Z8Z flevniu.
II LJubljani, v sredo, Z. decembra 1908.
xu. leto.
lakaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje In praznike ter velja po posti prejeman za avstro-Ofrsae dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 b, za en mesec 2 K 30 h. Za L|ubi|ano s pošiljanjem na dom za vsa teto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za po 1 leta U K, za četrt leta£5 K 50 b, za en mesec l K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge deiele in Amerika tskOetO 30 K. — Na narOČbO brez istodobne VpOŠiljatve naročnine se ne OZira. — Za Oznanila se plačuje Od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in;po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne Vračajo. — UredniStVO ta npravnUtVO je V Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine,., reklamacije,, oznanila,J. j. administrativneistvartl
Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnlitva telelon iti 83.
1848-1918.
Njega veličanstvo avstrijski cesar Frane Jožef I. praznuje danes šestdeset letnico svojega vladanja.
Avstrijski narodi in med njimi tudi slovenski narod vidijo v svojem cesarju vladarja, ki se je vse svoje življenje s čudovito vestnim 111 po-žrtovalnim izpolnjevanjem svojih vladarskih dolžnosti z vnemo trudil pospeševati blagor države in njenega prebivalstva.
Tudi človeško nam stoji cesar blizu, zaradi velikih nesreč, ki so ga zadele z izgubo cesarice in prestolonaslednika in neizbrisno je v vsakem srcu v Ljubljani zapisano, da je cesar po potresni katastrofi pribit el osebno v porušeno mesto delit pomoč in da se ima Ljubljana pred vsemi cesarju zahvaliti za vse podpore, ki so ji omogočile, da je pomlajena ostala izpod razvalin.
Ce pa letos praznovanje cesarjeve vladarske šestdesetletniee med Slovenci ne bo tako živahno in veselo, kakor leta 1888. in 1898., so tega krive politične okoliščine, je tega kriv politični sistem, po katerem se ravna s slovenskim narodom in ki ga v vsi svoji krutosti občutimo zlasti od 20. septembra.
Kakor drugi narodi, tako je bil tudi slovenski narod politično in narodno brezpraven, ko je cesar Frane Jožef I. zasedel j)restol svojih dedov. V dolgi dobi cesarjevega vladanja smo Slovenci pač v mnogih ozirih napredovali in to in ono dosegli, toda zavedamo se dobro, da za vse, kar smo dosegli, se imamo zahvaliti le sami sebi. Kar imamo, to smo dosegli potom boja, to smo iz vojevali od države v trenotkih, ko je bila prisiljena, se ozirati na naše želje in potrebe. Iz lastne volje, iz spoznanja, da ima slovenski narod iste pravice kakor vsak drugi narod, iz uvidevnosti, da se morajo tudi slovenskemu narodu dati pogoji obstanka in napredka, nismo od države dobili ničesar. Politični sistemi so se od leta 1848. mnogokrat menjali, a nam ni bil nobeden pravičen in naklonjen, Slovenci smo bili vedno v državi le pastorka. In danes je v mnogih ozirih še slabše kakor kdaj poprej.
Cesarja ne zadeva pri tem nobena krivda, vse samo njegove svetovalce, ali čuditi se ni, da spričo takih bolestnih spominov na minolih šestdeset let in spričo 20. septembra v slovenskih srcih   ni razpoloženja za
šumno obhajanje vladarjevega jubileja in da bodo vsled tega prirejene slavnosti imele več ali manj samo ofieialen značaj.
Slovenski narod je svojo zvestobo tolikrat in tako sijajno posvedo-čil, da je vzvišena nad vsak dvom in da je niti doseči ne morejo klevete nizkotnih sovražnikov. Cesarju želimo, da bi mu mila usoda raztegnila dobo pozemskega bivanja do skrajne meje in mu vsaj na starost naklonila jasne in mirne dni, pomanjkanje razpoloženja za šumno obhajanje jubilejskih slavnosti pa naj smatrajo odločilni krogi kot protest zoper kruti in krivični politični sistem, ki nas tlači.
Jrlijfl in aneksih Bosne In Hercegovine.
(Razgovor našega belgrajskega dopisnika z gospodom Pavlom Marin-kovieem, nar. poslancem, bivšim naučnim ministrom in diplomatskim zastopnikom Srbije v Sofiji).
—ut. B e 1 g r a d , 30. nov.
Gospod Pavel Marinkovič je eden voditeljev srbske napredne stranke, ki sicer številno 11 i posebno močno zastopana v narodni skupščini, ali se lahko ponaša s tem, da so njeni zastopniki po večini ljudje, ki bi v istini delali čast tudi vsakemu zapadno - evropskemu parlamentu. Tak poslanec je posebno gosp. Pavel Marinkovič, mož velike inteligencije in posebno dober poznavalec balkanskih vprašanj, v katere se je poglobil kot malokateri srbski politik.
Gospod Pavel Marinkovič je bil svoječasno naučni minister in diplo-matični zastopnik Srbije v Sofiji, a danes je ugleden belgrajski odvetnik in ])olitik, ki živi tudi v stalni dotiki s tujimi diplomatičniini krogi v Belgradu in je izl>orno verziran v splošni evropski )>olitiki. Moderen konservativec je to, ali svoje nazore brani s tako močnimi argumenti in tako dnhovito, da mora pred njim večkrat umolkniti najnavdušenejši ekstremni demokrat. Je po v tem modernem konservativnem nazira-ranju gospoda Pavla Marin kovica marsikaj takega, ki daje tudi eks-tnmnemu demokratu — misliti.
Sestal sem se teh dni z gosp. P. Marinkovičem pred narodno skupščino, kamor oft zelo pogostoma zahaja tudi  sedaj  ko ni skupščinskih
sej — jasen dokaz, da to ni poslanec samo radi dijet, nego da vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. To priliko sem porabil v to, da slišim mišljenje tega izbornega poznavatelja balkanskih vprašanj o položaju, ki je v Srbiji nastal vsled proglašenja aneksije Bosne in Hercegovine. To mi je bilo tem ložje, ker sem z gosp. P. Marinkovičem že dolgo osebno znan in ker je on sploh zelo dostopen človek.
Gospod Pavel Marinkovič je odločen pristaš vojne in mi je celo pot od narodne skupščine do hotela »Moskve« dokazoval — da do vojne na vsak način pride.
»Mi moramo vojevati,« je rekel gospod Marinkovič, »ker hočemo biti v istini samostalna država. Srbija sedaj sploh ni država, ker se nahaja v takem položaju, da se njena samostalnost sestoji samo v tem, da ima svoje določene meje, svojega kralja, ministre itd., ali faktičen njen položaj je tak, da ji vsakdo more zapovedovati. Mi nismo nič drugega kot straža velikih sil — in notabene brezplačna straža — ki ima to zadaćo, da na Balkanu in potemtakem tudi v Evropi služi za ravnotežje med drugimi državami. Mi smo to službo dosti dolgo izvrševali brez plačila, ker smo si domišljali, da smo nekaka država, ali sedaj, ko je Avstro-Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino, smo se zaceli zavedati svojega pravega položaja in smo prišli do zaključka, da to ne gre več tako naprej, nego hočemo plačilo za naše struženje ravnovesja na Balkanu in med velikimi velesilami, ki so na Balkanu zainteresirane.
Mi se bomo bojevali, to je gotovo. V vojni nimamo kaj izgubiti. Ali izgubimo državo, samostalnost 1 Saj tega nikdar imeli nismo, to je bila navidezna država, navidezna samostalnost. Mi v vojni moremo samo dobiti, samo iz krvave, obupne vojne, iz take vojne, kot jih srbski narod zna voditi, moremo mi iziti kot — samostalna država!
In Avstro-Ogrska I Kaj nam ona more? Ako nas premaga in podvrže sebi, požre bombo, ki v najkrajšem času eksplodira v njenem želodcu. Mi, Srbi iz kraljevine, nismo taki kot so Cehi, Poljaki, Madžari, Slovenci itd. Mi ne bi dolgo trpeli, da bi tujec zapovedoval v naši zemlji, ker preveč ljubimo svobodo! Verujte mi, Avstro-Ogrska bi požrla bombo, ako bi nas v vojni premagala in podvrgla sebi! In kadar bi ta bomba eksplodirala, slišalo bi se zelo daleč!
Ako nam Evropa ne da onega kar mi zahtevamo, znžgemo Balkan in potem nam bo morala dati več kakor sedaj zahtevamo, ker to ni nikjer napisano, da Avstro - Ogrska mora nas premagati, ker je močnejša od na&! V čem pa se sestoji pravzaprav moč v vojni? V številu? Potem bi vendar morali Angleži premagati Bure v par dnevih! In v naših vojnih vrstah ne bo manje navdušenja kot ga je bilo v vrstah burskih — posebno v borbi proti Avstro-Ogr-ski, v borbi za obstanek, za biti in ne biti! V vrstah avstro-ogrske vojske tega navdušenja gotovo ne bo.
Vojna je neizogibna, ali mi se je ne bojimo, ker vemo, zakaj se bomo bojevali . . .«
Gosp. Pavel Marinkovič je vse to govoril čislo mirno in samo nekatere stavke je izrekel s povzdignje-nim glasom. Pri njem je vse to tako naravno, da bolj naravno že biti ne more.
Morebiti kdo pomisli, da je to samo njegove« osebno mnenje ali kvečjemu mnenje njegove stranke, a drugi poslanci so miroljubni. Vsi narodni poslanci tako mislijo, tako mi je zatrdil gospod Pavel Marinkovič, pa tudi sam sem imel dosti prilike, osvedočiti se o tem. Tako je razpoloženje v celi Srbiji!
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 1. decembra. Položaj se je za novo parlamentarno ministrstvo v toliko izboljšal, ker so vse velike stranke pri volile, naj se o proračunskem provizoriju razpravlja nujnim potom, a tudi za aneksijsko predlogo najbrže ne bo resnih zaprek. Iz vsega tega pa se ne da že sklepati, da ^o parlament gladko deloval. Stranke zaupajo novemu ministrskemu predsednika baronu Bie-nerthu le navidezno in le zato, ker je obljubil, da se bo pošteno trudil, da se ministrstvo čimpreje parlamentarizma. In sicer bi nekatere nemške stranke rade videle, da se to zgodi, še preden začne parlament razpravljati o aneksiji Bosne in Her-cegovine. Vsled tega je prav lahko mogoče, da bo imelo Bienerthovo ministrstvo še krajše življenje, kakor se je prvotno mililo.
Praga, 1. decembra. Položaj v parlamentu se smatra splošno za zelo*resnega. Vse kaže na to, da niti s proračunskim provizorijem ne bo mogoče prodreti v vseh treh branjih nujnim potom. Ako bo vlada primo-
rana (?) proglasiti nad Prago izjemno stanje ali naglo sodbo, moral se bo takoj parlament odgoditi.
Izgredi v Pragi
Praga, 1. decembra. Vkljub včerajšnjim krvavim dogodkom so danes popoldne nemški hurši zopet izzivali na Pri kopih v pruskih barvah. Umevno je, da se je vsled zbrala kmalu velika ninožiea, ki je protestirala proti izzivanju ter pela češke narodne pesmi Nastopili so orožni ki Jci so Pfikope inVaclavski trg izpraznili in zaprli. Najbolj je razka-čilo množico izzivajoče sprehajanje nemškega poslanca dr. Malvja, ki je prejšnji dan sirovo nahrulil praškega župana dr. Groša, češ, da nima pravice stati pred kazino. Ko je množica danes zagledala izzivača v spremstvu z nemškim vseučiliščnim docentom Kafko, je oba oklofutala. — Zvečer so se izgredi na Pfikopih ponovili. Povod je bil tudi ta, da je policija zasedla prostor, kjer bi se naj slovesno polagal temeljni kamen za češko vseučilišče. Ko se je na odločno zahtevo slovanskih akademikov odstranila policija, nastal je mir.
Jutri se je bati še hujših nemirov, ker pride nebroj najbolj prononsiranih politikov in učenjakov iz Prusije k polaganju temeljnega kamna za nemško vseučilišče.
Nemški minister Sehreiner deluje z vsemi močmi na to, da se že do četrtka proglasi nad Prago izjemno stanje.
Policijsko ravnateljstvo je izdalo ukaz, s katerim se vsako zbiranje na ulicah najstrožje prepoveduje.
Pri sprejemu poklonstvene deputacije gosposke zbornice je cesar napram grofu Thunu odločno obsodil dogodke v Pragi ter pristavil, da se mora pod takimi razmerami še enkrat pošteno vmes udariti.
Dogodki na Balkanu.
Oboroževanje Turčije.
Sofija, 1. decembra. Na Bolgarskem zasledujejo z veliko pozornostjo turško oboroževanje. Znano je, da ima Turčija v Drinopolju približno 60.000 vojakov, ki so prispeli šele nedavno iz Azije bosi in napol nagi. To vojaštvo je za ondotno prebivalstvo prava pokora. Že na potu v Lozengrad so napadli vas Kavakli, da jo izropajo ter posilijo žene. Kmetje so se jim postavili v bran, pri čemer je bilo nekaj vojakov ubitih in ranjenih.  Ondotno  bolgarsko prebi-
LISTEK.
Ha rodnih tleh.
Povest; spisal Fr. Rant. (Dalje.)
Končno se je vrh liri ha, kako uro hoda od mesta, pojavila premikajoča se črna pika. Brnot jo je prvi zapazil in vztrepetal je po vsem životu. Kmalu nato se je pojavila druga pika.
»Kolesarji gredo,« je zašumelo po vsem trgu in ljudstva se je polastila taka vznemirjenost, da je komaj vztrpelo na mestu. Nekateri mlajši ljudje niso mogli krotiti svoje radovednosti, zasedli so svoja kolesa in dirjali nositeljema odločilne vesti nasproti. Zdaj se je že razločevalo kolesarja prav natančno. Dr. Brnot se je razkril in si otrl pot s čela. Vsaka minuta se mu je zdela cela večnost. Končno sta mu izginila kolesarja izpred oči — dospela sta bla do mestnih hiš.
Čez trenotek se je začulo kričanje iz daljave in naenkrat je zagr-melo po celem trgu »Zmaga« — »Zmaga je naša« — »Živio dr. Brnot«. V naslednjem trenotku sta dospela kolesarja na trg pred pošto.
»V obeh občinah soglasno izvoljen dr. Brnot.«
Nastalo je urnebesno kričanje. Po dolgi  vznemirjenosti  in pekoči
negotovosti je ta popolnoma nepričakovani izid volitve v hribovskih občinah moral vplivati z največjo silo. Brnotovi pristaši so bili radosti iz sebe. Kričali so na ves glas, z vsem naporom svojih pljuč, v skoro blazne navdušenju vihteli klobuke in zasmehovali poražene nasprotnike. Teh ljudi se je polastil neki dilirij, ki se je polegel šele tedaj, ko so bili klicani v gostilno na pijačo.
Brnotovi nasprotniki so se tiho porazgubili. Upali so do zadnjega, sicer ne na takojšnjo zmago, pač pa na ožjo volitev. V tisti poldrugi uri negotovosti, ko se je celo dr. Brnot sam bal ožje volitve, so kazali zma-gozavestne obraze in dražili Brnoto-ve prijatelje, češ, da je njihovemu kandidatu v slučaju ožje volitve zagotovljena pomoč socialnih demokratov. Zdaj so hiteli, da so odnesli pete, noseč jezo v srcih in tolažeč se, kakor vsaka poražena stranka, da se je pri volitvi goljufalo, da je Brno-tova stranka zmagala s prevaro in s terorizmom in kar je že takih tolažb.
Za Brnota samega je bila zmaga velikansko zadoščenje. Prešinilo ga je ponosno čuvstvo, da je v tem trenotku položilo ljudstvo vso svojo moč in vso svojo javno veljavo v njegove roke in da je nanj prešel tisti del suverenitete, ki ga ima ljudstvo v oblasti. To je po njegovem obrazu razlilo poseben sijaj. Bil je vobče lep mož, v tem trenotku je bil naravnost krasen, in gospa pl. Pet-
teg, ki je slonela na svojem oknu in opazovala prizore na trgu pred glavarstvom, je v tem hipu bridkeje ka-kar kdaj poprej čutila, kaka izguba jo je zadela s lem, da jo je ta mož zapustil.
Brnot je bil stopil na vodnjak, ki je stal sredi trga in se je s kratkimi, a jedrnatimi besedami zahvalil volilcem za izkazano mu zaupanje. Patos, s katerim je govoril, polet, s katerim je ponavljal svoje obljube in prisegal volilcem zvestobo, to je več zaleglo, kakor vsebina njegovega govora. Ko je končal, so ga volilci kričaje dvignili na ramena in ga nesli v gostilno.
Gneča v gostilni je bila tako velika, da ni mogel nihče sedeti, vsi so stali, vpili in popivali. Zdaj in zdaj se je kdo oglasil s kakim govorom, tisti politiki začinje vrste, ki se pri različnih prilikah oglašajo kot zadnji. Slavili so Brnota in volilce, domovino in same sebe. Ljudje so jih komaj poslušali. Včasih so kar sredi govora začeli peti ali vpiti. Samo pili so vztrajno in nepretrgoma in vlili vase neverjetne množine vina.
S čašo v roki je sicer dr. Brnot zvesto vztrajal med svojimi volilci, trkal tod in tam in navidezno poslušal, a duh njegov ni bil več pri teh ljudeh. Dr. Brnot je sedaj samo še mislil na svojo srečo, to izredno, čudovito srečo, ki mu je ostala zvesta ta dan in naj mu omogoči ustvariti si veliko prihodnjost.
Proti večeru so se pripeljali iz bližnjih krajev različni Brnotovi somišljeniki, volilci in agitatorji. Ker ni bilo v krčmi prostora in so bile sploh vse krčme zasedene, so kar na trg nanesli mize in začeli pri slabem svitu petrolejskih javnih svetilk in gostilniških lojevih sveč pravi baka-nal. Dr. Brnot je bil prisiljen priti iz krčme in napiti tudi tem volilcem, a dasi je bil že do smrti utrujen in izmučen, se je vendar znal premagati toliko, da je tudi te volilce spravil v ogenj.
Marko je bil ostal pri okrajnem komisarju Pettegu na večerji, ki je bila vsled molčečnosti in potrtosti domače gospe prav malo prijetna. Koj po večerji sta Marko in Petteg odšla, hoteč poiskati Brnota, da mu čestitata kot poslancu. Ker nista mogla do njega, sta si dobila stolce in pri sedla k mizi nekih znancev, od koder sta opazovala pijano divjanje Brnotovih volilcev in njih prijateljev
Šele pozno ponoči se je Marku posrečilo, da je prišel v bližino dr. Brnota. Segel mu je v roko in mu čestital. Pri svitu luči je pogledal Br-notu v obraz in je videl, da je ves upadel in bled.
»Kaj ti je I«
»Izmučen sem in kar čudim se, da sem sploh še živ,« je odgovoril dr. Brnot. »Danes vem, kaj so živci. Ves dan biti na nogah, mnogo ur v največjem razburjenju,  vmes agitirati,
govoriti, piti, napi vat i, se zahvalja-ti, poslušati bedake in sleparje, dolgočasne dobrovoljčke in prekanjene hinavce — ah, Marko, to ni lahka stvar.«
»Verujem ti,« je odgovoril Marko, »a kdor ima velike cilje, mora pač tudi včasih kaj prenesti. Zato pa poglej po svojih somišljenikih. Koliko jih je in kako so navdušeni.«
»Kaj navdušeni — pijani so,« je zašepetal Brnot prijatelju na uho. »Več kot osem tisoč kronic me velja ta volitev. Več kot osem tisoč kronic so mi vzele iz žepa in večinoma so ta denar pognali po grlih. No, zdaj sem dosegel, kar sem hotel, zdaj me čestiti volilci lahko v uho pišejo.«
Brnot je govoril z vso ostrostjo, ki mu je bila lastna in je s cinično odkritosrčnostjo razodel svoje pravo mnenje. V njem je od razburjenja in od naporov tega dneva vse tako vrelo, da si je moral dati duška. V tem trenotku je bil v stanu, da bi bil to tudi na ves glas povedal, ko bi ga bil kdo izzval, ker že samega sebe ni imel več v oblasti.
Zapustil je Marka s kratkim pozdravom in izginil za množico. Cez trenotek ga je zagledal Marko na drugi strani trga, ko je negotovih korakov šel proti svojemu domu. Utrujenost ga je bila končno vendar premagala.
(Dalje prihodnjič)
valstvo je v obupnem položaju ter se je bati novih spopadov. V vilajet Skoplje neprestano prihaja novo tur-ko vojaštvo. Nameni Turčije so prozorni. Zato je na Bolgarskem treba protiodredb: Pri takih razmerah nihče ne misli na stalni mir. Vrhu tega so se pogajanja v Carigradu prekinila. Vse bolgarsko časopisje vsled tega svari bolgarsko vlado, naj ukrene vse potrebno v obrambo Bolgarije.
Italijansko posredovanje.
Dunaj, 1. decembra. Italijanski minister zunanjih del je zaupno sporočil na Dunaj in v Petrograd, da je italijanska vlada z veseljem pripravljena, na prijazni način posredovati med Avstrijo in Rusijo, da pride čim preje do konference med velesilami.
Rusija o aneksiji Bosne.
Petrograd, 1. decembra. Oficijozna »Rossija« piše v daljšem članku o poročilih inozemskih časopisov glede tajnega dogovora med Avstro-Ogrsko in Rusijo. »Rossija« podrobno razlaga berolinsko pogodbo in vse posebne dogovore, ki so se sklenili glede Bosne in Hercegovine, a končno prihaja do sklepa, da se nobena velesila ne sme otresti v omenjeni pogodbi naloženih ji dolžnosti, a tudi ničesar ne sme spremeniti brez privoljenja vseh podpisanih velesil. Potemtakem se sme tudi pravni položaj Bosne in Hercegovine spremeniti le s splošnim dogovorom evro-pejskih velesil.
Boj z albansko četo.
Solun, 1. decembra. Blizu Mi-trovice je bil hud spopad med turškimi vojaki in četo Albanca Bolje-sane. V boju sta padla dva njegova sinova, razen 20 drugih vstašev. Vojaki so izgubili 7 mrtvih in 12 ranjenih.
Izjava srbskega kralja  in prestolonaslednika.
Petrograd, 1. decembra. Belgrajski dopisnik »Novega Vremena« je imel razgovor s srbskim kraljem Petrom, ki je izrekel zahvalo ruskemu časopisju ter izrazil željo, naj bi bratski ruski narod Srbijo še natanč ne je spoznaval. Končno je izjavil kralj: »Srbija išče le sv o-j e prav o.«
London, 1. decembra. Srbski prestolonaslednik je rekel dopisniku »Observerja«: »Bosna in Hercegovina sta za Srbijo isto, kar je Moskva za Rusijo. Pod Srbijo razumevam tistih 10 milijonov patrijotov, ki žive od Trsta do sredine Macedonije. Naši ideali se morda ne morejo vsi naenkrat obistiniti, toda najmanj, kar zahtevamo, je to, da postanete Bosna in Hercegovina popolnoma avtonomni in pod turško vrhovno oblastjo. Med Srbijo in Avstrijo je oster anta-gonizem. Srbi smo deinokratje z uredbami po angleškem vzoru. Avstrija je klerikalna in protiliberalna. Postopanje s Hrvati in Srbi dokazuje, česa imajo pričakovati Srbi v Bosni.«
Noša bodočnost. i
VIII.
V nas mislijo ljudje, da je skrb za dušo glavna stvar. Kdor je takega mišljenja, temu nečemo ugovarjati, ker tu ni mesto za razpravljanje o svetovnih naziranjih, drugi zopet mislijo, da je skrb za duha, skrb za razvoj inteligence najvažnejša zadeva. S temi se strinjamo tudi mi, toda le s pogojem, da priznavajo v polnem obsegu važnost telesne vzgoje. Lep, harmoničen razvoj telesa je velikanskega pomena za fizično in duševno blagostanje vsakega posameznika in s tem celega naroda.
Ko bi ne bilo pri nas splošne dolžnosti službovati pri vojaštvu, bi bila telesna naša vzgoja še veliko slabša.
»Durch Volksttichtigkeit zur Volksgesundung.« S" temi besedami je znamenit nemški mož povedal vse, kar je povedati hotel o namenu telesne vzgoje.
Prvi so pri nas v tem smislu začeli delati Sokoli. Razvoj sokolstva je prav zaradi telesne vzgoje naroda največje važnosti. Veselo znamenje je, da se je ravno v zadnjih letih so-kolstvo začelo v večji meri razvijati in da so se začeli snovati tudi ženski telovadni odseki.
Tudi v šolah se je v zadnjih letih začelo posvečevati telesni vzgoji večjo pozornost, in sicer z negovanjem iger.
Šport, ki je Angleže tako krepke napravil, je pri nas še v povojih, a upati je, da se kmalu udomači in razvije. Šport mika ljudi bolj, kakor navadna telovadba, ker je zabavnejši. Priznati pa je treba, da je sokolska telesna vzgoja koristnejša od športa.
Veliko pozornost zasluži hrana šolo obiskujočih otrok. Otroci morajo hoditi v šoio, a nihče ne vpraša, če niso lačni. Dosti je otrok, ki stradajo zaradi šolskega obiska. To je ne samo s stališča navadnega človeškega
usmiljenja obsodbe vredno, to je še večje obsodbe vredno z občega narodnega stališča. Narod potrebuje zdravih, trdnih mož in žena in zato je treba poskrbeti, da šolo obiskujoči otroci ne bodo stradali, ker jim to telesno škoduje in zadržuje njih um-stveni razvoj. Stradajo navadno otroci, ki morajo daleč v šolo hoditi in otroci, za katere se starši ali ne morejo brigati ali se iz lahkomiselnosti dosti ne brigajo. Javnost sili otroke obiskovati šole, naj jim tudi ona omogoči, da bodo v šoli telesno v stanju se učiti. Lačen otrok se ne more učiti, šole so dandanes lepe; otrok ima tam več zraka in svetlobe kakor doma, a to ni dovolj: treba mu je h r a ne, V tem oziru se da brez prevelikih stroškov dosti dobrega storiti in treba bo, da vzamejo to v roko naši za šolstvo tako vneti učitelji, ki poznajo najbolje slabe posledice stradanja otrok.
Zelo važna stvar je varstvo mater. Ce hočemo imeti zdrav in jedrnat rod, mu moramo dati zdravih in jedrnatih mater. V varstvo mater mora skrbeti država potom izdatnih socialnih reform, morajo skrbeti v svojem delokrogu občine in mora skrbeti ženstvo potom energičnega zastopanja ženskih interesov. Naj se človek tudi smeje rogoviljenju suff-raget v Londonu — nekaj dobrega ima žensko gibanje le v sebi: ž njim se mnogo stori, da dobi narod zdravih mater.
Občni zbor <Mo!ke$o podpornem društva „Rndo-
Ob skrajno pičli udeležbi se je vršil v soboto, dne 28. listopada 1908 ob 6. popoldne občni zbor tega društva v mestni posvetovalnici na magistratu. Vkljub veliki važnosti društva, se je komaj in komaj dosegla sklepčnost. Slovenski inteligentniki se zanimajo za društvo samo tako dolgo, dokler kot visokošolci prosijo podpor. Ko pa so s pomočjo društva »Radogoj« dovršili študije in dosegli razne službe, se komaj s težavo, s ponovnim terjanjem in z raznimi sitnostmi dobi vračilo podpore. Nekateri še sploh niti vinarja niso vrnil i,dasiravno so že samostojni odvetniki in zdravniki, ali celo v 8. razredu državne službe. Le zelo malo je takih, ki so vrnili podpore in se tudi sami trudijo za pročvit in napredek »Radogoj a«.
Ker je predsednik, g. župan Ivan Hribar, bil v državnem zboru, podpredsednik g. dr. Fran Novak pa se zdravi na jugu, je vodil občni zbor najstarejši odbornik, g. vladni svetnik ravnatelj Andrej Seneko-v i č.
Iz tajnikovega poročila posnemamo iskreno zalivalo vsem gospodom, ki so uspešno delovali za povzdigo društva. Zlasti so se imenovali g. župan Hribar, g. deželni poslanec in odvetnik dr. Fran Novak, ki je z veliko marljivostjo iz-terjaval posojila, dokler je bil zdrav, g. odvetniški kandidat dr. Gregor Žerjav, ki je do 2. sušca t. 1. bil tajnik in še pozneje večkrat pomagal, zlasti v počitnicah, ko je sedanji tajnik bil na orožnih vajah. Ta dva agilna odbornika sta tudi društvo spravila na nova pota, uspeh njunega dela se kaže v blagajniko-vem poročilu. Posebno pohvalno se omenja požrtvovalno delo novomeških rodoljubov, ki so pridobili društvu 6 novih ustanovnikov in zbrali članarino od 14 rednih članov ter sami zdrževali enega visokošolca. Veliko truda so imeli poverjeniki »Radogoja« gg.: prof. češke tehnike J. VI. H r a s k y v Pragi. dr. Benjamin I ]) a v i c v Gradcu in dr. Fran V i d i c na Dunaju, ki so posredovali med odborom in podpiranci, razdeljevali podpore ter tvorili obenem zvezo »Radogoja« s tamošnjim i slovenskimi podpornimi društvi.
Za šolsko 1. 1908./9. je odbor dobil 5 9 prošenj, in sicer od 15 abitu-rijentov, 32 pravnikov, 2 medicin-cev, 3 filozofov, 4 tehnikov in 3 agr. Vsled pomanjkanja sredstev je moral odbor odkloniti več ko polovico prošenj in le 28 prošenj se je rešilo ugodno, v 16 letih društvenega obstoja najvišje število podpirancev!
Blagajnikovo poročilo izkazuje d o h o d k o v a) na ustanovnim 580 K, b) na pristopnini 48 kron, c) na članarini 175 K, d) na obrestih glavnice 1647 K 56 vin., e) na vrnjenih posojilih 1191 K, f) na darovih 2734 K 26 vin., skupaj 6375 kron 82 vin. (za 1387 K 87 vin. več nego v poslovnem letu 1906./7.) Izdatkov je bilo a) za podpore 5369 kron, b) upravnih stroškov 277 K 20 vin., skupaj 5646 K 20 vin. (za 986 K 12 vin. več nego v prejšnjem letu). Novih ustanovnikov je pristopilo 8; članarino je plačalo 35 članov (prejšnje leto 6) ; podpore je vračalo 11 bivših podpirancev, od katerih je 5 svoj dolg popolnoma poplačalo, vrnili so ga 674 K manj ne-
go 1906./7., vzrok temu je pač slabo zdravje izterjevalca g.dr. Novaka, terjatev, ki ne pride od odvetnika, pa malo izda!
Darovalci z večjimi vsotami so: mesto Ljubljana 700 K, g. župan Hribar 600 K, g. Robert Kollmann 500 K, ljubljanski abiturijenti leta 1907. 200 K, »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« 100 K, Logaška posojilnica 100 K, Glavna posojilnica v Ljubljani 50 K, graščak Mauser 50 K, mesto Idrija 40 K, »Splošno kreditno društvo« v Ljubljani 30 K, posojilnica na Vrhniki 20 K, posojilnica v Žužemberku 20 K, g. Ivan Bonae 20 K. Vsota darov se je zvišala za 1477 K 26 vin. v primeri s prejšnjim letom. Želeti je ne le, da ostanejo društvu dosedanji podporniki, nego da se število njih še pomnoži. Zlasti denarni zavodi lahko veliko storijo.
V šolskem letu 1907./8. je društvo podpiralo 24 dijakov, in sicer 16 pravnikov, 4 filozofe, 3 tehnike in 1 medicinca. Od teh je študiralo na Dunaju 13, v Pragi 8, v Gradcu 3. Po rojstvu je bilo 18 iz Kranjske, 5 s Štajerskega in 1   iz Primorskega.
Društvena glavnica je narasla na 42.642 K 7 vin.
V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika g. župana Iv. Hribar, za podpredsednika g. odvetnik dr. Fran Novak, ljubljanksi odborniki: g. dr. Oton Papež, c. kr. sodni tajnik, g. Ivan P 1 a n t a n , ees. kr. notar, g. Andrej S e n e kovic, c. kr. vladni svetnik in ravnatelj, g. dr. Ivan Tavčar, odvetnik, g. dr. Karel T r i 11 e r , odvetnik, g. Fran V a j d a , c. kr. profesor in gosp. dr. Gregor Žerjav, odvetniški kandidat. Za Kranjsko izven Ljubljane g. dr. Jakob S c h e g u 1 a , odvetnik v Novem mestu, za Štajersko g. dr. Vekoslav K u k o v e c , odvetniški kandidat v Celju, za Koroško g. Vekoslav Legat, poslovodja tiskarne v Celovcu, za Gorico gosp. dr. Fran Kos, c. kr. učit. profesor v Gorici, za Trst g. dr. Ernest R e k a r , c. kr. avskultant v Trstu in za Istro gosp. Slavoj Jenko v Podgradu. — Za preglednike računov so izvoljeni g. Vekoslav C i u h a , upravitelj elektrarne, gosp. Ivan Hiter, oficijal »Mestne hranilnice« in g. Vatroslav H o 1 z , zavarovalni potnik v pokoju v Ljubljani.
Pravila so se i z p r e m e -n i 1 a v toliko, da se je nekoliko razširil delokrog društva in se v posebnih slučajih smejo podpore deliti tudi absolventom visokih šol. Nadalje so se odpravile nekatere določbe, ki so ovirale poslovanje in razvoj društva. Vzprejemnina 2 K je dozdaj otežkočala dobivanje novih članov, zato odpade v bodoče. Končno so se morale znižati zahteve glede sklepčnosti občnih zborov in odborovih sej, ker žalibog ni mogoče dobiti niti članov, ki bi enkrat na leto prišli k občnemu zboru, še manj pa odbornikov, ki bi eventuvalno vsak drugi mesec enkrat prihajali k odborovim sejam. Če bodo te izpremembe potrjene, potem vsaj oni odborniki, ki hočejo kaj delati, ne bodo več ovirani po brezbrižnosti ostalih odbornikov, društvenikov in nedruštveni-kov.
ljubljanski občinski svet.
V Ljubljani, 1. dec.
Predsedoval je župan Iv. H r i -b a r.
Dva  odlična  nova  častna meščana.
Takoj po otvoritvi seje j" vstal župan ter izpregovoril v naslednjem smislu: Letošnje leto smo stali v Avstriji nekako v znamenju slovanskega vprašanja. Iz pogajanj, ki so se se bila pričela med slovanski ii poslanci na Dunaju, se je razvila vele-poroembna akcija, vseslovensko pobratimstvo. Iz posvetovanj med delegati slovarskih poslancev se je rodila vseslovanska konferenca v Pragi. Novo gibanje je našlo vesele odzive širom slovanske domovine Novo vseslovensko gibanje pa je zadobilo posebno idealno in praktično vrednost, ker so ga po vseh močeh podpirali in širili vplivni politiki. Kot taka sta se posebno izkazala bivša češka ministra dr. F i e d 1 e r in Praše k. (Živahno pritrjevanje) . Ta dva moža, ki sta kot vedno verna sinova svojega naroda posvečala pozornost in srce vsem slovanskim vprašanjem, zaslužita našo posebno hvaležnost in ljubezen. Za tako hvaležnost napram imenovanima državnikoma imamo pa posebno povod zato, ker nas nista pozabila v onih žalostnih časih, ko so nas zapuščali vsi, ki nimajo odkritega bratskega srca; ko so ostali proti nam vsi neprijatelji, ki bi nam mogli koli korkoli škodovati na časti in dobrem imenu. Celo vladna poročila so bila takšna, da jih nismo mogli sprejemati brez ugovorov. Vsa ta združena obrekovanja so prodrla celo do tja, kjer se odločuje o usodi slovanskih narodov. In takrat sta ministra dr.  Fiedler  in Prašek ne-
ustrašeno stopila na našo stran ter nas vedela obvarovati pred krivimi sumnieenji in zlohotnimi obrekovanji. Zato pa ta dva odlična politika tudi zaslužita najvišje odlikovanje, ki ga more dati v avtonomnem zastopstvu odločujoči narod. Tako odlikovanje jima damo s tem, da ju imenujemo za častna meščana. (Živahno vsestransko odobravanje). Predlog je bil navdušeno sprejet. Samoslovcnski ulični napisi v Ljubljani.
Župan je naznanil, da je deželni odbor zavrnil pritožbo nemškega »konzorcija« proti samoslovenskim uličnim napisom; deželni odbor pa je tudi zavrnil nemško prošnjo za odložilno moč njihovega rekurza. Vsled tega lahko občinski svet takoj izvrši svoj sklep glede samosloven-skih uličnih napisov. Zupan je predlagal, naj ostane oblika tablam in črkam dosedanja, le mesto porcelanastih se naroče take tablice iz emajliranega železa. Nabavni stroški bodo le za 180 K večji. Soglasno sprejeto.
Nadalje je naznanil župan, da je lekarnar Piccoli daroval v spomin cesarjevega jubileja za mestne reveže 100 K.
Simpatije   zaradi   septembrskih dogodkov.
Končno je župan prečital prisrčni izjavi bratske simpatije dveh goriških občin zaradi krvavih dogodkov v Ljubljani. Občinski svet Crnice prosi v svoji izjavi, naj se v Ljubljani prekrsti katera ulica na ime »Ulice 20. IX. 1908.« Za ranjence je poslal primeren znesek, obenem pa naznanil, da bo v večen spomin na 20. september darovala občina vsako leto 50 K Družbi sv. Cirila in Metoda.« — Enako prisrčno ganljiva je tudi izjava občine Kal.
Samovoljnost deželnega šolskega sveta.
Občinski svetnik dr. Triller je prijavil in utemeljeval nujni predlog zaradi čudnega postopanja deželnega šolskega sveta v novejšem času. Govornik je izvajal, da kdor zasleduje delovanje deželnega šolskega sveta za Kranjsko v njegovi sestavi, mora priti do prepričanja, da ostentativno in demonstrativno prezira vsak sklep mestnega šolskega sveta. To se je zopet pokazalo pri razpisu službe začasnega voditelja na II. deški mestni ljudski šoli v Ljubljani. Navzlic vsem premišljenim in treznim nagibom, ki so vodili mestni šolski svet pri nepristranskem sestavljanju terno-predloga, je deželni šolski svet te sklepe prezrl ter imenoval izven predloga kompe-tenta, za katerega se mestni šolski svet pri svoji objektivnosti ni mogel ozirati, ker novoimenovani voditelj ni garancija, da se bo slovenska mladina vzgajala v tistem narodnem duhu, ki ga želi ogromna večina staršev. Govornik je predlagal sledečo resolucijo: Občinski svet ljubljanski protestira odločno zoper postopanje c. kr. deželnega šolskega sveta, ki v zadnjem času nekako n a č c 1 o m a brez vsakega stvarnega razloga ignorira terno-predloge c. kr. mestnega šolskega sveta, kakor je to storil zlasti tudi pri oddaji službe nadučite-lja-voditelja na II. mestni deški ljudski šoli; občinski svet ljubljanski vsled tega prosi c. kr. naučno ministrstvo, naj blagovoli opozoriti c. kr. deželni šolski svet na nepravilnost in nedopustnost takega fakcioz-nega postopanja.
Podžupan dr. vitez B 1 e i \v e i > je povedal, da se je kot dolgoletni član deželnega šolskega sveta prepričal, da se je v tej korporaciji vedno naglašalo, da se je pri imenovanju treba ozirati na temo - predloge okrajnih, oziroma krajnih šolskih svetov. Govornik se čudi, da nastopa v tem oziru sedaj drugačna praksa. Sedanji slučaj popolnoma nasprotuje dosedanji dolgoletni praksi.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Podelitev jubilejnih   ustanov za obubožane obrtnike.
Poročevalec občinski svetnik dr. M a j a r o n. Meseca maja t. 1. je sklenil občinski svet ustanoviti 20 ustanov po 100 K za obubožane ljubljanske obrtnike. Ustanove se dele vsako leto dne 2. decembra v spomin 601etniee vladanja cesarja Franca Jožefa I. Prošenj se j t1 vložilo 45, med njimi pa so tudi bivši trgovci, obrtni pomočniki in taki obrtniki, ki niso nikoli izvrševali svoje obrti v Ljubljani. Taki seveda ne pridejo v poštev, ker so se ustanove napravih4 z določilom, da imajo do njih pravico le bivši samostojni obrtniki v Ljubljani, ki so brez lastne k**ivde obubožali. Združena personalni in pravni odsek sta se zedinila predlagati, naj se podele letos jubilejne ustanove sledečim bivšim obrtnikom: Ivan Š k e r j a n c , bivši mizar; Iv. Florjančič, bivši čevljar; Ivan U r b a n č i č , bivši kovač; Josip K e b e r , bivši starinar; Ludo vik Puh, bivši mizar; Andrej S molil ik, bivši krojač; Fr. Kos, bivši
vrtnar; Ivan Jušek, bivši brivec; Jakob Trt n i k , bivši krojač; Fran Sedlar, bivši čevljar; Jos. T u r k, bivši mizar; Ivan Tome, bivši usnjar; Fran R e i s n e r , bivši krojač; Fran Stadler, bivši klepar; Ferdinand B u r g e r , bivši čevljar; Ludovik Zadnik, bivši krojač; Matija Malic, bivši čevljar; Anton K o š a k , bivši čevljar; Primož Se v e r , bivši mizar in Fran D e b e-v e c , bivši klobučar. — Sprejeto.
Demonstracije pred sodiščem,
(Konec.)
Ker da predsednik poklicati drugo pričo, sede Šifrer na zatožno klop.
(Dr. Pegan sedi na posebnem stolu).
Smeh in glasovi iz poslušalstva: Ravno prav! Saj tja paše!
Orožnišk postajevodja Johann Spitzer prej v Kamniku, sedaj v K o-č e v j u , priseže ter pravi, da sicer zna nekoliko slovenščine, ali ne prav, izpove rajši nemški. — In ta orožnik je služboval v — Kamniku!! — Izpove: Bil sem v službi na Marijinem trgu in dobil povelje, da naj razženem množico. Šel sem k množici z nekaterimi vojaki. Bil sem nekoliko na levi. Množica se je umaknila, ostal je le eden moški in je hotel nekaj govoriti s Šifrerjem. Šifrer ga je pozval, naj se odstrani, z besedami: v imenu postave, nazaj! Šifrer mi je tedaj tudi povedal, da ga je zadel kamen. Jaz sem stal oddaljen kake štiri korake. Oni moški ni šel nazaj, vsled česar ga je Šifrer aretiral.
Predsednik: Kje se je zgodilo to.'
Priča: V bližini spomenika!
(Dr. Pe g a n in priča B e r -ga nt sta povedala, da se je vršil dogodek v onem trikotu ob frančiškanskih stopnicah; Šifrer je trdil prvič, da na Urbančevem voglu, na trotoarju, drugič pa, da sredi ceste; ta priča pa, da pri Prešernovem spomeniku. Škoda, da ni bilo zraven š< več orožnikov, da bi se bil oddal že Bahovčev vogal, most, stranišče, Hauptinanov vogal itd.: potem bi bila še sijajnejše dokazana dr. Pegano-va neprecenljiva lastnost, da je obenem lahko navzoč na petih ali Šestih krajih, kajti na treh obenem je za navadnega drža vijanja — premalo) .
Predsednik: Ali bližje cerkvi ali spomeniku?
Priča: Bližje spomeniku.
Nadsvetnik Polee: Ali je bi! tedaj zraven kak stražnik, ko je bil obtoženec aretiran !
Priča: Da, ko sem prišel zraven, je bil zraven stražnik.
Predsednik: Ali ste slišali, da bi bil dr. Pegan rekel Šifrer ju, da naj opozori vojake, tla ne mahajo s puškinimi kopiti 1
Priča: Nisem slišal.
Obtoženec: Povedal bom samo to, da je ta orožnik pozneje rekel v stražnici, da o celi stvari nič ne ve!
Dr. F u r 1 a n: Ali ste videli, da je na hodniku Šifrer vzdignil roko.'
Priča: Xe, nisem videl, ker je bil dr. Pegan spredaj, potem Šifrer in za tem šele jaz
Predsednik: Ali ste v stražnici res rekli, da ne veste nič o celi stvari
Priča: Ne!
Obtoženec: Potem je pa morda pozabil to.
Marija Pegan, obtoženčeva mati, izjavi, da bo izpovedala, ter priseže.
Predsednik: Ali ste bili z dr. Poganom skupaj f
Priča: Šla sem iskat mlajšega Bllia. Tega sem dobila pred Mali-čem, ko je govoril s svetnikom \Vratsehkoin. Rekla sem mu: »Ti, pojdi domov, vojaki so prišli ven, se lahko kaj zgodi!« Ni hotel iti takoj, potem pa je le še! Prišla sva do Ba-hovca in tam je hotel iti naravnost naprej domov, jaz sem ga pa prosila, da naj ostane* toliko časa, da dobiva mlajšega brata. Ta je bil na Dunajski cesti, pa ni mogel priti skoz, ker so vojaki zaprli ulieo. Stala sva pri Bahovcu, ko je ravno prišla patrulja in sem videla, da je neki vojak mahnil s puško nazaj in bi bil kmalu zadel nekega majhnega fantka. Za-<laj je pa bila še neka gospa z vozu'; kom. Tedaj sem rekla sinu, da naj opozori stražnika, da naj vojaki nikar tako ne mahajo s puškami,da se ne zgodi kaka nesreča. Poklical je res stražnika Ta se je obrnil, in sin mu je povedal. Komaj se je pa straž nik obrnil, je že pristopil orožnik, prijel sina za roko ter klical: »Kaj. kaj, čte?« Ta mu je rekel, da je /e povedal stražniku, nakar je bil aretiran. Orožnik ga je držal za eno roko, jaz pa za drugo. Potem mi je orožnik rekel, da naj grem proč.,
Predsednik: Ali ste slišali* da bi bil kdo klieal, da se mora ljudstvo raziti ?
Priča: Ne!
Nadsvetnik Pole: Ali Je bilo tedaj, ko je dr. Pegan opozoril straž-ka, kaj ljudi zraven t'
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Slofenstemn Marodn" et 282. dne 2. decembra 190S,
Priča: Bila sva popolnoma sama. Potem, ko smo se začeli meniti, je prišlo nekaj ljudi bližje.
Priča odločno potrdi, da se je vršil dogodek ob onem vrtiču pri frančiškanskih stopnicah.
Predsednik čita nato orož-niško ovadbo seveda nemško: V tej ovadbi je navedeno samo ime Pegan Vladislav, pri generalijah je pa napisano: »wollte nicht angeben.« »Ar-retiert dureb Titularposteiiiiihrer Johann Šifrer, aus eigenen Antrie-be.«
Glede »\vollte nicht angeben« pojasni obtoženec, da je v stražnici napovedal generalia.
Ovadba se glasi doslovno: Bei den am 20. d. M. in Laibaeh stattgefiuideneii Deinonstrationen bat sicb am Marienplatze eine gros-sere Volksinenge angesaminelt. Da Ansammlungen verboteu wurden, wurde die Volksmenge von der Pa-trouille Titularpostenfuhrer Johann Šifrer and Johann Spitzer unter As-sistenz von 4 Infanteristen zum Aus-einandergeheu aufgefordert. Bei die-sem Anlasse wurde die besagte Pa-trouille von der ervviihnten Volksinenge beschimpft und mit Steinen bevvorfen ,wobei Titularpostenfiihrer Joh. Šifrer am reehten Zeigefinger verletzt wurde. Da Dr. Pegan vvie-derholter Aufforderung der Pa-trouille zum Auseinandergehen kei-ne Folge leisten wollte und dureh sein Zuriiekredeu der iibrigen teil-weise schon zerstreuten Volksinenge zur neuerlichen Ansammlung An-lass gab, wnrde er als der Patrouille unbekannt arretiert und dortgerichts eingeliefert. Bemerkt wird dass das Speziesfakti deshalb nicht zugestellt werden komite, weil L siimtliche Mannschaft in den Dienst gehen musste, 2. aber festgestellt wurde, dass sich Dr. Pegan bereits auf frei-em Fusse befindet.
Dr. F u r 1 a n: To je torej tista ovadba!
Priča Šifrer: Ja!
Dr. F u r 1 a n priči Šitrerju: Koko to, da se glasi v ovadbi »neznan«, saj je vendar stražnik vam povedal: To je dr. Pegan?
Priča Šifrer: Prej ga nisem poznal.
Dr. F u r 1 a n: Torej ni bil zato aretiran, ker je bil »neznan«?
Priča  Šifrer:  Ne!
Dr. F u r l a n: Torej ni hotel napovedati generalij?
Priča Šifrer: Rekel mi je: Če me ne spustite, vam nič več ne povem.
O b t o ž n e c odločno ugovarja, da bi bil to rekel, ter trdi, da je v stražnici vse popolnoma napovedal, o čemer se lahko prepričate iz tamkajšnjega zapisnika.
Predsednik prečita nato poročilo županstva trga Vipave, ki pravi, da je obtoženec na prav dobrem glasu in še nekaznovan.
Dr. Furl an priči Šifrerju: Ali je pri vašem oddelku tudi kak vojak mahal s puškinim kopitom?
Priča Šifrer: Da!
Dr. Furl a n: Ali tega nihče ni videl? Kdo?
Priča Š i f r e r: Jaz!
Ko Šifrer čuje, da bi bil pri Bergantovi patrulji neki vojak mahal s puško, odločno ugovarja, da bi bil pri Bergantu kak vojak, dokler mu Bergant sam tega ne pove v lice.
Dr. F u r 1 a n se čudi, kako je mogel dobiti Šifrer vtisk, da je Pe-sran vodja demonstrantov, nakar Šifrer pove, da je pač mislil, da zato, ker se je množica zopet začela zbirati, in je mislil, da se bo potegnila zanj.
Dr. F ur lan: Rekli ste, da ste obtoženca več kot trikrat opozorili, da naj se odstrani Saj ni mogoče, da bi se vse tole izgovorilo v tako kratkem času: Vi, slišite, opozorite vojaka, da ne bo mahal s puškinim kopitom! — Ga bodem že opozoril ali vi se sami umaknite! — Prej ne grem, dokler ne zapišete vojakovega imena! — V imenu postave, umaknite se nazaj! — Ne grem! Zahtevam, da opozorite vojaka, da ne bo mahal s puškinim kopitom! (Podčrtano več kot trikrat ponovljeno!)
Priča Šifrer: Bilo je prav hitro.
Dr. Neuperger: Koliko časa ste pa vi zdaj govorili, saj tudi niste rabili več kot 20 sekund! (Če g. dr. Neuperger vse to izpregovori in še nekoga nato aretira v času, ko človek naredi dva koraka in se obrne nazaj, potem je ta čudežna hitrost njegova še bolj čudovita, kakor dr. Peganova povsodnavzočnost!)
Dr. F u r 1 a n: Kako daleč je bilo to proč od množice?
Priča Šifrer: Kakih 20 korakov.
Dr. F u r 1 a n iznova predlaga lokalni ogled na licu mesta.
Dr. Neuperger: Vse to je nepotrebno. Par korakov sem ali tja! Prostor je majhen in je za presojo cele stvari popolnoma vseeno, če reče ena priča, da je bilo bolj proti Ur-°ancu, ali bolj proti cerkvi. To so samo malenkosti. Protestirati Pa moram proti podtikanjem, kakor
da bi vsled tega priča vedoma krivo pričala.
Dr. F u r 1 a n: Zdaj ne rabim več dokazov, zadostujejo že protislovja med izpovedbama obeh orožnikov in dvema drugima verodostojnima pričama. Da bo pa položaj še jasnejši, predlagam, da se zasliši kot priča Franc Pust, ki je ibil v bliži- I ni, ko je prišel stražnik k obtožencu j in potrdil, da je preteklo od tedaj, ko j se je stražnik obrnil in bil obtoženec aretovan, samo par trenotkov, da je torej nemogoče, da bi se bil v tem kratkem času vršil ves oni pogovor med obtožencem in orožnikom. Kot pričo, da je orožnik v resnici žugal obtožencu in to takoj utajil, predlagam kot pričo vratar j a justične palače in njegovo soprog o. Priča J a n e i g a j bo povedal, da ; orožnik ni hotel odgovora dati, ko ga j je, prišedši po naročila policijskega j svetnika Lauterja, vprašal, zakaj je aretiral obtoženca, in da je orožnik naredil nanj vtisk, kakor da ni vedel, zakaj je aretiral obtoženca. Šele, ko je resno zahteval, da naj mu pove povod aretacije, mu je odgovoril: »Zato, ker ni ubogal.« Sodni tajnik Bn lovec bo izpovedal, da obtoženec pri prvem zaslišanju ni bil razkačen, sposoben, da bi kaj hudega storil, pač pa da. je bil tako duševno deprimiran, da ni mogel govoriti, da mu je sam prinesel par čaš vode, da je prišel k sebi. Paznik Jeglič, ki je sprejel dr. Pegana, bo potrdil, da se je dr. Pegan mirno vedel in mirno napovedal generalia. Brat obtožencev, Metod, bo pa povedal, da ga je obtoženec par dni prej opozarjal, da naj se takoj umakne, ako bi bila množica pozvana, da naj se razide. Kdor daje take nasvete, se sam ne bo ustavljal takemu pozivu.
Dr. Neuperger: Jaz seveda sem tudi proti temu predlogu! (Zakaj pa »seveda«! G. dr. Neu-pergov, spomnite se nekoliko svojega rekontra z odvetnikom pl.W u r z-b a c h o m v porotni dvorani v zadevi K riža nič!) Pust bi pričal, da je poteklo tedaj samo malo časa, a to so že potrdile druge priče. Vse drugo pa ne spada zraven. Vse se vrši tako, kakor bi se vodila kaka preiskava proti orožnikom. Vsako najmanjše protislovje se izrablja, češ, da orožniki lažejo, ne govore resnice, trdi se, da sirovo nastopajo, da bi vsi drugi ljudje skoraj mislili, da so avstrijski orožniki sami tako hudobni ljudje, da vedoma govore neresnico. Ta J a n č i g a j , mislim, da nima pravice vprašati orožnika, zakaj je koga aretiral. Tako bi potem vsak lahko stavil orožnika na odgovor. Orožnik mu ni bil dolžan dati odgovora. Druge priče ne bi povedale nič stvarnega. Saj verjamem, da je tajnik Bu-lovec dal obtožencu dva kozarca vode, a to ne tvori nikakega dokaza. Sam verjamem, da je bil obtoženec precej razburjen, ali resnica je, da je obtoženec sani dvakrat potrdil prvi zagovor. Morebiti je orožnik res rekel: »Jaz vam bom že pokazal,« to pa zato, ker mu je obtoženec tudi rekel to. Če se sedaj ne spominja tega, se ne more sklepati, da ni verodostojen. Predlagam, da zavrne sodišče te predloge.
Dr. F u r lan: Čudno se mi zdi, da se državni prnvdnik protivi zaslišanju prič, ki bi bolj pojasnile stvar, ko ima vendar po našem kazenskem redu ob prostem uvaževanju dokazov državno pravdništvo samo skrbeti zato, da se stvar popolnoma pojasni Danes žal nimam šest prič, kakor v slučaju Kralj, ki bi odločno ugovarjale orožnikovi izpovedbi. če bo torej za sodišče merodajna orožni-kova izpovedba, potem je potrebno, da se zaslišijo predlagane priče, če pa ne bo merodajna orožnikova izpovedba, potem seveda zaslišanje predlaganih prič ni potrebno.
Dr. Neuperger: Gotovo sem za to, da se vse pojasni, ali če predlogi niso sposobni pojasniti stvari, potem jim ugovarjam.In ti predlogi niso sposobni pojasniti stvar.
Obtoženec: Pripominjam, da je bil J a n č i g a j tedaj v uniformi!
Senat odide v posvetovalnico. Občinstvo z državnim pravdnikom vred čaka in čaka, poteče pol ure, tri četrt ure, a senata še ni nazaj. Dr. N e u p e r g e r j u , ki je tako baga-telno opravil zagovornikove predloge češ, da so tako malenkostni, postaja že dolgčas. Posvetovanje je trpelo skoraj celo uro, torej vendar predlogi niso bili tako malenkostni.
Predsednik proglasi nato sklep, da je sodišče zavrnilo zagovornikove predloge, češ, da ni mero-dajno, če kdo stoji par korakov dlje in druge okolnosti da tudi niso me-rodajne za stvar samo. §
Dr. Neuperger: Slavni sodni dvor! Če bi tudi danes ne imeli nekaterih takozvanih glavnih prič, orožnikov (aha!), vendar smelo trdim, da zadostuje že to, kar je obtoženec obstal, kar je potrdila priča Bergant, ki je izpovedala zelo ugodno za obtoženca, zadostuje za pregrešek po § 283. k. z. Dognano je po tem, kar je
obtoženec sam priznal, kar sta izpovedala njegova mati in stražnik Bergant, da je bila na Marijinem trgu precej velika množica ljudi zbrana, in da so orožniki in vojaki razganjali ljudi. Priča Bergant je tudi povedal, da so orožniki opetovano opozarjali ljudi, naj se razidejo. Tu so na vsak način podani znaki pregreš-ka po § 283.: množica zbranih ljudi, poziv, naj se odstranijo. Pa tudi Če ne bi bil orožnik rekel: razidite se, zadostuje, da so orožnki z vojaki pritiskali na občinstvo, vsled česar je uvidelo občinstvo, da mora oditi. Tudi to je povelje, in opozarjam tozadevno na najvišjo razsodbo iz leta 1904.; »Sammlung« Nr. 2iJ92. Dognano je, da je obtoženec prišel slučajno na Marijin trg, tedaj na tisto mesto, katero je morala množica zapustiti; torej je tudi on imel nalogo in dolžnost, oditi iz tega mesta, iz tega prostora se odstraniti. Če je pa on vkljub temu ostal tam, ko je z lastnimi očmi videl vojake preganjati množico, če je on vkljub temu ostal tam in se ni odstranil, je s tem povelju kljuboval. So torej vsi znaki § 283.: 1. množica, 2. straža, ki je dala povelje, da naj ljudstvo ■ odide, in 3. posameznik, ki ni odšel, temveč povelju kljuboval. Ta posameznik je bil današnji gospod obtoženec. Že iz tega sledi krivda, četudi bi se ne bil prepiral z orožnikom, temveč ravno dalje tam ostal.
Gospod obtoženec trdi, da ni bil med množico, da je stal 15 do 20 korakov od one gruče. Jaz mislim, da za presojo zadeve nikakor ni mero-dajno, če kdo stoji par korakov dlje ali bližje, je brez pomena, samo da je tam, kjer demonstrira množica, katera je razburjena, bi bilo moralo biti povod, da bi bil tudi odšel.
Povelje za razhod velja tudi posameznikom, če ne bi vsak posameznik ostal tam in bi se zopet naredila gruča in tako bi se začelo zopet od začetka an intinitum.
Nadalje smo čuli od orožnika, da je bil g. obtoženec indirektno opozorjen od orožnika, naj odide. G. obtoženec pa ni samo s tem kljuboval, da je ostal na Marijinem trgu, šel je še dalje. Namesto da bi takoj odšel, sklicujem se tu na najvišjo razsodbo št. 2642, je še poklical stražnika, začel s stražnikom govoriti in se nadalje umešavati v stvari, ki ga niso nič brigale. Seveda priznavam, da ima gospod obtoženec živahen temperament (Klic: Dobro srce!), kar ni hudobna, slaba lastnost, temveč nasprotna dobra lastnost, lahko rečem, krepost, seveda na umestnem prostoru. Če se pa pojavi na neumestnem prostoru, potem pride v navzkrižje s postavo. Obtoženec se je seveda razjezil, ko je videl vojaka mahati s kopitom. To mu pa ni dalo pravice, vmešavati se, ostati na prostoru, namesto da bi odšel, in staviti na odgovor stražnika zaradi vojakov.
Kam bi pa prišli, če bi imel vsak pravico pritoževati se, če mu ne ugaja postopanje vojakov in orožnikov! Če bi vsak imel tako pravico, potem bi se zopet zbrala množica in ostala na mestu. In zato veli postava, če izide povelje, da se morajo ljudje odstraniti, da mora vsak takoj brez ugovora ubogati. Kakor nam je pa povedal prvi stražnik Janez Šifrer, se je pa spustil v besedičenje. Ko ni zapustil prostora, je pristopil k njemu orožnik terma rekel, kaj dela tu, naj zapusti prostor. Prvikrat je obtoženec sam to povedal, katere izpovedbe pa sedaj noče pripoznati, da mu je orožnik rekel, da tu nima ničesar iskati, nakar pa ni takoj odšel, temuč izgovoril še nekatere besede. Iz tega sledi, da ni na splošno povelje odšel, temveč se tudi pozneje zoper njega samega osebno namerje-nemu povelju ni pokoril. Iz tega sledi, da je zakrivil pregrešek v zmislu § 283. k. z.
Še enkrat poudarjam, da ni me-rodajno, ali je bil obteženec takrat sredi gruče, ali sam s svojo materjo ali s Pustom kakih 15 do 20 korakov oddaljen. Merodajno je, da je bil na istem trgu, ki bi bil moral biti po povelju prazen. Predlagam torej krivdorek.
Dr. F u r 1 a o: Današnji kazenski slučaj je zelo instruktiven z več stališč. Priznati moram, da je pač res sreča hotela, da se je ta slučaj dogodil dr. Pegami. Kako lahko bi se bilo isto pripetilo kmečkemu fantu, ki ima tudi svoj ponos v sebi. Kri bi mu bila vzkipela in zavedla lahko v hudodelstvo. In kdo bi bil potem po pravici pravi krivec! Iz tega je razvidno, kako zelo previdno je treba ravnati pri aretacijah.
Še bolj instruktiven pa je današnji slučaj, če upoštevamo današnjo glavno pričo, vso njegovo osebnost, njegovo razburjenost, verjetnost. Izpovedbe priče Sifrerja ne morem smatrati za verjetno, da bi se na njej skovai krivdorek. Poglejmo le, kako se je danes reprezentira! tu v sodni dvorani. Bil je tako razdražen, da se je hotel z menoj spustiti v prepir. Ko je stal tu pred sodiščem, je hotel poseči v vodstvo razprave ter zatrjeval, da njegovih dejanj ni-
hče ne sme kontrolirati, če že v sodni dvorani ne more biti gospodar svoje lastne hude krvi, si je lahko misliti, kak je bil tedaj zunaj, ko se je čutil gospodarja celega trga.
To kaže, kako je mogoče, da sede na zatožni klopi taki možje.
Kaj je storil v prvem momentu? Kaj pravi orožnik Spitzer? Rekel mu je: »Kamen me je zadel,« nato pa aretiral Pegana. V oni silni jezi, ko ga je udaril kamen, je mislil, da je ta kolovodja demonstrantov, zato ga je prijel in aretiral. In sedaj njegova zbeganost! Bergant mu je tedaj rekel: Ta ni storil nič, z mano je govoril, in če bi si bil orožnik v svesti, da je obtoženec v resnici kaj zakrivil, bi bil rekel nato: mojega povelja ni ubogal, ali tega ni storil, temveč je rekel: Le pustite, s tem bom že jaz! In potem je peljal obtoženca po njegovem križem potu, češ, ker je bila menda Miklošičeva cesta tako polna ljudi, da ni mogel skoz, po Prešernovi uiici, Dunajski cesti in in Dalmatinovih ulicah. Vse to bi se ne bilo zgodilo, če bi bil orožnik imel kak razlog za aretacijo, kajti imel je pred seboj najbližjo ulico, po kateri bi bil lahko peljal obtoženca v sodno palačo.
In potem ta nasprotstva med izpovedno orožnikovo in izpovedbami drugih prič, in v njegovi lastni izpovedbi! Če se vse to upošteva s prave, strani, potem se mora reči, temu človeku ne gre vera! Kdor enkrat resnice ne govori, mu je drugič težko verjeti!
Torej, kje je aretiral obtoženca? Hotel ga je aretirati med množico, ker potem bi bil imel povod zavoda, a ko je prišel Spitzer, potem ni mogel več reči, da bi bil aretiranec med množico, temveč med Prešernovim spomenikom in frančiškansko cerkvijo. Sicer se bo morda zopet reklo, da so to malenkosti, ali če pride priča v taka nasprotja, potem ne vem, kje je resnicoljubnost! Prvikrat je rekel, da je aretiral obtoženca na vogalu pri Urbancu, drugič pa na sredi ceste, dočim je obtoženec izpovedal enako, kakor priča Bergant, da ni to bilo na Urbančevem vogalu, temveč pri frančiškanski cerkvi.
Drugo protislovje: Bergant je storil le en korak proč in se je zopet hitro obrnil, a med tem je že orožnik držal obtoženca za roko. Če se je ves prizor vršil tako hitro, potem ni mogoče, da bi bil pripovedoval obtoženec cele romane. Orožnik nadalje zanika, da bi bili pri Bergantovi patrulji vojaki, dočim je Bergant povedal, da je v resnici mahal s puško vojak njegove patrulje Glockner, ki je potem odšel po Miklošičevi cesti. In dr. Pegana smatram za toliko treznega, da ne bo naravnost zahteval svoje aretacije. Priča, obtoženčeva mati, je izpovedala tako mirno, tako resno, ter povedala celi dogodek, da je obtoženec le sledil njenemu pozivu, da naj pove stražniku, da ne bo vojak mahal s puškinim kopitom, da se ne zgodi kaka nesreča.
Orožniku seveda je bilo treba najti vzroka aretacije. Zato se je ovadba vložila tudi šele čez dva dni in zato tudi ni biio mogoče več najti sprejemnega lista! To je zelo pomembno!
Priča Bergant je povedal, da je bil obtoženec popolnoma miren, da je priča dobil vtis, da je Pegan najbrž zato aretiran, ker je morda prej kaj naredil: Tu ni nikakega povoda, da bi se ne verjelo priči, ki ima vsak dan opraviti z aretacijami in takimi dogodki, ki jih gotovo zna presojati. Ali radi te aretacije je bil tako osupel, da ni mogel najti besede.
Ce se vse to upošteva, potem se nikakor ne more najti podlage za pregrešek v zmislu § 283. k. z.
Znane so mi razsodbe najvišjega sodišča, ali tudi tu se zahteva, da kdo kljubuje straži, ki ga je pozvala da se odstrani. Obtoženec pa ni kljuboval, ni bil med množico. Če hoče človek govoriti s sosedno osebo, vendar ni to pregrešek po 283. k. z. Vsak državljan je vendar dolžan, skrbeti zato, da se prepreči vse, kar bi moglo kaliti javni mir in red. In obtoženec drugega ni storil, kakor da je opozoril stražnika na onega vojaka* da naj ne kali še bolj javnega miru. In če hoče državni pravdnik obtožencu očitati živahni temperament, današnja razprava tega ni pokazala, pač pa je to očitati državnemu pravdni-ku, ki je moja izvajanja imenoval celo »čenčarije«! Državni pravdnik naj se zahvali moji mirnosti; da ne storim zaradi tega nobenih nadalj-nih korakov. Prepričan sem, da bo slavni sodni dvor dal duška prepričanju, da obtoženec ni kriv, vsled česar predlagam oprostitev!
Dr. Neuperger: Gospod zagovornik je v začetku zagovarjal g. obtoženca tako, kakor da bi dvigal javno obtožbo proti orožniku Šifrerju. Na tak napad moram odgovoriti nekaj besed. Gospod zagovornik je med celo obravnavo prijemal to pričo z očitnim namenom, da bi jo spravil v zadrego. Potem ni čudno, če človeka nekoliko izkipi   jeza, ko
vidi, da stoji pred zagovornikom kot obtoženec, kateri naj bi bil popolnoma nezanesljiv, lažnjiv človek. Če se zato da nekoliko bolj oster odgovor, človek zaradi tega še ne izgubi verodostojnosti. Kar se tiče protislovij med izpovedbo priče Sifrerja ter Berganta in gospe Peganove, jih jaz ne morem najti. Popolnoma neme-rodajno za stvar samo je, ali se je dogodek vršil par korakov bližje Urbanca ali bolj oddaljeno. Vsak navzoči ima pač drugač vtis, zaradi tega pa priča še ne izgubi verjetnosti. Zakaj ni gnal obtoženca po Miklošičevi cesti na sodišče. Stvar je popolnoma uniljiva. Cesta je bila polna in orožnik se je bal, da ne bi prišlo še do nadaljnih nepostaviiosti. Orožnik je opravljal tedaj težko službo dan in noč, in temu vestnemu človeku ne gre odrekati verodostojnosti!
Tudi z izpovedbo priče Berganta ni Šifrerjeva izpovedba v nasprotju Bergant sam je povedal, da ni slišal onega pogovora med orožnikom in obtožencem. Ce gospod zagovornik trdi, da ni mogoče, da bi se bil vršil res pogovor v tako kratkem času, opominjam na to, da je g. zagovornik sam iudi rabil, ko je pogovor ponovil, komaj 20 sekund.
Nadalje poudarja g. zagovornik, da obtoženec ni bil v množici, in da so dani znaki pregreška po § 283. k. z. le leda j, če se upira javnemu povelju Postava naravnost ne zahteva kljubovanja. Če izide povelje, mora vsak oditi. Ni treba da bi posebej kljuboval, temveč je dovolj, da se ne odstrani. Obtoženec je pa storil še več. Stopil je k stražniku in ga stavil na odgovor zaradi vojaka. To je nedopustno! Če pravi gospod zagovornik, da je vsakega državljana dolžnost opozarjati stražo na nepostaviiosti, je to prav, toda ne pri ra-buki. Potem bi vsak hotel opozarjati stražo in ne bi nihče odšel. Opozarjam še enkrat na to, da sploh ni treba, dći bi bila dotična oseba med množico, temveč zadostuje, da je dotična oseba prišla na tisti prostor, ki ga je treba zapustiti, obtoženec pa tega ni storil, temveč še govoril s stražnikom.
Končno še nekaj o tem, kar g. zagovornik očita meni, da sem rabil izraz čenčarije! Res sem to rekel, morda je izraz nekoliko preoster, ali ne bom rekel, da je bil neumesten. Kajti veliko tega, kar je govoril in vpraševal g. zagovornik, je bilo nepotrebno in za stvar samo nemerodajno.
Dr. F u r 1 a n odločno in ogorčeno zahteva, da se ponovitev čenčarije zabeleži v zapisniku, ter poudarja, da je za pregrešek rabuke treba v prvi vrsti zavesti, da kdo ni ubogal povelja. Gluhega človeka ni mogoče obtožiti tega pregreška, ker ga ne more slišati. Po našem kazenskem zakonu more biti človek kaznovan, če ne uboga povelja, da naj se množica razide, ne pa če gre domov spat. Ker obtoženec ni bil v množici, se ni bolj mogel raziti, ko je bil sani. In vendar tudi ne bo toliko nespameten, da bi sam stopil k orožniku, češ, aretirajte me! Obtoženec je pretrpel zaradi te stvari že dovolj bridkosti. Naj ga sodišče reši še nadaljnih!
Dr. Pegan: Pripomnim, da sem slišal nekega stražnika reči: »ne se zbirati!«
Predsednik je nato razglasil razsodbo, po kateri je sodišče v zmislu § 259., 3, k. p. z. oprostilo dr. Pegana obtožbe radi pregreška rabuke.
Razlogi: Priči Bergant in Marija Peganova sta povedali, da je bil obtoženec aretiran v kotu pri frančiškanski cerkvi, ne pa na Urbančevem voglu. Priča Šifrer je povedal, da je bil obtoženec kakih 20 korakov od množice, kar je potrdil tudi priča Bergant. Poziva, da naj se odstrani, obtoženec ni slišal, pač pa povelje, da se ljudstvo ne sme zbirati. Popolnoma verostojna je izpovedba priče Marije Peganove in stražnika Berganta, da je obtoženec rekel priči Bergantu, da naj opozori vojaka zaradi mahanja s puškinim kopitom. Bergant pa iz tega obtožen-čevega dejanja ni sklepal, da obtoženec noče ubogati in se odstraniti. Obtoženec ni imel namena upirati se povelju in si ni bil v svesti, da naredi kaj nepostavnega, ker sploh ni bil pri celi rabuki nič udeležen. Zato ga je sodišče oprostilo.
Občinstvo je z odobravanjem in ploskanjem sprejelo razglasitev oprostilne razsodbe. Dr. Peganu se vsestransko častita. Konec obravnave je bil  ob polu osmih zvečer.
Dnevne vesti
V Ljubljani 2. decembra.
— Slavnostna seja občinskega sveta in odkritje cesarjevega spomenika. Danes opoldne je otvoril župan Ivan Hribar v lično okrašeni dvorani slavnostno sejo v proslavo cesarjevega jubileja. Slavnostni govor je imel župan. Takoj po seji se je slovesno   odkril   cesarjevi spomenik
pred justiono palačo. Slavnosti so se udeležili načelniki državnih, deželnih, avtonomnih, cerkvenih in vojaških oblasti, nadalje mladina višje dekliške šole in vseh srednjih šol z učiteljstvom, deputacije posamnih vojaških oddelkov, ljubljansko gasilno drntvo itd. Po primernem županovem nagovoru in deželnega predsednika odgovora jo padla zavesa. Godba Slov. filharmonije je zaigrala cesarsko pesem, občinstvo je zaklicalo trikrat »slava«, nakar je bilo defiliranje in ogledovanje spomenika* Ob pola uri popoldne je bil v »Unionu« banket slovenskih županov. — Podrobneje poročilo in županov slavnostni govor -prinesemo jutri.
— Đeputaaijo undništva je
danes dopoldne sprejel deželni pred sednik baron Sobwarz. Deputacija je izročila baronu  Sohwarzu vdanostno adreso na vladarja in ga prosila, naj jo predloži na najvišje m*»sto.
— Volitve  v p^-t d stoj ni št vo delavske ta varovalni ce zoper ne z
gOde V Trsta«   Dne 16   dt-oembra t 1   L. se vrše   dopolnilne volitve v pred stojniŠtvo delavske zavarovalnice 10 per nezgode v Tr^tu. v kateri imajo doslej Slovenci in Hrvatje le enega zastopnika   Pri predstojećih volitvah nam je Slovencem in Hrvatom vse storiti, da si pridobimo v vodstvu tega silno važnega   zavoda  primerno za stopstvo.  V Ljubljani se je osnoval za te volitve odbor, obstoječ iz zastopnikov obeh strank. Obe stranki sta mnenja, da gre tu za pravično, gospodarsko stvar, kateri je pomoči do zmage le ob složnem postopanju. V imenu tega odbora se obračava do naših županstev,  do župnijskih ura dov,  do   obrtnikov   in   do zavednih Slovencev sploh z dudo prošnjo, da v svojih krajih pri obrtnikih, ki imajo svoje   delavce zavarovane zoper ne zgode zberejo glasovnice,   ki  so jim bile nedavno  poslane Glasovnice naj vsak delodajalec podpise, v skupini  delojemalcev treba tudi podpisa zaupnika delavcev.  Imen  kandidatov pa  ni treba vpisati   Sledečih vrst podjetniki vo lijo pri sedanjih volitvah: kategorija L: železnice,   podjetništva za preva žanje blaga,  blagovna skladišča, na-kiadališča;  kategorija H : rudarstvo in plavžarstvo, obdelovauje kovin, iz delovanje strojev in orodja; kategorija VI.: industrija za papir in usnje, za lesne snovi, kmetij ki in gospodarski obrati,  mlini,   žage. Zbrane glasovnice naj se pošiljajo na naslov: Josip Lenarčič, v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice. — Za odbor: Josip Lenarčič, zborn. predsednik 1 r, Karel Pollak, tovarnar 1. r
— Nčmškutarsza zagrizenost o. kr. finančne prokuratnre. Pri tej ošabni oblasti nočejo znati slo vensko in nočejo priznati jeziku ogromne veČine deželnega prebivalstva, iz katerega žuljev se rede in pasejo, niti trohice upravičenosti, kaj šele ravnopravnosti. To ne samo takrat, kadar zastopajo ti gospodje državo, ki je po njihovih na orib vsepovsod tako nemška, da jo ne simjo med državljani Slovenoi za-stopait drugače kot v nemščini, da, oelo takrat, kadar zastopajo cerkev. To prištevajo tudi med svoje nemške klijente Mislimo, da naše cerkvene oblasti tega doslej niso opazile, ker smo prepričani, da bi pri sedanjih razmerah tega mirno ne trpele. Zad njič se je zgodilo tako brez primarno in netaktno neuvaževanje slovenščine v neki služaostni pravdi cerkve sv. Križa na Pla. ini proti posestnici Mini Klinar, ki jo zastopa slučajno dr. Tavčar. Imenom te oerkve, ki jo opravlja zaveden slovenski župnik, je vložila finančna prokuratura že pod novim režimom dr. Pessiaka proti nemščine popolnoma nevešči stranki nemško toibo. Stranka je bila primorana poiskati si zastopnika, ker po prejema tožbe ni imela niti najmanjšega pojma, kaj se prav saprav hoče od nje. Vsak razsodni človek bo uvi del, da je že samo s tem zagrizena gospoda provzročila stranki nepotrebna pota, skrbi in stroške. To že samo 8 praktično ekonomičnega stališča. Ko je potem pri razpravi v Kranjski gori dr. Ažman protestiral proti tema res že več kot
Sredrznemu postopanja in zahteval, a se razprava med čisto slovenskimi strankami, kojih ena je nemščine popolnoma nezmožna, vrši slovenski, je sam dr. Pessiak izjavil, da bi bil sicer milostno dovolil slovenski razpravljati, ko bi ga bil pred razpravo dr. Ažman zato lepo g prosil, da pa sedaj vsled formalnega njegovega predloga vztraja na tem, da bo on podajal svoje izjave nemški, in da se 'vodi zapisnik razen nasprotnih ugovorov v nemščini. Poudarjal je, da se mu ta pravica ne sme kratiti, ker je nemščina v deželi navaden je zik. Valed nas sramotnih odredb glede rabe jezika pri sodiščih je bil seveda sodnik brez meči napram temu šovinistu. Vsled tega tožena stranka, ki tožničinih naredb ne razume, mora se posluževati zastopnika, in če se jo heče v  teku   razprave   ohraniti na J
jasnem, se ji mora vse prestavljati in roztoluihčevati. In tako raiprav Ijanje provsroči nemikutarska lagri senost ne na Koroškem, tem^eo na popolDoma slovenskih tUh, v Kranjski gori!   Milimo   da takih absurdna ratmer danes ne moremo in ne sme mo več prenašati.   Gospodje naj se dejanskim razmeram in nadim upra učen m 'aht^vam uklonijo ali naj pa gredo.   Tlačiti in zapostavljati se ue pustimo prav od nikogar več Prosili in motedov&li    za   naše   pravice ne bomo več    Zahtevali  jih bomo pa z vso brezobzirnostjo, in se pri tem ne bcm >   ustrašili   prav    Čisto nobenih sredstev do dosege   naš h   oiljev. Za sedaj   visoko   prokurataro   prav posebno  priporočamo   „Narodni zvezi" n*dh pos'ano" ♦
- Lo alnost In patriotizem
sta dve belili,  ki j h imajo zdaj ue prestane na   jeiku   Jju >ljanski kazi-notje.    In   da   bi   svojo  1 jalnosc in sv j patrijutizem postavili v č m s?et-lejs i   luč   ter   se   .s   tem priporočili vladi za   primerno   h noriranje, raz glasaj- >   ti   ljudje   sloveuske naprednjake za protidioastiške veleizdajaloe Nikomur ne h >di na misel,  da bi se prerekal s takimi ljudmi, katerih lo jalnost in patr jotiz-m je tako trden, da se je zanj   moralo   te opetovano zanimati   državno pravdništvo Scenografi*ni    zap sniRi državuega zbora obs-g-jo na stotine strani, kj-r so zabeležen-* patrijotične izjave r«z ličnih nemšk h lojaluikov, ki jih daste v K>-z ni kot svoje voditelje Ko je 1. 1898   za o-^arjevo petdesetlet nioo „Ostdeu>ohe Ruadsobau" priobčila uajznačdue<ša  žaljenja veličanstva   lu   uajočituejša veleiz dbjstva,  je  dotična  številka t ga lista bila mn fijo tednov naljub^e Čtivo ljub jaisaib Nemcev  Navdu-ilo ,ih je tako, da so v Kazni  storili dejanje, zaradi katerega je moral  pokojui dr Schtffer laziti   po   slovensk h redakcij*-h in presiti, naj se stvar zamolči, £eS, pijani  so  bili   io   Scho *erer m Wolf sta jim glave zmeAaia, a imejte usm.ljeuje in mkttr j h  ne uni ite in ne    kompromitujte   nas    ko imamo vendar z ezo v vami  M^d tistimi, ki me3-jo zdaj svoje sline na Sloveaoe. je bržčas tudi nekaj  takih,  ki so j h svoj čas zasledovali zaradi skrivnega „češčenja B -maroka"  pod vodstvom prof dr. Biudttja pa jih niso „mogli" iztakniti.   Vmes so najbrte tudi oni možje, ki so   svoj   čas  sestavili za „Turnverein" tak »zabaven" program, da jim je morala dižavna oblast kon fisoirati eno točko  zaradi veleizdaje in ki so navdušeno ploskali dr. Zan-ggerju, ko je ta imel  tak govor v Kazini, da le vsled izredne tolerantnosti dižavne oblasti ni prišel v kazensko preiskavo. Taki ljudje so vse kako poklicani s diti o lojalnosti in o   p&tnjotizmu   Slovencev sploh in posebe naprednjakov in ni dvoma, di se država na take ljudi lahko zanaša.
— Ponemčevanle na ljubljanski pO 3 ti Prijatelj mi je poslal raz glednio , kolekovano z narodnim kolkom. Pošta oddaje je slučajno pritisnila pečat na kolek mesto na znamko. In kaj naredi ljubljanska gospoda? Kakor v posmeh in izzivanje udar la je na znamko samonemski nLai-bach". Narodni kolek je novi kolek z datumom 20 IX 08 Ali gotova gospoda res misli, da bom) po tem dnevu še prenašali kakišnokoli izzivanje? Posvetili bomo vsem uradom, ne izvzemši poŠte, tozadevno največjo pozornost Pri nas bote na vsak način vsi morali plesati tako, kakor bomo g< d'i Slovenoi.
— Avstrijski narodi ln patri joti tem. Z lacilno je, da je edini nemški narod v Avstriji tako daleč, da ima oelo parlamentarno stranko, Vsenemoe, ki so proti habsburški vladarski rodovini in se želijo pod žezlo H henzollerjev. Is tega vzroka so Vsenemoi tudi izostali od slavnostne seje v soboto, dne 28. novembra Od slovanskih strank so izostali češki radikaloi. In vendar je velika razlika med njimi in Vsenemoi. Čehi se niso udeležili slavnostne seje, da s tem demonstrirajo in protestajejo proti nezaslišanim krivicam, ki se gode slovanskim narodom v Avstriji. Će bi se čehom v Avstriji tako dobro godilo kakor Nemoem, bi se gotovo tudi češki rad kaloi udeležili slavnostne seje. Vsenemoi in na ti hem pač tudi druge nemške stranke — pa vkljub tema, da so Nemoi v Avstriji povsod protežirani, ne marajo Avstrije. To je gotovo značilno za razmerje avstrijskih narodov do države.
— E poročilu o shodu zaupnikov naredao napredne stranke
v SOOOtO )e pripomniti, da g* ade Jelenčeve kandidature ni imelo sestanka „Ljubljansko učiteljsko dru štvo", ampak ljubljansko nčiteljstvo. Društvo kot tako se ne vtika v politične stvari.
— Eaj pa tO pomeni? Pri vojašnici 27. pehotnega polka visita dve zastavi — cesarska in mestna zastava, toda mestna zastava je raz-obešena na „halb Mastu. Kaj to pomeni, ve vsakdo.   Ali se hoče s tem
morda demonstrirati proti mestni ob oiui, ki je lastnica vojašnice?
Voialia ftdka pel polka
it 17 je sooči svirala po me rtu
O^ivg godbe je bilo vse polno vo* jastvo * bila je zavarovana, da bolje ni mogoče. O očinstva je bilo prav malo na c s ti j večinoma nemškutar-jev, ki so poskušali s Heil klici izai vati Pi-licstov, detekt vov ia vohunov je kar mrgolelo, kakor se je pokazalo po uepotrebnem, ker se ni prav ničesar zgndi'o.
— Is   Kranjske hranilnice
Včeraj je bil supet. velikanski naval na Krauj-ko hr-aniluioo. Samo en zavod je dvignil več kot pol milijoua kron, vspga skupaj je šlo včeraj gotovo nad milijon kron iz Kranjske branilnioe UraduiŠtvo je tako zbe gano, da več i.e more točno izpolnjevati svojih dolžnosti Neko dekle iz liti sfere okolice je včeraj dopoldne bridko jokaje h dilu okrog uradnikov. VI. ž-u h je imelo 1200 kron, izplačali so ji pa samo 1160 kron. Kuko -e more taka pometa zgoditi, je malo težko razumeti. Dakle je bilo seveda kar iz s^be, da m dobdo n c i bresti in s- mauj kapitala kakor ga je vloždo Kako so ko učno stvar ure aiii, nam ni znano Ca dekle ni dobilo, kar je imelo dobiti, naj se oglasi pri nas
— (Kranjska hranilnica*' no izplačuje vlog. b pooblastilom izkazani z*8t »piok „Kranjske hranilnioe" dr. Ferdinand Eger, načelnik nemškega „Volksrata" za Kranjsko nam je poslal tale popravek:
„S avnemu uredništvu lista „Slovenski Narod" v roke odgovornega urednika gospoda Rasto Pustoslemšek v
L j ubijani. Sklicuje  se  na  § 19 tiskovnega zakona   izvolite  spreleti  sledeči popravek v Vaš ognjeni list:
V Članku „Kranjska hranilnica ne izplačuje vlog", ki se nahaja v Štev 278 „Slovenskoga Naroda" z dne 27 novembra 1908 izražena trditev, da se nahaja Kranjska hranilnica v stiskah in se brani izplačati vloge — ni resnična Istina pa je, da smo zavrnili izplačati neko vlogo starostne hranilnice bukvioe B., sklicaje se na pravila starostne hranilnice, ker stranka ni osebno prišla in se tudi sluga „M-*stne hranilnice*, ki je do tiČuo knjiž oo predlagal, ni izkazal s pooblastilom Ko je potem prinesel pooblastilo, smo vlogo takoj izplačali.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1908
Kranjska hranilnica." „Kranjska hranilnica" se je torej ojunačila ter nam poslala popravek. Prav! Toda ta popravek sloni na tako slabih nogah, da bi bila „Kranjska hranilnica" bolje storila, ako bi si ga bila prihranila, zakaj v bistva se v njem prizna vse ono, kar smo mi pisali. Fakt je, da „Kranjska hranilnica" neke vloge ni hotela izplačati, kako se sedaj opravičuje, ko je stvar prišla v javnost, to je brez po nuna za fakt sam 8 cer pa naj „Kranjska hranilnica" le še nadalje pošilja take popravke, z zavitimi in zvijačnimi popravki resnioe ne bo spravila s sveta. Da pa se bo spoznalo, kaj „Kranjska hranilnica" popravlja in česa ne popravlja, ko usta tujem o, da si „Kranjska hranilnica" ni upala poslati popravka, ko smo priobčili tele trditve: 1. „Kranjska hranilnica" v Ljubljani je društvo, obstoječe iz 65 samih nemških članov. 2 Stanje hranilnih vlog v „Kranjski hranilnici" v Ljubljani pada. 3. Skup ni znesek rezervnih zakladov .Kranjske hranilnice" je padel. 4. Za varnost hranilnih vlog v „Kranjski hranilnici" ne jamči ne dežela, ne kaka občina — niti člani. 5. .Kranjska hranilnica" ni podvržena strokovnemu nadzorstvu. 6. „Kranjska hranilnica" ima izključno nemške uradnike in ne enega slovenskega. 7. „Kranjska hranilnica" vedržuje nemško šolstvo na Kranjskem. 8 „Kranjska hranilnica" plačuje is svojega žepa učitelje na ljubljanski Šulferajnski Soli.
9. „Kranjska hranilnica" vzdržuje nemško gledališče v L j u b-ljani in je za zgradbo novega gledališkega poslopja doslej ie darovala nad pol milijona.
10. „Kranjska  hranilnica" je glavni steber kranjskega ne m -št v a   — Pozivamo „Kranjsko hranilnico", naj nam  ovrže vsaj eno izmed   navedenih   trditev. Če se ji to  posreči,   se zavezujemo, da takoj  prenehamo z  bojem ' proti nji. Gospoda okrog „Kranjske j hranilnice" na noge, glejte,  na kako cenen  način  lahko  napravite konec ' nekrvavi vojni proti vašemu zavodu!
— Volitve v goriško trgovsko ! ln obrtno zbornico se bodo vršile ! v kratkem. Lahi hočejo zopet opehariti Slovence, da ne bi mogli ničesar doseči pri volitvah. Vlada jim gre na roko, ker hoče varovati Lahe v tr
govsko obrtni zbornici, ki voli dva deželna poslanoa. Slovenski upravičenci ne smejo niti pogledati v imenik, ali so res vpisani ali ne Izpuščenih je izredno mnogo Slovencev iz imenikov; potem so jih prestavili v kateg rije, v katere sioer ne tičejo, ali nevarni ne morejo biti v taki kategoriji, v drugi pa Z nasilstvom in sleparijo se pripravljajo volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Še mnogo ti uda bo stalo, predno pridejo goriški Slovenoi v zbornici do veljave, ki jim gre, ali delali bodo toliko Časa, da se tudi tufcaj  led prebije.
— Zaušnica okrajnemu glavarstvu v Slov gradcu „Domovina" piš-: Nemški nacionaleo Poigher, okrajni glavar slovenjegraŠki, je dobil pošteno klofuto. Koncem meseca septembra se je namreč vršil v Vuhredu protestni shod po § 2 To pa temu gosp diu ni bilo prav, torej je dal zasledovati prireditelje, češ, da niso popolnoma zadostili predpisom zakona glede zborovanj po § 2 Dvakrat se je vrš la razprava pred marnberškim sod Š5em. Skoraj okrog vseh, ki so bili na dotičnem zborovanju, so hodili on žaiki in j h nadlegovali z izpraŠe-vauji, mnogo jih je moralo tudi pred sodišče Sodil je tisti Greinitz, ki pravi, da se „zvijača" pravi po nemško nSohweinerei". No, zadnjič pa je pri povedoval, da se je vršil „spor" (zborovanje, zbor!) v tisti sobi, ki ima „dva dura". — Mož v začetku ni hotel govoriti slovenski, šele na energično zahtevo obtožencev se je to zgodilo. Priznati pa moramo, da se je celo ta Greini'z sramoval te obtožbe. Prepričan |e bil, da obtožencev ni m g >će obsoditi. Predlagal je torej pri drž. pravdniŠtvu v Mariboru, da se cela preiska»a ustavi. Toda strm te! Fank oionar mariborskega državnega pravd-ništva, Verderber, je pisal marnberš-kemu sodniku: Die Angeklagten mflssen gestraft werden!" (Obdolženci morajo biti kaznovani!) Ali je to vaša izvirna „ideja", gosp. Verderber, ali pa jo imate od sloveDJ-graŠkega slovenožroa ?! Pa tudi to ni nič pomagalo, obtoženci so bili oproščeni. Vi glavar Poigher, pa glejte, da se čimpreje izgubite iz SI. Gradca, sicer nastane vihar, ki se bo čutil preko meje tega okraja!
— Dogodki na dunatskem vseučilišču Piše se nam z Dunaja dne 30. novembra. Dočim je univerza še vedno zaprta in se še prav nič ne ve, kdaj bo zopet otvorjena, je kur at ori j „mensae academioae" le izprevidel, kako nepremišljen korak je storil s tem, da je dal zapreti menzo, kjer obeduje nad 1500 dijakov. Včeraj so menda nemško-naoijonalni dijaki dali kuratoriju milostno dovoljenje, da se sme menza jutri zopet otvoriti. Bilo bi preveliko zaupanje v pohlevnost slovanskega dijaštva, ako bi se mislilo, da bodo naši dijaki ob Času, ko se žrtvujejo milijoni za jubilejne razsvetljave — molče stradali. Pretekli teden je pokazal gmotno stanje dunajskega slovenskega djaštva v najtemnejših barvah. Vsled zatvorit ve menze so bili naši slovenski akademiki pač najhujše prizadeti. Obed v menzi (juha, meso s prikuho in kruhom) stane 56 vin., oddajajo se pa tudi posamezne prikuhe po 8 vin. Mnogo onih slovenskih dijakov, ki obiskujejo menzo, si ne more privoščiti kompletnega obeda z mesom (vsaj redno ne), ampak se mora zadovoljevati z zgolj vegetarijansko hrano: 8 prikuhami in kruhom. To sicer ni bogvekako redi lno, in mora vsled takega hranjenja prej ali slej organizem škodo trpeti, a napolni le kruleči želodec za par krajcarjev. Vsi ti reveži so bili vsled zatvoritve menze dobesedno navezani na vodo in kruh, kvečjemu še na kavo v kaki priprosti kavarni, kajti posameznih prikuh po drugih gostilnah po navadi ne oddajajo. Sedaj, ko bo jutri menza zopet otvorjena, je upati, da se bo slovensko dijaštvo na Dunaju zopet naslajalo ob — menznih pri kuha h Boljše kot nič sioer, a vendar nezadostno. Jasno je, da mora pri tem načina prehranjanja veli a del slovenske akademiČne mladine trpeti nepopravljivo škodo. Koliko si jih je pri taki hrani že nakopalo neozdravljive Želodčne bolezni, na katerih hirajo vse življenje. Koliko jih sploh moralno in fizično omaga, predno so dokončali svoje Študijo! In koliko pomeni pri nas Slovencih, ki tako krvavo potrebujemo zdravega in delavnega razumništva, izguba vsakega poedinoa ! Zato treba gmotne razmere slovenskega dijaštva korenito sanirati. Slehernemu slovenskemu dijaku bi moralo biti na razpolago toliko gmotnih sredstev, da more sioer skromno a vendar dostojno živeti. Zato ponavljamo o tej priliki še enkrat že zadnjič izraženo prošnjo na slovensko javnost, da bi Čim izdatneje podpirala naša dijaška podporna društva. Danes \ se je vršil tu zelo mnogobrojno obi- ! skan protestni shod dunajskega ne-nemškega dijaštva proti zatvori tvi 1 „Mensae academioae". Od vseh narodnostnih skupin so bili razmeroma j najštevilnejše zastopani Slovenoi — in sioer vse tri dijaške struje — kar ' je najlepši dokaz, da je bilo z zatvo-
ritvijo „menze" najobčutneje prizadeto  ravno  slovensko   djaštvo. V imenu slovenskih akademikov je govoril filozof So vre, ki je med burnim odobravanjem izvajal, da so slovenski dijaki, dokler ne ustrežejo mero daj ni krogi upravičeni zahtevi slovenskega naroda po ustanovitvi lastnega slovenskega vseučilišča, pač prisiljeni obiskovati druge avstr. visoke šole. Na dunajskem vseučilišču, ki ga nikakor ne smatramo za nemšto, ampak  za splošno avstrijsko institucijo, zahtevajo   tedaj   slovenski   dijaki popolno   enakopravnost   z dragimi narodnostmi.   Vsled   tega  zahteva tudi slovensko dijaštvo zase zastopnika v kuratoriju „Mensae academioae". Govornik je nato najostreje obsojal terorizem nemško-naoionalnega dijaštva, ki bi bili z zatvoritvijo „menze" skoro provzrofiili, da bi ob jutrišnji jubilejni   iluminaciji tisoČpet-sto   lačnih   dijaških želodoev krulilo die har m oni čno himno! Dunajskega   slovenskega   djaštva se je polotila vsled dogodkov preteklega tedna umljiva nervoznost    Vsak dan prinese nova presenečenja, ki razburjajo duhove. Zatvoritev „menze", ki je pripravila toliko slov. dijakov ob vsakdanji košček kruha, je pokazala, da se nas smatra na dunajskem vse uČiliŠČu za manjvredne goste, katerih bi se merodajni kregi radi Čimpreje iznebili, katerim pa kljub temu nočejo priznati pravice do lastnega najvišjega učilišča.   Včeraj je došla iz Gradca vest, ki kaže,  da se našim tamošnjim tovarišem ne godi nič bolje: rektir  ondotnega  vseučilišča,  ki je, kakor znano,  že po ustanovni listini namenjeno zlasti Slovenoem,  je slovenske akademike kruto razžaiil. K vsemu temu se pridružuje še moreča skrb,  kaj   bo s slovenskim vseučiliščem.   DoČim se o naših vseuČihŠkih zahtevab prav nič ne čuje, postajajo obliube glede italijanskega vseučilišča vedno določneje    Slovensko dijaštvo pričakuje od vseh slovanskih, zlasti pa od slovenskih poslancev, da bodo v  tem  važnem  trenutku  ostali na straži in vedeli uspešno zagovarjati interese slov. naroda. „Slovensko vseučilišče  se  mora ustanoviti vsaj istočasno z italijanskim, ki pa za nobeno oenone sme priti v Trst", — to je sedaj parola slovenskih akademikov. Pod vtiskom teh dogodkov bo v prihodnjih dneh tako na Dunaju kakor v Gradca in v Pragi nastopilo slov. dijaštvo   vseh   str u j   složno in skupno za naše kulturne zahteve. Naj bi ta nastop našel primernega odmeva tudi v domovini!
— Odlikovani orožniki ns Kranjkem Pohvalni dekret in remu-neraoijo sta dobila titulama postaj e-vodja Luka Gerkman in Andrej Blažič, prvi ker je rešd nekega otroka, da ni utonil, drugi pa, ker je izaledd roparskega morilca. Pohvalne dekrete so dobili nadalje straž mešter Fr. Mohorič, ti tu l ar ni straž-mešter Anton KovačiČ ter straž-mešter Ivan Skodla r.
— Iz finančno službo. Za ravnatelja deželne finančne blagajne v Trstu je imenovan Si Ivi j Dej a o o, kontrolor take blagajne v Iaomostu. Carinski nadzornik Frano Štre-kelj je pa imenovan za višjega carinskega nadzornika za okrožje na. direkcije v Trstu.
— iS finančno SluibO. Finančna komisarja Karel Biohlmeir in dr. Anton Janeiič sta imeno-vanna za finančna tajnika za področje fin. direkcije v Ljubljani.
— Is državno stavblnske službo- Stavbni praktikant Oskar J tiran je imenovan za stavbnega praktikanta za državno stavbinsko službo na Kranjsko.
— Profesorske vesti. Profesor na moški pripravnici v Ljubljani g. dr. Valentin K u Sar in profesorja na ženskem učiteljišču gg. dr. Fran Ilešič in Josip Verbič so pomaknjeni VIII. čin razred.
— Is poštne službo. Poštna ofioijan tinja Koza R a d e j je postala poštarina 2. razreda v Št. Jurju ob južni železnici.
Is pisarno slovenskega fle-
dsliiča. V četrtek, dne 3. t. m. se
uprizori prvič danskega najodličnej-šega pesnika Holgerja Drachmanna dramatska pravljica „ Enkrat je bil . . .", ki se je le v Kodanjn igrala nad 160 krat, a tudi na vseh velikih odrih a izrednim uspehom. Holger Draohmann je umri lani-, dosezal je kot dramatski pisatelj iste velike uspehe, kakor lirik in novelist. Njegova rodbinska drama n Punčka in metulj" (1882) njegov igrokaz „Strani by Folk" iz ribarskega življenja, ža-loigra „ Alkibiades" in „SreČa v Aren*ou so stalno na repertoarju norduskih gledališč. Zlasti Holgerja Draohmanna pravljice in pripovedke so resnični ume tvori. Dramatska pravljica „Eo krat je bil . . (1. 1886) je prinesla avtorju največji triurni1. Vladar ga je za to dramo imenoval vitezom reda Danebroškega Še danes je ta drama najljubša danskemu narodu. Dejan i se vrši v kralj evini Ilirski in v kraljevini Danski; glavne osebe so princ
danski (g. Nudi d) princesa ilirska (gđ6. W i n t e r o v a) in prinčev oproda Begrad (g Toplak). »Sodeluje vse dramsko osobje. Pripominjamo, da Draohmannova drama ni pisana le sa mladino, nego pred sem za odrasle, ker v igri je vse dejanje prav resno. Drama je najskrbneje uprizorjena.
Cesarjev Jubilej in slovansko gledališče. V smis u opetovaue izražene želje Njega Veličanstva cesarja se sncči gledališče ni razsvetlilo, nego se je priredila dobrodelna predstava v narodne svrhe. Blagajnica „Dramatičnega društva" je gbtorej dan«-s nakazala in izplačala deželnemu odboru diuštva „Otroku znesek 50 K osrednjemu odboru ,Družb*»sv Cirila in Metoda" znesek 50 K ter za narodne žrtve z dne 20 sept. t. L znesek 25 K (mesto razsvetljave).
»Trgovin* In na a narodno
dolžnost' g bo suov predavanja r. J. Vidmarjeve prihodnjo nedeljo ob 4 uri pop. v društvenih prostorih „Sploš nega slov. ienskega društva  na R m ski oesti št 11    Dolžnost vsake zavedne Slovenke je, da se tega seda DJim razmeram tako odgovarjajočega predavanja udeleži    Nobena žena ne sme ostati d ima, vsako hčer morate starši poslati k temu predavanju. Predavanje je d mesek k našemu skupnemu narodnemu delu, ono naj naše ženstvo utrdi v zavednosti pri izpol DJevanju narodnih  dolžnosti  in jim obenem daj za to potrebnih navodil. V nedeljo tedaj k domenku za združeno delo vse Slovenke brez razlike strank !
Punčke v narodnih nožih, tiste tnštkane, fl tkane in srčkane punčke, ki so j h napravile naše mlado dra žestne krasotioe za rasstavo nOtroku, ki so bile že na tej razstavi predmet spkšjega občudovanja, in ki no do nesle spretnim stvariteljioam vsestransko pohvalo, te punčke so sedaj v Lozarjevj, Vidinarjevi in Pi dkrajškovi trgovini na prodaj „pol za denar, pol zastonj". Starši, ne kupujte za Miklavža in Božič drugih punčk, dokler niso vse te pokupljene! Sezite samo po teh! S tem bete svojim otrokom kupili res nekaj lepega, obenem pa še podprli nsr« dao društvo.
Akademija V nedeljo 6. t. m. je v dvorani „Mestnega doma" zanimivo predavanje gosp. oes. svetnika Ivana Franketa o predmetu .Kapital in delo". Pričetek ob 6. zvečer. Vstopnina po 20 v od osebe, dijaki in delavci prosti. — S tem predavanjem prične „Akademija" zopet z rednimi predavanji v „Mestnem domu", ki so se našemu občinstvu toli priljubila. Opozarjamo torej slovensko občinstvo, da se teh predavanj udeleži v mnogobrojnem številu
Miklavžev večer- Za sobotni Sokolov »M kiavžev večer" naj se darila v trdnih ovitkih in razločno s imeni označeno oddaio do sobote zvečer do 6. ure, v trafiki gospe Sessrkove v Šelenburgovih ulicah in pa na večer prireditve pri blagajni.
Drasltn is otroško vsrstto ln mladinsko skrb v Ljubljani je v pr slavo vladarskega jubilej* na klonil g. Ladislav Pečanka, ravnatelj kreditne banke 10 K, odvetnik g. dr. Ivan Milan Hribar pa 5 K, gospa Ana Jo sin, o. kr. blagajnika soproga je poslala društva zveženj koristne zmske obleke, po kateri je v krogih milih varovancev društva obilno povpraševanja.
Društvu za otroško varstvo la mladinsko skrb o Ljubljani so v proslavo Najvišjega vladarskega jubileja naklonih: Gospa Vilma Jo-sinova, o. kr. vrtnarioa 2 K in gospodje odvetnik dr. J Furlan 10 K, o. kr. blagajnik E Josin 4 K in o kr. sodo. tajnik F. MilČinski 10 bon.
Društvo e. kr. davčnih urad-likov na Krinlseem naznanja, da se vrši VII. letni občni zbor v nedeljo, dne 6 decembra ob 10 dopoldne v prostorih restavracije „Roža" ▼ Ljubljani.
Trii« vojaki 27, pešpolka so vprizorili pred kratkim lov na nekega mladega fanta. Preganjali so ga is ulice v ulico, končno jim je pa dečko ušel v „Narodni dom". Vojaki so stražili, kdaj pride ven. K sreči je prišel iz »Narodnega doma" gospod, ki je dečku dal zaščito, da si je upal na prosto. Takih zabav vojakov 27. pešpolka ne potrebujemo v Ljubljani!
GlSS lZ ObČfnstVS Piše se nam: Vozni promet na dolenjski državni oesti je jako živahen, posebno od dolenjskega kolodvora po Karlovski cesta v mesto. Ta promet je pa zelo °viran in vozniku, ki vodi lahak ali težak voz oelo nevaren, ker se električnem vozu mnogokrat ni mogoče ^ogniti. Posebno ob tržnih dnevih se lakaja pred gostilnicami na Karlov-8ki cesti, v Florijanskih ulicah, raz fcrjenih Božn h ulicah in na Starem frgu mnego tovornih vozov, stoje v dolgih vrstah po več ur na cesti. Putuje teh vozov na oesti vzame to-liko' prostora, da mnogokrat za promet ni drugega kraja, kakor samo tir
električne želesnioe. Z veseljem se je pozdravljalo delo razširjenja Rožnih ulio, ker je bilo zares selo potrebno, a malo bode ta lepo razširjena ulioa vos n emu prometu koristila, ako se bode dopuščalo, da se na njej sedaj ustavljajo lojtrski in drugi tovorni vozovi. Po ustanovitvi električne železnice seje pač govorilo, da se ne bode smelo več voz i ve na oesti pred gostilnioami puščati in res za nekaj časa se je to tudi precej uvaževalo. Posebno sedaj pa je prišlo puščanje vozov na cesti zopet v navado, kar pa drugi vozni promet prav zelo ovira. Deželno vlado in mestni magistrat prosimo najvljudneje naj bi se ne dopuščalo na mestnih ulioah in na državni oesti, kjer ni zadesti prostora z na stavljenjem praznih vozov cestni promet ovirati. Več meščanskih posestnikov lahkih in tovornih vpreg.
Zakaj no bi bil lilharmonlčtn koncert ob poajralenih mls*h? Takih in sličnih vprašanj sedaj kar rosi izpod goste ljubljanske megle. Da, res, zakaj ne bi bil? Pridite vi vsi, ki vam taka vprašanja povzro čajo nepotrebnih skrbi, v nedeljo na koncert in prepričali se boste, da značaj n'harmoničnih koncertov ter njih umetniška vrednost že z ozirom na naše razmere brezpogojno zahteva, da vsak poslušalec pazno sedi na svojem stolu in da je užitek filharmo-ničnih koncertov šele tedaj res pravi užitek, če se ne vrši pri pogrnjenih mizah.
Posnemamo Nemce! Tukajšnji
sodarski mojs er Johann B u g g e -Qig> ki jo je priribsal v Ljubljano od nekod iz rajha, je odpovedal pri peku Avgustu JVnku dobavo peoiva i u jo izročil Nemou Gartnerju. Tako Nemci dosledno izvajaio geslo „Svoji k svojim". In mi? Koliko je še Slo-venoev, ki dajo zaslužka Bag geniju, ki bi sioer že zdavnaj zmrznil, če bi živel od samih Nemcev. Posebno slovenski vinotrioi mu baje kaj radi dajo ćMat s< de!
Orožnika uniforma. V spo-polnitev notice tičoče se orožniŠkega imenovanja povodom jubileja se nam poroča, da bo od 1. decembra naprej vsak orožnik, ki služi 4 leta in ima dobre „konduite" imenovan stražme-Štrom. V razločitev postajnih povelj nikov, ki dobe istotako 2 cm širok distinkcijski trak — in ne dvojen kakor se je poročalo — od gorej imenovanih imajo postajni poveljniki in okrajni or o ž niski poveljniki Še en zlat gumb na našitkih bluz in plaščev z imenom Njega Veličanstva.
Umrla je v Zgornji Šiški gospa Ivanka Suva. Pogreb bo jutri popoldne. N. v m. p.!
Dinamitna patrona so |e razletela v roki 14Letnemu Marku Ko-balu iz Pianine pri Vipavit a ga k sreči samo lahko ranila. Kaka nesreča bi se lahko zgodila, ker je bilo takrat več otrog poleg.
Nesreća v radniku. V Rablju je pri razstreljevanju zadelo 25letnega rudarja Antona Ur bane a tako hudo, da je kmalu umrl.
Umora Obtožen in pred goriškimi porotniki obsojen je bil ogrski cigan R o s t a s L a i o š na pet mesecev ječe.
Porotno sodišče je Ano O le-nik obsiddo na 5 let težke ječe. Obsojenka je po razglasitvi sodbe kričala, da se od takih kmetov, kakor so porotniki, ne da cbsoditi ter hotela v nje vreči pred njo stoječi kozarec vode, kar pa je zaprečil paznik, ki je stal poleg nje.
V Sodnljskih nlicsh v dr. Pir-če vi hiši je o tvoril g. Jo s. Dro 11 trgovino glasbil, električnih klavirjev gramofonov itd. Glej inserat.
Coirigendnav V včerajšnjo brzojavko iz Zagreba se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Tiskano je bilo „hiša habsburško- bosanska", a glasiti bi se moralo pravilno „hiša habsburško- lorenskau.
MM novice.
- Nesreče na   železnici. Pred
Zagrobom sta včeraj zjutraj trčila skupaj dva osebna vlaka. Strojnik je mrtev, veo oseb je hudo ranjenih. V Veliki Gorici sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Tudi tam je bilo vee oseb težko ranjenih. Vzrok je bila baje gosta megla.
— Dunajsko vseučilišče se jutri zopet otvori, ker so Italijani izjavili, da ne bodo več demonstrirali.
— Italijanske finance. Italijanski državni proračun za leto 1909. izkazuje 30 milijonov prebitka.
— Pariška ineffla. V Parizu imajo tako gosto meglo, da so morali ustaviti promet tramvaja. Zgodilo se je že mnogo nesreč.
— Zaradi velikih poneverb pri varšavskem magistratu se je ustrelil ravnatelj uradov Milovenski.
— Sejh - Ul - l/lam, vrhovni po-frluvar mohainedanske vere je baje podal demisijo.
Rožne stvori.
*  Velike nesreče    pri jubilejni
razsvetljavi na Dunaju. Snovna slav-
nostna razsvetlava na Dunaju je zahtevala mnogo žrtev. Število ranjencev še ni znano. Mrtvi so trije, med njimi tudi deželni poslanec H o 1 z 1. Najhujša katastrofa je bila pri vratih na dvor. Ker so ugasnile električne luči, je množica pritisnila proti železni ograji, da so prvi padli čez ograjo ter potegnili druge za seboj. Zelo mnogo je bilo pri tem ranjenih, a deželnega poslanca Holzla so zmečkali, oziroma zadušili. Krna lu nato se je v bližini onesvestila žena predsednika notarske zbornice dr. Mayerhoferja ter izdihnila še preden je prišlo rešilno društvo.
Telefonsko ln brzojavno porofflo.
Preki sod v Pragi.
Praga, 2. decembra. Danes ob 9. dopoldne je bil tu razglašen preki sod. Preki sod velja za mesto Prago in za predmestja Smihov, Kraljevi Vinogradi, Kari in, Nusle in Žižkov. Policija je izdala razglas, da so prepovedana vsaka zbiranja na ulicah. S tem je prepovedan tudi burael nemških dijakov. Ob osmih zvečer morajo biti zaprta vsa hišna vrata. Prepovedano je nositi kakršnekoli društvene znake.
Žrtve včerajšnjega večera. Dunaj, 2. decembra. Pri včerajšnji jubilejski razsvetljavi je bilo mnogo ljudi j poškodovanih in ranjenih. Mrtvih je pet oseb in sicer deželni poslanec Holzl, gospa Mayer-hofer, potnikova žena Poppel, 171et-na tlekla Petru in 251etna prodajalka Aiscbl. Javnost je vsled teh nesrečnih slučajev ogorčena, ker poklicani krogi niso skrbeli v zadostni meri za varnostne odredbe.
Cesarjev jubilej.
Dunaj, 2. decembra. Cesar je danes prisostvoval slovesni službi božji in potem sprejel člane cesarske hiše, ki so mu čestitali k jubileju.
Dunaj, 2. decembra. Cesar je podelil načelniku kabinetne pisarne baronu Schiessln veliki križec Le-opoldovega reda.
Železniška nesreča v Zagrebu.
Zagreb, 2. decembra. Včeraj se je tu zgodila težka železniška nesreča. Na Savski cesti sta trčila osebni vlak iz Broda in tovorni vlak iz Karlovca skupaj. Vlakovodja Mijo Ker-kav je bil ubit, i>et kmetov je bilo pa težko ranjenih. Razbitih je več vagonov. Vzrok nesreči je železniška uprava, ki ne poskrbi za povečanje kolodvora.
Odstop češkega namestnika.
Praga, 2. decembra. Listi poročajo, da bo v najkrajšem času odstopil namestnik grof Coudenhove. Njegov naslednik bo baje sedanji vojaški poveljnik praški general Koller.
Škof Doppelbauer umrl.
Linec, 2. decembra. Tukajšnji škof Doppelbauer je danes umrl. Rojen je bil L 1844. v Weisskirehenu na Zgornjem Avstrijskem.
Uradne vesti ogrske vlade.
Budimpešta, 2. decembra. Službeni korespondenčni urad razglaša: »Esti Ujsag« piše, da kupujejo trgovci v Bosni velike množine živeža. Trgovski promet je popolnoma ustavljen, ker se vse železniške proge rabijo v dižavne svrhe.
Budimpešta, 2. decembra. Uradno se razglaša, da je dobilo paro-brodno društvo »Ungaro - Croata« naloer, naj ima v reškem pristanišču pripravljene parnike za prevoz vojaštva. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je ustavilo za tri dni ves tovorni promet, da se omogoči prevoz vojaštva. Ravnateljstvo južne Železnice in dalmatinske železnice je dobilo ukaz, naj vse potrebno ukrene za slučaj potrebe. Načelniki postaj so dobili zapečaćena pisma, ki jih smejo odpreti šele, ko se jim to izrecno naroči.
Budimpešta, 2. decembra. Iz Ka-niže odhajajo posebni vlaki proti Bosni. Vsi ti vlaki vozijo razne potrebščine za armado. Vojaškci oblast ničesar več ne prikriva in je odredila, da se sme o vsem tem poročati javnosti, ker hoče, da je javnost poučena o vsem, kar se bo v bodoče storilo za obrambo monarhije.
Miskolcz, 2. decembra. Četrti bataljon bT>. pehotnega polka je dobil povelje, naj se napoti proti jugu. Polk je dam?s odšel.
Darila.
O priliki
4426 3
B^T* *• spominjali« ^Kfl
Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju £jubljana!
Upravništvu  našega lista so poslali:
Mesto rsssvttllsve v proslavo cesar]«vetje lubiUfa so darovali:
la drntbo sv. Cirila In Me
tOdS" O. Marija Goaar 2 K, g. Ignacij Verbajs 3 K, g. Kopitar 1 K, g. Miuka Vrančičeva z rodbino 4 K, g. Jo s. Bart-lova z rodbino 6 K, dr. Alb. Kapus 10 K, g. Fran G o vek ar 3 K, gosp. Ivan Mejač 25 K, g. Jernej Klemene, gost in po8. 5 K. g. Lad. Pečenka, ravn. Ijublj kred. banke 10 K, g. Henrik Fran z 1 5 K, neimenovan trgovec 3 K, g. Fran - Krapeš, kavarnar 5 K, g. K. Čeme, mesar 3 K, dr. Ant. Švigelj, odvetnik 5 K, rodbina Šega ta 3 K, 1 b letnik viš. dekliške šole o priliki cesarjevega jubileja 7 K, g. L Schwentner tu 10 K, g. Černe 1 K, Neimenovana v Metliki 2 K, g. Al Zajec v Šiški v proslavo 60 letnice 10 K, g. Al. Vidic v Ljubljani 4 K., g. Jos. Medica v Št    Petru 5 K,   g. P. Miklavčič
1 K, ga. Albina Blaznik 2 K, g. Anton Simčič, rev. dež. naklade 2 K, g. Oldfih Rousek v Mengšu 10 K, g. dr. Mavricij Ras 10 K, g. Fran Vidali 2 K, g. Anton Šare, trg. v Ljubljani 10 K, rodbina prof. Vodnikova 5 K, Al. Pogačnik tu 4 K. Skupaj 179 K. Živeli!
Za žrtve 20 septembra 1908.
G. Anton Novak, gost. pri „Starem zajca1 4 K, g. A. Klobučar, sod. nadsvetnik v pokoju 4 K, rodbina Deu - Eggenberger 10 K, g. Fran Govekar 3 K, g. Jernej Klemene, gost. in posest. 5 K, g. Fr. Blamauer, tapetnik 2 K, g. Janko Svetlin
2 K, g Fran Krapež 5 K, g. Zalar 2 K, Skupaj 37 K. Srčna hvala!
Za stradajoče sovenske vi-sokosolce na Dnna|n: o. m. Bayr,
vdova c. kr. rač svetnika 3 K, g. Fran Krapež, kavarnar 10 K. g. Karel Cerne, mesar 2 K, K—c 5 K, g. Frid. Stark 4 K, g. Roza Kutny 2 K, Rožica iz sv. Križa pri Trstu 5 K, g. P. Miklavčič 5 kron. Skupaj 33 K. Srčna hvala!
Društvo za otrolko varstvo la mladinsko skrb v sodnem Okraju LJubljana: G M. Ba7r 3 K, dr. Kari vitez Bleiwe;s Trsteniški 6 K, gosp. Al. Zajec v Sp. Šiški, v proslavo 60 letnice 10 K. Skupaj 19 K. Srčna hvala!
Zs nesretno rodbino Kisele:
G. Katarina Smole 2 K, Umberger, Tory, Hrehorič, Mazi, Ankona, Jagodic, Franzl, Kolar, Dacar. Ciuha, Mulaček, Paper, Koželj in Vašič zložili 10 K. Skupaj 12 K. Srčna hvala !
Za »Družbo sv. Cirila ln Meto dau: Dražestna gospi ca Kutjuša Ka-menšek, gojenka viš. dekliške šole, je nabrala o priliki krsta Kamenškovega sina Dušana, K 9. — Železniško uradništvo na Ijublj. južnem kolodvora K 88 30 mesto venca na krsto padlima žrtvama. — G. Auer in K. Sturm v Begunjah K 4 mesto streljanja dne 2. grudna. — Dražestna gospica Berta Dimicova nabrala na praznovanja srebrne poroke g. Karnovseka v gostilni g. Fazan n ca na O stružne m pri Celju K 1520. — Na zadnjem sestanku v Ptuju darovali obitelji Topolovec, Oroslav, D. in M. Sekirnik in Kmet K 5, le Janez iz Sveče se je protivil iztisniti par kron c za šolsko družbo. — Neimenovan nabral v veseli družbi v gostilni g. Faturja v Parjah K 5. — Štiriletni Ladoslov Maco-rati v Divači nabral K 6 52 pod geslom: „Mali sem fantiček nabral sem mal dobiček, ker od ,Bovhčel sem zapel, da je lahko sv. Ciril in Metod vesel. Posnemajte me fantički mladi, in zbirajte za ,Družbo* radi. — G. Filip Izlaker v Št. Petru nabral v veseli družbi K 3*22 pod ges'om: „Kar imamo, vse prodamo, da za ,Družbo1 dajemo. — Skupaj K 166-24. — Srčna hvala!
Zs žrtve 20. novembra: Omizje
v gostilni Kreutzer K 1 62. — G. Pepica Veberjeva iz Maribora K 35 kot preplačilo za po tvrdki J. B*hovec v Ljubljani v ta namen razprodano poslano blago. - Županstvo Bloke   vsled   tozadevnega občin
kega odbora K 20. — Nedognan preostanek pri računih gg. I. Lončarič, F. Slane in I Jenko K 604 — G.K.Ivano iz SodraŽice nabral v PakiŽevi gostilni v Ribnici K 4*50. — G. A. Kravanja v Idriji nabral v veseli družbi K 5 64. — G. Viktor Magajna v Divači nabral od starejšin in drugih K 32*14. — Skupaj K 104 94. — Sri<na hvala! — Živeli!
Za strada (oče slovensko dijake na Dttas|n: G. Bergant nabral K 68*60. — Napredne Slovenka v modnemu salonu M. Šega K 5. — G. Albin Lajovic nabral v Š mar t nem in v Litiji K 1510. — Slov. trg. društvo „-Merkur" K 50. — Prof Tavčar K 20. — Vesela družba v gostilni Vojevič K 2 40. — V gostilni g. Belleta na Uncu se je nabralo K ll — dr. Reja, zdravnik v Kamena K 10 K. — G. F. Reudla na Brda nabral v gostilni g Jos. Rus v Št. Vidu v veseli družbi Ljubljančanov K 10*44. — G. A. Jugovic v Krškem K 20 z željo za boljšo bodočnost. — Neimenovan K 10 zaT slovenske fante na Dunaju. — G. Fr. Žagar v Markovcu K 50. — Na shodu jugoslovanskega dijaštva v Gradcu bilo nabranih K 20. — Skupaj K 292 54. — Srčna hvala! Živeli 1
Za spomenik žrtvam s županstvo
Bloke vsled tozadevnega občinskega od- -hora K 20 K. — Živelo! •
Za koeevskepa „Sokola": g.
Tončka Gaber nabrala v Škofji Loki ob priliki obiska nekaterih ljubljanskih „Sokolov" K 10*18. — Živela nabiralka in darovalci I — Na zdar!
Za rodbino  Kisele:  Trije pri
Zupančiča a 1 K, pisarniški uradniki dež. vlade zložili 17 K, trije gospodje t Marčanovi gostilni 3 K. — Skopaj 23 K. Srčna hvala!
Slovenci
zDIrnJteznžrtue!
Mnogostranima poraba. Ciobovo m do mace&a zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-to francosko žganj« in sol*1, tri je takisto bolesti ateftu-joče, ako se namaže * njim. kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Sivce krepimo in je zatorej dobro, da ae priliva kopeli m. Steklenica K 1-00. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni založnik, DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno nam ko in pod-piaom 6 3& 16
Kemik dr. Ing. Hirsch, Olomuc. Ke-
mično-tehnična preiskala je izpričala, da je „Sevdlin." prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 2
Proti prana jem, luskinam in Izpadanju las
deluj«) oajbotjiie priznana
Tam-chii tinta
SSL 1
tatara  okrepčale   la*l*ce, otairanfale
luske b preprečuje Upadanje las. 1 atrltle-nkesi b navodom 1 Ur ona.
aaipoŽUJa m ■ obratno pošto ae manj kat dve tteklenici
Zaloga vseh prelakusenlh zdravil, medic, mil, medlolnel. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgišklh obvez, svoilh mineralnih vod 1.1 d.
Diž. lekarn* Milana Lensteka
i Ljubljanu Risl|m cesta it I
eeleg oev^agrajenega Fraa Jeiefevega
'»b« ušata ta 48
žitne cene v Budimpešti.
Dna i. decembra 1908.
Trr—ju
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 1291 Pšenica za oktober 19o9 za fO kg K 1 5 Rž za april „ za 50 kg K 10 90 Koruza za maj m     za 5( kg K  7 56
Oves    za april       „     za 50 kg K 884 EiVItt v. 10 vin ceneje.
Meteoroiositno poročno,
iikmh DMd mor]»m 106. Sradaji vtenl tlak 7MI
E	Cas
o o	opazo-
TJ	vanja
1.	9. zv.
2	7. zj.
■	1 pop.
Stanje barometra
So
a-
a
Vetrovi
Nebo
7465   —4 5 sl.svzhod
7457  -65 » 743«. —1*2 slab jug
megla jasno
Srednja včerajinja temperatura —481, norm. 0 4*. Padavina v 24 urah 0 0 mm
t
Potrtim srcem javljamo, da je gospodu Vsemogočnemu dopadlo poklicati nepričakovano k sebi v boljšo večnost soproga, očeta, brata, svaka itd, gospoda
Karla Stupica
gostilničarja v Šečurju pri Kranju
ki je danes ob 2. uri zjutraj, v 32. letu svoje dobe preminul
Pogreb se vrši v petek, dne 4. decembra ob V44. iz hiše žalosti na Viru k župni cerkvi v Dobu.
Svete maše zadušnice se bodo služile v vrč cerkvah.
Umrlega priporočamo v blag spomin in molitev.    gp 4461
Šenčur pri Kranju, 2. dec. 1908.
Fant Stnelea roj. Kav ar, soproga.
Psa M Stupica, hči. — Fran, Josip in Janko Stupica, bratje -Mart a in J« sip »rupica, starši. — Marija Urenjak roj. Stupica, J u lija na Stupica sestri. — Amalija in Marija Stupica, svakinji.
RI-
t
TuŽnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znana m žalostno vest, da je nasa iskreno ljubljena soproga, ozir mati, gospa
Ivanka Suwa
danes, 1. decembra ob 3. uri popoldan po dolgi mučni bolezni, previđena s sve imi zakramenti z ■ umirajoče, mimo zaspala v Gospodu Pogreb bode v četrtek, 3. de*
rmbra ob 3. popoldne iz Zgornje ske št 48 na pc kopališče v Drav-
Ijah nad Ljubljano.
Sv. maše se bodo služile v
raznih cerkvah. 4459 Nepozabljivo rajnico priporočamo v spom n in molitev.
V Zgornji Šiški, t. dec 19 8.
Žalujoči ostali.
i
A
Benediktinska voda za lase.
odpravi takoj izpadanje  las, prhlj Neprekosljiva hranitev in nego nje lepih las. V Liubfrani jo p daja Alb. Der gane br-vc*. hotel »Pri MaliCu*
4414 1
za o-va-
pro-
•^aer**', -V
SanderiHeidt;.^
5rr3««;hurn.,Vr> - ,
Razne prevode
Iz nemš&lne v slovenščino
•irknJarjcv, piaam   in   družin tasfcmiti M   ?   tej   stroki izvežban
Vsak dan «0 -500 litr#w
•Skrbi OMO aradnik.
Naslov Sarodav
▼ upravni
uiŠtvu
Slov.
Kdor ima veselje do bolj velikega in lepega posestva ter do itvfnore|e tudi gozd ia pritikline (fuudu*) v dobrem stanja in bi rad kupil, naj vpraša pod „Oeinfeekt' Vereln it 11 * Celje, posto restante" 4453—1
Prva feSKa tvornica reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga VIII
MoJceneJJe vezanje In najkoristnejša reklama. 4457 1
Ceneje neajo motvoz .
Sijajna eksistenca! ««
Edina prodaja Graetzinove luči
na lastni račun se odda za Ljubljano ln okolico spretnemu trgovcu, ki razpolaga z vsaj 500 kronami.  Vpoštevali se bodo samo brzo odločni ponudniki ki takoj
sklenejo Velik zaslužek zajamčen. Ponudbe pod „Graetzin Licht*' na anončno ekspedicijo Edvard Branil, Dunaj, I Oot nformstrasse S. 4451
Pozor kapitalisti!
Prva t-ornica dišečega mila in vonjav v Trstu je
= noprodo jt =^=
Odlikovana s petimi zlatimi kolajnami In Je dobila prod kratkim najvišje priznanje trgovinskega mlnista a strij-ekega. Zaslužek zagotovljen okoli 40 OOO kron na leto.
Pojasnila samo resnim reflektantom pri
4229—5
Giuseppe de Grandis, Gaffe Tommaso, Trst.
* k.
Nizko pod ceno
prodajam radi po sanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 32 zs«. gespede iaa. c3.@£Js@
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trpina fl. Luklć. ^5?
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani Prešernove nlice
božiCna in novolatna
cl**rl la.
Nairaznovrstnejsa in na|cene|sa izbira:
Briljantni uhani in prstani,
Zlate,   srebrne in alkl|aste ure ln veritice
Prave švicarske ure UNION"
ki so prav fin« in natan«ne, a skoro ni6 dražje od drugih vrst.
Vsakovrstne lepe stenske ure.
Namizna oprava
it pravega m kina srebra.
Šivalni stroji
iahkotekoBi,
kolesa najboljših vrst
in vse kolesarske potrebščine.
Ceniki s koledarjem zastonj ia poštnine prosti.
Delničar
pravih švicarskih ur
Union" v Bielu (Švica).
M I Me Mpre£a| Želi ae letna po-godna. — Točne p nndbe ra Prve antlekeraieo mm Btkl Joe H* etfi tiger, Boke, Via Ademlch     4456 i
Hiša 1
pripravna za vsako obrt Je Daproda] ▼ Domtalab ob Dunajski oesti.
Ved pove g. AnttD i it, kleparski mojster v Doatslab it 106.
Tržaika firma mm de bilo
išče 3-4 hI
mleka
Ponudbe pod Celoletno" Trst, glavna posta reataate        4376 -2
Gostilna
s koncesijo Kramar v Ljubljani, Dolet* Jaka cesta it 5 se da
v najem (z *kup)
e dnem I. februarja i909 aH pa j tudi takoj
Poizvedbe v odvetn šfti pisarni dr. Frana Poče k v Ljubljani. Stari trg Stev. 30 3960—6
Veli** z.ihgo
Sramofonou m plošč
tudi s slovenskimi komadi plošče od K |*M naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2991 UuDlJanfl. S ari trg 26. 45
Prvi braojsko - alavanskt
uglaševalec
klavirjev
G. F. Jurasek EJnbljana Sv. patra cesta 62 *
I. nadstropie
uglašuje klavirje, kakor tudi prevzemu popravila  vseh sistemov  klavirjev in
preglasuje brezplačno. — Uglašuje tudi „ Glasbe ni Matici". 3532-i
Pristna istrijanska
Iz lastnih vinogradov pridelana
VINA
prodajata p° najnižjih oensb, in sicer cd 56 litrov naprej
Crno a Z8 h, belo a 3Z h.
V steklenicah:
ftm a 36 b, helo i io h.
Brata Iran in Sime Snron
Jesenice na Ooren|skem it 114.
Jfa pozabita naročiti!
Prodajam dokler bo kaj zaloge, velike, brezhibne ostanke 6—10 metrov dolge in sicer kaoalas, okslord, o t lir, barbeut Itd 40 m
samo za K 16 75; 40 m pristnobarvnega kaoalaai za preobleke za K 18— franko, torej brez nadaljnih stroškov, Blago je dobro in bo vsakdo zadovoljen. 4366—2
Ig. BrOŽ, edina kršćanska tkalnica Nachod na Češkem.
Velika izbira zadnje novosti, damskih in otročjih klobukov.
. 1908 Seziia «9 i
i Najnovejše Muze
svilnate, batidtne, čipkaste, volnate in iz modnega blage,
moderni pasovi, damski in otroftki predpasniki, spodnja krila, ovratniki in kravate.
l^lubljana^  Židovske  ulice  ilev. S. 2252 ?4 K
CM
Za slabokrvne in prebolele
7 ,o i po K V50
najfinejše vino Vermonth v stekl.7101 po X V—
Dalje priporočam :
Pristna namizna m desertna vina
najboljše produkcije po primern h cena".
Plite pristni maršala v steklenicah
"I n*\f\no\io vini. \Jermnnth v ch
Utni nvoz.
3910-10
FRKNCESCO CASCIO,
LJUBLJANA
enburgove ulice.
3 I. Wanek E
Krinnr In Izdeloootell teple 3647-16
v Ljubljani, Sv. Petra cesta Jteu. Zl
priporoča si obč nstvu svojo bogato zalogo najf nejših Uoiuh« »in. »*» <»h<i lastno izdelovanje eVple vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kiž.   Bu +mjmšivm se opozarja na b^ato izb ro
ft*a*|» In * n*- It druK'h »ojBnulii peHrf šf*«n.
Prevzema vsa v svo o stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje U**wm diijneuie
po nsjvišj h dnevnih cenah.
=    Postrežba toč~a, ceno solidne. =====
Od Z5.noueml7ra do Z5. decembra
prodajam na svojih prostorih
"v Sclsuem arev-oielu poiegr jutoliejnegra mestu
Prima slanino
brez keie od prašičev la lastnih pitališč
I. vrste..... ks Kron 150
II. ,.......„  „ 1*30
Meso istih prašičev:
I. vrste......kg kron 140
II..........„ 120
429 —8
Slija predović.
<tr2avne ^eieznloen
Izvleček iz vodnega reda»
Velfaten od 1. oktobra 190S* leta.
ros zjutraj. Osebni vlak v ameri: TriiC, jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel^ Gorica,
i,     žčlTrst ± kr. dri. ieU Beljak čea Po-drozlco, Ce orec , Prago. 7*07 utrej. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplicc, Kočevje.
»■26 »redpeldne. Osebni vlak v smeri; stenice, Beljak, (Cea Podrožčico) Celovec,
ti-38 #rf>{ipo!dne    Osebni  vlak  v smeri: Tržič, j**enlce, Trbiž,  Beljak  Juž. žel., Gorico dri. žel., Tri drž. ieU Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec, oo p«paidne. Osebni vlak v smeri: Gro-v Ije, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
s*4e ^epeidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
* io veder Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudoltovo, Straža-Toplice, Kočevje.
/•3b zvefter. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec, Praga. 0-40 paneei. Osebni vlak v smeri: Je-itnlce, Trbli, Beljak, juž. aei., Gorica dri. seL. Trst dri. žel., Beljak juž. žel., (čea Podrožčico).
trn L|mel|i
ras zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-oe a>epeidne. Osebni vlak v Kamnllr V-IO rveAer. Osebni vlak v Kamnik lO-BO »eneol. Osebni vlak v Kamnik. (Sa* ab nedcljak In prtanikih do 31. oktobra.)
Prtaea v L(abi|aao }bz. sef. i
e-ee gutraj. Osebni vlak la Beljaka iui
žel^ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straše
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpeidne.  Osebni vlak   Iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožćie
in Trbiž, Gorice dri. žeU, Jesenic, Tržiča 2 32 poaoidne. Osebni vlak la Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje« ♦•is pepeidne.   Osebni vlak la Beljaki
juž. žel7 Trbiža, Celovca, Beljaka (če*
Podrožčico) Gorica drž. žel„ TrsU dri
žel. Jesenic, Tržiča e-eo zvečer. Oseb. vlak iz Prag«, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) jesenic. 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplje,
8- 4« zveder. Osebni vlak is Beljaka jui žeL Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. aal Jesenic, Tržiča.
u-eo ponoei. osebni vlak: la Trbiža, C• lovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trst dri. žel. Gotice dri. žeL, Jesenic
Prihod v Ljubljano dri, kolodvor*
e-46 zjutraj. Osebni vlak la Kamnika. lO-ee predpeidne. Osebni vlak ia Kamnika e IO zveoer. Osebni vlak la Kamnika.
9- 09 peneči. Osebni vlak la Kamnika.' i -s: ob nedeljah in praznikih do 3l. oktobra.)
(Odhodi ia prihodi so
•vropejskem čase.)
C. kr. ravnateljstvo driaTilh ielesttic t Trste.
PB
ca
00
i Ženitna ponudba.
I Delavski paznik vojnega arsenala, s j- -
S stalno službo in pokojnino, vdovec, g
8 se želi poročiti s priprosto gospico i
S ali vdovo brez  otrok,  staro  okrog S
8 40 let. Glavni pogoj je, dobra gospo- j|
8 dinja Ponudbe  se  prosijo   na ffl
B naslov „E. K. poste re stan te Pulj 1". g
■j Na pisma brez pcdpisa se ne ozira. K
Iščem za Gorenjsko)
zastopnika
s sedežem vj.Kranju,
kateremu Rem pripravljen plačevati po SO—120 K mesečne prispevnine za potovanje ter po 20% provizije od doseženega prometa.
Prijazne ponudbe z opisom do-nsedanjega delovanja in refereuoami sloviti na upravništvo „ Slovenskega Naroda". 4432—2
Predstave ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah le praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto ln sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
•vi
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
h prostor aO vin., II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po  znižani ceni.   1.  prostor 30 vin II. prostor 10 vin. 4455
Za takojšnji nastop se spreJanV
dobro izurjeni
trgovski pomočnik
mešane stroko pri tvrdki Josip TJrek v Kostanjevici Vojaščine prosti imajo prednost! 4364—5
Vodovodi
Inženir - bldrotekt
0664-116
RanBll3aci]e, kopališke naprave   B»tnovenove mice ste«, i.
Konrad LachniK, Ljubljano
Brzojavi: Lachnlk-Uumjane
Projekti in izvršite   pri domač;
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
Sprejema zavarovala Slovaškega Življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga gav&rovalnica. Zlapti je ugodno zavarovanje na doživetje in tnirt s manjkajočimi se vplačili.
Vsak
!
član   iiiz po preteku petih pravico do diridende.
l*t
SLAVIJO"
45—140
at
• • • - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Rez. fondi: 41,335.041*01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K.
Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s rsc-akozl elovttoalao-aarodno opravo.
Vu pojaiiiU daje:
^Oaeralat «astOp V  Ljubljani, iigar pisarn« so v lastu e j baueuej bi*; w   ^fic^*a»<S3f*»^a»4jsaam   «aUMsamJki  £tew« asa.
Saaaanaanaaaaaasaaanaaaae^^ i
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim  Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj   in najkulantneje. Uživa   najboljSi   slove«, koder posluje.
Dovoljoje is čistega   dobička izdatna podpore  v   narodne in občnokoristne namene.
Kavarna in restavracija
«9
Švica < tja
<4
se priporoča cenj. občinstvu
St. 37172.
4280—3
Razglas.
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubi] a DO se javno naznanja, da so
V
l.) mestnega zaklada;
2) mestnega nbotnega zaklada;
3.) zaklada meščanske imovine;
4) ustanovnega zaklada;
5.) mestne elektrarne;
6.) mestnega loterijskega zaklada; 7) a m ort iz učnega zaklada mestnega loterijskega posolila; 8.) mestnega vodovoda in 9) mestne klavnice
sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu Štirinajst dai in sioer
od 25. novembra do 8. decembra 1908
na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnesa stolnega mesta LluMlane,
dne 23 novembra 1908. Št. 36 391 tfsse. ■ 4357—2
Razglas.
Ker je nastopilo zimsko vreme, je podpisani mestni magistrat primoran, p. n. hišne gospodarje in oskrbnike v deželnem stolnem mestu Ljubljani opominjati na nastopna določila cestnopolicijskega reda, katera se glase:
1. Kadarkoli zapade sneg, dolžan je lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišČa ali drugih prostorov hodnik ali pešpot tik posestva nemudoma očistiti snega in Če vsled tega polzi ali kadar se napravi poledica, tuai takoj posuti s peskom, pepelom ali pa kako drugo tako stvarjo. Sna ženje in posipanje izvršiti je v širini hodnika ali pešpota. Kadar zapade sneg ponoči, ali se napravi poledica, opraviti je osnaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj.
2. Pri neprestanem sneženju osnažiti je hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce.
3. Z dvorišč se ne sme sneg ali led odkladati na oesto; temveč gaje voziti v Ljubljanico ali na odkazana odkladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških voziti s ceste.
4. Kadar je južno vreme, je hodnike in pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata.
Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo kaznovan po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854, St. 96 drž. zak z globo 10 K do 200 K, odnosno v slučaju, če bi se globa ne mogla izterjati, z zaporom od 24 ur do 14 dni.
Vrhu tega bo pa magistrat dal izvršiti dotično opuščeno ali nemarno storjeno delo na dotičnega gospodarja stroške.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 17. decembra 1908
1 Miklavževa in božična darila!
uttner
ur ar in trgovec z zlatnino in srebrnino Mestni trg, nasproti rotovža  Ijubljana  jtfestni trg, nasproti rotovža
priporoča
SVOJO
zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Scha//-hausen, glashfitte, Ornega, $ilodes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov ===== iz kina srebra. =====
Vedno  največja izbira najnovejših  salonskih ur, J.ter apecialitete stensk'h ur 8 kukavico, budilk in drugih.     3549 X7
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanj© blaga na vse kraje svetal
Pft7ftr J V občini črni vrh (Verte Ua»Ul • neglio) v Istri, postaja Buje, je letos vino obrodilo izredno dobro in ga je dvakrat več nego lani Gospodje trgovoi z vinom in gostilničarji bi tukaj lahko dobro kupili. 417—2 Naj se obračajo name podpisanega, ki bom vsakemu naznanil kakšne cene ima tukajšnje vino in tropinovec.
Saur^ Jo»ip
posestnik in finski sensal ali mešetar
pošta Črni vrh (Vertcneglio) št. 140 v Istri,
Gostilna
„Pri Bobenćku" na Glincah
z novo urejenimi prostori, acetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred 80  Odda zaradi bolezni tako] ali poznalo v na]em.
===== Istotam 80 Odda tudi ==
;rcd&ja!c;c&, m mm\ ia delm.
Več se izve na Glincah št 37 pri Ljubljani. 40 8 n
■Vsa 1443—33
parbetska
dela
prevzema ter da materijal
JOSIP PUH
Ljubljana, Gradaške ul. 20.
Ceno!
Solidno 1
i
i
i Ceno posteljno perje.
Kilogram sivega, pulj enega 2 K, pol-belega 2 80 K belega 4 K, prima kakor puh mehkega 6 K, velepriraa pulje-nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko.
Ugotovljene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170X116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, ščiščenim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 3 50, 4 K razpošlje po po vzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 3594 -9
Zb^Ha^s Berg-er
esehenitz št. 225, Šumava, Češko. ■ Neugajajoče se zamenja ali denar vrne. # Cenovniki zastonj in franko. M
XW "M* n^M m^M mm m*
m^k        m™\        mP\ mP\
Častitim damam priporoča
: klobuke:
le najfinejšega okusa
jlda Škoj-Vanek
«9
::   pod Jrančo.
Žalni klobuki vedno pripravljeni. £ao tuči venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma izgotovljene. ::
r
X X X X X X X
p. n. obCinstvo!
4436-2
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da mi je podelila c. kr. vlada
koncesijo za posredovanje
za nakup ln prodalo nepremičnin, posestev, h Is, zemliisč, gozdov, stavbisfc itd. in oddalo stanovanj. S tem je spojena posredovalnica za starinske stvari (antikvitete), bodisi knfige, orodja, atenski okras, zlato, srebro, splošno hišno Opravo, Obleko, stroje, vozove itd. — Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, kjer dobi pojasnila, bodisi glede nakupa ali prodaje gori omenjenih stvari. — S tem se priporočam s spoštovanjem
ALBERT DERGANC, J»i53tfl£JL
3462—16
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijubljani
se slavnemu občinstvu pnporoČa.
po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo .\  .\    v lastni delavnici. • •
Velika božična prodaja!?
Priporočam veliko zalogo oblek (
za dame, gospode, deklice, dečke in otroke mmmr   po jako znižani ceni. -^aaj
.Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič
A 819/8 27
4363-2
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji dedičev dne 14. junija 1908 zamrlega Franca Verhovnika, posestnika iz Zaloga št. 23 na prodaj po
javni clro^l>l
sledeče nepremičnine, za katere se je ustanovila pristavljena izkliona cena,
m sicer:
za parcelo št. 182 (hišo) kat. ob«. Kašelj..... 3000 K
1447 (vrt)   „     „       . ..... 100 „
1395/1 in 1394 vrta kat. obč. Kašelj 300
900/2 njivo „11 a Brinji
160 120
1683/26 njivo „RojeM
1790 travnik . 'H     j . .  .        120 "
3698 kat. obč. Volavlje (gozd), ki se
proda v štirih delih, skupaj......... 2400 „
za parcelo št. 3704 gozd kat. obč. Volavlje ....     385 „ če se najde ponudnik, ki plača za oelo zemljišče toliko, kolikor znašajo po-sameeni Daj višji ponudki, se do makne temu. Dražba se bo vršila
dne 10. decembra 1908, ob 9. dopoldne, o Zalogo ft 39
in eventuvalno tudi še
dne 11. decembra 1908, ob Isti url, 0 Zalogu st. 39.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravioe brez ozira na prodajno oeno.
Dražbeno izkupilo je položiti v sodno shrambo. Vadij znaša V10 oele izklicne oene.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri o. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. I., soba št. 33 ob uradnih urah.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L
dne 22. novembra 1908.
1U
D00C
8A
Zimske obleke, zimske suknje,
kožuhi, (dolgi in Mi),
Hlonske obleke, pelerine I. dr.
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Strogo solidna, strokovnjaška postrežba.
Zaloga oblek A. KUNC
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
«1 nr<
858-81
pozor!     Slovenske dame! pozor!
Elegantne klobuke
2321-23
za dame in za otroke
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke.
/. .\ plialka v Kranju, 61avn i trg. v .*.
■ Slovenci Slovencem |
■ Zelo važno za trgovce In obrtnike ■
CD
r«4
Ker imam še precejšnjo zalogo
rimi tliarpi za ta 1909
in je sedaj skraJDi čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Cene  so Torez konkurence
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad po 1«T> v
Vsem Slovencem se priporoča
fr. Iglic, ^ubijana, JKestnitrg11.il
Podpirano se medsekojno! T slogi je moč! I
Največja narodna
\/ KONFEKCIJA
I za dame, deklice, Dečke in novorojenčke
I M. Kristofič-Bučar
"v l^jiir>ljnni% *^l«,r-i trg- st, S®
priporoča
krasne
3927 7
v težki
svili, volni in drugom modnom blagu
najnovejša modna krila, kostume, dežne plašča, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, v se vrstno parilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice,  klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavica, m. -v   rokavice, jopice  ln druge pletenine. — Fine aavratnlce, \ N^naramnlce, Ovratnike, srajce ln drugo perilo za gospode. /
Zunanja naročila se izvršujejo takoj In ločno. /
Cene radi male režije brez konkurence. /
BROCKHER, glasbila "
(Dobavitelj zveze c. kr. državnih uradnikov) Sctionbach pri Hebu, Češko priporoča najceneje najboljše glasbene instrumente in strune vseh vrst. Razpošiljanje po povzetju Zamena dovoljena ali denar nazaj. Ilustr. cenovnik zastonj in poštnine prosto Stare mojstrske gosli in celo se zamenjavajo ali kupujejo.       4141 — 5
Oskrbnik
neoženjen, z večletno prakso, posebno sposoben v vinorej', kletarstvu in živinoreji. Govori slovensko, hrvaško in nemško, želi službe. Službo nastopi lahko takoj.
Naslov v upravništva „Sloven
skega Naroda".
4375-2
: Za jtfiklavža.:
Najcenejša in najprimer-:::  nejsa darila so :::
albumi za razglednice
: poezijske knjige:
ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah :::     na prodaj :::
Narodna knjigarna,
Alt Bajte
nazDanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegova
vrtnarija
na Rarlovski cesti št. 2,
cvetlični jnlon
pa pod Trančo.
Izdelovanje šopkov, vencev Ltd. Okusno delo ln zmerne cene. 49
;: Zunanja naročila točno, »
Na debelo fn drobno po nizkih
cenah priporočam svojo bogato založeno
trjoolno
z galanterijskim In oseh oni kramarskim blagom 3529 In pleteninami. <°
Devocionalije
in vse vrste blago za boija pota.
Tvornliko zalogo kron), glavnikov.
Jtaton Škof
.". Ernest Jevnlkarjev naslednik .'.
Dunajsko t, v Mil gostilne ,11.6'.
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825-32
Velelrsouino z železom
Merkur
3599 17
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Juteriziremei plejnet 5©la
o dvorani botela „prj Hvalicu".
Usojam se Vašemu blagorodju javljati, da sem zopet otvoril svojo plesno
Solo in da se je pričel
specialni tečaj za gospode in gospodične
boljše slovenske družbe
vsak ponedeljek In peteli ob 8. zvečer.
V kratkem novi ples moje kompozicije: „Sokolska".
Preprosta in elegantna metoda, uvajanja v moderne plesove; francoske
in ameriške novosti
fcnclofitiii rtiif»l Francoska četvorka, plesana s finimi originalnimi fQ5ieutlJI CMC I koreografičnimi koraki.
Dajem posebne ure vsak čas dneva v svoji dvorani, ali pa tudi v privatnih hišah in družbah.
Informacije in vpisovanje vsak dan od 11.—12. dopoldne ter od 2.—4. popoldne v hotelu „prl Maliču" L nadstr. vrata št 3.
Z vsem spoštovanjem 3985—8
<3-I"o.lio HuEorterra,-
avtorizirani plesni učitelj.
! Ma glazbila so zlata jama
gostilne In Kavartse.
Prekrasna glasba za ples in zabavo! — Ugodni plačilni pogoji! — Dražestne novosti pianov, orchestrionov z mandolino in ksilofonom, erchestrion na lok s kraguljčki z navijanjem na uteži, ki se lahko postavijo povsod brez vseh obratnih stroškov. Naša glasbila so porok za največje prejemke zaradi prekrasne glasbe in solidne konstrukcije.
ElektrišRl pnevmatiki orchestrlon s čudovitim zvokom.
Elektriški klavirji
z mandolino, s ksilofonom In mandolino, umetni igralni klavirji, ki lih le komal razločiti od ročnega igranja umetnikov. 3990-4
IzboUSani Igralni aparati z varstveno znamko , TION TION" a spuicalniki za denar za gostilničarje ln rodbin, aparat,
f. Jhfachinek & sinovi,
Dunaj XVII £ Ortliebgasse štev. 5.
Glavno zastopstvo za Kranjsko
JD m 11 zublja". ■ IV lU 11 Sodnijske u ice 1.
Glasni Čisti posnetek glasbe. Cenovniki zastonj Reference prve vrste.
se opozarjana
manufakturno •»»s trgovino s««
Cešnik & Hilouec
(pri Češniku)
Stritarjeve ulice—fingarjeve ulice
3614-5
katera je že popolnoma založena
z najnovejšim blagom
za dame in gospode,
ter drugimi zimskimi potrebščinami.
Cene najnižje!