âev. 138. Posamezna Številka stane 1 Din. v mm, v lorev mr 10 ш m. Naročnina _ za državo SHS: do preklica: t) po posti mesečno Dig li b. dostavljen. na dom »»•»•«n«...... 12 za inozemstvo: ««»aôno.......01 23 s Sobotna izdaja: = ж Jugoslaviji .... Din 20 T moaematnu , , . . . „ 40 l№ IX s Ceno inseratom:s Enostoipna v rezervo Kmetske stranke«, sem več ur govoril o ideologiji bolgarskega kmetskega programa z dr. Kajkom Daska-lovom, bivšim notranjim in trgovinskim ministrom. Ta mož, ki je bil poleg Stambolijskega glavni zastopnik energične in nasilne politike proti političnim nasprotnikom, se je mogel še vedno, dasi seveda sa-no teoretično, navduševati za demokratične Ideale tega programa. O trojnem jarmu je edaj govoril Daskalov, ki da je tlačil člo-reštvo: politična nesvoboda, gospodarska Klvisnost in nevednost. Ta trojni jarem da (e nosila nekoč tudi Bolgarija : politično so (o zasužnjevali Turki, gospodarsko turški veleposestniki, duševno pa pomanjkanje rsake šole. Francoska revolucija je potem rrgla Turke na Balkanu, delalo se je tudi aa osvoboditvi Bolgarije, toda ko so se potem Bolgari politično in gospodarsko konč-ao osvobodili od Turkov, so si ustvarili »bolgarske sultane in bolgarske bege in age« in šole so se ustanavljale samo za bogatine po mestih, ne pa za kmete. Namesto da bi delali za pravo, notranje osvobojenje bolgarskega naroda, so takratni bolgar. imperialističnimi cilji, z ustanovitvijo velike armade so povzročali vojne in teko je došlo do katastrof po vojnah, do revolucije in do popolnega poloma te politike. Kmetska stranka je pa — tako je nadaljeval Daskalov — že desetletja delovala tudi na notranjo osvoboditev Bolgarije. S »trudovijskinK principom« je nasproti gospodarskemu izkoriščanju zahtevala pravico delavca do polnega izkupička za delo in z zahtevo obveznega šolskega obiska je hotela široke kmetske množice duševno osvo- boditi. Kako zelo si je »nova« Bolgarija prizadevala zlasti za duševno osvoboditev, se vidi iz tega, da je kmetska vlada v treh letih svojega delovanja ustanovila 2142 osnovnih šol s 7 razredi proti samo 400, ki so jih bile ustanovile »mestne« vlade tekom 40 let, šolski obisk se je zvišal od 450 tisoč na 825 tisoč in število šolo neobiskujočih je padlo od 325 tisoč na 62 tisoč. V vprašanju gospodarske osvoboditve je smatrala kmetska stranka za svojo glavno nalogo ustanavljanje zadrug in sindikatov, katerih število se je zvišalo od 240 leta 1907. na 2148 leta 1922. Tudi na ta način se je delalo na to, da pridelek brez posredovanja dospe v roke konsumenta in prideta tako konsument in proizvajalec v neposredno zvezo. Na ta način imajo zadruge danes že znaten del trgovine, posebno z žitom in tobakom, v svojih rokah. S podpiranjem zadružnih kreditnih zavodov je vlada delovoljnim preskrbela tudi kapital, in sicer brez nevarnosti, da bi s tem zapadli oderuhom s kožo in kostmi. Zadnji čas so prešli že tudi na snovanje tovarn na zadružni podlagi. Tako so se ustanovile v Gabrovu tri tovarne za sukno, v Stanimaki in Hfskovu tobačne tovarne, v Burgasu, Karnobadu, Haskovu mlini, v Vrači, Savlijevu, Trevni. Beli Cerkvi vodne in električne naprave. Vrši se že tudi zadružna zunanja trgovina ter obstojajo podružnice bolgarskih zadrug v Carigradu, Smirni in Aleksandriji. Na ta način postaja v Bolgariji tudi mali mož deležen na dobičku produkcije in trgovine. Družabni kapital, pa bo tako prisiljen, da bolj in bolj opušča nezdravo izkoriščanje. V zav&rova-* nie kmetskrga dHa so dali© zamislili zakon, ki naj kmetom za jamči njih zemljo in posest kot nerazlastljivo, kot »sveto iu neodtujljivo pravico«. Pripravljali so čisto modeme zavarovalne zakone in posebno tudi takoimenovanl zakon >trudovata ššobstve-nost««, »zakon o posesti delavne zemlje«, ki daje posameznemu poljedelcu le toliko zemlje, kolikor je more sam obdelati. Pri tem naj bi veljalo načelo, da mora vsa zemlja kot »socialno dobro« priti v roke tistih, ki jo hočejo in morejo prav obdelovati. 750 tisoč zemljiških posestnikov, ki svoje zemlje ali sploh ne izkoriščajo ali pa le deloma, naj svojo zemljo odstopi; dalje naj se razdeli 760 tisoč ha državnih posestev, 56.000 ha veleposestev, vsega približno 1 in pol milijona ha, ki naj pridejo tako do boljše obdelave. To boljšo razdelitev in obdelavo zemlje zal tova tudi blaginja države same, kajti država je in-teresirana na zadovoljnosti, blagostanju in miru 77 odstot. svojih državljanov. Držav-nemu blagru je služil tudi zakon o delovni dolžnosti — trudovata povinost — in ustanovitev obrtnih in trgovskih šol. Ze zmerom se je kmetska vlada branila proti očitku, da teko njena prizadevanja paralelno s komunizmom in kot prista-šinja zasebnega kapitala je vedno nagla-šala, da brez kapitala, ki predstavlja -ma-štedeno moč več generacij«, ni mogoč noben napredek in da je Rusija dovolj jasno pokazala, da se kapitalom uniči tudi gospodarstvo. »Razloček med nami in komunisti — je rekel Daskalov — obstoja v tem, da mi nočemo uničevati, marveč izpopolniti in se torej socialnim r~fr"bam le prilago-dujemo; kar nas druži s komunisti, je to, da smo z današnjimi socialnimi razmerami oboji nezadovoljni. Mi predstavljamo gibanje delovnih in pravimo z apostolom Pavlom, da naj tisti, kdor ne dela, tudi ne je. Z nami sta mesto in vas in ker seveda zastopamo v Bolgariji štiri petine kmetskega prebiva'stva, je mogoče v gotovem smislu govoriti o razrednem gospodstvu. Glavni vir nezadovoljnosti pri nas v Bolgariji je v tem, da so še stotisoči brez zemlje, in Bolgar, ki nima zemlje, ni samo nezadovoljen, ampak postane anarhist. Moderna država mora biti zgrajena na milijonih stebrov in ne samo na maloštevilnh bogatinih. Mi nismo proti mestu, amprk proti tistim mestjnnom, ki so izkoriščali in tlačili revno ljudi. Mi hočemo, da bodi kvMt?! produktiven, mi smo za kapital, nismo pa za oderuški kapital .,.< Tako ideologija kmetskega rež'ma, ki se cesto zapeljivo sveti — toda kakšna je bila njej nasproti resničnost? V političnem pogledu je »režim« vsak dan kršil demokratične temeljne pravice, uničeval je, sklicujoč se na silo iu ne na zakone, svoje nasprotnike, brez sodnika jih je zapiral in jih obsojal na temelju zakonov, ki so jih nalenadno sklenili, razlaščeval je, brez zakonov, edino-le s strankarskega stališča in iz maščevanja ali nagajivosti, posest in ka-pit.it nasprotnikov, uslvarjal je volivne zakone, ki so političnemu nasprotniku vnaprej kopali grob, pospeševal je svoje strankarske nr'iatelje brez ozira na moralno in duševno sposobnost, kršil ie tiskovno, društveno in zborovalno pravo, snoval je po-liT'ne umore, hn'skal razred nroti ra?:-edu in tudi patriote drugega proti drugemu in ustvarjal policijski in volumski sistem, ki je čisto spominjal ra Rusijo: nastalo je stanje izrecne politične korupcije in pod vlado Miepenice« _ knuta — m bolgarskih »bašibozukov« (bivših turških roparskih tolp) so zrasli Bolgariji novi »sultani«. V gospodarskem pogleduta režim nikakor ni služil najrevnejšim med revnimi, služil je »buržoazijj« med kmeti in ta »buržoazija« je tudi iz zadrug sesala med; opirajoč se na politično in gospodarsko moč, je izrabljala svojo strankarsko mašinerijo v srvoj gmotni dobiček in tako se je v zadnjem času pod kmetskim režimom Stambolijskega dogajalo isto, kar preje v mestu: neka koteri:a je vlada'a in boprtila. gospodarsko šibki pa so ostajali praznih rok in novi »begi« in »age« so vstajali. V revne in najrevnejše vasi Palkana ni Stambolijski ničesar prinesel in dočim so v enem samem nredalu niegove mize našli za 24 milijonov levov tujih valut, ni imel ubogi kmet v Balkanu na svoji mizi praznične pečenke niti za velikonoč... • Nov režim je vstal in utrl si je pot — nasproti sili, ki se je opirala na enaka sredstva, tudi drugače ni mogel — z bajoneti. Pred štirimi leti je v nočeh, ko je proti vladajskenm revolucionarju Stambolijskemu streljala artiljerija, strahotno gorel Vitoš in danes so zadovoljeni tisti, ki so bili proti oni revoluciji. Vitoš je simbol Sofije in tisti požar je še vsem v spominu. Sedaj ko vstaja v Bolgariji nov režim, naj bi bila ta gora in ta požar, ki sta stala ob izhodu onega nesrečnega režima, menete-kel, in ob današnjem zmagoslavju »mesta« v Bolgariji naj bi v blagor te dežele ne pozabili, da so poleg mest tudi še pridne in mnogokrat revne bolgarske vasi in da v najvišjem smislu ščiti oblastnika in ga varuje padca samo strogo spoštovanje pravice in zakona. Debata o bolgarskih dogodkih. ZUNANJI MINISTER PROTI INTERVENCIJI. Belgrad, 18. (Izv.) Pri razpravi o naknadnih kreditih ministrstva za zunanje zadeve v narodni skupščini se ie danes vne-L debata o držanju naše vlade napram dogodkom v Bolgariji. Obširno je podvrgel vladno politiko v tem oziru objektivni kritiki poslanec Jugoslovanskega kluba S u š -n i k , ki je naglašal pomanjkanje stalnih smernic v naši zunanji politiki, kar je v zvezi z njenimi napačnimi pravci v notranji politiki. Ostro je zlasti napadal popolno nesposobnost naše dinlomacije. Od zemljo-radnikov je govoril Joca Jovanovič, od demokratov pa Pribičevič, ki je grajal vh.lo, da ni v Bolgariji intervenirala z orožjem. Nato je minister dr. N i n č i č odgovoril z obširnim ekspozejem, ki je zlasti zavračal stališče Pribičeviča, da naj bi naša vlada intervenirala z orožjem za Stambolijskega. Taka intervencija bi bila pomenila naravnost vojno stanje, bi lahko imela nedogledne posledice z ozirom na kočljivi mednarodni položaj in bi bila bržčas tudi Stambolijskemu bolj škodovala nego koristila, ker bi ga bila pred očmi bolgarskega ljudstva lahko sploh onemogočila. Okupacija Bolgarjie bi ne bila nobena šala. Tudi deinarša ni na mestu, dokler ni jasno konstatirano, da je Bolgarija kršila mirovno pogodbo. Vlada bo pazno zasledovala dogodke v Bolgariji. Po zgledu Francije, ki je prej natančno ugotovila, da-li je Nemčija kršila mirovna določila, preden je podvzela svojo akcijo, se hoče tudi naša vlada ravnati. Končno je dr. Ninčič branil postopanje Romunije, ki da se je napram naši vladi popolnoma korektno vedla in je izjavil, da bo vlada z vso odločnostjo branila koristi države. Nato je bila debata končana. ц Sestanek poglavarjev Male antante. Praga, 18. junija. (Izv.) «Lidove No« vony* poročajo, da bo Masaryk prebil počitnice od srede julija do konca avgusta v Slovakiji, kjer bo sprejel jugoslov. in romunskega kralja. FUZI.1A MA2ARSK1H NACIONALISTIČNIH STRANK. Budimpešta, 18. junija. (Izv.) Kakor go« vore v političnih krogih, se bodo združile razne nacionalistične stranke, ki so doslej stale pod vodstvom poslancev Ivana Heyasn in Pronaya, v eno samo stranko. POGAJANJA V LOUSANNI. Lausanne, 18. junija. (Izv.) Včeraj so se nadaljevale konference delegatov ter stiokovnjaških komisij. Pogajanja se sučejo okoli izplačevanja kuponov francoskih tjtrov, glede katerega Turki zahtevajo znatno znižanje. Rezultat se še ni dosegel. KABINETNA KRIZA V BELGIJI. Bruselj, 18. junija. (Izv.) Kralj je po» veril Theunisu sestavo nove vlade. Theu-nis pa si je izprosil rok za premislek. BRUSELJSKI KONGRES PROTI REAKCIJI. Bruselj, 18, (Izv.) Na dnevnem reda tukaj zborujočega socialističnega kongresa je bil sprejet predlog Vanderveldeja, ki poživlja delavstvo, da se vzdignejo proti prevelikim vojaškim bremenom in reakciji, katera je zavladala na polju socialne zakonodaje ter ogroža zlasti svobodo strokovnih organizacij. 29. t, m. se skliče ma-nifestacijski shod delavstva, kojega program je: polastitev oblatsi od strani pro-letarijata. MEDNARODNO RAZSODIŠČE. Haag, 18. junija. (Izv.) Danes se je ta začelo zasedanje mednarodn. razsodišča. Pred rusko-japonsko pogodbo. Tokio, 18. junija. (Izv.) Joffe je dobil navodilo iz Moskve, da lahko podpiše pogodbo z Japonsko tudi v dalekosežnej-šem obsegu, nego so segala njegova dosedanja poverila. Arabci za neodvisnost Palestine Jaffa, 18. (Izv.) Angleška vlada se pogaja s kraljem Husseinoni v Hedžasu glede priznanja popolne neodvisnosti arabskega poluotoka ter neodvisnosti Mezopotamije (Iraka) in Transjordanije. Angleški kralj bo podpiral vsak načrt, ki bi ga te dežele izdelale glede bodoče konfederacije. Vendar pa si angleški kralj pridržuje nekntere pravice glede Iraka in Transjordanije kakor tudi neko izjemno stališče v Palestini, imajoč pred vsem pred očmi pravice krščanskega in judovskega prebivalstva. Ta načrt je angleški visoki komisar Palestine sir Herbert Samuel predloži! te dni arabskim predstaviteljem Palestine na kongresu v Jaffi, Zbor pa je ta načrt soglasno odklonil, zahtevajoč popolno neodvisnost Palestine. STRAJK V BUENOS AIRES. Buenos Aires, 18. (Izv.) Ker je straža ustrelila nekega anarhista, ki ga zasledujejo zavoljo umora polkovnika Vereda, sr komunisti sklenili štrajk. VSTAJA NA KITAJSKEM. Peking, 18. (Izv.) Predsednik republi« ke je imenoval generala Čang-celinga, vrhovnega poveljnika v Mukdenu, za komisarja v svrho potlačenja vstaje. AVIATSKA NESREČA. Kairo, 18. junija. (Izv.) Pri Heliopoliju *c jc ponesrečil aeroplan in sta bila ubita 2 častnika in 2 pilota. KOVINARSKI ŠTRAJK V GRADCU KONČAN. Gradec, 18. (Izv.) Konferenca obratnih svetov graškega kovinskega delavstva je včeraj sprejela mezdno pogodbo, sklenjeno med dclavci ter delodajalci, ki jo je potem sprejela tudi zveza industrijccv. S tem je mezdno gibanje graškega kovinarskega delavstva končano. Etna bljuva. PREBIVALSTVO BEŽI. Him, 18. junja. (Izv.) Nedeljo zjutraj ob 6. uri 20 minut so se v okolici Etne začutili močni potresni sunki. Nato je začel Etna bruhati pepel in kamenje. Prebivalci okoliških vasi so v paničnem begu na vozovih zapustili svoja bivališča. Na severni strani vulkana se je odprlo 5 novih žrel, iz katerih se je vsula lava po cvetočih poljih. Pri Lenguaglossa je lavin tok dosegel širino 300 metrov in liitros 250 metrov na uro. Na dragih krajih je tok pretekel v 12 urah 8 kilometrov. Ogroženi kraji so se pravočasno izpraznili. Iz Katanije so odšle na kraj nesreče pomožne kolone. Potres pa je napravil škodo tudi v kraju Montenero. Italija svari Jugoslavijo. : Neue Fr. Presse« poroča iz Rima: Italija je poslala Jugoslaviji oficiozno noto, v kateri jo svari, da nc bi se vmešala v bolgarske zadeve in se vedla kot zaščitnica neuilly-ske pogodbe. To da je zadeva velesil. — Če je ta nota bila res izročena, znači jasen dokaz neprijateljskega razpoloženja Italije napram naši državi. * Dobro razpoloženje Anglije napram Bolgariji se kaže v tem, da angleško časopisje unisono zahteva, da naj velesile Bolgariji pripomorejo do svobodnega i::hoda na Egejsko morje. * Važna izjava angleškega premije-ra. Pri kongresu parlamentarnih poroče-valcev je angleški ministrski predsednik Baldwin med drugim izjavil: » Velika pomoč za vlado je, če svoje delo more vršiti v atmosferi splošne dobre volje. Ta nam je tembolj potrebna, ker gre za to, da se pri ureditvi sedanjega svetovnega položaja uspešno uveljavi volja Anglije. To je največja naloga, kar jih je kdaj imel kakšen premijer ali državnik Velike Britanije. * Zadnje glasovanje v francoski zbornici se smatra v Parizu kot velik uspeh Poincaréjeve vlade. Do novih volitev se nima vlada zbornice nič več bati. Pač pa ji utegne delati sitnosti senat. Kriza v Belgiji. V Belgiji vladajo težke notranjepolitične razmere. Na eni .strani se socialisti z vso silo upirajo novemu vojaškemu zakonu, na drugi pa katoliški poslanci urgirajo rešitev îlamskega vprašanja. Znano je, da je ministrski predsednik Theunis moral odstopiti, ker je senat odklonil nek posredovalen predlog vlade, kateri je meril na to, da se poflamljenje gent-ske unverze restringira. Kralj pa poživlja katoliško in liberalno stranko, naj opustita medsebojne drugovrstne spore, da se sklene vojaški zakon, ki zadeva nacionalno eksistenco dežele. • Kritičnemu notranjepolitičnemu položaju v Španiji jo krivo predvsem gospodarsko stanje. Premogovna industrija trpi pod konkurenco angleškega premoga. Istotako konkurira Anglija španski tekstilni industriji. Hud konkurent Španije na polju izvoza olja je Italija, ki olje lažje prodaja vsled svoje nižje valute. Trgovinska bilanca Španije je pasivna. Čudno pa jo, da pezeta kljub temu stoji visoko. Širi se seveda velika brezposelnost. Vse to poslabšuje notranji politični položaj, tako dn je pričakovati usodnih dogodkov v bližnji bodočnosti. * Terorizem sindikalistov na Španskem. Radikalni sindikalisti, včlanjeni v Sindicato linico, ki se nagibljejo h komunizmu, izvajajo zadnji čas velik terorizem, kojega žrtve so predvsem člani takozva-nih svobodnih strokovnih zvez, v katerih so včlanjeni tudi krščansko - socialni delavci. Samo v Barccloni jc bilo izvršenih letos 71 atentatov, pri katerih jc bilo 42 ljudi ubitih. Žrtev rdečega sindikalistič-nega terorja je bi! tudi kardinal Soldevila. Ni namreč res, da bi bil kardinal žrtev protiks-toližke propagande. Kardinal jc padel, ker je imel velik vpliv na gibanje svobodnih sindikatov. i list - lažnivec. »Kmetijski list«, štev. 34, piše, da je Zadružna zveza v Ljubljani dala meni, poslancu Brodarju, 800.000 K v volivne namene. — Izjavljam, da jih mi niti ni bilo potreba, niti jih nisem dobil. Vest »Kmetijskega lista« je od začetka do konca zlagana. Belgrad, 15. junija 1923, Janez Brodar, poslancc. + »Dr. Korošec proti dr. Korošcu.« Tako se glasi naslov uvodnega članka v belgrajski ^Samoupravi« z dne 17. t. m. »Samouprava« je glavno glasilo radikalne stranke. Kot tako bi si pač moglo privoščiti za uvodno mesto že kaj boljšega, zlasti sedaj v dobi bolgarske krize, kakor pa navadne kopije iz starikavega >Slov. Naroda«. Kakor znano je namreč »Slov. Narod« pred par dnevi priobčil izvleček iz govora ranjkega dr. Kreka, ki ga je le-ta govoril 1. 1909. torej zdavnaj pred vojno, v kranjskem deželnem zboru ob priliki aneksjje Bosne in Hercegovine. Kdor pozna tedanjo politično zgodovino, ta dobro vé, da je bilo naglašanje edinstva med Srbi, Hrvati in Slovenci tedaj ne toliko izraz političnega programa — vsaj mnogo je ljudi, ki to trde — ampak jc bilo agitacijsko sredstvo proti Avstriji. Ali je hotel dati tedaj dr. Krek svojemu govoru programatičen značaj ali pa je govoril iz taktičnih nagibov, tega danes ne bomo raziskovali. Mogoče je eno, mogoče je drugo.Eno pa vemo: Če je bil dr. Krek takrat res tudi še tako prepričan centralist iz nacionalnih nagibov, danes bi bil gotovo najbrezobzirnejši av-tonomist iz upravnih razlogov! To je proces, ki ga opažamo v Slovenji kar na debelo. Mi poznamo jako mnogo gospodov vseh strank in vseh mogočih prepričanj, ki ko jim kar solze prihajale v oči, ko so med svetovno vojno brali ime kakega srbskega generala in ki so žalovali nad izgubo vsakega srbskega vojaka v vojni kot nad izgubo lastnih otrok, danes pa prav nič več ne hvalijo »ujedinjenja«, in sicer ga ne hvalijo iz upravnih ozirov. Je pač isti pojav pri nas kakor v Bosni. Dr. Krek, na katerega se gospodje tako radi sklicujejo, je dejal nekoč o Bosni v dunajskem parlamentu nekemu privatnemu časnikarskemu poročevalcu : >Glavua stvar je, da bo uprava v Bosni dobra. Če bo avstrijska uprava boljša od srbske, bodo Srbi tiščali k Bosni, če bo pa srbska boljša, bodo pa Bosanci težili k srbiji.« Te beséde naj si zapišejo gospodje v Belgradu za ušesa glede Slovenije, glede Vojvodine, glede Macedonije in glede Hrvatske, pa se jim ne bo treba bati ne mažarske, ne bolgarske in sploh nobene iredente, pa tudi nobene — avtonomije! — Slavni »Slovenski Narod« naj pa le nadalje igra svojo častno vlogo radikalslcega reporterja za Slovenijo, kakor mu drago. Prej ali slej so radikali še vsakemu svojemu priganjaču dali zasluženo brco in dali jo bodo čisto gotovo tudi »Slov. Narodu«. Druzega itak ne zasluži. So osebe na svetu, o katerih je dejal nemški pesnik Heine: Mein Kind, griiss' mich nicht Untor den Linden k. + Shod zaupnikov SLS v Celju. V nedeljo dne 17. junija t. 1. se je vršilo v Celju ob obilni udeležbi zborovanje zaupnikov SLS iz Celjskega, vraskega in laškega okraja. G. posl. Krajnc je podal izčrpno poročilo o notranjem političnem položaju. Ovrgel je grde laži, ki jih razširjajo nasprotniki Jug. Kluba ter pojasnil potrebo taktike, ki jo je zavzel Jug. klub v boju za pravice slovenskega naroda. Zborovalci so odobravali delo naših poslancev in zahtevali naj vztrajajo v boju za avtonomijo. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. Zaupniki SLS, zbrani na zborovanju v Celju dne 17. junija, izrekamo popolno zaupanje poslancem Jug. kluba n prosimo da vztrajajo še v naprej v svojih zahtevah, posebno po avtonomiji Slovenije. 2. Protestiramo proti določbi, da se vzamejo posestnikom v slučaju vojske vsi konji, ter zahtevamo, da se vsaj za delo potrebni konji pustijo doma, konji za vojsko pa Sv, naj posestnikom takoj in primerno plačajo. 3. Naj se vlada v notranje razmere na Bolgarskem ne vmešava, ampak naj proti Bolgariji uporablja sredstva diplomacije. 4. Protestiramo proti temu, da morajo možje in sinovi od 24. do 40. leta, vsako leto na enomesečno orožno vajo. 5. Protestiramo proti previsoki vojaški taksi, ki znaša 50 odstot. vseh direktnih davkov. -j- Nespametno pisanje. Glasilo gospoda Pribičevića »Rijeć« si je dovolilo ob priliki dogodkov v Bolgariji sledeči pasus: »Albanija in Bolgarija sta mala psička, ki se bosta dala utolažiti z majhnimi koščki, toda Italija itd----« Kljub temu, da sedanja vlada v Bolgariji nam ni prijazna, je tako pisanje ne samo surovo, ampak skrajno nemodro. Še bolj pa je nespametno psovati na tak način Albanijo, koje sedanji režim je Jugoslaviji bil naklonjen in v zelo prijateljskih stikih z našo vlado. Če taki ljudje zavladajo, kakor so Pribičevći, si lahko mislimo, kako bi izgledala naša zunanja politika. Poravnajte naročnino! B. Š.: kat ака& društvo v Belgradu. Nova četa se je pridružila armadi kat, jugosl. visokošolskega dijaštva. Na pragu Vzhoda in Zapada je razvila svoj prapor in z orožjem znanosti in prosvete je napovedala zmoti boj in z nesebično ljubeznijo hoče širiti med vzhodnimi brati pravo in praktično krščanstvo. Uničevati novodobno poganstvo v krščanski obleki, priklicati med Srbi krščanstvo iz knjig in cerkvenih obredov v praktično privatno in javno življenje ter tako pripravljati pot zedinjenju cerkva, to je glavna naloga novoustanovljenega jugosl. kat. akad. društva sv. Čirila i Metodija v Belgradu. Pred nekaj dnevi so mu po enkratni zavrnitvi in dolgem zavlačevanju univerzitetne oblasti potrdile pravila in zdaj že vzbuja v avli univerze splošno občudovanje društvena tabla, ki je umetniško delo akad kiparja g. Frana Kralja. S tem se je začela v društvenem življenju belgrajske univerze nova doba. Do sedaj so namreč razen pevskega društva «Obilič« in športnega kluba obstojala na univerzi samo strankarsko - politična in strokovna, ne pa tudi kulturna društva. Tudi pozitivno versko-nravno društvo je bilo do sedaj belgrajski univerzi nepoznano. Z angleškim denarjem vzdrževana «Hriščanska zajednica mladih ljudi«, katere člani pa morejo biti tudi nekristjani, ne more s svojim občudovanjem Kristusove osebnosti in s svobodnim tolmačenjem sv. pisma najti na univerzi trdnih tal. To se ne zdi čudno, če se pomisli, da je ogromna večina profesorje/, visokošolcev in vi-sokošolk popolnoma brezbožnih in da so ateisti celo nekateri profesorji pravoslavne bogoslovne fakultete. Kljub temu pa vidijo vsi ti v pravoslavju nedotakljivo svetinjo. Ker pa so se tudi v najširših slojih ohranili samo ostanki krščanstva, zato društvo sv. Čirila i Metodija hoče vplivati na pravoslavne bogoslovce, da se uče od slovenske duhovščine in da začno brezobzirni boj proti verskemu liberalizmu med Srbi, Seveda je treba najprej v njih samih vzbuditi smisel za praktično krščansko življenje in za organizacije. Hvala Bogu, da ima društvo v tem oziru že pokazati uspehe. Da pa se odpomore potrebi pozitivno verne pravoslavne inteligence, se začne že s prihodnjim šolskim letom s sistematično vzgojo srednješolskega dijaštva. , Že pred odobritvijo pravil je druStvii» sv. Čirila i Metodija osnovalo «Društvo^ samostalnih kat. devojaka«, v katerem je-organiziranih zlasti mnogo slov. služkinj. Kljub temu, da ni primernih društvenih lokalov, se vendar vrše redni tedenski sestanki. Mnogim je preskrbelo društvo dobre službe, veliko večino pa je rešilo gotove moralne propasti. Svoj katolicizem bo društvo sv. Čirila i Metodija najboljše dokazalo, s tem da pri delu ne bo delalo razlik med verami in plemeni. Zato bo že tekom teh počitnic prirejalo predavanja po širši belgrajski okolici. Društvo ima pri svojem delu velike težave. Vsled velike draginje društvo ne more vzdrževati lastnih društvenih prostorov. Poleg tega je velika večina članov navezana na borbo za najnujše po- » >: »S.umet-niška«. Ne zadostuje pa eeve la, če pra-i kdo o svojih fotografijah, da so umetniš . ». K;.'-d sedijo drugi o umetniški folog a-fiji, naj navedem samo citat od Schintling a (W. Mitt. phot. Inh. 1913, str. 280): >Pojem >?otografična umetnost« je znanstveno popolnoma upravičen. Na fotegrafični podlagi izvršeno umetnino imamo vselej tedaj^ > dar avtor na naravni posnel-k tehr.'rnira potom zavedno vpliva v zmislu, da se izkaže slika po svoji linearni kom, oriciji in vrc.'.iotah svetlobnega some ja kot enolen orginizcm.« Končno je v umetnosti tudi vseen^, di je slika akvarel, pastel, fotografija ali kak druc er«rični proizvod, f ' -ebno I le, la kot laka, torej kot umetnina učirkuje. Ni glavno v umetniški fotografij /odnašanje konkretnih stvari, temveč čut in i 'az umetnika. Tudi predmeti kot taki ne odločujejo, marveč pravilna razdelitev svetlobe, maô?, harmonija tonov, kompozicije sploh. Vse pa mora biti v naprej zamišljeno, da poda delu tudi osebno noto in tako pečat umetnine. To pa je pri sedaj tako zelo dovršeni fotografski tehniki, ki dovoljuje tolike prostosti mehaničnega procesa fotografije, tudi mogoče, kar so našteti že dokazali s svojimi slikami. Predpogoj za vsako umetniško udejstvovanje pa je seveda popolno obvladanje tehnike. Fotografija kot polnovredno umetniško izrazno sredstvo je bila priznana že pred več leti tudi s tem, da je monakovska in dunajska secesija sprejela na razstavo slike znane trojice: Kiihn, Henneberg in Wa-tzek, katerim gre toliko zaslug na polju umetniške fotografije. Kiihn, ki še živi in ki je gotovo eden najboljših sodobnih nemških fotografov, pravi o umetniški fotografiji, xla je sposobna slikati najtanjše nežnosti svetlopisa s skoro neprekosljivo odličnostjo in prepričevalno resničnostjo«. Nekateri fotografi vidijo kot svoj končni cilj v tej stroki le v dosegi gotove stopnje tehnične dovršenosti, med tem ko Inigi kmalu spoznajo, da jim je lahko fotografija idealno sredstvo, svoje lastne občutke »n doživetja tudi drugim v sliki podati, kot to stori slikar s svojim umotvorom. Ti poslednji so ponajveč amaterji. Seveda ie treba pri tem tudi nekaj talenta in smisla za umetnost. Pred par leli umrli mojster porlretne fotografije*R. Diikrkoop nai bi bil vzgl*i vsem fotografom po poklicu, ki streme za višjimi cilji v fotografiji. Ta je nepobitno dokazal, koliko življenja, lepote oblik, potek linij, skladnosti in harmonije v kompoziciji je mogoče v portretni fotografiji. Kaj vse je pa možno doseči tudi v umetniški pokrajinski ali drugi fotografiji, o tem pričajo neštete fotografske knjige in časopisi s svojimi ilustracijami, seveda v tujih jezikih. O tem bi se dalo še mnogo pisa.i, pt< naj to zadostuje. V podkrepitev vsega naj še citiram najnovejšo izjavo o umetniški fotografiji slovitega angleškega fotografa Hoppè (Deutsche Kunst und Dekoration: Neue Lichtbildkunst, 4. zvezek, 1923), ki — ko prej zavrača mnenje nekaterih, da bi fotografija lahko izpodrinila prosto upodabljajočo umetnost — nadaljuje: >--Toda: Če se svetlopistvo giblje na naravnem po-prišču svojih moči; če je vodi stvaren in izbirajoč razum; če se suhoparni mehanizem poduhovi; če se namesto gole ponovitve po naravi dano razlaga in tolmači — potem je svetlopistvo kot izrazilno sredstvo za značilnosti in duševne tenčine neprekosljivo. Jaz svetlopistva ne smatram za nadomestek slikarstva, ampak za istovrstno stremečo umetnost in vidim čas, ko se bo izvajalo prav kakor slikarska umetnost —• brez pretvarjanja in neprimerne skromnosti.« Neumljivo mi j? torej, da imajo ravno pri nas fotografi po poklicu take ројтз o umetniški fotografiji. Kaj bi reke! naš rajni Berthold, ki je fotografsko obrt na Slovenske..! že dvignil na stopnjo umetnosti in se proslavil kot umetnik-fotograf na raznin inozemskih razstavah, ko bi bral tako »Poslano«? F. K. V«- prt železni ograji. Ko jih je poli n j sld s trahi ik vprašal, kaj da delajo, so mu odgovorili: Skušamo, kdo je močnejši; skrivljciie drogove bomo itak zopet zravnali. — 1 meter dolg, črn, lesen kovčeg jc bil ukraden delavcu Ignaciju Trobcu, kateri je oškodovan za 6400 K. - Karlu Turku iz Hradec-kega vasi je bilo ukradeno kolo, vredno 10.000 K. — Uradnik gozdarskega urada gospod Kalan je na Viču naletel na tatove, ki so kradli deske. Tatovi. so gospoda Kalana na očesu težko ranili. Gospod Kalan se zdravi v bolnišnici. Ij Pojasnilo. Meserko Alojzij, trgovec, ni identičen in ne v sorodstvu z bratoma Alojzijem in Ivanom Mescrko, ki sta bila pri zadnji poroit kaznovana. novice. š lazstava risb in ionskih ročnih dni. V zavodu šolskih sester v Mariboru bo od '22. do vštevšega 2(5. junija razstava risb in žens! "; ročnih del. Vsi, knteri sc za razstavo zanimajo, so prijazno povabljeni, da si jo ogledajo v navedenem času, kajti določen termin se letos ne bo podaljšal. š Uspeli cvetličnega dneva za PRK v Maribor^. Povodom cvetličnega rineva za Podmladak Rdečega križa v Mariboru je vrgel izkupiček zn cvetlice 11.698 Din. š Znaten dar za šolsko delavnico. Upravl-teljica Podmladka Rdečega križa v Belgradu Miss Sclionberger jc darovala za nrodje in орге-ч; šolske delavnice na deški meščanski soli v Mariboru 5000 Din. š Otrok pnvoii>n. Neki Pavel Frank je povozil s kolesom, vozoc se črez državni most v Mariboru, nekega fantička, ki je dobil težke poškodbe. š Neigodo. V Potek 16. t. m. je Josipu Čušu, učencu pri g. Pramlu v Strossmaverjevi ulici, ko je popravljal streho, izpodletelo ter je pri tem zadel v električno žico, tako da je dobil znatne opekline in bil prepeljan v bolnico. š Mesto vžigalic nor. v prsi. V nedeljo dno 17. t. m. okolu polnoči se je vračal Simon Koren, zaposlen pri tvrdki Scherbaum v Mariboru, iz no-lega vinotoča izven Maribora, nazaj proti domu. Ko pride do Pesnice, mu je zadišala cigareta, a ni imel vžigalic. Tedaj mu pride nasproti nokl parček. Koren nagovori gospoda in ga poprosi zn vžigalice. Med tem ko gospod išče po žepih vžigalice, se Koren z dekletom pošali. To je moža tako ujezilo, da je Korenu zabodel nož v prsi. Koren se je smrtno ranjen zgrudil. Takoj so prihiteli orožniki, ki so dali Korena odpeljati v mariborsko bolnišnico. š Dober plen sa napravili neznani tatovi dne 13. t. m. v Bukovju pri Bizeljskeiti. Ko so bili. domači na polju, so zlezli skozi okno v stanovanje posestnika Josipa Drinkoviča in mu odnesli bluga v vrednosti 9200 kron. š Napad na Koretncm. Ko je šla po3estnikova hči-Marija Jerovšek iz Videža v okolici Šmarje pri Jelšah domov, je bila napadena na Koretnem. Napadalec ji je odvzel s silo denarnico, v kateri je imela 24 kron. Ropar je star okoli 30 let io je čeden človek, oblečen v letno suknjo. ? K- g Promet v HaeSkem prekopu. L. 1922 je znašal promet skozi sueški prekop 28.410.922 bru*i to in 20.748.242 netto registerskih ton. Število tej dov, ki prešli preko sueškega prekopa je zn®* šalo 4845. (M teh j« bilo angleških ladij 2784, ho-' landskih 455, italijanskih 225, francoskih 216, Џ> ponskih 170, nemških 149 in amerikansldh 187. g Dolgovi Jugoslavije Ameriki. Kakor javlj« finančni urad Združenih držav, dolguje Jugoslavija! Ameriki skupno 50.098.fi88 dolarjev. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi nolirajo žitu sledeče cene: plenica 485 Din, oves 306 Din, koruza 258 -261.50, fižol Г>00 Din, pše-nična moka ŠL 0 650 Din, št. 6 450 Din, št. t 435 Din. Mekinje 180 Din. g Inozemska naročila pri češkoslovaški teb. režiji. »Češke Slovo« javlja, da je francoska to-bačna režija naročila pri češkoslovaški tobačni režiji trajne dobave cigaret, zlasti »Legia« in »Sla-via«. A tudi Južna Amerika in Indija sta prosili, naj se jima pošljejo vzorci češkoslovaških cigaret Tobačna režija ima sedaj toliko tobaka v zalogi da je ž njim preskrbljeno za dogledno dobo. g Poljsko gozdno gospodarstvo ogrožen« Poljsko poljedelsko ministrstvo izvršuje načrt, pa katerem bo prepovedano izvažati neizdelan les^ dovoljeno pa uvažati les za kurjava To mor» poljska vlada ukreniti, zakaj stanje poljskih gozdov je tako bedno, da mora priti do lesne kata« strofe, če se ne ho v njih obrambo ničesar storila g Carina na življenske potrebščine odprav« Ijena v — Italiji. Italijanska vlad» je uvozno rino na nekatera važnejša živila odpravila, na nekatere dnevne potrebščine pa znatno znižala. Od« slej se carine prosto uvaža na Laško: mrzlo meso, suho svinjsko meso, salami, slanina, ribe v Škatlah, suhe ribe in slaniki. Znatno pa je znižana carina na papir in žive domače živali. BORZA. h Zagrnil, 18. 6. Devize Pešta 0.92-1.П, BerffH 0.0680 -0.07, Italija 4.07—4.09, London 407.0 da 412.0, Newyork 88.0 - 89.0, Pariz 5.50- 6.50, Praga 2.6550-2.68, Dunaj 0.1240-0.1255, Zflrich 15.90 dO 16.05, Bukarešt 45.0-47.0. — Valuto: dolar 87Л do 88.0, čsi. K 2.62—2.64. Ziirich, 18. 6. (Izv.) Devize: Pešta 0.07, Ber« lin 0.0040, Italija 25.40, London 25.68, Newyork' 556.75, Pariz 34.70, Praga 16.69, Dunaj 0.007850, Sofija 7.0, Beograd 6.10, Varšava 0.0050. — Valute: n. a. K 0.007850. Dunaj, 18. 6. (Izv.) Devize: Pešta 8.82, Ber* lin 0.4450, Italija 8211.0, London 826900.0, Newyork 70985.0, Pariz 4394.0, Praga 2125.0, Ziirich 12740 0, Sofija 924.0, Beograd 777.0, Varšava 0.52. Orlovski vestnik. Desetletnica orlovskega odseka v Cerkljah, Dne 1. julija t. 1. bo obhajal Orlovski odsek v Cerkljah pri Kranju 10 letnico svojega obstoja. Spored bo v glavnem sledeč: Ob 13. uri sprejem gostov pod vasjo, nato obhod po vasi. Ob pol 14. uri skušnja za nastop. Ob pol 15. uri telovadba: proste vaje in razne vaje na orodju. Za okrepčilo bo na telovadišču preskrbljeno, zato je vstop v gostilno prepovedan. — Odbor. treščine. Najležje pa se čuti potreba lastne društvene knjižnico. S kat. stališča pisanih znanstvenih knjig v Belgradu sploh ni mogoče dobiti, posamezniki pa si jih tudi ne morejo nabavljati. Zato se obračamo s prošnjo na vse, ki so dobre volje, da nam pomagajo, bodisi s knjigami, bodisi z denarjem V Belgrad pa vabimo vse tiste, abitu-rijente in akademike, ki hočejo biti apostoli katoliške ideje in so voljni odreči sc vsem materielnim ugodnostim, ki jih nudi študij v domovini. Da bi pri tem trpel njihov strokovni študij, se ni treba bati. Imena svetovno znanih učenjakov belgrajske univerze kakor Cvijič, Petroni-jević, Slobodan Jovanovič in Burian so porok za to. Eventuelne podpore je pošiljati na društvenega tajnika Jos. Zaninovića, cand. tur., Beograd, Kosovska 37. Pojasnila daje Bogumil Sedivy, cand. phil., Mala Nedelja. Dnevne novice. — Zadnjih vesti iz Belgrada snoči ni-dmo prejeli, ker je telefon med Zagrebom in Belgradom prekinjen, direktne proge med Belgradom in Ljubljano pa ni, dasi je bila že za časa narodnega predstavništva na interoelacijo člana Jugoslovanskega kluba od mnistra za pošto in telefon obljubljena. Tudi znak režima! ■— Bilniski f. Na Dunaju je umrl 15. t. №. vitez dr. L. Bilinski v visoki starosti. Bilinski je bil nekaj časa finančni minister nove Poljske. Sloves njegovega imena pa spada v,dobo avstrijske monarhije. Od leta 1883. je bil Bilinski član avstrijske zbornice in lahko rečemo, da je bil od svojega vstopa pa do prevrata ena izmed najvažnejših in najvplivnejših osebnosti stare Avstrije. Bilinski je umel v slednji situaciji, na vsakem mestu, v slednjem uradu, ki ga je zastopal, uveljaviti svojo avtoriteto. Po svojem poklicu je bil vseučiliški profesor in dokler je bil na univerzi, je pridno znanstveno deloval ter ne brez pomena in uspeha, Z rajnim je preminul zanimiv tip poljskih politikov šole Grliolskega. BI je vsekako eden najspretnejših in najbistrejših državnikov v celi Pol jski. Imel je tudi med češkimi vodilnimi krogi mnogo prijateljev, dasi težnjam češkega naroda ni bil naklonjen. Znal je biti vedno ljubezniv in mil družabnik v osebnih stikih, bil je eden tistih, ki si umejo s nasmehom v obrazu pridobiti zaupanje človeka. N. v m. p. — Kočevski dijaški dom. Na-južnem rtelu kočevskega mesta se dviga ponosno poslopje z nanovo dozidanim drugim nadstropjem — prejšnji Studontenheim, sedanji dijaški dom, last društva »Kočevski dijaški dom«. Ravnokar se do-vršujejo na njem zadnja dela dozidave in poprave, in tudi notranja oprema bo kmalu gotova, tako da se bo poslopje s prihodnjim šolskim letom lahko izročilo svojemu namenu, sprejemati po zmerni ceni v popolno oskrbo gojence kočevske realne gimnazije. Loga poslopja je idealna: na čelni strani cvetlični vrt, na nasprotni pa obširno dvorišče z velikim gospodarskim poslopjem: na severnem koncu se ga dotika poleg dovozne ceste travnik, na južnem pa krasen park s sadnim drevjem in smrekami, ki dajejo tudi v najhujši vročini prijeten hlad. V kakih petih minutah prideš po poljski cesti do podnožja kočevskih gora (Friedrich-stein), pokritih s smrekovimi in bukovimi gozdovi. Onkraj glavne ceste se razprostirajo do Rinže obširni travniki in njive, po večini last Dijaškega doma, ki bi sčasoma lahko vodil večjo lastno ekonomijo. Poslopje samo ima dovolj prostora za približno 50—60 gojencev. Društveni odbor in vodstvo zavoda bosta poskrbela, da bodo dobivali gojenci dovolj tečne hrane, v prostem času, po izvršenem delu, pa primernega razvedrila, tako da bodo starši lahko z mirnim srcem zaupali svoje otroke zavodu. Ker se bo letos otvoril na kočevski gimnaziji peti in potem vsako leto nov razred do osmega, se priporoča staršem, da pošiljajo svoje otroke študirat na to gimnazijo, ki ni prenapolnjena, in jim nudi pri sedanjem pomanjkanju primernih dijaških stanovanj po večjih mestih zavest, da pridejo njih sinovi v dobro oskrbo. — ivsa natančnejša pojasnila glede sprejema v Dijaški dom daje ravnateljstvo kočevske realne gimnazije. Društveni odbor je pooblastil ravnateljstvo kočevske realne gimnazije, da daje natančnejša gledo sprejema v Dijaški dom. — Občnega zbora Jugosl. Obrlne Zveze se je udeležilo 40 delegatov. — Duhovsko podporno društvo za ljubljansko škofijo ima svoj redni občni ebor dne 3. julija popoldne ob 3. uri v posvetovalnici K. T. D. Na dnevnem redu »o poročila odborova in volitev odbora. — Na zasebnem ženskem učiteljišču |>ri uršnlinkah v Ljubljani so se vršili zrelostni izpiti dne 14., 15. in 16. junija pod predsedstvom višjega šolskega nadzornika Josipa Weslia. Maturiralo je 23 gojenk, i se bo dobile izpričevalo zrelosti, 6 z od-likg. Benedik Mila. Bezee Danica. Bizin .....irill i tiii. riiit Viktorija, Breznik Jožica, Bullinger Anka, I D o l e n e c Anica, Dovč Pavla, Fajdiga Vida, Kras Francka, Kulovic Viki, Pe-terlin Micika, Pivk Tilka, Pogačnik Vida, Sagadin sestra Bertila, Schwickert Jerica, Svetlič Anica, Stroj Mira, Toplak sestra Romana, Ulčar Tončka, Verdir Anu-ška, Vidmar Mara, V o d u š e k Sota, Zupančič J eia. — Sestanek na Piledu (hotel Pctran). Vabim vse absolvente Slov. trg. šole v Ljubljani leta 1913. da se udeleîv svrho praznovanja 10 letnice službovanja skupnega setanka na Bledu 8. julija 1923. Prijazno je vabljen profesorski zbor ter abrol-ventje prejšnih letnikov. Takojšne prijavo k udeležbi, v svrho ravnanja sprejema France Resman, Radovljica. — Ogromno darilo v kulturne namene. Bankir Jacques Elias, ki je španskega rodu in živi v Bukrešu ter ima bančni zavod tudi na Dunaju, je volil romunski akademiji v kulturno in dobrodelne namene 600 milijonov lejev. — Drž. dvorszredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1923-24 sc vrši dne 2., 3. in 4. julija t. I. vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Pogoji za vstop v I. letnik so: dovršeni IV. razred srednje ali IV. (nastavni) razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in starost 14 let. Ako bo še prostor na razpolago, je mogoč vstop v I. letnik tudi učencem in učenkam, ki so dovršili III. razred meščanske šole. Za tiste, ki so obiskovali nemščino kot obvezni predmet, ni nobenega sprejemnega izpila, vsi drugi pa morajo delati sprejemni izpit iz nemščine čez snov meščanskih šol. Prednost imajo pri sprejemu tisti, ki so bili odklonjeni lansko leto, ako predlože dobro izpričevalo IV. razreda srednje ali meščanske šole, ozir. liceja. Da ne bo take gneče, kakršna je bila pretečeno leto, se naznanja, da pri vpisovanju ne bo še nihče sprejet. Po sprejemnih izpitih, ki sc vrše dne 5. julija, začenši ob 8. uri zjutraj, se bo odločilo, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Zato je brez pomena, če pride učenec ali učenka pri vpisovanju prvi ali zadnji na vrsto. Na novo vstopajoči učenci in učenke morajo predložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. — Na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v I. letnik za šolsko leto 1923-1924 v soboto dne 30. junija od 8. do 11. ure. Pogoj vpisa je dovršeni nastavni razred meščanske šole ozir. 4. razred srednje šole. Učenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. — Ravnateljstvo. — Imenovanje. S predavanji iz higijene na kr. veterinarski visoki šoli v Zagrebu je bil poverjen adjunkt zavoda za razne bolesti g. M. U. dr. Hribar Leopold. — Tatvine in vlomi. Francu Planinškti iz Trebnjega je bilo ukradenih 400 K; trgovcu Jožefu Novaku je pa bilo goljufivo izvabljenih 1200 kron. — Antonu Speliču v Dobrničah je bilo ukradeno razno blago v skupni- vrednosti 13.250 K. — Posestnikovemu sinu Josipu Drakslerju iz Praš je bilo ukradeno 10.000 K vredno kolo znamke DUrr-kopf štev. 76. — Priporočamo izborna štajerska vina, katera ima vedno v zalogi Alojzij M i h e 1 -č. i č, vinska trgovina Celje-Breg. (3509) СЈиШјш&в novice. lj Govorilna ura kluba SLS ljubljanskega občinskega sveta bo danes od 5—6 ure popoldne v strankinem tajništvu Jugoslovansko tiskurne 11. nadstropje. Danes bodo uradovali sledeči referenti: t. stavbeni, 2. šolski, 3. aprovizačni, 4. obrtni in 5. klavnica. lj Seja osrednjega sveta in predsednic vseh Elizabetnih konferenc ljubljanskih bo danes pop. ob 5. uri v posvetovalnici Jugosl. tiskarne. Vabimo tudi gg. člane Vincencijevih konferenc. Zadeva zelo važna in nujna. Ij Ljudski oder vabi vse člane in članice k javni produkciji »Dramatične šole«, Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani, ki sc vrši v sredo dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču. Zbirališče v pisarni Ljudskega odra od 7. do pol 8. ure zvečer. — Tajnik. lj Seja Stolne prosvete je preložena ua četrtek 21. t. m. Vrši se kakor običajno v Jugoslovanski tiskarni I. lj X. sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v sredo dne 20. junija v predavalnici Bolnicc za ženske bolezni ob 17. uri. Predava g. podpolkovnik dr. Rikard Jug: »Hypertrophia prostatae in njena terapija«. Ij Mladinski dom Kodeljevo. V sredo, dne 20. t m. ob pol 8. uri zvečer cerkven govor: Življenje sv. Alojzija, vlč. g. P. Lud. Lederhas D. J. lj Himen. Poročil se je včeraj na Brezjah g. Avgust Neži č, posestnik, z gdč. Mici Kremžar iz Viča. Bilo srečno! lj Razstava šolskih risb v Tehniški srednji šoli. Ker vlada za razstavo veliko zanimanje, bo odprta na splošno željo še dva dneva in to danes in sredo. Razstavljeno «o risbe, ki so bile izdelane na ženski obrtni šoli, na kiparskem oddelku in v tečaju za dekorativno pisavo in umetniško opremo knjigo v umetn. šoli >Probudac. Razvon teh se vidijo kiparska dola izvršena na kiparskem oddelku in vezenine, katero so bilo izdelano po lastnih načrtih učenk. Risbo so razvrščene po metodičnem razvoju, kar zanima posebno učiteljske kroge. Vsega jc razstavljenih okoli 700 risb. lj Mestna zastavljalnica tio od pondeljka 25. junija do nedelje 1. julija t. 1. radi slikanja in čiščenja uradnih prostorov zaprta. lj Policijska kronika. Ko so šli dne 17. jun. ob poi 21. uri trije mlajši korenjaki domov, so popolnoma nepotrebno skušali svojo moč nad /elczuo ograjo javne bolnišnice; skrivili зо železne drogo- p Slovenski fašisti pri Mussolinijn. — Italijanski listi poročajo, da je ministrski predsednik Mussolini dne 15. t. m. sprejel slovenska fašista in urednika goriške »Nove dobe« Bandoilija (Bandelj!) in Peter-nela.Sprejemu sta prisostvovala furlanski prefekt odv. Pisenti in videmski župan. Pogovor da je trajal zelo dolgo. Dijaški vestnik. Na ustanovnem občnem «boru jugosl. kat. akad. društva sv. Ćirila 1 M e t o d i j a je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: fra. o. Toma Tomušič, cand. phil., podpredsednica: Sfdonija Sel-gradova, stud. med., tajnik: Josip Zaninovič, stud. iur., blagajnik: Lukn Krstinič, stud. agronom, knjižničar in gospodar: Pavle Urankar, stud. phil., revizor: dr. Janko Golias, stud. iur. g Zasedanje prizivne komisije za dohodnino. Spričo eminentnega interesa pri-dobitvenih krogov na poslovanju prizivne komisije za dohodnino je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v svoji zadnji plenarni Seji sklenila zaprositi delegacijo ministrstva financ, rla ukrene, kar je potrebno za bližnje sklicanje prizivne komisije. Gospod finančni delegat se je takoj odzval zbornični prošnji ter sporočil, da bo prizivna komisija za dohodnino sklicana, čim bodo vsi od davčnih oblasti predloženi prizivni spisi preizkušeni in poročevalčevi predlogi zadostno pripravljeni. Po vsej priliki se to zgodi kakor lansko leto tokom meseca julija. Pri tej priliki bodi ugotovljeuo, da naša finančna uprava posluje v jako težavnih razmerah, ker ima na razpolago le skromno število izurjenega uradništva. V novih razmerah ima zlasti strokovni oddelek I delegacije, kjer se obravnavajo dohodninski prizivi jako razse-žen, težaven in odgovoren delokrog, ker je moral poleg avtomatičnega prirastka poslov prevzeti še druge nove agendc. Ne smemo pozabiti, da je vsled neugodnih plàcnih razmer naši davčni upravi na razpolago jako malo število nrndništva. osobito uradništva z akademično izobrazbo. g Čisti dohodek razredno loterije jo znašal v letu 1921—1922 10.759.962 Din, od katere vsote je odpadlo 454.549.90 Din na poljedelske kredite, 1.255.062 Din zn izboljšanje poljedelstva in živinoreje, 629.019.47 Din za podporo zadrug, 943.541.00 dinarjev za podporo obrtništva, 7.607.808 U Din za zgradbo poslopij poljedelskega ministrstva, ostalo za druge, kmetijsko svrhe. Koliko je od tega odpadlo na Slovenijo, no vemo. o Zunanja trgovina Itniiie leta 1922. I, 1922 jo Italija uvozila blaga v skupni vrednosti 5Û04 milijonov 837.100 lir, izvozila Da blaoa v skupni vrednosti 1.105.198.08a lir« i osveta. pr Življenje sv. Frančiška Šaleškega. Napisal! dr. Franc Walland. Natisnili in založili Salezijancii v Ljubljani 1923. — Zelo lepa knjiga: izrodno dobrodošla letos, ko obhajamo tristoletnico svetnikovai siniti. Pisatelj je globoko občutil predno je zapisali tudi mrtva črka začne v tej toploti dihati in utripati in Hm določnejša postaja v teku razpravo svetnikova podoba, tem močnejo vleče ln vežo bravea k sebi. Poseben ozir ima pisatelj na razvoj Frančiškove dušo in na Človeško stran pri svetniku ; tudi jo znal srečno porabiti Frančiška sa> mega (posebno >Fi!otejo< in >Pisma<), ki ee nam tako nekako sam slika. Izdaten in s krt/en izvleček iz >Filoteje< in >TeotIma< seznani bravce tudi S Frančiškovo askezo, ki je, kakor svetnik sam. vsa; polna umerjenosti in ljubeznivosti ter posebno danes poklicana, da vodi duše, ki hrepene po čem višjem, po lnhki in složni poti do najvišjih' višin. Duhovnikom bo knjiga še posebno koristila, — Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni, pri Nik mnnu in na Rakovniku. Cena 12 Din 50 p. Narodno gledišče. DRAMA. Torek, 19. junija: 2X2 = 5. — Red E. OPERA. Torek, 19. junija: JANKO IN METKA, dijaška ta mladinska predstava po znižanih cenah. Za* četek ob štirih popoldne. Izven. Sreda, 20. junija: NIKOLA SUBIC ZRINJSKfc Zadnjikrat pred počitnicami. Izven. Narodna opera »Nikole Subie Zrinjski« se I uprizori v sredo, dne 20. t m. zadnjikrat preti počitnicami. Začetek ob pol & Izven. Zadnja dijaška in mladinska gledališka pred« slava pred počitnicami je v torek, dne 19. t. m. ob 4. popoldne v opernem gledališču. Uprizori se j Mumpcrdinckovn opera »Janko in Metka«. Znižane I cene. Izven. Stran 4. SLOVENEC, 'dne 19. junija П2и Stev. 130. Vabilo. Odbor K. T. D. naznanja ponovno, da bo redni občni zbor „Katoliškega tiskovnega društva" dne 3. julija 1923 Spored: t. Od 8. do tO. ogledovanje tiskarne in njenih oddelkov. 2. Ob 10. poročila načelstva. 3. Volitev 14 odbornikov■ 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. , Qg. tlemi K. T. D., ki se nc morejo nli nc nameravajo udeležit/ glavne skupščine, naj blagovolijo iimprejc poslali izpolnjene glasovnice. Ustanovni občni zbor »Strokovne zveze Javnih nameščencev«. Dne 4. julija 1923 se vrši ustanovni t/brni zbor -»Strokovne zveze javnih name-B čenče v< v prostorih Konsumnega društva Kongresni trg 2 (klet). Začetek ob 8. uri «večer. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje pravil in sprejetje poslovnika. 3. Določitev prispevkov in podpor. 4 Volitev načelstva. strokovnega odbora in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Če bi ob napovedani uri občni zbor ne îril sklepčen, se črez pol ure vrši nov z (stim dnevnim redom in na istem prostorni. Pripomni se še enkrat, da znaša kart enčn a doba za one "člane, Id pristopijo do Dbčnega zbora samo 3 mesece nasprotno za one i o občnem zboru pa 6 mesecev, V združitvi je bodočnost. Pripravljalni odbor. Socialni vestnik. s Nezaposlenost r Podkarpatski Puški nara-t?4. Kakor porota jo lovašlri listi, se je število ne-zapos'^nih meri Po''karpatskimi Rusi zadnji čas inatno povečalo, zhsti prebivalstvo Vrhovine trpi zakadi pomanjkanja dela in .zaslužka. A kakor se fcuje. ie to nezaposlenost med domačini zakrivilo 30 000 nezaposlenih, ki so prišli iz Poljske pa delajo za vsakršno mezdo, tako da njih konkurenco občutno domači delavci ne samo kar se tiče delovne zmožnosti, temveč tudi kar se tiče mezdnih razmer. s Vprašanje delavnega «asa т ameriški je-StVrsii industriji. A' ameriški jeklarski industriji 'imajo še vedno l^urni delavnik. Jeklarska kor-j» rac i.i a je bila srojčas obljubila Hardingu, da bo idchvni čas znižala. Tudi verski krogi to pritisnili nanjo v ta i'amen. Toda na seji sveta ravnateljev tUcited States Steel Corporation, ki se je koncem TO: jr. sešel v Nev ; orku se je sodnik Elbert H. Gary iz ». seh sil zavzel za ohranitev 12 urnega delavni! a in ga skušal moralno in gospodarsko opr*-ionojujejo priseljevanje, češ da bo polar;—a v •Ameriki zmanjkalo navadnih delavcev. Ravna-teljski svet se je izrekel seveda v zmislu Garyje-vlh izjav. (Gary je naccluik jeklarskega trusta.) Spričo toge položaja je predsednik Ameriške delavske federacije Pamu»l Oompers izjavil, da si *ho moralo delavstvo v jeklarski industriji s silo priboriti krajši delavni, čas. R шт л r Indija šteje jx> zadnjem ljudskem fetetju (brez Cejlona in francoskih ter portugalskih kolonij) 380,942.480 prebivalcev. Prirastek od leta 1911 ni velik, samo 1.2 odstot. Kristjanov je 4,754.079 (22.64 odstot. več), Hindujioev 216,784.586, muslimanov ■нмвнвв PRIDEN, pošten, trezen in zanesljiv HLAPEC K DVEMA KONJEMA dobi TAKOJ 'dobro mesto. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3660. 68,735.233, budit,to\ 11,571.268, raznih feti-šistov 9,774.611, liindujici in fetisisti so nekoliko padli. Če li kristjanom prištejemo 314.221, ki prebivajo v francoskih in portugalskih kolonijah, jih je v celi Indiji izvzemši Cejlon 5;068-300. Polovica od teh je katoličanov, polovica protestantov. Na Cejlonu je 387.251 katoličanov. Primera z letom 1911 kaže, da se je protestautizem v zadnjih desetih letih skoro trikrat bolj pomnožil kakor katoličanstvo. Vzrok ie zlasti ameriška protestantska misijonska propaganda, ki dela z ogromnimi vsotami. r Mjsliboriški grad za češkoslovaške pisatelje in časnikarje. Upravni odbor di-žavnega kmetijskega uracla je sklenil, dali v naiem sindikatu češkoslovaških pisateljev, umetnikov in časnikarjev grad Misli-bornice pri Jaromericah na severnozapad-ni železnici. V gradu, ki je eder. najlep. ih na Moravi, obdan s parkom in vrtovi, bodo bivali stari pisatelji, umetniki in žurna-listi ter rekonvalescenti, poleti pa družine navedenih stanov sploh. Grad bodo imeli umetniki, pisatelji in časnikarji v najemu dve leti, nakar ga poljedelsko ministrstvo podeli v last omenjenim korporacijam. r Širjenje pasje ciekline. Družba zdravnikov na Dunaju se je v eni zadnjih sej pečala z nevarnim širjenjem pasje stekline. Poročal je prof. Sch~'irer, ki ,;з rekel, da se slučaji ste .'.line rnnože v i.tei" razmerju, kakor narašča število psov v me: '.л. L. 1919 je bilo na Dunaju 37.0СУ psov, 1. 1922 pa že 81.000! Ti jjsi stanejo na leto ribližno 150 milijard kron! Razen tega ogrožajo prebivalstvo s steklino, trakuljo in raznimi boleznimi. J...... je, da je na Г ti tudi snaga po družinah iti javna snaga. -Da se omeji pasja nadloga, naj гз kolikor mejejs zviša pasji davek, uvede za pse trajno nagobčnik in pa obvezno cepljenje psov proti steklini. — Tudi v Jr.goslavl**. ±.rnr.miji in na Ma-žarskem se pasja steklina stalno širi. Nobene škode bi ne bilo, ako bi polovica psov zatrlo. r Premoženje indijanskih rodov v Ameriki. Ameriška preiskovalna komisija ia indijansko zadeve je dognala, da je vredna zemlji, ki je pridržana za Indijance, z rudninskimi zakladi, ki jih krije, nad bilijon dolarjev. mg. I. B.: m s Odkar je plin znan, se rabi za knhanje in sicer predvsem za segrevanje tekočin. Z izpopolnitvijo plinskih priprav so se jeli posluževati plina tudi za peke, in sedaj plin že vsestransko nadkriljuje vse dosedanjo načine kurjenja v vsakem oziru. Ni ga gospodinjstva in ni je danes obrti, v kateri se ne bi mogel racionel-no uporabljatj. plin, ker združuje vse one lastnosti, katere pomagajo gospodinjstvu in obrti k napredku. Z rastočo uporabo plina so se izpolnili tudi plinski aparati in so danes tozadevni industrij, izdelki tako izvrstni in popolni, da se dejanska, kolorična izraba plina že bliža teoretično izračunani. Vsled tega napredka In izpo-polnjenja priprav za plinske kurjave se je uporaba plina teko razširila, da se v mnogih mestih premoga in lesa že skoraj ne poslužujejo stranke, ki rabijo plin v svojem gospodinjstvu. Tako n. pr. znaša v Londonu, v zibelki plinarn, povprečna letna uporaba plina na eno osebo 130 m3, medtem ko pride v Ljubljani na vsakega prebivalca le 8 m3. Za pravilno pripravljanje hrane je treba pravilne topline. To pa je možno doseči le tedaj, ako je kuharici mogoče vsak čas poljubno uravnati toploto, ker je previsoka oziroma prenizka toplota največkrat vzrok razkroja zelo hvaniluih snovi. Pri najpopolnejšem štedilniku na premog ali drva je taka'regulacija toplote sploh nemogoča. Kuharica je odvisna od atmosferičnih razmer ter od vlage in kakovosti kuriva, sploh od slučajev,'v katerih ne more predrugačiti. Koliko truda in časa je treba samo, da se zakuri štedilnik! Kurivo se mora donašati iz kleti v višje ležeča stanovanja, drva se morajo cepiti in premog drobiti. Šele potem je mogoče pričeti z napravljanjem ognja. Ako štedilnik slabo vleče, je trud mnogokrat zaman. O regulaciji toplote pa se sploh '■К^ННЕЗВХИ&ЗПШЕздЖ STENQTIPISTKA S perlektnim znanjem slovenske in pa nemške stenografije ter strojepisja -obvladanje srbohrvaščine daje prednost — dobi mesto pri INDUS"! RIJ-SKEM PODJETJU v LJUBLJANI. -Nastop 1. julija ali pozneje. Ponudbe pod šifro: »INDUSTRIJA ST. 3668« na upravo »Slovenca«. «RiifiBËiBHHHBHaB agilnega, dobrega trgovca, kateri je že vec let zaposlen v trgovski stroki s strojnim oljem in dobto vpeljan v tovarnah in žagah, SPREJMEMO za takojšnji nastop. Prednost imajo reflektanti, katerim je dobro znana Slovenija in štajerska. — Ponudbe z natančno označbo dosedanjega delovanja je nasloviti na upravo lista pod šifro »ZASTOPNIK 1000 - 3667«. NAPRODAJ VEČJI industrijski objekt za izdelovanje kovinskih predmetov z vodno močjo, staluo, 24 IIP, ua dve vodni kolesi z vsemi poslopji in vseni zraven pripadajočim inve.ilarjem (stroji), 5 minut od železn. postaje, po zelo ugodni ceni. Delavske moči po nizkih cenah na razpolago. Naslov pove uprava lista. 3646 ne more misliti. Vzrok neracionelnosli gtedil-uika na premog leži tudi v tem da se ne more osredotočiti toplote le na ono mesto, kjer se jo potrebuje, temveč segreti se mora cela površina štedilnika, dasiravno se potrebuje top. lota le za kratko dobo. Trda kuriva ne zgore lirez ostanka. Ostali pepel je mnogokrat vzrok požaru, ker se nezadostno ugašen hrani. Polegtega pa tudi povzroča mnogo umazanega dela, kar nikakor ni v interesu kuhe. Po končani kuhi /.gori ostanek kurh a v štedilniku brez haska in v poletnem času celo zvišuje po nepotrebnem toplino v kuhinji. Le ona gospodinja, vziroma kuharica, ki je že sama kuhala na plinu, ve ceniti prednosti plina nasproti trdnim kurivom. Pliuski štedilnik, oziroma kuhalnik je vedno pripravljen, da vsak čas služi svojemu namenu. Treba je le prižgati plin, da se s kuho prične. Brez posluge gori plin nadalje in z enostavnim premikanjem peteiinčkov se poveča oziroma zmanjša plamen in s tem uravna toplina. Brez skrbi se more gospodinja odstraniti iz kuhinje, ker plinski štedilnik ne potrebuje nikake posluge, kot nakladanje drv in premoga, popravljanja ognja itd. Kuhinjska posoda se pri kuhi s plinom ne onesnaži, ker plin ne izloča nikakih saj; čiščenje posode je torej prav enostavno. Plinska kuha je neobhodno potrebna zlasti tistim gospodinjam, katerim je točno odmerjen čas na razpolago za kuho. Ravnotako je plinska kulia tudi vir prihrankov v maloštevilnih družinah, v katerih se drži poselska moč le za težka dela (prinašanja premoga, drv, odnašanje pepela, napravljanje ognja v štedilniku in pečeh), ker gospodinja sama lahko opravlja čedno pa tudi lahko delo na plinskem štedilniku. Idealno kurivo moremo imenovati plin posebno v slučajih bolezni, ko se potrebuje za bolnika večkrat hitro vroče vode za obkladke, razne pijače i. dr. Nobeno kurivo ne prekaša plina v možnostih različne uporabe. Proti tem velikim ugodnostim, katere nudi plin meščanu, se pa navnja s strani nepoučenih ljudi, da je plinska kuha nevarna in draga. Res je plin strupen, ima pa to dobro lastnost, da se uhajanje plina takoj čuti. ker ima neprižgan plin neprijeten vonj. Goreči plin pa danes ne povzroča smradu in je zatorej na-ziranje, da ima jed, pripravljena na plinu, neprijeten, zoprn vonj in okus, popolnoma napačno, kar se bo tudi dokazalo pri poizkusnem kuhanju, katerega najbrže v kratkem priredi mestna plinarna. Maloštevilne nesreče s plinom dokazujejo najboljše, da plin ni tako nevaren gost, kot ga slikajo. Tudi oster nož je bolj nevaren kot ne-izbrušen in vendar se poslužujemo le prvih, ker bolj odgovarja namenu uporabe. Nobena nevarnost ni tolika, da se ne bi mogla odstraniti ali vsaj zelo omejiti s previdnim ravnanjem. Koliko požarov povzročajo kratki stiki pri električnih vodih in vendar je električna razsvetljava zelo razširjena in priljubljena. Plin je praktičen toda drag, posebno pri nas. Tako se mnogokrat sliši. Mesečna poraba pri strankah (katerih imena so pri ravnateljstvu plinarne na razpolago, naj dokaže, da plin ni samo praktične, ampak tudi najcenejše kurivo sploh. Tekom enega meseca je porabila družina, obstoječa iz 9 odraslih oseb, za vso kuho le 72 m3 plina, na dan torej le 2.4 kub. metra, kar znaša skupaj 180 Din. Druga po številu manjša obitelj (3 odrasli, 1 otrok) pa le 25 m3 za 62.50 Din. V prvem slučaju znašajo stroški za kurivo na mesec in osebo 20 Din, v drugem 18 Din. Po podatkih stranke, ki je na prošnjo natančno odtehtala vsakodnevno porabo drv in premoga, pa znašajo stroški za kurivo in osebo v enem mesecu 34 Din. Plinska kuha je torej za 42 odst. oziroma v drugem slučaju za 47 odst. cenejša kot pa kuha s premogom. Ne samo v domačem gospodinjstvu, temveč tudi v restavracijskih in bolniških kuhinjah je plin drugod zelo razširjen. V švicarskem zdravilišču Daves n. pr. se v večini hotelov kuha le na plinu. ravnotako tudi v penzio-natih in v sanatorijih. Izmed velikih mest navajam še Dunai, Gradec, Trst, kjer je plin izpodrinil skoro že popolnoma premog iz sob iu kuhinj uradniških in delavskih stanovanj. Tu- Za svoj ELEKTRO • 1UDRO - TERA-PEUTISKÏ ZAVOD potrebujem di pri nas opažamo, da zastareli nazori gtne-vajo in da napredujemo torej tudi v tem pogledu. Izpred sodišča. Jože Sparovec iz Sela pri Grosupljem, sta» 22 let, je bil pri tvrdki Josip Perdan zaposlen kot hlapec. Koncem marca si je prisvojil pol kilograma kave In 2.4 kg rozin ter bil radi tega pri dež, sodišču obsojen na 0 tednov zapora. En teden zapora je sodišče prisodilo že pre«» kaznovanemu Stanku Bitencu, ki je dne 31. marca razgrajal v gostilni Ivanke Vidmar na Sv. Jakoba trgu. Na lice mestr- došli stražnik Pavel Kogovšek ga je hotel z lepa spraviti iz gostilne in ga pozval, naj plača zapitek. Ker se pa Bitenc stražnikovemu pozivu ni odzval, ampak ga je nahrulil z besedami: »Prokleti smrkavec, ti si premlad zame!« je bil stražnik primoran. napovedati mu aretacijo. Med potjo na stražnico je stražnika suval in psuval z že omenjenimi besedami, ga potegnil s tlaka, da sta oba padla in mu odtrgal tri gumbe. Kapetau Arancljelovič je meseca maja kupoval za svoj bataljon na Poljanski cesti razna živila. Mimo voza, kamor so živila nakladali, je prišel Miha Švagelj in „ukradel z njega zavitek sliv, odnesti pa se mu jih ni posrečilo, ker ga je prijel vojak Nemet. Miha švagelj je mesarski pomočnik in gonjač živine. Sredi meseca aprila je trgo-cu Josipu Prahu gnal živino. Ustavila sta se na Po-savju pri »Rogovilcu«, kjer sta tudi prenočila v hlevu. Ponoči pa se je Prah zbudil in zapazil, da mu je izginila denarnica in ž njo tudi gonjač. Tat-vino je ovadil policiji. Policija je še isto noč izsledila Švaglja v Štepanji vasi, spečjga v hlevu, in našla pri njem 5144 K. Priznal je, da je Prahu vzel 5040 K in demrnico položil na svoje prejšnje mesto. Odločno pa 2anika, da bi vzel vsoto 60.000 kron, kakor to trdi Prah. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. Goste je nadlegoval nekoč v aprilu Pete» Velkavrh iz Vezdenca pri Horjulu, v gostilni pri Lekšetu na Resljevi cesti, ker radi pijanosti ni dobil pijače. Ker ni nehal nadlegovati goste, so ga vrgli iz gostilne. Pri prerivanju pa je bil priprt za levo roko med vrata, vsled česar je za dobi l potplutbo na prstu. Šel je po stražnika, da bi se istemu pritožil. Ker tega ni dosegel, je začel ponovno razgrajati, na kar je bil aretiran. V začetku je hotel stražniku ubežati, pri tem pa se ;e spod-taknil in padel. Pri padcu pa se je prijel za straž-nikovo suknjo in mu odtrgal tri gumbe. Tudi sicer se je napram stražniku obnašal zelo surovo in je moral ta poklicati na pomoč nekega civilista. Za to svojo surovost bo sedel 5 dni v zaporu. Meteorologîènsî poročilo. Ljubljana 30G m n. m. vis. Cas OpHSO- vania Baiu- moto: v mm i'UlEllO' muter v 0 h-albrum iliiorenoa v C Nebo, vetrovi i^iuiavinu v mm 17., 6. 21 h 732 4 141 0-8 obl. 292 18./6 7 h 733 3 131 0-6 dež 18. 6. 14 h 733-1 12-5 06 dež BERSON je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje; cenejši in trpež-nejši je od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi BERSON gumi podpetnike in gumi podplate. Več dobriSi pleskarskih z zalogo za Italijo ODDA solidni, prvo-vrstni jugoslov. t\rdki, ki deluje v trgovini z ogljem in drvmi, proti primerni ■ kavciji tvrdka JOSIP ČEHOVIN v Trstu, j Viale XX. Settembre 65.. !. nadstr. CJ»- KUPIMO dobro ohranjeno -m STRUŽNICO event. ludi nova — Ponudbe na: !. jug. tvornico riučic io kljukic v Straiisču pri Kranju. 3584 Korespondent vzetS.vn1f,£ ga, angl in franc, jezika, deloma tudi j knjigovodstva in strojepisja, išče primerne I službe. Prevzame tudi vodstvo reklame za j večja podjetja. - Ceni. ponudbe pod šifro: »Koreeoondent 3630« пд upravo lista. SPREJME po dobri plači Josip JUG, LJubljana, Rimska cesta štev. 16. Dve salonski suknji s telovnikom POCENI naprodaj. Predvojno blago, zelo pripravni za gg. bogo-slovce. I. KVAS, krojač, Miklošičeva cesta štev. 5 (Akademski dom). 3695 ki je usposobljen kot kirurg iu v porodniški stroki. Zdravnik bi lahko postal moj družabnik ali bil nastavljen proti plači. Imeti mora dovoljenje za izvrševanje prakse v kraljevini SHS. DR. STEJSKAL, okr. fizik, čačak, Srbija. NAPRODAJ sta DVA nova, zelo lepa za ležanje. - CELOVŠKA CESTA 26. 1. nadstropje, SPOD. ŠIŠKA. 3072 „DIAMALT" Pozor pekli »Diamalt«, tvomlce Hauser 1 Sohnllca, ReS-.Vtndlan, » predvojni kakovosti, ee edino dobi pri glav. zastopniku a Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte >• ponaredb ▼ prahu ali tekočimi Ia. MOKA, KORUZA Ia. zdrava, koruza defekt za konje, PŠENICA, OVES, pšenične OTROBE, koruzni ZDROB, koruzna moka, otrobe itd. Od 5 kg naprej, ter na vreči; in na vagone paritet kaka postaja v Sloveniji po najnižji dnevni ceni. Razprodaja M. BIELIC. Dunaiska cesta 33 nri «Balkanu«. — Garantira se za prvorazredno BANATSKO BLAGOI m m m m m m as ш m № m m i 6 mili y jii»'! LOKAL za malo trgovino z ŽIVILI iščem za 1. oktober. Naslov pove uprava lista pod štev. 3671. NAPRODAJ TAKOJ za vsako ceno enodružinska hiša z vrtom in takoj prostim stanovanjem. MARJAK. Rožna dolina 106. 3660 fff_ ИМ| ш оШШ O. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Obfava 4 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Iran Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra ceita 30. Joie MarkeS, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARI1: Remžgar & Smerkol, f'lorijanska ul 13 Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev 28 Korn T., Poljanska cesta Stev 8. MEHANIČNA DELAVNICAi pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, ŠelenburjJova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: faan Schreva nasled. Jakob KAVČIČ, GradiSče Stev. 5. dinarje.) STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuche, I.jubljana, Mirje Slev. Z SPEDICljSKA PODŒT1A: »Cehoslavija« d. d., Sodna ut. 3, TeL463. Ranzinger R., Cesta na iui želeni 7—9. TRGOVINA Z ŽELEZNINCM SuSnik An Zaloška cesta $1 21, Ljubljane TRGOV Z DFŽNIKI IN SOLNCN1K1: MikuS L, Mestni trg 15 TROOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri INOZEMEC 20« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 3642 Jadranska zavarovalna družba, generalno zostopstvo v Ljubljani, Pod Trančo 2, javlja pretresljivo vest, da je njen odlični reprezentant za Slovenijo in ravnatelj, gospod JOSIP PERDAN veletržec in posestnik, član Trgovske in obrtne zbornice itd. v p ?tek dne 15. t. m. na Dunaju po dolgi, mukapolni bolezni preminul. Naš zavod, kojemu je pokojnik skozi dolgo vrsto let posvečal svojo neumorno delavnost in svoje obsežno strokovno znanje in vsestranske sposobnosti z največjo nesebičnostjo, utrpi z njegovo prerano smrtjo nenadomestljivo izgubo. Ohranino ga v trajnem hvaležnem lominu. Zemeljski ostanki blagega pogojnika se prepeljejo v Ljubljano, kjer jih polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico pri Sv. Krištofu. Dan pogreba se objavi pravočasno. V Ljubljani, dne 18. junija 1923. Izdaja konzorcij »Slovenca«,. tdgovorni urednik; Mihael Moškerc v Ljubljani. u£oslov&nska tiskarna v Ljubljani,