SLOVENSKI ŠPORTNI LIST , ^ .. . .■ .■■■ « A : - 'V .. ■ ^ . ... ■;.... ' • K0- ■ ■-■ : "V • - "Tl •■ ; 'Tfe: -' Mif<\ ■:" ■:■ ' ■-. . ' ■ .-, - - . “-•' • POVRATNA TEKMA ZA POKAL EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV OUMPUA ¥ DRUCSEH KMU Na GR okrog 2000 gledalcev — Avstrijci igrajo man j kvalitetno košarko — 14. januarja v Heidelbergu v Zahodni Nemčiji Ljubljana, nedelja, 17. decembra mi cena 20 din Ljubljana, IT. dec. Čeprav pri nas trenutno ni košarkarske sezone, je vendar LETO XVII. — ŠT. 87 zimski Sas za Olimpijo Izrednega po- DRZAVNO PRVENSTVO V JUDU UUBU1NA in StojakovK JUDOISTI LJUBLJANE OHRANILI NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA — REKORDNA UDELEŽBA — SODNIKI POGLAVJE ZASE — VELIKO ZANIMANJE GLEDALCEV mena. Naš državni prvak nastopa ▼ mednarodnem tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Pred 14 dnevi je Olimpija na Dunaju premagala avstrijskega prvaka Engelmann 99:77, včeraj zvečer pa je bila na sporedu povratna tekma v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. OLIMPIJA : ENGELMANN 86:64 (50:32) Olimpija: Daneu IS, Dermastia 7, Jelnikar 11, Povž 2, Kandus 10, Vrhovec 6,-Muller 11, Kapelj 11, Lokar 10, Brišnik, Samaluk, Bassin, EK Engelmann: Kotas 2, Hoffman 12, Brandstatter, Haulicsek, Janisch 6, Le-Ter 7, Privoznik 19, Tutschek 16, Probst, 'olerl, Schiessl 2. (Nadaljevanje na 5. stroni : a Tako kot ponavadi, je bil (udi ita tekmi med jugoslovanskim prvakom v košarki Olimpijo in avstrijskim prvakom Engelmanom, Daneu eden najspretnelših in najboljših igralcev Maribor, 17. dec. — Telovadnica Cankarjeve šole je bila v soboto in nedeljo prizorišče letošnjega ekipnega prvenstva in prvenstva posameznikov Jugoslavije v judu. Sobotna srečanja republiških prvakov Srbije (Partizan-Beogradk PIrvatske (Mladost-Zagreb), BiH (Bosna iz Sarajeva) in Slovenije, so prinesla res kakovostni judo. V prvem kolu je Bosna presenetila z zmago nad Zagrebčani. Glavni tekmec, znani judoist Šijan je zaradi poškodbe (vnetje išiasa) odstopil in prepustil dragoceno točko Vučkoviču. Ostali Sara jevčani so se proti izkušenejšim nasprotnikom borili srčno in izsilili neodločene rezultate in se tako kvalificirali v finale. Borba med Ljubljano in Partizanom je bila dramatična. Edino zmago za Ljubljano je dosegel Maček proti Mihailoviču in tako povedel svoje moštvo v finale. Tudi ostali slovenski tekmovalci Jakliči. Škraba. Šterk in Macarol so prikazali lep judo, vendar niso mogli premagati trdovratnih nasprotnikov. Tako sta se v finalu srečali Ljubljana in Bosna. Tu je odločil bitko odlični Jakliči, ki je premagal Razdorova, medtem ko so bila ostala srečanja — Macarol : Vučkovič. Škraba : Hadžistijevic, Šterk : Puškarevič in Maček : Šilič — neodločena. S to zmago si je Ljubljana že četrtič priborila naslov ekipnega prvaka Jugoslavije. Dosedanja zmagovalca sta bila. torej, leta 1957, 1958, 1960 in (961 Ljubljana, medtem ko je bila zagrebška Mladost prvak 1959. leta. Danes pa je bilo na sporedu tekmovanje posameznikov. Udeležba je bila rekordna, saj se je prijavilo kar 49 tekmovalcev iz 12 klubov. Tokrat izmučeni slovenski predstavniki niso imeli velike sreče. Glavni kandidat Maček je že v drugem kolu podlegel Baršniku (Mladost), Macarol pa je v četrtfinalu kljub odlični borbi kapituliral pred poznejšim absolutnim prvakom Stoja-Nadal ievan je na 6. strani o.-.učarske tekme v Val dTscre Duvillard in Bieblova Val d lsere, 17. dec. Na tradicionalnem tekmovanju »za kriterij prvega snega« v francoskem smučarskem središču Val d‘Iscre jc med ženskami v veleslalomu zmagala Nemka Bieb! v času 2:03.8. Sledijo Leduc (F; 2:04.5, Henneberger (ZN) 2:05.(» itd. Med moškimi je zmagal Francoz Duvillard pred rojakom Aprinoni in zahodnim Nemcem ! .unv/igoiu Leitnerjem Znani tekmovalec 1 ‘ bil šele 17. I. SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA »JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER« Resne priprave XV. TEKMOVANJE ZA PEROV POKAL Brez najboljših Ljubljana, 17. dec. Letošnje tekmovanje v Cas* Dneva JLA za Perov pokal so organi-*hali na področju Rakovnika. Start in cilj bil pri osnovni šoli Oskarja Kovačiča Poleg igrišča Krim, udeleženci pa so streljali strelišču na Dolenjski cesti. Proga je bila , 1500 m, tekmovali pa so mladinci, čla- 111 in članice ter pionirji. Razlika jc bila le v lem, da so člani in mladinci morali progo pnteči .dočim so ženske in pionirji opravili ^ S * * 8 hitro hojo. V soboto so tekmovali pio-lrii in sicer je nastopilo kar 39 ekip. Borba njimi jc bila zelo ostra, saj so bile raz-116 med posameznimi ekipami minimalne. Skakalci danes samo trenirali PRVE TEKME PRIHODNJO NEDELJO dcc Dane* so bili na 80-metr-* skakalnici v Planici prvi poskusni skoki j.a^h najboljših skakalcev. Kot je znano, le 1 trenirajo že nekaj dni v Planici, kamor so j - - Pod Z veliko prednostjo je zmagal edino Tabor z Ježice, ki je hkrati dosegel tudi največ krogov pri streljanju. Danes dopoldan pa je bila pred pričetkom tekmovanja tudi svečana otvoritev. Zastopnik JLA polkovnik Jože Seme je slovesno otvoril tekmovanje ob navzočnosti predstavnikov družbenih organizacij, nastopajočih ter številnih gledalcev. Kljub hladnemu vremenu pa je tekmovanje potekalo nemoteno. Nastopilo je 50 moških, 14 mladinskih in 4 članske ekipe. Moštva so dosegla tudi izredne rezultate tako na progi kot v streljanju. Pokal pri moških je že drugič osvojila ekipa SD protiavionae, sestavljena iz tekmovalcev, ki so se v zadnjih dveh letih zelo dobro izkazali Na pohodu ob žici okupirane Ljubljane. Pri članicah je bila med najboljšimi ekipa SD Branka Ivanuš, dočim je pri mladinkah presenetila ekipa SD dr. Lunaček. Ta množična strelska prireditev je povsem uspela. Preseneča pa odsotnost naših vrhunskih in najboljših strelcev, ki bi s svojo udeležbo dali tekmovanju vsekakor še poseben poudarek. Menimo, dt to ni spodbudno in pohvalno, zlasti za mladi strelski naraščaj. Rezultati: člani — Protiavionae 6:32, Olimpija 6:56, Induplati-Jarše 6:59, V. P. 1394 I. 7:00, V. p. 5065 7:00 itd., članice: Branko Ivanuš 11:28, Logatec 13:24, Peko-Tržič 13:39, Usnjar-Kamnik 14:35, mladinci: dr. Lunaček 728, Induplati-Jarše 7:32, Franc Vidmar-Kam-nik I. 8:09, Franc Vidmar II. 8:17, IKS-Ljub-Ijana 8:19 itd. pionirji: Tabor-Ježica L 5:40, ------- *-*- v Kraigher 6:55, Tabor-Ježica talcev« 7:44, dr. Lunaček 8:07. osnovna Šola II. 7 ^ .24 Pred nodavaim sta Zveza prija-teljev mladine in Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije imenovala republiški odbor »Jugoslovanskih pionirskih iger«, ki je takole sestavljen: predsednik Franček Mirtič, podpredsednik Milojko Vidmar, sekretar Avgust Likovnik, v odboru pa so Se Fedor Košir, Vlado Dernač, Sergej Vošnjak, Zorka Peršič, Lojze iPrvmšck, Boris Lipužič, Edi Serpan, dr. Kuralt-Vončrna Mira, Franc Slrinčnik, Joža Krče, Jože Šteh, Niko Kavčič, inž. Marko Šlajmer, inž. Mitja Jermene, dr. Meta Škerget, Srečko Dimeč, Vida Herman, Miro Cerar, Tomaž Savnik, prof. Meta Petkovšek, Cveta Zei-Pivko, Vinko Knol, Marjan Lenarčič, Zdravko Krvina, inž. Boris Kristančič, inž. Marko Deu, Ivan Bokal, Marjan Jeločnik. Naknadno bo v reipubliSki odbor določen še predstavnik Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. V kratkem bodo ustanovili še po" samezne komisije, v katerih bodo strokovnjaki za posamezna vprašanja. V petek je bila v Ljubljani prva seja republiškega odbora »Jugoslovanskih pionirskih iger«. Uvodoma je predsednik odbora tovariš Franček Mirtič seznanil prisotne s pomenom »Jugoslovanskih pionirskih iger« in v kratkih besedah orisal naloge odbora. Naseji so sklenili, da bi bilo prav, če bi sklad, ki je pri ZTKS nalmenjen počastitvi »Dneva mladosti« v naslednjem letu rmrubili Reprezentanti so se vrnili Beoa:„d, 17. dec. Jugoslovanska nogometna reprezentanca se je včeraj vrnila z gostovanja po Aziji. Z letalom jc prišlo iz Kaira 12 nogometašev in vodstvo. Trije nogometaši Jerkovič, Stojanovič in Markovič so sa vrnili že prej, ker so igrali v Barceloni v svojem klubu Dinamo v okviru tekmovanja za pokal vciešejmskih mest. Sekularne in Darko-vič sta iz Aten odpotovala v Rim, odkoder sc bosta s svojim klubom C. zvez- do podala po Južni Ameriki. Na beograjskem letališču so reprezentanco pričakali predstavniki Nogometne zveze Jugoslavije in mnogo novinarjev. Čeprav so nogometaši utrujeni od dolge poti, vedo kljub temu mnogo povedati o svojih vtisih s tega zanimivega potovanja. Kaj več o izjavah nogometašev po vrnitvi v domovino bomo objavili v četrtkovi številki. za »Jugoslovanske pionirske igre«. Tudi nagrada »Dneva mladosti« naj bi bila podeljena v okviru JPI. Ker Nadaljevanje na 6. strani Jugoslovanski nogometni poka! PELISTER : DINAMO 1:4 (1:1) Bilolj, 17. decembra. V zaostali tekmi šestnajstine finala za jugoslovanski nogometni pokal je danes Dinamo iz Zagreba premagal v Bi-tolju Pebster s 4:1. Gole so dosegli Zambata 5, Lipošinovič 1 za domačine pa je bil uspešen Božinovski. SARAJEVO : NOVI SAD 2:0 (1:0) Sarajevo, 17. decembra. V dokaj hladnem vremenu je v osmini finala za jugoslovanski pokal Sarajevo zasluženo premagalo Novi Sad z 2:0. Za Sarajevo je bil uspešen Arslanagič v 4. minuti, dočim so v 78. minuti gostje dosegli avtogol. VARTEKS : SPARTAK 2:0 (0:0) Varaždin, 17, decembra. S pora-zt>m> 80 oa danes doživeli nogometaši Varteksa na domačem igrišču proti Spartaku z 2:0, so bili izločeni iz nadaljnjega tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal. Gostje so bili zlasti v drugem polčasu mnogo boljši od domačinov ter povsem zasluženo zmagali. BEOGRAD : BUDUCNOST t:0 (0:0) Beograd, (7. decembra. V zelo zanimivi tekmi so nogometaši Beograda z zmago 1:0 izločili Buduč-nost iz Titograda iz nadaljnjega tekmovanja za jugoslovanski pokal. Edini gol tekme je dosegel v 62. minuti Srdjan Čebinac. V tekmovanju strelcev za Perov pokal so letos prvič nastopili tudi pionirji, ki so na strelišču ob Dolenjski cest: streljali z zračnimi puškami nekaj Prišli iz Pokljuke. Ves pretekli teden vodstvom zveznega trenerja Lojzeta Gorska k ali sfcaka]i na 50-raetrski skakalnici ob niški postaji, danes pa so se prvič spu-1 1 eez most 80-inetrske skakalnice Pihati Jahalnici Vsi S i repa so morali prekiniti, ker je kmalu premočen veter Na 89-metrski ) danes preskusili svoje znanje ta' noši najboljši skakalci, razen Jemen in ki nekoliko poškodovan;* j Ifoningu v prihodu jih dneh nam je *ni tn-ner Lojze Gorjane takole dejal e® Prihodnji teden bomo skakali na 80-s^a^‘Tiniei. ker so snežne razmere na fC^° wgodnc. Ce bo šlo vse po sreči, bo-pPv ln3e^i prihodnjo nedelio. 24. decembra ka]Ce l)rog^edne tekme vseh najboljših ska-kd0 ^nrn padla tudi končna beseda, kalQo ° 0c^el na tradicionalno novoletno ska-urnejo pn Nemčiji in Avstriji.« X P roglasiiev najboljšega športnika Slovenije za leto 1961 in Poletova prireditev v Velenju — to je bila predstava posebne vrste. Ni šlo samo za prijeten večer in zabavo, marveč tudi za to, da so se športniki predstavili svojim ljubiteljem takšni, kakršni pač so. Nekdo izmed športnikov je odgovoril na vprašanje, kakšna je razlika med vrhunskim športnikom in navadnim zemljanom. Odgovor je bil takle: »Razlike ni, vsi smo ljudje, le da imajo morda vrhunski športniki večkrat veliko odgovornost«. Res je — vsi smo ljudje, tisti, ki so nastopali na odrskih deskah v Velenju in tisti, ki so sedeli v parterju in z odprtimi očmi gledali slovenske športne junake. Ko so se zvrstili pred mikrofoni in pred fotografskimi ter televizijskimi snemalci najboljši slovenski športniki, smo imeli vtis, da nam pripovedujejo nekaj novega, nekaj svežega, čeprav jih pravzaprav vse zelo dobro poznamo. Odkrili so nam marsikaj novega, poslušali smo njihove življenjske zgodbe, ki so mnogokrat zelo različne od tistega, kar nam prikažejo na športnem igrišču v telovadnici, na skakalnici ali na kateremkoli drugem športnem prostoru. Prav zato smo se odločili, da bojno danes v kratkih izvlečkih posredovali najbolj zanimiva pripovedovanja naših športnikov z oderskih desk v Velenju. Okoli 1000 ljudi je sicer slišalo njihove besede, vendar so bili to večinoma le domačini iz Velenja in Šoštanja, zato pa je prav, da o tem izvedo še naši bralci v vse j Sloveniji. J02E ŠLIBAR, svetovni rekorder v smučarskih poletih, se še danes močno veseli svojega velikega uspeha v Oberstdorfu. O tem takole pripoveduje: — Nisem vražjeveren. Zanimivo pa je kljub temu, da sem prišel v Oberstdorf s poškodovano nogo, ki je bila od udarcev vsa modra. V roke me je vzel maser, ki je pred leti masiral tudi bivšega svetovnega rekorderja Tanim Luka, ki je kot veste, skočil 139 m. ivo sem prvi dan že skočil nov državni rekord, so mi vsi dejali, da bi lahko skočil še mnogo dlje. Moje skoke so ocenjevali takole: v zraku se popolnoma prepustiš letu, medtem ko drugi skakalci, ko se bližajo doskoku močno zavirajo, pač pa mnogo izgubiš pri slabem odrivu, Z drugimi besedami povedano — če bi ujel pravi trenutek za odriv, bi lahko skočil dlje kot vsi drugi skakalci. In tako se'je tudi zgodilo. Ni dolgo tega, ko sem izvedel, da so nekateri novinarji in celo strokovnjaki pripisali moj svetovni rekord sreči. Vsem tem lahko odgovorim; da vrhunskih športnih rezultatov ni in ne more biti, če ni vmes tudi sreče. Seveda tudi sama sreča nič ne pomaga. Torej sreča + znanje = vrhunski športni rezultat. — RUDI CORN, mladinski državni reprezentant v nogometu, je eden redkih slovenskih nogometašev, ki mu je uspelo obleči nogometni dres z državnim grbom. O svojih letošnjih doživljajih pripoveduje takole: — Trikrat v letošnji sezoni mi je srce močno bilo. Prvič, ko smo se srečali z madžarskimi nogometaši v Beogradu in jih po dolgih; dolgih letih tudi premagali, kajti takrat — vsaj mislim, da je tako — sem odigral najboljšo tekmo leta. Imel sem veliko smolo, da nisem potresel madžarske mreže, saj je je nekajkrat žoga odbila od vratnice, vendar pa sem bil od vseh Strokovnjakov in novinarjev dobro .ocenjen. Drugi veliki dogodek je bil, ko smo nastopali na mednarodnem nogometnem turnirju v San Remu. Takrat sem gostoval v moštvu Hajduka in smo med najmočnejšimi in najbolj znanimi evropskimi klubi zavzeli drugo mesto. Zdi se mi, da je uspeh Hajduka v San Remu tudi uspeh jugoslovanskega nogometa sploh, in tretjič — naša visoka zmaga in odlična igra mladinske reprezentance proti Avstriji. Avstrija je veljala za težkega nasprotnika, ugled njihovih starejših kolegov se je prenesel tudi na mladince. Seveda, sem bil še toliko bolj vesel, ko je zmagala tudi naša A reprezentanca. To so bili veseli in srečni trenutki. Bil pa sem tudi močno razočaran. Bilo je takrat, ko smo bili prepričani, da bomo sodelovali na evropskem mladinskem nogometu na Portugalskem. Cel mesec smo se pripravljali in po mojem prepričanju bi dosegli eno izmed najvidnejših mest med evropskimi enajstericami. Bili smo že na poti na letališče, od koder bi morali z letalom odpotovali na Portugalsko, ko smo nenadoma presenečeni izvedeli, da so portugalske oblasti odbile vize naši reprezentanci. Kljub napornemu treningu in kljub želji, da bi si pridobili vidno mesto v Evropi, smo morali torej ostati doma.— TJAŠA ANDREE — driavna prvakinja v umetnem drsanju in kotalkanju. Kljub lepim uspehom v kotalkanju ji je vendarle bolj pri srcu drsanje. In zdaj ko imamo v Ljubljani umetno drsališče, se ji odpira še lepša prihodnost. Izbranemu občinstvu v Velenju pa je povedala tole: V — Počasi si nabiramo znanje in izkušnje. Nastopi, tu In. tam, doma pa marljiva vadba in uspehi so tu. Zvedela sem, da tudi v Velenju gradite betonsko ploščo za kotalkanje. Obljubljam vam, da. vas bom tu in tam obiskala in vam tudi pomagala pri razvoju tega športa. JUSKA PODLESNIK — petkratna mladinska in članska rekorderka Slovenije v plavanju o svojih uspehih v letošnjem letu meni: — Nikoli ne bom pozabila obeh dni letošnjega republiškega prvenstva, ko sem v pičlih 48 urah dosegla kar pet mladinskih in pet članskih rekordov. Če pa bomo hoteli doseči kaj več kot samo slovenske rekorde potem moramo čim-prej misliti na gradnjo zimskih bazenov. Pri nas v Trbovljah smo že pred dobrim led o ran zasadili lopate za grn 'njo zimskega bazena. BOŽO JEMC — firžavni prvak v snmžarsfcjh skokih. O nastopih prihodnji sezoni, posebej pa na Na prireditvi v Velenja so športniki sami pomagali pripravljati balonske za »qalz« in pri tem delu je naš fotoreporter zaloti! Tjašo Andree in Marjana Kandusa svetovnem prvenstvu v Zakopanih je pove#!al naslednje: — Imamo vse možnosti, da se Jugoslovani na Poljskem dobro uveljavimo. Skakali bomo na 80 in lOG-metrski skakalnici. Jaz sam bcm poizkusil srečo na obeh. Prepričan sem, da nas sreča ne bo zapustila, znanja imamo dovolj, vse tedne do odhoda na svetovno prvenstvo pa bomo temeljito izkoristili za zadnje priprave. Ce bo šlo vse po sreči, prijetna presenečenja niso nemogoča. MARJAN KANDUS — član Olimpije, ki je letos že tretjič osvojila najvišji naslov v državi in stalni član naše košarkarske reprezentance. Na vprašanje, na kakšen način se je Olimpija dokopala do takšnih uspehov, je odgovoril: — Ce nek kolektiv discipliniramo in z vsem svojim bistvom skuša doseči vrhunske storitve, potem sem pravzaprav na to vprašanje odgovoril. Veliko je bilo samozatajeva-nja in volje, da se je izoblikovalo moštvo, ki je tudi leto«_ stopilo 'na najvišjo stopnico v državi. In če smo tako trenirali in se pripravljali za nastope v našem matičnem klubu, potem ni bil daleč korak v državno reprezentanco, kjer ima Olimpija nekaj svojih standardnih mest. Košarka je postala popnlar-na_ v Sloveniji po zaslugi mnogih požrtvovalnih inštruktorjev in funkcionarjev in prav tem gre vsa zahvala. BRODNIK JOŽE — je brez C v on: a najboljši jugoslovanski atlet v letošnjem letu. Mnoge je zanimalo, kaj pravzaprav pomeni udejstvovanje v najtežji atletski disciplini v deseteroboju. O tej disciplini misli takole: — Ko pridem na tekme v deseteroboju, sem v začetku vedno precej optimist. Prve discipline mi gredo dobro od rok, mmasrn Bili smo tudi na obisku v največji termoelektrarni v naši državi — v Šoštanju, kjer sta skakalca Jože Šlibar in Božo Jemc, opazovala gradbene motive, ki so ju spominjali na smučarske skakalnice Štiri dni in štiri noči v stenah Mont Blanca » Ante Mahkota je bil z jugoslovansko himalajsko ekspedicijo na Tri-sulu, letos pa je opravil več izrednih in težkih vzponov v Julijskih Alpah, poleg tega pa je preizkušal svoje veliko alpinistično znanje tudi v francoskih stenah. Sam je prišel na oder v Velenju — brez novinarjev, brez napovedovalcev. V gorali ni novinarjev, ni športnih igrišč, ni glbdalcev, vse to moramo opravljati sami, je dejal Ante Mahkota in je zato sam povedal kratko zgodbo s svoje plezalne ture v Mont Blancu, kjer je preplezal steno Innominata. — Odpravili smo se v steno z eno samo željo — čimprej priplezati na vrh. Bilo je v zgodnjih jutranjih urah, vreme je bilo jasno, ugodno za plezanje. Vse je šlo v najlepšem redu. Ko se je pričelo mračiti, se je pokazala rdeča zarja — napovedovalec slabega vremena. V steni smo našli prostor, širok dobrih 20 cm,kjer smo si postavili bivak. Pod šotorskim krilom smo prespali. Zjutraj nas je prebudil pravi snežni vihar. Burja in pravi snopi snega. Ni bilo misliti na napredovanje v steni. Na povratek tudi ne. Zasuli bi nas snežni plazovi Ena sama alternativa ostane — čakati. . . Čakali smo ves dan in zaspali v snežnem metežu, ki ni prenehal. Ca-krij smo jutra. Burja, sneg. Nikjer niti sledu o lepem vremenu Torej — spet čakati. .. Tretji dan. Zbudil nas je sneg In burja. Isti, še slabši položaj kot vče raj in predvčerajšnjim. Ni misliti n? napredovanje ali povratek. Naš bivak stoji trdno, hrane pa je vedno mani. Četrti dan. Se vedno sneži. Se vedno plazovi, še vedno burja. In tudi čakamo. Čakamo, kdaj, se bo pokazalo <-enr.e. Kdai bo sneg prenehal? Peti čtan Bolj mraz kot prejšnje dni. »nega ni več. Odločimo se za nadaljnjo pot v strmino. Želimo čimprej na vrh. Napeli smo zadnje moč' in zagledali postajo visokogorske železnice. Le-ta je imela mnogo več prometa kot sicer. Tisoči in tisoči ljudi, hodili so gledat kaj je in kaj bo z ljudmi, ki so ostali v tem neurju v steni. Prišli so na vrh. Pre magali so steno -- ne prvič, ne zad n jič ... čeprav imam svoje najmočnejše adute pripravljene šele za drugi dan. In vendar sem po zaključku prvega dne tako utrujen, da sem vedno skoraj prepričan# da drugi dan s tekmovanjem ne bom mogel nadaljevati. Pa kljub temu nadaljujem. Seveda je drugi dan tekmovanja še težji, še posebno zadnja disciplina tek na 1500 m. Ta je že marsikoga pokopala. Mnogi trdijo, da je treba za deseteroboj odlične živce in mnogo kondicije-Vse to-je menda rc . Treniram vsak dan, kadar me pač ne zadrži službena dolžnost. Med študijem sem vedno našel čaS za oboje — za redni trening in študij* ki sem ga končal v določenem roku-Mnog! me sprašujejo, kako je bilo 10 mogoče. Odgovor je enostaven. Pametno je treba razdeliti čas! Pravijo mi, da sem najboljši jugoslovanski atlet. Ce me vprašujete, ali je temu res tako, lahko odgovorim samo to, da sem uradno četrti v Evropi in m svetu MIRO CERAR - najboljši slovenski športnik v letu lS€l. P° našem mnenju je tudi najboljši Jugoslovanski športnik tega leta* Nekateri tuji listi ga uvrščajo celo na najboljša mesta med športniki vse Evrope. Takole pri' povedo je sam o sebi: — Včasih me vprašajo, kakšna je razlika med vrhunskim športnikom in drugimi ljudmi. Razlike ni, le da imam0 morda mnogo večjo odgovornost, saj ^ enostavno nastopati na evropskem prvenstvu, če mnogi v domovini mislijo, d° moraš doseči eno najboljših mest in če to mislijo tudi sotekmovalci. Seveda fr0 prihodnje leto na svetovnem prvenstvu v Pragi še mnogo težje. Zelo odgovore11 je nastop na takem tekmovanju, če pr1" deš tja z naslovom evropskega prvak0' Zato se bo treba pač spet močno, močn° in temeljito pripraviti. Sicer pa so rezultati slovenskega športa v letošnje*11 letu tako blesteči in tako pomembni, imajo novinarji po pravici polne roke dela. Zdi se mi, da je bila kvaliteta slovenskega športa taka tudi že leto dve prej. Vendar nam je tokrat priskočila na pomoč tudi sreča. Lahko bi ** zgodilo, da bi mi kljub temeljitim Prl' pravam spodrsnilo na tem ali o n er-1 orodju in naslov evropskega prvaka ^ mi lahko splaval po vodi. Kaj takega ^ se lahko zgodilo Šlibarju in nič bi ne lo s svetovnim rekordom. Podobno tu^; z Brodnikom, ki bi lahko opešal v za° njih disciplinah in bi zdrsnil za nek0' mest navzdol. Torej — kvaliteta slove*1 skega športa se je močno dvignila uglf ' slovenskega in jugoslovanskega šrr‘ Za kulisami rr-EEE Ob letošnji razglasitv »**-, boljšega športnika, ki jo \ opravil glavni urednik našel?'' lista tov. Franček Mirtič, je sle vesno dejanje potrdil tu-pok, ki pa so ga slišali žal tisti, ki so bili za kulisami P**, reditve v Velenju. Za zab9v del prireditve smo imeli ^ odrom pripravljenih skoraj ‘ balončkov in medtem ko je dalcem glavni urednik lista dejal: »Proglašam za tošnjega najboljšega športu Mira Cerarja,« je inž. Brodnik nehote stopil na naše^ ie- jož0 1 lonček in potrdil proglasitev glasnim pokom Da je to ^ pravil nehote, priča dejstvo* ^ se je sam najbolj prestrašil ga dejanja. Itd® vm& IZJ al Bezjak in iraii „uporniki“ V zadnjih tednih je bilo zopet precej atletskega »prahu«. Zopet enkrat je Šlo za kandidate PEA. in njihove priprave. AZJ je zaradi samovoljnega zapuščanja priprav črtala s spiska kandidatov Bezjaka in Mikulca. Nekaj težav je bilo tudi z Ljubljančanoma Rojkom in Hafnerjem, vendar so te, po besedah zveznega kapetana Stevana Lenerta, urejene v vsestransko zadovoljstvo. Brisanje Bezjaka in Mikulca »mo že obravnavali v eni zadnjih številk Poleta. Toda ta dva primera zaslužita še nekaj besed, ker se ob njiju lahko vprašamo ali je ves način priprav kandidatov PEA v redu. Pričnimo z Bezjakom. Ta atlet je bil najboljši Jugoslovan v Rimu in tudi za Beograd je bil še vedno eno naših najmočnejših orožij. Kakor za vse druge so tudi za Bezjaka po letošnjih Balkanskih igrah napravili natančno analizo dosedanjega dela in načrt za priprave in tekmovanja vse do PEA. Vzemimo v roke material odbora za priprave in berimo o Bezjaku: • »Bezjak sodi med atlete z izrednimi fizičnimi možnostmi, kar je potrdil s 6. mestom na olimpijskih Igrah. Znan je kot nestabilen atlet glede čvrstega režima treninga. Psihološko težko vzdrži daljše bivanje v istem kraju »in določeno trdo d‘elo, čeprav je, kadar trenira, zelo vesten. Razen tega je njegova tehnična pripravljenost nezadovoljiva in potrebuje pomoč naših najboljših strokovnjakov za kladivo. Prav zato bo načrt njegovih priprav tak, da bodo po potrebi menjali kraj njegovih priprav in mu vedno nudili optimalno tehnično pomoč . . . Načrt priprav: 25. X.—10. XI. Makarska, 11. XI.—15. XII. Beograd, 15. XII.—5. II. Zagreb, 5. II. do 24. II. Jahorina, 24. II.—i. m. Zagreb, 1. III.—1. V. Makarska, 3. V.— 18. VI. Beograd, 19. VI.—2 VII. Zagreb, 3. VII.—19. VII. Kranjska gora, 20. VII.—20. VIII. Slovenija, 23. VIII. do PEA Beograd.« Bezjak je sam pristal, da se bo del novembra in decembra pripravljal v Beogradu, po nekaj dneh pa je »pobegnil« v Zagreb. Morda je ta njegov postopek človeško poVsem razumljiv. Pravi namreč, da je bil v Beogradu strašno osamljen, čeprav je bil zadovoljen s tehničnim vodstvom pri treningu. Kakor pa lahko n. pr. Bezjaka razumemo, tako pa na drugi strani ne gre, da bi si naši športni »asi« sproti izmišljali to in ono in vsakih nekaj dni menjali svoje odločitve o svojih pripravah, ki na ta način vsekakor hudo trpijo. Razumemo, da ima vsak človek individualen način življenja, tako privatno kot v športu, toda določeno disciplino pa menda tudi lahko pričakujemo, če ne celo zahtevamo, od vrhunskih športnikov, če imajo ti odgovorno in istočasno častno nalogo, čez toliko in toliko mesecev zastopati Jugoslavijo na doslej najpomembnejši športni prireditvi v naši državi — PEA. Ob tem velja podčrtati še to, da smo že in še vlagamo v priprave teh športnikov velike vsote denarja, za katerega (če smo se že enkrat odločili da ga dajemo) ne moremo dopuščati, da gre v nič zaradi samovolje posameznikov. Vsote niso majhne. Ce bi morda vzeli koga konkretno, bi videli, da je naša skupnost investirala prav morda pri Bezjaku že mnoge stotisoče dinarjev v njegove priprave. Podoben primer je pri Mikulcu. Makarska mu enostavno ni »ležala« in se je vrnil V Zagreb. Kdo ima torej prav? Predvsem velja še enkrat zapisati, da so se atleti-kandl-dati ter njihovi trenerji in klubi strinjali s predloženim načrtom priprav. Nadaljnji razvoj bi lahko primerjali z zelo enostavnim pogodbenim odnosom. Takole: kandidat se je obvezal, da bo tako in tako treniral in nastopal do PEA, atletska organizacija pa mu daje te in te ugodnosti, da lahko ta trening do konca izpelje in dostojno zastopa Jugoslavijo v PEA. V prej (unefiijenih primerih je šlo torej za IsrŠenje »pogodbe«, ki jo je potem eden od partnerjev (AZJ) preklical »lav zato. Primerjava je morda malp preveč enostavna, v bistvu pa je popolnoma točna. K pripravam še tole; Bezjakov primer je eden od izjemnih, da je atlet precej časa izven svojega rednega bivališča. To pa zato, ker vemo kakšen je njegov odnos do treninga in kakšne pomanjkljivosti mora popraviti. Mnogi atleti bodo prišli v Beograd samo na zadnje priprave, se pravi 14 dni pred PEA. V tej smeri je AZJ močno odstopil od svoje prvotne linije, da je treba prav vse skoncentrirati in da je to edina pot do uspeha. Menimo, da je sedanji načrt v glavnem. zadovoljiv in bi ga kandidati lahko izpeljali. K skupnim pripravam oz. pripravam izven kraja stalnega bivanja nasploh, pa bi veljalo reči še tole: načelno smo proti takim pripravam, če ni na dlani, da bodo za prizadete koristne, ker doma nimajo ustreznih strokovnin vodij ali primernih naprav ali pogojev nasploh. Kjer pa so zadovoljive priprave ipožne v matičnem klubu, naj se tam tudi opravijo. To je načelo, ki ga upošteva načrt priprav AZJ. Intenzivne priprave za PEA, bodo nekatere atlete tudi odtegnile od njihovih delovnih mesit ali študija. Do neke mere je tudi to opravičljivo. Ce smo šli in vzeli PEA, si ne smemo in ne moremo privoščiti, da bomo kot organizator prav med zadnjimi po tekmovalnih uspehih. Menda ne želimo profesionalcev med našimi atleti, pač pa smemo želeti in zahtevati, da damo najboljšim vsaj slične pogoje kot Jih imajo njihovi nasprotniki iz vzhodnih in zahodnih držav. Stvar kandidatov pa je, da dano pomoč sprejmejo in jo maksimalno izkoristijo za uspeh na PEA! II VtoMcdU’ Ut košacka == Preteklo nedeljo je bila o Domžalah redna letna skupščina jl| tukajšnjega KK Domžale. Skupščina tega letos najboljšega kluba == ljubljanske podzoeže je bila zelo dobro pripravljena in je dosegla, tudi izreden uspeh. Kot je že splošno znano in kar je bilo raz-vidno tudi iz poročil in diskusije, je klub s smotrnim delom prao =£= letos dosegel izreden napredek in seveda tudi uspehi niso izostali. =s Tako so člani osvojili najprej naslov podzoeznega prvaka v ljubem Ijanskem okraju, nato pa bili brez poraza prvi tudi na koalifi- kacijah za vstop o republiško ligo. V letu 1962 bodo tako člani |i| tekmovali v 1. republiški ligi, kar bo vsekakor še povečalo zani- == nimanje za to športno panogo tako med gledalci kot tudi mladino, == ki se že sedaj v vedno večjem številu vključuje v vrste košarkar- HH jev. K temu pa bo mnogo pripomoglo tudi novo zgrajeno in lepo urejeno igrišče. Da je kvaliteta tudi odraz vse večje množičnosti, == je pokazala tudi bližnja preteklost, saj so vsi Domžalčani iz dneva j|I o dan vsebolj živeli za košarko. Da bi zvedeli kaj več o razvoju HH tega mladega moštva, smo se obrnili na njihovega trenerja tov. == Brumna — znanega košarkarskega delavca in enega najboljših ----- jugoslovanskih sodnikov, ki nam je radeoolje odgovoril na nekaj == vprašanj. gg Kdaj ste prevzeli mesto trenerja domžalskih košarkarjev? — Približno pred enim letom sem stopil v telovadnico v HH Domžalah ter se prvič spoznal s 15 mladimi in visokimi fanti. im Že takoj sem občutil željo domačinov, da bi radi postali dobri HH košarkarji in da so pripravljeni z marljivim delom dosezati še IH lepše uspehe. Tako smo pričeli z intenzivnim treningom. Bilo je ===== precej trdega dela, mogoče kdaj tudi pretiranega, vendar je bilo HH ose to potrebno, če smo hoteli izpolniti zadani si cilj. Ul V čem je skrivnost vašega hitrega razvoja? == — Predvsem marljivost samih1 igralcev ter izredno ostra =§ disciplina. Prao tako pa tudi nesebično delo nekdanjega igralca lil Domžal dr. Šircelja, ki je uspešno reševal ose probleme kluba. HH Mnogo pa so pripomogli tudi razni forumi kot ObLO ter Občin- i== ska zveza za telesno kulturo. Naleteli smo torej na razumevanje == merodajnih in tako smo o danih pogojih z marljivim delom na-HH doknadili zamujeno. ==š Kakšno je zanimanje za košarko? Hj — Zanimanje je izredno. Koši se že postavljajo tudi na raz- m= nih dvoriščih, naše novo zgrajeno igrišče pa je zasedeno od jutra pil do večera. Da ne govorim o zanimanju ob priliki tekem, kjer nam == je okrog 1000 gledalcev velika pomoč in podpora. Pa tudi o bliž- mi nji okolici, v Jaršah, Ihanu se snujejo košarkarski aktivi. Tudi §H članstvo KK Domžal je skoraj preko noči izredno naraslo na === število, ki ga ima le kak dolgoletni član kvalitetnega tekmovanja. IH Med drugimi so pričele z vadbo tudi mladinke in članice. m] Kako gledate na tekmovanje v republiški ligi leta 1962? im — Tekmovanje v 10-članski republiški ligi je velika odgo- == vornost. Naš cilj je v prvem letu, da se obdržimo v tem najviš- !|g jem republiškem tekmovanju. Poleg igralcev pa se bodo morali im potrudili tudi funkcionarji-organizatorji še o večji meri kot do i|| sedaj. Veseli me, da je bilo tudi to na pretekli skupščini jasno sse začrtano. == Ali mislite še naprej trenirati Domžale? — Zal moram ugotoviti, da bom moral zapustiti simpatične Domžale. Kajti vsakdo ima svoje cilje in perspektive in tako tudi jaz. Vendar, če bo o moji moči, in če bodo možnosti, bi z veseljem pridal svojim ciljem tudi domžalsko košarko. Dva kriterija Ameriški atletski trener Bert Nelson je dejal: »Tehnika že toliko pomaga atletom, da bi jih morali na tekmah razdeliti v dve skupini. V skoku s palico bi na primer sikaikalei z metalno palico nastopati v eni, z naylon palico, ki jih kar sama vrže preko letvice, pa v drugi Skupini. V sedanjih razmerah pa hišo za vse atlete isti pogoji.« Strast ljubiteljev boksa Boksarski m enažei' Jack Salomon iz Londona je pripovedoval, da je bil med Zadnjo vojno v Liverpoolu bokoanski dvoboj med dvema zelo popularnima boksarjema lega mesta. Med dvobojem so naenkrat sirene najavile sovražna letala. Toda 20.000 navdušenih gledalcev je bilo tako zanesena od te napete bor- be, da ni nihče zapustil dvorane. Ko so se v oddaljenosti že začule prve eksplozije bomb so gledalci še vedno vztrajali na svojih mestih. Sele ko je eden borcev obležal v ringu so navdušeni gledalci zapustili dvorano. Bafearslka strast je bila močnejša od strahu pred bombami. izdaja tiskovni svet »Polet. - Orejf uredniški odbor - Glavni urednik Franček Mirtič - Odgovorni urednik Vladr Žlajpah - Rokopisov ne vračamo -Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljub ijanl - Uredništvo In uprava v Ljubija ni, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika -Poštni predal 377 - Čekovni račun upra ve 600-15 3 84 — Telefoni: uredništvo 21-281 (ob nedeljah 20-170, 171, 21 810, 20 157 - uprava 21 281 - Letna naročnina 1600 Pismo iz Pošiske Te dni-je na gostovanju po Poljski siovenska odbojkarska reprezentanca, ki vrača obisk poljskim odbojkarjem. V prvi tekmi je slovenska reprezentanca nastopila v Lodzu proti istoimenski mestni reprezentanci ter izgubila s 3:0. Tekma je bila odigrana pred 4000 gledalci v tamkajšnji veliki športni dvorani, kjer je sicer sedaj umetno drsališče. Tako so položili na ledeno ploskev ladijski pod in bilo je vse nared za tekmo. Član vodstva slovenske reprezentance nam je poslal kratko pismo o njihovem potovanju, ki ga v naslednjem v kratkih izvlečkih posredujemo. Odbojka na ledu Pot nas je vodila preko Dunaja, kjer smo v nedeljo z velikim veseljem sprejeli vest, da so košarkarji Olimpije premagali le-tu svoje nasprotnike. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot proti češki meji in nato na Poljsiko. Na prvi češki železniški postaji smo doživeli prvo presenečenje, ki nas je kasneje spremljalo skozi vso Češko, pa tudi Poljsko. Peščica ljudi, predvsem dekleta, ki so bila na posameznih postajali, ni mogla verjeti da smo Slovenci in tako ni bilo ne konca ne kraja vprašanj in odgovorov o Jugoslaviji, našem športu in podobno. Medtem ko smo prav na češki meji tako razpravljali, s prisrčnimi domačini, so češki cariniki nemoteno končali svoje delo in naša pot se je nadaljevala. Poljaki so nas sprejeli zelo prisrčno. Tako so se v Lodzu zbrali številni ljubitelji odbojke, funkcionarji športnih zvez ter tudi njihov predsednik. Lodz je danes drugo naij-večje mesto Poljske s 800.000 prebivalcev ter zelo razvito težko industrijo. Tu smo se zopet posluževali najcenejšega prevoznega sredstva taksijev, kar je značilno za vso Poljsko. Stanujemo v veliki »Hali sportova«, ki je po pripovedovanju popolnoma podobna eni v Parizu Le-tu smo igrali tudi tekmo. V njej je že nekaj tednov umetni led, ki ga za druge športne prireditve pokrijejo z velikim ladijskim podom. Tako smo tako rekoč na ledu odigrali odbojkarsko tekmo. Podobno so se pred nami pomerili tudi rokometaši Poljske in Danske, nakar pa je bila revija umetnih drsalcev. Poleg te velike dvorane ki sprejme lahko okoli 14.000 gledalcev, pa imajo še mnogo manjših, podobno naši telovadnici v Zg, šiški. Seveda pa imajo vse lepo urejene ]x>trebil e sanitarne naprave, majhne spalnice, restavracije ter vse potrebno tudi za televizijski in radijski prenos. V sami veliki dvorani je stalno zaposlenh 100 delavcev, ki sproti pripravljajo tako ledeno ploskev ladijski pod, kakor pač zahteva posamezna prireditev. Vse to pa tudi ne moti hokejske šole, ki se odvija v tej dvorani od 8. do 12. ure. Neštetokrat sem gledal vadbo in se prepričal, da je pod takimi pogoji in s tako iniciativo in vadbo pod dobrim strokovnim vodstvom res možen razvoj tako umetnega drsanja in hokeja kot ostalih športnih panog. Po današnjem dnevu je prva tekma slovenske reprezentance za nami. Revanž reprezentance Lodza je povsem uspel, saj nas je premagal s 3:0. Vendar pa menim, da rezultat ne odgovarja dejanski mo- ,či obeh reprezentanc. V drugem ni-zp smo vodili že s 14:11, pa smo kljub temu izgubili s 15:17. Naši igralci so se v veliki dvorani popolnoma izgubili. Veliko zaslugo za visoko zmago domačinov pa ima tudi 4000-glava množica gledalcev, ki je ves čas krepko spodbujala svoje reprezentante. Sedaj bomo nadaljevali svoje potovanje preko Varšave v Olsztjn. To 500 km dolgo pot bomo prevozili z avtobusom, ki so nam ga dali na razpolago Poljaki. Upam, da bo imela sloven- -ska reprezentanca le-tu več. sreče kot na prvi tekmi. Šugman Rajko R«r«4hi)te •re nn I ifljDi v REZERVIRANO ----za bralce MEDNARODNIM VESTEM VEČJO POZORNOST Ko sem izpolnjeval vaš anketni listič o najboljšem slo-|enSkenl športniku, mi prav gotovo ni bilo težko izbirati. Miro Cerar je brez vsakega dvoma najboljši ne samo slo-venski, ampak tudi jugoslovanski športnik, Prepričan sem, tudi ostala športna javnost deli z menoj isto mišljenje. Po vrhu tega pa imam še neke želje. Polet mi je resnično všeč, in sem z njim vsetransko zadovoljen. Kar zdi mi, da imate velike težave, preden napolnite dvakrat na teden po šest strani. Nekaj vas pa le prosim — kaj ko bi začeli objavljati nekaj več športnih novic iz tujine! Vča-Sl!» jih je v vašem listu dovolj, včasih premalo. Zdi se P11, da bi morali inozemskim športnim vestem odrediti ne-kotiko več prostora. Ali je to mogoče, tovariš urednik? Rovšek Darko Kresniški vrh 24 p. Kresnice Dotaknili ste se vsebinske plati Poleta, Drži, da ima-™o včasih več, včasih manj vesti iz tujine. Tej vaši želji, . a.,“* bilo vselej čim več vesti iz tujine bomo skušali v nosti ustreči. Sklenili smo, da bomo mednarodnim psteni dodelili kar celo stran in tako boste prišli na račun a ’ P® verjetno z vami še drugi, ki se zanimajo za športne dogodke po svetu. LETOS SE NISEM SODELOVAL V ANKETI Te dni so ljubitelji šporla izbrali najboljšega slovenskega športnika. Kot redni bralec našega športnega lista Poleta sem zasledil vaš anketni listek, toda verjemite mi, da si ga nisem upal izpolniti. Zdaj še nimam dovolj znanja o športu, ki ga bom pa še letos pridobil. Za vsakega športnika vem v glavnem za njegove uspehe in tudi njegov rojstni kraj. Zanima me nekaj več o tovarišu Mahkoti, slovenskem alpinistu, ki je prav gotovo med najboljšimi v državi in priznan v Evropi. Kje je letos nastopal in kako trenira, da se potem drzne plezati po najvišjih gorah Evrope. Zanima me tudi rojstni kraj Jožeta Šlibarja. Gre namreč za stavo, ker jaz trdim svoje, prijatelj pa nekaj drugega. Objavite prosim v časopisu, ker mi drugače tega ne bo verjel. Objavite njegov rojstni kraj, saj menda ne bo nihče za to preveč nejevoljen. S. M. Litija Menda ste eden redkih ljubiteljev športa, ki tako odkrito priznate svojo nevednost. Prepričani smo namreč, da je večina kljub temu izpolnila anketni listič o izboru šlo-venskega športnika, saj smo nekaj dni pred izbiro objavili v Poletu vse boljše športnike, ki so prišli v poštev pri končni izbiri. No, nič hudega, če niste sodelovali letos, boste pač prihodnjič, saj že dobra volja nekaj velja. Sprašujete za tovariša Mahkoto, našega alpinista, člana prve slovenske himalajske odprave in resnično enega najboljših jugoslovanskih alpinistov, ki ga poznajo tudi v tujini. Ante Mahkota je doma v Dolu pri Hrastniku. Po poklicu je študent elektrotehnike, z alpinizmom pa se ukvarja že nekaj let. Preplezal je vse najvažnejše vzpone v Julijskih Alpah, ki jih tudi najbolj ceni, letos pa se je tudi povzpel v Centralne Alpe, na Mont Blanc in še na nekatere druge vrhove. Trenira, kot sam pravi, redno na Turncu na Šmarni gori v Šentvidu. Zanj je to športno igrišče. Če pa bi hoteli zvedeti kaj več, pa se obrnite kar nanj, na naslov: Ante Mahkota, Ljubljana, Zeleni pot 7. Rojstni kraj svetovnega rekorderja v smuških poletih Jožeta Šlibarja pa je Kovor pri Tržiču. LUKAČ BRANKO PRAVILNO REGISTRIRAN Kot redni bralci Poleta smo spremljali tekmovanje v SCL od začetka letošnjega prvenstva pa do konca. Bili smo priče večjih presenečenj. Ta presenečenja pa so se vrstila prav proti koncu prvenstva, ko so nekatera slabša moštva prepričljivo premagala boljša. Sicer pa se takšne stvari vedno dogajajo v nogometu, saj vemo, da je žoga okrogla. Ne moremo se sprijazniti z odločitvijo NZS, ki je že razveljavljeno tekmo med Kladivarjem in Gorico — 3:0 p. f. za Gorico, spet uradno priznala prvoten rezultat 7:0 za Kladivar. Vzrok vsem tem spremembam je bil nepravilno registriran Branko Lukač, ki je bil na odsluženju kadrovskega roka v Celju. Povejte nam, kako je s to stvarjo? V pričakovanju vašega odgovora se vam že vnaprej zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo ter vas prosimo, da nam odgovorite v rubriki »Rezervirano za bralcec. Dijaki Vlil. razreda osnovne šole Kojsko Na Vaše vprašanje naj vam kar kratko odgovorim. Res je, najprej je Tekmovalna komisija Liga odbora razveljavila prvoten rezultat 7:0 v korist Kladivar ja, ker je bila nepravilno poučena o registraciji Branka Lukača. Zato je tudi obveljal rezultat 3:0 v korist Gorice. Ko se je Kladivar nato pritožil in dokazal, da je Branko Lukač pravilno registriran, je razumljivo tudi Tekmovalna komisija Liga odbora spremenila prvoten sklep in ponovno registrirala tekmo Kladivar : Gorica s 7:0. To je tudi vse, kar vam lahko povemo. ▼ Čile thka na v\ata Optimizem Italijanov »Nisem užival dopinga!" Svetovni rekorder Kuc odgovarja na obtožbe Piriea — Njegov svetovni rekord bo trajal samo še do Beograda Včeraj se je odločala usoda 16 poslednjega člana finalnega dela tekmovanja za svetovno prvenstvo v Čilu. Tega člana je odločila tretja tekma med Bolgarijo in Francijo. Vseh ostalih 15 udeležencev te elitne nogometne prireditve v Čilu je že znanih. Med njimi so tudi Italijani in danes bomo nekoliko pogledali čez mejo naših sosedov ter pokazali kako se pripravljajo za prvenstvo v Čilu. Azzuri imajo sicer že bogato tradicijo v tekmovanju za pokal Ju-lesa Rimeta. Dve strani svoje zgodovine nogometa imajo popisane z zlatom. Dvakrat zapored v letih 1954 in 1938 so Italijani osvajali prvo mesto na tekmovanju za svetovno prvenstvo. Prav zaradi tega velikega ugleda, ki ga je užival italijanski nogomet pred zadnjo vojno, pretirane, saj ob sedanji brazilski vladavini ni mislil na nek večji uspeli kateregakoli evropskega moštva, toda prav gotovo pa drži, da Italijani v Čilu ne bodo »peto kolo«. Letošnji preiskusni dvoboji italijanske reprezentance — mimo tistih z Izraelom — so prinesli »Azzu-rom« presenetljive uspehe. Najprej It’" ' ‘ •• je Italijane toliko bolj bolela slaba so v Italiji odpravili Argentince, kvaliteta in neuspehi, ki so jih do- potem pa pripravili Angležem zgo- življali v zadnjem desetletju. Letošnje kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v finale čilskega prvenstva jim je prineslo lahko delo. Mnogi so trdili, da so imeli Italijani več sreče kot znanja, da so se uvrstili v finale tega tekmovanja. Romuni, ki so bili izžrebani v isti skupini kot Italijani so sodelovanje odpovedali in tako je Italijanom ostal le en sam tekmec Izrael, s katerim pač niso imeli večjih težav. Toda tisti, ki bi površno sodil o kvaliteti italijanskega nogometa samo po tekmah z Izraelom, bi se močno zmotil. Dejstva govore, da Italijani preživljajo renesanso v svojem nogometu in največji optimisti celo računajo na to, da bi iz Čila lahko prinesli najvišjo trofejo. Seveda so takšne optimistične ocene devinsko presenečenje, ko so jih sredi Otoka potolkli brez usmilje-nja. Danes vlada seveda med italijanskimi nogometnimi strokovnjaki živčna polemika o tem. kako naj sestavijo moštvo za Čile in kdo naj igra v ekipi, ki naj bi povrnila na tako pomebnem tekmovanju izgubljeno slavo italijanskega nogometa. Znani trener Internazionale Helenin Herrera, ki ima prav gotovo nemalo zaslug za renesanso nogometa v Italiji pelje seveda vodo na svoj mlin. »Ne vem sicer,« pravi Herrera, »kako bosta trenerja Ferrari in Ca-pelii sestavila moštvo za Čile, toda menim, da bi morali v nacionalni ekipi igrati vsaj šest igralcev In-terja. Vedno sem bil zagovornik te- ga, da neka dobra klubska ekipa igra boljše od državne reprezentance. Zato bi morali v Čile vsaj jedro reprezentance tvoriti igralci enega, najboljšega kluba.« Drugi strokovnjaki, ki sodelujejo v teh polemikah se zopet navdušujejo za ekipo »velikih« imen, kjer naj bi zbrali igralce takšnega slovesa kot so Sivori, Angelillo, Altafini in podobni. Vsem tem pa je odgovoril trener reprezentance Ferrari takole: »V moštvu »Azzurov« ne bodo igrali niti Angelillo, niti Sivori, temveč le najboljši. Če bodo takrat najboljši igralci pač ti, bodo odsa v Čile, če ne pa bomo morali sestaviti ekipo iz drugih igralcev.« Kljub strokovnim prepirom je jasno, da so Italijani našli ogrooje svoje reprezentance za Čile. To potrjujejo njihovi zadnji uspehi. Kako pa se bo to moštvo predstavilo na svetovnem prvenstvu bomo videli čez nekaj mesecev. Anglešiki atlet Gordan Piri©, ki je nedavno prestopil' med profesionalne tekače je v svojih spominih, ki jih je objavil v nekem angleškem čiascipieiu dejal, da je bil sovjetski tekač in večkratni svetovni rekorder v teku na 5.000 metrov Vladimir Kuc pri svojih največjih podvigih vedno pod vplivom dopinga. Kuc, ki je na olimpijskih igrah v Melbournu dosegel dve blesteči zmagi na 5.000 in 10.000 m prav nad svojim največjim tekmecem Piriejem je nad to izjavo dejal novinarjem: »Ne vem kako je mogel Gordan Pirie, ki sem ga na tekališčih vedno cenil kot fair tekmeca, priti na tako misel. Ali se ne spominja Pirie, da sem bil vedno po vsaki svoji progi na razpolago novinarjem in da so ti razgovori včasih trajali tudi po 40 minut. Ce bi užival doping, bi tega po napornih tekih prav gotovo ne zmogel. Nikoli mi ni prišlo niti na misel, da bi jemal kakršnokoli umetno sredstvo. Nikoli nisem imel občutka — kot trdi Gordan — da z menoj nekaj ni bilo v redu.« Ko so novinarji spraševali svetovnega rekorderja kaj meni o trajanju njegovega svetovnega rekorda v teku na 5.000 m (13:35.0) je Kuc dejal: »Moj rekord bo trajal najdlje do ev-ropskega prvenstva v Beogradu. Za najresnejša tekmeca, ki bosta ogrožala moj rekord smatram vzhodnonemškega tekača Hansa Grodotzkega in Poljaka Ka-zimerza Zi.mnyja. Seveda pri tem nisem upoštevali Novozelandca Halberga, ki s© je letos na dve desetinki sekunde približal mojemu rekordu. Med mojimi rojaki menim, da bosta v prihodnji sezoni dosegla naj višji svetovni vrh Aleksander Artinjuk in mladi nadarjeni tekač Nikolaj Potehin. Po rezultatih, ki jih je dosegel v sezoni 1961 pa menim, da Bolotnikovu ne bo uspel več lov na moj rekord v teku na 5.000.« Ura za merjenje pulsa Ameriški znanstveniki, ki sodelujejo pri pripravah vsemirskih pilotov so skonstruirali uro, ki meri človeku puls. To uro bodo lahko uspešno uporabljali tudi športni zdravniki, da bodo lahko na primer atletom med tekom merili njihov puls. Atlet, ki ima to uro na rokah mora na startu pritisniti na gumb ter isto tudi na cilju ter lahko odčita koliko udarcev je napravilo srce za časa teka. Slaba stran te ure je v tem, da daje skupno število udarcev, tako da tekač ne more ugotoviti kako "je srce bilo v začetku teka in kako v finišu. NAJMOČNEJŠI rokoborec sveta Iz raznih športov Na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije v Sidneyu sta v igrah parov zmagala Avstralca Emerson in Fraser, ki sta v odločilnem srečanju odpravila svoja rojaka Hewitta in Stolla s 6:2, 3:6, 4:6. 6:3 in 6:2. V povratni tekmi za pokal evropskih prvakov med košarkaricami je AZS-AVF Varšava doma premagala Leningrad z 72:70. vendar se ni uvrstil' v naslednje kolo, ker je prvo tekmo izgubil s 56:62. Znana francoska kolesarja Jean in Luison Bobet sta bila poškodovana v prometni nesreči, ko sta se vračala s tekmovanja v Bruslju. Gene Fhllmer je sedmič uspešno obranil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka. Tokrat je s k. o. v ib. rundi premagal svetovnega prvaka \velter kategorije Kubanca Pa reta. Fullmer, ki nastopa v srednji kategoriji, je prejel te dni še eno priznanje. Ameriški boksarski novinarji so ga proglasili za najboljšega boksarja leta 1961. Rekordi leta 1970? Vrhun&k šport koraka z velikimi koraki naprej. Rekordi, ki so bili nekoč postavljeni kot meja človeških zmogljivosti se nam zde danes vsakdanjost. Pa vendar je ugibanje o bodočih r©'Kordih še vedno priljubljena tema strokovnjakov in športnih novinarjev. Sovjetski športni trener Nikifor Bolkov je temeljito analiziral razvoj svetovnih rekordov v atletiki v zadnjih treh desetletjih. Primerjal je ustvarjene dosežke s predvidevanji in na podlagi takšnih analiz »izračunal« kakšni bodo svetovni rekordi leta 1970. Cez devet let bomo po njegovem mnenju torej beležili takšne rekorde v atletskih tekih: 10« m 10.0, 200 m 19.8, 400 m 44.7, 800 m 1:43.5, 1500 m 3:33.6, 5000 m 13:16.0, in 10.000 m 27:29.0. Zanimivo je, da je po mnenju Bolkova na 100 m s časom 10.0 dosežena že končna meja človeških zmagljvosti. Morda je ress da je hitrost, ki sta jo dosegla Hary in Jerome naj večja kar zmore človek na 100 m. Toda za svetovni rekord Jesse Ovvensa so pred 20 leti trdili prav »to pa čeprav je znašal »le« 10.2. Seveda pa meni Bolkov da bo na 200 m progi (seveda ravni) možno doseči večjo hitrost od 10.0, saj bi rekord 19.8 na 200 m znašal povprečje 9.9. Pravzaprav če računamo, da bi tekač prvih 100 m pretekel v maksimalnih 10 sekundah potem bi njemva hitrost na drugi polovici proge znašala 9.8 sekunde. Tekači na dolge proge imajo še mnogo možnosti za izboljšanje svetovnih rekordov. V teku na 10.000 m predvideva Bol-kov^ da bodo nasledniki Zatopeka, Kuca in Bolotnikova izboljšali rekord kar za potno minuto. Sedanji rekord znaša namreč 28:30.5. Morda so takšni računi pravilni, saj vemo, da moderni načini treninga omogočajo atletom večjo vzdržljivost. Koliko se je v svojih prognozah Bolkov zmotil pa bomo morali počakati le devet let. Na velikem sabijaškem tekmovanju za trofejo Martini v Parizu je zmagal Madžar Laszlo Kamuti, ki je v finalu premagal novo francosko »zvezdo« Barabina z 11:9. Zmagovalec mednarodnega tekmovanja v kolesarskem krosu v Stuttgar-tu je postal svetovni prvak Wolfsholil, ki je 22 km dolgo progo prevozil v času 49:10. Za zmagovalcem sta se uvrstila Italijan Lon-go in Francoz Ganfolfo. Nekaj izidov z mednarodnega tekmovanja v 25 m bazenu v Bruslju: 100 m prosto Kroon (Niz) 57.0, Martin (VB) 57.1, 200 m prsno Men-sonides (Niz) 2:58.0, Kal ke rman (Niz) 2:41,7, 100 m hrbtno Verbau-wen (Belg) 1:03.8, Raffy (Fr) 1:04.2. Cisterno mleka Ameriški profesionalni teniški igralec Mc Kay je nedavno doživel poraz od svojega tekmeca Sadgmena. Po tem dvoboju je Mc Kay dejal: »Ne razumem od kod črpa Sadgmen takšno energijo. Opažam, da dobiva skoraj vsak dan neke tajne zavitke iz Avstralije. Predvidevam, da je v teh zavitkih mleko krav z njegove avstralske farme. Ce je to res potem bom iz Avstralije naročil celo cisterno mleka.« Približno osem let je dolga športna kariera enega najboljšim rokoborcev na svetu, enega najmočnejših mož moderne dobe, rokoborca Wiltrieda DietricCia. Močni mož je bil rojen 14. oktobra 1933 v Schifferstadtu in ne tako mlad, nekako z 20 leti, se je oklenil rokoborbe. Ze prej se je izučil za varilca, vendar danes ni več to njegov poklic. Presedlal je med šoferje in trenutno sedi za volanom okrožnega predsednika v Speyerju, ki mu pomaga tudi v njegovi športni karieri. Narava je dala Dietrichu silno moč. Visok je 182 cm, težak pa 109 kg. Ko mu je uspelo moč združiti z rokoborsko tehniko, je bil le še malokdaj premagan. Vse od leta 1955 osvaja prvenstvo Zahodne Nemčije, doslej jih je nabral nič manj kot 11, ker se je uspešno uveljavil v obeh slogih rokoborbe — grškorimsikem ali klasičnem in prostem slogu. Morda bi kdo mislil, da je 109 kg težki meseni kolos le kup mišic, toda ta bi se krepko zmotil. Diet-rich je ob svojih kilogramih neverjetno eksploziven, pomembno vlogo v njegovi karieri pa je odigralo tudi dviganje uteži, ki mu je služilo kot izvrsten dopolnilni šport. Vse od leta 1955 ko je prvič postal prvak Zahodne Nemčije in potoval na svetovno prvenstvo, je poznan tudi med rokoborci drugih drža^ in ljubitelji tega športa po vsem svetu. Prvo leto mu borba za svetovne medalje seveda še ni prinesla posebnega uspeha. Njegovo šesto mesto v klasičnem slogu pa je bilo kljub temu zelo ohrabrujoče. Ze leto dni kasneje šo bile na vrsti olimpijske igre. V Melbournu je Dietrich nastopil le v klasičnem slogu in dosegel zanimivo bilanco. V prvem kolu se je zoperstavil sovjetskemu rokoborcu Parfenovu. Po skorajda enakopravni borbi je izgubil po točkah in negativne točke so bile tu. Toda . . . Vsa preostala srečanja je končal v svojo korist. V 2. kolu je tuširal BolgaraAličeva,, potem pa po vrsti po točkah premagoval Šveda Antonssona, Italijana Bulgarellija in Turka Kaplana, vse po vrsti same svetovne znamke. Bilanca je bila odlična, nagrada pa srebrna medija, medtem ko je zlato pobral njegov zmagovalec Parfenov. Po avstralski poti se je bolj oklenil tudi prostega sloga nadaljnja leta so pokazala, da je storil prav, kajti v tem slogu so bili uspehi še večji. Začelo se je že na svetovnem prvenstvu leta 1957 ko je za turškim tekmovalcem Kaplanom osvojil srebrno medaljo. Na vseh tekmovanjih doma in na tujem je polagal nasprotnike na pleča in tako pričakal olimpijske igre v ‘Rimu. Tokrat je bil pripravljen v obeh kategorijah. Najprej se je boril v prostem slogu in dosegel svoj največji uspeh — zlato medaljo. 4 nasprotnike (Mitchella, AVidmerja, Mara-scalchija in Dzarasova) je tuširal, po točkah je premagal Antonssona, neodločeno se je boril s Kaplanom, presenetljivo pa je izgubil proti Skonvarziju. Končni vrstni red je bil: 1. Dietrich, 2. Dzarasov, 3 Kaplan, 4. Marascalchi. V klasičnem slogu je bil na videz še boljši, saj ni izgubil niti enega dvoboja, toda dvakrat mu je neodločen rezultat »zmešal štrene«. Premagal je Šveda Svenssona in Bolgara Kasabova, neodločena rezultata pa sta bila v borbah s poznejšim nosilcem zlate medalje Bogdanom in Kubatom. Dietrich si je priboril srebrno medaljo. Sedaj je bil Dietrich že svetovna klasa. Medalje so pričele kopičiti v stanovanju v Hahnhofenu. Njegova 4-letna hčerka se je lahko igrala z zlatimi, srebrnimi in bronastimi . kolajnami svojega očeta. Ves čas pa je močni mož ostal zvest svojemu matičnemu klubu VfK Schifferstadt. Odlika, s katero se ne more pohvaliti vsak vrhunski športniki Letošnje svetovno prvenstvo je bilo na Japonskem, v Tokiju. Tokrat se je Dietrich boril zopet samo v prostem slogu. Uspeh ni izostal. Z osvojitvijo zlate medalje je obranil svoj naslov najboljšega to>rca težke kategorije v prostem slogu na svetu. To je bila tudi prva zlata medalja v rokoborbi za Nemčijo na vseh dosedanjih svetovnih prvenstvih. V prvi borbi je Dietrich tuširal Japonca Otsuko, v drugi se je boril neodločeno z Madžarom Reznakom, v tretji je tuširal Iranca Nourija^ v četrti je bil neodločen boj s Turkom Kaplanom, v odločilni peti rundi pa je zmagal po točkah proti sovjetskemu rokoborcu Medvedjevu. Vsekakor plavolasi velikan iz Schifferstadta še ni končal svoje že doslej tako uspešne poti med rokoborci. AVilfriedu Dietrichu bomo še marsikaj slišali. Sivori — nogometaš leta 1961 Pariški strokovni časopis France Football je objavil rezultate svoje ankete o najboljšem nogometašu Evrope v letu 1961. Naslov najboljšega so anketirani novinarji prisodili z veliko prednostjo Italijanu argentinskega rodu Omarju Sivori-ju, ki igra za Juventus. Lanskoletni zmagovalec ankete Spanec Suarez je na 2. mestu, za njim pa so Anglež Haynes, Rus Jašin, Madžar Puskas ter skupaj Spanec dl Ste-fano in Nemec Seeler. Od jugoslo-vanov se pojavlja s 5 točkami na 10. mestu skupaj s še 6 igralci, Se-kularac. V prijateljskem srečanju j® Manchester United doma premagal Reala iz Madrida s 3:1. Nogometna reprezentanca Francije, ki se pripravlja za odločilno kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo z Bolgarijo, je igrala v Parizu neodločeno 1:1 proti Španiji. Francozi so po zaslugi Heutta vodili, izenačil pa je Ruiz. Reprezentanca Čila je v Santia-gu visoko premagala nogometaše Madžarske s 5:1. V četrtfinalu pokala veleseju* škili mest bodo igrali: Novi Sad, Partizan Beograd. MTK, InternaziU" nale, Valencia, Espanol, Sbeffielu in verjetno Barcelona, ki je v prv* tekmi premagala Dinamo Zagreb * 5:1. Noši smučorji vendarle na sneiu ŽIVO SREBRO JE GLOBOKO PADLO POD NiCLO. PRIČAKALI SMO TUBI TEŽKO PRIČAKOVANI SNEG IN DANES SO SE IZPOLNILE ZELJE MNOGIH LJUBITELJEV ZIMSKEGA ŠPORTA, PREDVSEM PA SE JE ODVALIL KAMEN OD SRCA TRENERJEM IN FUNKCIONARJEM, KI IMAJO VELIKO SKRBI ZA FORMO NAŠIH REPREZENTANTOV. Olimpija v II. kolu B Več kot teuen dni so že v Planici **aii najboljši skakalci — osem kandidatov za sestavo reprezentance — ki Pripravljajo hO-metrsko skakalnico. Pri vsej tej stvari pa je precej negativna Ugotovitev, da so morali sami ves teden nanašati sneg na doskočišče in splolh Ua celotno površino tega prostranega športnega objekta, namesto da bi za to Poskrbeli drugi ali pa vsaj tisti, ki so vsa leta doslej opravljali pripravljalna dela na skakalnici. Ne gre za to, da bi biorda zagovarjali nedelavnost in lagodje našili skakalcev, saj bo konce koncev tudi to delo koristilo pri nabiranju telesnih moči. Pri tem gre za to, da so izgubili veliko časa s pripravljalnimi deli, namesto da bi že zdavnaj t eni-rali. prihodnji teden se bodo zbrali v Planici še najboljši mladinci, tako da fco imel trener Gorjanc Lojze kar precej dela in skrbi, če bo hotel zadovoljivo °piaviti svojo nalego. Ut Na sneg so odšli tudi tekači. Tudi dela pred nevo smučarsko sezono. Seveda — prepričani smo, da kljub dobri volji in pravilno začrtanemu programu še vedno, vsaj na začetku sezone, ne bodo dosegli takšnih uspehov, kot morda mnogi pričakujejo. Nas bo zadovoljilo, ko bomo zvedeli, da so na mednarodnih tekmovanjih, zlasti pa na svetovnem prvenstvu izpolnili pričakovanja poznavalcev smučarskega športa, predvsem pa seveda tehničnega vodstva, ki je letos bolj kot kdajkoli, skrbno bdelo nad njihovimi pripravami. Nadaljevanje s 1. strani Sadmka: glavni sodnik Raedle (Švica) in Tar (Madž). Froli slabemu nasprotniku po navadi boljše moštvo slabše igra. Olimpija je imela že zagotovljen vstop v II. kolo tega pomembnega evropskega koša i kairskega tekmovanja in zato je včeraj začela tekmo ležerno in brez posebne pozornosti. Serijo košev je otvoril Lokar in v 9. minuti je bilo stanje že 19:8. Gostje so se očitno trudili, da ne bi doživeli v Ljubljani v povratnem srečanju še večje katastrofe kot pred svojim občinstvom na Dunaju. Seveda takšna igra, kot smo jo videli včeraj zvečer, še daleč ni megla zadovoljiti večine gledalcev. Tokrat smo lahko ugotovili, da smo razvajeni gledalci in da že prav dobro razumemo košarkarsko Igro in da lahko ločimo slabo košarko od dobre. To je bila pravzaprav igra brez krvi, torej, brez temperamenta in brez tiste nujne borbenosti, ki vselej prinaša dramatične zaplete in s tem tudi športni užitek. Gledalci so brez zanimanja spremljali dogodke in se le tu in tam navdušili nad potezo domačih, če pa so gostje dosegli učinkovit koš, je le-ta prav tako sprožil val viharnega odobravanja. Ob koncu prvega dela igre je bilo stanje 50:32, kar pomeni, da so bili kljub ležerni igri domači strelci dokaj razpoloženi. Drugi del ni bil bistveno prav nič drugega kot' prvi. Trener Boris Kristančič je nenehno menjaval igralce in skušal sestaviti petorko, ki bi občinstvu prikazala nekoliko kvalitetnejšo košarko. Pri vsem tem ni imel srečne roke, kajti posamezniki so igrali po svoje in zato še zdaleč ne moremo govoriti o nekakšni homogeni in tehnično dovršeni igri ljubljanskilh študentov. Ko so domačini začeli očitno podcenjevati nasprotnika, so gledalci takoj reagirali. Burno žvižganje jih je opomnilo, da je treba tudi proti slabšemu nasprotniku igrati s polno močjo in fair. Proti koncu igre je tehnični vodja Olimpije poslal v boj dva naj mlajša,- Bassina in Sama! uka. Vsekakor pametna in hvalevredna poteza! Ob takšnih srečanjih namreč mlajši pridobijo izkušnje in samozavest. Toda bili smo razočarani nad t^m, kar smo kasneje videli na igrišču. Namesto, da bi starejši tovariši pomagali obema mladima novincema v ligaškem moštvu, so ju ignorirali ali pa jim žoge tako slabo podajali, da nista mogla prav ničesar ukreniti. To ni športno, še manj pa tovariško in če bo tehnično vodstvo Olimpije dopuščalo tudi v prihodnje takšne negativne pojave, potem bo prav kmalu nastala nenadomestljiva vrzel, zlasti pa ko bodo starejši prenehali aktivno nastopati! Gostje niso pokazali prav ničesar. Ko je nekdo omenil, da igrajo približno tako kot naša drugorazredna moštva, je pač mislil poudariti kvalitetno raven avstrijske košarke, ki resnično daleč zaostaja za najboljšimi evropskimi peterkami. Tudi sodnika nista bila izjemi. Sodila sta v slogu včerajšnjega srečanja in presojala zdaj v škodo tega, zdaj v škodo drugega moštva. Olimpija je, torej, v drugem kolu. Cez Štiri tedne se bo verjetno v Heidelbergu pomerila s prvakom Zahodne Nemčije oziroma z zmagovalcem srečanja Heidelberg : Luksemburg. Do tedaj imajo ljubljanski študenti dovolj priložnosti temeljito izpopolniti vrzeli, ponovno nabrati telesne moči in spet prikazati takšno igro, ki nas ie prod meseci navdu**'*’*31'0, Zadnji finalist za Čile BOLGARIJA °hi so se zbrali v Ratečah pod vodstvom teenerja Cveta Pavčiča. Zdaj je čas, da dokončno naberejo potrebnih kilometrov* saj kakor smo bili poučeni v času mrtve sezone, je bila njihova priprav-ljaina vadba več kot zadovoljiva. Trener Cveto Pavčič bo moral posvetiti vso po-žornost mlajšemu rodu, kakor Kalanul fcavčetu, Kobilici, Pogačarju in drugim, ^aj gre v tej sezoni za to, da mlajši Prodrejo v sam vrh tekaškega smučarskega športa. To ne bo lahka naloga, toda ker vemo, da so naši mladi tekači telo disciplinirani in željni pouka, bo Cveto Pavčič ob koncu sezone z njimi Prav gotovo zadovoljen. ES Na vrsti so še alpski tekmovalci. V tefinjem času je bilo še posebej veliko 3 Oz e in skrbi na račun forme alpskih smučarjev. Medtem ko vemo, da se po svetu temeljito pripravljajo za svetovno prvenstvo v Chamonixu in da so mnogi del j časa ob vzpenjačah, kjer so si babrali potrebne kilometre, so naši alp-ski smučarji prav člo zadnjega ostali na cedilu, v prejšnji številki smo objavili Ve^t, ca alpinci ne morejo potovati na trening v Cervinio, ker ni bilo dinarjev, biedtem ko so merodajni poskrbeli za *tre. Tokrat pa lahko z veseljem ugoto-VlJno, da so le odpotovali v Italijo in da s° Že skoraj teden dni ob vzpenjačah in Slobokem snegu. Problem denarja je bil benadema rešen ... Po vsem tem vidimo, da bodo naši Smučarji, če že ne v celoti, pa vsaj delno izpolnili svoj program priprav in Milana, 17. decembra. Šestnajsti udeležence finalnega dela tekmovanja* za svetovno prvenstvo v nogo-, metu, ki bo od 30. maja do 17. julija prihodnjega leta v Čilu, je postala nogometna reprezentanca Bolgarije. V odločilni tekmi je namreč včeraj na stadionu San Siro v Milanu premagala reprezentanco Francije z 1:0 (0:0). Tekmo si je ogledalo 90.000 gledalcev, med katerimi je bilo nad 30.000 Francozov. Tekmo je sodil italijanski sodnik Loballo. To je bila tretja kvalifikacijska tekma med francoskimi in bolgarskimi nogometaši. V Parizu so zmagali Francozi s 3:0, v Sbfiji pa Bolgari z 1:0. Edini gol, ki je pripeljal bolgarsko reprezentanco na svetovno prvenstvo v Čile je dosegel v včerajlšmji tekmi Jakimov v 47. min. Reprezentanci sta igrali v naslednjih postavah: Bolgarija: Najdanov, Rakorov, Dimitrov, Kitov, Dimov, Kovačev, Je-ličenko, Jakimov, Dijcv, Ilijev, Kolev. Francija: Bernard, Wendling, Rodzik, Maryan, Derem d, Ferrier, Wisnieski, Muller, Skifaa, Heutte, Van Sam. Končni seznam udeležencev finalnega dela tekmovanja v Čilu je torej takle: Brazilija. Čile. Svica, Z, Nemčija. Mrtdžarska, SZ, Anglija, Italijač CSSR,: Španija, Jugoslavija, Argentin, Urugvaj, Kiduriibfja, Mehika in Bolgarija. Tekme za sve tovno prvenstvo bodo igrali v naslednjih mestih: Saintiago de Chile, Vina del Mar, Ramkugua in Arica. Brez kvalifikacij sta se na svetovno prvenstvo uvrstili sedanji svetovni prvak Brazilija in organizator prvenstva Čile. Skupine, v kateri bodo posamezne reprezentance igrale v Čile, bodo izžrebali prvo nedeljo v februarju. NA PATROLNEM TEKU V CELJE iraad 3M fefemovalcev . Celje, 17. dec. V počastitev Dneva JNA je celjska garnizija organizi-rala danes že tradicionalni patrolni JlTs k (K Jensko broško’ " > & immu it e B:, p o Sto j tek s streljanjem. Sodelovalo je 50 ekip z nad 200 tekmovalci. Tekmovali so tako: moški in sicer na 2500 m dolgi progi, kot ženske na 1200 m dolgi progi. Doseženi so bili naslednji rezultati — ženske ekipe: 1. ADK Kladivar I (Hladnik, Razpotnik, Silan, Šerbec) 4:38.0, 2. ADK Kladivar II (Slamnik, Gašparut, Belo}, Tovornik) 5:02.1, 3. ŠD Kajuh — gimnazija Celje 5:25.0 itd., moške ekipe — 1. ADK Kladivar I (Male, Naraks, Primožič, Hedjet) 7:41.6, 2. ADK Kladivar II 8:08.2, 3. V. p. 1692 8:46.08 itd. Tekmovale pa so tudi ekipe rezervnih oficirjev celjskega okraja. Prvo mesto je osvojil Šoštanj z 10:42.2, slede Celje Otok 11:02.4, Gradis - Šoštanj 11.33.6 itd. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, velik uspeh pa so dosegli atleti Kladivarja, saj so nastopili tudi s svojimi najboljšimi atleti. Le-ti pa so dosegli tudi izredne rezultate v streljanju ter tako prekosili vse strelske družine. Slovenski odbojkarji so se vrnili s turneje po Poljski Ljubljana, 17. decembra. Danes so s-e vrnili s turneje po Poljski člani slovenske odbojkarske reprezentance, ki so odigrali na Poljskem pet tekem z raznimi poljskimi ihoištvi. Slovenski odbojkarji na tej turneji niso imeli kaj prida uspeha, saj so od petih tekem dobili isamo dve, medtem, ko so trikrat doživeli poraz. O gostovanju slovenske reprezentance bomo obširneje pisali v četrtkovi številki, danes pa posredujemo samo rezultate. Lodz : Slovenija 3:0 Kielce : Slovenija 3:2 OHzyn : Slovenija 2:3 Fabinci : Slovenija 0:3 Tomažev : Slovenija 3:2 mrtmm&f OBVESTILO Atleti »Ljubljane« imajo v torek 19. decembra obvezen sestanek članstva. Sestanek bo v telovadnici Doma gradbene stroke, Titova 98 ob 19.30. Pionirji in pionirke pa imajo svoj sestanek v torek 2:6. decembra v telovadnici osnovne šole Zvonko Runkp, Gasilska cesta s pričetkom ob 19. uri. Gašper Kordež prvi zmagovalec DANES OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE V PLANICI Planica, 17. decembra. Po nekaj dnevih skupnih priprav so bile danes v Planici prve tekme v smučarskem teku. To je bil pregled naših najboljših tekmovalcev, ki so se šele sedaj zbrali na prvih skupnih pripravah, dosedaj pa so se pripravljali po klubih. Poleg vseh udeležencev zveznega tečaja so startali še nekateri drugi tekmovale:, tako da jih je bilo na startu današnjega smuškega teka v Planici 45. To so bili smučarski tekači iz Ljubljane, Raven na Koroškem, Kranja, Mojstrane, Gorij, Bohinja, Žirovnice, Ihana in od drugod. Med člani je zasedel prvo mesto Gašper Kordež, ki je, kot je pokazala današnja tekma, v odlični formi. Zmagal ie namreč s precejšnjo prednostjo. Med čiani danes nista nastopila Roman Seljak in Cveto Pavšič, ki se zaradi službene odsotnosti nista mogla udeležiti letošnjega prvega nastopa smučarskih tekačev. Med mladimi so še vedno najbol jši mladinci iz Gorij in Raven, medtem ko so med mladinkam najboliše startale Kranjčanke. Zanimivo je, da je Grintalova iz Ljubljane zasedla šele neto mesto, čeprav je bila lani vedno med najboljšimi. Posebno' poglavje je tek članic. Že dolga leta se sprašu jemo, kaj je in kako bo z usodo ženskega smučarskega teka, in to vprašanje se pojavlja tudi danes že na otvoritveni tekmi letošnje smučarske tekaške sezone. V kategoriji članic je namreč nastopila ena sama tekmovalka — to je bila Mara Rekar iz Mojstrane. Člani in starejši mladinci so tekmovali na 8 km dolgi progi, medtem ko so mlajši mladinci, mladinke i’ članice prevozili po snegu 4 km. Snežne razmere so bile zelo ugodne. Rezultati — člani: Gašner Kordež (Tr) 29.10. 2. Hlebanja (Moj) 29.26, 3. Janez Pavšič (E) 30.04. 4. I,akota (Moj) 30:08, 5. Peternel (E) 31.25, 6. Rež (E) 31.44, 7. Gregorič (Boh) 32.00, 8. Brezovšek (E) 32.24. 9. Polajnar (Tr) 32.27, 10. Munih (E) 32.36. Članice: Rekar (Moj) 17.16. St. mladinci: 1. Bavce (Fuž) 30.17, 2. Kalan (G) 30.30, 3. Kobilica (G) 30.30, 4. Tisov (Boh) 31.54, 5. Lavtižar (Moj) 32.09, 6. Praprotnik 32.23. MI. mladinci: j. Krpaš (F) 15.38, 2. Kraničau (F) 17.04, 3. Marjon (Ft 17.07, 4. Kajzer (Pl) 17.49, 5. Majcen (Ihan) 17.51, 6. Bešter (Tr) 17.54. Mladinke: 1. Ivanka Tolar (Tr) 20.05, 2. Marija Tolar (Tr) 20.v,9, 3. Pšenica (Ma) 20.30. 4. Mlatej (F) 20.58, 5. Grinial (E) 21.24. ANTAO 9,4 IN 20,9 Kenijec Antao je na prvenstvu Kenije dosegel dva zelo dobra rezultata: 9.4 na 100 y in 20.9 na 220 y. Po poročilih iz Brazilije se bodo letošnjega Silvestrovega teka v Sao Paolo udeležili naslednji inozemski tekači: Nemec Disse, Portugalec de Olivera, Italijan Antonelli, Francoz Bogey, Belgijec Clerx, Anglež Hyman, Argentinec Suarez, Irec O Roirdan, Kanadčan Kidd in Šved Bergling. RVA LOVORIKA .A FRANCOZINJO GOITZCHEL V Val d’Isere se je pričelo prvo letošnje-mednarodno tekmovanje v alpskem smučanju. V smuku za ženske je zmagala Francozinja Ma-rielle Goitzschel v času 1:23.8 pred Nemko Biebl 1:24.4 in Francozinjo Ledne 1:24.5. Avstrijska smučarska zveza sporoča, da so dodelili izvedbo tekmovanja skakalcev za pokal in trofejo Kongsberg Bischofshofnu. Tekmovanje bo 27. in 28. januarja. Ing. B. KRISTANČIČ 1 PORAZOV o. Derby je bil vrhunec sezone, sip-? "* mogel primerjati niti z najbolj ble- mednarodnimi srečanji. Na njih smo rušiti rekorde v številu obiskovalcev. p, . ^pozabili dvoboji so to zaslužili. Mesec ted *em dogodkom smo bili neučakani. Dva ja Pa preje razburjeni. Med srečanjem raz-treJen° borbeni. Bili so skoraj do zadnjega j,: ?tttl»a dramatični spopadi. Skorajda ise ?10 izneverili tej tradiciji, ipj “PJogo mi jih je ostalo v živem spomi-v večer, ko sem se vračal z igrišča je — tedaj smo bili upoštevnejši — me tihZa v>?a|* * * * vjjačev«. Nismo se razšli v miru, da tov nj , . 0 hujšega sem se moral zahvaliti h0u Jakšetu, funkcionarju Ljubljane. Druga s0 j .y.elsela epizoda je bila ta. Naši sosedje Loup Ves ®as Boljši. Kakih 8 minut pred t^enr'1-1 S° ce^° za točk. Bil sem Vi(j(V| an’ da smo to pot opravili, saj nisem prav nobenega izhoda. Še posebej zato ker so na igrišču ostali mlajši. Ostali so ga morali zapustiti zaradi osebnih napak. Tedaj je zablestel Pertot, mož, ki je sicer malo nastopal. Iz velike daljave je v kratkih presledkih zadel dvakrat. Zmanjšali smo razliko. Ta mladi branilec je odločal o nadaljnjem poteku. Skrbelo me , je leto, da ga čedalje hujša napetost ob koncu ne bi zmedla. Bila sva v napadalnem prostoru in poigravala. Tedaj sem pristopil in mn začel pripovedovati anekdoto. Smejala sva se na gla1'. Ni treba omeniti, kako čudno so naju gledan. Toda Pertot je bil tudi pri naslednjem metu precizen. Moja skrb je do konca ostala le ta, da sem najdel še kako zgodbico, da Bino izenačili. Razšli smo se z neodločenim rezultatom. Ko se danes srečava čestokrat spregovoriva o tej svojevrstni igri. Čeprav smo leta 1952 zasedli drugo mesto na državnem prvenstvu, je bila ekipa igralcev Olimpije nared šele leta 1953. V najboljši »postavic je tedaj nastopala tudi vrsta športnih delavcev, ki so s svojim neumornim delom spremenili maloštevilno košarkarsko skupino v klub, ki je v evropskem imeniku zasedal vedno bolj opazilo mesto. To so bili dolgoletni še danes predsednik Janez Pezdir, Ogrin, Fugiuova, Mejač, Štern-berger, Burič. Njihovemu funkcionarskemu delu, ki je bilo vse prej kot hvaležno, so se pridružili starejši igralci. To so bili Pecinič, Štajner, Mravlje in Ljubo Filipan, mož, ki mn gre velik del slave pri ustvarjanju Olimpije. Nekateri drugi, Ogrin in Fugina, so postali nenadomestljivi trenerji, ki so vzgojili stotine mladih, med njimi že nekaj reprezentantov. Minulo je sedem let, odkar so prvi učenci Miloša Kosca prestali svoj ognjeni krst na Reki. Domači Torpedo jih je porazil z rezultatom 112:21. Leta 1953 smo po številnih zelo dobrih igrah le za pedenj zaostali za najboljšim. Bili smo vice šampioni. Plasman je bil previsok. Priborili smo si ga bolj kot z znanjem in zrelostjo, z neprimerno požrtvovalnostjo. V tem nam ni bil nihče kos. Košarkarska pravila so bila tedaj precej različna od današnjih. Moštvo, ki je imelo prednost nekaj točk v začetku dragega polčasa, je velikokrat uporabljalo »grozovito« taktiko »zamrznenja«. Bila je od sile enostavna. Od igralcev je zahtevala le velikansko natančnost in silno hladno kri. Namesto, da bi v napadu oblegali koš, so se omejili no to, da nasprotniku niso dovolili do žoge. Sbveda tedaj ni bilo v veljavi predpisa o 39 sekundah. Bili smo prevečkrat žrtve izvajanja te zamisli. Teda kot vedno, smo tudi to pot kaj hitro izbrusili nese mojstrstvo tudi v tej najmogočnejši varianti v zgodovini te igre. Dolgo vrsto srečanj smo v teh letih dobili izključno zaradi razbo- ritega igranja. Izgledalo je takole. V tre nutku, ko smo med drugim polčasom prišli v vodstvo — pri tem ni bilo važno, če se je to pripetilo v prvi ali sedemnajsti minuti igre — sem dobil žogo. Danes bi se moral opravičiti tistim mnogoštevilnim gledalcem v Beogradu, Zagrebu, Karlovcu itd., ki so sovražili ta trenutek. Začel sem driblati, najpogosteje me je ustavil šele zaključni sodnikov žvižg. Nasprotniki so skušali priti do žoge tako, da so nad menoj delali prekrške. V resnici je bil te edini izhod. Toda čakali smo prav to. Izvajal sem dva osebna meta in zelo poredkoma zgrešil. Lahko bi naštel nič koliko primerov. Eden najbolj razburljivih dogodkov je bil tisti, ko smo se ponovno spoprijeli z Ljubljano. To je bil čas, ko sta bili obe moštvi tako izenačeni kot nikdar preje in nikdar pozneje. Razen Zupančiča, Kaplja in ostalih znanih igralcev, je za barve Ljubljane to leto nastopil tudi Bogdan Miiller. Kot na vseh sc je tudi na tem derbyju zgodilo, da so igralci drug za drugim zapuščali igrišče zaradi osebnih napak. Namesto današnjih štirih, so jih lahko imeli pel. V šesti minuti drugega dela igre smo bili v vodstvu s šestimi točkami razlike. Vendar zdecimirani. Trije najboljši so že sedeli na klopi, pri tekmecih pa so bili še vsi izven nevarnosti. Odločil sem še za stari preizkušeni način igre. Ljubljana in Stujakovič Resne priprave Nadaljevanje s T. strani kovicem. Nadvse ugodno je presenetil mladi tekmovalec Kovinarja Hauptman, ki se je uvrstil med 8 najboljših ter v četrtfinalu nudil Ojter odpor 30 kg težjemu Pavloviču iz Beograda. Tretji predstavnik iz Slovenije Stare iz Kranja, je v četrtfinalu moral priznati premoč Dimiča iz Beograda. V polfinalnih borbah je Stojakovič premagal Pavloviča, Krajnovič (Mlad) pa Dimiča. lV finalu med Stojakovičem in Kraj-novičem v regularnem času 5 minut, ni prišlo do odločitve, zato sta se morala nasprotnika spoprijeti še nadaljnjih 3 minut. Ko je Stojakovič pokazal več ofenzivnosti, so mu sodniki priznali zasluženo zmago. Organizacija-tekmovanja je bila 'dobra, zanimanje gledalcev, pa izredno veliko. Pri tem pa ne moremo mimo slabega sojenja. Vsi sodniki z izjemo Mariborčana Kolnika so namreč suspendirani in zato sp srečanja vodili neizkušeni začetniki, ki so povzročili val protestov, kar pa vodstvo tekmovanja ni upoštevalo. Na splošno lahko ugotovimo, da je kakovost juda napredovala. Ionu zabeležil rezultat 240 kg, mlatlmaki rekord je dosegel Joeovic (Part), ki je nastopal sicer izven konkurence, pa je postavil nov rekord v težki kategoriji v potegu in sicer 133.5 kg. JUŽNA ITALIJA : SLOVENIJA 16:0 Zagrel), 17. dec. V počastitev 20-letnice revolucije in 40-letnlce rokoborbe v Hrvaški se odvija v Zagrebu mednarodni turnir. Tako nastopajo reprezentance južne Italije, HrvaSke, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. V prvem srečanju je Italija premagala Slovenijo z 18:0. Italijani imajo v svojem moštvu tri zna- ne reprezentante — Tom, Morandin, Be-nedetti. Italijani so dosegli šest zmag z tušem. V drugem dvoboju Je Hrvatslka premagala Bosno in Hercegovino z 14:2, RADNICKI (NIS) PRVAK V BOKSU Niš, 17. dec. V finalnem srečanju za naslov ekipnega državnega prvaka so danes boksarji Niša z zmago nad Mladostjo Iz Osijeka osvojili naslov državnega prvaka. Borbe so potekale v dvorani JNA, ogledalo pa se jih je okoli 1500 gledalcev. Zmaga Radnlčkega nad Mladostjo z 14:6 je bila povsem zaslužena. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Teran in (adeževa Kranj, 17. dec. — Danes in včeraj je bilo v Kranju XV. republiško prvenstvo v namiznem tenisu za člane in članice posamezno. Nastopilo je 107 tekmovalcev iz 11 klubov in društev, največ iz Kranja. Letos je bilo prvenstvo prvič samo za članske discipline in — -i- niso nastopili mladinci in mladinke. BOKS IN DVIGANJE UTEŽI LJUBLJANA EKIPNI PRVAK JUGOSLAVIJE Beograd, 17. dec. Danes je bilo v Beogradu zaključno finalno prvenstvo v dviganju uteži za moštveno prvenstvo Jugoslavije. Nastopila so 3 moštva in sicer Ljubljana, Železničar iz Sarajeva, Partizan iz Beograda. Zasluženo Je zmagalo moštvo Ljubljane z 21 točkami pred Železničarjem 13 ter Partizanom z 12 točkami. Na tekmovanju so bili doseženi tudi trije novi državni rekordi. Talko Je Ljubljančan Marjan Dečman v trlat- Pri moških A je bilo nekaj preše- S° ,JS1V .,rl nečenj. Frelih II je že v osmini fi- Fetročmk, nala premagal Vecka s 3:2, čeprav, je slednji vodil že 2:0. Godina je odpravil Tomažiča s 3:2, presenetil pa je tudi Jeseničan Kavčič, kt je iremagal Tomca s 3:1. Naslov repu-liškega prvaka je tudi letos osvo-11 Janez Teran brez poraza. Pri članicah so se v finale uvrstile Plutova, Pirčeva, Petračeva in Čadeževa. Najbolj je presenetila i9-letna Čadeževa, ki je tokrat prvič osvojila naslov republiške prvakinje. Pri članicah je nastopilo 34 tekmovalk. V skupini moški B so bili naj- na tekmovanju boljši Grintal, Sazonov, Marušič in V igri dvojic preseneča poraz dvo-jjce Kern-Zajc v srečanju z Godino ih Pircem 2:3. , „------ ---- — Rezultati moški A: L Teran (Tr) Rimajo tega prepotrebnega objekta, točke (9:3), 2. Kern (Lt) 2 (7:4). Treba bo tudi doseči, da bo vsaka (Nadaljevanje s 1. strani) je problem zelenih površin v novo nastajajočih mestih ‘precejšen, se bo republiški odbor skušal dogovoriti z urbanisti o tem vprašanju. Primer iz Maribora, kjer je kljub številnim protestom obveljala beseda urbanistov in so zazidali šolsko igrišče, kaže da bi bilo mogoče ob sodelovanju tehtneje reševati te pereče probleme. V naslednjem letu bodo posvetili posebno pozornost gradnji objektov namenjenih telesni kulturi v šolah. Na seji so sklenili, naj bi republiškemu odboru za to odgovarjala razširjena komisija za gradnjo športnih objektov, ki že dela pri CK LMS. Naloga propagandne komisije bo, da bo poskrbela za zanimive filme, organizirala nastope vrhunskih športnikov, dajala pobude za seminarje in razne posvete. Treba bo tudi doseči, da bo imela naslednje leto mladina brezplačen vstop na športne prireditve. V razpravi je sodeloval tudi član odbora im evropski prvak' v orodni telovadbi Miro Cerar. Dejal je, da je bil na kongresu telesne kulture Slovenije sprejet sklep, naj ne bo novozgrajene Bole brez telovadnice). Danes pa še vedno gradimo šole, ki 3 _ . , .. _____________ . _____ V Času poročanja srečanje med Go-‘ £ ni bi ' intal 2. Sazonov (11) 2 (3:2j, 3, Marti šola dobila zelen pas v obliki igrišča ali telovadišča, ki bo vedno n* razpolago mladini, da se bo lahko razgibala na svežem zraku. Mir° Cerar je ponovil besede predsednika Tita, pri katerem je bil pred nedavnim na sprejemu, češ da ne more razumeti, zakaj gradijo v mestih objekte brez zelenih po vrš iti. Naslednji problem, ki se ga je dotaknil Miro Cerar, so razna tekmovanja, s katerimi omogočamo pionirjem, da si krepijo telo. Iz velike množice pionirjev, ki redno tekmujejo, ne bo težko dobiti tekmovalcev, sposobnih za vrhunske storitve. S' tem pa bomo tudi do--segli, da na šolskih poliklinikah ne bodo ugotavljali raznih okvar ih telesnih hib. Na seji so se pogovorili tudi o problemu letovanja in zimovanja-Letos je Zveza prijateljev mladine omogočila 40.000 šolskim otrokom letovanje. Težje pa je z zimova-njem. Treba bo čimprej doseči, d® bodo otroci preživeli tudi zimske počtniee v prjetnem okolju in se naužil svežega zraka Dokaj sprejemljiv je predlog, po katerem naj bi v posameznih občinah imeli domove, ki naj bi bili na ra: t za počitnice naše mladine. Tako lahko prišla v poštev zamenjava otrok. porpčanja srečanje i dino in Frelihom še ni bilo 1 Moški B: 1. Grintal (II) Zastrupitev Nilla Fraserja Sidney, 17. dec. Bivši wibledonski zmagovalec In član avst prezentance za finale pokala Nill Fraser je moral ,v sidnejsko bolnico zaradi pitve s hrano. Po izjavi zdravnika njegovo 'stanje ni zaskrbljujoče, vendar bo moral ostati dalj časa v bolnici. Fraser je moral prekiniti polfinalno srečanje na prvenstvu Novega Južnega Wallesa z Emersonom in so ga z avtomobilom prepeljali v bolnico. Ta slučaj bo dal še več skrbi kapetanu avstralskega moštva Hopp-manu pred srečanjem z Italijani. Potem ko je bil Fraser že v bolnici, je dobil tudi napad slepega črevesa in tako je njegov nastop v avstralski reprezentanci za srečanje z Italijani postal veliko vprašanje. JESENIČANI SO SE VRNILI IZ ŠVICE Jesenice, 17. dec. Včeraj zvečer so se vrnili hokejisti Jesenic, ki so gostovali v Švici. Naš državni prvak je igral 4 tekme, od katerih je 3 odločil v svojo korist, 1 pa izgubil. Jeseničane so premagali le igralci Lugana, kjer so nastopali tudi Kanadčani. Zanimivo je, da so Jeseničani v tej tekmi prvo tretjino odločili v svojo korist kljub utrujenosti, ko pa so domačini videli, da nc bodo uspeli, so v nadaljnjih dveh tretjinah vključili v svoje vrste nekaj kanadskih igralcev. V Švici so torej odigrali naslednja srečanja: Jesenice : Lugano 8:i4 (6:J, 0:4, 2:7) Jesenice : Toerdon 10:3 (2:1, 6:1, 2:1) Jesenice : Sion 12:3 (2:1, 3:2, 7:0) Jesenice : Montano 11:5 (4:1, 4:0, 3:4) Fraser smolo. končano. Cfrlntal (II) 3 (6:1, . . 2 (3:1), 3, Marušič (Tr) i (2:4), 4. Petročnik (II) 6 ((f:6). Ženske: — 1. Čadež (Tr) 3 (9:3), Pirc (Č) 2 (7:5), 3. Petrač (Fuž) X 5:8), 4. Plut (Tr) 0 (3:9). Dvojic^ moški — polfinale: Te-ran-Tomc : Grabnar-Jamšek - 3:2, Godina-Pirc ': Kern-Zajc 3:2. Ženske — polfinale: PJut-Knap : Pirc-Horvat 3:0, Cačlež-Kraigher : Vavče-Petrač 3:0, MeŠaiio: Plut-Teran : Vavče-Jamše^ 2:1, Cadež-Frelih : Pirc-Vecko 2:0. Fj|jalna srečanja dvojic v čash poioČahja še niso bila končana. PRED FINALNIM SREČANJEM ZA DAVISOV POKAL TRENERJA še nista zadovoljna je to zg pred dvema letoma v Meksiki. Kapetan avstralske reprezentance Hoppman je dejal, da se ni zanesljivo, da Fraser ne bo nastopil proti Italijanom. Fraserja bodo pregledali zdravniki uro pred srečanjem : šele takrat bo bo nastopil ali ne. pred srečanjem in padla odločitev ali RIJEKA : SPLIT 3:0 (0:0) Reka, 17. dec. Nogometna reprezentanca Rijeke je danes v prijateljskem srečanju na Reki premagala reprezentanco Splita s 3:0 (0:0). Rijeka je igrala zelo dobro, gole pa so dosegli Medle, Runjajič in Zadel. Reprezentanco Rijeke so sestavljali nogometaši reškega prvoligaša, medtem ko je bila reprezentanca Solita sestavljena iz nogometašev Hajduka in Splita. Tekmo je gledalo 3000 gledalcev. DVE ZMAGI HOKEJISTOV KRANJSKE GORE Jesenice, 17. dec. Danes in včeraj je gostovalo v Jugoslaviji avstrijsko moštvo ATUS iz Weiza in igralo proti Kranjski gori. Včeraj je Kranjska gora premagala ATUS z 10:3 (1:0, 5:2, 4:3), danes pa prav tako ATUS s 7:4 (V0, 4:1, 0-3). Melbourne, 18. dec. — Po poročilih tujih agencij je za finalno srečanje za Davisov pokal, ki bo od 26. do 28. decembra v Melbournu doslej znan le en član avstralske reprezentance. Le-ta' bo skušala obdržati Davisov pokal v srečanju z Italijani. Le letošnji zmagovalec iz Wimbledcna Laver, je doslej zanesljivo član državne reprezentance. Ostali trije Fraser, Emerson in Stolle, še niso v taki formi, kot bi to želel zvezni kapetan avstralske reprezentance Hary Hoppman. Lanskoletni wimble-donslki zmagovalec Fraser je naj starejši in najuspešnejši reprezentant Avstralije, vendar letos zaradi operacije kolena šest mesecev ni nastopal na teniških igriščih. Njegovo mesto v reprezentanci bi prav lahko zavzel nekoliko mlajši Emerson, ki je na zadnjih turnirjih zelo dobro igral. Novinec v »stari gardi« avstralskih mušketirjev je Stolle, ki ima precej upanja, da bo v finalu nastopil v dvojicah. S svojim rojakom Hevvittom je Stolle na mednarodnih prvenstvih posameznih avstralskih držav zmagoval nad trenutno najboljšimi dvojicami na svetu in se predstavil kot zelo uspešen igralec v dvojicah. Zaradi nediscipline na prvenstvu Victorie, so selektorji avstralske reprezentance izključili Hewitta s spiska kandidatov za finale Davisovega pokala, Z druge strani pa tudi trener italijanske reprezentance Jaroslav Drobny ni zadovoljen s formo svojih tekmovalcev Pietrangel-lija in Si rol e. Prav zato bo že pred ■lili* a primejše nevs!e*no dari.o, radioaparal, (sira HldllfSilii vesti Madrid, 17. dec. V Palači športov v Madridu so priredili turnir v telovadbi, kjer so sodelovali tekmovalci iz šestih držav. Zanimivost tekmovanja je bila, da sta sestavljala ekipo po en tekmovalec in ena tekmovalka. Zmagali so telovadci iz Finske, Tuovi Sa-pinen in Sakari Olkonen 92.25 točke. Za njima so se razvrstili tekmovalci Švedske, Francije, Vel. Britanije, Zah. Nemčije in Španije. Tekmovanje je spremljalo 30.000 gledal- 11 MOŠTEV POD MEŽAKLJO Jesenice, 17. dec. Danes dopoldne je bilo na Jesenicah mednarodno kegljanje na ledu. Nastopilo je 6 domačih in 5 avstrijskih moštev. Zmagali so Jeseničani I. s 16 točkami pred Beljakom 13, Jesenice II. 13 točk. Slovesna otvoritev umetnega drsališča llilii»i«ipllli:l| ifSIl! vv!vXv xj::x:x XvX*X Berlin, 17.~ dec. V prijateljskem mednarodnem srečanju v namiznem tenisu je Z. Nemčija premagala reprezentanco Anglije s 5:1. Praga, 17. dec. V prijateljskem srečanju v hokeju na ledu je. reprezentanca ČSSR v odlični igri premagala eno najboljših kanadskih amaterskih ekip >Port Arthur Berkets« z 11:1. Manila, 17. dec. Filipinski boksar Gabrijel hokejisti, predvsem pa Ljubljana, 17. dec. Danes so hotelu »Bcllevuc« vsi zaslužni delavci, funkcionarji graditelji dr- Fless Elorde je sinoči v Manili ohranil slov svetovnega prvaka v lahki kategoriji, ko je v prvi rundi z knock- oiitom premagal Italijana Caprarija. Srečanje je trajalo dve minuti in 22 sekund, spremljalo pa ga je 45.000 gledalcev. Dublin, 17. dec. Belgijski prvak v košarki Antwerpze je sinoči premagal v Dublinu Sel-tick z 82:62. Tekma je bila odigrana t okviru tekmovanja za p kal evropskih prvakov. Kopenhagen, 17. c :c. Zenska"* ekipa Spar-taka iz Subotice je na mednarodnem rokometnem turnirju v Odensseeju premagala ekipo Bolbro e 9:6, še pred. pa Odenssee s 14:3. Tako je Spartak osvojil prvo mesto na tem turnirju. -aališča prejeli plakete in zaslužna priznanja. Ob 17.30 pa so po slovesni otvoritvi drsališča nastopili mestni reprezentnei Ljubljane in Zagreba r hokeju. V odmorih so nastopali tudi drsalci. nii,r iiv V. .v. . . *:• .• ■ v. ... -.v ... •X;Vy.v' ‘:... 'x:xvx,:x v. *• • x:xx.xv ♦***»*«***»*«***0**4»*0* Trenutno trenirata oba jugoslovanska gralca pod vodstvom HopP' mana, ki pričakuje, da bosta resn® nasprotnika najboljšim avstralskin1 igralcem na prvenstvu kontinent®’ Sama igralca pa sta si pridobila %e toliko samozavesti, da upada n® boljše uspehe v tekmovanju za D®' visov pokal prihodnje leto. »Ne bodite presenečeni*, je napisal Jovanovič Teniški zvezi Jugoslavije, bomo drugo leto osvojili Davisot pokal. Samo trije najmočnei’! avstralski igralci so namreč favorit’ v srečanjih z nama. Z ostalimi s'/* izenačena in stopava na tenisk® igrišča kot enakovredna partnerja* Optimizem rodi velike sadove. ^ je že stara resnica. Kljub temu lak' ko rečemo, da je Jovanovičeva i*1' java lep jen dvojice mladeniče)': Oba Jugoslovana sta se na turnel1 po Avstraliji mnogo naučila in b°' sta v svojem vzponu na vrh evroP' skega tenisa precej hitreic nnPrC dovala. 'X*»*X*X*) 'vXv*. X Vesncs 61 Vesna UKV Soča 60 PREDNO KUPITE RADIJSKI SPREJEMNIK OBIŠČITE TRGOVINO »ISKRA« V LJUBLJANI, TITOVA CESTA zače-tlcam finalnega srečanja poskuSa' organizirati manjši turnir, ki bo silužfl kot priprava za veliki dvoboj. KRATEK POČITEK ZA JOVANOVIČA IN PILIČA Perth, 17. dec. Prvi del turneje jugoslovanskih teniških igralcev Jovanoviča in Piliča po Avstraliji je zaključen. Po finalnem srečanju z® Davisov pokal med Avstrijo in Italijo bosta naša igralca nastopila še na nekaterih turnirjih v Avstraliji nato pa odpotovala v Evropo. Obstaja možnost, da bosta nastopil® še na nekaterih turnirjih v Južni Ameriki. Dobila sta tudi ponudbo za gostov,anje v Indiji na povratku v Evropo, vendar so pogoji slabi in tam najbrž ne bosta sodelovala. O igri jugoslovanskih igralcev n® turnirjih v Perthu, Sidneyu, Melbournu in Adelaidi, je bilo izrečeni!' več pohval od avstralskih strokov-njakov in novinarjev. Odlični trener Ploppman in tor Quist, pred igralcev na svetu, sta izjavila, d® sodita Jovanovič in Polic med najmočnejše evropske igralce, ki s0 kdaj gostovali na šestem kontinentu' Po kratkotrajnem igranju na travnatih igriščih pomeni ta pohval® prav gotovo veliko čast. in teniški komenta-leti eden najboljši!1 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA London, i?. dec. Nn včdajšnjih nogomet1"* tekmah [-nogometne lige so bili doseženi >*“' slednji rezultati: Aston Villa : Fverton t:j Bar n lev : Arseual 0:2, Cardiff : r.lnekl""" 1:1, 1'ulham : Birmingham 0:1, fpssvieh : ton 2:1, Leicester : Manchester C. 2:0. . eh ester U. : V/est Ham 1:2, Nottingham Chelsea V9. ITALIJANSKA NOGOMETNA Ll<3A Rim. t?. dec. V XVII. kolo prve italija115* nogometne lige so bili doseženi naslednji , zultati: Atalaata : Fiorentina 0:0, Bologn®5j Udincse 2:1, Juventus : Venczia 1:0, ^aDCg i» : Sampdoria 1:1, Lecco : Internazionab- >t Mantova : Catania 1:1, Milano : Spal . Palermo : Torino 1:0, Roma : Vodi še vedno Internacionale s 27 lvV' pa točk* pred Bologno in Fiorentino po 23, 3^.e J? Milano 22, Roma 21, Torino 20, Atala0 itd.