Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	........
Ce'° let° PredplaCaD 15 SldLleZ8aecPl1 J.?40 ff" ^ ^ leU 1 Za 'eden	Nar°Cnin° in	(inserate) prejema npravnIStvo ekapedlelj. v
. me8ec 1 hr-	j	»Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
_ , , v administraciji prejeman velja:	£	„ . . .
Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld.. za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	*	KOkopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	'	Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I. 17.
Posamne Številke po 7 kr.	,„■ , . .
izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. urifpopoidn«
Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 74.
J^tev. 14»,
God sv. Cirila iu Metoda.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. julija 1898.
Letnilc XX VI

Po raznih krajih slovenskih goreli bodo nocoj kresovi, katere prižiga veren slovanski narod na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov svetega Cirila in Metoda.
Da, slovanskih blagovestnikov! Ta praznik spaja vse Slovane v češčenju mož, ki sta nekako vsem Slovanom oznanovala krščansko blagostanje, ki sta povsod vcepala svojim poslušalcem ljubezen do rimske stolice, vdanost do papeža, namestnika Kristusovega, vedoč, cla le v cerkvi Kristusovi j« pravi blagor, so bistveni pogoji za obstanek in napredek slovanskih rodov. Zahodna in vzhodna cerkev častita sv. Cirila in Metoda kot svetnika, ves slovanski svet ju proslavlja kot svoja apostola ter se priporoča nju mogočnemu varstvu.
Ta misel je vodila papeža Leona XIII. delujočega za idejo združitve vseh slovanskih narodov v cerkvi katoliški, ko je vsem Slovanom v svoji okrožnici »Grande munus« priporočal kot vzornika sv. Cirila in Metoda, ko je povzdignil čast teh dveh izvoljencev božjih v cerkvenem bogoslužji. Sveta brata sta mu neko središče, kjer se v edinosti družijo vsi Slovani katoliki in vzhodni, in trdno je uverjen Leon XIII, cla kakor sta nekdaj družila Slovane v pravo cerkev, tako s svojo priprošnjo tucli sedaj delujeta pri Bogu.
Vek, v katerem sta živela Ciril in Metod, in današnji vek, sta si v mnogem podobna; značilen za to podobnost je vzlasti boj med Germanstvom in Slovanstvom. Kakor je v devetem veku narodni sovražnik poželjivo segal po slovanskem ozemlji, tako tudi dandanes Slovani skoro povsod bijejo obupno borbo za svoj obstanek. Jedino ruski Slovani so v tem ugodnem razmerji, cla jih nihče ne preganja zaradi njih narodnosti.
Ne govorimo o polabskih Slovanih, ki so že izginili v tujem morju , ne omenjamo lužickih Srbov, ki se bodo tudi kmalu izgubili mej Nemci. Opozarjamo le na neprestane borbe, koje bijejo Čehi, obkoljeni od Nemcev od vseh stranij, za svoj obstanek. Iz zadnjega časa nam je omenjati posebe velike slovanske veje poznanjskih Poljakov, proti katerim je sedaj navaljena vsa sila zatiranja od strani pruske vlade. Najjasnejši dokaz za to so zadnje volitve v nemški državni zbor. Od 20 mandatov, ki so jih dosedaj imeli poznanjski Poljaki v nemškem državnem zboru, jim jih je prusko nasilstvo vzelo naenkrat šest, torej več nego četrtino v jedni sami volilni borbi. Z našega stališča je to dvakrat žalostno, ker v kolikor prodira na Poznanjskem pruski živelj, v toliko se s slovanskimi Poljaki vred umika katoličanstvo pro-testantizmu. - Avstrijskim Poljakom se sicer politično godi bolje, a njih gospodarske razmere pa hujše ne morejo biti, to kažejo v čudni luči tudi zadnji izgredi. Zanimivo je, kar je čitati v pismu poznanjskega Poljaka v pariškem listu »L' Uni-vers«, cla so vse te izgrede v Galiciji zasnovali židje sami, da s tem zadušijo tako lepo se razvijajoče krščansko-socijalno gibanje. Zaradi tega, da bi ljudi zvodili do izgredov in zločinov ter jih s tem razorožili, so židovski agitatorji trosili med / narod laži, da treba osvetiti še vedno skrivaj ži
večega nadvojvodo Rudolfa ter cla imajo posebno dovoljenje od papeža iz Rima, da smejo 14 dnij maščevati se nad Židi, kakor hočejo. — Verjetno je to mnenje, kajti židje so sedaj dosegli svoj namen. Oklicano je obsedno stanje, vsako prosto gibanje je zatrto, prosto se bode gibalo zopet židovsko oderuštvo.
Take borbe trpe Slovani na severu. Borbe Slovanov na jugu so nam znane, torej ni, da bi jih zopet ob tej priliki nadrobnejše razpravljali. Vsi, ki smo primorani vdeleževati se teh borb, čutimo, kako potreba je, da nas Slovane krepijo ideje, ki so vodile sv. Cirila in Metoda, ako nečemo, da propademo v tej borbi.
Za jedinost v veri sta sveta blagovestnika vnemala Slovane, te treba tudi nam, ker je pod laga vsaki drugi jedinosti. Brez te jedinosti ostanemo ločeni, slabi, in zato prepuščeni premoči nasprotnikovi.
Po veri že zjedinjeni Hrvatje in Slovenci mo lamo se uiienzivno uruziti tudi v političnem, slovstvenem in gospodarskem oziru. Kar je sovrag razdružil, to moramo bratje zopet združiti.
V tem pogledu nas zelo veseli, da so naši državni poslanci snujoč društvo »Naša straža« k temu društvu pritegnili poleg Slovencev tudi Hrvate. To posnamemo iz § 2. društvenih pravil, ki slove:
Društvu je namen podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, slovenskem Štajerskem, slovenskem Koroškem in Primorskem, vzlasti v obmejnih in jezikovno mešanih krajih.
Po dolgem času obhajamo letos god sv. Cirila in Metoda v dobi, ko so se mej Slovenci po-litično-strankarske strasti nekoliko polegle , ko strankarske osebnosti stopajo vedno bolj v ozadje, v ospredje pa prodirajo ideje, v katerih vresni-čevanju bomo Slovenci najlepše in najvspešnejše služili svoji domovini, ideje o potrebi jedinstve-nega trajnega delovanja za kulturni in gmotni napredek narodov.
Pod okriljem sv. Cirila in Metoda ostanimo jedini in delavni!
Politični pregled.
v Ljubljani, 4. julija.
Jezikovno vprašanje. Grof Thun nadaljuje sedaj svoje delo pri zastopnikih čeških Nemcev in skuša te omehčati ter pridobiti za svoj načrt. Glavna akcija je v rokah ministra dr. Baernrei-therja in vodje liberal. veleposestva grofa O. Thuna, ki sta se oba podala na včerajšnji shod zaupnikov v Prago. 1 Razgovor se seveda tudi pri teh predpo-svetovanjih suče le okolu tega, da Nemci precizno izrazijo svojo želje in načrte, na podlagi katerih žele imeti rešeno jezikovno vprašanje. Umevno pa je, cla bodo zastopniki neodrešenega naroda tucli sedaj vstrajali pri svoji prvotni zahtevi po odpravi jezikovnih naredeb, predno se sploh spuste v kak oficijelen dogovor z vlado in češkimi zastopniki. Temu namerava grof Thun konečno vendar le odpomoči. Razveljaviti hoče namreč jezikovni naredbi ter takoj prve dni je-
7 L
senskega zasedanja predložiti državnemu zboru jezikovni načrt. Kak vspeh bi imel tak vladin korak, grof Thun najbrže sam ne ve, gotovo pa je, da tucli Cehi ne bodo odjenjali niti za korak.
Namestnik Plninski o nagli sodbi in izjemnem stanju v Galiciji. < lališki namestnik grof Pininski je minule dni pozval k sebi urednike lvovskih časnikov ter jim pojasnil vzroke, radi katerih je priporočil osrednji vladi, naj proglasi za dva okraja naglo sodbo ter izjemno stanje za 33 političnih okrajev. Poročal je, da so se v okrajih Novi Sandec in Limanovva prikazale več sto mož broječe tolpe, ki so menile, da jc dovoljeno napasti židovske hiše ter ropati blago in cla vojaštvo ne sme rabiti orožja proti njim. Dogodilo se je celo, da so domačini tuje napadnike izgnali iz njih posesti, boječ sc, da njim ničesar ne ostane, kar bi sc dalo ugrabiti. Misleč namreč, da je dovoljeno Židom ugrabiti vse, ne marajo dopustiti, da bi se tujci mastili pri polni mizi, ker imajo samo oni kot domačini pravico do ropanja. Temu je bilo odpomoči le s proglašenjem nagle sodbe. Izjemno stanje pa se je uvedlo radi tega, da se preprečijo shodi in zborovanja, na katerih se hujska proti Židom in oblastvom, in da se ustavi razširjenje revolucionarnega časopisja. V okrajih Miško, Mielec in Tarnobrzeg se sicer niso pojavili nemiri, vendar pa je pretila nevarnost tudi prebivalstvu teh krajev, ker namreč meje na kraje, kjer so se pojavljali veliki nemiri. Navzoči časnikarji so pri-poznali, da ni bilo takim razmeram odpomoči na noben drug način, vendar po so izrazili željo, naj bi se meščanska in državljanska prava ne kratila brez potrebe in naj se tudi Židom zabiča, cla sc pokoravajo obstoječim zakonom. — No kar se tiče povesti o veri mej kmečkim in delavskim prebivalstvom, je najbrže popolno iz trte zvita in raz-trošena mej svet najbrže po židovskih izsesovalnih agentih in pijavkah, da si pridobe tem več oblasti nad tlačenim narodom.
Palackega slavnost v Olomucu. Razna češka društva olomuška so napovedala za včerajšnji dan slavnostni obhod z godbo in zastavo po mestu na holiški slavnostni kraj. Mestni zastop olomuški pa je tak obhod prepovedal, trdeč, da bi se s tem preveč izzivalo »miroljubno, nemško prebivalstvo. Prireditelji slavnosti so se seveda pritožili proti takemu postopanju prve instance pri namestništvu. — Namestnik baron Spensbooden je ustregel zahtevi prosil eljev, ter pokazal nemčurski kliki, da se sme tucli Slovan gibati v postavni meji.
Zadnje splošne volitve v Nemčiji so dale raznim časnikarjem dovolj povoda za razna razmišljanja. Pred vsem je tu vpoštevati vladni aparat, ki je v zadnjem času z vso silo deloval >roti Poljakom in socijalnim demokratom. Vse, kar je bilo količkaj odvisno od vlade, moralo je v boj proti tema dvema strankama. Olicijozni listi so skoro vsak dan objavljali pozive in svarila, tajna stroga naročila pa so dohajala oblastvom pod zavitkom. Čudno pa je, cla so sc s tem aparatom dosegli mnogo bolji vspehi v boju proti Poljakom, kakor pa proti socijalni demokraciji. V boju proti
kandidatom poljske narodnosti so se radi pokorili poveljem od zgoraj vsi elementi in še centrum si je drznil odlomiti vejico od poljskega debla v nemškem državnem zboru. Mnogo slabeje pa se je godilo vladi v boju proti socijalni demokraciji. Ze dejstvo samo namreč, da je morala vlada v posebnem ukazu zabičavati uradnikom, naj ne oddajajo glasov socialističnim kandidatom in da se sploh ne smo noben družiti s socijalnimi demokrati, kaže, da je socijalna demokracija precej globoko vkoreninjena v uradništvu, posebno nižjem in da toraj pri tajnih volitvah ni mogoča tudi od vladne strani nobena kontrola.
Razgled po slovanskem svetu.
Glavna letna skupščina „Matice Hrvatske".
Iz Zagreba, 26. junija.
26. junija se je obdržavala glavna letna skupščina »Matice Hrvatske«. Kakor vsako leto tako se je zbralo na to skupščino lepo število književ nikov in Članov tega za hrvatsko književnost tako znamenitega društva. Predsednik prof. fcimičiklas je omenil v svojem pozdravnem govoru smer dosedanjega delovanja »Matice« ter se izjavil, da se bode »Matica« tudi zanaprej držala svojih dosedanjih načel pri izdavanju in izboru vsakoletnega književnega dara za svoje članove, če tudi se je do zdaj prigovarjalo sem ter tja temu načinu deloma od duhovnikov deloma pa od moderne struje mladih književnikov. Čudimo se, da je tako trezen in previden predsednik kar naravnost odbil vsak prigovor od duhovne strani proti nekim književnim proizvodom, ki jih je »Matica« izdala. Ti prigovori so bili opravdani in dokazani, a niso bili iznešeni na svitlo, da se škodi »Matici«, mar več z namenom, da se jej koristi.
Saj je vendar dobro poznato, da je med čla novi Matičinimi veliko število duhovnikov, pa da so med njimi mnogi poverjeniki, ki so si stekli velikih zaslug za razširitev Matičinih knjig. Jeli more tedaj biti koristno za društvo, če se odbijajo članovi radi same netaktnosti nekih spisate-ljev, ki mislijo, da je tudi hrvatskemu narodu potrebna takšna duševna hrana, kakoršne se nahaja le preveč v modernih literaturah in posebno še v lrancoskej. Hrvati ne potrebujejo takih modernih književnih proizvodov, v katerih se zasmehuje vera in morala, pač pa idealnih, da se narod povzdigne iz žalostnega stanja, v katerem se nahaja dandanes. Zategadelj je neobhodno potrebno, da so knjige, ki jih izdaja »Matica«, Čiste vsakega Blabega vpliva modernih književnosti, da se hrvatski narod vzdrži čil in čvrst, kakor je bil do zdaj, kajti le tako bode mogel odbijati svoje ne-prijatelje, ki preže, da ga ugonobe duševno in gmotno. Predsednikova skrb pa naj bode, da se v bodoče radi takih stvari ne bode prigovarjalo književnemu izdanju, a pri vsem tem je vredno, da se posluša svet tudi od duhovniške strani.
V svojem govoru se spominja predsednik tudi vseh dobrotnikov »Matice«, posebno še Aleksandra Vuščiča, ki je zapisal »Matičinej« zakladi 6000 gld., in pa prof. Čakaniča, kije zapustil »Matici« polovico svojega znatnega imetka.
Potem je društveni tajnik in blagajnik natanko poročal o delovanju »Matice«. Za 1. 1897 je izdala »Matica« svojim članom 10 knjig; a vrh
tega je izdala še tri knjige, katere so dobili člani za prav nizko ceno.
Za leto 1898 pripravlja »Matica« za svoje člane zopet lep dar, med drugim peto knjigo Hoičevih »Slika iz občega zemljopisa«, 12. knjigo svetske zgodovine od LRabara: »Povest novijetfa vremena 1815-1878« ; »Čovjek i njegovo zdrav-lje« od dr. A. Lobmayera; izbrana dela Ant Niemčiča, ki jih je priredil za tisk M. Šrepel • manje pripovesti od Henrika Sienkievvicza v prevodu in z uvodom od I. Gostiča; v zabavni knjižici pripovest Janka Leskovara »Sjene ljubavi« • izbrane pesme S. Kranjčeviča; »Zmaj od Bosne«' od E. Tomiča v drugem izdanju; pa še jedno ali dve pripovesti katerega hrvatskega pisatelja, od klasika Ksenolontovo Kyropedijo v prevodu S.' Senca, od starin »Rimska književnost i latinski jezik« v priredbi M. Sveplelovej. Razun tega se bode nadaljevalo z izdavanjem hrvatskih narodnih pesmij. Iz Draškovičeve zaklade so nagrajeni trije spisi, namreč: »Čovjek i njegovo zdravlje«, Sen cova »Ksenofontova Kyropedija« in D. Trstenja
kov: »Slike iz Švicarske«, otirje drugi književni natečaji pa so ostali brezvspešni.
O gospodarskem poslovanju Matice je izvestil njeni tajnik prav povoljno poročilo. Če tudi seje število članov v zadnjem letu malo zmanjšalo, vender je nade, da se poprejšnje število zopet kmalu doseže, ker so poverjeniki vrlo delavni. Društvo je imelo namreč leta 1897 članov 11.061 za 464 manje nego leta 1896. Redni dohodek je iznašal 49.241 gld., a strošek 29.613 gld., tako je preostalo 19.808 gld. Vkupna temeljna glavnica »MatiČine« hiše znaša 61.184 gld. Stanje zaklad, s katerimi upravlja »Matica«, bilo je to-le: zaklad za podporo hrvatskih književnikov 11.412 gl., zaklad grofa Draškoviča 21.537 gld., zaklad Dušana Kotura 4425 gld. Veberov zaklad 7679 gld , zaklad Terezije Tomašic 549 gld.; skupni za kladi 106.788 gld.
Skupščina je sprejela vsa poročila z odobravanjem na znanje, izrazila zahvalo neumornemu tajniku in blagajniku ter izvolila iznovič vse do sedanje odbornike, ki so to leto izstopili, namreč za predsednika Tadeja Smičiklasa; v književni odbor Frana Folnegoviča, Evgena Kumičica in L. Marjanovima; v gospodarski odbor Frana Marko viča in Antona Eisenhuta.
Slednjič je skupščina brzojavno pozdravila od bor za proslavo Mickijevičeve stoletnice v Kra-kovu, — kjer se je isti dan odkril spomenik pesnikov.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 4. julija.
(Narodno slavje v Sežani.) Včeraj je sojna Sežana praznovala »narodno slavnost.« Pevsko društvo »Ljubljana« jo jo priredilo v korist zgradbi »Narodnega doma« v Trstu. Sodelovalo je poleg nje še sedem primorskih pevskih društev. Vs pored — zjutraj božja služba, obed, petje — se je izvršil točno, dobro. A zavoljo tega ne poro čamo o ti veselici. V tem oziru je bila kot vsaka druga in škoda črnila, da bi se ž njim mazale običajne pohvale vsakemu prav zapetemu akordu na papir. Sežanska slavnost ima višji pomen Vdeležilo se je je do 7000 ljudi j izmed vseh slojev. Tržaški vlak. jih je privel nad 1000; toliko in še več jih je pa peš in z vozovi prispelo črez Občino. Prišli so vsi: narodni buditelji, duhovniki, naši odvetniki, trgovci, uradniki, a tudi naše ljudstvo vseh - tudi delavskih slojev. Tega ne premorejo kranjske slavnosti. Ljubljana je bila slabo zastopana. Dr. Majaron, dr. Krisper in župan Hribar, pa — krdelce pevcev — to je bilo vse. Imeli bi se česa naučiti od Tržačanov! Red je bil vzoren. Mirno, ljubko veselje je plulo po Sežani Koliko birokraških krivic, koliko administrativne budalosti je treba, da se to dobro, mirno ljudstvo šiloma izzove k izgredom ! Z marljivim delom in z vzletnim idejalnim negovanjem narodne ideje se je predramil ta narod. In sedaj že lahko zavestno poje Lahom v lice: ,Le čase, le nostre son fatte per noi!1 Živeli!
(Zlatomašnik kanonik Andrej Zamejic.) Jutri obhaja svojo zlato mašo preč. g. stolni kanonik ljubljanski Andrej Zamejic - v polnem zdravji in še vedno neumorno delaven. Vrline blagega zlatomašnika so svetu znane. On je pomagal pokojnemu Jeranu kot sotrudnik in sovrednik pri »Zgodnji Danici« pri njenem začetku ter bil vedno delaven na polji nabožnega slovstva. Njegovo plemenito srce, njegova radodarna roka 'sta znana vsem, vzlasti premnogim onim, katerim je vsikdar z ljubeznjivim srcem v potrebi hitel na pomoč. Vedno zlatemu mašniku, kateremu je Bog naklonil milost, da je doživel tudi čast zlatomašnika, iskreno čestitamo, želeč mu, da ga Bog ohrani škofiji in revežem še mnogo let v najboljšem zdravji. — nJim vred obhajata zlato mašo tudi vpoko-jem župnik g. Jož. Jereb in ekspozit g. Andrej Sitar. Vsem naše iskrene čestitke !
(»Šolski dom« v Gorici.) Za slovenske šole v Oorici grade ondotni podjetni in požrtovalni Slovenci veliko zgradbo, ki bo stala okoli 35.000 gl. V kratkem času 80 goriški Slovenci v ta namen nabrali blizo 12.000 gl. Gotovo lepa požrtovalnost. Vendar goriški Slovenci sami vsega ne premo-rejo m 2ato je dolžnost, da jim pribite na pomoč tudi Slovenci po drugih pokrajinah. V ta namen se je osnovala v Gorici ženska podružnica »Šol-skega doma«, da zbira doneske za »Šolski dom«
\ odstvo te podružnice je tudi v Ljubljano poslalo prošnjo v ta namen. Prošnja se glasi : V Gorici kjer bijejo Slovenci hud narodni boj, vzdržuje društvo »Sloga« 3 otroške vrte, 10-razredno ljudsko solo, trorazredno deško in dvorazredno dekliško obrtno šolo. Za vse te zavode troši nad 10.000 gl na leto. Na jesen sprejme vse te zavode v skrb posebno društvo - »Š o 1 s k i d o m«. Ker pa doslej zavodi še nimajo svojih prostorov in je vedna nevarnost, da bi lahko ostali brez njih zida zdaj posebno novo poslopje, ki bo stalo okoli .50 000 gl. __ Goriški Slovenci, ki skladajo že za vzdrževanje imenovanih zavodov od leta ' do leta velikanske svote, so zložili tudi za novo poslopje v malo mesecih 12.000 gld., kar pa nikakor še ne zadošča. Priskočili naj bi torej na pomoč tudi drugi Slovenci, da se častno postavi v solnčni Gorici viden spomenik naše narodne zavednosti in skrbi za izomiko naroda. Kar store Slovenci za Gorico, store vsemu ndrodu, ker to mesto je važna postojanka ob slovensko-laški jezikovni meji. Po-verjenica »Šolskega doma« za ta okraj se predstavi Vašemu Blagorodju, da sprejme Vaš prispevek, ki se javno pobota v goriških listih. Kadarkoli so Slovenci drugod kaj- potrebovali, vselej smo priskočili na pomoč tudi Slovenci na Goriškem ! Rojaki! Zdaj treba dozidati »Šolski dom« v Gorici - pomagajte zdaj Vi nam ! Z združenimi močmi na delo - in dober uspeh ne more izostati! — Ženska podružnica »Šolskega doma«. — Za Ljubljano je prevzela gospa dr. Jenkova skrb, da nabira darove za »Šolski dom« v Gorici mej rodoljubnimi Ljubljančani.
(Občinski svet ljubljanski) ima redno sejo v torek, dne 5. julija 1898 ob petih popoludne v mestni dvorani. I. Personalnega in pravnega odseka poročilo o spremembi meščanskega štatuta. II. Finančnega in stavbnega odseka poročila o gradnji »Gasilnega doma«. III. Finančnega odseka poročila 1. o magistratovem predlogu glede nekaterih poprav in prenaredb v mestnej pehotnej vojašnici; 2. o magistratovem dopisu glede oddaje najema mestne kopelji v Koleziji; 3. o prošnji »Slov. planinskega društva« za prispevek k gradbi pota za ježo na Kredarico; 4. o prošnji osrednjega odbora za cesarsko jubilejsko in peto zvezno streljanje na Dunaju za dovolitev častnega darila; 5. o ponudbi muzejskega kustosa Alfonza Mullnerja, da mu mesto odkupi nek rokopis; 6. o prošnji pisatelja Petra pl. Radicsa za podporo v svrho nadaljnih raziskovanj in sestave životo-pisa barona Weikharda Valvasorja; 7. o prošnji »Slovenske Matice« za podporo k izdaji večjega zemljevida slovenskih pokrajin. IV. Stavbnega odseka poročila o napravi novih kanalov, tlakov itd. V. Olepševalnega odseka poročili 1. o prošnji A. Kališa za dovoljenje, da postavi nekaj kijoskov in drugih naprav za plakatovanje na raznih krajih mesta; 2. o predlogih županovih glede vremenske hišice. VI. Direktorija mestne elektrarne poročili 1. o kolavdaciji del pri vodnjaku elektrarniške centrale v Slomšekovih ulicah; 2. o začasnej namestitvi še jednega monterja pri mestnej elektrarni. VII. Samostalna predloga: olepševalnega odseka glede olepšave Resljeve ceste in občinskega svetnika dr. Danila Majarona glede ravnopravnosti slovenskega jezika pri višjih sodnih instancah. VIII. Personalnega in pravnega odseka poročila 1. o prošnji stražnega vodje Ivana Ižanca, da se mu podaljša dopust; 2. o oddaji službo mestnega inženirja; 3. o oddaji službe pisarnič-nega praktikanta. IX. Finančnega odseka poročila o prošnjah za podpore in predujme. — Ko bi se ta dan ne mogle rešiti vse točke dnevnega reda, bode se seja nadaljevala v četrtek dne 7. julija 1898 ob petih pop. — Gospodje občinski svetovalci blagovole naj se polnoštevilno udeležiti seje, ker je za sklepanje o jedni točki dnev. reda v zmislu § 57 občinskega reda treba kvalifikovane večine.
(Okrajna bolniška blagajna) je imela včeraj svoj redni občni zbor. Načelik K r e g a r je poročal o znanem poneverjenju ; sicer je bil obtoženi kontrolor Metnitz oproščen, vendar se še naprej pregledujejo blagajniške knjige in že do sedaj se je dognalo, da je bilo poleg že izkazanih 1700 gl. poneverjenih še 325 gld. Bivši blagajnik Branke je odstavljen. Namesto odstopivšega svetnika dr. Zupan ca je določen za društvenega zdravnika dr. J. Jenko. Poseben odsek se bo posvetoval glede preosnove zdravniške službe pri
blagajni. Nato je blagajnik Pelan poročal, da je imela blagajna 38.460 gld. 41 kr. dohodkov in 66.323 gld. 24 kr. troškov. Rezervni zaklad znaša 26.763 gld. 43 kr. — V pregledovalni odsek so bili izvoljeni: V. Accetto. Fr. Breskvar, L. lvlun, Al. Pele, R. PirkoviČ in Fr. Tavčar, v razsojevalni odsek : dr. J. Furlan, Jos. Turk, Fr. Poženel, I. Rakovec in li. Zirkelbach, v upravni odsek pa Jos. Lapajne. — Bolniki zanaprej dobivajo prvih 20 tednov vso določeno denarno podporo, drugih 20 tednov pa le polovico.
(»Prešernu spomeuik v Ljubljani!«) se ime-nu;e lepa pesem, katero je zložil veliki častitelj Prešernov, proslavljeni naš pesnik Jos. Stritar. Proizvod se bo prodajal po 10 kr. v korist Prešernovemu spomeniku. Dobiti jo bode pri predsedniku za nabiranje doneskov za Prešernov spomenik, g. županu Ivanu Hribarju. Rodoljubje izven Ljubljane naroče naj po več proizvodov skupno in želeti bi bilo, da se v posameznih krajih na čelo temu prizadevanji postavi požrtvovalen rodoljub, ki bi za stvar vnemal svoje so-krajane in za večje število skupno odpošiljal denar. Slovenci! Pokažimo svetu, da se zavedamo, kaj nam je Prešern, on, ki je vreden, da se ga imenuje poleg največjih pesnikov svetovne literature, in vsak daruj svoj obolus za spomenik ki naj se kolikor mogoče krasno in ponosno dvigne iz tal v središči Slovenije, v beli Ljubljani! Proroku naših boljših dnij, ki je v otožni nekda-njosti pel: »da vremena Kranjcem bodo se zjasnila«, postavi celokupni narod slovenski spomenik, ki bo vreden njegovega velikega duha!
(Za Prešernov spomenik.) Zunanjim rodoljubom, ki hote naročiti Stritarjevo pesem v korist Prešernovemu spomeniku, naznanjamo, da naj od-pošiljavajo denar za več proizvodov skupno po poštni nakaznici, kar je najjednostavnejše, ne pa da jih naročajo s poštnim povzetjem, kar je veliko dražje. Ob jednem prosimo vse rojake, da v prav mnogobrojnem številu naročajo to pesem, da se čim preje uresniči lepa misel, ki jo je rodil čut hvaležnosti do slavljenega pesnika.
(Družbe sv. Cirila in Metoda velika skupščina) bode v četrtek, dne 11. avgusta 1898 v Ribnici.
(Občni zbor kmetijske družbe) je prihodnji četrtek 7. t. m. dopoldne ob l/,9. v dvorani »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu.
(Poštne zadeve.) Poštni kontrolor Ivan Juttner v Trstu je imenovan višjim poštnim kontrolorjem; zajedno je premeščen višji poštni kontrolor Aloj. Antonich iz Pulja v Trst.
(Iz Bohinjske Bistrice) 3. julija. Prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. vrši se v župni cerkvi sv. Nikolaja na Boh. Bistrici odkritje spominka ranj. gosp. župnika Jan. Mesarja in sicer po vsporedu : 1. ob 10. dopoludne odkrije spomenika, 2. cerkveni govor, 3. slovesna sv. maša. Prijatelji in častilci ranjcega so uljudno povabljeni!
(Letošnji novomašniki.) V lavantinski škofiji posvečeni bodo letos v mašnike sledeči gg. če-trtoletniki: Agrež Martin iz Pisec, Ferme Gothard od Sv. Štefana pri Šmarju, Ivane Janez iz Rajhen-burga, Jurko Janez od Sv. Lovrenca nad Mariborom, Kocbek A. od Sv. Ane na Ivremberku, Poplatnik Josip od Sv. Tomaža nad Vel. Nedeljo, Potokar Gregor iz Homca, Šribar Josip iz Celja. Iz tretjega leta pa gg.: Cebašek J. iz Smlednika, Markošek Ivan iz Teharjev, Škrbs Roman iz Ruš, "Stegenšek Avgust od Sv. Lenarta nad Laškem, Tomažič Janez od Sv. Miklavža, Vogrinec Janez iz Negove ter Žičkar Marko iz Sevnice.
(Meteorologično mesečno poročilo.) Minuli me-^eo junij se ni preveč dobro obnesel, kajti vreme .je bilo zelo spremenljivo. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 13-9°, ob dveh popoludne 220°, ob devetih zvečer 16-8° tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 17'4° za 0 4° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek 734 8 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1-2 mm pod normalom. Deževnih dnij bilo je 13, padlo je vsega skupaj 217-9 mm dežja.
(V Marijino Celje) vodi zopet letos jezuit P.Abel može-katoličane z Dunaja, katerim se lahko pridružijo tudi iz drugih krajev. Pobožnosti v Marijinem Celju se vrše v soboto, nedeljo in pondeljek 9., 10. in 11. julija - Ako bi kedo ob tej priliki želel iti v Marijino Celje, oglasi naj se pri P. Liensbergerju, predniku ljubljanskih jezuitov na Poljanah.
(Brzojavna postaja v Zagorju.) Dne 1. rnal. srpana t. 1. odprla se je v Zagorju, političnem okraju litijskem nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združeno s tamošnjim poštnim uradom ; s tem dnem opustila se je samostojna brzojavna postaja Toplice-Zagorje.
(Toča) je pobila po nekaterih vaseh v Bohinju, zadeta so posebno Savica, Polje, Kamnje in Brod.
(Utonil) je včeraj vojak Simon Kollv od 27. pešpolka, kopajoč se v Savi pri Tomačevem. — Ustrelil se je včeraj artilerist Henrik Brezovar
(V Trstu) se je osnoval poseben odbor z nalogo, da nabira prostovoljne doneske za poseben zaklad v podporo revnim dijakom slovenske narodnosti iz Trsta in okolice. Ta zaklad naj bi v spomin in proslavo 50 letnice vladanja presvetlega cesarja nosil Njegovega veličanstva ime in po-speševal narodno prosveto tržaških Slovanov.
Društva.
Y
(bt. Peterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) naznanjate, da bode njen gospod prvomestnik daroval sveto mašo v torek, dne 5. julija ob 10. uri, v čast blagovestnikoma v župnijski cerkvi sv. Petra in vabite vse svoje častite člane k udeležbi.
(Za »prvi splošni zbor slovenskih p o s o j i 1 n i č a r j e v»), katerega namerava sklicati »Centralna posojilnica« v Krškem prve dni avgusta v Ljubljano, so se do zdaj s pritrdilom oglasile posojilnice : Velike Lašiče, Podgrad, Renče, Buzet, Marija Snežna, Sv. Trojica v Slov. Gor., Tinje, Prevalje, Šmihel pri Pliberku, Domžale,' Radeče, Slap pri Vipavi, Moravče, Mokronog, Ribnica, Leskovica, Horjul, Nabrežina, Tolmin. Od hranilnic je pritrdila mestna hranilnica v Ljubljani. Prosijo se s tem še ostale slovenske posojilnice in hranilnice, da se izjavijo o nameravanem shodu.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) meseca junija t. 1. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 618 strank 278.054 gl. 90/ V, kr 566 strank pa uzdignilo 186.008 gl. 27 kr.
Telefonična in brzojavna poročila.
Celje, 4. julija. Okrajni zastop celjski je v današnji skupščini sklenil peticijo na pravosodno ministerstvo za ustanovo n a d-sodišča v Ljubljani ter za izdajo potrebnih naredb zoper sklep g r a -š k e g a nadsodišča, dalje peticijo na učno ministerstvo za univerzo v Ljubljani, na trgovinsko ministerstvo za slovenske napise in tiskovine pri celjski pošti ter na železniško ministerstvo za slovenske napise in naznanila pri železnicah.
Praga, 4. julija. V krogu poslancev se govori, da bo vlada, ako se ji sedanji razgovori posrečijo, razveljavila jezikovne naredbe ter po § 14 izdala posebni zakon o jezikovnih naredb a h.
Praga, 4. julija. Izvrševalni odbor liberalnega veleposestva je sklenil vdeležiti se zaupnih razgovorov z grofom Thunom glede jezikovnega vprašanja, rekoč, da je ta klub pomirjenje mej Cehi in Nemci vedno pospeševal. - „Neue Freie Presse" piše, da se pa voditelji nemške liberalne in nacijonalne stranke teh pogovorov ne bodo udeležili, češ da mora o tem poprej sklepati izvrševalni odbor stranke.
Bruselj, 4. julija. Princ Jean, sin don Carlosa, je prišel v Bruselj ter se bo tukaj mudil več tednov.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
O bitki dne 1. t. m., ki se je bila prav blizo mesta Santiago de Cuba, še vedno ni natančnejih poročil. Sicer poročajo Amerikanci o vsakem naj-manjem gibanju svoje armade, toda ko pa pridejo do »mrtve točke«, pa ne povedo nič določnega. Gotovo je le, da so Amerikanci napadli 4 km od Santiago oddaljeni kraj E1 Ganey in pa baterije pri Aguadores. V prvem kraju je bil španjski general Vara z nekaterimi stotnijami. Amerikanci govore v svojih poročilih o boju, ki je trajal isti dan od ranega jutra do pozne noči in pravijo, da sta se kraja E1 Ganey že ob 4. uri popoludne polastila generala Lavton in Bate, da je padel v ameriške roke tudi kraj Aguadores ter da so se čete približale Santiagu do jedne milje.
Spanjci o takem resnem boju ničesar ne povedo, marveč pričakujejo, kakor .je razvidno iz
poročil istega dne, da se vrši odločilni boj šele
;»li 3. t. m. Priznavajo pa, da so se Amerikanci približali Santiago de Cuba. Konečno pravi tudi ameriški general Miles, da je bil to samo navidezni napad in da pričakuje večje bitke prihodnji dan. Sicer pa tudi neznatne izgube na obeh straneh svedočijo, da o kaki večji bitki ni bilo govora.
Da so se Spanjci umaknili nazaj skoro v Santiago, je vzrok to, ker je imel general Miles mnogo manjšo moč, kot se je prvotno trdilo. Spanjci so predolgo odlašali s koncentracijo armade, ker so bili prepričani, da si Amerikanci v sedanjem času ne bodo upali na otok. Sedaj so jih prevarili in še le sedaj se bliža general Pando s svojo armado proti Santiago. Ta počasnost jim najbrž ne bo v korist.
Madrid, 4. julija. General Augusti poroča iz Manile: Položaj je skrajno nevaren. Ko se sovražnik približa mestu, pozval bom na pomoč generala Moneta, ki je v Maca-bebi s 1000 možmi.
Santiago de Cuba, 'S. julija. General Pando je dospel sena s 0000 možmi. Vsak trenutek je pričakovati novega boja.
Washington, 4. julija. Predsednik Mac Kinley in vojni tajnik Alger sta prejela zasebna poročila z bojišča, v katerih se glasi, da se je včeraj zjutraj zopet pričel hud boj pri Santiago, ki je trajal celi dan. Vse kaže na to, da imajo Spanjci velike izgube. Podrobnosti še niso znane.
Washington, 4. jul. Admiral Cervera je poskusil prodreti iz zaliva Santiago de Kuba, da bi rešil svoje brodovje. Admiral Sam p so n si je priboril pot v zaliv ter španjsko brodovje j) o p o 1 n o uničil r a z v e n jedne ladije, kateri se je posrečilo podreti na morje. - To 1 a d i j o A ra e r i -kanci zasledujejo.
Washington, 4. juija. Mac Kinlev je prejel sinoči sledeče poročilo iz Santiago: Admiral S a m p s o n je prodrl d a -nes v zaliv Santiago ter popolno r a z d e j a 1 C e r v e r o v o brodovje. V e č ladij je v n i č i 1 požar popol-n o m a. — General Shafter brzojavlja ob jednem : Zahteval sem od Spanjcev, da mi takoj izroče Santiago, ter jim zapretil, da sicer pričnem z bombardovanjem. Pričakujem, da se mesto udav n a j -k r a j š e m času.
London, 4. julija. Reuterjev urad poroča iz Hongkonga : Dne 30. m. m. j e dospela v Cavite druga ameriška ekspedicija na treh prevoz-n i h ladij ah ter potoma zasedla 1 a d r o n s k e otoke in odvedla v Cavite španjskega guvernerja i n uradnike.
London, 4. julija. Amerikanci so pri Manzanilli potopili tri španjske ladije in poškodovali več manjših ladij.
Washington, 4. julija. General Shafter poroča, da so Amerikanci izgubili v zadnjem boju do tisoč mož. Izguba se še ne da ceniti. Pri ranjencih ima posla do 50 zdravnikov.
Umrli »o:
23.	junija. Oton Supan, c. in kr. pešec, 23 let, Pred kosaruo 4, se je ustrelil.
1. julija. Franc Gregori, župnik, 48 let, Vodmat 74. vsled raka.
V vojaški bolnišnici:
24.	junija. Jožef Ciglar, brambovec, 22 let, vsled rane po ustrelitvi.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
n ■e iS	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	JI* * • t OH
2	9. zvečer	735 1	19-9	si. jug	skoro oblč.	
3	7. zjutraj 2. poool.	736 1 734'2	15-3 25 7	si. vzjvzh. sr. jizah.	oblačno jasno	41
3	9. zvečer	733-8	20-6	brezv.	oblačno	
4	7. zjutraj 2. popol.	734	5 735	8	15 5 19 4	sr. jug. si. 8svzll.	dež del. jasno	8-6
Srednja temperatura sobote 20 4°, za 1-2° nad normalom Ob 10. uri ponoči nevihta.
Tržne cene v Ljubljani
dne 3. julija.
Pšenica,	m. st.
Rež,	, .
Ječmen,	„ .
Oves,	„ .
Ajda,	n •
Proso,	„ .
Koruza,	„ .
Krompir,	„
Leča,	hktl.
Grah,	„ .
Fižol,	., .
Maslo,	kgr. Mast,
Špeh svež, „
kr
I lil 50
9
8| 20 8 20 9 50 71 50 61 50 4 — 13 -12| -12
94
75 — 08
m ' J4 o o
Vi 3 V i.
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . Mleko, liter Goveje meso, kgi\ Telečje n „ . Svinjsko „ „ , Koštrunovo ,, „ , Piščanec . . ,
Golob.....
Seno, 100 kgr. . Slarna, 100 „. . Drva trda, 4 kub. ni. , mehka, 4 „ „
; o
Služba cerkvenikanorganista
je takoj nastopiti v Starem Trgu pri Poljanah.
Pojasnila daje podpisani.
Peter Režek, župnik, •*52 3-3	Pošta Stari Trg pri Kočevji.
Razpis učiteljske službe.
Na naši štirirazredni deški ljudski šoli
s pravico javnosti v Trstu se razpisuje
učiteljeva služba
s 700 gld. letne plače, s pravico do 6 petletnic po 40 gld. in z s/j doneskom k pokojninskemu zavarovanju.
Prednost je prosilcem , ki so že prebili skušnjo usposobljenosti; prosilci brez te skušnje bodo dobivali 600 gld. letne plače.
Postavno opremljene prošnje naj se do 15. avgusta t 1. dopošiljajo podpisanemu vod stvu.	462 1-1
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
__Ljubljana, dne 28. junija 1898.
Razpisana in nastopiti je
služba orgljavca in cerkvenika
do sv. Mihaela. — Oglasila do 20. julija 1898. pri župnem uradu na Homcu, pošta Kadomlje pri Kamniku.	456 (2_2)
-a » « :
S€!=C5 ' o
= X	o" I 3
O .> * -3 1
-1 >N 5f r -o ~~ "	. S S! S
1'roS. duhovlfinl vljudno priporočam
svojo delavnico
ta
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanj«
cerkvenih oken
z mnetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu. Anntnttrait« 35.
Najboljša, spri. i"ala in pohvala za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.

Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu da sem zapričel v Trstu trgovino za	'
. J.
Naročila, in sicer mala v pofiiljatvah po 5 k" po pošt. m od 80 kg. naprej pa po železnici, i!-' vrševal bom točno in ceno.
Razpošiljal bom razen kolonijalnena blaga tudi drugo na trg spadajoče stvari, kakor: sadje zele njavo nbe i dr. Pečal se bom z razpredanjem domačih pridelkov, s prejemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika.
Trgoval bom tudi z vinom na debelo.
bpcejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih - tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejajo se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
294 37-12
Ernest Pegan
v Trstu, ulice S. Francesco št. 6.
a spomlad in stav6eno 6o6o!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motike. krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska. kovaška, ključa-nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsakovrstnokuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata in cele hiše. Železniške šine za oboke, cement, atorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine po tovarniških cena h.
Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 61
And. Druškovič
Mestni trg št. 9. 10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, cinka-sta in pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlce. me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.

Razglas.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem
službo praktikanta
z letno plačo 500 gld.
jezika rg0o!omZlt0DiSavfb0dJ1rH See,m°T pole° .znanja ^venskega in nemškega frf^; • •• P Vl' da so	celo gimnaz jo, oziroma celo realko al. na
spodnjo gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgovinsko šolo.	' P
pri p o d^Isan em* ra vna t el^s t v^. ° d°Sedanje'U P°S'0VaQJU VloŽ'" * d° vštet^a 24. t. m.
V Ljubljani, dne 4. julija 1898.
Me^tnu lipuiiilnio« I f ■ ■ 1 K 1 1 lk 1 -r m-m
Podpisani priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo
* zalogo pristnih vin, jjj
& hrvaških, dolenjskih in istrijanskih, po primernih cenah. ^
X
Za pristnost blaga se jamči.
426 4-4
S K^HMJ	Selo na Breznici, pošta Žirovnica, Gorenjsko. ^
Naznanilo.
Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vrše v poletnem
tta^JT^ri ,lzpiti .za.:st°P v I. razred šolskega leta lo98 99 dne 16 julija posenši ob 8 uri zjutraj
Učenci, ki žele delati ta izpit, naj se spremljani od svojih starišev ah njih odgovornih zastopnikov oglase dne 10. julija mej 8 in 12 uro
8PDriI!,TZ'Snm ""T3?^4? |er s,seV°J Prines6 krst"i l^t in obiskovalno T ul0Slej, obl8kovah ljudsko šolo. Plačati morajo tudi d gld. dO kr pristojbine, ki se njim vrne, ako vzprejemnega izpita ne zvrse z dobrim vspehom.	v d ne
Vnanji uoenci se k vzprejemnim izpitom tudi lahko oglase pismeno ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listin, in pristojbino
18QA v "JČT veleslavnegf /ležalnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 18J4, st. 23o4, smejo se odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah _ pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju Kranju, Novem Mestu in Radovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, v ljubr ljanski gimnaziji vzprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozi-a vrednih slučajih, m to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta Zaradi tega se opozarjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja da si je pravočasno po posebni prošnji preskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem solskem svetu.
Dunajska 1> o
V Ljubljani, dne 28. junija 1898.
_Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije.
442 3-3
1* Z M.

Dne 4. julija.
Skupni državni dolg v notah ... .101 Skupni državni dolg v srebru • . .' ' 101 Avstrijska zlata renta 4°/„ . .... 121 Avstrijska kronska renta 46/0, 200 kron"
Ogerska zlata renta 4°/0.....
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld Kreditne delnice, 160 gld.	,
London vista.......
Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj'
20 mark.......... J" ^ ^
20 frankov (napoleondor) .....	9
Italijanski bankovci	44
G. kr. cekini
gld.
101 120 99 911 360 119 58 11
90	kr.
70	„
10	. n
70	„
05	„
10	"9
85	„
77	„
73	„
51	„
40	„ 63
—	gld.	—
160		75
193		—
99		25
139		76
128		75
109		75
112	„	50
98		25
98		60
221		_
182		10
126		35
99	n	50
kr.
Nakup in prodaja ikJX vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - ■ Fromese za vsako žrebanje Kulantna izvršitev naročil na borzi
Dne 2. julija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5% državne srečke I. 1860, 100 gld. .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/	j
Dunavsko vravnavno posojilo 1." 1878
Posojilo goriškega mesta......\
4°/0 kranjsko deželno posojilo
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/'
Prijoritetne obveznice državne železnice .
> južne železnice 3°/0 . *	» južne železnice 6°/„ .
dolenjskih železnic 4°/0
Menjarnična delniška družba
B K c u n«
I., Wollzeile ID in 13, Dunaj, I., Strobelpasse 2.
Kreditne srečke, 100 gld.......201	gld	75	k r
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	-	_
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	-	"	_	"
Rudolfove srečke, 10 gld.....;	26	"	50	"
Salmove srečke, 40 gld...... '	85	"	25
St. Gen6is srečke, 40 gld......'	79	"	_	"
Waldsteinove srečke, 20 gld. .	60	"	—	"
Ljubljanske srečke.......' ! !	22	"	—	"
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' '	157	"	80	"
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g', st v. 3425	„	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	436	„	—	"
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	77	T	50	"
Splošna avstrijska stavbinska družba .	110	"	50
Montanska družba avstr. plan.....162	50	"
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172	"	_	"
Papirnih rubljev 100 ... ...	126	75	'
PoJasnlla~%2K v vseh gospodarskih in finančnih stvar«!
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni* papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih fflnvnic. "£86