Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., že se tiska lkrat, 12 2 V » t) »1 19 15 ,, ,i ,, ,, 3 „ Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne srejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 .. — .. Za četrt leta . 50 Političen lisi za slovenski n ni V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 00 kr. več na leto. Vredništvo jo Florijanske ulice štev. 44. s Izhaja po trikrat na teden ftU sicer v torek, četrtek in sobot« ,"' Zarad božičnega praznika sv. treh kraljev izide prihodnja številka „Slovenca" v v torek 10. januarja 1882. Obrtnijstvo pa državni zbor. ii. Ko se je državni zbor zopet sošel, hotel je obrtnijski odsek nadaljevati pričeto posve tovanje, pa vlaaa je dotični dodatek k obrt nijski postavi vzela nazaj in zbornici izročila načrt cele obrtnijske postave. Želje liberalcev so bile zdaj spolnjene, ali ker jiro~ni nič mar za zboljšanje obrtnijstva, tudi zdaj niso bil zadovoljni, ampak so začeli kričati, da predložena osnova nove obrtnijske postave ni prav za nič, da je škoda se z njo vkvarjati itd. itd. Večina obrtnijskega odseka je sicer tudi sprevidela, da določbe novega načrta v marsikterem oziru ne vstrezajo, da je vlada v novi načrt sprejela nektere reči, ki bi jih naj bila raje izpustila, da se tudi v novi osnovi proglaša načelo obrtnijske 8vtbodeitd. Ali večina obrtnijskega odseka si je mislila,da bode že pri posvetovanji te postave potrebne reči popravila in je takoj pričela obravnavo o novi obrtnijski postavi. Liberalna manjšina se zdaj več ni mogla izgovarjati in sklicevati na celo obrtmjsko po stavo, kakor prej, ker je pa hotla ostati pri svoji stari taktiki ali navadi in posvetovanje le zavirati, zahtevaia je, naj obrtnijski odBek pred vsem prične razpravo o načelih, po kterih naj se vravna nova obrtnijska postava, ter naj se še le potem spusti v nadrobno posvetovanje predloženega vladnega načrta. Tudi je pred lagala, naj se vladni predlog izroči kupčijBkim zbornicam v pretres, preden se začne v odseku obravnavati. Vsakdo sprevidi, da so hotli liberalci tudi s tem nasvetom reč le z&vleči. Večina odsekova je manjšini toliko odjenjala, da je naročila poslancu Reechauerju, ki je najhuje ugovarja), naj sostavi načela, na ktera naj bi se po po njegovem mnen i opirala nova postava in naj jih natisnjena izreči posameznim udom obrtnijBkega odseka. Ko je omenjeni po sianec to izdeloval, počival je obrtnijski odsek, ter se še le sošel, ko je bil Reschttuer v nekterih tednih svojo nalogo dovršil. Ali tudi s tem ugovori manjšine niso bili odstranjeni, ampak zahtevali so vnovič dolgo splošnjo razpravo. Večina je sprevidela, da pri takih ovirah ne bo lahko mogoče dela skoraj dovršiti, zato je skleuila posvetovanje pospešiti s tem, da je sostavila 3 pododseke po 8 udov, ter v.-a kemu pododseku odločila en del nove obrtnijske postave, ki ga je imel pretresati, ob enem pa določiti tudi poročevalca , kteri naj bi dotični oddelek v skupnem odseku zagovarjal. Toda ples, ki so ga liberalni poslane delali v skupnem odsiku, pričel se je tudi v pododsekih, ki vsled tega s posvetovanjem niso mogli prav nič naprej. Najhuje zavire pa so delali v prvem pod-odseku, ki je imel rešiti silno važno vprašanje, ali naj se v novi obrtnijski postavi obdrži obrtnijska svoboda, ali naj se ta svoboda nekoliko omeji. Pričel se je o tej zadevi silno dolgočasen razgovor, v kterem so liberalci z znanimi puhlimi vzroki zagovarjali obrtnijsko 'svobodo ter zahtevali, naj v tem oziru nova postava ne dela nobene premembe. Slovenski poslanec g. Klun pa je bil stavil predlog' naj se pri vseh, ki hočejo kako rokodelstvo pričet', zahteva dokaz , da so se tega rokodelstva res tudi dejansko učili. On in njegovi tovariši so kazali na žalostne nasledke, ki jih je obrtnijska svoboda pri manjših obrtnikih, zlasti pri rokodelcih napravila, in so krepko spodbijali vse ugovore liberalcev. Po večdnevnem razgovoru prišel je g. Klunov predlog na glasovanje in je bil tudi od večine sprejet. Zdaj pa je nastalo vprašanje, kako naj obrtniki dokažejo, da so se rokodelstva resnično učili? G. Klun je nasvetoval, naj se k temu razgovoru povabijo nekteri strokovnjaki iz rokodelskega stanu, zlasti državni poslanec in kotlarski mojster Loblicb, da bodo ti strokovnjaki povedali, kako naj bi rokodelci, preden prično samostojno obrtnijstvo, dokazali, da so se rokodelstva naučili. Tudi ta nasvet je b i z večino sprejet in načelnik pododseka, liberalni poslanec Mačeko, je naznanil, da bode gospoda Loblicha povabil k prihodnji Beji, ob enem pa še nekaj drugih gospodov strokovnjakov. Tako je bila dotična prva obravnava končana. Listič ljubljanskih nemškutarjev pa poduk v slovenščini in krščanskem nauku. V suhoparnem iističu ljubljanskih liberalcev se prav pogostoma nahajajo izvirni dopisi iz Kočevskega mesta. Ti dopisi so prav enakega kopita in obsega, kakor so bili svoje dni izvirni dopisi iz Litije v nekdanjem ljubljanskem „Tagblattu", o kojih je hudobni svet trdil, da so prihajali od alavno-znanega dr. V spomin na dr. Jan. I31eiweisa. Znano je, da se je 1. 1878 Bleiweisova sedemdesetletnica obhajala jio Slovenskem z veliko slovesnostjo. Tudi katoliško politično društvo v Konjicah na Štajerskem je imelo v ta namen shod, pri kterem je ranjki g. župnik Virk imel slavnostni govor. Ta govor, ki nam ga je hil že pred dalj časom poslal prijatelj našega lista, je v marsikterem oziru jako mikaven in tako jasno opisuje razmere, v kterih je živel nekdaj slov. narod, da se nam je zdel vreden ga v spomin na našega preljubljenega „očeta'' dr. Janeza Bleivveisa v podlistku objaviti. Glasi se I Katoliški družbeniki! našemu današujemu združenju jo povod dala posebna slovesnost, kakoršne še nikdar ni obhajal moj ljubljeni slovenski rod; namreč 70. rojstni god našega obče spoštovanega, srčno ljubljenega Očeta, Dr. Janeza Bleiweisa, iskrenega buditeljs, izvrstnega učitelja, in kakor siva skala sredi morja neprestrašenega boritelja za odgojo, omiko in za pravice toliko let tlačenih Slovencev. Da bi pa mi sloveče zasluge tega velikega moža bolj ceniti vedli, se mi potrebno zdi, da nekoliko v preteklo zgodovino pogledamo. Bral sim pred nekterimi letmi, da je okol 3000 jezikov na zemlji; če to ni presileno. mora tudi saj toliko narodov na zemlji biti. Nobeden narod pa ne pade že učen iu omikau iz nebes,' od kar težka butara izvernega grehf kakor aora leži ua Adamovih otrocih; ampak godi mu kakor posameznemu človeku. Malo dete se še pameti ne zave, in le počasi se mu začno oči odperati, pamet bistriti, dušne in telesne moči razvijati in od stopnje do stopnje napreduje do višje omike in vednosti po tisti meri, kakoršni so njegovi odgojitelji. Tako se godi tudi s celimi narodi. Pod izvrstnimi voditelji bo se na visoko stopinjo izobraženosti povzdignili; kakor so jih pa ti možje zapustili, so se hitro v globočmo podivjačenja po-greznili, dokler niso sramotno poginili. To vidimo pri nekdajuih slovečih narodih: Feui-čanih, Egiptčanih, Babiloncih, Perzih, Mace-doucih, Grkih, Rimljanih; vidimo pa tudi pri kristjanih pod 500 letno turško sužnostjo; bile 80 nekdaj balkanske dežele dika kršanstva, cvetje junaštva in VBeh ved ponos; ali kako globoko so pa pod krutim Turkom zabredli! Pa tudi mojemu milemu slovenskemu narodu se ni kaj boljše godilo. Mi Slovenci smo veja orjaškega slovanskega naroda, ki peti del suhe zemlje svojo last imenuje in črez dve tretjini Evrope gospoduje. Slovani so pa tudi nar starejši rod v Evropi; kakor starinoslovci trdijo so pred Kelti in Grmani prišli iz Azije v Evropo, in so vse proti severu ležeče dežele noter do Armorike in atlanskega Oceana po-sr-dli in proti jugu so prebivalci noter do Laških pokrajin. Sicer nekteri trdijo, da so Iberci prvi v Evropo prišli, pa znano je, da so jih Iberci že v Armoriki naseljene našli, ki so imeli s Slovani hud boj, preden so si |ih podvrgli; toraj naš slovenski pesnik Valentin Vodnik lehko prepeva : Od nekdaj prebival je tukaj moj rod; če ve kdo za druz'ga, povč naj, od kod ? , Sloveli so Sloveni že pred lOOOj leti kakor izobražen narod, ki so se pokristjanili svoje vojvode, kneze in kralje in lepe države imeli. Kdo ne pozna slovanskih knezov Ra-tislava, Svatopluka in Kccelija; kdo ne pozna slovenskega kralja Samo-ta; kdo ne pozna slovanska izobražitelja in apostola 88. Cirila in Metoda itd. Komu uibo znane stare slovenske mesta: Oglej, Vindobona ali Dunaj itd. Eržena, ki je znal enako izvrstno kakor pero sukati tudi stole po kavarnah, kadar je bilo treba kakemu Slovencu posvetiti. Dr. Eržen zdaj ni več v Litiji, ampak v Ko-čevji, kar pa še nikakor ne dokazuje, da bi izvirni dopisi kočevski v „Laibacher Wochen-blattu" prihajali od njega. Saj se ti dopisi v eni reči res tudi ločijo od nekdanjih litijskih. Litijski bo psovali le slovenske rodoljube in duhovnike, kočevski pa kaj hudo peste tudi slavno vlado, in kdo bi mogel verjeti, da bi c. k. vradnik tako odurno napadal Bvoje višje, kakor se godi v izvirnih kočevskih dopisih 1 Tudi bi bilo čudno, da bi se dr. Eržen, ki je slovenske krvi in doma iz narodne Idrije, toli kanj potegoval za nemške Kočevarje, dasiravoo ima nad svojim rojakom Korlnom Dežmanom, ki je tudi Idrijčan, jako zapeljiv zgled. Ko-čev ski dopisun — naj že bo, kdor hoče — v enem svojih dopisov strašno prijemlje vlado, da zarad par Eočevarčkov , ki bi radi postali ljudski učitelji, v Ljubljani ne pusti čisto nemške učiteljske pripravnice. Po mnenju dopisu-novem se jim godi vsled tega velika krivica, ker jim je odvzeta prilika izobražiti se v svojem maternem jeziku. Slovenskim pripravn kom pa, kterih je vsaj dvajsetkrat toliko ko nemških kočevskih, se po čudni misli tega pisača in kričača ne godi nobena krivica , da Be mo rajo šolati v nemškem jeziku in da se nimajo nikamor obrniti, ako bi se botli izobraževati v svojem maternem jeziku, med tem ko imajo nemški Kočevarji vsakterih šol in zavodov za potrebno izobraženje ? Ako se hočejo pa nemški Hočevarji izučiti za ljudske šole na Kranjskem, ki so slovenske, naj se uče slovenskega jezika, brez kterega tudi na Kočevskem ne morejo več shajati , kakor se naši slovenski pripravniki uče nerašKega. Da bi se pa za 15 nemških šol oa Kočevskem napravila lastna čisto nemška pripravnica, bilo bi vendar le nekoliko predrago in tudi čisto nepotrebno, ker naši slovenski pripravniki že toliko nemščine znajo , da zamorejo vspešno podučevati tudi v nemških šolah kočevskih. — Ko je ko čevski dopisun vlado prav dobro obral, spravil se je na duhovščino, ter ji očital, da krščan skega nauka ne podučujejo, da nekteri celo leto v šolo ne prihajajo itd. Pa ni mu bilo dovolj tega le splošuje trditi, ampak imenoval B li bo Slovani kakor tudi Slovenci pie možni poljedelci ali kmetje, ki so na visoki Btopinji izobraženosti in blagostanja stali; pa ravno zato so bili od divjih ropa željnih sosedov zavidani, sovraženi, bolj in bolj uapa-dani, dokler niso bili premagam), in že je lOOO let, ko so postali ptujčeva peta, in celo Sklavi, to je služm ali robi imenovani. Sedaj bo nastopili žalostni časi za moje tužne Slo-vene, ali še bolj tužni časi so pa zadeli južne pa balkanske Slovane po padu Carigrada in po uničenju Srbov na Kosovem polju. Grenke Bolze bi toč lo tužno slovensko srce, ako vidi, kako slabo, kako bntko in krivično se je po zgubi Bvoje prostosti Slovencem godilo, in le čudo božje milosti je, da Be je moj mili slovenski rod 1000 let ohranil, in ni popolnoma poginil. Od severa in zapada bo ga nevsmiljeno napadali divji Tevtoni ali Nemci in krivično ponemčevali, p. v Pomorju, Bramboru pa notri do srede Koroške in Štajerske itd.; od juga so jim R mijani in pozneje Lahom ropali dežele in otroke uoter do Gorice; od izhoda so se divji Huni ali Ogri kakor železoa zngozda zarili v Brce slovanske zemlje in mogočo rod razklali v severne in južne Slovane. je tudi z imenom nektere kraje, kjer se to godi, kakor čermošnjice , Poljance in druge. Toda že star pregovor pravi, da ima laž le kratke noge, in vresničil se je ta pregovor luiii pri dopiBunu iz Kočevja. Ko bi ne bil dotični dopis datiran od 13. decembra , bi bil človek skoraj mislil, da se je dopisun pri vredn štvu ,Wochoublattovem" „vdinjal" Se le vsled vabila, objavljenega v zadnjem „Bron-celjnu'', kjer znani Biedermainer-Consortium naznanja, da se prav spreten lažoik v omenjenem vredništvu takoj sprejme. V svoji zadnji številki namreč (^ochenblatt" naznanja, da je dobil od c. k. okrajnega šolskega sveta iz Kočevja popravek, v kterem se mu poroča da sedanji g. župnik včermošnji-cab redno in vestno v šoli uči sv. krščanski n a n k. Glede Poljanec pa „Wo-chenblatt1' pristavlja, da je okrajni šolski svet potrebno vkrenil, da Be tej zadevi v okom pride. Nam se zdi, da je vredništvo , Wocben-blattovo" dotični popravek c. k. okrajnega šolskega sveta pošušmarilo. Šole v Č-rmoš-nj cah in Poljancah ne spadajo k šolskemu okraju Kočevskemu , ampak k Novomeškemu. Dotični popravek toraj „Wocheublar,tu" tudi gotovo ni došel od okrajnega šolskega sveta v Kočevji, ki mu ta reč nič mar ni, ampak od c. k. okrajnega šolskega sveta v Noveni-mestu. Ako je pa ,.Wochenblatt" v svoji budalOBti prezrl ali zmešal celo podpis in ime tiste oblastni je, od ktere je prejel popravek, smemo pač sklepati, da je prezrl in zamešal tudi še marsikaj druzega, kar v tem popravku stoj , in kar bi morda nekoliko čudno pojas-novalo njegovo in njegovega kočevskega dopi-suna vedenje. Iz tega jsa Brnimo sklepati, da enako kakor o Čermošujicah se je lagal tudi glede Maverla in Drage, o kterih predrzno trdi , da se duhovniki branijo otroke uemški podučevati in izpraševati krščanski nauk. Prav dobro bi bilo, da bi kočevskemu dopisunu tudi iz teh dveh krajev prav dobro posvetili in mu s statističnimi številkami dokazali, zakaj nečejo krščanskega nauka nemški učit', če se je dopisun pritoževal, da nemški kočevarji nimajo prilike se v svojem maternem jeziku izobraževati, pač nima pravice zahtevati, da bi se otrokom, ki besedice nemški ne znajo, krščanski nauk razkladal v nemškem jeziku. Da bi pa ja Slovenca popolnoma vnič li in ga za vselej pokopali, so j h na 6 koscev razbili: Nekaj jih je padlo pod VenetBko in Tržaško okolico, drugi kos pod Gjrico, tretji pod Kranjsko, četrti kos pod Koroško, peti pod Štajersko in šesti pod OgerBko deželo; in nasledek tega grozovitega in vnebovpijočega raz-ceplenja in neprenehanega ščuvanja je bil, da so ti kosovi kakor ptujci drug druzega pisano gledali, se eden druzemu posmebovali in zabavljali; jacelo toliko lepo slovensko ime se je pozabilo. Še ko sem jaz v šolo hodil, smo se Krajuci, Korošci, Štajerci Tržačani itd. imenovali, ali da smo si vsi bratje, sini ene matere Slave, da smo vsi Slovenci tega nismo vedeli, pa tudi nikoli od Slovencev ali Slovenije slišati ni bilo. Niso bili toraj Nemci nemi, ampak mi Slovenci smo bili nemi, ki nismo poznali še celo svojega toliko lepega in milega imena. O grozovitna britkost, o neslišano trinoštvo, o krvavih solz vredna osoda tako strašno poteptanega strašno tlačenega slovenskega naroda I Pa še hujši vdarec je uboge Slovence zadel. Slovenski rod je še vender saj svoje plemstvo in stanove in mesta imel, kateri so Be vender še v časih zanj potegnili; ali prišel Politični pregled. V Ljubljani 4. januarja. Avstrijske dežele. Državni sbor se snide k prvi seji 2©. jaiiuarlja. — Šolski pododsek gospodske zbornice imel je v potideljek zopet sejo o praškem vseučilišči, pa se je komaj zedioii in v šolski komisiji se je nadejati dolgih in pustih obravnav, preden bode ao-tično vprašanje toliko dognano, da ga bodo spravili v gospodsko zbornico. Tudi juridična komisija imela je v ponedeljek sejo, ter se je razgovarjala o kandidatu za državno sodišče. Več čeških poslancev in rodoljubov slo je ob novem letu dr. Riegerju srečo voščit, in pri tej priložnosti se je on jako pomenljivo izrazil o političnem položaju. Rekel je, da Čehi do Bedaj le zato niso mogli nič doseči, ker se ni moglo dognati porazumljenje z nemškimi Pemci, kateri se ravnopravnosti Slovanov ustavljajo, ker jih (nemške Pernce) politični agitatorji nepreuehoma ščujejo in umetno vznemirjajo. Rieger upa, da bodo čehi časom vse dosegli, samo potrpežljivosti je treba. O razmerah Avstrije k južnim deželam se marsikaj piše in ugiba. Danes pišejo časniki, da misli naša vlada Hercegovino ločiti od Bosne, ter jo pridružiti Dalmaciji, kamor bolj pripada ne samo po kupčij-ski zvezi, ampak tudi po zemljepisni legi; Hercegovina ima malo zveze z Boboo in je tudi vsa drugačna dežela, bolj podobna ska-loviti Dalmaciji, katera tudi potrebuje Hercegovino kot zahrbtno deželo. Ako bi se to izvršilo , potem bi Hercegovina prišla kot del Dalmacije pod CiBlajtanijo, Bosna pa pod Hrvaško-Ogersko. Temu namenu pa se nasproti postavlja velika ovira, namreč berlinska pogodba, vsled katere Bosne in Hercegovine ne smemo popolnem pod svojo oblast vzeti, ampak jo imamo pravico le vladati in red v njej vzdržavati. Nekteri pravijo , da se bo ta ovira odstranila s pomočjo Bizmarkovo, kateri Avstrijo proti izhodu tišči in vabi. Nek prijatelj našega lista, ki je že o času , ko še nihče ni verjel, da pojde Avstrija v Bosno, nam zatrjeval, da ae bo to gotovo zgodilo, kar je sklepal iz raznih znamenj'na meji bosansko- ie nesrečni po Luter Martinu zasejani razpor vere, in plemstvo slovensko se je nove vere oklenilo, tudi učeni Juri Dalmatin, med ljudstvom Juri Kobila imenovan, Be je katoliške vere ločivši novemu krivoverstvu vdal. Nasledek tega razpora v veri je pa bil, da so morali ali novi veri slovo dati, ali pa slovenske dežele zapustiti; in kjer so Bi slednje izvolili, bo nbogi Slovenci ob svoje plemstvo prišli; kakor pišeta brez koklje in kakor otroci brez očetov ostali. VBaki še tako zatrti narod saj svoje plemstvo ima, le edini Slovenec ga nima; in ravno to je nar veči čudo, kako, da se je še vender Slovenec ohranil in ni bil z zemlje potrebljen; pa ravno to nam kaže kako velike moči in zmožnosti morajo v temu narodu biti, da še živi. Zato pesnik poje: „Zanjke naj ravno nastavlja, Nam nevo-šijivost zabavlja, —Sam se Slovenec žlahtni". Nar veči zasluge temu ima slovenska duhovščina, katera izhaja iz prostega ljudstva; zato za ljudstvo živi, dela in umrje, in je edina njegova voditeljica bila; ravno zato pa tudi slovensko ljudstvo svoje duhovne tako močno vdano ljubi in Bpoštuje, da ga ne vem naroda, ki bi svojo dahovščmo tako resnično ljubil; le mašnike bo Slovenci „gospodeu imenovali srbski in bosauBko-avstrijski, 'nam tudi zdaj zagotavlja , da pojde naša vojska iz južne Dalmacije naprej proti Novemu Pazaru in da si bo Avstrija osvojila Solun. Ali se bo mnenje tega politika uresničilo ali ne. to bo menda že bližnja prihodnjost pokazala. O Krivošijancih se poroča iz Kotora, da se bočejo podvreči vojni postavi, od druge strani pa se naznauja, da so se bili spri jeli z našimi žandarji, in da so j h štiri ustrelili. Zato se pač še ne more reči, kako se bodo reči tam doli zasukale. Najpametneje bi pač bilo, ko bi se ves šunder brez sile poravual. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 2. januarija. (Pri če tek državnega zbora in namerave levičarjev. — Razpuščeno društvo. — Grof Beust. — Iz cesarjeve rodbine. ■— Jud Abele s.) Zdaj je določeno, kdaj se ima zopet sniditi državni zbor. Na Dunaji bivajoči načelniki raznih klubov so se b pred-Bedmštvom zborn ce poslancev dogovorili, da bode prva seja državnega zbora 20. januarija. Za dnevni red Bicer ni posebnih važnih predlogov, zato bi se poslancem k prvi seji posebno ne mudilo. Ali skušnje zadnjega časa so učile, da večina pred manjšino nikdar ni varna kakega skritega napada, ki ga zamore zdatno le zavrniti, ako so vsi posianci navzoči. Kakor se čuti, manjšina tak napad napravlja tudi za prihodnje seje, in ga bode morda izvršila še pri prvem zborovanju, zato je neobhodno potrebno, da se vsi poslanci zbero že precej pri prvi seji, in da ostanejo v zbornici, dokler g. predsednik seje ne sklene. Mislim, da me bodo g. poslanci že umeli, in da mi reči ni treba še na drobneje razkladati. Levičarji nameravajo najbrže omenjene zadrege napravljati zarad znanih besed cesarjevih, ki so jih govorili tržaški deputaciji, iu ki ao kakor strela zadele celo liberalno stranko. Oni čutijo, da pojde njih zveza vsled te odločne izjave precej na dvoje, zato pa si prizadevajo na vso moč, da bi vsaj na videz še nekoliko ekupaj držali armado, ki se hoče razpršiti na vse strani. Morda bode pa levica v državnem zboru razsajala zoper vlado tudi zarad tega, ker je gornje-avstrijski cesarski namestnik te dni razpustil politično društvo v Riedu, ki je nedavno izreklo zahvalo in zaupnico tržaškemu poslancu Teuschelnu za njegovo na in vikali, celo njegovi starši in rodbina; ja če tudi mašnika ni poleg imajo vender za greh, če bi kdo Jezusovega namestnika celo nepri-čujočega tikal; in ako kaki rod tako hvaležnost do svojih učiteljev, buditeljev in bonteijev ima, je že vreden, da živi. — Pa še veča nesreča je zatirane Slovence zadela. Narodje bo se začeli izobraževati, na veči stopinje ved, učenosti in umetnosti povzdigovati, k temu je bilo pa šol ali učilnic potreba. VBim narodom so bile vsakovrstne šole odprte, le ubogim Slovencem so se na domači zemlji pred nosom zabutile, naj bi v temi nevednosti žalostno poginili. Italjanščini, Francozščini Angleščini in Bog ve, kateremu jeziku še so bile šole od prte in Btolice postavljene, Slovencem pa pod ojBtrimi kaznimi zaklenjene, Nemščini so se na Blovenski zemlji Btolice odprle le Slovencem ne; ja celo slovenski svetniki so se Nemcem in drugim rodovom pripisovali, le uboga slovenska para je bila služni rob v svoji domačiji, obsojena v temnice in pogubo za časno in večno. (Dalje prib.) sprotovanje proti vladi. Če so že zarad prestave Vesteneckove vlado interpelirali bodo zarad tega dogodka gotovo še huje ropotali. Predsednik državne zbornice, dr. Smolka, je od svoje bolehnosti okreval, ter je deputaciji, ki mu je vošila srečno novo leto, odgovoril, da bode že prvi seji zbornice poslancev sam predsedoval. Grof Beust Be je merodajuim krogom boje prav hudo zameril, ker je bil preveč prijazen z nekim liberalnim časnikarjem. Že unidan poročali so časniki, zlasti se je „Wiener allge-meine Zeitung" nekako ponašala b tem, da je eden njenih vrednikov, ki je bil šel v Pariz pomoči in podpore iskat za svoj list. grofu Beustu napravil v hotelu Včfourt velik banket. Iz omenjenih peročil pa vendar ni bilo jasno, je li grof Beust dal banket dunajskemu liberalnemu časnikarju, ali časnikar grofu Beustu. Pa naj bo že kakor hoče, merodajnim krogom gotovo ne more prav biti, ako se avstrijski poročnik v Parizu tako prijazno druži s stranko, ktero bo cesar sami zaznamovali kot fakcijozno ali uporno Btranko 1 Nekteri so celo govorili, da bode moral Beust zarad tega morda celo izstopiti iz javne službe. Za poslopje in kapelo, ki se ima na cesarjeve stroške sozidati na prostoru nekdanjega ringtheatra, so cesar iz Bvojega lastnega premoženja že nakazali pol milijona goldinarjev. Dotične načrte bode izdelal prestolmški stavbeni mojster Schmidt. Celo poslopje bode veljalo okoli 1 miljona gld. Na novega leta dan bila je cela družina cesarjeva v operi, kjer ae je predstavljal Weberjev oOberou". Princesinja Valerija bila je ta dan 8 svojimi starši prvič v opernem gledišči. Veliko Btrmenja je te dni po Dunaji napravila novica, da je bogati kupec in član dunajske kupčijske zbornice, Leopold A b e 1 e s, vedoma kupoval vkradeno blago, in da je zarad tega kot Bodeiežoik tožen pri sodniji. Oskrbnik neke fabrike v Novomeškem okraji je namreč na skrivnem spravljal blago iu Abeles ga je prav po ceni od njega kupoval. Abeles se je odpovedal časti kupčijskega svetovalca, ter ob enem prosil, naj ga ne postavijo pred kresijsko sodnijo v Novem mestu, ampak naj bi se njegova tožba obravnavala ua Dunaji. Morda zviti in bogati jud misli, da bode na Dunaji iaglje odšel zasluženi kazni kakor pa v Dunajskem Novem mesiu? Iz I*««l