj povoda kričati nad svojimi — dobrotniki. To jesen je imel nesrečo, da mu je pogorel skedenj. Vsi smo ga obžalovali, ker v nesreči pač ne gledamo na mišljenje kakega človeka. Kdor je mogel, mu je pomagal, in Hojž ne more tajiti, da so bili odločno slovenski možje prvi, ki so mu šli na roko. „Tamburaško društvo" mu je radevolje odprlo prostore svoje hiše, proti kateri se je bil prej tako repenčil. Pač tudi čudna ironija usode ! ! Hojž je bil pa zavarovan pri banki „Slaviji“, ki mu je brez obotavljanja izplačala 6000 (reci šest tisoč) in več sto kron. Ne rečemo zdaj nič proti temu, da je Hojž samega hajlanja v nedeljo hripav postal — naj ima svoje veselje — a brezprimerna nehvaležnost prve vrste je, da njegova hči vpričo nemške druhali v nedeljo ni imela nujnejšega posla nego „ostentativno vreči pred vsemi ljudmi tablico banke »S 1 a vij e« z Hoj že ve hiš e.“ Take nehvaležnosti pač še ni lahko zagrešila človeška duša. To je tisti Hojž, ki je hodil in še hodi od hiše do hiše — tudi slovenskih ne izpusti! — in prosi zlasti za krmo in steljo in pri tem še agitira proti svojemu sosedu, ki je takisto pogorel!! Pravimo še enkrat, da se v nesreči ne more in tudi ne sme delati razlike, vsakemu naj se pomaga. Kar je pa preveč, je pa preveč. Tista nehvaležnost, ki jo je dočakala banka „Slavija", se pripeti lahko tudi drugim slovenskim dobrotnikom. Zato: klin s klinom! Kadarkoli se bo oglasil pri nas Hojž ter nas bo prosil pomoči, tedaj se bomo spomnili, da je najzvestejši kompanjon tiste strupene in zagrizene nemšk uta rije, ki je poklicala najslabšo d rubai z revo Ive r j i in koli na mirne sosede-domačine, da je to oče tistega mladeniča, ki je z bombo grozil „T amburaškemu domu", ki mu je dalo v nesreči prvo zavetje.
Bruca. (Blamažo) so doživeli vsenemški razgrajači, ki so nam hoteli slavnost popolnoma razbiti in se hvalijo v nemških listih, da so jo. Kljub njihovemu razgrajanju so igrali naši fantje in dekleta z velikim uspehom iu je g. Smodej govoril slavnostni govor, četudi malo ostrej ši. nego bi bil morda sicer in je zasluženo ošibal nemškonacionalne hujskarije. Naši ljuje so nad predrznostjo beljaških razgrajačev strahovito ogorčeni. Če bodo trgovci v Beljaku oškodovani, naj se zahvalijo svojim komijem in uradnikom, ki so razgrajali. Nikdar poprej se Bručani nismo tako zavedali svoje narodnosti, nego sedaj. Vsenemci nas ne bodo pobijali. Če pridejo ti škrici še enkrat izzivat, se bodo drugače vračali, nego so se v nedeljo.
Grabštanj. Na grde napade g. Holblinga v „Bauernzeitung“ se mi ne zdi vredno odgovarjati. „Bauerzeitung" pač objavi rada vsako godljo.	Peter Sevaj ni 'r.
„Učiteljski dom“ v Celovcu
se obrača zopet do rodoljubnih sre z iskreno prošnjo: Pomagajte mu z darovi in udnino, da more podpirati mladino, ki se je posvetila učiteljskemu poklicu, da bo enkrat mogla stopiti v domačo šolo in domače otroke poučevati in vzgajati s pomočjo milega našega slovenskega jezika, ki tako močno in globoko sega v srca Tvojih otrok, dragi mi slovenski rojak! Velika pa je potreba, zato naj nikdo ne pozabi poseči v žep in darovati nekaj za tako imeniten namen! Dajmo bodočim učiteljem že zdaj kruha, pa zbirajmo tudi krono za krono, da jim moremo čim prej pripraviti lasten dom !
Udnino in darove sprejema blagajnik „Uči-teljskega doma", prof. Josip Apih v Celovcu, „Dom sv. Mohorja."
Društveno gibanje.
Žitaraves. Tukajšnje kršč.-soc. izobraževalno društvo „Trta“ vabi na mesečno zborovanje, ki ga priredi v nedeljo, dne 21. t. m., po sv. maši v društvenih prostorih. Obilo udeležbo pričakuje	»Trta«.
Hdor pospešuje deio za narod!
Politične vesti.
Dopolnilna volitev v Trstu.
Dopolnilna državnozborska volitev v III. o-kraju v Trstu se je vršila 14. t. m. Razmerje glasov je sledeče: Dr. Pitacco (laški liberalec) je dobil 2798 glasov, mednarodni socialist Nicolao 1667, slovenski kandidat dr. Slavik 644, laški narodni socialist Pagnini 333 in samostojen laški kandidat dr. Depangher 80 glasov. Izvoljen je dr. Pitacco z večino 27 glasov. Socialisti so od volitev 1. 1907. nazadovali za 178 glasov.
Pd Majvišjem pouelju Hj. |||| c. in H. Bp. Mičanstca.
XXVII. c. h. državna lotepi]a
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.386 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 514.800 kron.
Gianni dobitek iznaša
200.000 gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 16. decembra 1909.
= Ena srečba stane 4 krone. =
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraRe 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. k. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).
Kaj je novega po svetu.
Turki na Jesenicah. Prejšnjo nedeljo so se pripeljali na Jesenice Turki, ki so napravili izlet na Avstrijsko. Mudili so se na Jesenicah kake dve uri. Na peronu je bila glava pri glavi radovednega ljudstva. Ves čas, dokler se niso odpeljali v Trst, so Turki pozdravljali Slovence z živio- in na zdar-klici. Občinstvo Je Turkom odgovarjalo takisto z živio-klici. Čudno, čudno ! Nazadnje se bodo morali nemški nacionalci iti učit poštenosti in pravice celo k — Turkom.
Marihorški staroturki. Pod tem zaglavjem je objavila dunajska „Reichspost“ članek o ma-riborških nemških narodovcih, ki se nad cerkvenim zvonjenjem ravnotako spodtikajo, kakor so se Turki, ki so tudi nekaj časa prepovedovali kristjanom zvoniti. V Mariboru so sestre kar-melitanke. Stara navada v tem samostanu je, da pozvanja na kratko zjutraj ob šestih k maši, ob dveh k večernicam, ob petih k večerni službi božji in ob devetih k večerni molitvi. Mestni svet mariborški je pa zvonjenje v kapelici sester karmelitank prepovedal in sicer z utemeljevanjem, da je ljudem neprijetno in da je zvonjenje — nevarno zdravju prebivalstva. Ta nevarnost pa obstoji namreč v tem, da je zvonjenje nekemu sosednemu vinotoču neprijetno. Zato se je dotični obrnil na mestni svet s pritožbo, v kateri zatrjuje, da zvonijo od zjutraj do pozne noči skoro vsake pol ure in vsakokrat po 12 do 15 minut. Za to pritožbo je mož dobil po celem mestu le 50 podpisov, seveda od samih pečenih liberalcev. Resnično pa ne traja vse zvonjenje skupaj niti četrt ure. Mestni svet je ugodil pritožbi, in ko so redovnice napravile proti temu priziv, so pripustili svobodomiselni očetje v javni občinski seji zasramovati uboge redovnice. Odlikoval se je posebno pragerman dr. Orosel. Mariborski nemški listi so seveda tudi trobili na vse grlo, kako nevarno da je zvonjenje zdravju in so se obregnili ob tej priložnosti ob šolske sestre v Mariboru, ker so si postavile za domačo uporabo krušno peč. Treba je vedeti, da se nasiti v samostanu šolskih sester vsak dan nad 500 oseb, med njimi več nego dvesto ubožnih šolarjev. O zadevi bo odločil deželni odbor štajerski. — Taka je torej svobodoljubnost nemških liberalcev.
Italijanski general proti Avstriji. Listi poročajo, da je minoli teden govoril v Bresciji na Laškem laški general Asinari di Bernezzo jako ostro zoper Avstrijo. Laška vlada je vsled tega seveda v zadregi, in laški ministri so bojda takoj sklenili, da pošljejo bojevitega generala takoj v pokoj-
Razpuščen shod. Narodni socialisti so imeli v Pragi na Sofijinem otoku zborovanje. Razpravljali so o zadnjih političnih dogodkih in o sankciji znanih jezikovnih zakonov. Poslanec Fresi je naredil neke opazke in medklice, radi katerih je vladni komisar razpustil zborovanje.
Sodna obravnava Steinheil v Parizu. Minoli teden je stala pred pariško poroto neka gospa Steinheil, ki je bila osumljena, da je umo-
rila ali dala umoriti svojega moža in svojo lastno mater, ki so jo našli mrtvo v postelji z zamašenimi ustmi. Obravnava je velika komedija, v kateri igra madame Steinheil prvo ulogo. Sama je v zaporu izpovedala o skrivnostni smrti bivšega predsednika francoske republike, Feliksa Faure. Steinheil je bila zaupnica francoskih fra-mazonov, ki so vodili tedaj protikatoliško politiko na Francoskem. Ko je radikalna socialistična večina francoske zbornice začela gonjo proti katoliški cerkvi in katoliškim šolam, se je pojavila Steinheil pri Faureju. Ona je bila zadnja, s katero je Faure govoril, par trenotkov pozneje pa je bil mrtev. In zbornica je sprejela proticerkvene zakone. Čudno je tudi, da se je Faurejeva smrt prikrivala nekaj ur in nihče ni smel izvedeti, da je bila Steinheil pri predsedniku tik pred smrtjo. Šele v preiskavi je Steinheil izdala to kot nekako grožnjo, ki je tudi izdala. Dne 14. t. m. je bila madame Steinheil pred poroto — oproščena.
Novo prusko nasilje v Poznanju. „Slovenec“ poroča: Prusko notranje ministrstvo je izdalo odločbo, da se izpremene vsa poljska imena mest, vasi itd. v nemška. Sedaj se imenuje na pr. Trzemžal = Tschemsal, Blelsko = Annaberg, Wtel-no = Strelitz, Sroczyn = Eisenhof itd. Naredba je 'stopila takoj v veljavo. Vse pošiljatve in listine, ki bodo nosile še odslej poljske označbe, bodo zavrnjene, če se bo pa sumilo, da so namenoma pridejane, bo stranka kaznovana policijsko ali sodno vsled nepokorščine nasproti oblastem. Zdaj je le vprašanje, ali so se Prusi učili pri Celov-čanih ali pa narobe?
Razdalja med mesecom in zemljo. Po naj-novejših raziskovanjih je oddaljen mesec od zemlje 384.000 kilometrov.
Tržne cene
11. listopada 1909 po
v Celovcu
uradnem razglasu:
Blago
100 kg
K
K
80 litrov (biren)
K v
Pšenica Rž . .
Ječmen Ajda .
Oves .
Proso .
Pšeno Tnrščica Leča .
Fižola rdeča Repica (krompir) Deteijno seme Seno, sladko „ kislo . Slama .	.
Zelnate glave po Repa, ena vreča
100
sov
30
90
88
Mleko, 1 liter Smetana, 1	„
Maslo (goveje) . . 1 ky Surovo maslo (pntar), 1 „ Slanina (špeb), povoj., 1 „
„	„ surova, 1 „
Svinjska mast . . 1 „
Jajca, 1 par..............
Piščeta, 1 ...............
Race.......................
Kopuni, 1 „...............
30 cm drva, trda, 1 m2 . 30 „	„ mehka, 1 „ .
Živina
Počrez
od do
100 kilogramov
živevage
od do
zaklana
od do
v kronah
Konji. . . . Biki .... Voli, pitani „ za vožnjo Junci .... Krave . . . Telice.... Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce........
365
140
160
180
380
360
340
146
150
22
6
76
2
40
226
8
3
24
1
40
110
lAstnica uredništva.
G. K. v Ljubljani. Za dražbo, koje tajnik tožari naš list pred nemškonarodnimi porotniki, ker ne maramo slepomišenja na Koroškem, nimamo več prostora. Nismo otroci!
G. Petru Serajnik v Št. Petru pri Grabštanju: Radi potrjujemo, da Vi niste pisali notice o železniškem uradniku Holblingu v .^iriV, zaradi katere se mož tako jezi v zadnji številki „Bauernzeitnng“, in da ž njo sploh niste v nobeni zvezi.

Hradyjeue želodčne kapljice
z varstveno znamko
Marijaceljske Matere Božje
torej imenovane „Marijaceljske želodčne kap-ljice“, so najboljše sredstvo, ki se-jè obneslo tekom 30 let, proti vsakovrstnim težavam v prebavljanju, gorečici. zaprtju, glavobolu in želodčnim bolečinam, preobilni tvorbi kisline itd.
Dobiva se v lekarnah po K —'80 in K 1'40. Pošiljanie v provinco po lekarnarju C. Brady, Dunaj, L, Fleiscbmarkt'2/385.
6 steklenic za K 5-—, 3 podvojne steklenice za K 4-50 poštnine prosto.
Paziti je na varstveno znamko Marijaceljske Matere Božje in rdeči zavoj s podpisom
č i ^ .... - ’y;
Mlin na prodaj
na močni vodi, ki je imel 7 tečajev in je sedaj pogorišče. Dalje je 1 kajža pri mlinu za stanovanje, in še 1 kajža, oddaljena 5 minut, z zemljiščem, ki obsega vkup 6 oralov, na prodaj. Več pove Marko Kometer, mlinar na Bistrici, pošta Št. Jakob v Rožu.
Letošnje dobro
= haloško uino =
se dobi na pretok po 30 kron 1 hektoliter od
Kaplanije s». Barbare v Halozah.
Spričevalo.
Spodaj podpisani potrjujem sledeče: Gospod Anton Arčan, staviteij umetnih mlinov in žag pri Sv. Jurju ob južni železnici, napravil mi je mojo žago z dvema gatroma. enim sokolarjem, z mlinom na dva para kamnov, mlatilnico in slamoreznico itd. vse na vodno silo, vse po najnovejšem modernem sistemu; vsled tega sem mu toplo hvaležen za njegovo izborno delo in ga vsakomur v ti stroki toplo priporočam.
OKONINA, 15. kimavca 1907.
Ignac Zaunlovšek,
veleposestnik v Okonini v Savinjski dolini.
Svarilo!
Srhichtouo milo je le pristno z imenom
Sdii«1"
in znamko jelen
:	^«tterliske .številke 13. novembra 1909:
Gradec 30 66 24 70 17 ‘	Dunaj 21	68	59	39	75
Leiiapna pri Mariji Pomočnici o Vipavi, Hranjsko,
priporoča izkušena zdravila, katera pošilja po pošti :
Želodčne kapljice, proti napenjanju, madronu, krču, v vzbujajo slast do jedi, trepe želodec, 6 steklenic K 3’50. Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju in zgagi, 1 škatljica K 1'—.
Prsni sirup in čaj proti kašlju, hripavosti in prsnem kataru K 1'90.
Mazilo proti trganju in revmatizmu 1 lonček K 1. Tinkture proti kurjim očesom in bradavicam
1 steklenica K —'70.
Mazilo proti goži in debelem vratu 1 lonček K 4 —.
Razen teh zdravil priporoča tudi vsa druga izkušena zdravila.
Op. štev. A 173/9 7.	-
Naznanilo.
Po c. kr. okrajni sodniji v Pliberku se
bo na prošnjo dedičev po dne 4. maja 1909 umrle Marije Ploder
PloderjeM posestno « Molnli
vi. št. 44, davčna obč. Rinkenberg (Vogrče), obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja in več zemljiških parcel, ki merijo 15 ha 91 a 26 wt2, za izklicno ceno 9423 K 60 vin. na javni dražbi prodalo.
Dražba se vrši 15. decembra 1909 ob 9. uri pri sodniji v Pliberku, soba štev. 13.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice ne glede na prodajno ceno zavarovane.
Pogoji se lahko vpogledajo pri sodniji.
Služba CBPhDuniba in nrganisto
je izpraznjena in se takoj odda v Timeuici p. Škofji dvor. Prosilci za to službo naj bi znali kako rokodelstvo.
Cerkveno predstojništvo v Timenici,
21. vinotoka 1909.
Trgovec v Gradcu
koroški Slovenec, išče v zakon 18 do 26 letno pridno slovensko kmečko hčer, katera bi se hotela omožiti v mesto. Imeti mora 15.000 kron dote ali pa posestvo enake ali večje vrednosti. Znanje nemščine potrebno. Druge znanosti niso neobhodno potrebne. Pisma, ako mogoče s fotografijo, naj se pošljejo do 30. t. m. pod naslovom:
»Korošec 30“
poste-restante Graz.
lajvEčja tipna te stroke v Umi
Modnega in mannfakturnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski. 'a^3
Anton K-enko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarje ve ulice in Novi trg.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Pozor! Slogensbo podjetje! Pozor!
Slaimemn občinstvu se priporoča dne it. febr. 1909 na udud otuorjena velika mauufiaktnrua —-, trgovina
Franc Souvan sin
v stari Souvanovi hiši na mestnem trgu št. 22
u Ljubljani
Vinarsko in gospodarska zadruga v Dornbergu na Goriškem
ima na prodaj mnogo tisoč hektolitrov
=najizbornejšega uina=
Na zahtevo se služi z vzorci.
Pliberk, dne 11. novembra 1909.
Handler.
Nedosegljivo vredno,
nedosegljivo dobro in solidno.
Zelo ugodna nakupna priložnost za trgovce, od-pošiljatev tudi na zasebnike, posebno primerno za Božič.
Kupon H 30—35 matron ... K VSO
sortiran v flanclu za srajce, pepitabarhentu, delainu, krizetu za spodnjo suknjo, modrotisku za kuhinjske predpasnike in obleko za dom, oksfordu za srajce, in kanefasu.
Kupon B 30-35 matroa ... K I4"50
sortiran v 110 cm širokem suknti za obleko (najmanj 5 m), 80 cm cefirju, slez. platnenem in velurnem fianchi, oksfordu za turiste, kanefasu, delainu in barhentu za obleko.
Kupon C 30—35 metrov ... K 16‘5Q
sortiran v velurnem ilanelu, kašmiru, tranc. atlas, barhentu in najfinejšem cefirju s svilnatimi efekti.
Kupon O 25 metrov .... K 16*50
110 cm široko sukno za obleko, ..pepita” za 5 celih oblek.
Kupon E 25 metrov .... K 16*—
120 cm širok damastni kanefas, cvetlični vzorci in ornamenti in 120cm široki kanefas znamka rdobro meščansko”.
Kupon F 30—35 metrov ... K 15*—
najfinejše ubeljeno, zelo mično rplaninsko platnou, postavno zajamčeno, neuničljivo celo s pranjem s klorom.
Kupon G G prtičev brez šiva . K 10*80
200 cm dolgi, I50cm široki, iz močnega, naj trpežnejšega platna.
Kupon H G prtičev brez šiva . K 15*—
235 cm dolgi, 150 cm široki, iz zajamčeno najžlahtnejše lanene preje, moja dobro znana znamka: Jekleno platno-4.
Kuponi 1 tucat pobruaId.ama.st?ih K 8*50
50/110cm dolg, krasen secesijski desin, čisto bel, gosta, čisto platnena kakovost, 60/125 .............K 12*60
Kupon K l gam. brobat-damast, bel H 16*20
b*M0jc 18 m, 120 cm širok, za dve celi obleki v modern. desinu.
Kupon L 1 gam.	“V'K 26*40
najfinejša svilena kakovost, 9 m 90 cm širok, za blazine, 8 m 40 cm, 135 cm širok, za zvrhnjo postelj (za dve celi posteljni prevleki).	v. .
Kupon m is m, 180 cm Treviako23; K 21*
Vse v izborni, brezpogrešni kakovosti. Za solidnost jamči moj dolgoletni renome.
ll o •
Za neugajajoče se denar takoj vrne.
© $
Vzorce vseh mojih izdelkov s cenami pošilja vsakemu na zahtevo brezplačno
ftalnica platna R, HfJIgNER, Kachod.
1
|
U
m
!

Brez pogreška, zanes-	flugJv le v cerkvah,
Ijivo in počasi bo gorela If šhittttfiA»! fiAi&t kjer rabijo stenje -----------in specialno olje za večno luč od tvrdke -
Viktor Irai o Treibach (Koroško).
Poizkus s poštnini kolijem olja in nekaterih stenjev dokaže to.
Svetilnice, samogorljivo oglje za kadilnice, cerkveno kadilo, kadilni pridatek^ „Buonodore“, jamčeno pristne voščene sveče, stearinsveče, ne kapljajoče prižigalne sveče, kangljice, solidno in praktično ogrevalo za mašno vino, kakor tudi vse cerkvene kovinske reči najboljše izdelane.
Brošura „Das euiige Ličili44 z zgodovinskim pregledom, simbolično razlago in praktičnim navodilom kakor ceniki brezplačno.
Stroje za pripravljanje brme,
slamoreznice, reporeznice, mline za debelo moko (otrobe!, pripraoe za parenfe krme, sledilna kofiiišča, sesalke za gnojnico
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvrdka
Ph. mayfarfh § O---------------------------
tovarne za gospodarske stroje, železolivarne in fužine na paro,
OnnaJ, II., TabcrstraBe 71.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.	Sprejemajo se zastopniki in razprodajaici.
Podružnica LfnbUanshe kreditne banke o Celovcu
Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
KolDdoorsba cesta štev. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle knpone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Sskompt in inkasso menic. — JBorzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom. Tiske srečke s 4"/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10‘— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Milialek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.