4i URADNI LIST 'ŠSSSP SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 20 Ljubljana, petek 8. avgusta 1980 Cena 35 dinarjev Leto XXXVII И35. ista podlagi 335. člena, 2. alinee prvega odstavka 342. člena in 1. alinee prvega razdelka 71. člena, 72. člena in 240. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije r.a sejah ' Žviora združenega dela, Zbora občin in Druž-benopolitl'čfiega zbora dne 30. julija 1980 sprejela SPREM EMPE IN DOPOLNITVE RESOLUCIJE1* o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 1. V td&i 3 resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980-(Uradni list SRS, št. 1-1/80) se v 1. alinei spremenijo. številke tako, da se začetek te alinee glasi: • • .uv'6i» »— rast realnega družbenega proizvoda v združenem delu za Okoli 3 “/o. V tem okviru bi se povečala industrijska proizvodnja za 2—3 c/o ...« 2. V točki 3.'se v 3. alinei usmeritev glede rasti izvoza spremeni tako, da 'Se namesto besedila »ki se mora povečati za najmanj ßVo vstavi »ki se mora bistveno povečati v primerjavi z letom 1979«. 3. V točki 3 se v 4. alinei spremeni številka glede rasti investicij od »4 %>* na »2—3 “/o«. 4. V točki 3 se v 7. alinei črta na koncu besedila: »s čimer bo v letu 1980 moč doseči najmanj za petino nižjo rast cen na drobno in življenjskih stroškov kot v letu 1979« in nadomesti z naslednjim besedilom: »tako, da v letu 1980 rast cen na drobno in življenjskih stroškov ne bo bistveno višja kot v letu 1979 in da ne bodo razvrednoteni pričakovani učinki devalvacije«. 5. V točki 6.4. se spremeni tretji odstavek tako, da se glasi: »Osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih iz 2. alinee 3. točke/kot tudi osebni dohodki delavcev v dejavnosti elektrogospodarstva, proizvodnje nafte in plina, v projektantskih L organizacijah, novinarsko-založniški dejavnosti, dejavnosti radia in televizije ter v drugih dejavnostih in skupinah, kjer so povprečni osebni dohodki izrazito iznad povprečja v gospodarstvu, bodo rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni. Proizvodnji, vendar v masi največ za 18 “/o v primer-* javi z letom 1979.« / 6. V točki 6.4. se za tretjim odstavkom dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Osebni dohodki v letu 1980 zaposlenih pripravnikov se ne upoštevajo pri določanju okvirov rasti sredstev za osebne dohodke po tej resoluciji. V okviru globalno določene možne rasti mase osebnih dohodkov, ki je predvidena v drugem in tretjem odstavku te točke, bodo delavci v organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih 0 delitvi osebnih dohodkov zagotovili selektivno politiko osebnih dohodkov tako, da bodo dosegli večjo diferenciacijo v osebnih dohodkih glede na rezultate pri delu v okviru posameznih sorodnih nalog in opravil, ki zahtevajo enako izobrazbo in enake delovne izkušnje ter na ta način ustvarjali pogoje za relativno hitrejše naraščanje nižjih osebnih dohodkov in osebnih dohodkov delavcev s težjimi- delovnimi pogoji.« 7. V točki 6.4. se za sedanjim devetim odstavkom doda nov deseti odstavek (kot prvi odstavek na strani 6, desni stolpec), ki se glasi: »Odbor podpisnikov dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 bo na osnovi rezultatov gospodarjenja v devetih mesecih ocenil dosežena gibanja z vidika zagotavljanja materialne varnosti delavcev ter po potrebi dal pobudo za spremembo dogovora.« 8. V točki 6.5. se v prvem stavku prvega odstavka v 13. vrsti pika nadomesti z vejico, doda pa se naslednje besedilo: »Razen v dejavnostih osnovnega izobraževanja in zdravstva, kjer lahko na osnovi rasti materialnih stroškov porastejo za največ 18°/o.« 9. V točki 9. se v prvem odstavku črta na koncu besedilo: »da bo rast cen na drobno in življenjskih stroškov v letu 1980 za najmanj petino nižja od rasti, dosežene v letu 1979« in nadomesti z naslednjim besedilom: »da rast cen na drobno in življenjskih stroškov v letu 1980 ne bo bistveno višja kot v letu 1979«. 10. V točki 9.1. se za drugim odstavkom dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »V dopolnitvah družbenega dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji bodo opredeljeni kriteriji in merila za selektivne in le najbolj nujne spremembe cen, izhajajoč iz usmeritve, da tudi proizvodnja prevzema del negativnih učinkov spremembe tečaja dinarja. Organizacije združenega dela morajo proučiti samoupravne sporazume o udeležbi v skupnem prihodku, dohodku in dolgoročnem poslovnem sodelovanju ter spremeniti tiste sporazume, ki pomenijo le povečanje cen.« St. 30-34/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1136. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene RazglaSa se zakon o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. julija 1980 in na seji Zbora občin dne 30. julija 1980. St. 0100-102/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r ZAKON o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon ureja skupaj z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, Št. 1/80 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) pravice in dolžnosti organov SR Slovenije in občin na področju družbene kontrole cen ter organiziranje in pristojnosti skupnosti za cene v SR Sloveniji. 2. člen Zadeve družbene kontrole cen so sestavni del celotne družbene aktivnosti na področju urejanja odnosov na trgu in pogojev menjave proizvodov in storitev, določanja politike cen opredeljene z družbenimi plani, in sprejemanja ukrepov za njihovo uresničevanje. Organi družbenopolitičnih skupnosti opravljajo v primerih, ki jih določata zvezni zakon in ta zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da nastopijo z ustreznimi ekonomskimi ukrepi ter predpisujejo ukrepe neposredne kontrole cen. Skupnosti za cene opravljajo v primerih, ki jih določata zvezni zakon in ta zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da predlagajo ustrezne ekonomske ukrepe, opravljajo neposredno kontrolo cen in se udeležujejo sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah. 3. člen Organi družbenopolitičnih skupnosti nastopajo zato, da usklajujejo tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavljajo enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka, z ukrepi zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, izvajanja skupne politike ekonomskih odnosov s tujino in skupne devizne politike, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. 4. člen Izjemoma, če z ukrepi iz prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi akti oziroma da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti predpišejo ukrepe neposredne kontrole cen iz zveznega zakona. 5. člen Za izvajanje zadev družbene kontrole cen, določenih z zveznim zakonom ter za usklajevanje in urejanje razmerij na področju cen, se v SR Sloveniji organizirajo skupnosti za cene. Skupnosti za cene se ustanovijo s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo samoupravne organizacije in skupnosti in organizacije organiziranih porabnikov oziroma potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: organizirani potrošniki) na ustrezni ravni. Naloge in dela, ki jih opravljajo skupnosti - za cene, so naloge in dela posebnega družbenega, polena. Skupnosti za cene imajo javna pooblastila, določena z zveznim zakonom in s tem zakonom 6. člen Organizirani potrošniki sodelujejo' ' z<' organ» družbenopolitičnih skupnosti in s skupnostmi za cehe pri opravljanju družbene kontrole cen proizvodov in storitev za neposredno porabo delovnih 1 j vidi ir) občanov. Organizirani potrošniki opravljtfjpjžiružbeno kontrolo cen: -j, , ,, — s sodelovanjem v upravljanju skupnosti za cene in z delovanjem v svetih skupnosti; — z udeležbo v sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah; — s sodelovanjem pri oblikovanju cen in z dogovarjanjem o njihovem deležu v ustvarjenem prihodku samoupravnih organizacij,; -• — z obveščanjem organov družbenopolitičnih skupnosti o izpolnjenih pogojih za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen; in — s sprožanjem postopka pred skupnostmi za cene za oceno obnašanja samoupravnih 'organizacij in skupnosti, če so te oblikovale cene, ki so ogrozile interese potrošnikov. Temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom proizvodov in storitev, pomembnih za neposredno porabo delovnih ljudi in občanov in temeljne organizacije, ki proizvajajo te proizvode oziroma opravljajo te storitve, so dolžne na zahtevo organiziranih potrošnikov začeti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo njihova medsebojna razmerja, zlasti glede sodelovanja pri oblikovanju cen za proizvode in storitve in glede določanja deleža potrošnikov v ustvarjenem prihodku ter druga vprašanja skupnega pomena. Samoupravni sporazum iz ■ prejšnjega odstavka vsebuje s področja sodelovanja pri oblikovanju cen zlasti: navedbo proizvoda oziroma storitve ali skupine proizvodov in storitev, na katere se sporazum nanaša; cilje, določene s politiko cen; način uporabe z zveznim zakonom določenih meril za oblikovanje cen ter način kontrole njihove uporabe; način obveščanja javnosti o sklepanju in izvajanju sporazuma; obveznosti strokovnih služb, ki opravljajo naloge ?.a temeljno organizacijo, do organizacije potrošnikov; čas veljavnosti sporazuma in cen, oblikovanih v skladu z njim; način reševanja sporov ter ukrepe, ki bodo uporabljeni zoner udeleženca, ki se ne ravna po njegovih določbah. Samoupravni sporazum skleneta v imenu delovne organizacije njen osrednji samoupravni organ in v imenu organiziranih potrošnikov občinska alt mestna konferenca svetov potrošnikov. Orga- nizadja potrošnikov, ki je sklenila sporazum, tudi spremlja njegovo izpolnjevanje. Ce se v šestdesetih dneh od dneva zahteve iz tretjega odstavka tega člena ne začne postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma če se v nadaljnjih šestdesetih dneh ne sklene samoupravni sporazum, lahko nastopi pristojni organ družbenopolitične skupnosti z ukrepi neposredne kontrole cen. O Izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen obveščajo organizacije potrošnikov organe družbenopolitičnih skupnosti, v katerih pristojnosti je družbena kontrola cen proizvodov in storitev organizacij iz tretjega odstavka tega člena. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ORGANOV SR SLOVENIJE IN OBČIN NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 7. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti republike. 8. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in pristojni organi občin v SR Sloveniji lahko sklepajo med seboj dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 9. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odloča o pritožbah zoper odločbe Republiške skupnosti za cene. 10. člen ♦ Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini SR Slovenije, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v Pristojnosti republike, ter določi rok za začetek postopka. 11. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenje lahko za posamezne kmetijske in živilske proizvode, katerih cene so v pristojnosti republike, določi proizvajalske prodajne in zaščitne cene zaradi zagotavljanja stabilnih Pogojev za njihovo proizvodnjo in preprečevanje motenj na trgu. 12. člen Ce Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oceni, da Cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti republike ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih Primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri Pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela. 13. člen Ce nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom SR Slovenije in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov na oblikovanje cen, ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi Ir 3. člena tega zakona in 58. člena zveznega zakona in z ukrepi, določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 14. člen Ce pride v razmerjih na trgu in v gibanju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin do velikih motenj, s katerimi se onemogoča ali resno ogroža izvajanje skupne ekonomske politike, določene z družbenim planom SR Slovenije in se te motnje kažejo v vsej republiki ali v njenem večjem delu, ali če je na tem območju opaziti monopolistične pojave, ki kršijo enotnost trga, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ukrepe neposredne kontrole cen iz pristojnosti občin. Ce je smotrneje, da v primerih iz prejšnjega odstavka predpišejo ukrepe neposredne kontrole cen občinski organi, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s predpisom ugotovi, da obstajajo pogoji za predpisovanje ukrepov neposredne kontrole cen iz pristojnosti občin ter določi natančnejša merila in pogoje za predpisovanje teh ukrepov. Pristojni občinski organi so dolžni v skladu $ predpisom iz prejšnjega odstavka predpisati ukrepe neposredne kontrole cen. 15. člen Če Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predpiše ukrep neposredne kontrole 'cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti republike oziroma za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občin, mora o tem takoj obvestiti Skupščino SR Slovenije. 16. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem zakonom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je s 3. členom tega zakona in z zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti republike. 17. člen Občinski organi opravljajo družbeno kontrolo cen proizvode*/ in storitev, za katere je z dogovorom iz 7. člena tega zakona določeno, da so v pristojnosti občin. Pristojnosti posameznih občinskih organov za sprejemanje ukrepov iz 3. in 4. člena tega zakona določajo predpisi občinskih skupščin. III. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CENE 18. člen Za opravljanje zadev iz tega zakona in zveznega zakona, za katere je določeno, da jil. opravljajo skupnosti za cene, če gre za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti republike, se ustanovi Republi- ška skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Skupnost ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v Gospodarski zbornici Slovenije. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Izvršni sv^t Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in splošna združenja, Zveza sindikatov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in organizacija potrošnikov na ravni republike. V upravljanju skupnosti sodelujejo, poleg samoupravnih organizacij in skupnosti,' ki jo ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka na način, ki ga določa ta zakon. 19. člen Z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost; 2. dela in naloge skupnosti ter pogoji in način opravljanja teh del in nalog; 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora; 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti in določanja sredstev za delo delovne skupnosti; 5. temelji organiziranosti skupnosti; 6. način upravljanja, vrste organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti; 7. način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov; 8. način sprejemanja delovnega programa; 9. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo; 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti; 11. pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti. 20. člen Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in naloge: 1. skupaj z občinskimi skupnostmi za cene pripravlja skladno z razvojnimi in planinskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen v SR Sloveniji; 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen; 3. opravlja z zveznim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in d tužbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen za proizvode in storitve pomembne za vso republiko; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon; 6. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon; 7. predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov; 8. spremlja in analizira gibanje razrtierij v cenah za proizvode in storitve; 9. sodeluje z Zvezno skupnostjo za cene in z občinskimi skupnostmi za cene; 10. skrbi za metodologijo, evidence tei1 izgradnjo informacijskega sistema za cene kot sestavine družbenega sistema informiranja. 21. člen Skupnost poroča najmanj enkrat na leto Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije o izvajanju določene politike ce» 22. člen Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. 23. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iz 18. in 19. člena tega zakona na delo skupnosti, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). ■ Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 24. člen Svet skupnosti ima petintrideset članov. Sedem članov sveta imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo republiških upravnih organov oziroma organizacij. Gospodarska zbornica Slovenije in splošna združenja delegirajo v svet skupnosti petindvajset članov. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in organizacija potrošnikov na ravni republike delegirajo v svet po enega člana. 25. člen Svet zlasti : 1. pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi republiškimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom; 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom; 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in splošnih združenj v zvezi z. razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča; 4. obravnava izvajanje določene politike cen; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in tem zakonom; 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen; 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Zvezno skupnostjo za cene in z občinskimi skupnostmi; 8. sprejema statut skupnosti; 9. sprejema letni delovni program skupnosti; 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti; 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost; 12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog in del, ki jih izvršuje skupnost po P°' godbi; 13. določa, kateri pod akti in listine pomenijo P0' slovno ali drugo tajnost; 14. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi, da se opravijo; 15. voli in razrešuje predsednika skupnosti v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije; 16. voli in razrešuje predsednika sveta; 17. si predpiše poslovnik o svojem delu 26. člen O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov. Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 27. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ali na zahtevo predsednika skupnosti, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti 28. člen Predsednik skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost in je odgovoren za zakonitost njenega dela. Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 29. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti, za uresničevanje sodelovanja z Zvezno skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih republik in avtonomnih pokrajin, z občinskimi skupnostmi ter z republiškimi organi in organizacijami, kot tudi z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 30. člen Predsednik zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet; 2. določa predlog poročila o delu skupnosti; 3. predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje; 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta Skupnosti; 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen ih skrbi, da se opravijo; 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in odlokih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije skladno z zakonom v njegovi pristojnosti. 31. člen Ce predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z Ustavo, zakonom, ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti, opozori na to svet. Ce svet kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem Izvršni svet Skupščino SR Slovenk- 32. člen Skupnost ima statut. S statutom skupnosti so urejeni notranja organizacija, razmerja med svetom, predsednikom, delovno skupnostjo in organi upravljanja delovne skupnosti ter določeni akti, ki jih izdaja svet in samoupravni splošni akti, ki jih sprejemajo organi upravljanja delovne skupnosti v soglasju s svetom, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti potrdi Skupščina SR Slovenije. IV. SKUPNOSTI ZA CENE V OBČINAH 33. člen Za opravljanje zadev iz zveznega zakona in iz tega zakona, za katere je določeno, da jih opravljajo skupnosti za cene, če gre za cene proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občin, se ustanovijo občinske skupnosti za cene. Za dve občini ali več občin se lahko ustanovi ena sama skupnost za cene. Občinske skupnosti za cene se ustanovijo s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu z družbenimi dogovori občinskih organov, občinskih oziroma medobčinskih gospodarskih zbornic, organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in sindikatov in organizacij potrošnikov na ravni občin. 34. člen Za pooblastila občinskih skupnosti za cene, zagotovitev posebnega družbenega interesa, udeležbo organiziranih potrošnikov v upravljanju skupnosti in njihovo delovanje V svetih skupnosti, pristojnosti svetov občinskih skupnosti ter za naloge in pooblastila predsednikov občinskih skupnosti za cene se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o Republiški skupnosti za cene. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Cene proizvodov in storitev, oblikovane v skladu s predpisi, ki veljajo na dan, ko začne veljati ta zakon, sc bodo uporabljale tudi po njegovi uveljavitvi. Cene proizvodov in storitev, oblikovane po prvem odstavku tega člena, se smejo spreminjati in družbena kontrola cen opravljati po zakonu o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) ter po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, dokler ne bodo izdani predpisi in drugi akti, ki so nujni za oblikovanje cen proizvodov in storitev oziroma za opravljanje družbene kontrole cen po tem zakonu in zveznem zakonu, vendar najdalj do 31. decembra 1980. 36. člen Skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom iz drugega odstavka 18. člena tega zakona, prevzame z dnem svoje ustanovitve sredstva, opremo in drugo premoženje, arhiv in drugo dokumentacijo ter delavce Zavoda SR Slovenije za cene. 37. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati: zakon o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), uredba o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS, št. 34/72 in 23/74) In uredba o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 34/72). 38. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-16/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1137. Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77), 5. alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o potrditvi finančnega načrta prihodkov In odhodkov Narobne banke Slovenije za leto 1980 Potrdi se finančni načrt prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1980, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 20. februarja 1980 in ki izkazuje: — prihodke — odhodke — presežek prihodkov St. 400-52/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1138. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 1. alinee 345. člena ustave SR Slovenije, 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) ter prvega razdelka 71. člena, prvega odstavka 72. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 1. člen Drugi odstavek 4. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 22-1465/78) se črta. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-34/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1139. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 1. alinee 345. člena ustave SR Slovenije, prvega razdelka 71. člena, prvega odstavka 72. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščirie SR Slovenije ter v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Slovenit' 1. člen Odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4-202/78) neha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-21/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1140. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 1. alinee 345. člena ustave SR Slovenije, prvega razdelka 71. člena, prvega odstavka 72. člena in tretjega odstavka 243. Člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, drugega odstavka 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SHS, št. 1-4/80) in na podlagi odloka Skupščine SFR Jugoslavije o pripravi In sprejetju dolgoročnega družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SFRJ, št. 22/78) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje ol* leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 din 567.900.000 218.029.000 349.871.000 1. člen Za 1. členom odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17-1196/78) se doda nov 1. a člen, ki se glasi: »l.a člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravi in predloži Skupščini SR Slovenije do 31. 12. 1982 predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana SR Slovenije.« 2. člen Drugi odstavek 3. člena odloka se črta. 3. Men Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-49/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1141. Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogovora republik in avtonomnih pokrajin o prevzemanju obveznosti in sprejemanju ukrepov, s katerimi bodo ustvarjeni pogoji in vzpodbujane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, da gradijo gospodarske objekte z združevanjem dela in sredstev, da bi se pospešil razvoj SAP Kosovo Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi dogovora republik in avtonomnih pokrajin o prevzemanju obveznosti in sprejemanju ukrepov, s katerimi bodo ustvarjeni pogoji in spodbujane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, da gradijo gospodarske objekte z združevanjem dela in sredstev, da bi se pospešil razvoj SAP Kosovo, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dne 24. junija 1980. St. 30-52/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1142. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80), 69., 70., tretjega odstavka 243. člena in prvega in šestega odstavka 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s sklepom vseh treh zborov Skupščine SR Slovenije o ustanovitvi, nalogah in sestavi skupine delegatov za proučitev statutov oziroma sprememb in dopolnitev statutov visokošolskih organizacij z dne 11. julija 1980 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o soglasju k statutom oziroma k spremembam in dopolnitvam statutov visokošolskih organizacij Daje se soglasje k statutom, oziroma spremembam in dopolnitvam statutov: I. Statut Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov šole dne 26. 9. 1977, ter spremembe in dopolnitve statuta, sprejete na referendumu dne 26. 6. 1980. II. Pedagoška akademija v Mariboru 1. statut Pedagoške akademije v Mariboru; 2. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela razredni pouk Pedagoške akademije v Mariboru; 3. statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela predmetni pouk Pedagoške akademije v Mariboru, ki so bili sprejeti na referendumu delavcev in študentov akademije dne 29. 12. 1977 ter 4. spremembe statuta visokošolske temeljne organizacije združenega dela predmetni pouk, ki so bile sprejete na referendumu dne 28. 9. 1978; 5. spremembe statuta Pedagoške akademije v Mariboru, sprejete na referendumu dne 25. 6. 1980. III. Spremembe statuta Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani, ki so bile sprejete na referendumu delavcev in študentov dne 10. 1. 1979. IV. Spremembe statuta Visokošolske temeljne organizacije matematika in mehanika Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, ki so bile sprejete na refe rendumu delavcev dne 22. 2. 1980 in na referenduma študentov dne 10. 3. 1980. St. 022-20/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1143. Na podlagi 335. člena, 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. Meha, 160. člena, 1. alinee prvega odstavka 169. člena, tretjega odstavka 243. Mena in drugega odstavka 329. člena ter 337. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o razrešitvi in izvolitvi predsednika Zakonodajnopravne komisije Skupščine SR Slovenije in e razre- šitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje I Razrešita se: dr. Lojze Ude dolžnosti predsednika Zakonodaj-no-pravne komisije Skupščine SR Slovenije, mag. Milan Gaspari dolžnosti člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje. II Za predsednika Zakonodaj no-pravne komisije Skupščine SR Slovenije se izvoli: mag. Milan Gaspari, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije. St. 0201-1/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1144. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350 člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 92., 93., 94. in tretjega odstavka 104. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 sprejela , ODLOK o izvolitvi dveh sodnic za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani Ponovno se izvolita: Maja P r u š a za sodnico za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani in Alojzija Strašek-Kocijan za sodnico za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani. St. 111-41/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1145. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Ljubljani Razreši se: Anica Rajič, dolžnosti sodnice Višjega sodišča v Ljubljani s 1. septembrom 1980. St. 111-137/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1146. Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 60., 61., 62. in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani Za sodnike Višjega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Sonja Ogrin-Rape, samostojna strokovna sodelavka Vrhovnega sodišča SR Slovenije; Dušan Ogrizek, sodnik Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Škofji Loki; Anton Pavliha, vodja enote Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani. Št. 111-137/80 Ljubljana, dne 30. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1147. Na podlagi 3. odstavka 378. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 38. člena in 1. odstavka 39. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SR Slovenije, št. 23/76) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na 39. seji, dne 18. julija 1980 sprejelo ODLOK o spremembi odloka o sestavi sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov I V odloku o sestavi sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov (Uradni list SRS, št. 19/79) se besedilo I. točke spremeni tako, da se glasi: »Svet ima predsednika in 15 članov«. II 1. Razrešijo se člani sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo: Miha Petrič, generalmajor, pomočnik poveljnika Ljubljanskega armadnega območja; Vitja Rode, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; Janez Zemljarič, republiški sekretar za notranje zadeve; ' 2. Za nove člane Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo se imenujejo: Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve; Jože Florjančič, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; Vlado Kocjan, generalmajor, pomočnik poveljnika Ljubljanskega armadnega območja; Stane Potočar-Lazar, predsednik sveta za teritorialno obrambo pri Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo. St. 0214-1/74 Ljubljana, dne 18. julija 1980. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ', ) Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 1148. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Sloveni;y, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni zapora se odpusti G a s h i j u Isaku, rojenemu leta 1952 v Prizrenu, se odpusti neprestani del kazni 1 leta zapora, ki bi jo prestal 19. 10. 1980; Zlatanoviču Vjekoslavu, rojenemu leta 1937 v Kaknju, se odpusti neprestani del kazni 17 let zapora, ki bi jo prestal 14. 9. 1983. 2. člen Izrečena kazen zapora se zniža P e r t o c i Dragici, rojeni leta 1950 v Vidoncih, se izrečena kazen 6 let zapora zniža za ti mesecev ; Urajnarju Božidarju, rojenemu leta 1959 v Novem mestu, se kazen 3 let zapora zniža za 7 mesecev. 3. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo Mejeskoviču Petru, rojenemu leta 1954 v Zlotu, se izrečena kazen 3 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. Pevcu Mftu, rojenemu leta 1923 v Mariboru, se izrečena, kazili 5 mesecev in 15 dni zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo iz- vršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. 25-1/80 Ljubljana, dne 18. julija 1980. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 1149. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti določb 27., 28., 29. in 30. člena samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih »Steklarne« Hrpelje na seji dne 16. 7. 1980 odločilo: Razveljavijo se določbe 27., 28., 29. in 30. člena samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih »Steklarne« Hrpelje z dne 27. 2. 1979. Obrazložitev 1) Sodišče združenega dela v Kopru je s predlogom začelo postopek za oceno zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb samoupravnega splošnega akta. Po teh določbah je trimesečno poskusno delo obvezno za vse delavce, ki so »a novo sklenili delovno razmerje in tudi za tiste delavce, ki so napredovali oz. so bili v delovni organizaciji razporejeni na druga dela in naloge (27. in 28. člen). Za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela samoupravni sporazum določa tričlansko komisijo, ki jo imenuje odbor za delovna razmerja (29. člen), kot posledico neuspešne izpolnitve zahtev poskusnega dela za delavca pa prenehanje delovnega razmerja (30. člen). 2) Delavec, ki je na novo sklenil delovno razmerje je po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) lahko določen čas na poskusnem delu, toda le v tolikšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je potrebno, da pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti, če tega ni bilo mogoče ugotoviti s poprejšnjim preizkusom pred sklenitvijo delovnega razmerja (32. člen). V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih je treba določiti primere, to je posamezna dela in naloge, za katera je poskusno delo potrebno, pa tudi pogoje, potek, način in trajanje poskusnega dela ter njegovo spremljanje in ocenjevanje. Ce delavec ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, mu po 33. členu navedenega zakona preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pismene ocene o uspehu poskusnega dela dokončen. Določbe samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih (27. in 28. člen), ki uvajajo poskusno delo za vsa dela in naloge v delovni organizaciji tudi za delavce, ki so bili razporejeni na druga dela in naloge v delovni organizaciji, z maksimalnim v zakonu dopustnim časom trajanja poskusnega dela treh mesecev niso v skladu z 32. in 43. členom zakona o delovnih razmerjih. V postopku za oceno zakonitosti v izreku navedenih določb samoupravnega sporazuma ustavno sodišče še ugotavlja, da so določbe, ki urejajo poskus- no delo ui6ivTo-mos« Koper z dne 1. 9. 1978. Obrasložlte v 1) Sodišče združenega dela v Kopru je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 53. člena v izreku odločbe navedenega pravilnika. Z njo je določeno »da delavcu preneha delovno razmerje tudi v primeru, če se med poskusnim delom ugotovi, da zdravstveno ni sposoben za opravljanje del oziroma nalog, za katere je bil izbran.« Predlagatelj je v predlogu navajal, da delavcu, ki med poskusnim delom zboli tako, da ne more opravljati dela, h kateremu je bil razporejen, ne more prenehati delovno razmerje. Po predlagateljevem mnenju je obravnavana določba pravilnika v nasprotju z določbami 32.'in 33. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77). V zvezi s predlogom Sodišča združenega dela v Kopru pa je ustavno sodišče s sklepom št. U 1 56/79-7 z dne 4. decembra 1979 začelo postopek za oceno ustavnosti In zakonitosti pravilnika o delovnih razmerjih v celoti, ker ga je sprejel delavski svet iste temeljne organizacije. 2) Po ustavi so pravice, pridobljene na podlagi dela, neodtujljive (drugi odstavek 201. člena ustave SR .Slovenije). Temeljna neodtujljiva pravica delavca v združenem delu je pravica dela z družbenimi sredstvi, katere sestavni del je med drugim delavčeva pravica, da skupno in enakopravno z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja pri delu (15. in 16. člen ustave SR Slovenije, 13. člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Zakon o združenem delu določa, da o neodtujljivih pravicah odločajo delavci v temeljni organizaciji v eni izmed oblik osebnega izjavljanja (prvi odstavek 462. člena). Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo, da pravilnik o delovnih razmerjih, ki ga je sprejel delavski svet vsebinsko ureja vse pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delvi, medtem ko samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev obsega le splošne določbe o delovnih razmerjih, v katerih je povzeta vsebina nekaterih členov zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih. Sporni pravilnik o delovnih razmerjih torej vsebinsko ureja oziroma vzpostavlja pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delu, za kar pa ne more biti pristojen delavski svet, ker gre po navedenih ustavnih in zakonskih določbah zn neodtujljive pravice delavcev, o katerih odločajo le delavci z osebnim Izjavljanjem. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) določa, da se v času trajanja poskusnega dela lahko ugotavljajo strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti, če teh ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim preizkusom po 28. členu tega zakona (prvi odstavek 32. člena). Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlag^ pismene ocene poskusnega dela dokončen (prvi odstavek 33. člena). Neustrezno zdravstveno stanje delavca, ugotovljeno med trajanjem poskusnega dela, po zakonu ni razlog za prenehanje delovnega razmerja. Z določbo 33. člena zakona predpisanega razloga za prenehanje delovnega razmerja ni mogoče širiti z določbami samoupravnega splošnega akta. Glede na povedano določba 53. člena obravnavanega pravilnika ni v skladu z določbami 32. in 33. člena zakona o delovnih razmerjih. Ustavno sodišče je Iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in no podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39/74 in odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče SR Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 56/79-16 Ljubljana, dne 16. julija 1980. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1151. Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) in v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) 'je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 31. julija 1980 sprejel SKLEP o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti ŠR Slovenije I Organizacije združenega dela in občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki so po zakonu oblikovana iz prispevkov in drugih virov sredstev solidarnosti in se po določbah 20. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpra-Ijanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) vodijo na posebnih računih občin pri Službi družbenega knjigovodstva oziroma na posebnih računih pri organizacijah združenega dela: — organizacije združenega dela — 75 «/o zneska obračunanih prispevkov solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1979; — občine — 75 odstotkov zneska vplačanih sredstev solidarnosti na posebne račune občin pri Službi družbenega knjigovodstva v obdobju od 1. januarja do 15. septembra 1979 in ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na posebne račune občin pri Službi d^bžbenega knjigovodstva v obdobju od 15. septembra 1979 do 30. junija 1980. Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela na vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, občine pa na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije do 20. avgusta 1980. II Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 402-04/80 Ljubljana, dne 31. julija 1980. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1 .r. , 1152. Na podlagi 35. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVILNIK o pedagoški dokumentaciji v vzgojnovarstvenih organizacijah 1. člen V vzgojnovarstvenih organizacijah je poleg dokumentacije, določene s posebnimi predpisi, obvezna tudi naslednja pedagoška dokumentacija: matična knji-ga, matični list, potrdilo o obiskovanju priprave na osnovno šolo, dnevnik dela, organizacijsko poročilo, letni delovni načrt, priprava na vzgojno delo v oddelku, kronika, zapisniki o konferencah vzgojiteljskega zbora in o roditeljskih sestankih. 2. člen 1. Matično knjigo vodi vzgojno varstvena organizacija in obsega splošne podatke o otrocih, vključenih v dnevno varstvo in druge oblike vzgojnovarstvenega dela v vzgojno varstveni organizaciji. 2. Matični list se vodi za vsakega otroka v dnevnem varstvu in za otroka, ki obiskuje pripravo na osnovno šolo. Matični list obsega podatke o otrokovi družini, ki vplivajo na razvoj otroka, ter zapažanja vzgojiteljev o otrokovem razvoju. 3. Potrdilo o obiskovanju priprave na osnovno šolo se izda za otroka, ki je končal pripravo na osnovno šolo. 4. Dnevnik dela se vodi za vsak oddelek In za vsako leto posebej. Dnevnik vsebuje imenik otrok v posameznem oddelku, evidenco obiska in vzrok izostankov ter podatke o vzgojnem delu v oddelku. 5. Organizacijsko poročilo izpolnijo vzgojnovarstve-ne organizacije vsako leto po stanju na dan 30. 9. in ga do 15. 10. pošljejo Republiškemu komiteju za vzgojo In izobraževanje ter telesno kulturo, Zavodu SRS za šolstvo in občinski skupnosti otroškega varstva. G. Letni delovni načrt se pripravlja po določilu 28. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. 7. Priprava na vzgojnó delo v oddelku se vodi za vsak oddelek in za vsako leto posebej. Priprava obsega trimesečni načrt vzgojnega dela ter tedensko in dnevno pripravo na vzgojno delo. Pripravo na vzgojno delo vodi vzgojiteljica v oddelku. V pripravi naj bo zajeto tudi delo drugih delavcev, ki sodelujejo pri vzgojnem delu in izvajajo določene oblike varstva otrok. Priprava na vzgojno delo se obvezno vodi tudi za oddelke, v katerih obiskujejo pripravo na osnovno šolo otroci, ki niso vključeni v dnevno varstvo in za katere vzgojnovarstvena organizacija posebej izvaja pripravo na osnovno šolo. 8. V kroniko vpisuje vzgojnovarstvena organizacija važnejše dogodke, ki so pomembni za življenje in delo vzgojnovarstvene organizacije. 9. Zapisniki o konferencah vzgojiteljskega zbora in o roditeljskih sestankih morajo obsegati dnevni red in sklepe. 3. člen Vzgojnovarstvene organizacije hranijo matične knjige, matične liste in kroniko v skladu s predpisi o arhivih. 4. člen Obrazce za dokumentacijo iz 1. do 5. točke 2. člena tega pravilnika določi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, oblike druge dokumentacije iz 2. člena tega pravilnika pa določajo vzgojnovarstvene organizacije same. 5. člen Vzgojnovarstvene organizacije morajo urediti svoje poslovanje in dokumentacijo tako, da zavarujejo poklicno skrivnost. Za poklicno skrivnost se šteje vse, kar vzgojitelji in drugi delavci vzgojnovarstvene or-ganizaciie zvedo o razvoju otroka ter o njegovih osebnih in družinskih razmerah. 6. člen Novi obrazci se uvedejo postopno, najkasneje pa v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o dokumentaciji v vzgojnovarstvenih organizacijah (Uradni list SRS, št. 37/72) 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1980. St. 60-6/80 Ljubljana, dne 30. junija 1980. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r. 1153. Na podlagi drugega odstavka 31. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok* (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVILNIK o največjem dopustnem številu otrok v oddelkih vzgojnovarstvenih organizacij ter o spremstvu otrok 1. člen Vzgoja in varstvo predšolskih otrok v dnevnem varstvu in v drugih oblikah vzgojnega dela, namenjenega predšolskim otrokom, se organizira v oddelkih in skupinah, v skladu z določbami 29. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in tem pravilnikom. 2. člen Oddelki se oblikujejo v skladu s pedagoškimi in zdravstvenimi načeli, s prostorskimi možnostmi vzgojnovarstvene organizacije ter v skladu s standardi in normativi, določenimi v skupnosti otroškega varstva. V posamezne oddelke je lahko vključeno: 1. v oddelek za otroke do 2 let največ 14 otrok 2. v oddelek za otroke od 2 do 3 let največ 16 otrok 3. v oddelek za otroke od 3 do 4 let največ 20 otrok 4. v oddelek za otroke od 4 do 5 let največ 24 otrok 5. v kombinirani oddelek za otroke od 2 let starosti do njihove vključitve v pripravo na osnovno šolo največ 24 otrok 6. v oddelek dvojezične vzgojnovarstvene organizacije za otroke od 4 do 5 let največ 20 otrok 7. v oddelek za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju največ 8 otrok. 3. člen Kadar so otroci, ki so vključeni v oddelke dnevnega varstva ali v druge oblike vzgojnega dela, na sprehodu ali na izletu ali kadar je zanje organizirana kakšna druga oblika dejavnosti zunaj območja vzgojnovarstvene organizacije, mora imeti vsak oddelek oziroma skupina zaradi večje varnosti otrok poleg vzgojitelja vsaj še enega polnoletnega spremljevalca. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima lahko izjemoma oddelek oziroma skupina samo vzgojitelja v primerih, ko organiziranje vzgojnega dela zunaj območja vzgojnovarstvene organizacije po oceni pedagoškega vodje ne potrebuje posebnega spremstva. 4. člen Vzgojnovarstvene organizacije prilagodijo organizacijo oddelkov določbam tega pravilnika najpozneje do 31. avgusta 1981. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pedagoških in zdravstvenih normativih glede na starost in število otrok, ki se lahko vključijo v čisti ali kombinirani oddelek (Uradni Ust SRS, št. 37/72) in pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pedagoških in zdravstvenih normativih glede na starost in število otrok, ki se lahko vključijo v čisti ali kombinirani oddelek (Uradni list SRS, št. 28/74). 6. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 60-5/80 Ljubljana, dne 30. junija 1980. Predsednica Republiškega komiteja za vzgoje in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r. 1154. Na podlagi drugega odstavka 146. člena in 148. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVILNIK n pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli 1. člen Osnovna šola poleg dokumentacije določene s posebnimi predpisi vodi tudi knjige in evidence ter izdaja izkaze, spričevala in potrdila, določene s tem pravilnikom. 2. člen Osnovna šola vodi naslednje knjige in evidence: 1. Matično knjigo, ki obsega splošne podatke o učencih, o poteku njihovega šolanja od vstopa v osnovno šolo do prestopa na drugo šolo oziroma do prekinitve šolanja ali do konca šolanja v osnovni šoli. Podružnične osnovne šole vodijo matično knjigo samostojno. 2. Matični list za vsakega učenca osnovne šole od vstopa v šolo do zaključka šolanja v osnovni šoli. Ce učenec prestopi na drugo osnovno šolo, pošlje matični list šoli, na katero se učenec vpiše. Matične liste hranijo šole, kjer so učenci končali šolanje. 3. Dnevnik dela za vsak oddelek in vsako šolsko leto posebej. Dnevnik dela je temeljna evidenca o vzgojnoizobraževalnem delu in o obisku učencev v posameznem oddelku med šolskim letom. 4. Redovalnico za vsak oddelek in za vsako šolsko leto posebej. Obsega imenik učencev, ocene iz posameznih predmetov po posameznih ocenjevalnih obdobjih ter polletne in letne ocene. 5. Telesnovzgojni karton za vsakega učenca posebej; vanj se vpisujejo motorične in morfološke zna-značilnosti učenca. 6. Organizacijsko poročilo, ki ga izpolnijo osnovne šole vsako leto po stanju 30. septembra in pošljejo do 15. oktobra Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Zavodu SRS za šolstvo, Izobraževalni skupnosti Slovenije in občinskim izobraževalnim skupnostim. 7. Zapisnike o popravnih in razrednih izpitih učencev. 8. Letno pripravo na vzgojnoizobražcvalno delo, ki jo pripravi učitelj na podlagi delovnega načrta osnovne šole in predloži ravnatelju osnovne šole. 9. Pripravo na vzgojnoizobražcvalno delo, ki jo vodi vsak učitelj in obsega organizacijo učne ure in drugih dejavnosti v skladu z delovnim načrtom ter hietodično-didaktičnimi načeli. 10. Šolsko kroniko, v katero vpisujejo osnovne šole Po kronološkem redu. važnejše dogodke, ki so po-membni za življenje in delo osnovne šole. 11. Zapisnike o sejah učiteljskega zbora osnovne šole in učiteljskih zborov oddelkov ter o roditeljskih sestankih. Obsegati morajo vsaj dnevni red in sklepe. 3. člen Osnovna šola izdaja naslednje izkaze, spričevala in potrdila; 1. Izkaz o šolskem uspehu, ki obsega učenčeve Polletne in letne ocene ter njegov splošni uspeh od 1- do 8. razreda. 2. Spričevalo o končanem razredu. Izda se učencu, ki je izpolnil šolsko obveznost, ni pa končal osnovne šole. 3. Spričevalo o končani osnovni šoli. Izda se učencu, ki je končal osnovno šolo. 4. Potrdilo o izpolnjenem obveznem šolanju. Izda se na zahtevo učenca, ki je izpolnil osnovno šolsko obveznost, ni pa končal osnovne šole. 5. Obvestilo o prestopu učenca, ki se je vpisal na drugo šolo. Obsega osnovne podatke o učencu, zadnji dan obiskovanja šole, ocene iz posameznih Predmetov v tem času, stari in novi naslov učenca eziroma staršev. 6. Obvestila staršem o uspehu učenca. 7. Druga obvestila staršem. _ 8. Potrdilo o šolanju učenca, ki ga izda osnovna sola zaradi uveljavitve pravic učenca. 4. člen Osnovne šole morajo urediti svoje slrokt )■ slovanje in dokumentacijo tako, da je varovalca poklicna skrivnost. Za poklicno skrivnost se šteje vse, kar učitelji, vzgojitelji in drugi delavci osnovne šole pri opravljanju svojega dela zvedo o razvoju ter o osebnih in družinskih razmerah učenca. 5. člen Osnovna šola hrani matične knjige, matične liste in šolsko kroniko v skladu s predpisi o arhivih. 6. člen Na zahtevo učenca ali staršev sme osnovna šola izstaviti duplikat spričevala le v primeru, če tisti, ki zahteva duplikat dokaže, da je bilo spričevalo preklicano v Uradnem listu SRS. 7. člen Obrazce od 1. do 7. točke 2. člena in od 1. do 6. točke 3. člena tega pravilnika določi predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, druge obrazce pa določijo osnovne šole same. Novi obrazci se uvajajo postopno, najpozneje pa morajo biti uvedeni v dveh letih po tem, ko začne veljati ta pravilnik. Ne glede na določbo prejšnega odstavka se za učence, ki so že vpisani v osnovno šolo vodi matični list in iekaz o šolskem uspehu do konca šolanja na dosedanjih obrazcih. 8. člen Obrazci za dokumente iz 2. in 3. člena tega pravilnika se smejo prodajati samo osnovnim šolam, ter za vzgojo in izobraževanje pristojnim upravnim organom. 9. -člen Dokumentacija iz tega pravilnika se primerno uporablja tudi v posebnih oddelkih osnovnih šol in v osnovnih šolah za odrasle. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na osnovne šole v pravilniku o dokumentaciji v osnovnih in srednjih šolah ter v domovih za' učence teh šol (Uradni list SRS, št. 20/69). 11. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa sc začne s 1. septembrom 1980. St. 61-89/80 Ljubljana, dne 30. junija 1980. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r. 1155. Na podlagi 50. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVILNIK o šolskem koledarju za osnovne šole I. SPLOSNA DOLOČBA 1. člen Ta pravilnik ureja razporeditev vzgojnoizobraie-valnega dela, pouka proste dneve in trajanje šolskih počitnic v šolskem letu. Ц. SOLS^CO L^TC 2. člen Šolsko leto se prične 1. septembra in konča 31. avgusta. Deli se na dve polletji, vsako polletje pa na dve ocenjevalni obdobji. 3. člen Vzgojnoizobraževalno' in drugo delo razporeja osnovna šola z delovnim načrtom in pri tem upošteva, da traja prvo polletje od vštetega i. septembra do zimskih šolskih počitnic, drugo polletje pa od začetka zimslčih šolskih počitnic do 31. avgusta. III. POUK 4. člen Vzgojnoizobraževalno dejo po obveznem predmetniku (v nadaljnjem besedilu: pouk) razporedi osnovna šola v prvem polletju praviloma od vštetega prvega septembra do pričefka zimskih šolskih počitnic, v drugem polletju pa za učence od prvega do sedmega razreda praviloma od konca zimskih šolskih počitnic do , 25. junija, za učence osmega razreda pa do 15. junija. 5. člen Zimske šolske počitnice za učence osnovnih šol trajajo dva tedna in so razporejene po območjih izme-ničnp v dve časovni obdobji. Prvo obdobje se prične drugi ponedeljek, drugo obdobje pa četrti ponedeljek v mesecu januarju. Učenci osnovnih šol z območja ljubljanskih občin in občine Maribor imajo zimske šolske počitnice v pry?m obdobju v tistem šolskem letu, ki se prične z liho letnico, kadar se šolsko leto prične s sodo letnico pa v drugem obdobju. ’ Učenci osnovnih šol z območja drugih občin v SRS imajo zimske šolske počitnice v prvem obdobju v tistem šolskem letu, ki se prične s sodo letnico, kadar se šolsko leto prične z liho letnico pa v drugem obdpbju. 6. člen Letne šolske počitnice za učence trajajo od коџсз rednega pouka do 31. avgusta.’ ^Jed letnimi šolskimi počitpiqami organizira osnov-ng šola dopolnilni pouk v skladu s programom življenja in dela osnovne šole po 26. členu zakopa o osnovni šoli. 7. člen Poleg državnih praznikov in nedelj so pouka prosti dnevi: — sobote, razen če ni s programom življenja in , dela osnovne šole drugače določeno, — 31. december, — od 28. aprila do 30. aprila — prvomajske počitnice, — $n dan v s(dadu z letnim delovnim načrtom olovno šole, — dva tedna zimskih šolskih počitnic, — dnevi letnih šolskih počitnic'od 25. junija , do 31. avgusta, razen za tiste učence, ki obiskujejo dopolnilni pouk. 8. člen V izjemnih primerih lahko predsednik republiškega kopiiteja za vzgojo ip izobraževanje ter telesno kulturo sam ali na predlog skupnosti osnovnih šoj, izobraževalnih skupnosti, organov družbenopolitičnih skupnosti ali družbenopolitičnih organizacij določi tudi druge pouka proste dni. 9. člen Osnovna šola lahko v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje, prenese vzgojnoizobraževalno delo posameznega dneva na prosto soboto, če je to potrebno zaradi izjemnih prilik ali zaradi uskladitve delovnega časa osnovne šole s potrebami in delovnim časom organizacij združenega dela v občini. Osnovna šola v utemeljenih primerih v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje, lahko določi kasnejši pričetek ali predčasen konec pouka, za učence od i. do' 7. razreda pa pouk podaljša, vendar ne prek 30. junija. 10. člen Če osnovna šola zaradi ukrepov iz drugega odstavka prejšnjega člena ter zaradi elementarnih in drugih nesreč, epidemij, drugih izrednih pouka prostih dni аЦ drugih opravičljivih razlogov v času, ki je določen za pouk, ne more izpolniti obveznega predmetnika iz 28. člena zakona o osnovni šoli, ga mora Izpolniti na način in v roku, ki ga določi v dogovoru s pristojno organizacijsko enoto zavoda SRS za šolstvo in v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje. IV. PROSLAVE 11. člen Osnovne šole v okviru pouka organizirajo proslave ob spominskih dnevih. Spominski dnevi so zlasti: — 24. oktober — dan organizacije združenih narodov, — 7. november — obletnica oktobrske revolucije, — 22. december — dan jugoslovanske ljudske armade, — 30. december — novoletna jelka — 8. marec — dan žena, •— 9. maj — dan zmage, — občinski praznik, ., — dan osnovne šole, ki ga kot spominski dan določi svet osnovne šole. 12. člen Na dan pionirjev — 29. september in ng- dan mladosti — 25. maj organizirajo osnovne šole namesto pouka po urniku v okviru pionirske in mladinske organizacije na šoli telesnovzgojne in športne aktivnosti ter zbore in konference šolskih organizacij in društev, na Prešernov dan — 8. februar pa kulturne aktivnosti, s katerimi manifestirajo dosežke pri pouku in interesnih dejavnostih učencev. Če pride spomipski dan, dan pionirjev 9IÌ dan mladosti na soboto ali nedeljo, organizirajo osnovne šole proslavo in drugp aktivnosti v petek pred fern datumom. Če pa pride Prešernov dan — 8. februar na soboto ali nedeljo ali če pride v čas zimskih šolskih počitnic, določi dan praznovanja svet osnovne šole z delovnim načrtom. 13. člen Proslavo v počastitev dneva republike, proslavo obletnice ustanovitve OF, proslavo praznika dela, kakor tudi obisk in okrasitev grobov padlih borcev in talcev ob dnevu mrtvih, organizira osnovna šola na zadnji dan pouka pred praznikom. Proslave ob spominskih dnevih, v počastitev dneva republike, za obletnico ustanovitve OF in za praznik dela trajajo praviloma do dve šolski uri. V. URNIK 14. člen Tedenski razpored učnih ur po predmetniku in drugega vzgojnoizobraževalnega dela sprejme učiteljski zbor z urnikom. Med učnimi urami imajo učenci najmanj pet minut odmora, najmanj enkrat dnevno pa 20 do 30 minut rekreativnega odmora. VI. IZPITNI ROKI 15. člen Učenci osnovne šole opravljajo popravne in razredne izpite med 20. in 30. junijem ter 20. in 31. avgustom tistega šolskega leta, v katerem so obiskovali pouk oziroma v katerem so bili vpisani. Izjemoma lahko ravnatelj osnovne šole določi tudi drugačne izpitne roke. VII. RAZDELITEV IZKAZOV, SPRIČEVAL IN POTRDIL 16. člen Izkazi o šolskem uspehu, potrdila o izpolnjenem obveznem šolanju, spričevala o končanem razredu in spričevala o končani osnovni šoli se razdelijo učencem najkasneje tri dni po končanem rednem pouku, izkaz o učnem uspehu v prvem polletju, pa prejmejo učenci na zadnji dan pouka. Izkazi, spričevala in potrdila iz prvega odstavka tega člena se datirajo z zadnjim dnem rednega pouka v polletju oziroma šolskem letu oziroma z dnem, ko je učenec opravil popravni ali razredni izpit. V spričevala, ki jih prejmejo odrasli, se kot datum izstavitve vpiše dan, ko so opravili zadnji izpit. Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 17. člen Ce je dan, ki je s tem pravilnikom določen za začetek ali konec pouka sobota ali nedelja, se pouk začne naslednji ponedeljek, konča pa v petek. 18. člen Ta pravilnik se primerno uporablja tudi v osnovnih šolah za odrasle ter v glasbenih šolah. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 27/76). 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1980 dalje. St. 14-5/80 Ljubljana, dne 30. junija 1980. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje telesno kulturo Majda V. ,išpk 1. r. 1156. Na podlagi 71. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulture PRAVILNIK e ocenjevanje in e napredovanju učencev v osnovni šoli 1. člen Preverjanje in ocenjevanje znanja učencev je sestavni del vzgoj noizobraževalnega procesa. Preverjanje in ocenjevanje znanja mora biti organizirano tako, da spodbuja učence k stalnemu napredovanju ter zagotavlja spremljanje uspešnosti razvoja učencev in uspešnosti njihovega dela v celotnem vzgojnoizobraževalnem delu osnovne šole. 2. člen Učitelji preverjajo in ocenjujejo znanje z ustreznimi oblikami in metodami pedagoškega dela v skladu s sodobnimi pedagoškimi in psihološkimi dognanji tako, da zlasti: — spoštujejo osebnost učenca in upoštevajo njegove individualne posebnosti, — spodbujajo učenca k sodelovanju ih mu omogočajo, da znanje pokaže, — omogočajo učencu, da se tudi sam javi k preverjanju znanja, — zagotavljajo širši pregled znanja iz zaokroženih delov vsebine posameznih predmetov, — uporabljajo različne načine preverjanja znanja, s katerimi zagotavljajo tudi razvijanje kulture govora in neposreden stik med učiteljem in učencem, — usposabljajo učence za pravilno vrednotenje svojega znanja in znanja sošolcev. 3. člen Preverjanje in ocenjevanje znanja mora biti sprotno. Učenčevo znanje pri vsakem predmetu se oceni najmanj dvakrat v posameznem ocenjevalnem Obdobju, ocenjevanje pa ne sme biti časovno razporejeno samo na konec ocenjevalnega obdobja 4. člen Sproti se ocenjuje učenčevo znanje iz posameznih predmetov, ob koncu pouka v šolskem letu pa tudi splošni uspeh. Ob koncu pouka v prvem polletju in ob koncu pouka v šolskem letu se ocenjuje tudi vedenje učenca. V prvem polletju prvega razreda učitelj ne ocenjuje učencev, ampak jih spodbuja z vzgojnimi sredstvi, spremlja in ugotavlja njihov napredek in o tem sproti obveščg starše, 5. člen Za preverjanje in ocenjevanje znanja učenca se uporabljajo različne oblike in načini, ki ustrezajo posameznim predmetom. Znanje, učencev se preverja in ocenjuje s skupinskimi in individualnimi oblikami preverjanja in ocenjevanja v oddelku oziroma v učni skupini in z izpiti. V osnovni šoli se opravljaj« popravni in razredni izpiti. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so zlasti Ustno spraševanje, izdelovanje pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov, reševanje nalog objektivnega tipa in testov znanja, nastopi ipd. Pri predmetih, pri katerih je ustrezen način preverjanja in ocenjevanja znanja ustno spraševanje, morajo biti učenci v posameznem ocenjevalnem obdobju tudi najmanj enkrat ustno izprašani. 6. člen V istem tednu smejo biti opravljene največ tri skupinske oblike preverjanja in ocenjevanja znanja celotnega oddelka in največ ena na dan. Ce je pri skupinski obliki preverjanja in ocenjevanja znanja celotnega oddelka več kot tretjina učencev ocenjenih negativno, se negativne ocene ne upoštevajo. V primerih iz prejšnjega odstavka mora učitelj ugotoviti vzroke za neuspeh in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja. 7. člen Preverjanje in ocenjevanje znanja učencev je javno. Učenci morajo biti sproti obveščeni o rezultatih preverjanja in ocenjevanja; učitelj mora učenca seznaniti s tem, koliko njegovo znanje zadošča zahtevam učnega načrta. Starši učencev imajo pravico, da se seznanijo z uspehom svojih otrok med šolskim letom, šola pa jih mora o doseženem uspehu obvestiti ob zaključku vsakega polletja, Ob koncu drugih ocenjevalnih obdobij pa najmanj o morebitnih negativnih ocenah. Ocenjene pisne naloge, naloge objektivnega tipa in teste znanja mora šola sproti dajati staršem učencev na vpogled. 8. člen Ocene se izražajo z besedami oziroma s številkami. Lestvice ocen imajo naslednje stopnje: — za uspeh pri predmetih telesna, glasbena, likovna in tehnična vzgoja, gospodinjstvo ter pri fakultativnih predmetih: zelo uspešno, uspešno, manj uspešno, — za znanje iz drugih predmetov po predmetniku osnovne šole: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1), razen za prvi razred, kjer lestvica ocen nima stopnje nezadostno (1), — za splošni uspeh: odličen, prav dober, dober, zadosten, nezadosten, — za vedenje: vzorno, primerno, manj primerno. Nezadostno in nezadosten sta negativni oceni, druge ocene so pozitivne. Učenec, ki je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov po obveznem predmetniku osnovne šole, ne more imeti ocene nezadosten za splošni uspeh. 9. člen Učenčevo znanje iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno. Pri popravnih in razrednih izpitih ocenjuje učenr čevo znanje izpitna komisija, ki po uspešno opravljenem izpitu določi tudi splošni uspeh. Učenčevo vedenje oceni učiteljski zbor oddelka na predlog razrednika, ki Oblikuje predlog ob sodelovanju skupnosti učencev oddelka; pri razrednem pouku pa oceni učenčevo vedenje razrednik v sodelovanju s skupnostjo učencev oddelka. Učenčev splošni uspeh pri razrednem pouku oceni razrednik ob sodelovanju skupnosti učencev oddelka. Učenčev splošni uspeh pri predmetnem pouku oceni učiteljski zbor oddelka na predlog razrednika, ,ki predlog oblikuje ob sodelovanju s skupnostjo učencev oddelka. 10. člen Pri ocenjevanju učenčevega znanja iz posameznega predmeta je treba upoštevati njegovo sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem delu, učenčeve sposobnosti, ustvarjalnost, prizadevnost, aktivnost in napredek, razvoj njegovih učnih in delovnih navad in sposobnosti za uporabo pridobljenega znanja. Pri ocenjevanju učenčevega vedenja je treba upoštevati zlasti njegov odnos do dela, njegovo aktivnost v skupnosti učencev oddelka in organizacijah učencev, njegov odnos do sošolcev, drugih oseb in do družbene lastnine ter njegovo obnašanje v šoli in zunaj nje. Učenčev splošni uspeh se oceni na podlagi njegovega znanja in napredovanja pri vseh predmetih, njegovega prizadevanja pri delu, njegovega odnosa do obveznosti v šoli in zunaj nje, njegovega aktivnega sodelovanja v interesnih dejavnostih in v dejavnostih, s katerimi se šola vključuje v življenje in delo družbene skupnosti. Ocena splošnega uspeha se ne sme izračunati aritmetično na podlagi ocen iz posameznih predmetov. 11. člen Ocene znanja učencev iz posameznih predmetov mora učitelj vpisati v ustrezno dokumentacijo takoj po ocenitvi znanja. Pri ustnem izpraševanju mora znanje učenca oceniti takoj, pri drugih oblikah preverjanja znanja pa najkasneje v enem tednu. 12. člen Razrednik lahko sam ali na predlog skupnosti učencev oddelka zahteva, da učiteljski zbor oddelka preveri ustreznost ocene učenč: ga znanja iz posa- meznega predmeta. Učiteljski zbor določi način preverjanja ustreznosti ocene. 13. člen Na ugovor staršev učenca na oceno, ki ga predložijo v skladu s 64. členom zakona o osnovni šoli, mora učiteljski zbor šole najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenovati tričlansko komisijo izmed svojih članov, ki takoj preveri ustreznost ocene in učenca oceni. Komisija se lahko prepriča o ustreznosti ocene tudi s ponovnim preverjanjem učenčevega znanja. Ce komisija oceno, na katero so starši vložili ugovor, spremeni, izda osnovna šola učencu novo spričevalo oziroma napravi ustrezen popravek v izkazu in drugi dokumentaciji. , 14. člen Učenci praviloma napredujejo v naslednji razred. 15. člen Razrednik lahko v soglasju z učenčevimi starši predlaga učiteljskemu zboru šole', da učenec, ki bi lahko uspešno nadaljeval izobraževanje v višjem razredu, hitreje napreduje v višji razred. Predlog za hitrejše napredovanje učencev v višji razred dajo lahko tudi starši učenca. O hitrejšem napredovanju učenca v Višji razred odloča učiteljski zbor šole. Učenec pri prestopu v višji razred ne opravlja niti razrednega izpita niti drugih oblik preverjanja znanja. Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo. 16. člen Razred ponavlja učenec, ki si tudi z dopolnilnim poukom in drugimi oblikami individualne pomoči ni pridobil znanja, ki je potrebno za uspešno delo v višjem razredu in je bil ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz /enega ali več predmetov in je dosegel negativen splošni uspeh. O ponavljanju odloči učiteljski zbor osnovne šole na podlagi pismene strokovne obrazložitve razrednika, pri čemer upošteva tudi napredek in uspešnost razvoja učenca v predhodnih razredih. Na zahtevo staršev lahko ponavlja razred učenec tudi zaradi slabšega splošnega uspeha, bolezni ali zaradi drugih opravičljivi!?razlogov. O opraviči]ivosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča učiteljski zbor osnovne šole. 17. člen Na predlog razrednika oziroma učenčevih staršev lahko učiteljski zbor oddelka odloči, da se ob koncu ocenjevalnega obdobja, razen ob koncu pouka v šolskem letu, ne oceni učenec, ki je bil zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov dalj časa odsoten od pouka in zato bistveno oviran pri šolskem delu. Učenec, ki je bil zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka bistveno oviran pri vzgoj noizobraževalnem delu v celotnem šolskem letu, je lahko neocenjen tudi ob koncu pouka v šolskem letu. O tem odloča učiteljski zbor šole na podlagi pisnega predloga razrednika oziroma staršev. Učenec, ki ni bil ocenjen ob koncu pouka v šolskem letu, lahko do konca šolskega leta opravlja razredni izpit. Ce ne opravlja razrednega izpita, ponovno obiskuje isti razred. 'Ce je bil učenec pri opravljanju razrednega izpita od drugega do vključno sedmega razreda negativno ocenjen iz enega ali več predmetov in pri izpitu v celoti ni pokazal znanja, ki je potrebno za uspešno delo v višjem razredu, lahko učiteljski zbor osnovne šole na pisni predlog izpitne komisije, odloči, da tak učenec razred ponavlja. Pri svoji odločitvi učiteljski zbor upošteva napredek in uspešnost razvoja učenca v predhodnih razredih. 18. člen Učenci osmega razreda, ki so bili iz posameznih predmetov ocenjeni z negativno oceno ob koncu pouka v šolskem letu ali pri opravljanju razrednega izpita, lahko opravljajo iz teh predmetov popravni izpit. Popravni izpit lahko opravljajo večkrat do konca šolskega leta, kasneje pa kot odrasli. Na isti dan sme učenec opravljati popravni izpit največ iz dveh predmetov. 19. člen . Učenci opravljajo razredne oziroma popravne izpite pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole izmed učiteljev šole. 20. člen Učenci opravljajo razredni oziroma* popravni izpit v tisti osnovni šoli, v kateri so vpisani. 21. člen Razredni qp-iroma popravni izpiti so ustni in pisni ali samo ustni. Ustni in pisni izpit se opravlja pri predmetih, pri katerih so z učnim načrtom predpisane pisne naloge, pri drugih predmetih je izpit samo ustni. Pisni del izpita traja najmanj eno učno uro, ustni del izpita lahko traja največ 20 minut za posamezen predmet 22. člen Teme za pisni del oziroma vprašanja za ustni del izpita določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita. Teme in vprašanja za posamezen izpit morajo biti v skladu z učnim načrtom za predmet oziroma razred iz katerega učenec opravlja izpit. Razredni izpit ne obsega predmetov iz prve alinee drugega odstavka 8. člena tega pravilnika. 23. člen Ce učenec iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, lahko ponovno opravlja izpit v roku, ki ga določi ravnatelj osnovne šole. 24. člen Učenci osnovne šole opravljajo popravne izpite v času, ki je določen s pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole. 25. člen Osnovna šola podrobneje uredi s samoupravnim splošnim aktom delo izpitnih komisij in potek izpitov v skladu z zakonom in s tem pravilnikom. 26. člen Določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja ter o napredovanju,učencev osnovne šole se primerno uporabljajo tudi za preverjanje in ocenjevanje znanja ter o napredovanju odraslih v osnovni šoli, če ni s tem nravilnikom drugače določeno. 27. člen Preverjanje in ocenjevanje znanja odraslih, ki se organizira v posebnih oddelkih osnovne šole ali v osnovni šoli za odrasle, se izvaja v skladu s sodobnimi andragoškimi spoznanji, z ustreznimi oblikami in metodami sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja ali z opravljanjem izpitov. Vedenje odraslih in njihov splošni uspeh se ne ocenjujeta. 28. člen Izpiti za odrasle so: razredni izpiti, izpiti iz posameznih predmetov za posamezen razred ali za več razredov in popravni izpiti. Posamezen izpit iz prejšnjega odstavka se opravlja in ocenjuje kot enoten izpit ne glede na to ali izpit obsega vsebino posameznega predmeta enega ali več razredov. 29. člen Odrasli opravljajo izpite v osnovni šoli, kjer so se prijavili k izpitu. « 30. člen Izpite za odrasle lahko opravljajo tudi občani, ki so si pridobili ustrezna znanja s samoizobraževanjem. 31. člen OdraSli, ki so bili negativno ocenjeni iz posameznih predmetov osmega razreda ali pri izpitu, ki obsega predmete osmega razreda, opravljajo iz teh predmetov popravni izpit. Popravni izpit lahko opravljajo tudi odrasli, ki so bili negativno ocenjeni iz posameznih predmetov' do vključno sedmega razreda osnovne šole oziroma pri izpitih, ki obsegajo te predmete, če v celoti niso pokazali znanja, ki je potrebno za uspešno nada- Ijevanje izobraževanja oziroma za opravljanje nadaljnjih izpitov. O tem odloča učiteljski zbor oddelka za odrasle oziroma osnovne Sole za odrasle. Popravni izpit lahko opravljajo le iz predmetov, iz katei-ih so bili negativno ocenjeni. 32. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe pravilnika o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 21/75) in pravilnika o izpitih v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 4/75), ki se nanašajo na preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev v osnovni šoli. 33. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1980 dalje. St. 61-81/80 Ljubljana, dne 30. junija 1980. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r. 1157. Na podlagi 104. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 47. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 202. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVILNIK o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopek za opravljanje strokovnih izpitov za delavce v vzgojnovarstvenih organizacijah, osnovnih šolah, organizacijah za usposabljanje, srednjih šolah, delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in domovih za učence (v nadaljnjem besedilu: izobraževalne organizacije). 2. člen Strokovni izpit po tem pravilniku opravljajo v skladu z zakonom učitelji, vzgojitelji, laboranti, inštruktorji in strokovni delavci. Strokovni delavci iz prejšnjega odstavka so: pedagogi, psihologi, knjižničarji, vodje šolske prehrane, vodje izobraževanja, programerji, analitiki in drugi strokovni delavci. Delavci iz prvega odstavka tega člena so dolžni opraviti strokovni izpit, če delajo v izobraževalnih organizacijah poln ali najmanj polovico polnega delovnega časa. PRIPRAVNIŠTVO 3. Člen Pripravnik opravlja dela in naloge, ki ustrezajo njegovi pridobljeni strokovni izobrazbi. Pri svojem delu spoznava organizacijo dela, samoupravno organizira- nost izobraževalne organizacije, v kateri dela in se pripravlja na strokovni izpit. 4. člen Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen ali aa določen čas v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77). 5. člen Pripravništvo poteka po programu, ki ga za pripravnika določi izobraževalna organizacija. Program pripravnikovega dela mora ustrezati njegovi strokovni izobrazbi in obsega: — dela in naloge, ki jih v času pripravništva opravlja, — spoznavanje temeljnih dokumentov, ki urejajo življenje in delo izobraževalne organizacije (vzgojni program, program življenja in dela osnovne šole, vzgojnoizobraževalni program in letni delovni načrt izobraževalne organizacije), — spoznavanje družbeno-ekonomsldh odnosov in samoupravne organiziranosti na področju vzgoje in izobraževanja, — študij zakonov in drugih predpisov s področja vzgoje in izobraževanja in samoupravnih splošnih aktov izobraževalne organizacije, — uporabo sodobnih metod vzgoj nova rstvenega oziroma vzgojnoizobraževalnega dela, — spremljanje pripravnikovega dela (hospitacije mentorja in hospitacije pripravnika) in druge sestavine, potrebne za delo pripravnika. Pred pričetkom pripravništva mora izobraževalna organizacija seznaniti pripravnika s programom dela in z vsebino strokovnega izpita. 6. člen Pripravnik v času pripravniške dobe opravlja dela in naloge pod vodstvom mentorja, ki ga določi poslovodni organ izobraževalne organizacije. Mentor skrbi, da usposabljanje pripravnika poteka po programu dela, spremlja in usmerja njegovo delo in ga oceni. Ce v izobraževalni, organizaciji ni ustreznega mentorja, zagotovi poslovodni organ mentorja v dogovoru z drugo izobraževalno organizacijo. 7. člen Pripravnik vodi v času pripravništva predpisano pedagoško dokumentacijo. STROKOVNI IZPIT 8. Člen Strokovni izpit opravljajo pripravniki po končani pripravniški dobi, drugi delavci, ki niso pripravniki in so strokovni izpit dolžni opravljati v skladu z zakonom, pa ga lahko opravljajo po preteku šestih mesecev dela v izobraževalni organizaciji. 9. člen ■ Strokovni izpit se opravlja pred komisijo za strokovne izpite na področju vzgoje in izobraževanja. Izpitne komisije so: 1. izpitna komisija za vzgojitelje v vzgoj novarstvenih organizacijah, 2. izpitna komisija za učitelje razrednega pouka v osnovnih šolah, 3. izpitna komisija za učitelje predmetnega pouka v osnovnih šolah, 4. izpitna komisija za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov v srednjih šolah, delavskih univerzah in izobraževalnih cehtrih, 5. izpitna komisija za učitelje praktičnega pouka, laborante in inštruktorje v srednjih šolah, delavskih univerzah in izobraževalnih centrih, 6. izpitna komisija za strokovne delavce v vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih šolah, srednjih šolah, delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in v organizacijah za usposabljanje, 7. izpitna komisija za učitelje in vzgojitelje v organizacijah za usposabljanje, 8. izpitna komisija za vzgojitelje v domovih za učence. 10. člen Izpitne komisije imenuje predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo lahko imenuje tudi po več izpitnih komisij posamezne vrste iz prejšnjega Mana ter jim določi sedež in območje. 11. člen Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo izobraževanje ter telesno kulturo imenuje za vsako izpitno komisijo predsednika, ustrezno število namestnikov predsednika, ustrezno število izpraševalcev, ki sodelujejo kot člani pri posameznem izpitu ter tajnika. Predsednik izpitne komisije določi sestav komisije za vsak posamezen izpit. 12. člen Strokovni izpiti se opravljajo v času od 15. septembra do 10. junija. 13. člen Kandidata prijavi za strokovni izpit izobraževalna organizacija v kateri dela. Kandidat se lahko prijavi sam k strokovnemu izpitu pri ustrezni izpitni komisiji, če ni v delovnem razmerju v izobraževalni organiza-zaciji oziroma v primeru, če ga izobraževalna organizacija ni prijavila k strokovnemu izpitu. Obrazec prijave predpiše predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in Izobraževanje ter telesno kulturo. Prijavi je treba priložiti: overjen prepis spričevala oziroma diplome o končanem izobraževanju, za pripravnike, pa tudi poročilo organizacije o poteku pripravništva in opisno oceno mentorja o uspešnosti njegovega dela. 14. člen Kandidatu, ki se pripravlja na strokovni izpit, mora izobraževalna organizacija, v kateri dela, nuditi potrebno pomoč ter mu omogočiti pripravo na strokovni izpit in opravljanje strokovnega izpita v skladu s samoupravnim splošnim aktom izobraževalne organizacije. 15. člen Ko izpitna komisija ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, obvesti izobraževalno organizacijo oziroma kandidata o datumu in kraju opravljanja strokovnega izpita. Izpitna komisija mora sporočiti datum strokovnega izpita najmanj deset dni pred dnem izpita. Od dneva, ko dobi izpitna komisija prijavo, do dneva opravljanja strokovnega izpita, ne sme preteči več kot dva meseca, pri čemer se ne šteje čas, ko ni izpitov. 16. člen . Strokovni izpit obsega: a) za učitelje, vzgojitelje, laborante in inštruktorje za praktični nastop v razredu, oddelku, delovni oziroma vzgojni skupini z zagovorom nastopa, — ustni izpit, b) za strokovne delavce — pisno strokovno nalogo s področja, za katero se usposabljajo in zagovor naloge, — ustni izpit. 17. člen Kandidat opravlja praktični nastop praviloma v organizaciji iste vrste, kot je organizacija, v kateri dela oziroma v kateri je opravil pripravništvo in v jeziku, v katerem opravlja delo. Kandidati, ki opravljajo delo v organizaciji za vzgojo in izobraževanje pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije oziroma v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah, opravljajo strokovni izpit v taki organizaciji. 18. člen Praktični nastop obsega čas ene učne ure oziroma druge ustrezne zaokrožene enote vzgoj noizobraževalne-ga dela. Dva dni pred nastopom prejme kandidat temo za nastop in obvestilo o času, razredu, oddelku ali delovni oziroma vzgojni skupini v izobraževalni organizaciji, kjer bo imel nastop. Kandidat dobi v izobraževalni organizaciji podatke o učnem oziroma vzgojnem delu v razredu, oddelku ali skupini ter potrebno pomoč za izvedbo praktičnega nastopa. Pred praktičnim nastopom odda kandidat pisno pripravo predsedniku izpitne komisije. Izpitna komisija oceni praktični nastop strokovno, metodično in jezikovno. 19. člen Strokovni delavci pri pisni strokovni nalogi obdelajo temo s svojega strokovnega področja. Temo strokovne naloge določi izpitna komisija. Kandidat pripravi strokovno nalogo sam, zanjo ima na razpolago osem dni. Strokovno nalogo izpitna komisija oceni s strokovnega in jezikovnega Vidika. 20. člen Praktičnemu nastopu in zagovoru nastopa oziroma zagovoru strokovne naloge prisostvuje predsednik in dva člana komisije. Zagovor praktičnega nastopa oziroma strokovne naloge lahko traja največ 45 mitfut. 21. člen Po uspešno opravljenem praktičnem nastopu oziroma ugodno ocenjeni strokovni nalogi z zagovorom opravlja kandidat ustni izpit Ustni izpit obsega: mesto in vlogo vzgoje in izobraževanja v samoupravni socialistični družbi ter poznavanje vzgojnoizobraževalnega sistema, družbenoekonomskih odnosov in samoupravno organiziranost na področju vzgoje in izobraževanja, zakonske in druge predpise na področju vzgoje in izobraževanja ter samoupravne pravice in dolžnosti delavcev. Ustni del strokovnega izpita traja največ 30 minut Vsebina strokovnega izpita za delavce na področju vzgoje in izobraževanja se objavi hkrati s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. 22. tien Kandidat, ki praktičnega nastopa oziroma strokovne naloge ni uspešno opravil, lahko ponovno opravlja strokovni izpit čez dva meseca. Kandidat, ki ustnega izpita ni uspešno opravil, sme ta del strokovnega izpita opravljati ponovno м roku enega do šest mesecev od dneva, ko je ta dei strokovnega izpita prvikrat opravljal. Ce kandidat iz prejšnjega odstavka ne opravlja ponovno ustnega izpita najkasneje v šestih mesecih, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil. 23. člen Kandidat je opravil strokovni izpit, če je bil uspešen pri praktičnem nastopu oziroma strokovni nalogi in pri ustnem izpitu. Ocena posameznega dela strokovnega izpita in za celoten strokovni izpit je »opravil« ali »ni opravil«. Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni izpit, dobi potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu. 24. člen Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, se lahko v treh dneh po sporočilu izpitne komisije pritoži zoper oceno na Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo najkasneje v osmih dneh odloči ali se pritožbi ugodi ali jo zavrne; če pritožbi ugodi, določi drugo izpitno komisijo. 25. člen Medicinske sestre, ki delajo v vzgoj no varstveni! i organizacijah kot vzgojiteljice, drugi zdravstveni delavci in socialni delavci opravljajo strokovni izpit po predpisih s področja zdravstva in socialnega skrbstva. Strokovnega izpita po tem pravilniku 'ne opravljajo knjižničarji, če ga opravljajo po posebnem predpisu za knjižnične delavce 26. člen Šteje se, da so strokovni izpit po tem pravilniku opravili delavci, ki so po dosedanjih predpisih opravili strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, delavci, ki imajo naziv visokošolskega učitelja in delavci v izobraževalnih organizacijah, ki imajo ob uveljavitvi tega pravilnika več kot 15 let dela na področju vzgoje in izobraževanja. 27. člen Administrativno delo izpitne komisije vodi tajnik. O strokovnem izpitu se vodi zapisnik in evidenca na predpisanem obrazcu, ki ga določi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Stroški za delo izpitnih komisij se krijejo iz sredstev Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje? ter telesno kulturo. , KONČNA DOLOČBA 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev (Uradni list SRS, št. 5/78). Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1980 dalje. St. 132-5/80 Ljubljana, dne 30. junija 1980. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r. VSEBINA STROKOVNEGA IZPITA ZA DELAVCE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Vsebina zagovora praktičnega nastopa, ki ga opravljajo vzgojitelji, učitelji, inštruktorji in laboranti. Ob zagovoru praktičnega nastopa pri strokovnem izpitu mora kandidat pokazati, da zna utemeljiti zlasti: — smotre, ki jih je načrtoval pri praktičnem nastopu, — izbiro in razvrstitev učne snovi pri praktičnem' nastopu, — načela, oblike, sredstva in metode vzgojno-varstvenega oziroma vzgojnoizobraževalnega dela, ki jih je upošteval oziroma uporabil pri praktičnem nastopu, — rabo učnega jezika pri nastopu. II Vsebina zagovora strokovne naloge, ki ga opravljajo šolski svetovalni delavci, strokovni delavci, sodelavci in drugi strokovni delavci. Ob zagovoru strokovne naloge pri strokovnem izpitu mora kandidat zlasti: — strokovno utemeljiti obdelano temo in zagovarjati v nalogi oblikovane rešitve, — pokazati, da obvlada jezik, v katerem opravlja vzgoj noizobraževalno delo oziroma strokovno delo. III Vsebina ustnega izpita je enaka za vse delavce na področju vzgoje in izobraževanja, ki morajo opravljati strokovni izpit. Pri ustnem izpitu mora kandidat pokazati, da pozna: 1. Temelje družbenoekonomske ureditve in političnega sistema samoupravne socialistične družbe V tem okviru se preverja zlasti kandidatovo poznavanje: — sistema združenega dela ter družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti na področju vzgoji in izobraževanja (družbena lastnina sredstev za proizvodnjo in pravica do dela z družbenimi sredstvi ; samoupravni položaj delavca in družbeni značaj dela kot podlaga za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja s' svo^ bodno menjavo dela; samoupravna drganiziranost udeležencev v svobodni menjavi dela ter samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja; planiranje razvoja vzgoje in izobraževanja ter zagotavljanje pogojev za uresničevanje planov); — medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu (pridobitev lastnosti delavca; pravice in odgovornosti delavca; prenehanje lastnosti delavca; varstvo pravic delavca). VIRI: — zakon o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. mei, — zakon o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), (Objave XXXI, 8t 1/80), — zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77). 2. Temeljne značflnosti vzgojnoizobraževalnega ■totema V tem okviru se preverja zlasti kandidatovo poznavanje družbenopolitičnih in idejnih oenov vzgoje in izobraževanja v socialistični samoupravni družbi ter poznavanje tistega dela vzgojnoizobraževalnega sistema, v katerem opravlja vzgojnoizobraževalno oziroma strokovno delo: — značilnosti in razvojne tendence sistema vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji; — vzgoja in varstvo predšolskih otrok (vzgoja in varstvo predšolskih otrok kot sestavina življenja in dela občanov v krajevni skupnosti; vzgojnovarstvena organizacija kot središče vzgoje in varstva vseh predšolskih otrok v krajevni skupnosti ter nosilka organizirane priprave otrok na vstop v osnovno šolo; dnižbeni smotri in naloge vzgoje in varstva predšolskih otrok; varstvo posebnih pravic pripadnikov narodnosti; vzgojni program in delovni načrt VVO, obveznosti in odgovornosti delavcev v VVO; samoupravljanje v VVO, dokumentacija); — osnovna šola (osnovno izobraževanje kot ustavna pravica in dolžnost; osnovna šola kot družbeno, kulturno in telesnokulturno središče v krajevni skupnosti in njeno preraščanje v celodnevno šolo; družbeni smotri in naloge osnovne šole; varstvo posebnih pravic pripadnikov narodnosti in narodov; osnovno izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; program življenja in dela ter delovni načrt osnovne šole; organizacija vzgojnoizobraževalnega dela; osnovno izobraževanje odraslih; ocenjevanje in napredovanje; pravice in dolžnosti učencev ter vpis učencev; obveznosti in odgovornosti delavcev osnovne šole; samoupravljanje v osnovni šoli; dokumentacija v osnovni šoli); — usmerjeno izobraževanje (sistem usmerjenega izobraževanja in njegove sestavine; medsebojne pravice in obveznosti delavcev v združenem delu pri uresničevanju usmerjenega izobraževanja; družbeni smotri in naloge usmerjenega izobraževanja; usmerjanje v izobraževanje in delo; varstvo posebnih pravic pripadnikov narodnosti in izobraževanje pripadnikov drugih narodov v usmerjenem izobraževanju; vzgojnoizobra-ževalni programi in podlage za njihovo oblikovanje in sprejemanje; pogoji za vključitev v usmerjeno izobraževanje; organizacija vzgojnoizobraževalnega dela ter letni delovni načrt in analiza učinkovitosti dela; samoupravljanje v usmerjenem izobraževanju; vrste vzgojnoizobraževalnih organizacij v usmerjenem izobraževanju in njihove naloge; udeleženci usmerjenega izobraževanja; delavci v usmerjenem izobraževanju; dokumentacija); — nadzor nad opravljanjem vzgojnoizobraževa-nega dela in nad zakonitostjo dela vzgojnoizobraževalnih organizacij (skrb delavcev vzgojnoizobraževalnih organizacij za zakonitost dela; vloga organov družbenopolitičnih skupnosti pri zagotavljanju zakonitosti; vloga in naloge posebnih služb za nadzor nad zakonitostjo dela ter za pedagoški nadzor); — vzgoja in izobraževanje v glasbenih šolah; — vzgoja, izobraževanje in usposabljanje v organizacijah za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — vzgoja in izobraževanje v vzgojnoizobraževalnih organizacijah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in v dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacijah. VIRI: — sprejeti družbenopolitični dokumenti za področje vzgoje in izobraževanja — zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) (Objave XXXI, št. 1/80) ter izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi: — vzgojni program ter standardi in normativi za delo VVO — zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), (Objave XXXI, št. 1/80) in izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi: — program življenja in dela osnovne šole — zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi: — smernice za oblikqvanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju — vzgojnoizobraževalni programi v usmeritvi, v kateri kandidat opravlja vzgojnoizobraževalno oziroma strokovno delo — zakon o vzgojnoizobraževalnih organizacijah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacijah v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 31/72), (Objave XXIII, št. 1/72) — zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76), (Objave XXVII, št. 3/76) ter izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi — zakon o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17/71), (Objave XXII, št. 3/71) ter izvršilni predpisi, Izdani na njegovi podlagi — zakon o pedagoški ^lužbi (Uradni list SRS, št. 16/74), (Objave XXV, št. 2/74) — samoupravni splošni akti vzgojnoizobraževalne organizacije. 1158. Na podlagi 49. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) in 106. člena zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite Za vzgojo in izobraževanje ter *te-lesno kulturo PRAVILNIK o stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah in osnovnih šolah 1. člen Delavci v vzgojnovarstvenih organizacijah in osnovnih šolah imajo pravico in odgovornost, da se stalno izobražujejo in izpopolnjujejo svoja splošna, družbenopolitična, pedagoška, psihološka in strokovna znanja ter razvijajo svoje delovne in druge sposobnosti, da bi zagotavljali stalen razvoj kvalitete in strokovnosti dela vzgojnovarstvene organizacije oziroma osnovne šole. • Po tem pravilniku se stalno izobražujejo in izpopolnjujejo vzgojitelji, strpkovni delavci in varuhi v vzgoj no var st venih organizacijah, delavci, ki opravljajo vzgojnovarstveno delo v varstveni družini ter učitelji, šolski svetovalni in drugi strokovni delavci v osnovnih šolah ter ravnatelji vzgojnovarstvenih organizacij oziroma osnovnih šol. 2. člen Stalno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev na področju vzgoje in izobraževanja omogoča zlasti: — razvoj delavcev v stroki ter na pedagoškem, psihološkem, didaktičnem in metodičnem področju, — izobraževanje na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela, kulture, ljudske obrambe in družbene samozaščite, — izpopolnjevanje oziroma usposabljanje delavcev za opravljanje posebnih del oziroma nalog v vzgoj no-izobraževalni organizaciji, — pripravo delavcev na uvajanje oziroma ustvarjalno razvijanje novih vsebin, organizacije, oblik, sredstev in metod vzgoj noizobraževalnega dela. Stalno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah in osnovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: vzgojnoizobraževalnih organizacijah) se izvaja po vzgojnoizobraževalnih programih za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: programi za izpopolnjevanje). Stalno izobraževanje in izpopolnjevanje se lahko izvaja tudi z organiziranjem drugih oblik izobraževanja, kot so posamezna predavanja in seminarji, nastopi in hospitacije, raznovrstne oblike pomoči pri samoizobra-ževanju, delo v strokovnih aktivih, strokovne ekskurzije ter druge oblike individualnega in skupinskega izobraževanja. 3. člen Programe za izpopolnjevanje, ki izhajajo iz tekočih potreb dela oziroma iz posebnosti vzgojnoizobraževal-nega in drugega dela vzgojnoizobraževalne organizacije, oblikujejo delavci sami in jih sprejemajo po postopku, ki ga določa samoupravni splošni akt vzgojnoizpbra-ževalne organizacije. Za zadovoljevanje slyipnih potreb iz prejšnjega odstavka se vzgojnoizobraževalne organizacije povezujejo in sodelujejo med seboj. 4. člen Programe za izpopolnjevanje delavcev v vzgoj noizobraževalnih organizacijah, ki omogočajo sistematično ip permanentno izpopolnjevanje delavcev za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, za posodabljanje vsebin, metod in organizacije vzgojnoizobraževalnega dela, ter programe za izpolnjevanje, ki omogočajo specializacijo, sprejemajo uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti za področje vzgoje in izobraževanja. 5. člen Vsebino in organizacijo posameznih oblik izobraževanja iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika določajo vzgojnoizobraževalne organizacije same, lahko pa tudi izobraževalne organizacije, ki izvajajo programe za pridobitev strokovne izobrazbe v pedagoški usmeritvi, Zavod SRS za šolstvo, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva. 6. člen V posebni izobraževalni skupnosti za področje vzgoje in izobraževanja uporabniki in izvajalci določijo, kateri programi iz 4. člena tega pravilnika oziroma deli teh programov so obvezni za delavce v vzgoj noizobraževalnih organizacijah. S posameznim programom iz prejšnjega odstavka se določi načrt izvajanja programa, lahko pa tudi obvezno preverjanje znanja. Izpopolnjevanje po programih iz prvega odstavka tega člena se organizira za delavce vzgojnoizobra-ževalnih organizacij praviloma enkrat na vsakih pet let, za ravnatelje pa enkrat na vsaki dve leti. Vzgojnoizobraževalne organizacije vodijo evidenco o izpopolnjevanju svojih delavcev po programih iz prvega odstavka tega člena. 7. člen Programe za izpopolnjevanje iz 3. člena tega pravilnika izvajajo delavci vzgojnoizobraževalne organizacije usmerjenega izobraževanja, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe v pedagoški usmeritvi oziroma druge ustrezne izobraževalne organizacije. Posamezne oblike izobraževanja iz 5. člena tega pravilnika izvajajo vzgojnoizobraževalne organizacije same, lahko pa tudi druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva. Izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev za posodabljanje vsebine, metod in organizacije vzgojnoizobraževalnega dela izvaja tudi Zavod SRS za šolstvo oziroma sodeluje pri njegovem izvajanju. 8. člen Organizacije iz prejšnjega člena, ki nameravajo organizirati izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev vzgojnoizobraževalnlh organizacij, najpozneje tri mesece pred začetkom šolskega leta phyestijQ vzgojnq-izobraževalne organizacije o programih in o organizaciji izobraževanja, ki ga bodo izvajale v naslednjem šolskem letu. 9. Člen Stalno izobraževanje In izpopolnjevanje delavcev je sestavni del načrtovanja dela in razvoja vzgojnoizobraževalne organizacije. Z delovnim načrtom vzgojnoizobraževalne organizacije se določi uresničevanje stalnega izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev v posameznem šolskem letu. Pri tem se določijo zlasti oblike, vrste in obseg stalnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ki ga izvaja vzgojnoizobraževalna organizacija za svoje delavce sama oziroma v sodelovanju z "drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami in društvi ter predvidi vključevanje svojih delavcev v stalno izobraževanje in Izpopolnjevanje, ki ga organizirajo druge organizacije. .10. člen Delavci posamezne vzgojnoizobraževalne organizacije oziroma delavci več vzgojnoizobraževalnlh organizacij skupaj organizirajo za Izvajanje stalnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovne aktive po posameznih strokovnih področjih. Delavci iz drugega odstavka prvega člena tega pravilnika sodelujejo najmanj v enem strokovnem aktivu. Zavod SRS za šolstvo spodbuja in povezuje delo strokovnih aktivov, lahko pa tudi organizira strokovne aktive za širša območja. 11. člen Izobraževanje po programih za izpopolnjevanje iz 4. člena tega pravilnika se organizira in izvaja praviloma v času šolskih počitnic. 12. člen Po uspešno končanem izobraževanju po programih za izpopolnjevanje iz 4. člena tega pravilnika dobijo udeleženci potrdilo, v katerem se navedeta naziv programa in trajanje izobraževanja, lahko pa tudi dela in naloge, za katere so se usposobili. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o obveznem strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vzgojiteljev (Uradni list SRS, št. 39/68). Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 13-2/80 Ljubljana, dne 15. julija 1980. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kuRuro Majda Poljanšek 1. r. 1159. Na podlagi 23. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1-6/79) izdaja Republiški komite za delo v soglasju z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO o načinu in postopku za pridobitev pravice kmeta do preživninskega varstva 1. člen S tem navodilom sc urejata način in postopek za pridobitev pravice kmeta do preživninskega varstva, če odda svoje zemljišče družbeni pravni osebi 2. člen Družbena pravna oseba, ki namerava prevzet: zemljišče (v nadaljnem besedilu: prevzemnik zemljišča), sklepa s kmetom, ki oddaja zemljišče (v nadaljnem besedilu: oddajalec zemljišča), pogodbo o oddaji zemljišča. Postopek se začne tako, da prevzemnik zemljišča še nepodpisani obrazec pogodbe, v katerem so že izpolnjeni podatki, ki jih zahteva obrazec (razen zneska preživnine), pošlje strokovni službi Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnem besedilu: skupnost). Strokovna služba pregleda pogodbo s priloženimi • listinami. Ce strokovnai služRa ugotovi, da pogodba ni pravilno izpolnjena oziroma, da kakšna priloga manjka, opozori prevzemnika zemljišča, da napako v pogodbi odpravi oziroma manjkajočo prilogo predloži. Če strokovna služba skupnosti oceni, da je pogodba pravilno sestavljena in da so priložene vse potrebne priloge, izračuna znesek preživnine po posebnem obrazcu, ki ga predpiše skupnost, vpiše izračunani znesek v pogodbo ter oboje (pogodbo in izračun preživnine) vrne prevzemniku zemljišča. 3. člen Ce kmet, ki oddaja zemljišče, še ni star 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) ter je nezmožen opravljati kmetijsko dejavnost, prevzemnik zemljišča pred sklenitvijo pogodbe napoti oddaj alca zemljišča, da pri tisti območni enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, na katere območju prebiva, zahteva, naj se ugotovi njegova nezmožnost opravljati kmetijsko dejavnost ali pa predlaga zdravniku, ki ga zdravi, naj to zahteva od območne enote. « Pristojni organ skupnosti iz prejšnjega odstavka pismeno obvesti oddajalca zemljišča o ugotovljeni nezmožnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti. 4. člen Pogodba se sklene v petih enakih izvodih, od katerih prejme po en izvod vsaka pogodbena stranka, po en izvod pa Skupnost starostnega zavarovanja kmetov, Kmetijska zemljiška skupnost in pristojno zemljiškoknjižno sodišče. Vsakemu izvodu pogodbe morajo biti priložene potrebne listine. Pogodba se overi pri temeljnem sodišču, na čigar območju ima oddajalec zemljišča stalno prebivališče. 5. člen Če strokovna služba skupnosti ovi, da niso izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov (v nadaljnjem besedilu: zakon) oziroma po tem navodilu, obvesti o tem prevzemnika zemljišča in mu obenem sporoči, kako naj pomanjkljivosti odpravi. 6. člen Preživnine se izplačujejo iz posebnega vplačilnega računa skupnosti št. 843-177-25 pri Službi družbenega knjigovodstva. Ta posebni vplačilni račun iz prejšnjega odstavka se oblikuje za zbiranje sredstev po 15. členu zakona. 7. člen Strokovna služba skupnosti vodi : — eyidenco o pogodbah, — evidenco o vplačanih kupninah po pogodbah, — evidenco o dohodkih iz solidarnostne udeležbe združenega dela, — evidenco o uživalcih preživnine, — evidenco o upravičencih po pogodbah, ki jim izplačilo preživnine še ni dospelo v plačevanje, — evidenco o upravičencih do preživnine po tretjem odstavku 7. člena zakona. 8. člen Minimalni obseg zemljišč po zakonu (2 ha kmetijskih zemljišč oziroma 3 ha gozda) je dosežen tudi v primeru, ko kmet odda družbeni pravni osebi delno kmetijsko zemljišče in delno gozd, pri čemer se 1 ha gozda šteje kot 0,66 ha kmetijskega zemljišča. 9. člen V primerih, ko kmet odda zemljišče več družbe-nopravnim osebam, se preživnina odmeri od vsote kupnin za zemljišča, oddana vsem družbenopravnim osebam. Če v primerih iz prejšnjega odstavka obseg zemljišča, oddanega posamezni družbeni pravni osebi, ne dosega minimalnega obsega zemljišča, obseg zemljišča, oddanega vsem pravnim osebam skupaj, pa dosega oziroma presega minimalni obseg, je kmet upravičen do preživnine, ki se prav tako odmeri od vsote kupnin za vse oddano zemljišče. Ce kmet oddaja zemljišče postopoma tako, da v posamezni fazi oddano zemljišče ne dosega zakonskega minimuma, pridobi pravico do preživnine, ko postopoma oddajano zemljišče skupaj doseže oziroma preseže zakonski minimum, podlaga za odmero preživnine, pa je vsota kupnin za vsa oddana zemljišča. 10. člen Ce so podani razlogi za razlastitev zemljišča (20. člen zakona o starostnem zavarovanju kmetov, Uradni list SRS, št. 30/79), hkrati pa interes družbenepravne osebe na istem zemljišču po zakonu se organ, pristojen za razlastitev in prizadeta družbenopravna oseba dogovorita ali naj se v takem primeru izvede razlastitev ali sklene pogodbo o oddaji zemljišča po tem navodilu. 11. člen Če zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov uveljavi preživnino po prvem odstavku 5. člena zakona, preden izpolni pogoje za pokojnino po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, zadrži lastnost zavarovanca, dokler uživa zadržano zemljišče. 12. člen Ce kmetijska zemljiška skupnost prevzame zemljišče kmeta v začasno upravljanje po tretjem odstavku 7. člena zakona, skleneta ta skupnost in odda-jalec zemljišča, pogodbo o oddaji zemljišča v začasno upravljanje in ugotovitvi pogojev za pridobitev preživnine. V tej pogodbi je zapisan tudi znesek, ki je podlaga za izračun preživnine po obrazcu, ki ga predpiše skupnost. 13. člen Oddajalec zemljišča dovoli zaznambo pravice kmetijski zemljiški skupnosti do začasnega upravljanja zemljišča oddanega po 7. členu zakona. To zaznambo predlaga v zemljiški knjigi kmetijska zemljiška skupnost. V zemljiški knjigi se na predlog skupnosti zaznamuje tudi izplačevanje preživnine po 7. členu zakona. ^ 14. člen To navodilo začne veljati òsmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-16/79 Ljubljana, dne 27. junija 1980 Predsednik komiteja za delo Andrej Grahor 1. r Predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk 1. r. 1160. Na osnovi 27. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in sklepa o pripravah za sprejem plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 6. seji, dne 28. junija 1979 sprejela SKLEP o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenega varstva otrok za obdobje 1981—1985 1. člen Udeleženci svobodne menjave dela v občinskih skupnostih otroškega varstva in Zvezi skupnosti otroškega varstva Slovenije sprejmejo elemente za pripravo samoupravnih sporazumgv o temeljih planov družbenega varstva otrok po enotni metodologiji določeni s tem sklepom. 2. člen Elementi za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenega varstva otrok so: 1. število otrok v starosti do 3 let, ki naj bodo vključeni v vzgojno varstvene organizacije m družinsko varstvo; 2. število otrok v starosti od 3 do 7 let, ki naj bodo vključeni v vzgojnovarstvene organizacije; 3. število razvojno motenih otrok, ki naj bodo vključeni v poseben program za razvojno motene otroke; 4. število 5-lctnih otrok, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije in naj bodo vključeni v 150 urni vzgojni program ; 5. število otrok, ki naj bodo vključeni v celotno malo šolo 3 ure dnevno, ker niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije; 6. veljavni normativi za ' kvaliteto vzgojnovar-stvenega dela v vzgojnovarstvenih organizacijah: — število otrok v oddelku; — število m2 površine na varovance; — število ur dnevnega varstva: 7. cena vzgojnovarstvene storitve v vzgojno-varstvenih organizacijah za posameznega varovanca (v znesku za leto 1980) ter sestava te cene po posameznih elementih: — odstotek za osebni dohodek in skupno porabo; — odstotek za materialne stroške; _ — odstotek za amortizacijo; 8. trajanje podaljšanega porodniškega dopusta (število dni); 9. število mest v vzgojnovarstvenih organizacijah, ki naj se na novo zgradijo v obdobju od lota 1981—1985 po posameznih letih in lokacija teh mest po krajevnih skupnostih: 10. vrednost zavitka za opremo novorojenca; 11. hajvišji znesek dohodka na družinskega člana, ki je pogoj upravičenosti do otroškega dodatka (dohodkovni cenzus), ter višina otroškega dodatka v tej dohodkovni skupini glede na prvega oziroma naslednje otroke (V odstotku na poprečni OD v SRS v posameznem letu); 12. višina sredstev za solidarnostne dopolnjevanje programov občinskih skupnosti otroškega varstva; 13. višina sredstev, ki naj jih Zveza skupnosti otroškega varstva nameni za pospeševanje razvoja otroškega varstva; 14. znesek, ki ga delavci v TOZD namenjajo za celotni program družbenega varstva otrok ter ustrezen delež od bruto osebnih dohodkov (v odstotku) oboje izraženo po letih 1981—1985. 3. člen Uporabniki v TOZD določajo vse elemente, navedene v prejšnjem členu; z elementi 1—5 navedejo, koliko otrok svojih delavcev želijo vključiti v posa-rrieznem letu obdobja 1981—1985 ter na območju katere krajevne skupnosti. Uporabniki v krajevnih skupnostih določajo samo elemente od 1—6, pri čemer pod številom otrok upoštevajo otroke, katerih starši niso zaposleni v teh TOZD. Izvajalci v vzgojnovarstvenih organizacijah pa določajo elemente od 1—7, pri čemer navedejo število otrok, ki jim lahko zagotovijo storitev v vzgojnovarstvenih organizacijah po veljavnih normativih. 4. člen Delavci v TOZD in delovni ljudje v krajevnih skupnostih sporoče elemente iz drugega člena pristojni skupnosti otroškega varstva najkasneje do 1. novembra 1979 na obrazcu, ki bo priložen objavljeni analizi razvojnih možnosti, katero bo pripravila pristojna skupnost otroškega varstva v občini. 5. člen Delegati uporabnikov in izvajalcev bodo uskladili prispele elemente v skupščini skupnosti otroškega varstva in na tej osnovi pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva. 6. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 56-10/79 Ljubljana, dne 28. junija 1979. Predsednica skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Marjeta Potrč 1. r. im. Po pooblastilu skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije z dne 23. aprila 1980 je predsedstvo skupščine ugotovilo, da so samoupravni sporazum o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji do 18. julija 1980 sklenili v 53 občinskih zdravstvenih skupnostih in ga zato objavlja. St. 15-3/82-80/Gr Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič 1. r. Delavci in d#ugi delovni ljudje ter občani, združeni in samoupravno organizirani v občinskih zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) sprejemamo na podlagi 70. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/1980) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji I. NAMEN IN CILJI SPORAZUMA 1. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani-upo-rabniki in izvajalci zdravstvenega varstva sprejmemo ta sporazum, da bi z uveljavljanjem svobodne menjave: — izboljšali zdravstveno varstvo in odpravili pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju; — zagotovili skladnejši razvoj zdravstvenih dejavnosti, upoštevaje pri tem potrebe uporabnikov in njihove dohodkovne možnosti ter opredelili izhodišča in merila za programiranje zdravstvenih dejavnosti; — zagotovili boljšo strokovno in dohodkovno povezanost med zdravstvenimi organizacijami združenega dela (v nadaljnjem besedilu: zdravstvene organizacije) na podlagi skupnega rezultata dela oziroma uspešnosti pri zadovoljevanju potreb uporabnikov po zdravstvenem varstvu; — uveljavili učinkovitejše in racionalnejše oblike zdravstvenega varstva in hitreje uresničevali prednostne naloge; — odpravili večtirnost v razvoju zdravstvenih dejavnosti; — odpravili razvojna neskladja med posameznimi zdravstvenimi dejavnostmi in območji. S tem sporazumom določamo naloge, medsebojne obveznosti in pravice pri uresničevanju ciljev iz 1. odstavka tega člena. Na dogovorjenih skupnih strokovnih podlagah iz tega sporazuma bomo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti opredelili kadrovske, strokovne in tehnične zmogljivosti posameznih medicinskih strok ter obseg njihovih storitev in uskladili delo zdravstvenih organizacij po strokah in dejavnostih. II. NALOGE ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI 2. člen Zdravstveno varstvo izvajajo delavci v zdravstvenih in drugih z zakonom določenih organizacijah, s sistemom celovitih, med seboj povezanih in dopolnjujočih zdravstvenih storitev, s programi storitev oziroma dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvene storitve) posameznih strok v osnovni, specialistični ambulantni, bolnišnični, univerzitetni, zdraviliški dejavnosti, dejavnosti nujne medicinske pomoči in reševalnih prevozov ter preskrbe prebivalstva z zdravili in s sredstvi za zdravljenje. Delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti trajno spremljajo in skrbijo za zdravstveno stanje prebivalstva, ukrepajo za krepitev in ohranitev njegovega zdravja, spremljajo delovne in življenjske razmere ter proučujejo vplive okolja na zdravje občanov. Prav tako uresničujejo zdravstvene ukrepe, ki so potrebni, možni in smotrni v naseljih, krajevnih skupnostih, organiza- cijah združenega dela, šolah, vzgojno-varstvenih ustanovah in socialnih zavodih. Pri tem zagotavljajo uporabnikom primerne storitve, njihovo ustrezno dostopnost in usmerjajo uporabnike v druge zdravstvene dejavnosti. V ambulantni specialistični in bolnišnični dejavnosti delavci v zdravstvu opravljajo storitve za reševanje zdravstvenih problemov posameznih uporabnikov, pri katerih so potrebna specialistična svetovanja, diagnostični, terapevtski in rehabilitacijski postopki posameznih ali več specialističnih strok, medicinska nega, nastanitev in prehrana v bolnišničnih organizacijah, ali spremljajo in obravnavajo določena obolenja. V univerzitetni zdravstveni dejavnosti zagotavljajo izvajalci opravljanje zdravstvenih storitev, ki so povezane z najzahtevnejšimi strokovno-tehnološkiml in organizacijskimi pogoji dela ter s pedagoško in znan-stveno-raziskovalno dejavnostjo v ustrezni visoki šoli. V univerzitetni dejavnosti opravljajo tudi druge storitve, ki jih zavoljo smotrnosti ne opravljajo druge zdravstvene organizacije. Delavci v ambulantno-specialistični, bolnišnični, univerzitetni in drugih zdravstvenih dejavnosti opravljajo svoje naloge oziroma storitve, potem ko so izčrpane možnosti za smotrno zagotavljanje enako učinkovitih zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti. 3. člen Izvajalci programov zdravstvenih storitev so delovne skupine, v katerih so zdravniki splošne medicine, zabozdravniki, farmacevti, specialisti posameznih strok ter drugi delavci z ustrezno usposobljenostjo. Delovne skupine se oblikujejo na podlagi veljavnih normativov za posamezne stroke in dejavnosti. Storitve osnovne zdravstvene dejavnosti opravljajo zdravniki splošne medicine, zobozdravniki in drugi delavci v sestavi oblikovanih delovnih skupin. Ti delavci na svojih delovnih področjih praviloma opravljajo vse naloge osnovne zdravstvene dejavnosti, ki so navedene v tem sporazumu, in tudi za vse prebivalstvo. Pri opravljanju storitev, ki zadevajo zdravstveno varstvo otrok, šolarjev, mladine, žensk, borcev narodnoosvobodilne vojne in delavcev ali v zvezi s posameznimi obolenji, se ti delavci strokovno najtesneje povezujejo z ustreznimi dispanzerji, specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnostjo na svojem območju. Upoštevaje specifične potrebe in možnosti posameznih območij, zlasti urbanih naselij se lahko uporabniki in izvajalci storitev osnovne zdravstvene dejavnosti sporazumejo, da storitve za potrebe posameznih skupin prebivalstva ali v zvezi z obravnavo posameznih obolenj opravljajo za to posebej usposobljene delovne skupine zdravstvenih delavcev. V teh skupinah sodelujejo zlasti specialisti pediatri, specialisti šolske medicine, ginekologi, pneumoftiziologi, specialisti medicine dela, psihiatri ter specialisti s področja zobozdravstva, lahko pa tudi drugi specialisti, ki opravljajo konziliame specialistične storitve. 4. člen Delavci In drugi delovni ljudje ter občani bomo zagotovili večjo učinkovitost in dostopnost zdravstvenih storitev predvsem tako, da bomo krepili in hitreje razvijali osnovno zdravstveno dejavnost. Zato bomo pri planiranju zdravstvenih dejavnosti in uresničevanju svobodne menjave uveljavljali ukrepe, ki naj zagotove ustrezno razporeditev kadrov in zagotovitev prostorskih, tehničnih in drugih pogojev, da bo lahko osnovna zdravstvena dejavnost zadovoljevala kar največ interesov delovnih ljudi in občanov. Udeleženci sporazuma si bomo praviloma v občini v osnovni zdravstveni dejavnosti zagotovili storitve, ki zadevajo: — zdravstveno varstvo otrok, šolarjev, mladine in žensk ; — zdravstveno varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne; — zdravstveno varstvo delavcev in zdravstveni nadzor nad delovnim okoljem; — zdravstveno varstvo drugega odraslega, zlasti ostarelega prebivalstva; — zobozdravstveno varstvo predšolske, šolske in druge mladine; — zobozdravstveno varstvo odraslega prebivalstva; — pulmološko varstvo; — psihiatrično zdravstveno varstvo; — zdravljenje ter nego in medicinsko rehabilitacijo na domu; — patronažno varstvo; — osnovno higiensko-epidemiološko dejavnost; — skupinsko obravnavo in delo z bolniki s kroničnimi degenerativnimi in socialnimi boleznimi; — laboratorijske storitve, ki so potrebne za opravljanje zdravstvenih storitev v drugih strokah osnovne zdravstvene dejavnosti, za opravila tipa I. laboritorija iz priloge I. tega sporazuma : — zdravstveno-statistične informacije. Naloge in storitve osnovne zdravstvene dejavnosti so konkretneje opredeljene v prilogi I, ki je sestavni del tega sporazuma. Poleg storitev osnovne zdravstvene dejavnosti, opredeljenih v 2. odstavku tega člena, si bomo v občini zagotovili tudi neodložljive storitve nujne medicinske pomoči in reševalne prevoze ter storitve s področja preskrbe prebivalstva z zdravili, sredstvi za zdravljenje oziroma varovanja zdravja ter sanitetni material v obsegu, ki je predviden v prilogi I. tega sporazuma. 5. člen Storitve, ki jih zaradi strokovnih, organizacijskih, tehnoloških in dohodkovnih pogojev ni mogoče ali ni smotrno opravljati za prebivalstvo ene občine, si zagotavljamo udeleženci sporazuma v svobodni menjavi dela za več občin skupaj. Te storitve zadevajo: — specialistično zdravstveno in zobozdravstveno varstvo; — bolnišnično zdravstveno varstvo tistih strok, ki predstavljajo minimum za obstoj splošne bolnišnice; — specialistično higiensko-epidemiološko dejavnost; — zahtevnejše nujne medicinske posege in poseben sanitetni transport; — laboratorijske storitve do usposobljenosti za opravila laboratorija tipa Ш. iz priloge I. tega sporazuma; — lekarniške storitve, opravljene v galenskih laboratorijih; — zdravstveno-statlstično in analitično dejavnost; — določene oblike izobraževalne dejavnosti po dogovorjenih programih v posebni izobraževalni skupnosti in za strokovno usposabljanje zdravstvenih delavcev. Udeleženci soglašamo, da bomo organizirali za širša medobčinska območja zlasti: — specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost pulmologije (zlasti pri kroničnih obolenjih), psihiatrije, ortopedije, urologije, nevrologije, infektologije, plastične in torakalne kirurgije, nevrokirurgije, nuklearne medicine ter nekaterih drugih ožjih specialnosti; — zdraviliško zdravstveno varstvo in medicinsko rehabilitacijo invalidnih oseb; — ožje usmerjene laboratorijske storitve z usposobljenostjo laboratorijev tipa IV., kot je opredeljeno v prilogi I. tega sporazuma. 6. člen Izvajalci zdravstvenega varstva bomo v dogovoru z uporabniki organizirali za potrebe več občin tudi skupno opravljanje nalog, kot so: — higiensko-epidemiološke storitve in ukrepi; — socialno-medicinske naloge; — usklajevanje in poenotenje zdravstveno-vzgojnega in prosvetnega dela ter njegovo usmerjanje v dejavnostih na širšem območju; — zagotavljanje zdravstveno-statističnih informacij za potrebe zdravstvenega planiranja v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v občinah kot tudi za potrebe republiških in zveznih organov; — mikrobiološke storitve; — storitve laboratorijev za sanitarno kemijo. Te naloge bodo opravljali delavci, organizirani v posebnih zavodih ali v drugih organizacijah združenega dela s področja zdravstva ali v njihovih enotah, na podlagi samoupravno dogovorjeni!) planov in v odnosih svobodne menjave dela. 7. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela v občinskih zdravstvenih skupnostih bomo zagotovili zadovoljevanje svojih potreb po storitvah univerzitetne dejavnosti in po drugih storitvah skupnega in splošnega pomena za vso republiko prek Zdravstvene skupnosti Slovenije. Takšne storitve so predvsem: — zdravstvene storitve, ki jih opravljajo delavci univerzitetnih klinik ter inštitutov in so opredeljene v prilogi I. tega sporazuma; — naloge pri oblikovanju enotne medicinske doktrine ter uvajanju novih metod dela v zdravstvu, ki jih imajo delavci univerzitetnih zdravstvenih organizacij; — strokovno inštrukcijsko delo in nadzor nad strokovnim medicinskim delom drugih zdravstvenih organizacij, ki ga opravljajo delavci univerzitetnih zdravstvenih organizacij ; — zdravstvene storitve, ki jih univerzitetne zdravstvene organizacije opravljajo zaradi visokošolskega izobraževanja ali v zvezi z raziskovalnim delom v obsegu, ki ga udeleženci opredelimo s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti; — zdravstvene storitve, katerih opravljanje je organizirano za potrebe vseh uporabnikov na enem mestu; — določene higiensko-epidemiološke storitve, nro-grami storitev oziroma dejavnosti; — dogovorjene sqcialno-medicinske naloge; — dogovorjene naloge pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti; — storitve v zvezi z varstvom prebivalstva pred sredstvi ionizirajočega sevanja: — najožje usmerjene laboratorijske storitve; —predpisovanje, izdelovanje in aplikacija zahtevnejših ortotskih in protetskih pripomočkov. 8. Člen Udeleženci sporazuma bomo zlasti okrepili in razširili zdravstveno-vzgoj no in prosvetno dejavnost. Zato soglašamo, da bodo zdravstveno-vzgojno dejavnost opravljali vsi zdravstveni delavci v vseh dejavnostih ter strokah in jo vključevali v svoje delovne načrte. Strokovne usmeritve in navodila za zdravstveno-vzgojno dejavnost bo dajal Zavod SR Slovenije za. socialno medicino in higieno. 9. člen Pri delitvi dela med specialističnimi ter 'bolnišničnimi organizacijami v SR Sloveniji bomo udeleženci sporazuma' upoštevali potrebe prebivalstva, izražene v pogostosti in posledicah posameznih obolenj, razvitost in usposobljenost specialističnih enot za opravljanje zdravstvenih storitev ter strokovno in družbenoekonomsko upravičenost oziroma smotrnost opravljanja posameznih dejavnosti. Na tej podlagi določamo udeleženci naloge oziroma storitve, ki jih bodo za' uporabnike izoblikovanih območij opravljale specialistične ambulantne in bolnišnične enote, navedene v prilogi I. tega sporazuma 10. člen Delavci v zdravstvu in uporabniki njihovih storitev v občinah oziroma v krajevnih skupnostih se bomo zavzemali za razširitev zdravljenja in nege bolnikov na domu. Nego na domu bodo izvajali ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci osnovne zdravstvene dejavnosti. Ta dejavnost bo zajemala zdravljenje bolnih na domu, strokovno medicinsko nego na domu pa tudi podaljšano bolnišnično zdravljenje na domu. Na predlog zdravnikov osnovne zdravstvene dejavnosti bodo sodelovali pri zdravljenju posameznih bolezni na domu tudi zdravniki oziroma specialisti specialističnih in bolnišničnih organizacij. Delavci, ki zdravijo in negujejo bolnike na domu, bodo najtesneje povezani z drugimi zdravstvenimi dejavnostmi. Sodelovali bodo tudi s krajevnimi skupnostmi, s socialno službo in s humanitarnimi družbenimi organizacijami pri zagotavljanju nege bolnikov. 11. člen Zdravstveni delavci bodo v vseh dejavnostih upoštevali tudi smotrno opredeljene naloge medicinske rehabilitacije. Pri tem bodo zahtevnejše naloge medicinske rehabilitacije poškodovancev ali obolelih, ki jih je potrebno opraviti na bolnišničen način, v skladu s svojo usposobljenostjo v celoti prevzeli Zavod SR Slovenije za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, Zavod za rehabilitacijo invalidov Laško, naravna zdravilišča v republiki ter Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino v Šentvidu pri Stični. Naravna zdravilišča bodo sprejemala bolnike iz bolnišničnih enot na podlagi medsebojnih d c.:v, oro v z zdravstvenimi organizacijami in zdravstvenimi skupnostmi. Pri usmerjanju bolnikov v naravna zdravilišča bodo zdravstveni delavci upoštevali poleg potreb posameznega uporabnika tudi usposobljenost zdravilišč in njihova indikacijska območja, kot jih določa priloga II. tega sporazuma. Za ohranitev in krepitev zdravja otrok in mladine bodo udeleženci sporazuma skupaj z drugimi organizacijami in skupnostmi zagotavljali letovanja otrok v ustreznih okrevališčih, ki izpolnjujejo pogoje za to dejavnost. 12. člen S samoupravnimi sporazumi bomo izvajalci in uporabniki določili način zagotavljanja neprekinjene dejavnosti nujne medicinske pomoči in določili kraj, čas in ekipo, ki opravlja to dejavnost. Neprekinjeno dostopnost nujno potrebnih zdravstvenih storitev bodo zdravstvene organizacije zagotovile z organiziranjem izmenskega dela, dežurstva oziroma stalne pripravljenosti. Za nujne medicinske storitve štejemo posege, opravljene pri stanju, ko so ogrožene' vitalne funkcije, zatem storitve, s katerimi lahko preprečimo občutno poslabšanje zdravstvenega stanja in težjo prizadetost posameznika, kot tudi nujne diagnostične in terapevtske ukrepe ter prevoz pri navedenih obolenjih in stanjih. V neprekinjeno zdravstveno dejavnost šteje tudi možnost nabave nujno potrebnih zdravil, storitve na področju porodništva, dialize, intenzivne terapije kot tudi storitve pri negi in zdravljenju bolnišnično zdravljenih bolnikov. Udeleženci sporazuma bomo ob organiziranju neprekinjene zdravstvene dejavnosti upoštevali potrebe prebivalstva območja, oddaljenost posameznih naselij od zdravstvene organizacije, prometne zveze in načela smotrnega zagotavljanja dostopnosti nujnih medicinskih storitev. Pri tem se bomo praviloma dogovorili o skupnem organiziranju dostopnosti nujnih medicinskih storitev v osnovni, specialistični oz. bolnišnični dejavnosti na istem območju ali za več strok skupaj v isti zdravstveni organizaciji. III. NALOGE PRI OBLIKOVANJU ENOTNE DOKTRINE 13. člen Delavci univerzitetnih klinik in inštitutov imajo posebne naloge pri izvajanju zdravstvenega varstva v republiki. Poleg opravljanja univerzitetnih zdravstvenih storitev pripravljajo in oblikujejo enotna doktrinarna stališča zlasti za zdravljenje posameznih obolenj po načelih stopnjevane diagnostike in terapije ter za uvajanje novih metod, postopkov oziroma tehnologije in preverjajo uresničevanje teh stališč. Naloge, ki zadevajo oblikovanje enotnih doktrinarnih stališč, bodo klinike in inštituti opravljali tako, da bodo: — oblikovali razširjene strokovne kolegije, v katerih bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz drugih organizacij združenega dela ali delovnih skupnosti, ki bodo usklajevali strokovna mnenja in pripravljali navodila za opravljanje dejavnosti po načelih stopnjevane diagnostike in terapije. V teh kolegijih sodelujejo tudi strokovnjaki z drugih področij zdravstvenih dejavnosti; — redno spremljali nove dosežke na področju medicine, sami ali v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi delavci in organizacijami razvijali nove dejavnosti in na podlagi epidemioloških študij in drugih analiz ugotavljali potrebo in možnost za njihovo uvajanje v SR Sloveniji; — na podlagi programov zagotovili medsebojno izmenjavo zdravstvenih strokovnjakov z drugimi zdravstvenimi organizacijami v republiki; — zagotovili strokovni nadzor in instruiranje v zvezi z uveljavljanjem medicinske doktrine v zdravstvenih organizacijah in nad strokovnostjo njihovega dela na podlagi programa, ki ga sprejme skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. 14. člen Delavci Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo bodo opravljali storitve oziroma dejavnosti iz 6. člena tega sporazuma, ki so skupnega in splošnega pomena za vso republiko, pa tudi: — strokovno usklajevalno delo na teh področjih; — pripravljalni program imunizacij za vso republiko; — predlagali ukrepe za izboljšanje higiensko-epi-demioloških razmer v SR Sloveniji in oblikovali doktrino te dejavnosti; — opravljali storitve virusnega laboratorija; — opravljali druge dogovorjene naloge v zvezi z zakonom o zdravstvenem varstvu; — opravljali specialne analize pitnih voda, analize s področja onesnaževanja zraka, vode in tal ter superanalize živil in predmetov splošne rabe. Delavci Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo sodelujejo z ustreznimi univerzitetnimi zdravstvenimi organizacijami in inštituti pri oblikovanju enotne medicinske doktrine na področju dispanzerske obravnave otrok, šolarjev in mladine ter žensk v zvezi z materinstvom. 15. člen Zdravstvene storitve skupnega pomena za prebivalstvo vse SR Slovenije bodo opravljali tudi delavci: — Zavoda SR Slovenije za rehabilitacijo invalidov, ki bodo izvajali rehabilitacijo najteže prizadetih invalidov gibalnega sistema ter predpisovali, izdelovali in aplicirali zahtevnejše ortotske in protetske pripomočke; — Ortopedske bolnišnice Valdoltra, ki bodo zdravili sklepno in kostno tuberkulozo in skolioze; — Posebnega oddelka za spastike Splošne bolnišnice v Novi Gorici, ki bodo zdravili tudi otroke z me-ningokelaml in Mb. Perthes. Delavci vseh navedenih zdravstvenih organizacij so tudi dolžni oblikovati enotno medicinsko doktrino na omenjenih ožjih področjih, in to na način, kot ga predvideva 13. člen za univerzitetne klinike in inštitute. IV. BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST IN NJENE ZMOGLJIVOSTI 16. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da je smotrno organizirati zadovoljevanje potreb po bolnišnični dejavnosti za uporabnike na območju več občin. Zato si bomo zagotavljali storitve bolnišničnih dejavnosti kot skupen interes udeležencev v svobodni menjavi dela v1 občinskih zdravstvenih skupnostih, za katere bolnišnica opravlja storitve. Svoje potrebe po bolnišničnih storitvah bomo udeleženci načrtovali na podlagi: — ugotovljenih družbenih potreb, pogojenih z obolevnostjo prebivalstva; — materialnih možnosti in opredelitev delavcev v združenem delu; — opredeljenih nalog in obsega storitev oziroma dejavnosti posamezne bolnišnične organizacije, kot to sledi iz priloge I. tega sporazuma; — ugotovljenih in izoblikovanih območij uporabnikov storitev bolnišnične enote; — normativov in standardov za bolnišnično dejavnost. 17. člen Celovito, racionalno in kvalitetno bolnišnično dejavnost lahko zagotavljajo le bolnišnični oddelki, ki izpolnjujejo določene pogoje glede števila prebivalcev, ki jim zagotavljajo storitve, glede števila bolnišnično zdravljenih bolnikov v posameznem letu, obstoječih postelj ter števila in strukture zdravstvenega kadra, zlasti pa zdravnikov, sposobnih zagotoviti prebivalstvu tudi celodnevno dejavnost. Mimo tega si morajo ti oddelki skupaj z drugimi zdravstvenimi organizacijami na območju zagotoviti tudi svoji usmerjenosti, razvitosti in usposobljenosti ustrezne laboratorijske, specialistične rentgenološke, transfuziološke, anesteziološke lekarniške in patomorfološke storitve. Poboji, ki jih morajo izpolnjevati bolnišnični oddelki, so navedeni v prilogi III. tega sporazuma, ki je tudi njegov sestavni del. 18. člen Uporabniki in izvajalci Nravstvenega varstva v SR Sloveniji ne bomo ustanavljali novih bolnišničnih oddelkov, ki ne bi izpolnjevali pogojev iz 17. člena tega sporazuma. Hkrati soglašanio, da je možno ohraniti le bolnišnične oddelke, ki izpolnjujejo vsaj 60 %> pogojev o velikosti izoblikovanega območja uporabnikov, če pri tem izpolnjujejo druge pogoje iz 17. člena sporazuma. 19. člen Upoštevaje izhodišča za načrtovanje bolnišnične dejavnosti iz 17. člena tega sporazuma, določimo udeleženci sporazuma tudi največje možno število obstoječih postelj na posameznem oddelku za obdobje do leta 1985. To število izhaja iz oblikovanih območij uporabnikov, iz ocene njihovega demografskega in gospodarskega razvoja do konca naslednjega srednjeročnega Obdobja ter iz veljavnih normativov, opredeljeno pa je v prilogi IV. tega sporazuma. 20. člen V prejšnjem členu opredeljene naj večje možne posteljne zmogljivosti upoštevajo le potrebe prebivalstva SR Slovenije. Zdravstvene organizacije lahko na posameznih oddelkih povečajo število postelj nad dogovorjenim številom, če opravljajo naloge oziroma storitve za potrebe prebivalstva iz drugih republik ali držav. Tako povečano število postelj mora biti v skladu s potrebami uporabnikov drugih območij oziroma z določbami v ta namen sklenjenih sporazumov. Te posteljno, kadrovske in druge zmogljivosti niso predmet svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji. Število postelj v prilogi IV. tega sporazuma je določeno le okvirno za potrebe posamezne stroke. Pri tem morajo biti vse razpoložljive postelje bolnišnične organizacije na voljo uporabnikom ne glede na specifičnost posameznega oddelka, če to zahtevajo upravičene potrebe. 21. člen Izvajalci v bolnišničnih oddelkih, ki ne izpolnjujejo v celoti pogojev iz 17. člena tega sporazuma, morajo skupaj z uporabniki svojih storitev proučiti možnost, smotrnost in namembnost njihovega nadaljnjega delovanja v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Pri tem udeleženci sporazuma soglašamo, da je potrebno: — usmerjati dejavnost oddelkov, ki v celoti ne izpolnjujejo teh pogojev, vendar v skladu z določbami 18. člena tega sporazuma ohranijo svojo dejavnost, pretežno v specialistično ambulantno dejavnost in v manj zahtevne storitve bolnišnične dejavnosti; — odpraviti oddelke, ki zavoljo spremenjene patologije prebivalstva ne opravljajo več svoje prvotne dejavnosti v smotrnem obsegu oziroma zaradi pomanjkljive kadrovske zasedbe ali drugih pogojev ne morejo zagotoviti zadovoljive ravni zdravstvenih storitev ali pa njihova dejavnost ni več ekonomsko in strokovno utemeljena. Prostorske zmogljivosti, ki bodo sproščene zaradi preusmeritve, ukinitve ali zmanjševanja dejavnosti oziroma obstoječega števila postelj v skladu s tem sporazumom, bomo udeleženci namenili za druge bolnišnične dejavnosti ali za potrebe osnovne zdravstvene dejavnosti na svojem območju. V. DRUGE NALOGE PRI DELITVI DELA 22. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju zdravstva bomo v občinskih oziroma medobčinskih zdravstvenih skupnostih uskladili razvoj posameznih strok, dejavnosti in zdravstvenih organizacij z ustreznimi samoupravnimi sporazumi. Pri tem bomo upoštevali določbe tega samoupravnega sporazuma in zlasti: — izvedli nadaljnjo in podrobnejšo delitev dela med posameznimi strokami in enotami zdravstvenih organizacij, med temeljnimi organizacijami oziroma dejavnostmi kot tudi med zdravstvenimi delovnimi organizacijami na istem območju ali v sestavljeni organizaciji združenega dela; — uskladili razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti na svojem območju z udeleženci v svobodni menjavi dela na področju zdravstva drugih, zlasti pa sosednjih občinskih oziroma medobčinskih zdravstvenih skupnosti; — odpravili ponavljanje in ekonomsko ali strokovno neupravičeno opravljanje zdravstvenih storitev oziroma dejavnosti na svojem območju; — razvili takšna medsebojna razmerja, ki bodo omogočila enotno izvajanje tistih oblik zdravstvenega varstva, ki jih v dosedanji organizaciji opravlja več zdravstvenih organizacij na istem območju. To velja zlasti za opravljanje storitev v zvezi z zdravstvenim varstvom otrok, mladine in žensk, s pulmološkim, dermatovenerološkim in psihiatričnim varstvom ter laboratorijskimi, rentgenološkimi in lekarniškimi storitvami. 23. člen Posamezna zdravstvena organizacija lahko načrtuje širši obseg zdravstvenih storitev, kot zanjo okvirno do- loča priloga I. tega sporazuma, če se o tem sporazume: — z zdravstveno organizacijo, ki je predvidena za opravljanje takžnih storitev na njenem območju in — z uporabniki svojih storitev. S sporazumom, ki je predviden v prvem odstavku tega člena, ni mogoče prenašati opravljanje univerzitetnih zdravstvenih storitev na zdravstvene organizacije, ki niso univerzitetne klinike oziroma inštituti. 24. člen Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov in sporazumov o svobodni menjavi dela se bomo uporabniki in izvajalci dogovarjali le o storitvah, ki jih more posamezna zdravstvena organizacija oziroma dejavnost opravljati po tem sporazumu in po sklenjenih sporazumih v skladu z določili prejšnjega člena. Nove storitve, metode oziroma tehnologijo dela Je mogoče uvesti, če: — ustrezna univerzitetna klinika oziroma inštitut ugotovi ustreznost in smotrnost njihovega uvajanja; — uporabniki soglašajo z materialnimi in drugimi posledicami uvajanja novih storitev. 25. člen Univerzitetne klinike in inštituti lahko uvedejo nove univerzitetne zdravstvene storitve na podlagi poprejšnje ocene oziroma pozitivnega mnenja o utemeljenosti uvajanja teh storitev, ki ga da poseben strokovni organ pri Zdravstveni skupnosti Slovenije, oblikovan na podlagi določb 100. člena zakona o zdravstvenem varstvu. Ta organ je tudi pristojen dajati ocene in mnenja o uvajanju in utemeljenosti Opravljanja zdravstvenih storitev pri drugih zdrav-Stvénih organizacijah na območju SR Slovenije. 26. člen Da bi omogočili nadaljnji razvoj medicinske znanosti, bomo udčleženci sporazuma v svobodni me-hjavi déla usklajevali svbjè interese pri raziskovalnim dèlti hà področju zdravstvenega varstva. V ta nàmèn Sé bomo uporabniki in izvajalci zdravstvenega vàrètvà: — na podlagi skupnega interesa dogovorili z raziskovalno skupnostjo o usmeritvah in opredelitvi prògràma raziskav s področja zdravstva ter o možnostih zadovoljevanja teh potreb ; — sporazumevali o obsegu raziskovalnega in razvojnega dela, ki ga urejamo v svobodni menjavi dela v zdravstvenih skupnostih ali z neposrednim zdru-ìévanjem sredstev. Zato bodo zdravstvene organizacije, zlasti pa klinike in inštituti v postopku sporazumevanja v predloženih delovnih načrtih posebej prikazali storitve s področja zdravstvenega varstva oz. naloge š področja raziskovalnega dela. vi. spremljanje uresničevanja sporazuma 27. Člen Pri načrtovanju zdravstvenih storitev bomo udeleženci sporazuma spremljali uresničevanje določb o delitvi dela in drugih na podlagi tega sporazuma spréiètih obveznosti ter najmanj enkrat na leto poročali o tem samoupravnim organom udeležencev sporazuma in predlagali potrebne ukrepe. V ta namen bodo: — delavci Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo spremljali podatke o delu v zdravstvenih organizacijah in bolnišnično zdravljenih občanih ter o tem obveščali udeležence sporazuma; — v ustreznem organu Zdravstvene skupnosti Slovenije preverjali izpolnjevanje pogojev iz priloge III. tega sporazuma, skrbeli za uresničevanje dogovorjenih skupnih podlag za delitev dela v zdravstvenih organizacijah v duhu tega sporazuma, predlagali ukrepe za uresničevanje sprejete delitve dela in tega sporazuma; — ustrezni organi skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje zdravstvenih organizacij spodbujali dejavnost delavcev v zdravstvu pri uresničevanju dogovorjene delitve dela; — občinske zdravstvene skupnosti bodo po potrebi predlagale drugim udeležencem sporazuma morebitne spremembe in dopolnitve. 28. člen Večja sprememba števila bolnišnično zdravljenih oseb posameznega bolnišničnega oddelka ali bistveno sprémenjene potrebe prebivalstva posameznih območij kot tudi ugotovitve o utemeljenosti in smotrnosti uvajanjà novih dosežkov v posameznih strokah so razlog za spremembo določb tega sporazuma, ki zadevajo opredelitev ■ bolnišničnih zmogljivosti oz. določitev nalog v strokovni delitvi dela. 29. člen Naloge pri preusmeritvi in opredelitev nalog bolnišničnih oddelkov, ki ne izpoljnjujejo pogojev iz 17. člena tega sporazuma kot tudi naloge v zvezi s prilagoditvijo bolnišničnih posteljnih zmogljivosti v višini, ki jo določa priloga IV, bomo udeleženci sporazuma uresničili v začetku srednjeročnega obdobja 1981—1985 oziroma najpozneje enem letu od sklenitve sporazuma. Z ustreznimi samoupravnimi sporazumi bomo načrtovali postopen prenos opravljanja posameznih storitev na dejavnosti, ki bi jih morale opravljati bo tem sporazumu. Upoštevanje kadrovske, prostorske in druge pogoje in možnosti, določijo občinske zdravstvene skupnosti rOk, v katerem morajo biti zdravstvene dejavnosti v celoti usposobljene za opravljanje Svojih nalog. Druge določbe sporazuma se začnejo uporabljati z dnevom veljavnosti. 30. Člen Sporazum je sklenjen, ko ga sptejmrjo òli'inske zdravstvene skupnosti SR Slovenije. Sporazum je objavljen v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji Priloga I. razvrstitev nalog in opravil, ki .Tih OPRAVLJAJO POSAMEZNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI OZIROMA ORGANIZACIJE V SR SLOVENIJI 1. Osnovna zdravstvena dejavnost Delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti zlasti: — kontinuirano spremljajo in proučujejo zdravstveno stanje vsega prebivalstva, zlasti pa nekaterih rizičtiih skupin, spremljajo izvajanje in učinkovitost vseh ukrepov in storitev, ki jih pri prebivalstvu oz. pri posamezniku opravljajo sami ali pa jih opravljajo specialistične ambulante in bolnišnice; — predlagajo ukrepe za povečevanje psihofizične kondicije, obrambne delovne in ustvarjalne sposobnosti delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov ter sodelujejo pri uresničevanju teh ukrepov; — proučujejo vplive okolja na zdravstveno stanje ter predlagajo ukrepe, da bi odpravili neugodne vplive na zdravje, ki se pojavljajo v delovnem procesu oziroma v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah ali v naselju; — izvajajo preventivne dejavnosti zdravstvenega verstva s specifično in nespecifično profilakso ha podlagi enotne doktrine in dogovorjenih programov; — uresničujejo posebne higiensko-epidemiološke in druge ukrepe za boj proti nalezljivim boleznim, veneričnim in tuberkuloznim obolenjem kot tudi za Obvladovanje nekaterih kroničnih bolezni in stanj ter za ohranitev in povrnitev duševnega zdravja; — zagotavljajo posebho zdravstveno varstvo otrokom, učencem in mladini ter ženskam, borcem NOV ter v ta namen Opravljajo posebne preventivne, sistematične in serijske preglede teh skupin prebivalstva in skrbi za utrjevanje in ohranjevanje njihovega zdravja; — skrbijo za zdravstveno stanje delavčev in za njihove potrebe, nadzorujejo delovni proces v organizacijah združenega dela s stališča, kako vpliva na zdravje zaposlenih, opravljajo posebne preglede oseb, ki opravljajo zdravju škodljive delovne naloge ali opravila, prav tako tudi opravila kjer lahko sami ogrožajo zdravje in varnost drugih, kot tudi posebno varstvo udeležencev v prometu in v organiziranih tfelešno-kulturnih dejavnostih; — zdravijo obolele občane v svojih enotah in na bólhikovèm domu in skladno S programi in mfetodami množične detekcije odkrivajo nekatere bolezni ali bolezenska stanja; — zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in ustrezen prevoz poškodovanih ali obolelih; — opravljajo patronažni nadzor ogroženega prebivalstva; — opravljajo tej ravni ustrezne diagnostične in terapevtske preiskave in posege; — opravljajo osnovno funkcionalno in korektiv-hb fizikalno terapijo; — uporabnike, ki jim ne morejo zagotoviti ust-rfeznèga zdravstvenega varstva, usmerjajo v specialistične organizacije oziroma k specialistom-konzultan-tbin ter jih po njihovem priporočilu tudi zdravijo; — poročajo delavcem, strokovnim in samoupravnim organom organizacij združenega dela in zdravstvenih skupnosti o ugotovitvah o zdravstvenem stanju. Pri uresničevanju navedenih nalog opravljajo stroke v osnovni zdravstveni dejavnosti predvsem preglede obolelih oseb, potrebne in v določenih razmerah izvedljive storitve nujne medicinske pomoči v ambulantah, na domu občanov, na kraju nesreče; reanimacije, terapijo šoka, sistematične in druge preglede posameznih populacijskih skupin, zlasti otrok, učencev oziroma študentov, delavcev, borcev NOV in žensk, množične presejevalne (screening) preglede zavoljo zgodnjega odkrivanja nekaterih bolezni po dogovorjenih doktrinah stališčih in programih zdravstvenega varsta; sodelujejo pri poklicnem usmerjanju občanov; pregledujejo in nadzoru- jejo sanitamo-higienske ražmere v vzgòjno-var-stvenih ustanovah, šolah, dijaških internatih, organizacijah združenega dela gostihsko-turističhe dejavnosti, objekte za oskrbo z vodo in đtuge komunalne objekte, obrate družbene prehrane v naseljih oziroma krajevnih skupnostih ter uresničujejo potrebne higiensko-epidemiološke ukrepe; opravljajo rutinske ekološke meritve v industrijskih obratih in predlagajo ukrepe, ki naj odpravijo zdravju škodljive Vplive delovnega procesa, proučujejo, spremljajo in ocenjujejo delovno sposobnost oziroma začasno nezmožnost za delo pri delavcih ter izdajajo o tem ustrezna dokazila, opravljajo predzakonsko svetovanje, svetovanje o načrtovanju družine in kontracepciji, predpisujejo ih oskrbujejo prebivalstvo s pripomočki za preprečitev nosečnosti, opravljajo storitve, ki zadevajo Ugotavljanje vida in sluha oziroma avdio-metrijo, cepljenja, besežiranja, kemoprofilakso in seroprofilakso, opravljajo snemanja in odčitavanja èlektrokardiogramov brez obremenitev in z obremenitvijo, cikloergometirije, ergometri} ske meritve in študije, proktoskopije in rektoskopije, punkcije, ka-teterizacije; rentgenske diaskopije, individualne, skupinske in množične selektivne radiofotografije, radiografije in stratigrafije, tuberkulinska in imunobiolo-ška testiranja, meritve osnovne kardiorespiratorne funkcije inhalacije in spirometrijt ter spirografijè, jemanje materiala za laboratorijske in druge preiskave; predpisujejo, apliciraj» in oskrbujejo prebivalstvo z zdravili, s sanitetnimi materiali in s sredstvi za zdravljenje, predpisujejo diète, opravljajo priprave ih nastavitve infuzijskega sistema, oskrbujejo površinske rane s šivanjem ali brez šivanja, odstranjujejo šiv» ali sponke, opravljajo incizije abcesov, pa-naricljfev, odstranitvè obolelih nohtov, oskrbujejo manjše opekline, odstranjujejo manjše tumorje kože in podkožja, opravljajo blokade, imobilizacije, intubacijè, pripravljajo Obölelfe na transport in jih tudi transportirajo, odstranjujejo tujke Iz kože in podkožja, roženice in veznice, nosu oziroma sluhovoda, opravljaj» tamponade nosu, pt-epihavanje Ev-stahijevih tub, izpirahjfe eerumna, toaleto radikalne votline po operaciji srednjega ušesa, kavterizacije, paracenteze, izpiranje želodca, pomagajo pri porodu na domu ter šivajo na domu presredek po porodu, opravljajo psihološka testiranje, ocene in analize ter splošno in funkcionalno psihoterapijo, opravljajo storitve za preprečevanje in zdravljenje zobnih in ustnih obolenj, oskrbujejo prebivalstvo s stomato-protetičnimi pripomočki ter opravljajo oralno-kinir-ške in čeljustno-ortopedske storitve, mastikatome vaje in mioterapijo orofacialne muskulature; opravljajo obsevanja, aeroterapijo, trakcije, terapevtsko gimnastiko ter osnovno hidroterapijo, govorho terapijo in vaje pri osebah z govornimi napakami ter opravljajo hišne obiske zdravnikov in patronažne in babiške obiske na domu pa tudi druge stòritve medicinske nege in zdravljenja na dortfci ter Socialno-medicinsko obravnavo. Na področju medicine dela, prometa in športa, ki jih sicer opravljajo delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti, bodo delavci inštituta za medicino dela, prometa ih športa opravljali tudi preventivne zdravstvene preglede delavcev, ki so izpostavljeni odprtim virom ionizirajočih sevanj, opravljali zahtevnejše rutinske preiskave v zvezi z varstvom pred viri ionizirajočih sevanj in skupaj z delavti Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik opravljali verifikacijo pneVAtokonioz. 2. Internistična stroka Delavci v internistični stroki nudijo konziliarno pomoč zdravnikom osnovne zdravstvene dejavnosti ter drugih specialnosti, opravljajo urgentne in druge posege in storitve s področja diagnostike in terapije pri občanih, ki jih napotijo zdravniki osnovne ali drugih specialističnih dejavnosti. Te storitve opravljajo na ambulantni in po potrebi tudi na hospitalni način. V tej stroki bodo zdravstveni delavci zlasti zagotavljali uporabnikom v: — Brežicah, Topolščici, Trbovljah in Sežani, elektrokardiogram j e, fonokardiografije, pletizmografije oscilometrije, oscilotonometrij e, oscilografije arterij, osnovne spirometrične preiskave, kot je vitalna kapaciteta, maksimalna kapaciteta in volumen, ergometri j e, osnovne preiskave metaboličnih funkcij ter funkcij uropoetičnega trakta, ezofagoskopije, ezofago-gastroskopije, gastroskopije, praktoskopije, anosko-pije, biopsije zgornjega prebavnega trakta, rektuma, anusa, perianalne regije, obdominalne stene; odstranitev tujkov z endoskopijo, irigacije, drenaže in ka-teterizacije mehurja, dajanje infuzij in transfuzij, diagnostične oziroma izpraznitvene punkcije plev-ralne stene, diagnostične lumbalne in sternalne punkcije kot tudi punkcije pljuč in jeter, v Brežicah in Trbovljah pa skupaj s kirurško stroko tudi ustavljanje krvavitev iz prebavnega trakta; — Golniku, Jesenicah, Kopru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slovenj Gradcu poleg storitev navedenih v predhodni alinei, še druge endoskopije zgornjega in spodnjega prebavnega trakta, razen tistih, ki so navedene v naslednjem odstavku; laparo-skopije, punkcije arterij, velikih ven, perikarda, zahtevnejše preiskave funkcije cirkulacijskega sistema, metabolične in dihalne funkcije ter funkcije urinar-nega trakta ter vstavitev začasnih pace-mekerjev ter na Jesenicah tudi ehokardiografije; prav tako pa storitve največ 4 internističnih subspecialnosti, ki so glede na obolevnost prebivalstva območja najbolj potrebne; — Celju, Mariboru in Novi Gorici poleg storitev, ki so navedene v prejšnjih alinejah še: kateterizacija žil, globoke duodenoskopije, globoke koloskopije, transendoskopske operativne posege, polipektomije kot tudi abdominalne in kardiološke ultrazvočne preiskave oziroma kompletno neinvazivno diagnostiko kardiovaskularnega sistema ter hemofiltracijo; — v Mariboru za območje severozahodne Slovenije tudi pankreatografij e in retrogradne holedohoho-langiografije ter hemoperfužije. V Celju, Jesenicah, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Slovenj Gradcu in Trbovljah bodo za uporabnike svojega območja opravljali tudi dializo. Posebne enote za intenzivno interno medicino delujejo v Celju, Jesenicah, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Slovenj Gradcu, če izpolnjujejo vse strokovne pogoje, ki zadevajo opremo in kadre. V Ljubljani bodo za uporabnike izoblikovanega območja opravljale vse storitve, navedene v prejšnjih alineah. Poleg tega bodo za uporabnike celotne republike opravljali univerzitetne storitve v zvezi z: — obravnavo in zdravljenjem odraslih bolnikov z akutno levkemijo ali v primeru suma nanjo ter tudi začetno zdravljenje v smislu indukcije remisije; — obravnavo in pripravo hemofilikov na načrtovane operacijske posege; — storitve, ki sodijo v 3. stopnjo po stopnjevani diagnostiki in terapiji Cushingovega sindroma, primarnega aldosteronizma in pri drugih endokrinih obolenjih v zvezi z diagnosticiranjem in zdravljenjem bolnikov z ugotovljenim insulinizmom, pri katerih je potrebna lokalizacija, ali s sumom na organski hiperinsulinizem, z nepojasnjenimi metaboličnimi acidozami ali z laktacidozami pri mlajših bolnikih z labilnim diabetesom, ki potrebuje pogosto določanje glikemije, z diabetično enteropatijo, z diabetično nefropatijo, kjer je potrebna kronična hemo-dializa v času priprave in uvajanja, pri nosečnicah z diabetesom, pri bolnikih s kroničnimi komplikacijami, ki zahtevajo posebne diagnostične in terapevtske metode, pri bolnikih s sumom na feokromo-citom, potem ko so že bili določeni kateholamini v urinu, pa tudi storitve za diferencialno diagnostično razmejitev idiopatske debelosti zavoljo endokrinopa-tij ter druge specifične in komplicirane teste pri on-dokrinopatijah; — storitve pri diagnosticiranju in zdravljenju bolnikov, pri katerih je potrebna invazivna diagnostika pri hujših motnjah srčnega ritma, organskih obolenjih kardiovaskularnega sistema in ki zahtevajo ugotavljanje vnetnih in degeneracijskih procesov v srcu. To so zlasti kateterizacija desnega in levega srca, kateterizacija levega srca s kateterskim manometrom, določanje parcialnih pritiskov O,, an-giokardiografije, selektivne koronafografije, intra-kardialne elektrokardiografije (intrakavitarni EKG, EKG Hissovega snopa), posebne izotopne laboratorijske preiskave in biopsije srčne mišice; — vektorske kardiografije, razpoznavanje elek-trokardiografsko nemih infarktov srčne mišice, snemanja ortogonalnih odvodov po Frančku, hemodi-namske preiskave pljučnega krvnega obtoka v mirovanju in med obremenitvijo z mikrokatcterizacijo, ehokardiografsko diagnostiko valvulopatij, miokar-diopatij, tumorjev levega atrija in podobno, elektrokardiografije med obremenitvijo v povezavi z veliko telesno spirometri j o, telesno pletizmografijo in ugotavljanje »clossing volume« ter visokofrekvenčne poligrafie; — naloge, ki v intenzivni interni medicini sodijo v 3. stopnjo. Sem sodi zdravljenje akutnega miko-ardnega infarkta v prolongiranom kardiogenem šoku, kjer je potrebna terapija z vazodilatatorji, merjenje pljučnih pritiskov in minutnega volumna srca ter asistirana cirkulacija, ponavljajoče aritmije ter pomembne rupture papilarne mišice in septuma, terapevtsko rezistentne nestabilne angine pektoris, anevrizme srca s tipičnimi komplikacijami ter diagnostično nejasna urgentna kardiološka stanja, pri katerih je potrebna invazivna diagnostika, zatem stanja, pri katerih je zavoljo odkritja mesta krvavitve potrebna angiografija, endoktinološka stanja, kjer je potrebna kirurška terapija, ter hude zastrupitve, pri katerih je potrebna hemoperf uzi j a ali hemodializa; — transendoskopsko sklerozacijo varie požiralnika, ehosonografsko vodeno igeino biospijo jeter in trebušne slinavke; — specialno laboratorijsko preiskavo s področja imunologije revmatizma, in to protiteles proti srčni mišici (HRA), direktno imunoflourescenčno preiskavo kože, topne imunske komplekse, določanje protiteles proti ribonukleoprotetinom ter diagnostiko in terapijo kolagenoz s hujšini visceralnimi manifestacijami; — preiskavo trombelastografske registracije liže evglobulinov, imunološko določanje antitrombina III. in antitripsina, spontano agregacijo trombocitov po Bornu, kvalitativno določanje plazminogena, določanje antiurokinaze, imunolopoproteinov, fotopletizmo-grafije prstov, strain-gaige pletizmografije, ultrazvočno detekcijo flebotramboz, zdravljenje venskih tromboz, ambulantno rehabilitacijo koronaropatov in perifernih angiopatov, diagnostiko in konzervativno terapijo angiopatov ter obremenilno testiranje koronaropatov in perifernih angiopatov; — diagnosticiranje nefroloških stanj, kjer je za diagnozo potrebna mikroskopska, imunofluorescenčna ali celo elektronskomikroskopska obdelava bioptič-nega materiala, denimo pri nefrotskem sindromu; diagnosticiranje asimptomatskih proteinurij in ali eritrurij, kjer je potrebna tudi histološka diagnoza ; diagnosticiranje aktivnih, hitreje napredujočih glo-merulonefritisov, kjer je potrebna določitev imunskih kompleksov v serumu ; diagnosticiranje akutnih oliguričnih stanj pri sumu na glumerularno ali va-skularno bolezen; zatem s težjimi komplikacijami s shunti ali fistulami; zdravljenje bolnikov pred ledvično transplatacijo ali morebitno terapijo in dializo po transplataciji ledvic. 3. Kirurgija s travmatologijo Z izjemo manj zahtevnih kirurških posegov, ki jih deloma opravljajo tudi v osnovni zdravstveni dejavnosti, bodo tovrstne storitve opravljali v bolnišničnih enotah: — v Brežicah, Jesenicah, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Slovenj Gradcu in Trbovljah, kjer bodo zagotovili uporabnikom vse storitve v zvezi z urgentnimi posegi, pri diagnosticiranju in zdravljenju izpahov in prelomov, zaprte in odprte repozicij e, osteosinteze, korektivne osteoto-mije, amputacije oziroma dezartikulacije na okončinah, posege na kosteh, na primer sekvestrotomijc, trepanacije resekcije, ablacije eksostoz; operacije na želodcu, dvanajsterniku, črevesju, slepiču, rdktumu in anusu ter operacije abdominalnih hernij, z izjemo tistih, ki so navedene v naslednjih alineah; splenek-tomije, posege na venskem delu ožilja in rekonstruk-tivne posege na arterijah, zlasti pa embolektomije, trombektomije ven spodnjih okončin, lokalne ekstri-pacije v-arikoznih konvolutov, ligature perifernih arterij na okončinah; incizije, drenaže in druge posege na koži. podkožju, mišicah in kitah, pri katerih ni potrebna zahtevnejša oziroma obsežnejša plastika, ma-stektomije, zdravljenje opeklin, ki obsegajo do 20 "/o telesne površine, operativno oskrbo ledvičnih poškodb ter cistoskopije, operacije fimoze, parafimoze, frenu-lotomije. prostatektomije in druge urološke operacije, ki niso posebej navedene v naslednjih alineah; — v Kopru, Novi Gorici Novem mestu in v Slo- venj Gradcu bodo poleg storitev iz prejšnje alinee opravljali za uporabnike svojega območja še obravnavo politravmatiziranih oseb s prizadetostjo različnih organskih sistemov, osteosinteze z območja sklepov in v teh mejah tudi zdravljenje acetabularnih zlomov, zdravljenje psevdartroz, delne in kompletne tirodektomijc, paratiroidektomi j e, adrenalektorui j e, eksploracije nadledvične žleze, trombendarteriekto-mije z vstavitvami bypassov, litotripsije, ekstrakcije konkrementov iz mehurja, ostitomi j e, uretrotomije, pielolitotomij e, nefropeksij e, marsupializaci j e ledvičnih cist. ureterolize, ureterolitotomi j e, cistotomi j e, operacije variko in spermatokele ter druge posege na ledvicah, mehurju, ureterjih, uretn In moških spolovilih, ki jih ne opravljajo delavci drugih uroloških oddelkov ’n klinike; — v Celju, Ljubljani in v Mariboru, kjer bodo poleg prej naštetih storitev zagotovili za potrebe širših medobčinskih območij tudi storitve s področja kirurgije kože, podkožja, mišic in burz, kjer je potrebna obsežnejša plastika, radikalne limfadenckto-mije, kardiektomije, gastrektomije z ezof ago j ej unosto-mijo, operacije gastroenteričnih fistul, operacije pan-kreatičnih fistul, totalne pankreatektomije, pankreato-duodenektomij e, dilatacije pankreatičnega voda, ana-stamoze pankreatičnega voda z jejununom, reparacije diagragmalne kile z abdominalnim pristopom in resekcije inkarceriranih diagrogmalnih kil. — v Ljubljani in v Mariboru za širša območja opravljali zahtevnejše storitve s področja travmatologije, plastične kirurgije, kirurgije ožilja, nevrokirurgije in torakalne kirurgije, ki zahtevajo transtorakalni pristop in sicer operativne storitve pri sklepnih in prisklepnih prelomih okončin, oskrbo prelomov komolčnega sklepa, pri stanjih s kroničnimi posttravmatskimi in hema-togenimi osteomielitisi, operativne nevrokirurške posege pri težkih in najtežjih poškodbah, operacije redkih ali posebno zahtevnih tumorjev osrednjega živčevja, tumorjev na bazi in spinalnih tumorjev, operacije žilnih anomalij osrednjega živčevja, predvsem obsežnih ali neugodno lokaliziranih angiomov in anevrizem, fuzije vretenc pri diskopatijah ali ostalih degenerativnih obolenjih v cervikalnem, torakalnem in lumbalnem predelu, nevrokirurške operacije pri bolečinah z ali brez mikrokirurške tehnike, mi-krokirurške operacije na možganskih živcih, operacije redkih in tehnično zahtevnih tumorjev v možganih in v spinalnem kanalu pri otrocih, reparacije lažjih kongenitalnih malfprmacij osrednjega živčevja, lažje rahishize v spinalnem ali kranialnem področju. Za potrebe vse Slovenije bodo delavci univerzitetnih klinik opravljali na ožje specializiranem področju: — kirurške gastroenterologij e : reoperacije ikte-ričnih bolnikov zaradi obolelosti žolčnih izvodil, razen pri holedoholitiazi instenozi papile vateri, operacije pri abdominalnih obolenjih, ko so bila že večkrat operirana, in resekcije jeter pri patoloških procesih; — kirurgije srca in ožilja: operativne posege s področja kirurgije srca, in sicer zavoljo prirojenih in pridobljenih srčnih napak, zaprte srčne operacije ter operacije na odprtem srcu s pomočjo ekstrakor-porealnega obtoka, zatem implantacije umetnih zaklopk, rekonstruktivne operacije koronark ter posege na prsni aorti; — nevrokirurgije: stereotaktične operacije zaradi parkinsonizma in drugih ekstrapiramidalnih obolenj, operativne posege pri zdravljenju epilepsije, vstavitve različnih (spinalnih in cerebralnih! stimulatorjev, mikrokirurške operacije na perifernih živcih, zlasti pri poškodbah in tumorjih, rekonstrukcije žil po resekcijah anevrizem, transplantacije in ana-stomoze možganskih žil, cerebralne trombektomije in trombedarteriektomije in reparacije velikih mal-formacij osrednjega živčevja; — plastične kirurgije: mikrokirurške posege v zvezi z reimplantacij ami prstov in drugih delov okončin; — torakalne kirurgije: operativna zdravljenja vseh atipičnih, hudih in redkih prirojenih anomalij prsnega koša pri novorojenčkih in majhnih otrocih, ki niso nujna; — travmatologije: oskrbo nestabilnih in dislo- ciranih prelomov medenice, posebno težke prisklep-ne in sklepne prelome, posebno težke in najbolj komplicirane prelome komolčnega sklepa, oskrbo politrav-matiziranih oseb, pri katerih so nastopile komplikacije, zdravljenje kroničnih osteomielitisov v primerih, ko obstajajo veliki defekti kosti in mehkih tkiv, ma-togenimi osteomitisi, zlasti tistih, pri katerih je potrebno nadaljnje operativno zdravljenje na skeletu in mehkih tkivih; — maksilofacialne kirurgije: operacije zaradi težjih maksilofacialnih poškodb, operativno zdravljenje disgnatij, specializirano obravnavo in zdravljenje obraznih nakaz, operacije tumorjev maksilofacial-nega področja, kjer je potrebna interdisciplinarna obravnava, predvsem heilognatopalatoshiz, operativno obravnavo bolnikov, ki potrebujejo protetične nadomestke, izdelavo teh nadomestkov v posebnih razmerah. 4. Pediatrija Pediatrične bolnišnične enote opravljajo specialistične ambulantne in bolnišnične storitve s področja pediatričnega varstva, ki zadevajo diagnostiko, terapijo in rehabilitacijo otrok, učencev in mladine. Klinika bo opravljala za potrebe vse Slovenije bolnišnično zdravstveno varstvo tistih otrok, ki potrebujejo multidisciplinarno (timsko) obravnavo, ki jo lahko zagotovijo specialisti in superspecialisti posameznih klinik: To pa so predvsem: — novorojenci z nizko porodno težo n hemc-li-tično bolezAijo, če v območni bolnišnici ni specialista neonatologa, novorojenci s težkimi respiratornimi boleznimi, septikemijo, porodnimi poškodbami, težkimi boleznimi centralnega živčnega sistema in težkimi prirojenimi anomalijami; — otroci z rakastimi boleznimi, težjimi krvnimi boleznimi in hemofilijo; — otroci z akutno in kronično okvaro ledvic, s kroničnim rezistentnim uroinfektom, z glumerulopa-tijami, s tubulopatijami, z nepojasnjeno eritrurijo in proteinurijo, z zvišanim krvnim pritiskom zavoljo nepojasnjenih razlogov ; — otroci s težkimi in kompliciranimi vnetnimi boleznimi na dihalih ter posledičnimi kroničnimi boleznimi (bronhiektazijami, pljučno fibrozo, kronično respiratorno insuficienco), s kroničnimi respiratornimi boleznimi, predvsem težko bronhialno astmo in cistično fibrozo; z intratoi’akalno in ekstratorakalno tuberkulozo, intra tora kalnimi tumorji in prirojenimi anomalijami na dihalih z respiratorno insuficienco; — otroci s težjimi prirojenimi boleznimi živčevja, težjimi posledičnimi boleznimi po poškodbah živčevja, z inlrukranialnimi procesi z zvišanim pritiskom ali brez njega, s hereditarnimi, degenerativnimi, metaboličnimi, avtoimunskimi, imunodeficitar-nimi in vaskularnimi obolenji z znaki prizadetosti živčevja, neopredeljenimi encefalopatijami, konvul-zijami pri otrocih do 3 leta starosti, z izjemo vročinskih krčev, z nepojasnjenimi možganskimi parok-sizmi pri starejših otrocih z mišičnimi ter živčno-mišičnimi boleznimi; pri tumorjih osrednjega živčnega sistemu, mišično-živčnih obolenjih in epilepsiji, ki jo je težko uravnovesiti; — otroci s težkimi oblikami psihoorganskega sindroma, psihozami, težko čustveno motenostjo ir psihosomatskimi motnjami; — otroci s težkimi oblikami alergičnih bolezni, sistemskimi avtoimunskimi boleznimi, z imunodefi-citarnimi boleznimi, s težjimi in nepojasnjenimi boleznimi lokomotornega aparata, ožilja in notranjih organov (z mezenhimopatijami); — otroci s prirojenimi motnjami presnove aminokislin, ogljikovih hidratov, lipidov, s kromosomskimi aberacijami, z dednimi boleznimi, z multiplimi nakazami; — otroci z malresotrpcijskimi sindromi in z. drugimi enteropatijami, katerih podrobna in sodobna obravnava ni možna v drugih zdravstvenih organizacijah združenega dela; otroci s kroničnimi in recidiv-nimi krvavitvami iz prebavil, hepatosplenomegalijami različnega izvo'ra, s kronično recidivantno diarejo nepojasnjenega vzroka ter otroci s kroničnimi in rc-cidivnimi nepojasnjenimi bolečinami v trebuhu; • — otroci z diabetesom in z drugimi presnovnimi boleznimi, z boleznimi endokrinih žlez in z neopredeljenim spolom ; — otroci s prirojenimi srčnimi hibami let drugimi boleznimi srca in ožilja, zlasti tisti, pri katerih so potrebne invazivne preiskave, posebno zdravljenje oziroma priprava za kirurške posege; — otroci, pri katerih je potrebna specialna laboratorijska in rentgenološka ter druga instrumentalna diagnostika v multidisciplinarni obravnavi različnih specialistov in subspecialistov. 5. Ginekologija in porodništvo Storitve na področju te stroke opravljajo: — zdravstveni delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki delajo v ambulantah in ustreznih dispanzerjih, v katerih zagotavljajo uporabnikom dispanzersko obravnavo žensk, zlasti nosečnic in pri tem opravljajo sistematične in rutinske preglede, kolposkopije, storitve v zvezi s preprečevanjem, načrtovanjem in ugotavljanjem nosečnosti, odvzemajo material za citološke in histološke preiskave, opravljajo endometri!ske aspiracije, persuflacije, preiskave sterilnega para, psihoprofilakso poroda, materinsko in očetovsko šolo ter porode na domu; — zdravstveni delavci v specialistični ambulantni in bolnišnični dejavnosti, ki zlasti spremljajo in obravnavajo rizično nosečnost in porod, zagotavljajo zdravstveno varstvo novorojenčkov ob porodu in neposredno po porodu, obravnavajo pogostejša ginekološka obolenja in pri tem zlasti izvajajo operacije ovarija, Fallopijeve tube, materničnega vratu, incizije in ekscizije na maternici ter druge operacije maternice in suportivnih tkiv, operacije vagine, vulve in perineja, porode, za tem .instrumentalno ekstrakcijo plodu, storitve za indukcijo ali pospešitev poroda, carske reze, amnioskopij e, ultrazvočne preiskave, pooblaščene organizacije pa tudi umetne osemenitve; — zdravstveni delavci v specialistični dejavnosti v Ljubljani in v Mariboru za svoja območja tudi imunološke preiskave, genetska svetovanja, zdravljenje moške subfertilnosti in sterilnosti. Za potrebe vse Slovenije bo klinika: — opravljala zdravljenje genitalne tuberkuloze, ki je vezana z infertilnostjo; — zdravila neplodne pare, ki jih napotijo druge specialistične ginekološke organizacije; — opravljala radikalne ginekološke operacije; — operativno zdravila razvojne anomalije na rodilih pri ženskah, ki jih napotijo druge specialistične organizacije; — opravljala reparatorne operacije na adneksih, pri katerih so potrebni mikrokirurški posegi, kot tudi posebno rizične ginekološke operacije, pri katerih Je potrebna interdisciplinarna obravnava, — zagotavljala storitve ginekološke endokrinologije, pri katerih je potrebno sodelovanje subspe-cializiranih strok, ki jih nimajo druge organizacije; — opravlja storitve citogenetske diagnostike; — obravnavala ženske z rizično nosečnostjo, zlasti s težjimi endokrinološkimi, kardiopulmonalnimi obolenji, s kemoragično in trombotično diatezo. ki jih napotijo na kliniko druge ginekološke specialistične organizacije. Inštitut za načrtovanje družine bo nudil strokovno pomoč in dajal strokovna navodila o tehniki kontracepcije. sterilizacije, umetne prekinitve nosečnosti in umetne osemenitve. To delo bo opravljal v sode- lovanju s kliniko in v mejah nalog oblikovanja doktrine in strokovno-instrukcij skega nadzora. 6. Infektologija Infektološke enote izvajajo hospitalizacije, adekvatno izolacijo, diagnostiko in zdravljenje oziroma nego obolelih oseb zaradi nalezljivih bolezni pa tudi občanov, za katere obstaja sum, da so oboleli za nalezljivo boleznijo. Prav tako opravljajo ambulantno zdravljenje teh oseb. Klinika bo zagotovila za vso republiko. — zdravljenje vseh občanov z encetalomielitisom z respiratornimi motnjami in z drugimi infekcijskimi boleznimi, pri katerih obstajajo take motnje; — sprejem v bolnišnico in zdravljenje vseh oseb, ki zbolijo za tetanusom, tropskimi in karantenskimi boleznimi; — hospitalizacijo novorojenčkov in dojenčkov s težkim potekom pertusisa ter tiste s hepa topati j ami, pri katerih je potrebna preiskava jeter, zatem otrok z gnojnimi meningitisi in otrok, ki zbolijo za eno izmed infekcijskih bolezni, pa so pod imunosupresivno terapijo; — hospitalizacijo bolnikov, premeščenih iz drugih Infektoloških bolnišničnih enot. pri katerih ni oilo mogoče pojasniti narave infekcijske bolezni. 7. Dermatologija Dermatovenerološke enote nodo opravljale bol-išnično in specialistično ambulantno dejavnost s svojega strokovnega področja. Zdravstveni dela vri teh enot bodo zlasti opravljali klinične preglede ter ustrezne preiskave bolnikov s kožnimi in veneričnimi obolenji ter storitve, kot so termokavstika, ekskohleacija bradavic, kondiloinov, manjše ekscizije benignih tumorjev kože, probatorne ekscizije, incizije, alergološka testiranja, obsevanja z ultra vijoličastimi žarki, posegi z diatermijo, krioterapijo, elek-trokoagulacije, elektroepilacije in drugo. Vse tovrstne bolnišnične organizacije bodo opravljale tudi konzervativno flebološko dejavnost in zdravljenje kožnih bolezni (predvsem psoriaze) z dolgovalovnimi ultravi j oličastimi žarki. Bolnišnične enote v Celju, Ljubljani in Mariboru, ki imajo otroške dermatološke enote, bodo opravljale zahtevnejše naloge s področja otroške dermatologije. V Ljubljani in Mariboru bodo za uporabnike svojih območij opravljali storitve s področja dermatološke patohistologije s klasično histologijo in histoke-mijo, elektronske mikroskopske preiskave s področja dermatologije in zdravljenje kožnih bolezni, benignih in malignih tumorjev z mehkimi rentgenskimi žarki. Klinika bo na področju derma tovenerologlj e opravljala za potrebe vse Slovenije: — zahtevnejše diagnostične obravnave bolnikov s posledicami kronične venske insuficience (na primer zaporne segmentne pletizmografije); — specialne imunološke preiskave, ki temeljijo na direktni in indirektni imunolluorescentni tehniki; — zahtevnejše mikološke laboratorijske preiskave dermatofitov in kvasnic (identifikacija dermato-fitov in kvasnic) ; — specialne in zahtevnejše alergološke preiskave oziroma testiranje (fotoepikutani test, test z abrazijo, in podobno); — zdravljenje kožnih bolezni, benignih in malignih tumorjev kože z mehkimi rentgenskimi žarki iz daljave; — diagnostiko in terapijo redkih in hudih bolezni, ki terjajo multidisciplinarno obravnavo in morebitno intenzivno nego. 8. Ortopedija Delavci v ortopediji bodo opravljali v: — Celju, Mariboru, Novi Gorici in v Valdoltri vso potrebno konzervativno in operativno zdravljenje bolezni osteoartikularnega aparata. Poleg storitev iz prejšnjega odstavka bodo delavci v Valdoltri opravljali za potrebe vse Slovenije konzervativno in operativno zdravljenje kostno-sklepne tuberkuloze, konzervativno in operativno zdravljenje skolioz, operacije nestabilnih prelomov hrbtenice po Haringtonu in intraartikularnc silikonske plombe. V Novi Gorici bodo zlasti obravnavali za vso republiko spastične otroke ter tiste, ki potrebujejo številne intervencije (Mb. Perthes, meningokela) in daljšo hospitalizacijo. Delavci klinike bodo uporabnikom z območja celotne Slovenije zagotovili storitve pri težjih primerih konzervativnega in operativnega zdravljenja osteoartikularnega aparata. To velja predvsem za kostne tumorje večjega obsega, za bolnike, ki bolujejo še za drugimi obolenji oziroma za tiste, ki potrebujejo interdisciplinarno obravnavo vendar je ni mogoče zagotoviti v drugih specialističnih organizacijah. 9. Nevrologija Nevrološke bolnišnične organizacije v Celju, Kopru. Mariboru in Novem mestu bodo opravljale diagnostiko in terapijo nevroloških obolenj, še posebej cerebralnih vaskularnih bolezni, epilepsije Parkinsonove bolezni, multiple skleroze in diagnostično manj zahtevnih polinevropatij. V vseh enotah bodo poleg storitev hospitalne nege opravljali predvsem: testiranje refleksov in živčne prevodnosti, lumbalne punkcije oziroma preiskave likvorja, elektroencefa-lografije, pnevmoencef Biografi j e, kraniografije, rentgenska slikanja hrbtenice, biopsije živcev in monitoring bolnikov z nevrološkimi obolenji. V Ljubljani, Mariboru in Celju bodo opravljali tudi elektromiograf i j e, možganske scintigrafije, cerebralne angiografije, določanje hitrosti prevajanja in latence z evociranim! mišičnimi in živčnimi potenciali, določanje funkcionalne sposobnosti živčno-mi-šičnega prenosa s tonično električno stimulacijo in elektronevrografije živčnega debla. Delavci klinike bodo na področju nevrologije zagotovili za potrebe vsega prebivalstva Slovenije storitve pri: — timski diagnostiki in zdravljenju nevromusku-iarnih bolezni; — timski diagnostiki bolnikov s Parkinsovo boleznijo in drugimi ekstrapiramidalnimi boleznimi glede indikacije za streotaktične operacije; — obravnavi bolnikov z boleznimi živčevja, ki so diagnostično nepojasnjena; — obravnavi bolnikov z boleznimi živčevja, pri katerih je potrebno interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov drugih klinik, ki jih ni mogoče zagotoviti v drugih specialističnih organizacijah. Delavci klinike bodo na področju nevrofiziologije opravljali za potrebe vse Slovenije zahtevnejše diagnostične preiskave funkcij centralnega in perifernega živčevja, ki so zvečinoma vezane na sprotno avtomatsko obdelavo podatkov in v teh mejah opravljali zlasti: — evaluacijo nevromuskularnega sistema (predvsem določanje živčno-mišičnega drgeta in teritorialne gostote mišičnih vlaken v motorični enoti elektro-miografije (EMG), analnega in uretralnega sfinktra, EMG s frekvenčno analizo, EMG zunanjih očesnih mišic, kompletno timsko obravnavo živčno-mišičn ih bolezni); — evaluacijo spinalnih refleksnih mehanizmov (nevrofiziološko evaluacijo in terapijo spastičnosti, polielektromiografij e) ; — evaluacijo mehanizmov možganskega debla (statokinezimetrije, evaluacijo funkcije ravnovesja z aktivacijskimi metodami, elektronistagnograf ije) ; — evaluacijo senzoričnih sistemov (detekcija cerebralnih senzoričnih evociranih potencialov, elektro-retinografije, določanje fuzijske frekvence, nevrofi-ziološka evaluacija in terapija kronične bolečine); — elektroencef alograf ij o s sfenoidalnimi elektrodami. 10. Psihiatrija Psihiatrične bolnišnične organizacije opravljajo diagnostiko, terapijo in rehabilitacijo bolnikov s psihiatričnimi boleznimi (vštevši alkoholizem in narkomanijo), in sicer tako hospitalno kot tudi polhospi-talno in poliklinično. Pri tem opravljajo psihiatrične intervjuje, psihološka testiranja in evaluacije, splošno psihoterapijo, analitične psihoterapevtske ukrepe, skupinsko in družinsko psihoterapijo, psihoterapijo družinskih parov, psihometrične, projektivne in psi-honevrološke teste, vedenjsko terapijo, elektrokon-vulzivno terapijo, alkoholne preizkušnje z disulfira-mom, sociopsihološko terapijo, elektroencef alografi j o in nekatere nevrološke instrumentalne preiskave. Za potrebe vse Slovenije pa bodo delavci klinike na tem področju zagotovili: — hospitalizacije zavoljo zahtevnejših in ponovnih ekspertiz v sodnopsihiatričnem izvedenstvu, invalidskih zadevah, za potrebe profesionalne rehabilitacije in podobno; — hospitalizacije zavoljo interdisciplinarnih ekspertiz; — hospitalizacije zaradi usmerjene psihofarma-ko ter api j e po programu zdravljenja in po možnosti s farmakokinetsko in ekskrecijsko analizo; — hospitalizacije na oddelku za forenzično in socialno psihoterapijo psihiatričnih bolnikov z varnostnim ukrepom po zakonu; — priprave psihiatričnih bolnikov na psihokirur-ške posege; — zdravljenje z inzulinsko komatozno terapijo; — vse oblike hospitalnega zdravljenja psihiatričnih obolenj pri mladostnikih; — diagnostično-terapevtsko obravnavo zahtevnih, diagnostično nejasnih in na zahtevo drugih psihiatričnih zdravstvenih organizacij terapevtsko zahtevnih pojavov obolenj (»klinični bolnik«) — subspecialistične ekstrahospitalne obravnave mladostnikov, epileptikov s psihiatričnimi problemi, psihosomatskih bolnikov, suicidalnih bolnikov, adik-tov (alkoholikov in drugih toksikomanov), oseb s spolnimi motnjami in oseb, ki želijo spremeniti spol; — usmerjeno psihoterapijo s psihoanalitično terapijo parov, kratko dinamično ali vedenjsko tehniko oziroma z njihovimi kombinacijami na zahtevo drugih psihiatričnih zdravstvenih organizacij ; — »bio-feed back« terapevtsko tehniko; —aktivacijske tehnike v elektroencef alogra ft j i na zahtevo drugih psihiatričnih organizacij, ki ne opravljajo teh tehnik; — diagnostično terapevtsko uporabo avdiovizualnih sredstev (televizije) pri bolnikih, za katere to predlagajo druge zdravstvene organizacije. 11. Pulmologija Pulmološke bolnišnične in specialistične organizacije na Golniku, v Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Sežani in v Topolščici opravljajo: — diagnostične storitve, in sicer radioskopske oziroma radiografske preiskave toraksa in intra torakalnih organov; bronhoskopske preiskave, biopsije bronhialne sluznice, plevre, biopsije ir. aspiracijske punkcije perifernih bezgavk; diagnostični pnevmo-toraks in pnevmoperitonej ; bronhografije in fistulo-grafije, spirometrie s farmakodinamskimi testi, plinsko analizo arterialne krvi z ergometri j o in merjenje pH krvi; diagnostične intraplevralne in intrapulmo-nalne punkcije, alergološke intrakutane teste; direktno baciloskopijo Mycobacterium tubcrculosis in po potrebi kardiološko diagnostiko z clektrokardiogra-fijo: — terapevtične storitve: medikamentozno terapijo pljučnih bolezni in tuberkuloze, terapijo s kisikom, terapevtske intraplevralne punkcije, terapevtične eksuflacije intraplevralnega pnevmotoraksa, drenaže in sukcije intraplevralne votline, terapevtične instilacije v intraplevralno ali intrapulmonalno votlino, inhalacijsko (aerosol) terapijo dihalnih poti in respiratorno fizioterapijo. Poleg tega bodo opravljali v Mariboru in Golniku tudi: — transbronhialne in transtorakalne igeine biopsije pljuč; — diagnostične mediastinoskopije in torakosko-Pije; — merjenja difuzijske kapacitete pljuč, raztegljivosti pljuč (kompliansa) in merjenja upora v dihalnih poteh s telesno pletizmografijo; — hemodinamske preiskave pljučnega krvnega obtoka v mirovanju in med obremenitvijo z mikro-kateterizacijo. Inštitut Golnik bo prebivalcem vse republike Slovenije zagotovil: — imunohistokemične preiskave pljučnega tkiva; — bakteriološko identifikacijo različnih vrst mi-kro-bakterij ; — določanje občutljivosti bacilov tuberkuloze za antituberkulotike (resistenčni test) ; — ugotavljanje obstrukcij v malih dihalnih poteh s specialnimi funkcijskimi testi; — provokacijske inhalacij ske teste; — Kveimov test; — zdravljenje bolnikov z akutno intersticialno pljučno boleznijo; — zdravljenje bolnikov s težko respiratorno in-suficienco, ki potrebujejo intenzivno terapijo; — hospitalizacijo bolnikov, premeščenih iz drugih pnevmoftizioloških oddelkov, pri katerih ni bila pojasnjena narava pljučne bolezni; — pnevmomediastinum ; — množične, neselektivne radiofotografske preglede prsnih organov prebivalstva. 12. Okulistika Okulistični oddelki bolnišnic v SR Sloveniji opravljajo osnovno diagnostiko, konzervativno zdravljenje obolenj in poškodb očesa in očesnih adneksov ter osnovne operativne posege pri obolenjih in poškodbah na solznih poteh, trepalnicah, očesnih mišicah, na zrklu oziroma njegovih delih in v orbiti. — v Novi Gorici bodo poleg teh storitev opravljali še ehografijo; — v Novem mestu bodo mimo navedenih storitev opravljali še folokoagulacijske posege (argon) in kera-toplastiko v akutnih primerih; — v Mariboru in Ljubljani bodo poleg prej navedenih storitev opravljali za širše gravitacijsko območje tudi fluoresceinsko angiografijo, določanje vidnega polja po Friedmanu, elektronsko tonografijo in predpisovanje ter prilagajanje kontaktnih leč, ekstrakcijo magnetnih intrabulbarnih tujkov in foto-koagulacijske posege. Delavci klinike bodo za potrebe vse Slovenije opravljali steroehografijo, preiskavo vidnega polja s perimetrom Tübingen, integralno adaptometrijo, elektronsko pletizmografijo, elektronistagmografijo ter posege pri težjih oblikah odstopa mrežnice, težjih primerih prirojene katarakte, težjih primerih glavkoma, fakoemulzifikacije, vitrektomije, diagnostiko in zdravljenje očesnih tumorjev s fotokoagulacijo in ra-dioizotopi, keratoplastiko ter predelavo in adaptacijo očesnih protez. Poleg Ljubljane in Maribora bodo za svoja območja opravljali pleoptično in ortoptično dejavnost tudi v Celju, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Trbovljah in v Ravnah na Koroškem. 13. Otorinolaringologija Otorinolaringološki oddelki v SR Sloveniji opravljajo diagnostične in terapevtske posege pri obolenjih nosu, ušes, žrela in grla za potrebe svojega gravitacijskega območja, in sicer orieHtacjjske avdio-loškc, vestibularne preiskave, endoskopije zgornjih dihalnih poti, operativne posege na farinksu, nosu, obnosnih votlinah, larinksu, traheji, hipofarinksu in požiralniku ter posege pri poškodbah in odstranitvi tujkov. Za potrebe širšega gravitacijskega območja zagotavljajo bolnišnične enote v Mariboru in Ljubljani kompletno avdiološko, vestibuloško obdelavo in foni-atrično dejavnost, — Delavci klinike bodo za potrebe vse Slovenije opravljali vse funkcionalne operacije zavoljo malig-nomov v grlu, vso rekonstruktivno kirurgijo v grlu, dokončno oskrbo vseh težkih akutnih laringealmh in trahealnih poškodb, storitve za odpravo posledic la-ringotrahealnih poškodb (stenoze), operativno zdravljenje vseh malignomov hipofarinksa, kjer su potrebni plastični rekonstruktivni operativni posegi, malignomov obnosnih votlin, operacije prirojenih nepravilnosti koščenega sluhovoda in srednjega ušesa, korekcije prirojenih in pridobljenih nosnih anomalij in njihovih posledic pri otrocih, stapedektomijo, dekompresije facialisa pri Bellovi parezi in poškodbah, operacije tumorjev srednjega in notranjega ušesa, korekcije spastičnih disfonij, operacije tumorjev ORL področja pri otrocih, diagnostiko alergij s testi in vitro ter in vivo pri profesionalnih obolenjih dihal. 14. Urologija Posebni urološki oddelki bolnišnic v SR Sloveniji opravljajo storitve, ki zadevajo diagnostiko in zdravljenje obolenj urogenitalnega trakta. Za potrebe svojega gravitacijskega območja opravljajo naslednje večje operativne posege: operacije vezikovaginalnih, vezikointestinalnih, ureterovaginalnih, uretrovaginal-nih fistul (pridobljenih in prirojenih), operacije inkontinence po poprejšnjih operativnih posegih; operacije recidivnih koralnih konkrementov, operacije na suprarenaM, limfadenektomije, operativno zdravljenje raka na mehurju (sigmocisto plastika). Klinika bo za potrebe vsega prebivalstva Slovenije opravljala transplantacije ledvic, operacije epi-spadij, operacije Wilmsovega tumorja in malignih tumorjev mehurja, prostate in semenskih mešičkov pri otrocih, operacije kompliciranih in težjih prirojenih nepravilnosti sečil in spolovil pri otrocih, posege pri interseksualnih stanjih, storitve pri akutni ledvični insuficienci pri dojenčkih in otrocih, operacije prostatorektalnih fistul, storitve pri renbvaskularni hipertenziji, operacije anevrizem ledvičnih arterij, kriokirurške posege na prostati, diagnostično funkcionalno obdelavo ter plastične operacije zavoljo infer-tilnosti pri moških. 15. Laboratorijske storitve Laboratorij tipa 0 opravlja: sedimentacijsko reakcijo, dokaz beljakovin v urinu, dokaz glukoze v urinu, dokaz fenüketonurije z analizo urina, pregled sedimenta urina, določanje koncentracije hemoglobina v krvi, določanje števila levkocitov v krvi, me-konium test za odkrivanje mukoviscidoze. Sediment urina, koncentracijo hemoglobina v krvi in število levkocitov v krvi pregledujejo ti laboratoriji samo izjemoma, če to narekuje izjemna problematika zdravstvene delovne organizacije. Laboratorij tipa I. opravlja enake preiskave kot laboratorij tipa 0, poleg tega pa še: določanje števila eritrocitov v krvi, diferencialno krvno sliko, hema-tokritno vrednost, trombocite v krvi, čas krvavitve, retikuloelte v krvi, eitarnostne konstante (MCV, MCH, MCHC), specifično težo urina, parazite v blatu, bazo-filno punktirane eritrocite, bris glede na vaginalno floro, bris glede na gonokoke, bakterije v urinu pol-kvantitativno, osnovne teste nosečnosti, dokaz krvi v blatu, pregled blata glede na prebavljivost, rekalcifi-kacijski čas in število celic v urinu. Teste, kot so bazofilno punktirani eritrociti, bris glede na vaginalno floro, bris glede na gonokoke, bakterije v urinu polkvantitativno, štetje celic v urinu in osnovni testi nosečnosti, opravlja ta tip laboratorija le izjemoma — če to terja izjemna strokovna problematika zdravstvene delovne organizacije. Laboratorij tipa II. opravlja vse preiskave kot prejšnja, poleg tega pa še dokaz-porfobilinogena v urinu, citološke preiskave sputuma in drugega eksfo-liativnega materiala, eozinofilne levkocite v krvi, blatu in sputumu, dokaz nitritov v urinu, pregled različnih razmazov, barvanih po Giemzi, Gramu, Ziel-Nelsen z metilenskim rnodrtlom, razistenco eritrocitov, Heinzova telesa v eritrocitih, analizo želodčnega soka. Le izjemoma, če to terja strokovna problematika zdravstvene delovne organizacije in ni mogoče uporabljati laboratorijske dejavnosti druge bližnje zdravstvene delovne organizacije, opravlja tudi biokemične preiskave, ki pa naj ne presegajo naslednjega obsega: določanje beljakovin v urinu, koproporfirinov v urinu, Feji-Wara reakcijo na urinu, bilirubin v serumu, alkalno fosfatazo, glukozo v krvi in urinu kvantitativno, obremenitvene teste za diabetes, holesterol, trigliceride, ureo, sečno kislino, kreatinin v serumu in urinu, kreatininski klirens, timolova motnost, GOT, GPT in garha-GT. Laboratoriji tipa III. opravljajo vse preiskave, ki so naštete pri tipih laboratorijev od tipa 0 do tipa II, poleg tega pa še diferenciacijo sladkorjev v urinu, 5-Hio kislino v urinu, ksilozo, levein, melanin in melanogen v urinu, ßternheiinerjeve celice v urinu, tirozin, triptofan, čistin v urinu, pregled punktntn bezgavke, pregled kostnega mozga, fetalni hemoglobin, LE celice, methemoglobin, razmaz glede na pro-tozoe, spolni hromatin v razmazu, sediment punkta tov, beljakovine v serumu, urinu, likvorju, punktatih, BSF, PSP, anorganski fosfor, kislo fosfatazo, organoleptični pregled likvorja, celice v likvorju, pandy reakcijo, aceton v serumu, celotno amilazo, aminokisline v serumu in urinu kvantitativno, amoniak v plazmi in urinu, C-vitamin v plazmi in urinu, baker v serumu, barbiturate v urinu kvantitativno, acidoba-zično ravnovesje, Bence-Jonesove beljakovine v urinu, LDH, ICD, MDH, CK, LAP, fibrinogen v plazmi, fibrinolizo kvalitativno in kvantitativno, fosfolipide v serumu, holinesterazo, iontoforezo znoja, kalcij, kalij, natrij, magnezij, kloride, litij, karotin seruma, A-vi-tamin seruma, p02, pC02, SaCL, titrabilno kislost urina, kongo rdeče, kreatin, osmolarnost seruma, likvorja in urina, lipazo v serumu in duodenalnem soku, lipoproteine-elektroforetska ločba, proteinogram, mast v blatu kvantitativno, maščobne kisline v serumu in blatu, screening testi za odkrivanje genetičnih napak presnove aminokislin, T., in T,, 17-ketosteroidi, 17-ketogeni steroidi, estriol, HPL, pregnandiol in alfa-fetoprotein, protrombln, retrakcijo koagula. železo, TIBC, UIBC, tiosulfatni Klirens, transferin, tripain v blatu in duodenalnem soku, trombinski čas, trombo test, urobilinogen v blatu kvantitativno, piruvat in mlečno kislino v plazmi, sulfate v urinu, test za mo- nonukleozo, bilirubin plodovnice, 5-hidroksiprolin v urinu, viskoznost krvi in plazme, amilazni Klirens, različne izoencime, alkohol v krvi in urinu, icarbo-ksihemoglobin, salicilate, spermiogram, fruktolizo, kopro in uroporfirine v urinu, peroksidazno reakcijo v levkocitih, alkalno fosfatazo na levkocitih, ABT, Waler-Rose, latex. CRP, Paul Bunell, antinuklearni faktor, radialno imunodifuzijo. Laboratoriji tipa IV. opravljajo vse preiskave kot laboratorij tipa III, poleg tega pa še: vse hormonske analize, kompletno kontrolo hemostaze, kompletno analizo encimov seruma in drugega biološkega materiala, fenilatamin seruma kvantitativno, fenilpiro-grozdno kislino v urinu kvantitativno, galaktozo V urinu in eritrocitih, glucidogram, glutation v eritrocitih, glutation rezistenco, haptogiobin, hemoglobin F, heparin tolerančni test, 5-HELIO kislino kvantitativno, homogentizinsko kislino’ v serumu in urinu kvantitativno, imunoelektroforezo seruma, urina in likvor-ja, karotin in vitamin-A v serumu, vse kateholamine, proste v urinu, kateholamine-ločba v adrenalin in noradrenalin v plazmi in urinu, analizo konkrementov kvalitativno in kvantitativno, koproporfirine v eritrocitih, krioglobuline seruma, mukoproteine, citološka barvanja levkocitov, porfobilinogen- kvantitativno, protoporfirine v eritrocitih kvalitativno in kvantitativno, salicilate v serumu in urinu, sickle cele preparat, sulfonamide v krvi, uroporfirine v .eritrocitih, vanilinmandljevo kislino v urinu, mukopolisaharide v urinu, ATP eritrocitov, glukozo-6-P-dehidrogenazo eritrocitov, LP-X, cink, mangan, kobalt, svinec, živo srebro, arzen, testi za odkrivanje narkomanij in ta-bletomanij. Laboratorij tipa V. (laboratorijska dejavnost za potrebe klinik in inštitutov). V teh laboratorijih opravljajo vse' preiskave, ki so naštete v tipih laboratorijev od tipa 0 do tipa IV. Poleg tega pa laboratorij tipa V. skupno z laboratoriji tipa VI. (subepe-cializirani laboratoriji klinik in inštitutov) opravljajo še preostale laboratorijske preiskave, ki niso naštele pri laboratorijskih tipih 0 do tipa IV. 16. Rcntgcnološke storitve Delavci rentgenoloških enot v osnovni zdravstveni dejavnosti opravljajo: — osnovno rentgenološko diagnostiko organov in sistemov (pregledovanje in slikanje); — specialna slikanja;- — preiskava urogenitalnega in hepatobiliarnoga sistema s kontrastnimi sredstvi. V rentgenoloških enotah bolnišničnih organizacij zagotavljajo uporabnikom poleg storitev iz prejšnjega odstavka še storitve pri: — komplicirani diagnostiki lokomotornega aparata; — instrumentalni diagnostiki žil j a (toraks, abdomen, ekstremitete), mezgovnic in bezgavk; — nevroradiološki diagnostiki v bolnišnicah, ki opravljajo nevrološke oziroma nevrokirurške storitve; — instrumentalnih diagnostičnih in terapevtskih posegih, če je to v skladu s potrebami drugih širok; — diagnostiki z ultrazvokom, ki jo opravljajo skupno ali v sodelovanju z drugimi strokami, ki jo uporabljajo. Zdravstveni delavci na področju rentgenologi j e v Mariboru opravljajo poleg prej. naštetih storitev za Potrebe uporabnikov severovzhodne Slovenije tudi: — visokovoltno rentgensko terapijo; — kompletno nevroradiološko diagnostiko. Delavci klinike bodo opravljali za potrebe uporabnikov širšega območja zahodne Slovenije vse storitve s področja rentgenologije, ki so navedene v prejšnjih odstavkih. Poleg tega bodo za vso Slovenijo opravljali najzahtevnejše diagnostične in terapevtske posege, ki jih ni mogoče opraviti v drugih specialističnih rentgenoloških enotah oziroma tudi storitve, povezane z interdisciplinarnim sodelovanjem strokovnjakov drugih strok, ki jih ni mogoče zagotoviti v drugih bolnišničnih organizacijah. 17. Nuklearno-medicinske storitve V nuklcarnomedicinski dejavnosti bodo opravljali v: — Ptuju in vivo ter vitro teste z radioaktivnimi indikatorji brez klinične interpretacije, ki jih lahko opravijo z osnovno aparaturo (merilec radioaktivnosti organa, scintigraf, merilec gama radioaktivnosti tekočin). To so: dvofazni radiojodni test, statična scintigraf ij a organov,' določanje vsebnosti substance v plazmi (digitoksin, tiroksin, trijodtironin, Avstralia antigen). — V Kopru, Novi Gorici, Slovenjem Gradcu in v Novem mestu še: in vivo preiskave, kot so radioizo-topska nefrografija, določanje življenjske dobe eritrocitov in splenohepatalnega indeksa, Schillingov test in statična sclntigrafija organov; in vitro preiskave; določanje koncentracije substanc v bioloških tekočinah, in sicer tiroksina, trijodtironina, tirotropina, dir-gitoksina, gonadotropina, estriola, HPL, Avstralia antigena; zdravljenje bolnikov z boleznimi ščitnice. — V Celju, Ljubljani in v Mariboru poleg storitev iz prejšnje alinee še sekvenčne in funkcijske preiskave organov, določanje testosterona, inzulina, anti-DNA in prolaktina. Delavci ustrezne klinike bodo opravljali za celotno republiko: — kombinirane radiološke-nuklearno-medicinske preiskave in skrbeli za njihovo koordinacijo; — diagnosticirali in zdravili bolezenska stanja, pri katerih so nuklearnomedičinski postopki odločilnega pomena. 18. Fizikalna medicina in rehabilitacija Delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti bodo na področju fizikalne medicine in rehabilitacije opravljali: — fiziatrične preglede z osnovno fizikalno diagnostiko, funkcionalna testiranja živčno-mišičnega sistema, osnovno elektrodiagnostiko, funkcionalne teste motoričnih funkcij, mišične in sklepne statuse; — termoterapijo in storitve: obsevanje z mikrovalovi, UKV, IR žarki, grelni lok, parafinske obloge z razgibavanjem in krioterapijo; — kineziterapijo: Individualne ali skupinske aktivne vaje, inštrukcije terapevtskih vaj, pasivno razgibavanje, pasivno razgibavanje in'šolo hoje; — osnovno hidroterapijo in storitve: delne vodne kopeli in izmenične vodne kopeli; — mehanoterapijo in storitve: lumbex, pearl, glisson in trakcije za korekcijo kontraktur sklepov, ročna masaža delna, celotna in z vtiranjem medika- men tov, obsevanje z ultrazvokom, terapija na aparatu za intermitenčno trakcijo; — osnovno elektroterapijo; — helioterapijo in storitve: obsevanje z ultravio-ličnimi žarki; — inhalacijsko terapijo. V specialističnih strokah in v specialistični dejavnosti fizikalne medicine bodo opravljali v bolnišnicah in zdraviliščih: — fiziatrične specialistične preglede in ocene funkcionalne usposobljenosti bolnikov, fango obloge z razgibavanjem, redresijska povijanja, položajne drenaže, synkardone, hidrogimnastiko, individualno, skupinsko z delno oziroma celotno podvodno masažo (tudi s toplo morsko vodo), funkcionalne električne stimulacije ekstremitet, nevromuskularne proprioceptivne fa-cilitacije (delne in celotne), manualne mišične teste po sprostitvi spazmov, terapijo s spazmotronom, elek-troforeze, ninhidrinske teste, aktivnosti delovne terapije, testiranje in učenje dnevnih aktivnosti, testiranja in vaje za izboljšanje okvarjene koordinacije. Zavod SR Slovenije za rehabilitacijo invalidov bo za celotno republiko opravljal: — ambulantno in bolnišnično varstvo na področju rehabilitacije invalidov gibalnega sistema, ki potrebujejo multidisciplinarno in timsko obravnavo različnih specialistov; — ambulantno in bolnišnično varstvo najteže prizadetih invalidov, priklenjenih na invalidski voziček oziroma tistih, ki jim je potrebno izdelati in aplicirati ortotske in protetske pripomočke; — ambulantno in bolnišnično varstvc invalidov gibalnega sistema, ki zaradi poškodb in bolezni potrebujejo diagnostične in terapevtske storitve s področja univerzitetne dejavnosti. Pri opravljanju svojih nalog bodo delavci Zavoda SR Slovenije za rehabilitacijo invalidov nudili uporabnikom iz celotne republike storitve na področju elektrofiziološke metode ocenjevanja funkcionalnega stanja perifernih živcev in mišic, analiz sen-zorično-motorične organiziranosti pri osebah s poškodbami centralnega živčevja, kineziološke analize hoje in gibov: »bio-feedback« terapevtske tehnike, izdelovanja funkcionalnih opornic in drobnih ortotskih pripomočkov v okviru delovne terapije, fizikalne medicine, ortotike in protetike ter obvladovanja okolja invalidov, psihološkega in rehabilitacijskega svetovanja — diagnostike in terapije invalidov na rehabilitaciji, podaljšanje rehabilitacije invalidov zaradi preprečevanja sekundarne invalidnosti in invalidskega športa. 19. Zobozdravstvene storitve Na področju zobozdravstva opravljajo storitve delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti. Pri tem zagotavljajo v občinskih oziroma medobčinskih zdravstvenih skupnostih uporabnikom vse storitve, razen tistih, ki jih opravlja ustrezna klinika. Delavci klinike bodo za potrebe celotne republike opravljali: — storitve pri bolnikih, ki zahtevajo interdisciplinarno obravnavo na ravni univerzitetne zdravstvene dejavnosti; — konziliarne preglede, načrte zdravljenja in rehabilitacije oziroma nujno izvajanje na zahtevo sto- matologov in specialistov iz drugih zdravstvenih organizacij ; — zdravljenje zob in posege pri mladini z moteno koagulacijo, zlasti hemofilijo; — kompleksno zobozdravstveno obravnavo otrok s hereditarnimi obolenji, ki prizadenejo tudi zobni organ, in otrok s težjimi srčnimi obolenji; — restavracije zob pri otrocih po hudih poškodbah; — diagnostiko in zdravljenje razvojnih anomalij trdih zobnih tkiv, kompliciranih endodontskih obolenj in fokaloz na zahtevo stomatologov specialistov oziroma specialistov drugih klinik, in to s timsko obravnavo bolnikov; — presajanje mukogingivalnih krp pri delnih atrofijah mehkih parodontalnih tkiv; — vsaditev kostnih homoimplantatov pri delnih resorpcijskih Spremembah v alveolarni kosti ; — težje parodontalno-kirurške posege kot predpriprava za protetično in ortodontsko zdravljenje pri stanjih, ki zahtevajo interdisciplinarni pristop več specialistov-stomatologov ; — uravnavanje porušenega artikulacijskega ravnotežja težjih stopenj, ki zahteva timsko obravnavo; — oskrbo bolnikov z mikrostomij ami različnega izvora, postoperativne in zahtevnejše posttravmatske oskrbe maksilofacialne regije, transapikalne stabilizacije zob z implantati; diagnostiko polimetahzm.i. korozije in alergičnih bolezni v zvezi s protetičnimi materiali ter protetično oskrbo pri občanih s težjimi okluzijskimi disfunkcijami in njihovimi posledicami; — čeljustno-ortopedsko obravnavo bolnikov, pri katerih specialisti-ortodonti z ustaljenimi diagnostičnimi postopki ne morejo določiti končne diagnoze in ustreznega načrta zdravljenja; — čeljustno-ortopedsko obravnavo oseb s prirojenimi anomalijami v stomatogenem sistemu kot tudi pri mladini s skoliazami in osebah, ki jih disgnatno zobovje ovira pri opravljanju glasbene dejavnosti; — regulacijo zob s fiksnimi ortodontskimi aparati, ki so pritrjeni na več kot 3 zobe. Te storitve opravljajo za uporabnike severovzhodne Slovenije tudi ustrezno usposobljeni zobozdravstveni delavci v Mariboru. 20. Onkologija V okviru onkologije opravljajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci storitve v zvezi z odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo rakavih bolnikov. V osnovni zdravstveni dejavnosti bodo opravljali storitve v zvezi s primarno preventivo (odkrivanje izpostavljenosti kancerogenim agensom okolja in varstvo pred njimi, ugotavljanje rizičnih oseb, odkrivanje prekanceroz in skrb za pravilen postopek s temi bolniki), zgodnjim odkrivanjem raka (ob individualnih pregledih ali v akcijah množičnega odkrivanja v sodelovanju z ustreznimi specialisti), oskrbo rakavih bolnikov na domu ali v socialnih zavodih po navodilih bolnišničnih zdravnikov ali specialističnih timov. V specialistični ambulantni in bolnišnični dejavnosti bodo opravljali storitve v zvezi z zgodnjim odkrivanjem raka z bioptično ali histološko verifikacijo malignosti, nadaljevanjem specifičnega kemijskega ali hormonskega zdravljenja ter nespecifičnim simpto-matskim zdravljenjem in rehabilitacijo. Kjer je možno zagotoviti multidisciplirigmo obravnavo rakavih bolnikov, bodo v strokovno upravičenih in smotrnih mejah opravljali celovito zdravstveno oskrbo bolnikov z malignomi določenih lokalizacij. Delavci klinik bodo zagotavljali multidisciplinar-no celovito zdravstveno oskrbo bolnikov z malignomi vseh lokalizacij. Onkološki institut bo opravljal storitve, ki jih je strokovno upravičeno in smotrno opravljati za vse območje Slovenije, to je zahtevnejšo specialno diagnostiko, radioterapijo, kemično, hormonsko in imunološko zdravljenje ter kirurške posege, zlasti pa v povezavi z nekirurškimi načini zdravljenja. 21. Lekarniška dejavnost Lekarniške storitve opravljajo lekarne in njihove enote na občinski oziroma medobčinski ravni. Na občinski ravni opravljajo lekarne naslednje vrste storitev: — izdajanje gotovih zdravil in galenskih zdravil na recepte in brez njih; — izdelovanje in izdajanje magistralno pripravljenih zdravil — tudi tistih, ki vsebujejo zdravilne substance iz seznama »separanda« in »claudenda« po Ph. Jug.; — izdelovanje zdravil za subkutano uporabo po aseptičnem postopku; — priprava purificirane vode; — preiskovanje zdravilnih substanc za njihovo identiteto; — izdajanje sanitetnega materiala in sredstev sa zdravljenje; — izdaja ortopedskih pripomočkov. V lekarnah na medobčinski ravni in praviloma za potrebe več lekarniških oziroma bolnišničnih organizacij bodo poleg tega opravljali še naslednje lekarniške storitve: izdelovanje galenskih pripravkov, izdelovanje zdravil za intramuskularno in intraven-sko uporabo, preskušanje zdravilnih substanc in galenskih pripravkov na kvaliteto. 22. Anesteziologija Anesteziologija obsega zdravstvene storitve s področja anestezije, intenzivne nege in terapije, respiratorne terapije in terapije bolečine. Delavci anestezioloških oddelkov bolnišnic v SR Sloveniji bodo opravljali anesteziološke storitve, potrebne za izvajanje programa dela teh bolnišnic. Delavci bolnišnice v Mariboru in klinik ustreznih strok bodo poleg tega zagotavljali intenzivno terapijo in diagnostiko pri bolnikih, ki zahtevajo multidiscipli-narno timsko obravnavo. Delavci ustrezne klinike bodo za potrebe vse Slovenije opravljali diagnostiko Hirschsprungove bolezni, intenzivno terapijo novorojenčkov, dojenčkov in večjih otrok, ter p^ritonealno dializo pri novorojenčkih in manjših otrocih, mimo tega bodo zagotovili posebno mobilno ekipo intenzivne terapije za prevoz bolnikov iz drugih bolnišnic in opravljali storitve v zvezi z zdravljenjem bolečin za tiste bolnike, ki zahtevajo timsko specialistično obravnavo. 23. Druge dejavnosti Delavci na področju patologije, transfuziologije, citologije in drugih strok, ki niso izrecno navedene v tem sporazumu, se bodo dogovorili o delitvi dela na podlagi določil 22. člena tega sporazuma. Pri tem bodo smiselno upoštevali opredelitve iz tega spora-nrma. Priloga II. INDUCACIJSKA OBMOČJA NARAVNIH ZDRAVILIŠČ V SR SLOVENIJI Zdravilišče Cateške toplice 1. Revmatična obolenja lokomotornega sistema: — kronični vnetni revmatizem (revmatoidni artritis, ankilozantni spondilitis, posebne oblike revmatoidnega artritisa, stanja po korektivnih operacijah deformacij pri revmatiodnem artritisu, ko je potrebna medicinska rehabilitacija), — kronični degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije z vertebrogenimi sindromi), — izvensklepni revmatizem (humeroskapularne periatropatije, kontrakture v ramenskem sklepu, fi-brozitisi), — metabolični revmatizem (giht), — živčno-mišične bolezni, — sistemska obolenja veziva (mezenhimopatije). 2. Stanja po operacijah i" poškodbah lokomotornega sistema s funkcijsko prizadetostjo; « — komplikacije po poškodbah (refleksne distro-fije), — funkcijske motnje po brazgotinah zaradi opeklin, poškodb ali operacij. 3. Živčna obolenja: — stanja po poškodbah in obolenja perifernih živcev, — živčno mišična in mišična obolenja. Zdravilišče Dobrna 1. Ženske bolezni: — kronična vnetja rodil (adneksitisi, parametri-tisi, salpingitisi, itd.), — hormonske disfunkcije in insuficienca (ameno-reja, dismenoreja, hipoplazija uterusa itd.), — primarna in sekundarna sterilnost, — stanja po odstranitvi maternice in adneksov zaradi malignomov, — stanja po radikalnih operacijah na rodilih s postoperativnimi infiltrati v mali medicini. 2. Obolenja lokomotornega sistema: — stanja po poškodbah in operacijah na lokomo-ternem sistemu, — funkcijske motnje zaradi brazgotin po opeklinah, — vneta revmatična obolenja (revmatoidni artritis, ankilozantni spondilitis, stanja po operativnih posegih zaradi revmatiodnega artritisa), — degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze, diskopatije s spondilogenimi sindromi), — izvensklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, fibrozitis), — živčnomišične bolezni. Zdravilišče Dolenjske toplice 1. Revmatična obolenja — kronični vnetni revmatizem (revmatoidni artritis, ankilozantni spondilitis, posebne oblike revmatoidnega artritisa, stanja po korektivnih operacijah deformacij pri revmatoidnem artritisu, kjer je potrebna medicinska rehabilitacija), — degenerativni revmatizem (artroze, apondiloze in spondilartroze, ledvene in vratne diskopatije z ver-tebrogenimi sindromi), — izvensklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, kontrakture v ramenskem sklepu, fi-brozitisi), — sistemska obolenja veziva (mezenhimopatije), — živčno-mišične bolezni. 2. Stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu, ko je potrebna medicinska rehabilitacija: brazgotine po poškodbah. 3. Ginekološke bolezni: — Kronična vnetja rodil, — hormonske disfunkcije, — stanja po ginekoloških operacijam 4. Živčna obolenja: — stanja po poškodbah in obolenja perifernih živcev, — živčno-mišična in mišična obolenja. 5. Obolenja ožilja: — primarna arterijska hipertenzija, — periferne vazopatije različnega izvora. Zdravilišče Laško 1. Stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu, stanja po opeklinah z deformacijami in funkcijsko prizadetostjo udov. 2. Živčna obolenja: — stanja po poškodbah in obolenja perifernih živcev, — stanja po poškodbah in operacijah na osrednjem živčevju, — degenerativna obolenja osrednjega živčevja, — mišična in živčno-mišična obolenja. 3. Revmatična obolenja: — kronični vnetni revmatizem (revmatoidni artritis, ankilozantni spondilitis, stanja po korektivnih operacijah deformacij sklepov pri revmatoidnem artritisu), — degenerativna revmatična obolenja (artroze, spondilartroze s funkcijskimi motnjami), — izvensklepni revmatizem (humeroskapularna periartropatija, fibrozitisi). 4. Vazopatije različnega izvora z motnjami v pre-krvljenosti udov. Zdravilišče Moravske toplice 1. Revmatična obolenja: — kronični vnetni revmatizem (revmatiodni artritis, ankilozantni spondilitis, posebne oblike revma- tioidnega artritisa, stanja po korektivnih operacijah in deformacijah pri revmatoidnem artritisu, ko je potrebna medicinska rehabilitacija), — degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije z vertebrogenimi sindromi), — izvensklepni revmatizem (humerokapularne periartropatije, kontrakture v ramenskem sklepu, fi-brozitis), — metabolični revmatizem (giht), — sistemska obolenja veziva (mezenhimopatijč) 2. Kožna obolenja: — neinfekcijske kronične dermatoze (psoriaza, ekcem, nevrodermitis itd.). 3. Stanja po operativneh posegih in poškodbah lokomotornega sistema s funkcijskimi motnjami. Specifična kontraindikacija: Zavoljo sorazmerno visoke temperature vode zdravilišče ni primerno za starejše osebe, bolnike z nervozami in kardiovaskularnimi motnjami. Zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek 1. Revmatična obolenja lokomotornega sistema: — kronični vnetni revmatizem (revmatiodni artritis, ankilozantni spondilitis, posebne oblike revmatoidnega artritisa, stanja po korektivnih operacijah deformacij pri revmatoidnem artritisu, ko je potrebna medicinska rehabilitacija), — degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije z vertebrogenimi sindromi), — izvensklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, kontrakture v ramenskem sklepu, fibrozitisi), — metabolični revmatizem (giht), — sistemska obolenja veziva (mezenhimopatije). 2. Stanja po operativnih posegih in po poškodbah lokomotornega aparata s funkcijsko prizadetostjo. 3. Kožne bolezni: — neinfekcijske kronične dermatoze (psoriaza, ekcemi, nevrodermitis, urtikarija), — varikozni sindrom s trofičnimi motnjami. 4. Živčne bolezni: — stanja po poškodbah perifernih živcev, — stanja po nevrokirurških operacijah s funkcijskimi motnjami. Kdravllišče Radenci 1. Bolezni srca in ožilja: — stanja po miokardnem infarktu, — stanja po operacijah srca in ožilja, — kronične miokardiopatije, — stanja po akutnem in recidivnem karditisu, — prirojene in pridobljene srčne hibe, — obolenja koronarnega ožilja, — primarna arterijska hipertenzija (fiksirna in labilna). 2. Bolezni ledvic in sečnih poti: — mikrolitiaza, — stanja po operacijah ledvic in sečnih poti, — stanja po akutnih recidivnih vnetjih sečil 3. Bolezni presnove (sladkorna bolezen s komplikacijami na ožilju, ledvicah in živcih). 4. Stresna stanja, psihične preobremenitve, hujše oblike nevrocirkulatorne distonije. Zdravilišče Rogaška slatina 1. Bolezni požiralnika: — ahalazija in kardiospazem, — stanja po operativnih posegih na požiralniku, — stanja po vnetnih obolenjih požiralnika, — disfagične in funkcijske motnje, — aerofagija. 2. Bolezni želodca in dvanajsternika: — erozivna gastroduodenopatija, — želodčni in duodenalni čir, — kronični čir na dvanajsterniku, — stanja po vagotomiji piloroplastikah, resekci-jah želodca, — stomalni ulkus, anastomozitis, erozivni in hemoragični gastritis krna, šivni granulom (po odstranitvi šivov), — histološko dokazan gastritis s težavami, — funkcije gastropatije, hipersekrecija, 3. Bolezni ozkega in širokega črevesa: — maldigestija in malabsorpcija z znatno izgubo teže, — eksudativne gastroenteropati j e, — divertikuoza črevesja z zaprtjem, — Crohnova bolezen inulcerozni kolitis, — stanja po resekcijah ozkega in širokega črevesa, — trdovratno kronično zaprtje, — iritabilni kolon, — proktološka obolenja. 4. Obolenja jeter, žolčnika in pankreasa: '— stanja po akutnem hepatisu A, B in C, — stanja po toksičnih ali medikamentnih okvarah jeter, — poslabšanje hepatitisa brez zlatenice, — kronični agresivni hepatitis, — kronično perzistentni hepatitis, — steatoza jeter II. in III., steatoza jeter I. s čezmerno telesno težo, f — kompenzirana jetrna ciroza, — kronično vnetje žolčnika, diskinezije, žolčnih izvodil, — stanja po operativnih posegih na žolčniku, žolčnih izvodilih, jeter in trebušni slinavki, — stanja po akutnem in akutno recidi vnem vnetju trebušne slinavke, — kronično vnetje trebušne slinavke, — nekongenitalna hiperbilirubinemij a, — posthepatitični sindrom. 5. Presnovne in druge bolezni: — komplikacije sladkorne bolezni; kombinacija sladkorne bolezni z drugimi boleznimi, — urična dieteza s komplikacijami in brez njih, — stanja po odstranitvi malignih novotvorb. Specifična kontraindikacija: vnetne in funkcijske motnje prebavil, povezane bodisi z novotvorbami ali pa so mehaničnega izvora. Zdravilišče Šmarješke toplice 1. Psihonevroze s telesno simptomatiko, 2. Posledice poškodb in operacij na lokomotornem sistemu. 3. Degenerativna obolenja srčne mišice. 4. Periferne vazopatije različnega izvora; labilna hipertenzija. 5. Stanja po poškodbah in obolenja perifernih živcev. 6. Zivčnomišična in mišična obolenja. Zdravilišče Topolščica 1. Stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu, komplikacije po poškodbah v obliki refleksnih distrofij, stanja po hujših opeklinah z dermogenimi kontrakturami. 2. Degenerativna obolenja sklepov in hrbtenice z vertebrogenim sindromom (brahialgije, ishialgije itd). 3. Kronična obolenja srčne mišice. 4. Periferne vazopatije z motnjami v prekrvavljenosti udov: labilna hipertenzija. 5. Živčno-mišične bolezni. 6. Rehabilitacija respiretornih motenj. Priloga III. POGOJI ZA USTANOVITEV BOLNIŠNIČNEGA ODDELKA Prebivalstvo gravitacijskega območja Število letno hospitaliziranih bolnikov S8| lisi mi SfevUo zdravnikov Interna 70.000 1.350 70 7 Kirurgija 80.000 2.400 95 10 Pediatrija 65.000 975 35 4 Ginekologija 75.000 2.400 60 5 Infektologija 150.000 850 30 2 Dermatove- nerologija 150.000 500 30 3 Ortopedija 170.000 850 60 6 Nevrologija 175.000 450 30 4 Psihiatrija 150.000 650 150 в Pnevmoftizio- logija 175.000 850 70 4 Okulistika 120.000 550 25 3 Otorinola- ringologija 120.000 960 30 4 Urologija 300.000 1.200 60 7 Priloga IV. NAJVISJE MOŽNO ŠTEVILO POSTELJ V BOLNIŠNIČNIH ORGANIZACIJAH V SR SLOVENIJI 1. Interni oddelki Brežice 51 (74) Celje 173 Golnik 92 Jesenice 90 Koper 120 (136) Ljubljana 500 Maribor 260 Murska Sobota 124 Nova Gorica 120 Novo mesto 114 Ptuj 86 (106) Sežana 40 Slovenj Gradec 103 Trbovlje 5l Topolščica 46 Skupaj Interni oddelki 1.973 (2.031) 2. Kirurški in Travmatološki oddelki Brežice 48 (61) Celje 203 Jesenice 85 Koper 121 (138) Ljubljana 630 Maribor 331 Murska Sobota 120 Nova Gorica 120 Novo mesto 150 Ptuj 85 (98) Trbovlje 47 Slovenj Gradec 131 Skupaj Kirurški in Travmatološki oddelki 2.071 (2.114) 3. Pediatrični oddelki Brežice 21 (36) Celje 97 Jesenice 52 Koper 52 (61) Ljubljana 397 Maribor 120 Murska Sobota 66 Nova Gorica 56 Novo mesto 55 Ptuj 44 (53) Slovenj Gradec 55 Trbovlje 30 X Skupaj Pediatrični oddelki 1.045 (1.078) 4. Ginekolo.ško-porodnišfci oddelki Brežice 31 (51) Celje 145 Jesenice 40 Koper 57 (72) Kranj 103 Ljubljana 410 (440) Maribor 211 Murska Sobota 97 Nova Gorica 81 Novo mesto 99 Postojna 55 Ptuj 70 (S7) Slovenj Gradec 86 Trbovlje 47 Skupaj Ginekološko-porodniški oddelki 1.532 U. 26. člen Sestavni del kadrovskega načrta temeljne zdravstvene organizacije je tudi program pripravništva. Pripravništvo poteka po programu, ki ga v skladu Z zakonom o zdravstvenem varstvu sprejme posebna izobraževalna skupnost za zdravstveno varstvo. 27. člen Vsaka zdravstvena organizacija je dolžna zagotavljati pogoje za kadrovsko izpopolnjevanje v skladu z obsegom in zahtevnostjo dela, ki ga mora opraviti po dogovorih o svobodni menjavi dela z uporabniki zdravstvenega varstva. Delovna razmerja z zdravniki-pripravniki sklepajo po določbah zakona o delovnih razmerjih prvenstveno temeljne organizacije, ki opravljajo naloge osnovnega zdravstvenega varstva in preventivno dejavnost. Bolnišnične in druge organizacije združenega dela sklepajo delovna razmerja z zdravniki-pripravniki praviloma le, če na območju SR Slovenije v organizacijah iz drugega odstavka tega člena ni prostih pripravniških mest. Število pripravnikov določijo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s sporazumi o svobodni menjavi dela v skladu s kadrovskimi načrti. 28. člen Po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu ima zdravnik pravico do strokovne pomoči mentorja oziroma drugega izkušenega zdravnika, če jo nujno potrebuje. VII. KADROVSKA SLUŽBA 29. člen Za uresničevanje dogovorjenih nalog kadrovske in štipendijske politike ustanovijo oziroma usposobijo zdravstvene organizacije kadrovske službe. Te službe morajo zagotoviti strokovne podlage za kadrovsko načrtovanje in za sprejemanje ukrepov ter uresničevanje v skladu s tem samoupravnim sporazumom. VIII. URESNIČEVANJE SPORAZUMA 30. člen Spremljanje in nadzor nad uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma je sestavni del samoupravnega nadzorstva skupnosti in temeljnih zdravstvenih organizacij. Zdravstvene organizacije so dolžne vsako leto pripraviti in obravnavati poročilo o uresničevanju kadrovske politike. Poročilo iz prejšnjega odstavka posredujejo tudi zdravstvenim skupnostim, v katerih se sporazumevajo o svobodni menjavi dela. 31. člen Udeleženci se bomo obveščali o uresničevanju tega samoupravnega sporazuma. Če udeleženec sporazuma ugotovi, da drug udeleženec ne uresničuje določb sporazuma, opozori na ugotovljene pomanjkljivosti ali kršitve delavce v tej temeljni zdravstveni organizaciji in predlaga ustrezne ukrepe. 32. člen Vsak udeleženec lahko da pobudo za spremembo ali dopolnitev samoupravnega sporazuma. 33. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji 1163. Po pooblastilu skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije z dne 23. aprila 1980 je predsedstvo skupščine ugotovilo, da so samoupravni sporazum o skupnih osnovah zdravstvenega informacijskega sistema do 18. julija 1980 sklenili v 50 občinskih zdravstvenih skupnostih in ga zato objavlja. St. 15-11/8-80-Gr Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič 1. r. Na podlagi 120. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinskih zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilo: udeleženci) sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih osnovah zdravstvenega informacijskega sistema v SR Sloveniji 1. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženci določamo skupna izhodišča in načela organizacije in razvoja enotnega, celovitega, racionalnega in funkcionalnega računalniškega zdravstvenega informacijskega sistema v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni informacijski sistem) ter skupne naloge in medsebojne obveznosti pri razvijanju tega sistema kot sestavine zdravstvene dejavnosti in samoupravnega planiranja. S sklenitvijo tega samoupravnega sporazuma udeleženci določamo tudi skupne osnove in načela za celovit in usklajen sistem evidentiranja, zbiranja, hranjenja, obdelave, prenosa in izkazovanja podatkov in informacij, pomembnih za zdravstveno varstvo v SR Sloveniji. 2. člen Pri ol ' nju zdravstvenega informacijskega sistema bomo „ugotavljali usklajenost zdravstvenega informacijskega sistema z drugimi informacijskimi sistemi v družbenem sistemu informiranja. Zdravstveni informacijski sistem bo zagotavljal podatke in informacije, potrebne za opravljanje zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev in zdravstvenih dejavnosti v zdravstvenih organizacijah in skupnostih ter uresničevanje določenih pravic do socialne varnosti v zdravstvenih skupnostih, podatke in informacije, potrebne za upravljanje in planiranje zdravstvenega varstva in s tem za smotrnejšo uporabo strokovnih, kadrovskih, materialnih in prostorskih zmogljivosti. 3. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, organizirani v občinskih zdravstvenih skupnostih, se bomo v skladu s specifičnimi potrebami in možnostmi na posameznih območjih samoupravno dogovorili o takšnih oblikah organiziranja informativne dejavnosti (zdravstveni informacijski centri), ki bodo upoštevale skupna izhodišča in načela, dogovorjena s tem sporazumom. 4. člen Udeleženci soglašamo, da bomo pri uveljavljanju in razvijanju zdravstvenega informacijskega sistema upoštevali naslednja skupna načela in usmeritve: — uporabljali bomo enotno metodologijo, klasifikacijo in standarde temeljnih elementov sistema (programska oprema, banka podatkov, komunikacijske metode) ; — zagotavljali bomo usklajene evidence in registre tako za operativne potrebe opravljanja zdravstvene dejavnosti kot za potrebe znanstveno-raziskovalne dejavnosti pa tudi za potrebe medrepubliških in meddržavnih obveznosti in zdravstveno-statističnih raziskav; — zagotavljali bomo enotne tehnične standarde za informacijsko opremo (enotno aparaturno in programsko računalniško opremo, enotno tehniko shranjevanja in komuniciranja s podatki); — tiste funkcije sistema, ki se ponavljajo, bomo združevali do tiste meje, kot je ekonomsko, strokovno in tehnično upravičeno ter v ta namen zagotovili porazdeljeno zbiranje, obdelavo in shranjevanje podatkov; — območne računalniške zmogljivosti bomo razvijali le v tistih geografsko, gospodarsko in zdravstveno zaokroženih območjih, kjer uporabniki zadovoljujejo večino svojih pctreb po zdravstvenem varstvu, in sicer v skladu z določbami zakona o zdravstvenem varstvu in samoupravnega sporazuma o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji; — zdravstveni informacijski sistem bomo s program-sko-tehničnega stališča razvijali na treh med seboj povezanih in usklajenih ravneh «na lokalni ravni, območni ravni in republiški ravni; — aplikacijsko programsko opremo bomo razvijali na podlagi skupno dogovorjenih in usklajenih zahtev in potreb ter zagotavljali možnosti za večkratno uporabo razvitih programov obdelav; — upoštevali bomo dolgoročno naravo informacijskih zmogljivosti (kadri, računalniki, programi obdelav) in zahtevo po njihovem optimalnem in postopnem razvoju ter poenotenju; — zagotavljali bomo materialne in druge pogoje za oblikovanje in delovanje banke razvitih programov obdelav kot podlage enotnosti sistema ter hitrega in smotrnega širjenja kvalitetnih programov v sistemu, pri tem pa bomo izhajali iz domačega znanja in možnosti uresničevanja specifičnih potreb samoupravnega planiranja in upravljanja zdravstva; — v sistemu usmerjenega izobraževanja bomo zagotovili izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev za potrebe avtomatske obdelave podatkov in tako ustvarili pogoje za postopno uvajanje višjih stopenj obdelav informacij, pomembn'li za uresničevanje zdravstvenega varstva: — zagotovili bomo takšno organizacijo zbiranja obdelave, hranjenja in posredovanja podatkov, da bo ob dogovorjenih omejitvah in pod enakimi pogoji zagotov- ljena vsem udeležencem dostopnost do podatkov in informacij, hkrati pa ne bo možno manipuliranje, odtujevanje ali drugačne oblike zlorabe podatkov. 5. člen Pri uveljavljanju in razvijanju zdravstvenega informacijskega sistema bomo udeleženci upoštevali porazdeljene in med seboj usklajene funkcije posameznih ravni, tako da bodo na: — lokalni ravni obsegale programe avtonomne narave, ki zadovoljujejo predvsem vsakodnevne operativne potrebe dejavnosti; — območni ravni podlaga za povezovanje lokalnih funkcij ob skupno vodeni banki dolgoročno pomembnih podatkov o uporabnikih pa tudi za opravljanje skupnih nalog, ki jih je najbolj smotrno organizirati in uresničevati na tej ravni; — republiški ravni zagotavljale povezovanje in koordinacijo med območnimi funkcijami sistema, s tem pa tudi celovitost in enotnost sistema ter izvedbo programov obdelav, ki jih je smotrno organizirati na enem mestu za celotno območje. 6. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo s planskimi dokumenti za obdobje od leta 1981—1985 določili neposredne naloge in obveznosti ter tako v tem obdobju uresničili na vseh območjih v SR Sloveniji najmanj naslednje naloge: — v vseh zdravstvenih organizacijah in zdravstvenih skupnostih bomo zagotovili izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev za potrebe avtomatske obdelave podatkov in zaposlili potrebno število teh delavcev ter zagotovili druge pogoje za delo; — razvili najprej računalniške zmogljivosti na območni ravni obravnave podatkov, s tem da bomo v medobčinskem povezovanju zagotovili potrebne strokovne delavce in postopno nabavili kompatibilno osrednjo računalniško opremo, ki bo omogočala medob-močno komuniciranje in koordiniranje; — razvoj računalniške, druge tehnične in programske opreme na lokalni ravni obravnavanja ter prenosa podatkov bomo prilagodili programskim in tehničnim zahtevam obravnave podatkov na območni in republiški ravni; — organizirali zdravstvene informacijske centre, ki bodo opravljali obdelavo, hranjenje in posredovanje podatkov in informacij za potrebe najmanj nasled-' njih medobčinskih območij: Ljubljane, Celja, Maribora, Novega mesta, Kranja in Primorske; — v Zdravstveni skupnosti Slovenije na podlagi skupnega programa zagotovili potrebna sredstva za delo strokovnih delavcev^ ki bodo opravljali naloge iz 7. člena tega sporazuma kot posebej organizirana strokovna delovna enota Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo za izvajanje nalog republiške ravni zdravstvenega informacijskega sistema. 7. člen Udeleženci soglašamo, da bo posebna strokovna delovna enota Zavoda SRS za zdravstveno varstvo usmerjala in spremljala delovanje zdravstvenega informacijskega sistema, usklajevala programske usmeritve na območni in lokalni ravni ter opravljala dogovorjene skupne naloge, zlasti pa: — priprava strokovnih podlag razvoja informatike in računalniške opreme za področje zdravstvenega varstva; — razvoj in opravljanje skupnih operativnih nalog obdelave podatkov za skupne potrebe na območju vse SR Slovenije (statistične obdelave, obdelfave receptov za skupne potrebe v SR Sloveniji, kadrovske evidence zdravstvenih delavcev in druge); — izdelava strokovnih podlag za pripravo posebnega predpisa za enoten način evidentiranja, zbiranja in obdelave podatkov ter obveznosti uporabnikov in izvajalcev v skladu z drugim odstavkom 120. člena zakona o zdravstvenem varstvu ter zagotavljanje strokovne pomoči pri uresničevanju tega predpisa; — spremljanje, usmerjanje in sodelovanje pri razvijanju in uresničevanju posameznih obdelav na lokalni in območni ravni; — načrtovanje in izdelava predlogov za uporabo računalniške opreme za področje zdravstvenega varstva; — organiziranje in zagotavljanje povezav med območnimi računalniškimi centri s potrebnimi programi in elementi mreže za komunikacije; — organiziranje banke razvitih programov obdelav in oskrbovanje te banke z novimi, razvitejšimi programi ter priprava in prenos programov skupnih obdelav na druge Subjekte v sistemu; — zagotavljanje enotnega načina obravnavanja in uporabe enotne metodologije in standardov pri uresničevanju avtomatske obdelave podatkov na območju SR Slovenije; — izdelava osnov enotne organizacije zavarovanja podatkov; — opravljanje razvojnih, izobraževalnih in raziskovalnih nalog v skladu z dogovorjenim programom skupnih nalog in — izvajanje drugih dogovorjenih skupnih nalog in funkcij na tej ravni. 8. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo namenili za uresničevanje nalog iz 6. člena tega sporazuma najmanj dva odstotka celotnega prihodka občinskih zdravstvenih skupnosti na leto. Udeleženci v planskih dokumentih občinskih zdravstvenih skupnosti za obdobje 1981—1983 in v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela podrobneje določijo razporeditev sredstev iz prejšnjega odstavka in druga medsebojna razmerja. Udeleženci bomo pri sklepanju samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka upoštevali, da je zbiranje, hranjenje in posredovanje podatkov v zdravstvenih organizacijah združenega dela sestavina zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvenih storitev in element za določanje njihove cene. O obdelavah, hranjenju In posredovanju podatkov in informacij, ki so skupnega pomenu za udeležence samoupravnega sporazuma na določenem območju, izvajajo pa se v zdravstvenih informacijskih centrih, se udeleženci dogovorimo s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela. 9. člen Udeleženci bomo za uresničitev nalog iz 7. člena tega sporazuma združevali za potrebe skupnega programa pri Zdravstveni skupnosti Slovenije naslednja sredstva: Znesek • (v tisočih dinarjev Leto — cene leta 1980) 1980 11.660 1981 13.700 1982 15.800 1983 . 17.500 1984 19.800 1985 21.400 Sredstva v višini 10.160 dinarjev smo za leto 1980 zagotovili s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela z Zavodom SR Slovenije za zdravstveno varstvo za leto 1980 (nalogi III. in IV.). Razliko v višini 1,5 milijona dinarjev namenjeno zaposlitvi in delu novih strokovnih delavqev, bomo v letu 1980 zagotovili iz neporabljenih sredstev po zaključnem računu Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1979. Program dela in druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti glede uporabe sredstev iz prvega odstavka tega člena določimo udeleženci s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela med Zdravstveno skupnostjo Slovenije in Zavodom SRS za zdravstveno varstvo. Računalniške storitve za potrebe republiške ravni bo do leta 1985 izvajal zdravstveni informacijski center za območje Ljubljane. 10. člen Spremljanje In nadzor nad uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma ter medsebojno obveščanje je dolžnost vseh udeležencev, ki izhajajo iz njihovih pravic, obveznosti in odgovornosti. 11. člen Zavod SRS za zdravstveno v;arstvo v soglasju z Zdravstveno skupnostjo Slovenije takoj Imenuje strokovno komisijo, ki 'daje usmeritve za delo in spremlja izvajanje nalog posebne strokovne delovne enote Zavoda SRS za zdravstveno varstvo, opredeljene v 7. členu tega sporazuma. 12. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmemo udeleženci. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1169. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 19. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) smo: 1. delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti; 2. delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; 3. občani v krajevnih skupnostih ljubljanskih občin kot uporabniki pitne vode (komunalne storitve) ter 4. delavci temeljne organizacije Mestni vodovod Ljubljana, n. sol. o. združeni v delovni organizaciji IPK Ljubljana kot izvajalci komunalne storitve — dobavitelji pitne vode samoupravno organizirani v občinskih komunalnih skupnostih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, kjer s svobodno menjavo dela zagotavljamo po načelih' vzajemnosti in solidarnosti zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov ter s temi potrebami in interesi usklajujemo delo na področju opravljanja komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena — oskrbe naselij z vodo, sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM-o določitvi pogojev za dobavo in odjem, pitne vede ra območju ljubljanskih občin 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela. delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, občani v krajevnih skupnostih ljudbljanskih občin kot uporabnik pitne vode ter delavci temeljne organizacije združenega dela Mestni vodovod Ljubljana, n. sol. o., ki opravljamo komunalno storitev oskrbe naselij z vodo oziroma dobavljamo pitno vodo, sporazumno določamo pogoje za dobavo in odjem pitne vode, ki veljajo v vseh ljubljanskih občinah. 2. člen Pogoji za dobavo in odjem pitne vode Ljubljana 1979 so urejeni z naslednjimi pogoji: — I. SPLOŠNE DOLOČBE — II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV — III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE — IV. VODOMERI — V. ODČITAVANJE IN OBRAČUN — VI PREKINITEV DOBAVE VODE — VII. OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV — VIII. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST — IX. KONČNE DOLOČBE Te pogoje so sprejeli delavci temeljne organizacije združenega dela Mestni vodovod Ljubljana skupaj in enakopravno z delegati uporabnikov na 5. seji delavskega sveta, dne 2. 7. 1980 in so sestavni del tega sporazuma. 3. člen S pogoji iz 2. člena tega sporazuma dobavitelji in odjemalci zagotavljamo uveljavljanje ustreznih tehnoloških postopkov za oskrbo s higiensko neoporečno pitno vodo ter z njimi skupaj prevzemamo odgovornost za redno in brezhibno obratovanje virov in omrežja. 4. člen S tem sporazumom prevzemamo dobavitelji in odjemalci obveznost, da bomo po postopku, ki velja-Ija za sprejem tega sporazuma oziroma pogojev za dobavo in odjem pitne vode, vsakokrat kadar to zahtevata razvoj tehnologije in družbenoekonomski razvoj mesta, ta sporazum ali pogoje za dooavo in odjem vode ustrezno spremenili oziroma dopolnili. V ta namen bomo dobavitelji in odjemalci izoblikovali stalno komisijo, ki bo spremljala in analizirala obstoječe tehnološke postopke in razvoj oskrbe s pitno vodo ter na podlagi novih spoznanj predlagala ustrezne strokovne predloge za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma in pogojev za dobavo in oskrbo s pitno vodo. 5. člen Da bo oskrba s pitno vodo potekala brezhibno oziroma da bodo eventuelne motnje pri dobavi oziroma odjemu pravočasno in strokovno odpravljene, imamo dobavitelji pitne vode pravico in dolžnost izdelati vsa potrebna tehničn? navodila, ki so potrebna za nemoteno obratovanje virov in omrežja. Navodila morajo poleg tehničnih, predpisovati tudi postopek za pridobitev potrebnih soglasij za projektiranje novih zmogljivosti za odjemalce in dobavitelje, za priključitev in zagon nove ali restavrirane naprave, za tehnične zavarovanje v primeru okvar na virih in omrežju, kot tudi druge tehnične rešitve v skladu z naravo stroke. Navodila morajo biti usklajena s predpisi upravnih organov. Navodila sprejme delavski svet temeljne organizacije Mestni vodovod Ljubljana enakopravno z delegati uporabnikov komunalne storitve, kot to določa zakon. 6. člen O sporih, glede uresničevanja pravic in obveznosti po tem sporazumu, odloča sodišče združenega dela v Ljubljani. 7. člen Ta samoupravni sporazum je po predpisanem postopku pravno veljavno sprejet, v enakem besedilu v vseh zborih občinskih komunalnih skupnosti in Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan od dneva objave. Ljubljana, dne 17. julija 1980. Skupščine občinskih komunalnih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 1170. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 7. člena družbenega do-, govora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) in 56. člena statuta smo delavci TOZD Mestni vodovod Ljubljana, skupaj in enakopravno z delegati odjemalcev pitne vode v Ljubljani na 23. seji delavskega sveta dne 6 decembra 1979 sprejeli POGOJE za dobavo in odjem pitne vode na območju ljubljanskih občin I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S pogoji oskrbe s pitno vodo urejamo razmerja, pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev iz vodovodov, ki jih upravljajo delavci TOZD Mestni vodovod in sicer za — naprave oskrbe in transporta vode, — priključitev na vodovodno omrežje, — vodomere, — odčitavanje in obračun porabljene vode, — prijavo in odjavo odjema, — prekinitev dobave vode, — obveznosti izvajalca in uporabnikov in odškodninsko odgovornost izvajalca in uporabnikov. 2. člen Kot uporabnik se smatra vsaka fizična in pravna oseba, ki uporablja vodo iz vodovodnega omrežja izvajalca ali koristi funkcionalnosti vodovodnega omrežja izvajalca ali koristi funkcionalnosti vodovodnega omrežja (požarno omrežje). 3. člen Vodovodno omrežje in naprave ločimo v skladu z navodili (Uradni list SRS, št. 16/78), kjer je razvidno, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih naprav v omrežju in naprave izvajalca in naprave uporabnikov. II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV 4. člen Naprave za katere je odgovoren uporabnik so vse notranje vodovodne inštalacije vključno od vodomera dalje. Sem sodijo tudi hidrofori. Te naprave so last uporabnika, oziroma upra vij alca zgradbe, v kateri je ta Vodovodna inštalacija. Z naštetimi napravami upravlja in razpolaga odjemalec. 5. člen Naprave za katere je odgovoren izvajalec kot upravljalec družbene lastnine so: a) Vodni viri in objekti: — naprave za akumuliranje, transport in čiščenje vode, tranzitni cevovodi od črpališč in zajetij, vodna črpališča, zajetja in naprave za bogatenje podtalnice , — vodnjaki, — naprave za predelavo in kondicioniranje vode. b) Primarno omrežje: — cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnih cevovodov. c) Sekundarno omrežje: — omrežje za oskrbovanje sosesk ali manjših naselij, — omrežje za preprečevanje požarov (hidranti), — omrežje za vzdrževanje javnih površin, — naprave za kondicioniranje vode. d) Priključki. III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE 6. člen Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost p. .dubiti na območju oskrbovalnega sistema ljubljanskih občin priključek na omrežje na podlagi prijave in predpisane investicijsko tehnična dokumentacije. 7. člen izvajalec je dolžan dati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži ustrezno gradbeno dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete virov in propustnost omrežja. 8. člen Pri oblikovanju soglasja za priključitev objekta uporabnika na vodovodno omrežje mora izvajalec upoštevati : — minimalne odmike vseh novogradenj od vodovodnega omrežja, — konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradenj, — določitev trase, globine in profila priključne cevi, — določitev profila vode — določitev lokacije, oblike in velikosti vodovodnega jaška, — posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem področju podtalnice, ki morajo biti usklajeni z odlokom d zaščiti podtalnice, — križanja podzemnih komunalnih vodov in ostalih objektov z vodovodnim omrežjem, — pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer se predvideva trasa priključnega cevovoda. 9. člen Uporabnik si mora pridobiti soglasje izvajalca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, katere imajo posledico in vpliv na dobavo vode 10. člen Soglasje izdaja izvajalec tudi tistim gradnjam objektov, ki se ne priključujejo na vodvodno omrežje, ampak se priključujejo na lasten vir vodne oskrbe. Uporabnik je dolžan zaprositi za soglasje tudi v takem primeru, kakor tudi v primerih ko ne potrebuje vode. 11. člen Vsak uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja naslednjo dokumentacijo: a) za lokacijsko dokumentacijo: — situacija z vrisanim objektom 1 :1000 ali 1 :500 v dveh izvodih, — opis specifičnosti novogradnje b) za gradbeno dovoljenje: — situacijo z vrisanim objektom v M 1 :100 ali 1 :500, — lokacijsko dokumentacijo (na vpogled), — projekt in teme instalacij (na vpogled), — gradbeni načrt objekta, ki ne bo priključen na omrežje (na vpogled). 12. člen Sestavni del dokumentacije je tudi atest o brezhibnosti interne vodovodne inžtalcije. Izvajalec je dolžan izvesti priključek če je uporabnik izpolnil pogoje soglasja za piiključek. Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera. Priključek je del omrežja, ki ga investira uporabnik in le-tega tudi prenese v upravljanje izvajalcu, ki prevzame vzdrževanje le-tega. 13. člen 4 Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej z upoštevanjem velikosti in namembnosti objekta, ki se priključuje na vodovodno omrežje. 14. člen Vodovodni priključek je lahko stalni ali začasni, le izjemoma je lahko provizoričen ali kombiniran. Začasni ali provizorični priključek na javno vodovodno omrežje (gradbišče, za prireditve) mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim soglasjem izvajalca. 15. člen Vsa dela na javnih vodovodnih ali hišnih priključkih, vključno na vodomerih nadzira izvajalec — Mestni vodovod Ljubljana. IV. VODOMERI 16. člen Vsakemu novemu odjemalcu namesti dobavitelj vode vodomer na njegove stroške. Tip, velikost in mesto namestitve vodomera določi projektant s soglasjem in po navodilih dobavitelja. Vsak vodomer mora biti žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Vodomer nadzoruje in pregleduje dobavitelj vode. Vodomeri v interni inštalaciji lahko služijo le za interno kontrolo porabe vode in do njih dobavitelj nima nobene obveznosti. 17. člen Vsa dela v zvezi z nameščanjem in premeščanjem vodomerov lahko opravlja samo dobavitelj vode. Popravila vodomerov lahko s soglasjem dobavitelja vode opravlja tudi drugo podjetje ali obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani. Vse popravljene vodomere mora nato pregledati in žigosati pristojen organ za kontrolo meril in plemenitih kovin. 18. člen Porabnik (odjemalec) je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, Ki mora biti vedno dostopen delavcem izvajalca za kontrolo porabe vode in vzdrževanja. 18. a) člen Stroški prve nabave in namestitev vodomera bre-mene odjemalca. Stroški kontrole, popravila in zamenjave plača odjemalec z mesečno vzdrževalnino vodomera določeno s pogodbo o dobavi vode. Za vse odjemalce s katerimi ni sklenjena pogodba iz drugega odstavka tega člena, za mesečno vzdrževalnino opravlja dela dobavitelj na račun odjemalca in sicer na osnovi dejanskih stroškov. 19. člen Vse okvare, ki so nastale na priključku ali vodomeru po krivdi uporabnika (odjemalca) bremenijo le-tega. 20. člen Vsako okvaro na priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan prijaviti. Porabnik ima poleg rednih pregledov iz 17. člena tega sporazuma, kadar je o točnosti vodomera deljeno mnenje, pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera. Ce se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške prei-kusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. V. ODČITAVANJE IN OBRAČUN 21. člen Količina porabljene vode iz omrežja vodovoda se meri v kubičnih metrih (m”) po stanju odčitka vodomara vodovodnega priključka. Odčitavanje opravijo delavci izvajalci najmanj gvakrat letno oziroma po potrebi. 22. člen Cena kubičnega metra vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in v skladu z zakonom o skupnih dvakrat letno oziroma po potrebi. 23. člen Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi računa izvajalca v obliki akontacije v višini 1/12 porabe vode v preteklem oziroma obračunskem letu. Obračun porabljene vode se mora opraviti najmanj dvakrat letno. 24. člen Za uporabnika v smislu prejšnjega člena se sma-,rajo fizične in pravne osebe, ki so lastniki oziroma upravi j alci objekta priključenega na vodovodno omrežje. V primeru, da je v objektu več uporabnikov dobavljene vode, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje prejete račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka ni obvez- nost izvajalca, temveč uporabnika — upravljalca takega objekta. 25. člen V primeru, da izvajalec oziroma uporabnik ugotovi, da j c vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe ' v preteklem obračunskem obdobju. 25. a člen Porabljeno vodo plačuje odjemalec v 15 dneh po izstavitvi računa dobavitelja. Ce odjemalec porabljene vode ne plača niti v 15 dneh po prejemu opomina, v katerem morajo biti navedene posledice neplačanega računa, lahko dobavitelj odjemalcu brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode. Ugovor zoper račun za porabljeno vodo je treba poslati dobavitelju najkasneje v 15 dneh od prejema računa. Ugovor ne zadrži plačilo računa. VI. PREKINITEV DOBAVE VODE 26. člen Dobavitelj vode lahko na stroške odjemalca oziroma lastnika ali upravljalca zgradbe brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih: — kadar stanje interne inštalacije in vodomera jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodnem omrežju, — če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja za izvedbo 'izvajalca, — če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in porabnik tega noče preprečiti, — če brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno inštalacijo, — če onemogoča delavcem izvajalca preglede in odčitavanje na vodomeru in interni inštalaciji, — če uporabnik odpove dobavo vode, oziroma zahteva začasno zaporo vode, — če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu, zasunu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka in če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno, — če ne plača računa po izteku plačilnega roka, niti po 15 dneh po prejemu pismenega opomina. 27. člen Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih del na omrežju, vendar mora o tem pravočasno obvestiti prek radia ali drugih javnih sredstev obveščanja uporabnike, na katere oskrba z vodo vpliva prekinitev. 28. člen Izvajalec, ki ima pravico brez nadomestila škode prekiniti, dobavo vode, je dolžan obvestiti uporabnike tudi v primerih, ko pride do prekinitve dobave vode zaradi poškodb na mreži, zajetjih in črpališčih in v primeru drugih intervencijskih del in v slučaju višje sile. V slučaju višje sile se obveznost dobave vode omeji s tem, da se razpoložljive kapacitete vode uporabljajo le za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost. VII. OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV 29. člen Izvajalec ima pri oskrbi in dobavi vode ilasti naslednje obveznosti: — skrbi za zadostno količino zdrave higiensko neoporečne pitne vode v skladu z sprejetim razvojnim programom mesta Ljubljane in v okviru razpoložljivih kapacitet, — redno vzdrževati vodne vire, črpališča, omrežje in vodomere, — dajati* vodomere v kontrolo, — redno kontrolirati kvaliteto vode, — obveščati javnost o prekinitvi dobave vode, — obveščati pristojne organe o nizkem vodostaju, — prekinitev dobave vode, če nastopijo primeri iz 27. člena sporazuma, — izdajati soglasje za priključitev, — vgrajevati hidrante na dostopnih mestih in jih redno vzdrževati, — voditi evidenco in kataster podzemnih in nadzemnih vodovodnih naprav, — voditi evidenco o hidrantih in sporočati spremembe požarni inšpekciji, — registrirati in žigosati hidrantne nastavke pri uporabnikih, — skrbeti za reden obračun porabljene vode. 30. člen Porabnik ima pri oskrbi in odjemu z vodo naslednje obveznosti: — redno mora vzdrževati vso notranjo inštalacijo ter vodomerni jašek, — omogočati dostop do vodomernega jaška in hidrantov na interni inštalaciji, — vzdrževati hidrante v brezhibnem stanju na interni inštalaciji, — uporabljati hidrante le v primeru požara, — javljati eventuelno porabo vode preko hidrantov, — javljati izvajalcu eventualne poškodbe na lastni kot tudi na javni vodovodni mreži. VIII. KONČNE DOLOČBE 31. člen Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) odjemalca ali dobavitelja, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njegovo okolje, je nedopustno. Zaradi škodljivega ali nevarnega ravnanja sta odjemalec ali dobavitelj odgovorna kazensko in odškodninsko. 32. člen Ti pogoji se uporabljajo za vsa že sklenjena in tudi za nova dobavna razmerja. 33. člen Določila teh pogojev ne veljajo takrat in v tistem delu, kadar le o njih za to pristojni organ drugače odločil. 34. člen Ti pogoji se objavijo v Uradnem listu SRS Slovenije in začnejo veljati z dnem, ko začne veljati samoupravni sporazum o določitvi pogojev za dobavo in odjem pitne vode na območju ljubljanskih občin. Ljubljana, dne 10. julija 1980. Predsednik delavskega sveta TOZD Mestni vodovod Ljubljana Franc Gomilar 1. r. 1171. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) 19. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) smo: 1. delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti; 2. delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; 3. občani v krajevnih skupnostih ljubljanskih občin kot uporabniki komunalne storitve ter . 4. delavci temeljne organizacije Kanalizacija Ljubljana, n. sol. o., združeni v delovni organizaciji IPK Ljubljana kot izvajalci komunalne storitve — odpravljanje odpadnih in atmosferskih voda, samoupravno organizirani v občinskih komunalnih skupnostih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, kjer s svobodno menjavo dela zagotavljamo po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničevartje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov ter s temi potrebami in interesi usklajujemo delo na področju opravljanja komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena — odpravljanje odpadnih in atmosferskih voda, sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi pogojev za odvod odpadnih voda na območju ljubljanskih občin 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, občani v krajevnih skupnostih ljubljanskih občin kot uporabniki komunalne storitve ter delavci temeljne organizacije združenega dela Kanalizacija Ljubljana, n. sol. o., ki opravljamo komunalno storitev — odpravljanje odpadnih in atmosferskih voda, sporazumno določamo pogoje za odvajanje odpadnih voda, ki veljajo v vseh ljubljanskih občinah in po katerih se morajo ravnati vsi, izvajalci in uporabniki te komunalne storitve. 2. člen Pogoji za odvod odpadnih voda na območju ljubljanskih občin so urejeni z naslednjimi poglavji: I. SPLOŠNE DOLOČBE II. NAPRAVE IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV III. PRIKLJUČITEV OBJEKTOV IV. PRIJAVA IN ODJAVA PRIKLJUČKA V. PREKINITEV ODVODA VODE VI. OBRAČUN ODVEDENE VODE VII. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN PORABNIKOV VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Te pogoje so sprejeli delavci temeljne organizacije združenega dela Kanalizacija Ljubljana skupaj in enakopravno z delegati uporabnikov na seji delavskega sveta dne 11. decembra 1979 in so sestavni del tega sporazuma. 3. člen S pogoji iz 2. člena tega sporazuma izvajalci in uporabniki zagotavljamo uveljavljanje ustreznih tehnoloških postopkov in varstvo okolja ter skupaj prevzemamo odgovornost za redno in-brezhibno obratovanje omrežja in čistilnih naprav ! 4. člen S tem sporazumom prevzemamo izvajalci in uporabniki obveznost, da bomo po postopku, ki velja za sprejem tega sporazuma oziroma pogojev za odvod odpadnih voda, vsakokrat, kadar to zahteva razvoj tehnologije in družbenoekonomski razvoj mesta, ta sporazum in pogoje za odpravo vode ustrezno spremenili oziroma dopolnili. V ta namen bomo izvajalci in uporabniki izoblikovali stalno komisijo, ki bo spremljala in analizirala obstoječe tehnološke postopke in razvoj odpravljanja odpadnih voda ter na podlagi novih spoznanj predlagala ustrezne strokovne predloge za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma in pogojev za odpravljanje odpadnih voda. 5. člen Da bo dobava odpadnih voda potekala nemoteno oziroma da bodo eventuelne motnje pri odpravi pravočasno in strokovno odpravljene, imamo izvajalci pravico in dolžnost izdelati vsa potrebna tehnična navodila, ki so potrebna za nemoteno in varno obratovanje omrežja in čistilnih naprav. Navodila morajo polog tehničnih, predpisovati tudi postopek za pridobitev potrebnih soglasij za projektiranje novih zmogljivosti za uporabnike in izvajalce za priključitev in zagon nove ali restavrirane naprave, za tehnično zavarovanje v primeru okvar na omrežju in čistilnih naprav, kot tudi druge tehnične rešitve v skladu z naravo stroke. Navodila morajo biti usklajena s predpisi upravnih organov. Navodila sprejme delavski svet te-t meljne organizacije Kanalizacija Ljubljana enakopravno z delegati uporabnikov komunalne storitve, kot to določa zakon. 6. člen O sporih, glede uresničevanja pravic in I obveznosti po tem sporazumu, odloča Sodišče združenega dela v Ljubljani. 7. člen Ta samoupravni sporazum je po predpisanem postopku pravno veljavno sprejet, v enakem besedilu v vseh zborih občinskih komunalnih skupnosti in Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 8. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan od dneva objave. Ljubljana, dne 17. julija 1980 Skupščine občinskih komunalnih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. im. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) in 9. člena statuta smo delavci TOZD Kanalizacija Ljubljana, skupaj in enakopravno z delegati uporabnikov komunalne storitve — odpravljanje odpadnih voda v Ljubljani na skupni seji DS, dne 11. decembra 1979 sprejeli POGOJE za odvod odpadnih voda na območjn ljubljanskih občin T. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S temi pogoji določamo uporabniki in izvaja’ pogoje za odvajanje odpadnih voda in za zaščito vo donosnih območij, katera se urejajo s kanalizacijo; kot tudi medsebojne pravice, obeznosti in odgovornosti pri opravljanju te dejavnosti na območju ljubljanskih občin. 2. člen Uporabniki po teh pogojih so vse fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne vodovodne mreže in lastniki vodo preskrbovalnih objektov. Izvajalci so delavci, ki skrbijo za javno kanalizacijsko mrežo, črpališča in čistilne naprave. II. NAPRAVE IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV 3. člen Naprave, ki služijo za odvod odpadnih voda ločimo skladno z »navodilom o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih naprav in objektov (Uradni list SRS, št. 16/78). Kanalsko omrežje z objekti, ki sodijo v javno kanalizacijsko omrežje ter objekti, kateri so v lasti in upravljanju uporabnikov« po 17. členu pravilnika o smernicah za projektiranje in gradnjo kanalizacijskih naprav (Glasnik, št. 27/68). 4. člen V javno kanalizacijsko omrežje spadajo omrežje in naprave: — magistralno, — primarno, — sekundarno. Magistralno omrežje In objekti so regijskega in medregijskega pomena, sem spadajo: — kanali za tranzit odpadne in meteorne vode, — črpališča za prečrpavanje odpadnih in meteornih voda, — centralna čistilna naprava, — objekti in naprave za dispozicijo odpadne in meteorne vode. Med primarno omrežje in naprave štejemo: — kanalske vode za tranzit odpadne in meteorne vode, — črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode za več eoeeek ali manjših naselij, — naprave za čiščenje odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij, — objekti in naprave za dispozicijo odpadne in meteorne vode za več sosesk in manjših naselij. V sekundarno omrežje spadajo kanalski vodi mešanega in ločenega sistema: — kanalski vodi za zbiranje in tranzit odpadne in meteorne vode, — črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode, — kanalski vodi mešanega in ločenega kanalskega sistema, ki služijoa za direktno priključevanje porabnikov, — črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode na omrežju sekundarnega sistema, — naprave za čiščenje odpadne vode, — objekti za dispozicijo prečiščene ali neprečiščene odpadne in meteorne vode, ki služijo soseski, ali delu soseske ali manjšega naselja. Vse te naprave so osnovna sredstva, ki so v upravljanju izvajalca. 5. člen Naprave kanalskega omrežja uporabnika so: — kanalski priključki, — kanalska mreža od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil, do priključka na sekundarni mreži z vsemi objekti in napravami v zgradbah in zemljišču. Te naprave so last uporabnika (interna kanalizacija). III. PRIKLJUČITEV OBJEKTA 6. člen Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je obvezna. Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje morata uporabnik in izvajalec opraviti naslednje: a) uporabniki: — pridobiti soglasje z vlogo za priključitev na javno kanalsko omrežje k lokacijski dokumentaciji, — vlogo za priključitev na javno kanalsko omrežje z glavnim projektom hišne kanalizacije, situacijo priključnega mesta, — pogodbo o plačilu priključne takse, — omogočiti pregled interne kanalizacije in naprav med gradnjo in po končani gradnji. b) izvajalec, pa je dolžan: — izdati soglasje z lokacijsko dokumentacijo, — pregledati projekt interne kanalizacije in izdati soglasje s pogoji priključitve za pridobitev gradbenega dovoljenja, — pregledati interno kanalizacijo in naprave glede na skladnost vloženega projekta ter izdati izjavo za pridobitev uporabnega dovoljenja, — dovoliti pretok odpadne vode v javno kanalsko mrežo pod pogoji, navedenimi v soglasju in temi pogoji, — prevzeti v osnovna sredstva tisti del kanalskega omrežja in naprav, katerega je investitor zgradil kot del sekundarnega omrežja. 7. člen Priključek na javno kanalsko omrežje lahko izvede vsaka za to usposobljena in pooblaščena organizacija, kakor tudi za to usposobljen in pooblaščen zasebni obrtnik. Izvajalec je dolžan nuditi pri gradnji nasvete na željo uporabnika. Morebitni stroški za dajanje nasvetov bremenijo uporabnika. Izvajalec je dolžan vnesti priključek v svojo evidenco — kataster. 8. člen V primeru, ko uporabniki predajo sekundarno kanalizacijsko mrežo v upravljanje izvajalcu, mu mora ob predaji izročiti investicijsko-tehnično dokumentacijo z obračuni in izvršnimi načrti ter izjavo (pogodbo) o brezplačnem prenosu osnovnega sredstva. Izvajalec je dolžan prevzeti novozgrajeno omrežje na podlagi prejete dokumentacije in izjave (pogodbe) po prenosu povračila investicijskih sredstev v evidenco osnovnih sredstev ter ga vnesti v kataster podzemnih naprav in obvestiti tudi Geodetsko upravo pri Skupščini mesta Ljubljane. IV. PRIJAVA IN ODJAVA PRIKLJUČKA ' 9. člen Uporabnik je dolžan pravočasno (vsaj 48 ur) pred zasutjem po položitvi kanala in vezave na priključno mesto, pismeno obvestiti izvajalca, ki ugotovi tehnično pravilnost izvedbe, skladno s pogoji, ki so navedeni v soglasju. Obvestilo lahko poda tudi graditelj kanala v imenu uporabnika. Zastopnik izvajalca vpiše v gradbeni dnevnik rezultat ■ ugotovitve ali napiše ustrezno pismeno izjavo, ki se priloži gradbenemu dnevniku. i 10. člen Odjava uporabe javne kanalske mreže je možna le v primeru, ko se ruši objekt, ki je bil priključen na omrežje. Prijavo je podati pismeno in jo poda upravljalen objekta ali v njegovem imenu tista organizacija, ki objekte ruši. Izvajalec je dolžan odjavo vnesti v svojo evidenco. V. PREKINITEV ODVODA VODE 11. člen Izvajalec je dolžan onemogočiti pretok odpadne vode uporabniku v javno kanalsko omrežje v primerih: — če odpadna voda prekorači dovoljen odstotek maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih strupenih, gorljivih, eksplozivnih, obrazivnih in korozivnih snovi, — če odpadna voda presega temperaturo 30» C in — če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev, — če ne izpolnjuje obveznosti po teh pogojih. Izvajalec je dolžan pred ev. zaporo zahtevati od uporabnika, da ukrene vse, da ta ne nadaljuje s pretokom tako onesnažene vode. Če je nastala škoda na napravah in omrežju javne kanalizacije je uporabnik dolžan povrniti škodo. 12. člen Prekinitev odvoda odplak lahko nastane tudi v primeru višje sile. Kot višjo silo štejemo poplave, povezane z nalivi, ki se pojavljajo s pogostostjo manjšo kot enkrat letno, udore ter izpade električne energije. V teh primerih ni mogoče zahtevati od izvajalca odškodnino za škodo, ki bi event. nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik pa ima pravico zahtevati odškodnino za škodo v vseh drugih primerih prekinitve odvoda vode, če je ta nastala po krivdi izvajalca. VI. OBRAČUN ODVODNE VODE 13. člen Sorazmerni delež investitorjev k stroškom za izgradnjo čistilnih naprav in primarnih vodov za odvod in čiščenje odpadne vode se obračunava po kv. m tlorisne uporabne površine objekta, ki se priključujejo na javno kanalizacijo. 14. člen Odvodna odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovodnega omrežja plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo. Uporabniki, ki uporabljajo tehnološko vodo z vodo iz svojih vodnoskrbovalnih objektov, plačajo stroške odvedene vode na podlagi pogodbe. V primeru iz prvega odstavka tega člena je merilni »istem za ugotovitev količine odvedene vode vodomer. Za primere iz prvega odstavka tega člena pa velja dogovorjena količina porabljene vode. Če se izvajalec in uporabnik ne moreta sporazumeti glede količine odpadne vode, je uporabnik dolžan na svoje stroške montirati ustrezno registira-rano napravo. Uporabniki iz 2. člena so dolžni obvestiti izvajalca, če se ob spremembi tehnologije spremeni količina uporabljene vode iz lastnih virov. V primeru, ko je odvod meteorne vode prevladujoč, se sklene poseben dogovor o obračunu za odvod meteorne vode. Vlil. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN PORABNIKOV 15. člen Zagotavljanje varstva okolja, zaščita vodotesnih področij in vodotokov, je primarna pravica in dolžnost tako uporabnikov, kot izvajalcev. 16. člen Izvajalec, ki oskrbuje in uporablja mrežo javne kanalizacije z vsemi napravami in objekti, zlasti tele obveznosti: — da izdaja ustrezna soglasja za priključitev na javno kanalsko omrežje na podlagi potrjenih projektov, — da pregleda izvršene priključke po položitvi pred zasipom, — da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave ob gradnji in izda ustrezno izjavo za uporabno dovoljenje uporabniku, — da pregleda in prevzame v upravljanje sekundarno kanalsko mrežo pod pogoji, navedenimi v 8. členu tega sporazuma, — ima pravico in dolžnost zahtevati atest oziroma izjave o opravljenih tlačnih preizkusih za javno, pa tudi interno kanalsko mrežo, — da kontrolira gradnjo kanalov in ostalih objektov glede na skladnost z načrti, na katere je bilo dano soglasje, — da po lastni presoji, ko je to potrebno kontrolira sestav odpadne vode in delovanje čistilnih naprav, — da skrbi, da brezhibno obratovanje kanalske mreže, naprav in objektov, ki so v njegovem uporabljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil teh pogojev. 17. člen Izvajalec mora poleg obveznosti, naštetih v 16. členu, voditi še kataster kanalskih naprav javnega in kataster nejavnega pomena. Kataster kanalskih naprav javnega pomena zajema: — mrežo zbiralnikov z vstopnimi jaški in požiralniki (primarno mrežo z objekti), — mrežo sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki (sekundarna mreža z objekti), — peskolove, črpališča in druge objekte na javnem kanalskem omrežju, — čistilne naprave na javnem kanalskem omrežju, — voditi arhiv projektov kanalizacijske mreže in naprav. Kataster kanalov nejavnega pomena zajema: — oriključke objektov, — drugo kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi napravami in objekti na zemljiščih uporabnikov. Poleg tega je izvajalec dolžan redno usklajevati evidenco o podzemskih napravah pri katastru Geodetske uprave. 18. člen Uporabniki združeni v interesnem krogu, katerega povezuje skrb za zaščito zdrave in neoporečne vode imajo zlasti naslednje obveznosti: — da pravočasno vlagajo vloge in ustrezno dokumentacijo za priključitev, — da izgradijo interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave, skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem, — da omogočijo pregled interne kanalizacije in naprav, — da redno vzdržujejo interno kanalsko omrežje, priključek, črpališča in čistilne naprave na svojem omrežju, — da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da vodijo dnevnik obratovanja teh naprav, — da redno kontrolirajo toploto in sestavo vode, — da pravilno vzdržujejo ev. greznice in druge čistilne naprave nejavnega pomena, — da dovolijo izvajalcu redne in občasne preglede, sestave in kvalitete vode in obratovanje interne mreže kanalizacije, — da pravočasno opozarjajo izvajalce na ugotovljene pomankljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na opuščanje teh pogojev izvajalcev in drugih uporabnikov kanalizacije. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) uporabnikov ali izvajalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njegovo okolje, je nedopustno. Zaradi škodljivega ali nevarnega ravnanja sta uporabnik ali izvajalec odgovorna kazensko in odškodninsko po veljavnih predpisih. 20. člen Л pogoji se uporabljajo za vsa že sklenjena in tudi za nova pogodbena razmerja. 21. člen Določila teh pogojev ne veljajo takrat in v tistem delu, kadar je o njih za to pristojni organ drugače odločil. 22. člen Ti pogoji se objavijo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati z dnem, ko začne veljati samoupravni sporazum o določitvi pogojev za odvod odpadnih voda na območju ljubljanskih občin. Ljubljana, dne 17. julija 1980. Predsednik delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela Kanalizacija Ljubljana Jože Vedrai 1. r. 1173. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list' SRS, št. 24/75 in 13/77), 19. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni, list SRS, št. 17/79) in 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) smo: 1. delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti; 2. delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; 3. občani v krajevnih skupnostih, ljubljanskih občin kot uporabniki zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina (komunalne storitve) ter 4. delavci temeljne organizacije Plinarna Ljubljana , n. sol. o. združeni v delovni organizaciji IPK Ljubljana kot izvajalci komunalne storitve — dobavitelji plina, samoupravno organizirani v občinskih komunalnih skupnostih Ljubljana Bežigrad, Ljubija- na Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, kjer s svobodno menjavo dela zagotavljamo po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov s temi potrebami in interesi usklajujemo delo na področju opravljanja komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena — oskrbe naselij s plinom sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina na območju ljubljanskih občin 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, občani v krajevnih skupnostih ljubljanskih občin kot uporabniki plina ter delavci temeljne organizacije združenega dela Plinarna Ljubljana, n. sol. o., ki opravljamo komunalno storitev oskrbe npselij s plinom oziroma dobavljamo plin, sporazumno določamo pogoje za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina, ki veljajo v vseh ljubljanskih občinah In po katerih se morajo ravnati dobavitelji in odjemalci plina. 2. člen Pogoji za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina so urejeni z naslednjimi poglavji: — I. SPLOSNE DOLOČBE — II. NAPRAVE DOBAVITELJA PLINA — III. NAPRAVE ODJEMALCA — IV. DOBAVA IN KVALITETA PLINA — V. PRIKLJUČITEV NA PLINSKO OMREŽJE — VI. PLINOMERI — VII. PRIJAVA IN ODJAVA TER OBRAČUN PORABE PLINA — Vlil. NEUPRAVIČENI ODJEM PLINA — IX. PREKINITEV DOBAVE PLINA — X. UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI PRI UPORABI PLINA — XI. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA. IN ODJEMALCA — XII. PREHODNE IN 'KONČNE DOLOČBE Te pogoje so sprejeli delavci temeljne organizacije združenega dela Plinarna Ljubljana skupaj in enakopravno z delegati odjemalcev na 2. seji delavskega sveta dne 29. aprila 1980 in so sestavni del tega sporazuma. 3. člen S pogoji Iz 2. člena tega sporazuma izvajalci in uporabniki (v nadaljnjem besedilu dobavitelji in odjemalci) zagotavljamo uveljavljanje ustreznih tehnoloških postopkov in varnosti oskrbe z zemeljskim, mestnim, mešanim in uparjenim plinom ter z njimi skupaj prevzemamo odgovornost za redno in brezhibno obratovanje virov in omrežja 4. člen S tem sporazumom prevzemamo dobavitelji in odjemalci obveznosti, da bomo po postopku, ki velja za sprejem tega sporazuma oziroma pogojev za dobavo in odjem plina, vsakokrat kadar to zahtevata razvoj tehnologije in družbenoekonomski razvoj mesta, ta sporazum ali pogoje za dobavo ustrezno spremenili oziroma dopolnili. V ta namen bomo dobavitelji in odjemalci izoblikovali stalno komisijo, ki bo spremljala in analizirala obstoječe tehnološke postopke in razvoj oskrbe z zemeljskim, mestnim, mešanim in uparjenim plinom ter na podlagi novih spoznanj predlagala ustrezne strokovne predloge za dopolnitev^ ali spremembo tega sporazuma in pogojev za dobavo in" odjem plina. 5. člen Da bo oskrba z zemeljskim, mestnim, mešanim in uparjenim plinom potekala brezhibno oziroma, da bodo eventualne motnje pri dobavi oziroma odjemu pravočasno in strokovno odpravljene, imamo dobavitelji plina pravico in dolžnost izdelati vsa potrebna tehnična navodila, ki so potrebna za nemoteno in varno obratovanje virov, omrežja in plinskih trošil. Navodila morajo poleg tehničnih, predpisovati tudi postopek za pridobitev potrebnih soglasij za projektiranje novih zmogljivosti za odjemalce in dobavitelje, za priključitev in zagon nove ali restavrirane naprave, za tehnično zavarovanje v primeru okvajre na virih, omrežju in trošilih, kot tudi druge tehnične rešitve v skladu z naravo stroke. Navodila morajo biti usklajena s predpisi upravnih organov. Navodilu sprejme delavski svet temeljne organizacije Plinarna Ljubljana enakopravno z delegati uporabnikov komunalne storitve, kot to določa zakon. 6. člen O sporih, glede uresničevanja pravic in obveznosti po tem sporazumu, odloča sodišče združenega de-_ la v Ljubljani. 7. člen Ta samoupravni sporazum je po predpisanem postopku pravno veljavno sprejet, v enakem besedilu v vseh zborih občinskih komunalnih skupnosti in Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS In začne veljati osmi dan od dneva objave. Ljubljana, dne 17. julija 1980. Skupščine občinskih komunalnih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 1174. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) in 8. člena statuta smo delavci TOZD Plinarna Ljubljana, skupaj in enakopravno z delegati odjemalci plina na 2. seji DS dne 29. aprila 1980 sprejeli POGOJE za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega mešanega in uparjenega plina I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S temi pogoji urejamo oskrbo s plinom na območju ljubljanskih občin oziroma pravice, obveznosti in odgovornosti dobaviteljev in odjemalcev plina za: — naprave dobaviteljev in odjemalcev, — dobavo in kvaliteto plina, — priključitev na plinovodno omrežje, — plinomere, — prijavo, odjavo in obračun porabe plina, — prekinitev dobave plina, — varnostne ukrepe pn uporabi in dobavi plina. 2. člen Odjemalec plina je po teh pogojih vsaka fizična in pravna oseba, ki je PLINARNA na podlagi predhodnega pismenega sporazuma dobavlja plin po plinovodnem omrežju. Z velikimi potrošniki, se lahko sklepajo posebne pogodbe o dobavi plina. Veliki potrošniki so tisti odjemalci, katerih poraba plinske energije je večja kot 5 GWh (4300 Gcal) letno oziroma 0,4 GW (344 Gcal) mesečno. Posebne pogodbe se lahko sklepajo tudi s potrošniki, ki nimajo statusa velikih potrošnikov v smislu tega sporazuma, če zato obstojajo posebni pogoji. 3. člen Plin iz omrežja je plin, ki se odjemalcem dovaja po plinovodnem sistemu. Plinovodni sistem sestavljajo primarni in sekundarni cestni plinovodi, primarne in sekundarne regulacijske postaje, hišni priključki, hišne regulacijske naprave in hišne ali notranje plinske instalacije. II NAPRAVE DOBAVITELJA PLINA 4. člen Naprave dobavitelja plina so: — transportni in stabilni rezervoarji za' prevoz in skladiščenje surovine, — naprave za proizvodnjo vseh vrst plinov, ki se odvajajo do odjemalcev po plinskem omrežju, — plinohramf vseh vrst za skladiščenje plina, — primarni cestni plinovodi, — primarne regulacijske postaje, — sekundarni cestni plinovodi, — sekundarne regulacijske postaje. Naštete naprave so osnovna sredstva v upravljanju dobavitelja. 5. člen Primarni plinovodi so cevovodi za dovod plina do posameznih oskrbovalnih področij ali primarnih regulacijskih postaj oziroma plinovodi za oskrbo dveh ali več stanovanjskih sosesk s plinom. 6. člen % Primarne regulacijske postaje so naprave za zmanjšanje tlaka plina v posameznih preskrbovalnih področjih ali stanovanjskih soseskah. Namenjene so za preskrbo sekundarnega plinskega omrežja posa- meznih preskrbovalnih področij ali stanovanjskih sosesk. 7. člen Sekundami plinovodi so cevovodi za razvod plina do hišnih priključkov ali sekundarnih regulacijskih postaj v posameznih preskrbovalnih področjih ali stanovanjskih soseskah. 8. člen Sekundarne regulacijske postaje so naprave za zmanjšanje tlaka plina, ki so namenjene za preskrbo skupine stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov s plinom. 9. člen Plinomeri so naprave za merjenje porabe plina. III. NAPRAVE ODJEMALCA 10. člen Naprave odjemalca so: — hišni priključki, — hišna regulacijska postaja, — notranja plinska instalacija, — stanovanjski regulator tlaka, — plinomer, — plinska trošila. Z naštetimi napravami upravlja in razpolaga odjemalec. 11. člen Hišni priključki so odcepni cevovodi za dovod plina od primarnega ali sekundarnega plinovoda do zgradbe, vključno z požarno pipo, ki se nahaja neposredno za vstopom priključka v stavbo oziroma zapornim organom izven stavbe, če je ta po tehničnih predpisih potreben. Hišni priključek zajema tudi fazonski kos, vgrajen na primarnem ali sekundarnem plinovodu, če je ta zaradi izvedbe potreben. Hišni priključki so dimenzionirani samo za potrebe priključne zgradbe. 12. člen Hišna regulacijska postaja ali hišni regulator je naprava za zmanjšanje tlaka v posamezni zgradbi. Stanovanjski regulator tlaka je naprava za zmanjšanje tlaka plina v posameznem stanovanju. 13. člen Požarna pipa je glavni zaporni organ, s katerim se zapre dovod plina v zgradbo oziroma razvod v zgradbi. Požarna pipa je lahko nameščena izved zgradbe na odcepu plinskega priključka od primarnega ali sekundarnega plinovoda ali pa v zgradbi neposredno za vstopom priključnega cevovoda v zgradbo. Požarna pipa mòra biti nameščena na vedno dostopnem mestu in vidno označena s trajnim napisom. Če je požarna pipa nameščena v zgradbi, potem mora biti dostop do nje vidno označen s trajnimi oznakami. Mesto namestitve in vrsta zapornega organa, ki služi kot požarna pipa določi projektant plinske instalacije po navodilih in s soglasjem PLINARNE 14. člen Notranja plinska instalacija ali hišna instalacija zajema vso plinovodno napeljavo od požarne pipe do posameznih plinskih trošil. 15. člen Plinska trošila so vse naprave in kurišča, ki so priključena na plinsko instalacijo in trošijo plin. IV. DOBAVA IN KVALITETA PLINA 16. člen Dobavitelj dobavlja odjemalcu plin po vnaprej določeni ceni in kalorični vrednosti nepretrgoma podnevi in ponoči. V primeru pokrivanja konic porabe s plinom drugačne kvalitete, se kalorična vrednost dobavljenega plina ali mešanice plina lahko spremeni, vendar se pri tem ne smejo bistveno spremeniti zgorevalne lastnosti plina. 17. člen Cena za 1 kub. m plina mora biti usklajena z njegovo izgorevalno toploto (zgornjo kalorično vrednostjo). Cena 1 kub. m plina pri odjemnih pogojih (na plinomer) se določi tako, da se nazivna zgorevalna toplota (zgornja kalorična vrednost plina) v MJ (kcal) na kub. m pri norihalnih pogojih (0° C in tlaku 1,01323 bara) pomnoži z veljavno ceno za 1 MJ (1 kcal). Cena 1 m3 plina pri potrošnikih, ki imajo plinö-mere s korektorji, se določa s pogodbo o dobavi pii. na. 18. člen Nazivne zgorevalne toplote (zgornje kalorične vrednosti) za posamezne vrste plina pri normalnih pogojih po: — za zemeljski plin 9,30—11,63 kW/kub. m (8.000 do 10.000 kcal/kub m). — za mestni plin 4,19—5,38 kWh/kub. m (3.000 do 4.800 kcal/kub.m), — za mešani plin 13,95—15,12 kWh/kub. m (12.000 do 13 000 kcavkub. m), — za uparjeni plin 30,23—34,83 l:Wh/kub. m (26.000-30.000 kcal/kub. m). 19. člen Srednja vrednost zgorevalne toplote (zgornja kalorična vrednost) pri normalnih pogojih v koledarskem letu dobavljenega plina, smejo nazivne vrednosti na osnovi katere je bila določena cena KWh odstopati za + 2,5 odstotka. 20. člen Srednja vrednost zgorevalne toplote (zgornje kalorične vrednosti) pri normalnih pogojih se določa s statistično obdelavo rezultatov laboratorijskih meritev. Minimalno število dni, v katerih so bile opravljene laboratorijske meritve, ki služijo za določanje srednje vrednosti zgorevalne toplote plina v 1 koledarskem letu le 150. Število mesečno opravljenih meritev ne sme biti manjše od 10. 21. člen Če se zaradi pokrivanja urnih, dnevnih ali sezonskih konic porabe dobavlja odjemalcem mešanica dveh plinov (npr. zemeljskega in mešanega), potem se za določitev začasne cene KWh uporablja povprečna zgorevalna toplota (zgornja kalorična vrednost) v obračunskem obdobju dobavljenega plina oz. mešanice). Poprečna vrednost zgorevalne toplote se dobi kot ponderirana vrednost iz podatkov o dobavljenih količinah in zgorevalnih toplotah mešanih plinov 22. člen Če se v skladu z dolgoročnim razvojem oskrbe mesta s. plinom, kvaliteta plina spremeni v taki meri,- da so potrebne spremembe, predelave ali zamenjave v distribucijskem sistemu (primarno in sekundarno plinsko omrežje z regulacijskimi postajam^ in hišni priključek, hišna regulatorska postaja, notranja plinska instalacija) s plinskimi trošili, potem nosi vse stroške, ki nastopajo v distribucijskem sistemu dobavitelj plina, lastnik, oziroma upravljalec stavbe pa vse stroške, ki nastopajo v zvezi s sanacijo hišnega priključka, notranje instalacije, zaporne in druge armature ter plinskih trošil. 23. člen Kolikor lastnik oziroma upravljalec stavbe ne prevzame stroškov sanacije hišnega priključka, notranje plinske instalacije, trošil ter zaporne in druge armature, ali če sanacija ni izvedena pravočasno in časovno usklajeno s sanacijo plinskega oimc-vja mu dobavitelj ni dolžan dobavljati plina vse dokler niso izpolnjeni pogoji iz 22. člena teh pogojev. V PRIKLJUČITEV NA PLINSKc OMREŽJE 24. člen Dobavitelj plina izdaja soglasje za uporabo oz. P'ikl.iučitev na plinsko omrežje na podlagi pismene vloge investitorja za nove zgradbe ter lastnikov, hišnih svetov in drugih upravljalcev zgradbe za obstoječe zgradbe. 25 člen Prikliučttev na plinsko omrežje je možno le ob upoštevanju in izpolnjevanju zakonskih določil in uporabljenih tehničnih predpisov ter navodil dobavitelja za izvajanje plinskih instalacij. 26. člen Vlogi za izdajo soglasja je treba priložiti dva Izvoda mapne kopije s točno označenim objektom, ki bo priključen na plinsko omrežje. V vlogi je treba navesti za kakšne namene se bo plin uporabljal, kakšna bo predvidena normalna in maksimalna poraba plina, ter kakšen tlak plina je za predvideno uporabo potreben. Za odjemalce, s katerimi se sklepa posebna pogodba za dobavo plina, je treba v vlogi za izdajo soglasja navesti vse podatke, ki bodo služili kot osnova za sklenitev pogodbe. 27. člen Dobavitelj plina je dolžan izdati soglasje za odjem plina in izvesti priključek, če mimo zgradbe poteka plinovod ustreznega profila, če je priključek tehnično možen in če so proizvodne in distribucijske zmogljivosti zadostne. 28. člen Dobavitelj daje tehnične smernice pri izdelavi projektne dokumentacije ter izdaja soglasje k projektom za pridobivanje gradbenega dovoljenja in za izvedbo za vse vrste plinskih naprav in napeljav ter hišnih instalacij plina na območju mesta Ljubljana. 29. člen Pred izdajo gradbenega dovoljenja za plinske naprave in napeljave si mora investitor pridobiti soglasje dobavitelja plina k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. 30. člen Pred začetkom izvajanja del na plinskih napravah in napeljavah, si mora investitor ali izvajalec del pridobiti soglasje dobavitelja plina k projektu za izvedbo del. 31. člen Izdelovalec projektne dokumentacije in izvajalec del na plinskih napravah in napeljavah mora s pismeno izjavo potrditi, da se je seznanil s temi pogoji in veljavnimi zakonskimi predpisi ter da pozna in ima tehnične predpise, ki jih uporablja dobavitelj plina. 32. člen Notranje hišne instalacije in plinskih trošil se ne sme uporabljati vse dotlej, dokler dobavitelj ne izda atesta o sposobnosti plinske instalacije in plinr skih 'trošil za obratovanje in dokler od pristojnega upravnega organa ni izdano dovoljenje za uporabo. Določbe prvega odstavka tega člena se nanašajo na celotno plinsko instalacijo, kot tudi za posamezne tehnološke samostojne enote (plinske kotlovnice, industrijski uporabniki plina). 33. člen Ne glede ha določila 32. člena lahko dobavitelj plina dovoli začasno'' ali časovno omejeno uporabo plina zaradi funkcionalnega preizkusa priključenih plinskih trošil ali montažnega ogrevanja objekta. Tudi v primeru iz prvega odstavka tega člena, pa morajo biti prehodno izvedeni vsi preizkusi plinske instalacije na tesnost ter dimovodne instalacije, v slučaju dalj časa trajajoče začasne uporabe plina pa pridobljeno dovoljenje za poizkusno obratovanje od pristojnega upravnega organa. 34. člen Hišne priključke in hišne plinovodne napeljave do plinomera lahko izvede le dobavitelj kot lastnik namerjenega plina, z njegovim soglasjem pa tudi inštalaterska podjetja in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni ter razpolagajo s potrebnim strokovnim kadrom. 35. člen Hišni priključki in notranja plinska instalacija ter hišni in stanovanjski regulatorji tlaka so naprave potrošnika in se izvedejo na njegov račun oziroma na račun investitorja. Hišni priključek, notranjo plinsko instalacijo ter hišne in stanovanjske regulatorje tlaka vzdržujejo lastniki oziroma upravljalci zgradbe na svoje stroške. 36. člen Dobavitelj plina ima vedno pravico preizkusiti plinske napeljave in priključke plinskih trošil. Ce se pri tem ugotovijo netesnosti ali druge nepravilnosti, ki so nevarne za potrošnike in okolico, mora dobavitelj takoj odklopiti plin in od lastnika, oziroma upravi j alca zgradbe zahtevati odpravo napake. Ponoven priklop je dopusten šele po odpravi ugotovljenih nepravilnosti. VI. PLINOMERI 37. člen Vsakemu novemu odjemalcu namesti dobavitelj plina plinomer na njegove stroške. Tip, velikosti in mesto namestitve plinomera določi projektant s soglasjem in po navodilih dobavitelja. Vsi plinomeri morajo biti žigosani od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Plinomere nadzoruje in pregleduje dobavitelj plina. 38. člen Vsa dela v zvezi z nameščanjem in premeščanjem plinomerov lahko opravlja samo dobavitelj plina. Popravila plinomerov lahko z njegovim soglasjem opravljajo tudi druga podjetja in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani. Vse popravljenje plinomere mora pregledati in žigosati pristojni organ za kontrolo meril in plemenitih kovin. 39. člen Za mehovne plinomere nazivne velikosti do 6 m3 lahko prevzame dobavitelj plina na podlagi pismenega sporazuma o dobavi plina ali posebne pogodbe z investitorjem ali odjemalcem plina dolžnost vzdrževanja in nadomestitve dotrajanih plinomerov. 40. člen Redne preglede plinomerov v zakonitem roku in zamenjavo dotrajanih plinomerov na zahtevo uradi za kontrolo meril in plemenitih kovin vrši dobavitelj plina. Stroške, ki nastanejo v zvezi z deli iz prvega odstavka tega člena pri mchovnih plinomerih nazivne velikosti do 6 m3 pokriva dobavitelj plina z osnovno tarifo, ki jo plačujejo odjemalci plina na osnovi cenika del. Za vse mehovne plinomere nazivne velikosti do 6 m3/h, ga katere ni sklenjen sporazum oziroma pogodba iz drugega odstavka 39. člena in za vse ostale plinomere, opravlja dela po prvem odstavku tega člena dobavitelj plina na račun odjemalca ali lastnika oziroma upravi j alca stavbe, na osnovi dejanskih stroškov. 41. člen Ce je pri potrošniku zaradi instaliranja novih plinskih naprav treba zamenjati plinomer z novim, večje kapacitete nosi stroške nabave in zamenjave plinomera odjemalec. 42. člen Dobavitelj in, odjemalec imata poleg rednih kontrolnih pregledov iz 40. člena teh pogoj čv vedno pravico kontrolirati točnost plinomera. Ce se pri preizkusu izkaže, da je točnost plinomera, izven dopustnih meja plača stroške preizkusa dobavitelj, v nasprotnem primeru pa tisti, ki je preizkus zahteval. VII. PRIJAVA IN ODJAVA TER OBRAČUN PLINA 43. člen Odjemalec, ki želi uporabljati plin. sklene z (Joba viteljem pismeni sporazum o dobavi plina. Za dobavo plina se lahko v smislu členov 1. in 2. teh pogojev sklene posebna pogodba. • / 44. člen Odjemalec lahko prenese pravico uporabe plina na drugo osebo samo s soglasjem dobavitelja plina. 49. člen Prenehanje uporabe plina mora odjemalec pismeno javiti dobavitelju vsaj tri dni pred prenehanjem. Za prenehanje dobave pogodbenim odjemalcem veljajo določila pogodbe. 46. člen Dobavitelj prodaja plin po kub. m. V široki potrošnji plačujejo odjemalci, ki uporabljajo plin tudi ogrevanje prostorov (HS in individualni odjemalci) za porabljeni plin mesečno akontacijo na podlagi izstavljenega računa. Dvakrat letno, praviloma 1. januarja in 1. julija se izvrši dejanski obračun norabe plina po stanju plinomera. • 47. člen Višina akontacije za nove odjemalce se v široki potrošnji določi glede na namen uporabe plina, velikost ogrevalnih prostorov in števila članov gospodinjstva. Višina akontacije za obstoječe odjemalce se določi na osnovi porabe v preteklem letu, O višini mesečne akontacije skleneta odjemalec in dobavitelj pismeni sporazum. 48. člen V primeru, da se ugotovi, da točnost plinomera ni v dopustnih mejah, imata odjemalec in dobavitelj pravico zahtevati pavšalen obračun porabe plina. Višina pavšala se določi glede na porabo v enakem obračunskem obdobju preteklega leta z upoštevanjem vseh sprememb, ki so medtem nastopile (število družinskih članov, velikost ogrevanja prostorov, temperatura zunanjega zraka itd,) 49. člen Porabljeni plin plačuje odjemalec v 15 dneh po izstavi računa dobavitelja. Če odjemalec porabljenega plina ne plača niti v 16 dneh po prejemu opomina, v katerem morajo biti navedene posledice neplačanega računa, lahko dobavitelj odjemalcu brez predhodnega opozorila odklopi plin. Ugovor zoper račun za porabljeni plin je treba poslati dobavitelju najkasneje v 15 dneh od prejema računa. Ugovor ne zadrži plačilo računa. VIII. NEUPRAVIČENI ODJEM PLINA 50. člen Za neupravičeni odjem se šteje vsaka poraba plina, ki ni merjena s plinomerom, ki je opremljen z veljavnim žigom urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Taka poraba nastopa pri: — odjemu plina iz glavnega plinovoda brez plinomera, — odjemu plina pred plinomerom, — odjemu plina z obhodom mimo plinomera, — nedopustnih posegih na plinomeru. 51. člen Če po krivdi odjemalca ni mogoče ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema plina, se neupravi- čeni odjem obračuna od dneva, ko je odjemalec sklenil z dobaviteljem sporazum o dobavi plina, oziroma od dneva, ko je bila uporaba tehnično mogoča. 52. člen Količina neupravičeno uporabljenega plina se izračuna iz popolne priključne vrednosti plinskih trošil ob upoštevanju naslednjih ur dnevne uporabe plina. — 6 ur dnevno za vse dni za kuhalnike in štedilnike, — 4 ure dnevno za vodne grelnike — 24 ur dnevno za hladilnike, — 10 ur dnevno za razsvetljavo, — 16 ur dnevno za obdobje od 1. oktobra do 1. maja za vsa trošila, ki služijo za ogrevanje prostorov, — pri ostalih trošilih v industriji v odvisnosti od števila delovnik izmen, 8, 16 in 24 ur. IX. PREKINITEV DOBAVE PLINA 53. člen Dobavitelj sme brez odškodnine znižati običajni tlak plina, omejiti ali prekiniti dobavo plina in spremeniti določeni sestav plina in njegovo kalorično vrednost v naslednjih primerih: — pri rednih in izrednih remontih rezervoarskih, plinohramskih in proizvodnih napravah, — pri predelavi in rekonstrukcijah rezervoarskih, plinohramskih in proizvodnih napravah, — pri okvarah rezervoarskih, plinohramskih in proizvodni ih napravah, — pri rednih in izrednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu (regulatorske postaje, plinsko omrežje), — pri priključevanju, novih odjemalcev na plinsko omrežje, — pri priključevanju novih delov plinskega omrežja oziroma razširitvi distribucijskega sistema, — pri okvarah na plinskem distribucijskem sistemu, — če to zahtevajo dela pri gradnji in rekonstrukcijah cest in drugih komunikacij, gradbenih objektov in drugih komunalnih napeljavah in — v primeru višje sile, Znižanje tlaka plina in omejitev ali prekinitev dobave plina sme trajati le toliko časa, dokler ni odstranjen vzrok zaradi katerega je do teh ukrepov prišlo. 54. člen Dobavitelj lahko na stroške odjemalca oziroma lastnika ali upravljalca zgradbe brez odpovedi prekine dobavo plina v naslednjih primerih: — če naprave odjemalca ogrožajo življenje in varnost okolice, — če odjemalčeve naprave ovirajo rodno dobavo plina drugim odjemalcem in odjemalcem tega noče preprečiti, — če odjemalec namerno poškoduje naprave dobavitelja, , — če se ugotovi, da so z vednostjo odjemalca na plinovodni napeljavi napravljeni odcepi, ki omogočajo nemerjen odjem plina, — v primeru neupravičenega odjema plina, — če odjemalec prodaja plin drugi osebi po višji ceni kot je določena in brez vednosti dobavitelja. — če odjemalec ne dovoli dobavitelju dostopa do plinomera, — če odjemalec ni izpolnil obveznosti iz teh pogojev. 55. člen Dobavitelj sme odpovedati dobavo plina z odpovednim rokom 30 dni v primeru, da so bile odjemal-čeve naprave priključene brez vednosti dobavitelja in ovirajo dobavo plina drugim odjemalcem, pa tega ni mogoče preprečiti. X. UKREPI ZAGOTOVITEV VARNOSTI PRT UPORABI PLINA 56. člen Če se v prostoru zavoha vonj po plinu, je treba takoj ugasniti vse plamene, zapreti pipe, pred plino-merom ter odpreti okna in vrata, da se prostor dobro prezrači. V primeru zastrupitve s plinom je treba ponesrečenca odnesti na svež zrak in poklicati zdravnika. V vsakem primeru je treba o uhajanju plina takoj obvestiti dobavitelja plina. 57. člen V prostore, za katere obstoja sum, da so napolnjeni s plinom, se ne sme vstopiti z odprtim plamenom, tlečo cigareto itd., niti se ne sme vklapljati ali izkljapljati električnih stikal. Nedopustna je tudi uporaba telefona v takih prostorih. Prepovedano je iskanje netesnih mest na plinski napeljavi in na napravah s plamenom. Netesna mesta se smejo iskati s premazovanjem z milnico ali s posameznimi instrumenti. 58. člen Če vonj po plinu ne izgine niti po tem, ko je pipa pred plinomerom zaprta in če napake ni mogoče takoj odstraniti je treba zapreti požarno pipo na vstopu hišnega priključka v stavbo ali plinski zasun na cesti ter stanovalcem prepovedati zadrževanje v ogroženih prostorih. Pipo pred plinom ali požarno pipo mora zapreti ali poskrbeti, da se le-ta zapre, tisti, ki je uhajanje plina zaznal. 59. člen Če prihaja vonj po plinu izza zaklenjenih vrat, je treba takoj poklicati Ljudsko milico ali Upravo javne varnosti in vrata na silo odpreti. Istočasno je treba o tem obvestiti tudi dobavitelja plina. 60. člen Zaprto požarno pipo na hišnem priključku sme ponovno odpreti samo za to pooblaščeni delavec dobavitelja plina. 61. člen Plinska pipa je zaprta, kadar stoji diagonalna zareza na štirikotnem nastavku za ključ plinske pipe pravokotno na smer cevi in odprta kadar stoji zareza diagonalno v smeri cevi. 62. člen V primeru, ko dobavitelj plina obvesti odjemalca, da je zaradi višje sile ali drugih razlogov začasno zmanjšan tlak plina v plinskem omrežju, plameni na trošilih ne smejo goreti brez nadzorstva. Če plamen na plinskem trošilu ugasne, je treba takoj zapreti pipo pred trošilom. Plinska pipa se sme odpreti šele potem, ko se je tlak plina normaliziral. To ve- lja tudi v primeru, ko je zaradi prenizkega tlaka ugasnil prižigalni plamenček na plinskem trošilu (bojler za pripravo tople vode, peči in kotli za centralno kurjavo, sobne ogrevalne peči itd.). 63. člen Dokler se čuti duh po plinu, oz. dokler se plinske naprave in napeljave popravljajo, morajo biti vse plinske pipe pred trošili zaprte To velja tudi za pri-žigalne plamenčke plinskih kurišč (bojlerji, peči in kotli za centralno kurjavo, sobne peči itd.). Da ne bi prišlo do nesreče, se je treba pred prižiganjem plina prepričati, da plin morda ne uhaja, kar se zazna z vonjem ali s posebnim instrumentom. 64. člen Plin se sme prižigati samo na plinskih gorilnikih in nikoli ne na priključnih pipah. Dolžina gibljive cevi za priključitev plinskih trošil naj ne bo daljša od 0,5 m, na ustrezne nastavke na instalaciji in trošilu pa prijetna tako, da se je brez uporabe orodja ne da sneti. 65. člen Vsi stanovalci hiše, kjer so nameščene plinovodne napeljave in naprave morajo biti poučeni o ravnanju s plinskimi pipami in trošili, seznanjeni z mestom namestitve požarne pipe na vstopu hišnega priključka v stavbo in ukrepih v slučaju uhajanja plina. * Na njihovo zahtevo jih mora dobavitelj plina poučiti o varnostnih ukrepih v zvezi z uporabo plina. Za način poučevanja se sporazumno dogovorijo odjemalec in dobavitelj plina. 66. člen Navodila za posluže vanj e, uporabo in vzdrževanje plinskih trošil je dolžan izdati izvajalec instalacij oziroma dobavitelj opreme. Seznanjenje stanovalcev z mestom namestitve požarne pipe in ukrepi v primeru uhajanja plina je dolžnost hišnega sveta ali drugega upravljalen stavbe. V primeru nejasnosti in na zahtevo lastnika ali upravi j alca stavbe je dobavitelj plina dolžan izdelati pisno navodilo v smislu tega člena. Odjemalec, ki zapusti stanovanje, je po dementa ži plinskih naprav dolžan poskrbeti za strokovno začepljenje vseh izpustov na plinovodni instalaciji 67. člen Napake na plinski instalaciji do plinomera lahko popravlja samo dobavitelj plina z njenim pooblastilom pa tudi inštalaterske organizacije združenega dela in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni ter razpolagajo z zahtevnim strokovnim kadrom. Popravila na plinski napeljavi za plinomer in popravila plinskih trošil lahko izvajajo vse organiza- k cije združenega dela in obrtniki, ki so zato dejavnost registrirani in usposobljeni pri proizvajalcu plinske opreme ali dobavitelju plina. XI. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA 68. člen Obveznosti dobavitelja so predvsem naslednje: — stalna in zadostna dobava plina predpisane kalorične vrednosti, — izdaja soglasij za uporabo plina, — dajanje tehničnih smernic za izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste plinskih naprav in instalacij, — pregled in izdaja soglasij k projektom za vse vrste plinskih naprav in instalacij, — preizkušanje plinskih instalacij na tesnost ter trošil na funkcionalnosti in izdajanje atestov o sposobnosti instalacij in trošil za obratovanje, — odklop plina, če plinske naprave in napeljave ogrožajo življenje in premoženje odjemalcev okolice, — pregled in kontrola plinomerov, — zamenjava dotrajanih plinomerov, — občasna kontrola in pregled plinske instalacije pri odjemalcih, ki plina ne uporabljajo imajo pa vgrajeno plinsko instalacijo, — povrnitev dejanske škode odjemalcu, če kvaliteta plina ne odgovarja predpisani, po krivdi dobavitelja, — obveščanje odjemalcev o zmanjšanju tlaka plina in omejitvi ali prekinitvi dobave plina, — seznanjanje odjemalcev z nevarnostmi plina in posluževanjem plinskih trošil v okviru pristojnosti dobavitelja, — nadzor nad požarnimi pipami. 69. člen Obveznosti odjemalca plina, oziroma imetnika plinske instalacije so predvsem naslednje: — redno plačilo računov za porabljeni plin, — skrb za redno in strokovno vzdrževanje plinskih naprav, napeljav in trošil, ki so njegova last, — preureditev oziroma sanacija plinskih naprav, napeljav in trošil, ki so njegova last v primeru spremembe vrste oziroma kvalitete plina, — razumno trošenje plina kot vira energije, — odprava napak in pomanjkljivosti na plinskih napravah, napeljavah in trošilih, ki so njegova last in ki ovirajo redno dobavo plina drugim odjemalcem, — dovoljevanje in omogočanje odčitavanja, preizkusov, pregledov in kontrole plinomerov, — dovoljevanje in omogočanje pregledov in preizkusov plinskih naprav, napeljav in trošil v njegovi lasti dobavitelju ne glede na to, če plin uporablja ali ne, — dajanje podatkov dobavitelju o uporabi plina in odjemalcih, ki so potrebni za statistične in druge obdelave, — zavarovanje in začepljenje instalacij v primeru prenehanja uporabe plina, — javljanje vseh okvar na plinskih napravah, napeljavah in trošilih dobavitelja, — obveščanje v slučaju suma, da se v nedostopnih prostorih nahaja plin. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 70. člen Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev), odjemalca ali dobavitelja, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ter njegovo okolje, je nedopustno. Zaradi škodljivega ali nevarnega ravnanja sta odjemalca ali dobavitelj odgovorna kazensko in odškodninsko po veljavnih predpisih. 71. člen Ti pogoji se uporabljajo za vsa že sklenjena in tudi za nova dobavljena razmerja. 72. člen Določila teh pogojev ne veljajo takrat in tistem delu, kadar je o njih za to pristojni organ drugače odločil. 73. člen Ti pogoji se objavijo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati z dnem, ko začne veljati samoupravni sporazum o določitvi pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uperjenega plina na območju ljubljanskih občin. Ljubljana, dne 17. julija 1980. Predsednik delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela Plinarna Ljubljana Peter Erman, inž. 1. r. 1175. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 19. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) smo: 1. delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti; 2. delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; 3. občani v krajevnih skupnostih ljubljanskih občin kot uporabniki toplotne energije (komunalne storitve) ter 4. delavci temeljne organizacije Komunalna energetika Ljubljana, n. sol. o. združeni v delovni organizaciji IPK Ljubljana kot izvajalci komunalne storitve — dobavitelji toplotne energije, samoupravno organizirani v občinskih komunalnih skupnostih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, kjer s svobodno menjavo dela zagotavljamo po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov s temi potrebami in interesi usklajujemo delo na področju opravljanja komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena — oskrbe naselij s toplotno energijo, sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi, sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, občani v krajevnih skupnostih ljubljanskih občin kot uporabniki toplot- ne energije ter delavci temeljne organizacije združenega dela Komunalne energetike Ljubljana, n. sol. o., ki opravljamo komunalno storitev oskrbe s toplotno energijo oziroma dobavljamo ogrevalno toploto, sporazumno določamo pogoje za dobavo in odjem toplotne energije oziroma ogrevalne toplote, ki veljajo v vseh ljubljanskih občinah in po katerih se morajo ravnati dobavitelji in odjemalci toplotne energije. 2. člen Pogoji za dobavo in odjem toplotne energije na območju ljubljanskih občin so urejeni z naslednjimi poglavji: I. SPLOŠNE DOLOČBE II. NAPRAVE ZA PRETOK OGREVALNE VODE III. PRIKLJUČNA MOC IV. ODJEMNO MESTO IN CAS DOBAVE V. PRIKLJUČITEV NA VROČEVODNO OMREŽJE IN DOBAVA TOPLOTNE ENERGIJE VI. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA OZIROMA INVESTITORJA VII. OBRATOVANJE ODJEMALCEVIH TOPLOTNIH NAPRAV VIII. VZDRŽEVANJE ODJEMALCEVIH TOPLOTNIH NAPRAV IX. PREKINITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE X. USTAVITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE XI. VIŠJA SILA XII. UGOTAVLJANJE DOBAVLJENIH KOLIČIN TOPLOTNE ENERGIJE XIII. NEKONTROLIRANI ODJEM XIV. OBRAČUN XV. NASTANEK DOLŽNlSKO-UPNlSKEGA RAZMERJA IN PLAČILO RAČUNOV XVI. REKLAMACIJE XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Te pogoje so sprejeli delavci temeljne organizacije združenega dela Komunalna energetika Ljubljana skupaj in enakopravno z delegati odjemalcev na 5. seji delavskega sveta dne 7. aprila 1980 in so sestavni del tega sporazuma. 3. člen S pogoji iz 2. člena tega sporazuma izvajalci in uporabniki (v nadaljnjem besedilu dobavitelji in odjemalci) zagotavljamo uveljavljanje ustreznih tehnoloških postopkov in varnost oskrbe s toplotno energijo ter z njimi skupaj prevzamemo odgovornost za redno in brezhibno obratovanje virov in omrežja. 4. člen S tem sporazumom prevzemamo dobavitelji in odjemalci obveznost, da bomo po postopku, ki velja za sprejem tega sporazuma oziroma pogojev za dobavo in odjem toplotne energije, vsakokrat kadar to zahtevata razvoj tehnologije in družbenoekonomski razvoj mesta, ta sporazum in pogoje za dobavo in odjem ustrezno spremenili oziroma dopolnili. V ta namen bomo dobavitelji in odjemalci izoblikovali stalno komisijo, ki bo spremljala in analizirala obstoj ej e tehnološke postopke in razvoj oskrbe s toplotno energijo ter na podlagi novih spoznanj predlagala ustrezne strokovne predloge za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma in pogojev za dobavo in odjem toplotne energije. 5. člen Da bo oskrba s toplotno energijo potekala brezhibno oziroma da bodo eventualne motnje pri dobavi oziroma odjemu pravočasno in strokovno odpravljene, imamo dobavitelji toplotne energije pravico in dolžnost izdelati vse potrebna tehnična navodila, ki so potrebna za nemoteno in varno obratovanje virov in omrežja. Navodila morajo poleg tehničnih, predpisovati tudi postopek za pridobitev potrebnih soglasij za projektiranje novih zmogljivosti za odjemalce in dobavitelje, za priključitev in zagon nove ali restavrirane naprave, za tehnično zavarovanje v primeru okvar na virih in omrežju, kot tudi druge tehnične rešitve v skladu z naravo stroke. Navodila morajo biti usklajena s predpisi upravnih organov. Navodila sprejme delavski svet temeljne organizacije Komunalna energetika Ljubljana enakopravno z delegati uporabnikov komunalne storitve, kot to določa zakon. 6. člen O sporih, glede uresničevanja pravic in obveznosti po tem sporazumu, odloča sodišče združenega dela v Ljubljani. 7. člen Ta samoupravni sporazum je po predpisanem postopku pravno veljavno sprejet, v enakem besedilu v vseh zborih občinskih komunalnih skupnosti in Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 8. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in lačne veljati osmi dan od dneva objave. Ljubljana, dne 17. julija 1980. Skupščine občinskih komunalnih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 1176. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 7. člena družbenega dogovora o zadevah skunega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) in 9. člena statuta smo delavci TOZD Komunalna energetika Ljubljana, skupaj in enakopravno z delegati odjemalcev ogrevne toplote v Ljubljani na 5. seji DS dne 7. aprila 1980 sprejeli POGOJE za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pogoji za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: pogoji) urejajo razmerja in pogoje med dobaviteljem, investitorjem in odjemalcem pri oskrbi naselij v Ljubljani s toplotno energijo ter opredeljujejo naprave za pretok ogre- vne vode, priključno moč, odjemno mesto in čas dobave, priključitev na vročevodno omrežje in dobavo toplotne energije, obveznosti dobavitelja in odjemalca oziroma investitorja, obratovanje in vzdrževanje od-jemalčevih toplotnih naprav, prekinitev in ustavitev dobave toplotne energije, višjo silo, ugotavljanje dobavljenih količin toplotne energije, nekontroliran odjem, obračun, nastanek dolžniško upniškega razmerja in plačilo računov, reklamacije, prehodne in končne določbe. 2. člen Dobavitelj je IPK TOZD Komunalna energetika Ljubljana, skrajšano KEL. Investitor je tisti, ki naroča priključitev internih toplotnih naprav pa vročevodnem omrežju in zagotavlja sredstva za izvajanje teh del. Odjemalec je tisti, ki sprejema toplotno energijo v svoje toplotne naprave (instalacije) priključene na vročevodno omrežje dobavitelja. 3. člen Razmerja med investitorjem, odjemalcem in dobaviteljem se urejajo s soglasji, sporazumi, pogodbami, naročili in s temi pogoji. 4. člen KEL oskrbuje naselju l.jubijane s toplotno energijo, ki jo z ogrevno vodo dobavlja odjemalcem, Odjemalci sprejemajo dobaviteljevo toplotno energijo v svoje interne toplotne naprave. II. NAPRAVE ZA PRETOK OGREVNE VODE 5. člen Naprave za pretok ogrevne vode od toplotnih virov (toplarn, kotlarn) do odjemalca so: — vročevodno omrežje, — toplotne postaje, — interne toplotne naprave. 6. člen Naprave za pretok ogrevne vode glede na njihov pomen so; 1. Magistralno vročevodno omrežje: to so povezovalni vročevodi za daljinski prenos toplotne energije. Primarno vročevodno omrežje (praviloma od 0 250 do 0 500): to so tranzitni vodi, ki povezujejo magistralno vročevodno omrežje s sekundarnim vročevodnim omrežjem in so namenjeni oskrbi več obstoječih ali predvidenih stanovanjskih ali drugih območij potrošnje. 3. Sekundarno vročevodno omrežje (praviloma do 0 200): namenjeno je oskrbi določenega obstoječega ali predvidenega stanovanjskega ali drugega območja in poteka po območju potrošnje do priključnih jaškov ali odcepov za posameznega odjemalca. 4. Priključni vročevodi: namenjeni so oskrbi posameznega odjemalca in potekajo od priključnih jaškov ali odcepov do toplotnih postaj. 5. Toplotna postaja: sestavljena je iz priključne In hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplotne energije v interne toplotne naprave. 5.1 Priključna postaja: sestavljena je iz zapornih, regulacijskih, varnostnih in merilnih elementov. 5.2 fflšna postaja: sestavljena je iz toplotnih menjalnikov. razdelilnih sistemov, regulacijskih naprav, varovalnih naprav in naprav za pripravo tople po- trošne vode in služi za razdelitev toplotne energije za različne sisteme 'internih toplotnih naprav. 6. Interne toplotne naprave: nahajajo se izza hišne postaje in služijo za odjem toplotne energije za različne načine ogrevanja: — radiatorsko ogrevanje, — klimatizacija prostorov, — ogrevanje tople potrošne vode, — drugi načini. 7. člen Dobavitelj oddaja v vročevodno omrežje ogrevno vodo s temperaturo od U5“ C do 150“ C. Dobavitelj zagotavlja v ogrevanih in klimatiziranih prostorih dogovorjeno ali zakonsko določeno temperaturo s toleranco plus ali minus 1° C, če so priključni vročevod, toplotna postaja in interne toplotne naprave pravilno dimenzionirane, obratovalno usposobljene in uregulirane. Določilo prejšnjega odstavka velja tudi za temperaturo tople potrošne vode pri projektirani vrednosti odjema na odjemnem mestu v toplotni postaji s toleranco plus ali minus 5° C. 8. člen Dobaviteljeve toplotne naprave so toplotni viri, magistralno, primarno ter sekundarno vročevodno omrežje in naprave. 9. člen Odjemalčeve toplotne naprave so priključni vročevodi, toplotne postaje in interne toplotne naprave. III. PRIKLJUČNA MOC 10. člen Priključna moč je maksimalna poraba toplotne energije odjemalčevih toplotnih naprav v eni uri pri računski minimalni zunanji temperaturi —20° C. Priključna moč se določi v wattih (W), na osnovi tehničnih navodil KEL za priključitev toplotnih naprav na vročevodno omrežje. IV. ODJEMNO MESTO IN CAR DOBAVE 11. člen Odjemno mesto je merilno mesto v priključni postaji za zapornimi elementi, kjer odjemalec prevzema dobavljeno toplotno energijo. 12. člen Ogrevalna sezona se začne po 1. oktobru, ko znaša po ugotovitvah Meteorološkega zavoda v Ljubljani zunanja temperatura treh zaporednih dni ob 21. uri 4- 12° C ali manj, konča pa se, ko prekorači zunanja temperatura po ugotovitvah Istega zavoda v treh zaporednih dneh ob 21. uri +12° C, najkasneje pa 3. maja. Tri dni po začetku ogrevalne sezone morajo biti ogrevani vsi odjemalci, ki imajo priključni vročevod, toplotno postajo in interne toplotne naprave obratovalno usposobljene. 13. člen Na pisno naročilo in v sklad s tehničnimi možnostmi dobavlja dobavitelj toplotne energije tudi izven ogrevalne sezone za naslednje odjemalce: zdravstvene domove, bolnišnice, šole, domove upokojencev, vzgojno-varstvene zavode. 14. člen Dobava toplotne energije za ogrevanje prostorov • je praviloma sezonska, za ogrevanje potrošne vode in klimatizacijo prostorov pa je celoletna. 15. člen O dobavi toplotne energije v ogrevalni sezoni ali izven nje za posebne toplotne naprave (za tehnološke potrebe, bazene itd.) in posebne primere se dogovorita odjemalec in dobavitelj posebej. V. PRIKLJUČITEV NA VROČEVODNO OMREŽJE IN DOBAVA TOPLOTNE ENERGIJE 16. člen Investitor ali odjemalec, ki želi priključiti svoje interne toplotne naprave na dobaviteljevo vročevodno omrežje ali spremeniti priključno moč že priključenih internih toplotnih naprav, mora dobavitelja pismeno zaprositi za naslednja soglasja: 1. Soglasje k lokacijski dokumentaciji Vlogi za soglasje k lokacijski dokumentaciji je potrebno predložiti: — situacijo objekta, — oceno priključne moči objekta. 2. Soglasje h gradnji Vlogi za soglasja h gradnji mora investitor ali odjemalec priložiti: — lokacijsko dovoljenje ali potrdilo, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno, — situacijo objekta, — projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekte za izvedbo (PZI) internih toplotnih naprav (radmtorsko ogrevanje, toplozračeno ogrevanje, klimatizacija, vodovodne instalacije in podobno), — projekt (PGD oziroma PZI) toplotne postaje (priključna postaja in hišna postaja), — projekt (PGD oziroma PZI) priključnega vro-čevoda, — spremembe navedenih projektov. 3. Soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja Vlogi za soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja mora investitor ali odjemalec predložiti: — zapisnik o ureguliranju toplotne postaje, — pogodbo o priključitvi na vročevodno omrežje, — pogodbo o nadzoru gradnje priključnega vro-čevoda in toplotne postaje, — potrdilo o plačanih obveznostih iz pogodb, — projekte izvedenih del ali izjavo, da ni bilo odstopanj od predloženih projektov za izvedbo, — potrdilo o vrisu priključnega voda v kataster podzemnih naprav, — potrdilo o ureguliranju internih toplotnih naprav. 17. člen Za vgradnjo toplotnega števca mora investitor ali odjemalec pridobiti posebno pisno soglasje dobavitelja. Vlogi za soglasje mora investitor ali odjemalec priložiti projekt za izvedbo vgradnje toplotnega števca, ki mora biti izdelan v skladu s tehničnimi navodili KEL za priključitev toplotnih naprav na vročevodno omrežje. 18. člen Soglasja vsebujejo tehnične in finančne pogoje za priključitev ali za spremembo priključne moči. Dobavitelj je dolžan dati investitorju ali odjemalcu pisno soglasje za priključitev ali spremembo priključne moči, če so zahteve v prošnji za soglasje usklajene s temi pogoji in tehničnimi navodili KEL za priključitev toplotnih naprav na vročevodno omrežje in če to dopuščajo zmogljivosti dobaviteljevih naprav in ekonomičnost dobave toplote. V nasprotnem primeru da dobavitelj pismeno obrazložitev, zakaj ne soglaša s priključitvijo oziroma s sprememoo priključne moči. Soglasja predstavljajo dobaviteljevo obvezo za dobavo toplotne energije šele, ko je investitor oziroma odjemalec izpolnil vse pogoje iz soglasij in sklenil pogodbo o priključitvi na vročevodno omrežje. 19. člen Investitor ali odjemalec in dobavitelj skleneta pred začetkom izvajanja del na toplotni postaji, priključnem vročevodu in sekundarnem vročevodnem omrežju pogodbo o. nadzoru toplotne postaje in priključnega vročevoda. 20. člen Investitor ali odjemalec in dobavitelj skleneta pred priključitvijo internih toplotnih naprav na dobaviteljevo vročevodno omrežje pogodbo o priključitvi na vročevodno omrežje. 21. člen Sekundarno vročevodno omrežje, priključni vro-čevod in toplotno postajo lahko izvaja vsak strokovno usposobljen izvajalec, vendar izključno pod nadzorom dobavitelja. Stroške nadzora plača investitor priključnega vročevoda in toplotne postaje v skladu z dobaviteljevim cenikom. 22. člen Razmerje dobavitelj—odjamalec nastane z dejanskim pričetkom dobave toplotne energije. Tako razmerje dobavitelj in odjemalec zap rniško potrdita in skleneta pogodbo o dobavi toplotne energije. 23. člen Sekundarno vročevodno omrežje, priključni vro-čevod, toplotna postaja ter interqp toplotne naprave se smejo #priključiti na dobaviteljevo vročevodno omrežje le v prisotnosti dobaviteljevega pooblaščenega delavca. Investitor oziroma odjemalec mora pisno zagotoviti, da so vse naprave obratovalno usposobljene in da ni možen izliv vode. 24. člen Dobavitelj prevzame odjemalčeve toplotne naprave v redno obratovanje po končanem najmanj 14-dnevnem obratovanju za preizkus delovanja vseh toplotnih naprav in ko so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasij, pogodb, sporazumov in teh pogojev ter potem, ko je izdano uporabno dovoljenje za odjemalčeve toplotne naprave. Investitor je dolžan za objekte, katerim je bilo izdano uporabno dovoljenje v času izven ogrevalne sezone, opraviti v naslednji ogrevalni sezoni najmanj 14-dnevno obratovanje za preizkus delovanja vseh toplotnih naprav. 25. Člen Ob priključitvi na vročevodno omrežje, spremembi priključne moči, spremembi odjemalca ter ob pričetku dobave toplotne energije po toplotnem števcu se sestavi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati: — naslov naročnika (investitorja oziroma odjemalca), — odjemno mesto (naslov objekta), — lokacijo priključne postaje, — datum priključitve, — priključno moč. — namembnost prostorov, — faktor odvzema toplotne energije, — tovariško številko in številčno stanje merilnih naprav, po katerih se vrši obračun prevzetih količin toplotne energije. 26. člen Odjemalci v celoti prevzamejo pravice in obveznosti iz soglasij, sklen.ienih sporazumov in pogodb njihovih ppavnih prednikov. 27. člen Dobavitelj s priključitijo internih toplotnih naprav na svoje vročevodno omrežje ne prevzame jamstva za pravilnost izvedbe in brezhibno delovanje internih toplotnih naprav, razen, če hibno delovanje povzroči dobavitelj. 28. člen Rok prve priključitve je določen v pogodbi o priključitvi na vročevodno omrežje. 29. člen Odjemalec sme spremeniti svojo priključno moč v skladu s temi pogoji: praviloma le v času izven ogrevalne sezone. VI. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA OZIROMA INVESTITORJA 30. člen Obveznosti dobavitelja so predvsem tele: — da dobavlja odjemalcu dogovorjeno količino toplotne energije, — da seznani pooblaščenega predstavnika odjemalca oziroma investitorja z obratovalnimi navodili, — da nadzira delovanje priključnega vročevoda in priključne postaje ter, da proti plačilu mesečnega pavšalnega zneska skrbi za njuno redno vzdrževanje, — da obvešča odjemalca o predvidenih prekinitvah dobave toplotne energije, — da odpravi morebitne prekinitve dobave toplotne energije v najkrajšem možnem času. — da v primeru večjih okvar brez odlaganj ukrene vse potrebno za preprečitev večje škode, — da pri neposrednem sistemu ogrevanja napolni in izprazni interne toplotne naprave odjemalca z ogrevno vodo na osnovi njegovega naročila. Polnjenju ali prazneniu internih toplotnih naprav odjemalca z ogrevano vodo mora prisostvovati pooblaščeni predstavnik odjemalca, ki da soglasje, da se objekt lahko polni ali prazni in skrbi za odzračevanje, — pri posrednem sistemu ogrevanja (protitočnik) dobavitelj ni dolžan napolniti odjemalčevih internih toplotnih naprav z ogrevno vodo, — da odgovarja odjemalcu za direktno škodo, ki bi mu nastala po krivdi dobavitelja, zaradi prekinitve dobave toplotne energije ali nenadnega povišanja tlaka oziroma temperature. 31. člen Obveznosti odjemalca oziroma investitorja so predvsem tele: — da skrbi za normalno obratovanje svojih toplotnih naprav (črpalk, odzračevalnega sistema itd.), — da ne dela sprememb na svojih toplotnih napravah brez pisnega soglasja dobavitelja, — da do 15. septembra vsakega leta poskrbi za redni letni pregled in remont svojih toplotnih naprav, — da do 15. septembra vsakega leta poskrbi, da so njegove toplotne naprave usposobljene za nemoteno obratovanje v naslednji ogrevalni sezoni, — da predvidi oziroma poskrbi, da je postaja v zaklenjenem prostoru, zaščitena pred okvarami in vsak čas dostopna dobaviteljevim delavem, — da je v prostoru priključne postaje obratovalna knjiga, — da ne prekorači zakupljenih oziroma dogovorjenih priključnih moči, — da vzdržuje prostore ter dostope do prostorov, kjer so odjemalčeve toplotne naprave, tako da bodo dobavitelju zagotovljeni delovni pogoji, ki veljajo za delovne prostore, — da sproti obvešča dobavitelja o motnjah pri dobavi toplotne energije, — da odgovarja za škodo in posledice, ki so nastale zaradi obratovalne onesposobljenosti odjemalčevih toplotnih naprav po njegovi krivdi, — da s svojim obratovanjem ne moti drugih odjemalcev ali dobavitelja, — da ne preprodaja dobavljene toplotne energije, — da pri neposrednem sistemu ogrevanja sam ne polni oziroma prazni svoje toplotne naprave z ogrevno vodo. To delo mora naročiti pri dobavitelju, — da omogoči priključitev toplotnih naprav tretje osebe na svoje toplotne naprave, kolikor to dovoljujejo dodatne obremenitve, kar oceni dobavitelj, ki izda ustrezno soglasje. Tretja oseba je dolžna kriti del stroškov izgradnje obstoječih lastnikov toplotnih naprav. 32. člen Dobavitelj v času od 15. septembra do 1. oktobra pregleda odjemalčeve toplotne naprave in ugotovi obratovalno usposobljenost naprav. Dobavitelj obvesti 1. oktobra Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in IO Zveze komunalnih skupnosti mesta Ljubljane o odjemalcih, ki svoje toplotne naprave nimajo obratovalno usposobljene, o odjemalcih, katerih interne instalacije niso napolnjene z ogrevno vodo in o tistih, ki nimajo poravnanih plačilnih obveznosti. VII. OBRATOVANJE ODJEMALČEVIH TOPLOTNIH NAPRAV 33. člen Investitor oziroma odjemalec priskrbi shemo svoje toplotne postaje in shemo električne vezave naprav v toplotni postaji. Sheme morajo biti primerno zaščitene in nameščene na vidnem mestu v prostoru priključne postaje. 34. člen Odjemalec sme brez predhodnega obvestila, toda le po dobaviteljevih navodilih, zapreti glavne Zaporne elemente samo v naslednjih primerih: — če se pokvarijo odjemalčeve toplotne naprave, — če preti neposredna nevarnost okvare na od-jemalčevih toplotnih napravah. O tem mora takoj obvestiti dobavitelja. 35. člen Odjemalec lahko sam izprazni svoje toplotne naprave le v primeru, ko nastopi izliv ogrevne vode, o 'tfem mora takoj obvestiti dobavitelja. VIII. VZDRŽEVANJE ODJEMALCEVIH TOPLOTNltt NAPRAV 36. člen Vzdrževanje odjemalčevih toplotnih naprav zajema rèdno in izredno vzdrževanje. i 37. Člen Dobavitelj po prevzemu priključnega vročevoda in priključne postaje v redno obratovanje in po izdanem uporabnem dovoljenju skrbi proti plačilu mesečnega pavšalnega zneska za njuno redno vzdrževanje. Redno vzdrževanje priključnega vročevoda in priključne postaje obsega: — stalno kontrolo stanja in delovanja naprav, — zamenjavo rnašilk, — čiščenje in mazanje gibljivih delov, — nastavljanje regulacijskih naprav. 38. člen Odjemalec je dolžan skrbeti za izredno vzdrževanje svojih toplotnih naprav. Izredno vzdrževanje obsega: remont, odprava okvar, zamenjava pokvarjenih elementov in podobno. 39. člen Izredno vzdrževanje odjemalčevih tòplothih naprav izvaja dobavitelj samo po pismenem naročilu Odjemalca. 40. člen Dobavitelj skrbi proti naročilu in plačilu odjemalca za periodične preglede merilnih naptav ih za popravilo in zamenjavo pokvarjenih merilnih naprav. IX. PREKINITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE 41. člen Dobavitelj sme začasno prekiniti dobavo toplotne energije zaradi naslednjih del na svojih napravah: — izrednega vzdrževanja oziroma odstranitve obratovalnih motenj, — razširitve omrežja. Dobavitelj obvesti odjemalca z neposrednim obvestilom oziroma po dnevnem časopisju ali preko radia vsaj 24 ur pred prekinitvijo. X. USTAVITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE 42. člčh Dobavitelj ustavi dobavo toplotne energije pb predhodnem pisnem opominu ali brez predhodnega opomina. 43. člen Dobavitelj ustavi dobavo toplotne energije po predhodnem pisnem opominu v naslednjih primerih: — če odjemalec moti dobavo toplotne enèrgije drugim odjemalcem, — če odjemalec ne omogoči dobavitelju varnega dostopa in dela v prostoru, kjer so odjemalčeve toplotne naprave — če odjemalec izgubi obratovalno knjigo, dokler ne preskrbi nove, — če odjemalec ne izpolni plačilne obveznosti *11 nè dokaže, da je storil vse potrebno za izpolnitev te obveznosti, — če odjemalec pisno ne obvesti dobavitelja 0 vseh spremembah na svojih toplotnih napravah, — če odjemalec pisno ne obesti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo ha razmere med odjemalcem in dobaviteljem, — če preprodaja dobavljeno toplotno energijo. 44. člen Dobavitelj ustavi dobavo toplotne energije takoj brez predhodnega opomina: — če odjemalec poškoduje svoje ali dobaviteljeve toplotne naprave, tako da je ogrožena redna dobava, — če odjemalec odvema toplotne energijo oziroma ogrevno vodo brez dobaviteljevega sogliisja, — Če odjèmalèc posega v merilnè ali règulàbij-ske naprave ali če odstrani plombe z naprav v toplotni postaji, — če odjemalec spreminja kemijske ih fizikalne lastnbsti ogrevne vode, — če odjemalčeve toplotne napravi Ogrožajo okolico, — če odjemalec ne vzdržuje svoje toplotne naprave tako, da zagotavljajo nemoteno obratovanje oziroma dobavo toplote, — če hi bil opravljen redhi 1'ethi pregled ih remont odjemalčevih toplotnih naprav, — če v primeru pomanjkanja toplothb energiji ne upošteva odredb ò Omejbvahju odvzerha. 45. člen Dobava toplotne energije po ustavitvi prični pi> odpravi razlogov ustavitve in kò so 'dobavitelju poravnani nastali stroški. XI. VIŠJA SILA 46. člen Nastop višje sile prekine odjemalčeve oziroma dobaviteljeve medsebojne obveznosti, dokler trajajo posledice višje sile. 47. člen Kot višje sile, ki vplivajo na dobavo toplotne energije, se štejejo zlasti: — nenavadni dogodki po splošnih uzancah, — izpad električne energije pri napravah za proizvodnjo ih prenos toplotne energije. XII. UGOTAVLJANJE DOBAVLJENIH KOLIČIN TOPLOTNE ENERGIJE 48. člen Dobavljene količine toplotne energije se merijo z merilnimi napravami (toplotni števec, vodomer) ali določajo pavšalno. 49. člen Dobavljene količine toplotne energije se izražajo v MWh — megawait-urah oziroma v GJ — gigajoulih (1 KtWh = 3,8 GJ). Vrednost se zaokroži na dve decimalki. 50. člen Pri pavšalnem obračuunu se za posamezno oora-čunsko obdobje dobavljena količina toplotne energije za ogrevanje in klimatizacijo prostorov izračuna po naslednji enačbi: Q = Qh • K • Y pri čemer pomeni: Q - dovoljena količina toplotne energije v MWh, (GJ), Qh = priključna moč naprav za ogrevanje in klimatizacijo prostorov v MW (MJ/s), (1 MV = 1,000.000 W), K = ekvivalentno število ur obratovanja odje-mačevih toplotnih naprav s polno (projektno) priključno močjo v obračunskem obdobju, glede na 30-letno povprečje srednjih mesečnih zunanjih tempe-tatur v Ljubljani. Ekvivalentno število ur obratovanja v ogrevalni sezoni je za posamezne mesece naslednje: i. juanuàr 404 ur 2. februar 342 ur 3. marec 283 ur 4. april 195 ur 5. oktober 189 ur 6. november 276 ur 7. december 375 ur SkUpaj ■ 2064 ur Za klimatlžacijo prostorov izvèn ogrevalne sezone še k ekvivalentnemu številu Ut Obratovanja v Ogrevalni Sezoni doda 450 Ur. Y = faktor odvzema toplotne értergljè: — za dobavo toplotne eHergHb v času b°sltus-nèga obratovanja, ko odjeltiačeve toplotne Hapräve niso prevzete v redno obratovanje in ni izdano uporabno dovoljenje, znaša 1,00, — za dobavo toplotne energije za poslovne prostore v času, ko so odjemalčeve toplotne naprave prevzete v redno obratovanje in je izdano uporabno dovoljenje, žnaša !0,85, — za dobavo toplotne energije ža stanovanjske prostore v času, ko so odjemalčeve toplotne naprave prevzete v redno obratovanje in je izdano uporabno dovoljenje znaša 0,75. Stanovanjski prostori so: stanovanja, domovi ostarelih, VVZ, dijaški domovi, štu-dent'-'-* '’-itrovi In samski domovi. 51. člen Pri pavšalnemu Obračunu se za izračun letne količine dobavljene toplotne energije za ogrevanje in klimatizacijo prostorov upošteva obdobje od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta in skupno ekvivalentno število ur obratovanja iz 50. člena teh pogojev. 52. člen količino dobavljene toplotne energije za ogrevanje potrošne vode se ugotovi izključno na osnovi odčitkov glavnega vodomera, m je vgrajen pred napravo za pripravo tople potrošne vode. Za obdobje, ko je vodomer v okvari, se določi prevzeto količino na osnovi Zadnjega pravilnega odčitka. 53. člen Količina toplotne energije dobavljene preko toplotnega števca, se ugotovi izključno na osnovi odčitkov glavnega toplotnega števca. Za obdobje, ko j c toplotni števec v okvari se dobavljena količina določi: — za ogrevanje in klimatizacijo prostorov na osnovi pašalnega obračuna (50. člen), — za ogrevanje potrošne vode na osnovi odčitkov vodomera (52. člen). 54. člen Količina toplotne energije, dobavljene v ogrevalni sezoni ali izven nje za posebne toplotne naprave ter posebne primere, se ugotavlja na osnovi predhodnih meritev in števila dejanskih obratovalnih ur v obračunskem obdobju. 55. člen Ce odjemalec ali dobavitelj menita, da merilne naprave ne delujejo pravilno, lahko vsak od njih na svoje stroške zahteva, da ustrezna Strokovna organizacija preiskusi merilne napràvè. Dobavitelj ima pravico prisostvovati meritvam. O času meritev ga mora odjemalec obvestiti. 56. člen Če pokaže preizkus merilnih nàpràv odstopanja za več kot. + 5 odstotkov, se korigiràjo prevzete količine za tisto časovno obdobjfe, na katero se dokazano odstopanje nanaša, vendar največ zà zadnjih šest mesecev pred Ugotovitvijo odstopanja. 57. člen če se dobavljene količine toplotne energije ne da ugotoviti Z odčitanjèm mérilné nàpràvè in upoštevanjem odstopanja, jih dobavitelj določi na Ošhovi dobavljenih količin V Zadnjem pràvilnèm šestmesečnem obračunskem obdobju, ob upoštevanju okoliščin, ki vplivajb rta odjem toplotne energij e. XIII.; NEKONTROLIRANI ODJEM 58. člen Ce Odjemalec odjema toplotno energijo ali ogrev-no vodo brez dobaviteljevega soglasja, ali če namerno vpliva na merilne naprave v dobaviteljevo škodo, je dobavitelj upravičen zaračunati že porabljeno toplotno enčrgijb po tlš j večjem možrtem odjemu ter od izpolnitve vseh pogojev za priključitev ha vročevodno omrežje dobavitelja, prekiniti dobavo toplotne energije. 59. člen Če se trajanje nekontroliranega odjema ne more z gotovostjo ugotoviti, se nekontroliran odjem zaračuna za dobo 6 mesecev. 60. člen Odjemalec mora dobavitelju plačati tudi vse druge stroške in škodo, ki jo je povzročil z nekontroliranim odjemom toplotne energije ali ogrevne vode ter s poseganjem v merilne naprave. ^V. OBRAČUN 61. člen ' Cene toplotne energije odobrava pristojni družbeni organ in se objavljajo v uradnih glasilih. i 62. člen Pri pavšalnem obračunu se dobavljena količina toplotne energije za ogrevanje in klimatizacijo prostorov zaračunava na naslednje načine: — do prevzema odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in izdaje uporabnega dovoljenja se dobavljena količina določi na osnovi mesečnih ekvivalentnih obratovalnih ur iz 50. člena ter se mesečno zaračunava odjemalcu, — po prevzemu odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in izdaji uporabnega dovoljenja se dobavljena količina zaračunava odjemalcu na način iz prejšnjega odstavka še do 31. decembra tekočega leta, — od 1. januarja naslednjega leta se letna dobavljena količina za ogrevanje prostorov določi na pavšalni način iz 50. člena in se v višini 1/12 mesečno zaračunava odjemalcu v času od 1. januarja do 31. decembra. 63. člen Količina dobavljene toplotne energije za ogrcva-ije potrošne vode se zaračunava odjemalcu mesečno na osnovi ugotovljenih količin po 52. členu. 64. člen Pri obračunu po toplotnem števcu se dobavljena količina toplotne energije zaračuna na naslednja načina: — do prevzema odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in izdaje uporabnega dovoljenja se dobavljena količina toplotne energije za ogrevanje in klimatizacijo prostorov določi na osnovi mesečnih ekvivalentnih obratovalnih ur iz 50. člena ter se mesečno zaračunava odjemalcu, količina dobavljene energije za ogrevanje potrošne vode pa na osnovi ugotovljenih količin iz člena 52, — po prevzemu odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in izdaji uporabnega dovoljenja se dobavljena količina toplotne energije zaračunava odjemalcu mesečno po členih 53 in 65 65. člen Cena za dobavljene količine toplotne energije, merjene s toplotnim števcem, je sestavljena iz cene za priključno moč in cene za dobavljeno količino in se mesečno zaračunava odjemalcu: — letna cena za priključno moč v višini 1/12 т času od 1. januarja do 31. decembra, — količina dobavljene toplotne energije na osnovi odčitkov toplotnega števca (člen 53). 66. člen Količina dobavljene toplotne energije v ogrevalni sezoni ali izven nje za posebne toplotne naprave ter posebne primere obračunava dobavitelj odjemalcu posebej v skladu s 15. in 54. členom. 67. člen Količino porabljene vodovodne vode plača odjemalec dobavitelju vodovodne vode. 68. člen Odjemalcu se po prevzemu odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in izdaji uporabnega dovoljenja, mesečno zaračuna stroške za redno vzdrževanje priključnega vročevoda in priključne postaje v času od 1. januarja do 31. decembra. Mesečni pavšalni znesek se določi na osnovi priključne moči odjemalca v skladu z dobaviteljevim cenikom. 69. člen Porabljeno električno energijo za obratovanje v toplotni postaji plača odjemalec dobavitelju električne energije. XV. NASTANEK DOL2NISKO-UPNISKEGA RAZMERJA IN PLAČILO RAČUNOV 70. člen Pri pavšalnem obračunu dobavljenih količin toplotne energije dobavitelj izvrši obračun zadnji dan v mesecu za tekoči mesec. Na ta dan nastane dolž-niško-upniško razmerje, od katerega teče rok za plačilo. Pri obračunu dobavljenih količin po toplotnem števcu in vodomeru dobavitelj izvrši obračun na dan odčitka števca. Na ta dan nastane dolžniško-upniško razmerje, od katerega teče rok za plačilo. Stroški za redno vzdrževanje priključne postaje in priključnega vročevoda se zaračunavajo istočasno z zaračunavanjem dobavljene toplotne energije 71. člen Računi so plačljivi v 15 dneh od nastanka dolžniško-upniškega razmerja in sicer tako, da odjemalec v tem roku nakaže zneske dolga dobavitelju na njegov žiro račun ali mu izroči bariran ček. Odjemalec — uporabnik družbenih sredstev, namesto plačila v gotovini ali z'bariranim čekom lahko izroči dobavitelju v roku trinajstih dni od nastanka dolžniško-upniškega razmerja menico, ki jo je ava-lirala banka odjemalca, druga delovna organizacija, ali Samoupravna stanovanjska skupnost s tem, da rok dospetja menice ne more biti daljši od 30 dni od dneva nastanka dolžniško-upniškega razmerja. Odjemalec, ki ni uporabnik družbenih sredstev, plačuje samo z gotovino. 72. člen V primeru nepravočasnega plačila, odjemalec plača dobavitelju 12 odstotne zamudne obresti. XVI. REKLAMACIJE 73. člen Odjemalec lahko pri dobavitelju reklamira: — količino in kvaliteto dobavljene toplotne energije, — obračun toplotne energije, — druge storitve. 74. člen Reklamacije so lahko telefonične, ustne ali pisne. Odjemalec mora reklamirati brez odlašanja. Telefonične in ustne reklamacije mora odjemalec takoj pisno potrditi. Reklamacije morajo javljati izključno pooblaščeni predstavniki odjemalca (31. člen). Reklamacije posameznikov se upoštevajo le v primeru večjih okvar. 75. člen Utemeljene reklamacije zaradi zastojev in motenj po krivdi dobavitelja upošteva dobavitelj sorazmerno s časom njihovega trajanja pri končnem obračunu, pri tem se ne upoštevajo odbitki na račun nedobavljene energije za čas, ki je krajši od enega dneva. 76. člen Okvare na odjemalčevih toplotnih napravah, ki so preprečile prevzem toplotne energije za cel objekt, upošteva dobavitelj pri obračunu tako, da zaračunava za čas prekinitve samo stroške za priključno moč. Prekinitev upošteva dobavitelj od časa, ko ga je odjemalec o tem pisno obvestil. Prekinitve, krajše od enega dneva, se ne upoštevajo. »77. člen Reklamacije zoper obračun so samo pisne. Reklamacije mora odjemalec sporočiti takoj po prejemu računa. Dobavitelj je dolžan odgovoriti na reklamacijo v 15 dneh. Reklamacije ne odložijo roka plačila računa. 78. člen Odjemalec je dolžan pisno obvestiti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem. Obvestila veljajo od 1. naslednjega meseca dalje. Odjemalec je dolžan pisno obvestiti dobavitelja o vsakokratnem svojem predstavniku, ki je pooblaščen, da zastopa odjemalca in sprejema poslovno pošto. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 79. člen Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) odjemalca ali dobavitelja, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njegovo okolje, je nedopustno. Zaradi škodljivega ali nevarnega ravnanja sta odjemalca ali dobavitelj odgovorna kazensko in odškodninsko po veljavnih predpisih. 80. člen Z objavo teh pogojev prenehajo veljati prejšnji. Ti pogoji se uporabljajo za vsa že sklenjena in tudi za nova dobavna razmerja. 81. člen Cene za dobavljeno toplotno energijo in druge storitve veljajo od dne, ko jih odobrijo pristojni družbeni organi. 82. člen Določila teh pogojev ne veljajo takrat in v tistem delu, kadar je o njih za to pristojni organ drugače odločil. 83. člen Ti pogoji se objavijo v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 17. julija 1980. Predsednik delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela Komunalna energetika Ljubljana Andrej Pucihar 1. r. LJUBLJANA 1177. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 77. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 34. seji zbora združenega dela dne 17. julija 1980 in na 30. seji zbora občin dne 17. julija 1980 sprejela I ODLOK o spremembi odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980 1. člen V odloku o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 9/80) se druga alinea 2, člena spremeni tako, da glasi. din — za skupne mestne potrebe 295,907.400 — za tekočo proračunsko rezervo 1,900.000 — za blagovne rezerve 3,159.000 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za proračunsko leto 1980. St. 400-4/80 Ljubljana, dne 17. julija 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. Oblikovanje in razpored proračuna mesta Ljubljane za leto 1980 Vrsta prihodkov Prihodki Skupaj din Glavni namen Razpored prihodkov Skupaj din Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik 9 Prenošena sredstva iz preteklih let 59.802.000 152.386.000 20.373.000 38,613000 29.601.000 300.775.000 191.400 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 06 Znanstvena dejavnost 07 Kulturno prosvetna dejavnost 10 Komunalna dejavnost 16 Gospodarske intervencije 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv 300,966.400 194.695.400 9.381.000 19.883.000 33.961.000 8.511.000 214.000 7.402.000 17.380.000 3.400.000 6.139.000 300.966.400 1178. Na podlagi 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni Hst SRS, št. 34/79) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1980 in na 31. seji zbora občin dne 24. julija 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o preskrbi mesta Ljubljane s pitno vodo Iz Mestnega vodovoda v Ljubljani 1. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o preskrbi mesta Ljubljane s pitno vodo iz Mestnega vodovoda v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 20/76 in 21/76). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-5/80 Ljubljana, dne 24. julija 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1179. Na podlagi 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni Ust SRS, št. 24/75 in 13/77), 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni ' list SRS, št. 34/79) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, Št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1980 in na 31. seji zbora občin dne 24. julija 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o splošnih pogojih za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja, ki je v upravljanju Toplarne Ljubljana 1. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o splošnih pogojih za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja, ki je v upravljanju Toplarne Ljubljana (Uradni Ust SRS, št. 6/70). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-2/80 Ljubljana, dne 24. julija 1930. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1180. Na podlagi 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni Ust SRS, št. 24/75 in 13/77), 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni Ust SRS, št. 34/79) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1980 in na 31. seji zbora občin dne 24. julija 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanju kanalizacijskih storitev v Ljubljani 1. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in oprav- Ijanju kanalizacijskih storitev v Ljubljani (Glasnik, St. 12/67). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. — Ime katastrske občine Bregana se spremeni in se glasi NOVA VAS; — Ime katastrske občine Sušica se spremeni in se glasi BIZELJSKO. 2. člen St. 352-3/80 Ljubljana, dne 24. julija 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1181. Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. fi/73), 53. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list 1RS, št. 23/73) in 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 37/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 130. redni seji dnè 31. julija 1980 sprejel ODREDBO o najvišji drobnoprodajni ceni kruha 1. člen S to odredbo se določa najvišja drobnoprodajna cena za kruh iz moke T 1100: din — za Štruce, težke 1 kg na 8,50 — za štruce, težke 0,80 kg na 7,60 2. člen Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o najvišji drobnoprodajni ceni kruha (Uradni list SRS, št. 25/70) dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1105/1-80 Ljubljana, dne 31. julija 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Borut Miklavčič 1. r. BREZICE 1182. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-3/80-1 Brežice, dne 30. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1183. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na osnovi il. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), na 59. seji dne 17. julija 1980 sprèjel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega reda za občino Brežice za naselje Krška vas I Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog spremembe cone urbanističnega reda za občino Brežice in Sicer za naselje Krška vas. 2 V času javne razgrnitve lahko poda k spremembi urbanističnega reda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. 3 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na oddelku za gospodarsko upravne zadeve SO Brežice In Krajevnem uradu v Krški vasi na krajevno običajen način. 4 Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko upravne zadeve — odsek za urbanizem in gradbene zadeve SO Brežice, vsak delovni dan ter v prostorih Krajevnega urada v Krški vasi. St. 351-5/80-4 Brežice, dne 23. julija 1980. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), po predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave, št. 015-3/4-80 z dne 18. julija 1980 ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK e spremembi Imen IcptMtrikih občin 1. člen — Ime katastrske občine St. Lenart se spremeni in glasi SENTLENART; Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilo 1. r. CELJE 1184. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 In 8/78) na seji dne 16. julija 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi programskega dela zazidalnega načrta Ostrožno 1 Javno se razgrne predlog programskega dela zazidalnega načrta Ostrožno (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Predlog zazidalnega načrta je izdal Razvojni Center Celje, TOZD Planiranje v mesecu maju 1980 pod St. proj. 19/80. 2 Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Ostrožno. 3 Pripombe k predlogu zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30, dni računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-8/74 Celje dne 18. julija 1080. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 1185. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 2. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine 'Uradni list SRS. št. 14-386/73, 26-737/74. 31-917/74 in 16-752/75) na seji dne 31. julija 1980 sprejel ODREDBO o na.fviSjili drobnoprodainih cenah za osnovne vrste kruha 1 Določijo se najvišje drobnoprodajne cene za na- slednje osnovne vrste kruha: a) iz pšenične moke tip 500 (beli) 1 kg 12,00 din tip 500 (beli) 0,80 kg 10,40 din tip 800 (polbeli) 1 kg 10,50 din tip 800 (polbeli) 0,80 kg 9,20 din tip 1100 (črni) 1 kg 8.50 din tip 1100 (črni) 0,80 kg 7,60 din b) za mešani pšenični kruh z dodatkom najmanj 30 Ve ržene moke 15,30 din 2 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 25-1421/79). 3 Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se prične s 1. avgustom 1980. St. 38-15/80-3 Celje, dne 1. avgusta 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1 r. CERKNICA 1186. Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. julija 1980 sprejela ODLÖ ' o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 27/79) se črta 2. in 3. odstavek 4. člena. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SP.S. St. 320-14/79-9 Cerknica, dne 28. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. GROSUPLJE 1187. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 129. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS št. 10/78), je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 99. seji dne 24. julim 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Trgovski center Grosuplje» 1 Javno se razgrne osnutek zazidalneea načrta »Trgovski center Grosuplje-«, ki ga je pod št. 2667 v juliju 1980 izdelal Projektivni aktelje Ljubljana. Kersnikova 9. 2 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih KS Grosuplje in na oddelku za urbanizem in gradbene zadeve SO Grosuplje in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim delovnim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/80 Grosuplje, dne 24. julija 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1188. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 129. člena statuta občine Grosuplje (Uradni Ust SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 98. seji dne 9. julija 1980 sprejel ■ r SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »KH-VN« S-l Šentvid pri Stični 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje »KH-VN- S-l Šentvid pri Stični, ki ga je pod št. 2600 v juniju 1080 izdelal Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9. 2 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v Družbenem domu Grosuplje, Taborska c. 3 in v prostorih krajevne skupnosti Šentvid pri Stični .in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. . 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/80 Grosuplje, dne 28. julija 1983 Predsednik Izvršnega sveta • Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1189. Na podlagi resolucije o nadaljevanju razvoja stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5/72), zakona o programiranju in finahciranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. ®/74 in Uradni list SRS, št 8/78), družbenega dogovo-ra o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/78) sklenejo 1. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje, ki jo zastopa predsednik IO Gruden Franc, 2. Izvršni svet občine Grosuplje, ki ga zastopa predsednik IS Koščak Janez, 3. IMOS — SGP Grosuplje, Taborska cesta 13, ki ga zastopa glavni direktor Alojz Zupančič, dipl. oec.. 4. Komunalna skupnost občine Grosuplje, SE za upravljanje s stavbnim zemljiščem, ki jo zastopa predsednik IO Knapič Peter, DRUŽBENI DOGOVOR o medsebojnih odnosih in nalogah udeležencev pri realizaciji zazidalnega načrta »Ob Grosupeljščici- I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora (v nadalj-nem besedilu : podpisniki) sklenejo družbeni dogovor o medsebojnih odnosih in nalogah udeležencev pri realizaciji zazidalnega načrta »Ob Grosupeljščici* z namenom, da se dosežejo v okviru objektivnih možnosti optimalni učinki glede projektiranja, financiranja in izgradnje vseh stanovanj in spremljajočih objektov. Zaradi zagotovitve realizacije programa družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Grosuplje se s tem dogovorom določajo: — pogoji sodelovanja pri stanovanjski gradnji in spremljajočih objektov pri pripravi, organizaciji graditve, graditvi in vzdrževanju v garancijskem času, — način in pogoji financiranja graditve stanovanj in spremljajočih objektov, — način in pogoji oblikovanja cene stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov, — način financiranja odkupa zemljišč, priprave in opreme zemljišč, — način prodaje in drugih medsebojnih obveznosti dejavnikov, — obveznosti do kupcev oziroma koristnikov stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov. 2. člen Podpisniki so sporazumni, da je zazidalni načrt ob Grosupeljščici glede na zasnovo zazidave, standarda stanovanj, spremljajočih objektov in organizacije izgradnje ter glede na dejavnike, ki sodelujejo pri njegovi izgradnji družbeno organizirana in usmerjena stanovanjska gradnja. 3. člen Podpisniki so sporazumni, da je tre.ba z uresničevanjem tega dogovora doseči maksimalno angažiranje vseh podpisnikov, da bi se priprava in izgradnja po zazidalnem načrtu »Ob Grosupeljščici« čimbolj pospešila z namenom: — da se doseže na zazidalnem območju čim kvalitetnejša in racionalna izgradnja stanovanj ter spremljajočih objektov, — da se izgradnja prične in konča v roku, ki bo določen s terminskim planom gradnje, ki ga sprejmejo in potrdijo udeleženci ižgradnje po zazidalnem načrtu »Ob Grosupeljščici«. 4. člen Financiranje stanovanjske izgradnje po zazidalnem načrtu «Ob Grosupeljščici« se organizira po sistemu stanovanjske gradnje za trg ob upoštevanju, da je družbeno organizirani in usmerjena stanovanjska gradnja. Podpisniki predvidevajo naslednje osnovne vire financiranja: — predplačilo kupnin za stanovanja, — bančni krediti, — obratna sredstva izvajalca, — kupci ali investitorji za spremljajoče objekte. 5. člen Podpisniki sprejmejo sistem medsebojnega sodelovanja jn samoupravnega dogovarjanja kot najoptimalnejši pri organizaciji priprav, graditve, financiranja in gospodarjenja ter se obvezujejo: — skupno usklajevati in programirati dinamiko priprav, gradite, financiranja gradnje objektov in komunalnih naprav, — da bo gradnja potekala v okviru družbeno sprejetih normativov in standardov s posebnim po-, udarkom na kvaliteto zgrajenega objekta, — da bodo z uporabo sodobnih in industrijskih metod graditve in uporabo kvalitetnih materialov, skrajšanjem rokov graditve, vplivali na izboljšavo kvalitete in relativno znižanje cene objekta, — problematiko racionalne cene objekta obravnavati kot skupno skrb vseh udeležencev v družbeno usmerjeni gradnji in da bodo ppdvzeli vse možne ukrepe ža racionalno uporabo razpoložljivih sredstev in kapacitet za graditev, — omogočiti vsem podpisnikom vpogled v celotno poslovanje v zvezi z organizacijo, financiranjem in zaključkom graditve po zazidalnem načrtu »Ob Gro-supeljščici«, — pò sprejetju tega sporazuma verificirati vse programe in plane, bistvene za realizacijo po zazidalnem načrtu »Ob Grosupeljščici« v postopku, ki ga določi k. o., — pravočasno razrešiti in razporediti po dejavnikih ostale naloge, ki niso opredeljene v tem dogovoru, — sklepati o, poročilih in predlogih podpisnikov, kadar so pomembni za celotno zazidavo. ' 6. člen Z namenom, da se omogoči pospešena izgradnja, se podpisniki dogovore: — da izdelajo kompletni program plana izgradnje in financiranja, — da bo vsklajevalec izdelave programa Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje. Program izdelata: — izvajalec za gradnjo vseh objektov (vključno s programom financiranja), — komunalna skupnost za pripravo in opremo zemljišč ter pridobitev zemljišč. Na osnovi programa se sestavi terminski plan gradnje. Program izgradnje in plan potrdi koordinacijski odbor. 7. člen V zazidavi oh Grosupeljščici se gradijo stanovanja v okviru predpisanih standardov, struktura sta- novanj pa bo prilagojena potrebam družbenih in individualnih kupcev stanovejnj. Eventualna odstopanča od tega načela, pogojena z lokacijo sprejme koordi' nacijski odbor. IL PRISTOJNOSTI IN NALOGE PODPISNIKOV Skupne nalege In pristojnosti podpisnikov 8. člen Skupne naloge in pristojnosti podpisnikov so zlasti: — sprejemanje programov in planov koordinacije in kontinuitete dela, — sklepanje o stopnji in vrsti komunalne opremljenosti in ureditve zemljišča, — sklepanje o idejtiih projektih za gradnjo objektov, — sklepanje o opremljenosti in velikosti stanovanj, 1 — sklepanje o izhodiščnih in prodajnih cenah stanpvanj, — sklepanje o poročilih in predlogih posameznih podpisnikov, kadar so poročila in predlogi pomembni za celotno zazidavo, — sklepanje o prevzemu in medsebojnem razporejanju nalog in za izgradnjo zazidave, ki niso opredeljene v tem dogovoru, ' — sklepanje o pomembnejših odločitvah pri gradnji, zlasti v primeru različnih stališč udeležencev pri gradnji. Podpisniki se lahko dogovorijo še o drugih skupnih pristojnostih in nalogah га izgradnjo zazidave »Ob Grosupeljščici«. Skupne pristojnosti in naloge bo za podpisnike lega dogovora opravljal koordiaacijski odbor za uresničevanje tega dogovora. Naloge in pristojnosti posameznih podpisnikov 9. člen Naloge in pristojnosti posameznih podpisnikov so ' zlasti: 1. Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje: — opravlja funkcijo družbenega koordiniranja pri uresničevanju tega družbenega dogovora na področju dejavnosti vseh podpisnikov in vseh drugih dejavnikov, ki sodelujejo pri gradnji zazidave ob Grosupeljščici, — usmerja sredstva za stanovanjsko graditev, s katerimi neposredno ali posredno upravlja, za pravočasno in uspešno uresničevanje tega družbenega dogovora, — obravnava važnejšo investicijsko — tehnično dokumentacijo in drugo dokumentacijo za gradnjo zazidave »Ob Grosupeljščici« in preko svojih predstavnikov uveljavlja v koordinacijskem odboru podpisnikov specifične interese pričakovalccv stanovanj. — kot upravljalen družbenega stanovanjskega fonda uveljavlja načela in rešitve, ki prispevajo k racionalnejšem koriščenju stanovanj, — predlaga ustrezne akte o oblikovanju prodajnih cen, — obravnava redna poročila KO o izgradnji te zazidave in sprejema ukrepe, — ima predkupno pravico nakupa vsoh stanovanj, — opravlja strokovno-tehnična opravila za KO podpisnikov, — organizira in opravlja tehnični nadzor s posebnim poudarkom na dogovorjeno kvaliteto ter nad roki gradnje stanovanjskih objektov, — sodeluje pri tehničnem prevzemu in pri drugih strokonih ogledih stanovanjskih objektov ter komunalnih naprav in ureditve zemljišča v zazidavi »Ob Grosupeljščici«, — opravlja druge naloge pri gradnji zazidave »Ob Grosupeljščici«, ki sodijo po predmetu poslovanja v pristojnost Samoupravne stanovanjske skupnosti Grosuplje. in so predmet tega dogovora, — SSS opravlja organizacijska in administrativna dela, ki izhajajo iz dejavnosti podpisnikov tega družbenega dogovora. 2. Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje — določi in vodi urbanistično, komunalno-stano-vanjsko in zemljiško politiko pri gradnji zazidave »Ob Grosupeljščici«. — pravočasno potrjuje urbanistično, lokacijsko in investici j sko-tehnično dokumentacijo za gradnjo iz svoje pristojnosti, — izdaja tekoče vse potrebne odločbe in soglasja in organizira potrebne oglede in strokovne komisije, — zagotavlja uresničevanje tega družbenega, dogovora in vnaša njegove elemente v svoje programe razvoja za stanovanjske, kakor tudi za spremljajoče objekte, — obravnava poročila koordinacijskega odbora podpisnikov in sprejema ukrepe iz svoje pristojnosti, ki bodo omogočili hitro in učinkovitejše uresničevanje tega družbenega dogovora, — pridobiva stavbna zemljišča. 3. Izvajalec — IMOS SGP Grosuplje — prevzame funkcijo investitorja za trg nad vsemi objekti zazidave »Ob Grosupeljščici«, t. j. stanovanjskimi in spremljajočimi z vsemi pravicami in obveznostmi, določenimi s predpisi in v koordinaciji z vsemi subjekti podpisnikov tega družbenega dogovora, — zgradi vse objekte po potrebnem zazidalnem načrtu, — zagotavlja izvajalske kapacitete za gradnjo objektov po terminskem planu KO, — pridobiva lokacijske ' dokumentacije, vsa potrebna soglasja in ateste lokacijske odločbe, dovoljenja za gradnjo in uporabo Zemljišča, razen za ureditev in opremo zemljišča, — organizira izdelavo investicij sko-tehnične dokumentacije za gradnjo komunalnih naprav kot kon-sultant, — organizira izdelavo investicijsko-tehmčne dokumentacije za zazidavo »Ob Grosupeljščici« in tudi na ta način zagotavlja smotrno uresničevanje teg‘a dogovora, vključno z zunanjo ureditvijo zemljišča, — realizira pri projektiranju in graditvi preverjene racionalizacije s posebnim poudarkom na kvaliteti gradnje, — izdeluje predloge za sporazumno določanje izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj, — organizira primopredajo stanovanjskih objektov ali posameznih elementov objekta kupcem, IMOS SGP Grosuplje bo s kupoprodajno pogodba jamčil kupcu odpravo napak v garantnem roku. Ce se jamstvo ne realizira, ima kupec pravico sam naročiti odpravo napak v breme izvajalca, — organizira pravočasno in kvalitetno odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku na. lastne stroške za tiste pomanjkljivosti, ki jih je v skladu s predpisi dolžan odpraviti, — opravlja vse finančne posle v zvezi z bančnimi krediti, — izdeluje začasni in končni obračun objekta ir ga na zahtevo predloži SSS, — skrbi za realizacijo parkirnih in garažnih površin, predvidenih z zazidalnim načrtom, — izstavlja kupcem stanovanj garancijske liste, Garancijski list mora vsebovati navodila za uporabo in eksploatacijo objekta, — garancijski rok za celoten objekt je 2 leti, razen industrijskih izdelkov z garancijskim listom, — organizira in koordinira delo pri pripravi in potrjevanju, investicij sko-tehnične dokumentacije za gradnjo zazidave »Ob Grosupeljščici«, — organizira v okviru svojih strokovnih služb enotno vodstvo gradbišča, — skrbi za vsa geodetska dela pri gradnji objekta, — skrbi za pravočasen tehnični prevzem objekta, pridobitev uporabnega dovoljenja in pravočasno izročitev stanovanj, — opravlja druge naloge, ki sodijo v pristojnost izvajalca, če niso s tem dogovorom ali posebnem sklepu koordinacijskega odbora podpisnikov naložene drugemu, — izdeluje predlog delitve stroškov zemljišča na posamezne objekte oziroma dele objektov. 4. Komunalna skupnost občine Grosuplje, SE za upravljanje s stavbnim zemljiščem — skrbi za pravočasno planiranje, projektiranje, financiranje, usklajevanje in izvajanje komunalnih objektov in naprav, — ureja stavbna zemljišča v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s štabnim zemljiščem, — zagotavlja vire oskrbovanja za plin, elektriko in vodo ter pravočasno izgradnjo primarnega in sekundarnega, vodovodnega, kanalskega omrežja, električnega in telefonskega omrežja, — zagotavlja finančne vire za navedene naprave v skladu s planom in programi izgradnje komunalnih objektov in naprav individualne komunalne porabe, — pred oddajo zemljišča investitorjem, pripravijo in potrdijo udeleženci dogovora realne programe financiranja etapne izgradnje komunalnih objektov in naprav ter pripravo stavbnih zemljišč, — organizira izdelavo investicijsko — tehnične dokumentacije za komunalno opremo v skladu z veljavno zakonodajo in sporazumno z vsemi podpisniki, — pridobiva lokacijsko dokumentacijo, vsa potrebna soglasja, ateste, dovoljenja za gradnjo in uporabo komunalnih objektov in naprav, — izdeluje globalne in detajlne plane za pripravo in opremljanje zemljišč ter jih prilagaja ostalim dejavnikom, — sodeluje z izvajalcem pri izdelavi programa gradnje in stalno vsklajuje napredovanje svojih del z graditelji, — izvaja nadzor pri urejanju stavbnega zemljišča, — pravočasno pripravlja urejanje pravnih odnosov pri pridobivanju stavbnih zemljišč, — izračunava odškodnino in višino oziroma ceno zemljišča, prispevka investitorja, ki mora biti v skladu . z veljavnimi predpisi in družbenimi dogovori o načinu oblikovanja cen pri stanovanjski graditvi, — sodeluje pri izdelavi tistega dela programa, ki se nanaša na urejanje stavbnega zemljišča, , — koordinira deäo s komunalnimi organizacijami in drugimi izvajalci pri komunalni opremi in zunanji ureditvi zemljišča za zazidavo »Ob Grosupeljščici«, - — izdela vsklajen zbirni projekt komunalnih ob- jektov in naprav, * — skrbi za pravočasen posnetek in oris dejanskega stanja zgrajenih komunalnih objektov in naprav, —' opravlja druge naloge pri gradnji, ki sodijo v področje urejanja stavbnih zemljišč. Vse navedene naloge opravlja komunalna skupnost občine Grosuplje. III. OBVEZNOSTI PODPISNIKOV 10. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo nenehno skrbeli za pravočasno in kvalitetno izvrševanje nalog iz tega družbenega dogovora ter se zavezujejo, da bodo dosledno spoštovali določila tega družbenega dogovora. 11. člen Podpisniki se sporazumejo, da vsak od podpisnikov odgovarja za realizacijo tistega dela pri gradnji, ki mu je s tem dogovorom določen. Podpisniki so soglasni, da pomeni neupoštevanje kateregakoli določila tega družbenega dogovora kršitev dogovora. 12. člen Podpisnik, ki krši družbeni dogovor, lahko po sklepu večine ostalih podpisnikov izgubi lastnost podpisnika. V tem primeru je podpisnik moralno in materialno odgovoren za nastalo škodo pri izvrševanju tega družbenega dogovora. Podpisnik, ki krši določila tega družbenega dogovora, mora poravnati škodo drugemu ali drugim podpisnikom. V nasprotnem primeru sprožijo prizadeti podpisniki pri pristojnem sodišču postopek zoper podpisnika, ki ni upošteval določil družbenega dogovora za povrnitev dejansko nastale škode. 13. člen Podpisniki tega družbenega dogovora, soglašajo, da se mora predvideno sodelovanje odraziti na relativnem znižanju cen graditve v primerjavi z dosedanjimi oblikami. Zaradi tega podpisniki sprejmejo ugotovitve, da na ceno graditve vplivajo'zlasti: — urbanistično — arhitektonski pogoji graditve, — predpisan standard in kvaliteta stanovanj, — natančen program ter reprezentančni tehnični opis obdelave in opremljenosti stanovanj in objekta, — organizacija graditve, — pravočasna ureditev stavbnih zmljišč, — usklajeno sodelovanje vseh dejavnikov, — uvajanje visoko produktivnih sistemov graditve po sodobni tehnologiji, ki zagotavlja ceneno gradnjo. — čas graditve, — dinamika dotoka finančnih sredstev, — koriščenje izsledkov razvojno-raziskovalnega dela in racionalizacije proizvodnje, — tekoče racionalno in ekonomično delovanje v okviru kompletnega upravnega postopka, in da je problematika racionalnih cen skupna skrb vseh podpisnikov v družbeno usmerjeni graditvi ter da bodo sprejeli vse možne ukrepe za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev za graditev. IV. OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN STANOVANJ 14. člen Glede na obseg in pomembnost stanovanjske gradnje v zazidalnem načrtu »Ob Grosupeljščici« se podpisniki sporazumejo, da bodo z ustreznim samoupravnim splošnim aktom pred pričetkom gradnje oblikovali in določili cene stanovanj ob popolnem upoštevanju določil družbenega dogovora o usmerjeni graditvi* stanovanj in o načinu oblikovanja cen stanovanj na območju občine Grosuplje. Podpisniki se posebej zavezujejo, da bodo dokumentirali in zagovarjali svoj del v strukturi prodajne cene. V. KOORDINIRANJE IN IZVRŠEVANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 15. člen Za izvrševanje in koordinacijo pri izvrše.vanju nalog iz tega družbenega dogovora skrbi in je odgovoren koordinacijski odbor. V koordinacijski odbor imenuje vsak podpisnik po enega pooblaščenega predstavnika in po enega namestnika. Iniciativo za sestavo koordinacijskega odbora prevzame Samoupravna stanovanjska "skupnost Grosuplje. 16. člen Sklepi, sprejeti na koordinacijskem odboru podpisnikov so obvezni za vse podpisnike. 17. člen Na svoji prvi seji izvoli koordinacijski odbor podpisnikov predsednika in namestnika predsednika koordinacijskega odbora. Seje koordinacijskega odbora podpisnikov sklicuje Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje, predsednik ali namestnik predsednika KO po lastni presoji in potrebi, aH na pismeno zahtevo posameznega predstavnika. Koordinacijski odbor podpisnikov veljavno sklepa, če je prisotna polovica članov koordinacijskega odbora. Obvezno mora biti prisoten predstavnik podpisnika, o čigar obveznosti ali pravicah koordinacijski odbor sklepa. Sklepi koordinacijskega odbora so veljavni, če so sprejeti soglasno. 18. člen Koordinacijski odbor ima zlasti sledeče naloge in pristojnosti: ’ — potrjuje programe in plane izgradnjo soseske, — odloča o predlogih, ki jih dajejo podpisniki tega družbenega dogovora, — verificira izhodiščne in končne prodajne cene stanovanj, — zastopa podpisnike pred sredstvi javnega obveščanja tako, da daje mnenje predsednik ali namest- nik predsednika ob sodelovanju predstavnikov podpisnika za področje, za katero se daje mnenje, — presoja finančni načrt in sprejema ustrezne ukrepe za realizacijo, — je nosilec akcije za sklenitev ustreznega akta o cenah stanovanj, — odloča o vseh ostalih pomembnejših zadevah v zeri z gradnjo. 19. člen Stroški za strokovna opravila koordinacijskega odbora gredo v breme investitorskih stroškov za gradnjo. * yi. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen V veljavi ostanejo vsi pravni in drugi akti, ki se bili do podpisa tega družbenega dogovora sprejeti ali izdelani v zvezi z izgradnjo in niso v nasprotju s tem družbenim dogovorom. 21. člen Podpisniki so soglasni, da izvajalec in Komunalna skupnost pospešeno nadaljujeta z deli na pripravi izgradnje z namenom, da se gradnja čim preje začne. 22. člen Podpisniki lahko na predlog kateregakoli podpisnika uvedejo postopek za spremembo in dopolnitev tega družbenega dogovora. Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora sprejmejo podpisniki po istem postopku kot ta družbeni dogovor. 23. člen Morebitne medsebojne spore skušajo reševati Podpisniki med seboj. Ce jim to ne uspe, je pristojen za reševanje sporov koordinacijski odbor podpisnikov. Ce pa pa tudi koordinacijski odbor podpisnikov ne uspe rešiti morebitnega spora, je za take primere Pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani. 24. člen Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga Podpišejo vsi podpisniki. 25. člen Ta družbeni dogovor je podpisan v osmih izvodih. Vsak podpisnik sprejme po dva izvoda podpisanega družbenega dogovora in se objavi v Uradnem fetu SRS. Grosuplje, dne 23. julija 1980. Podpisniki: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje, Izvršni svet Skupščine občine Gro-^Plje, IMOS SGP Grosuplje, Komunalna skupnost občine Grosuplje, SE za upravljanje s stavbnim zem-IjlSčem. IDRIJA 1190. , Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastnin-ske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. in 207. člena statuta občine jdrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1986 sprejela ODLOK o prenehanje lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih menjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Plužnje-Sigade v Cerknem 1. člen Zaradi pospeševanja stanovanjske izgradnje v Cerknem in pridobitve zemljiških površin, ki so potrebne za stanovanjsko graditev ter komunalne ureditve zemljišč po zazidalnem načrtu za območje Plužnje-Sigade v Cerknem (Uradni list SRS, št. 8/80), preidejo zemljišča, ki ležijo znotraj tega območja v družbeno lastnino. 2. äea Meja območja iz prejšnjega člena poteka po naslednjih parcelah v katastrski občini Cerkno: Na vzhodni strani poteka meja ob potoku Zapo-ška do pare. št. 376 kjer se obrne proti zahodu po južnem robu pare. št. 268 in severnem robu pare. št. 478/1, nato pa proti jugu in seka pare., št. 478/1, 465/1, 464/1, 121, 1323/1, 558/1 do pare, št. 559/2 in poteka ob meji- te parcele do pare. št. 559/1, nato se obrne proti vzhodu in sicer tako da seka pare. št. 559/1, poteka ob severni meji pare. št. 560/2, 564/5, 566/5, 349, nato ob vzhodnem robu pare. št. 349, nakar pravokotno seka cesto v Poče do izhodiščne točke ob potoku Zapoška. 3. člen Znotraj območja iz 2. člena tega odloka ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki za k. o. Cerkno: pare. št. 559/1 njiva do izmere 106 mi m 559/2 travnik 1176 mi vi. št. 192, solastnina Selak Marije, Cerkno, št. 105, Vončina Marinke Ceplez št. 8 in Selak Marije ml., Cerkno št. 105; pare. št. 465/1 njiva do izmere 700 mi, 465/2 travnik do izmere 100 m2 in 478/1 sadovnjak do izmere 350 m2, vi. št. 211, last Tavčar Jožeta, Cerkno št. 92; pare. št. 464/1 sadovnjak in njiva do izmere 2250 mi, 558/1 p j iva do izmere 800 ml in 121 hiša in dvorišče do izmere 40 mi vi. št. 203, solastnina Mavri Bogomile, Cerkno št. 62, Comassutti Lidija, Salita Mug-gia vechia 27B, 62152 Muggia, Trst, Italija, Mavri Jožefa, Cerkno št. 58 in Mavri Marka, Cerkno 62; pare. št. 565 travnik 295 mi njiva 103 mi, vi. št. 89, solastnina Tavčar Franca, Cerkno št. 59, Mlakar Cirila, Cerkno št. 56b, Mlakar Metoda, Dolenji Novaki št. 1, Mlakar Adolfa, Gorizia, Fratelli Rosselli 4, Italija, Seccia Frančiške, Magazine Monopoli, prov. Cremona, Italija, Kranjc Marije, Sturje št. 1 pri Ajdovščini, Grum Karola, 119 Woodword št. 2800 Orange, NSW, Avstralija in Urbanija Alojza, Ljubljana, Miklošičeva 13/11; pare. št. 564/4 njiva 173 mi travnik 236 mi, vi. št. 577, last Jug Vladimira, Cerkno št. 248; pare. št. 466/1 njiva 667 mi in 467/2 sadovnjak 2864 mi, v), št. 650, last Makuc Petra, Reka št. 9; pare. št. 464/2 njiva 116 mi in 120 hiša 115 mi, vL št. 56, last Bric Romana, Cerkno št. 26; pare. št. 463/5 njiva 80 mi in 383 stavbišče s hišo št. 199 — 166 mi dvorišče 74 m2, vi. št. 467, solastnina Močnik Otilije, Cerkno št. 199, Močnik Marijana, Cerkno št. 199 in Močnik Franca, Cerkno št. 199; pare. št. 463/1 sadovnjak 2061 mi, 119 hiša in dve zgradbi 208 mi dvorišče 500 mi sadovnjak 193 m2 in 267 kozolec 69 m2, vi. št. 649, družbena incfninn v uporabi Tovarne elektrotermičnih aparatov »ETA« Cerkno; pare. št. 560/1 njiva 946 m2, vL št. 52 in pare. št. 564/1 njiva 1220 m2, vL št. 344. družbena lastnina v uporabi Občinskega odbora Zveza borcev NOV Idrija. 4. člen Lastninska pravica na zemljiščih iz 3. člena tega odloka preneha z dnem, ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljiščih občina Idrija. Prejšnji lastnik zemljišča iz 3. člena tega odloka lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo, vse do dneva, dokler upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini 5. člen Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko os^ne tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe . pravico uporabe, dokler stavba stoji. 6. člen Občinski odbor Zveze borcev NOV Idrija je dolžan ob pogojih, kot so določeni za prisilni prenos pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini (zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnip v družbeni lastnini), zemljišče iz 3. člena tega odloka, na katerem ima pravico uporabe, predati občini Idrija. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-5/80 Idrija, dne 18. julija 1980 Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1191. Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1980 sprejela ODLOK o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine Idrija 1. člen Del sredstev rezervnega sklada občine Idrija in sicer v višini 400.000 din se uporabi za ohranitev in vzdrževanje staleža osnovne črede govedi. 2. člen Sredstva, cjoločena za namen iz prejšnjega člena tega odloka se preodkažejo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Idrijp 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 400-9/80 Idrija, dne 18. julija 1980. Predsednik Skup? ' - občine lunja Cveto Sulgaj L r. 1192. Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in'zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen V 3. členu odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kemtijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 21/79) se drugi odstavek črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-6/79 Idrija, dne 18. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj L r. 1193. Na podlagi 11. in 13. člena zakona' o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 15. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Idrija, je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 10. julija 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zaziđa’nrgn načrta za nbmočje »Volarija« v Tdrij’ 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje »Volarija« v Idriji, katerega je izdelal Raz-vojno-projektivni center — TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. projekta 002, marec 1880. .2. člen Ose, idelnega načrta je javno razgrnjen za 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SR Slovenije in sicer v prostorih oddelka za urbanizem Skupščine občine Idrija in prostorih Krajevne skupnosti Idrija. 3. člen 1 V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacij e •ter skupnosti in občani » 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/80 Idrija, dne 10. julija 1980. Predsednik IzvrSnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Grolf, dipl. oec. 1. r. KOČEVJE 1194. Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/78, 8/78) in 112. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na območju občine Kočevje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se v’ skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ureja upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v občini Kočevje. 2. člen Delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem tako, da si ustvarijo pogoje za hitrejši, ekonomičnejši in skladnejši razvoj naselij, ter za izboljšanje svojih stanovanjskih in komunalnih razmer. 3. člen Za stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu ali po urbanističnem redu, namenjeno za gradnjo. II. UPRAVLJANJE IN UREJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM 4. člen Občina Kočevje pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih oddaja v upravljanje samoupravni interesni skupnosti» za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost). Občinska skupščina izvaja nadzorne in druge pravice, glede upravljanja s stavbnim zemljiščem, ki so določene z zakonorn in s tem odlokom. 5. člen Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem tako, da skrbi, da se zemljišče pravočasno uvedi s komunalnimi objekti in napravami ter da se uporablja za namen, kot je določeno z urbanistično dokumentacijo, ter da se v ta namen pravočaspo sprejmejo programi urejanja in ukrepi za njihovo izvajanje. 6. člen Stavbno zemljišče se ureja na podlagi urbanistih--nih in zazidalnih načrtov ter drugih prostorskih planov. Urejanje se izvaja po srednjeročnih in letnih programih, ki jih mora v skladu z zakonom sprejeti upravljalec. Srednjeročni plan in letni program urejanja ter oddajanja stavbnega zemljišča predloži upravljalec občinski skupščini v potrditev. 7. člen Stavbno zemljišče se glede na stopnjo urejenosti šteje: — za urejeno stavbno zemljišče: zemljišče za katero je izvršena priprava in je opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot. jih določa urbanistični red ali zazidalni načrt; — za delno urejeno stavbno zemljišče: zemljišče za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno z vsemi komunalnimi napravami in objekti kot jih do-, loča urbanistični ali zazidalni načrt. III. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH, ZAJETIH Z URBANISTIČNIM IN ZAZIDALNIM NACRTOM 8. člen Urejanje stavbnega zemljišča, ki ga zajema urba-iustični in zazidalni načrt, se financira zlasti iz naslednjih virov: — sredstva investitorjev; ' — sredstva, ki jih zagotavlja komunalna skupnost; — sredstva OZD, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena; ' ^ — sredstva, ki jih po posebej sklenjenih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne Interesne skupnosti in občani; — sredstva pridobljena iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; — sredstva iz prispevkov, ki jih na osnovi 23. člena zakona o komunalnih skupnostih določi občinska skupščina. 9. člen Investitor je dolžan povrniti upravljalen stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter. sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, določenih po 26. in 27. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. 10. člen Investitor, ki preureja, nadzida ali prezida obstoječi objekt, plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečanje. TV. UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH, KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM REDOM 11. člen Stavbno zemljišče v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, ureja krajevna skupnost po tem odloku. Krajevna skupnost lahko s pogodbo prenese upravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na komunalno skupnost. 12. člen Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča, ki se ureja po urbanističnem redu, temelji na srednjeročnih in letnih planih krajevnih skupnosti. Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predstavlja vskladitev potreb krajevnih skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročno obdobje, ter določa obseg, vire in način združevanja potrebnih sredstev. Letne programe urejanja stavbnega zemljišča sprejema krajevna skupnost. 13. člen Viri financiranja stavbnega zemljišča za katere skrbi krajevna skupnost so: — sredstva investitorjev, — sredstva krajevnih skupnosti, — sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo OZD v krajevni skupnosti, — sredstva, ki jih po samoupravnem sporazumu prispeva krajevni skupnosti komunalna skupnost, — prispevki, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina. V. ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO 14. člen Stavbno zemljišče oddaja upra vij alee. Oddaja se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega nateflhja neposredno s pogodbo. 15. člen Na stavbnih zemljiščih, ki so po veljavnih urbanističnih dokumentih predvidena za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš in drugih objektov oddaja upravijalec delavcem, delovnim ljudem in občanom, pravico uporabe za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov. 16. člen Oddaja stavbnega zemljišča iz 15. člena tega odloka sel opravi v skladu s 34. do 36. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) z javnim natečajem. Izvedbo javnega natečaja opravi petčlanska komisija, ki jo imenuje izvršni odbor upravljalca. 17. člen Upravijalec objavi razpis javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča v sredstvih javnega obveščanja, na oglasni deski na sedežu Skupščine občine Kočevje in na oglasnih deskah krajevne skupnosti, kjer ležijo parcele, ki so predmet razpisa. ' 18. člen Javni natečaj se opravi z vlaganjem pismenih ponudb upravljalcu stavbnega zemljišča. 19. člen Razpis javnega natečaja obsega: 1. zazidalne in zemljiškoknjižne podatke z navedbo površine zemljišča, 2. rok za začetek in dokončanje gradnje, 3. višino odškodnine za stavbno zemljišče (izklicno ceno) in stroške za komunalno ureditev zemljišča, 4. rok plačila odškodnine in stroškov, 5. višino varščine, 6. rok za vložitev pismenih ponudb, 7. pogoje za oddajo stavbnega zemljišča iz 35. člena zakona, ki morajo upoštevati tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov (zlasti stano- vanjska stiska, premoženjsko stanje in višina povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana, oddaljenost stalnega prebivališča od delovnega mesta ponudnika, prednost borcem in invalidom, zdravstveno in družinsko stanje), 8. čas in kraj, kjer je razpisna dokumentacija na vpogled ponudnikom, 9. čas in kraj odpiranja ponudb, 10. navedbo roka, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru ponudnikov. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz 7. točke tega člena, če ima ponudnik dohodke na družinskega člana 40 0/o pod republiškim povprečjem, če stanovanjska površina na enega družinskega člana znaša manj od 8 ms ali, če je stanovanje, v katerem ponudnik biva ocenjeno z do 50 točkami po pravilniku o ocenjevanju stanovanj in če za prihod na delo rabi ponudnik več kot 1 uro, če se vozi z rednimi prevoznimi sredstvi. Ce ponudniki v enaki meri izpolnjujejo pogoje razpisa, imajo prednost borci NOV in invalidi, številnejše družine in družine, katerih člani so slabšega zdraVstvenega stanja. 20. člen Stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan javni natečaj, sc odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa. 21. člen Ponudnik lahko pridobi pravico za gradnjo stanovanjske hiše le na eni stavbni parceli, sodeluje pa lahko v natečaju za več parcel. 22. člen Vplačana varščina se šteje ponudniku, ki je uspel v natečaju, v odškodnino za zemljišče, ostalim ponudnikom, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa se varščina brez obresti vrne najkasneje v 15 dneh po opravljenem natečaju. Ce ponudnik, ki je uspel v natečaju, po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od ponudbe ali pogodbe o oddaji zemljišča, mu varščina 'zapade v korist upravljalca stavbnega zemljišča. Utemeljenost odstopa' ugotavlja izvršni odbor upravljalca. 23. člen Upravijalec mera o izboru obvestiti vse ponudnike. Zoper odločitev o oddaji stavbnega zemljišča lahko vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na izvršni odbor' upravljalca, ta pa mora odločiti o ugovoru v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejel. Odločitev ižvršnega organa upravljalca lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem temeljnem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru oziroma, ko je poteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev za vloženi ugovor. * 24. člen Po pravnomočnosti odločitve o oddaji zemljišča, skleneta upravijalec in uspeli ponudnik — pridobitelj pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, s katero se določijo obojestranske o'bveznosti, ki izvirajo iz pogojev javnega natečaja. 25. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/68) z vsemi spremembami in dopolnitvami. St. 20 — 8. VIII. 1980 ------------------1----- 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-8/64-3/5 Kočevje, dne 30. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. 1195. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1980 sprejela ODLOK o sestavi komiteja za družbeni razvoj 1. člen S tem odlokom se določa sestavo komiteja za družbeni razvoj (v nadaljnjem besedilu: komite) kot kolegijskega upravnega organa občine/Kočevje. . 2. člen Komite sestavljajo predsednik in 6 članov in to: — predstavnik družbenih dejavnosti, — predstavnik SIS s področja gospodarstva, — predstavnik družbenopolitičnih organizacij, ' — predstavnik OZD, ki so opredeljene kot nosilci razvoja občine, — dva predstavnika iz vrst javnih delavcev 3. člen Člane komiteja imenujejo po izvedenem kandidacijskem postopku v kadrovski koordinaciji pri OK SZDL pristojni izvršilni organi SIS, DPO oz. delavski sveti OZD. Člane komiteja iz vrst javnih delavcev imenuje IS SO Kočevje na predlog predsednika komiteja. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-16/80-2/1 Kočevje, dne 30. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. 1196. Na podlagi 1 odstavka 17. člena zakona o razdelitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 30. julija 1980 sprejela ODLOČBO ® ugotovitvi splošnega interesa za ureditev Rinže na levem bregu pod Centralno čistilno napravo Kočevje I Ureditev Rinže na levem bregu pod centralno čistilno napravo Kočevje je v splošnem interesu. II V korist družbene lastnine je dopusten prisilni prenos pravice uporabe zemljišča: — pare. št. 1252/1 k. o. Kočevje, dosedanji uporabnik čolnar Marija in Stefan, Mestni log 4, Kočevje — pare. št. 1252/2 k. o. Kočevje, dosedanji uporabnik čolnar Edvard, Mestni log 6, Kočevje — pare. št. 1245 k. o. Kočevje, dosedanji uporabnik čolnar Edvard, Mestni log 6, Kočevje. III ' Ta odločba velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-33/80-2/1 Kočevje, dne 30. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1197. Na podlagi 2. člena zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in 2. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80). ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. julija 1980 sprejela ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini Ljubljana Moste-Polje izvede obvezno radiofografiranje vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1951 in pred tem časom 2. člen Čas radiofotografiranja je dotočen od 30. 10. 1980 do 27. 11. 1980. 3. člen Stroški organizacijskega dela radiofotografske akcije gredo v breme občinske zdravstvene skupnosti. 4. člen Po opravljenem radiofotografiranju se morajo pozvane osebe na individualni poziv komiteja za družbene dejavnosti odzvati na kontrolni pregled. 5. člen Komite za družbene dejavnosti Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pooblaščen, da po potrebi daje natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka. 6. člen Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev se kaznuje: — kdor se ne odzove vabilu za radiofotogralira-nje ali kontrolni pregled, — kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na radiofotografiranju. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 510-1/79-01 Ljubljana,'dne 24. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Poije Marjan Moškrič 1. r. , LJUBLJANA SISKA 1198. I Na podlagi 3., 4., 5. in C. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zem-Ijiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 23. julija 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. julija 1980 sprejela ODLOK o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev 1. člen Zemljišče v zazidalnem otoku SS 202 — za predstavlja trikotno površino med Gameljsko cesto na južni strani, Gameljščico na severni strani, zahodni del je stikališče med cesto Gameljne in Gameljščico, vzhodna meja pa poteka ob vzhodnih mejah parcel 670/4, 670/1, 670/3, 670/2 do Gameljščice. 2. člen Zazidalni načrt za zazidalni otok SS 202/2a — Zgornje Gameljne je bil sprejet z odlokom, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 19/79 in obsega naslednje parcele v k. o. Gameljne: pare. št. 681/1, njiva v izmeri 1453 m2 vi. št. 534, last Ložar Stanislave, Sr. Gameljne 19, Šmartno pod Smarno goro, pave. št. 681/2, njiva v izmeri 1942 m2 vi. št. 406, last Erjavec Jožefe, Sr. Gameljne 19, Šmartno pod Šmarno goro, pare. št. 680/1, njiva v izmeri 1613 m2 vi. št. 624, last Ložar Ladislava, Sr. Gameljne št. 19, pare. št. 680/2, njiva v izmeri 2601 m2 vi. št. 29, last štrukelj Silve, Sr. Gameljne št. 28, Šmartno pod Šmarno goro, pare. št. 680/3, njiva v izmeri 1060 m2 vi. št. 920, last Peterlin Martina do 1/3, Sr. Gameljne 16, Peter-lip Petra iz Ljubljane, Gotska ul. 1 do 1/3, Klavs Dore iz Ljubljane, Zupanova 8, do 1/3, pare. št. 680/4, dvorišče 328 m2, hiša 93 m2 vi. št. 504, last Peterlin Martina, Sr. Gameljne 16, Šmartno pod Šmarno goro, pare. št. 679/1, stavbišče s hišo 63 m*, njive 152 m*, dvorišče 137 m* vi. št. 503, laet Bizilj Jožefe por. Groznik, Zg. Gameljne 26, Šmartno pod Šmarno goro, pare. št. 679/2, hiša 20 m2, vrt 312 m2 vi. Št. 454, last Ovijač Milana, Zg. Gameljne 2, Šmartno pod Šmarno goro, pare. št, 679/3, hiša 40 m2, vrt 728 m2 vL št. 329, last Ovijač Alojza, Zg. Gameljne št. 2, Šmartno pod Smarno goro, pare. št. 679/4, njiva v izmeri 388 m* vi. št. 675, last Podgoršek Vinka, Zg. Gameljne 6, Šmartno pod Smarno goro, pare. št. 679/5, njiva v izmeri 163 m2, vi. št. 674, last Furlan Petra, Zg. Gameljne 5, Šmartno pod ; Šmarno goro, pare. št. 679/6, njiva v izmeri 538 m2 vi. št. 503, last Bizilj Jožefe, por. Groznik, Zg. Gameljne 28, Šmartno pod Smarno goro, pare. št. 678/2, hiša 62 m2, dvorišče 85 m* vi. št. 949, last Bizilj Ignaca, Zg. Gameljne 4, Šmartno pod Smarno goro, pare. št. 678/3, hiša — stavbišče 70 m2, dvorišče 179 m2 vi. št. 490, last Klanšek Ane, Zg. Gameljne 5, Šmartno pod Šmarno goro, pare. št. 678/1, travnik v izmeri 268 m2 vi. št. 169, pare. št, 678/4, stavbišče 92 m2, dvorišče 323 m2, vi. št. 169, obe last Podgoršek Vinka, Zg. Gameljne 6, Šmartno pod Šmarno goro, pare. št. 675, travnik (v zemljiški knjigi brez izmere), pare. št. 676, travnik v izmeri 953 m2, obe vpisani vi. št. 639, last Ovijač Staneta, Zg. Gameljne 2, Šmartno pod Smarno goro, pare. št. 674/2, njiva v izmeri 1097 m2 vi. št. 559, pare. št. 674/3, hiša 86 m2, dvorišče 330 m* vL šj. 559, pare. št. 674/1, njiva 720 m2, travnik 890 m2 vi. št. 559, vse last Erjavec Jožefe, Sr. Gameljne 17, Šmartno pod Šmarno goro, pa$£. št. 673, njiva v izmeri 2399 m2 (v zemljiški knjigi brez izmere, vi. št. 782, last Bitenc Darinke, Vikrče 27), pare. št. 672/1, njiva v izmeri 1781 m2, vi. št. 682. last Koderman Antona in Rozalije, oba Sp. Gameljne 30, vsak do 1/2, pare. št. 672/2, njiva v izmeri 2519 an2 vi. št. 542, last Koželj Marjane, Maribor, Studenci, Jocova 41, pare. št. 670/1, vrt — sadov, v izmeri 273 m2 vi. št. 539, pare. št. 670/3, hiša in drvar. 132 m2, dvorišče 470 m2, vrt 216 m2, vi. št. 539 obe last Hribar Erne, Mala Bučna vas 21, p. Novo mesto, pare. št. 670/2, njiva v izmeri 822 m2 vi. št. 540 Igst Burgar Mihaele do 1/2, Brgar Viktorja do U4 in Burgar nedl. Marije do 1/4, vsi stanujoči S:1. Gameljne 46a, Šmartno pod Smarno goro, pare. št. 670/4, sadovnjak 609 m2, neplodno — pot 81 m2 vi. št. 818, last Brank Danile, Sr. Gameljne 46, Šmartno pod Šmarno goro. pare. št. 42/1, vrt v Izmeri 304 m2, vi. št. 425, pare. št. 42/2, stavbišče s hišo 83 m2, dvorišče 234 / m2 vi. št. 425 obe last Aleš Marije do 1/3, Aleš Irene do 1/3 in Aleš Edvarda do 1/3, vsi Zg. Gameljne št. 13, Šmarno pod Smarno goro, pare. št. 44/2, hiša 190 m2, sadovnjak 711 m2 vi. št. 936, last Rojko Marije, Zg. Öameljne 13/2, Šmartno 'pod Šmarno goro, pare. št. 44/1, vrt v izmeri 1220 m2 vi. št. 745, last Kozjek Milke in Kozjek Stanislave, vsake do 1/2 obe Sr. Gameljne 43; Šmartno pod Smarno, pare. |t. 45/1, travnik v izmeri 806 m2 vi. št. 935, last Judnič Ivana, Zg. Gameljne .13c. 3. člen Lastninske pravice na zemljiščih navedenih v 2. členu tega odloka preneha z dnem, ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljišču občina Ljublana Šiška, prejšnji lastnik zemljišča pa ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga morti po odločbi upravnega organa pristojnega za premoženjskopravne zadeve izročiti občini. 4. člen Če je na zemljišču, ki je po določbah 3. člena tega zakona prešlo v družbeno lastnino stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo IP zemljišču, ki je potrebno za njeno rednp uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji. ‘ 5. člen Zazidalni načrt je na vpogled na oddelku za upravne, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška. 6. člen Ta odlok začne veljaki osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št- l-4g5-qi/80 Ljubljana, dBS 23. julija 1980. Predsednik Skupščine občine • Ljubljana Šiška - Franc Dejak 1. r. 1199. Na podlagi 84., 86., 181. in 189. Člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 617.,. 618. in 623. člena zakona o združenem (jelu (Uradni list SFRJ,' št.' 53/76) 'je Skupščina pečine Ljubljana, šiška na 28- skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega 'zbora dne 23. julija 1980 sprejela ODLOIÜ o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovpi organizaciji GP Megrad Ljubljana, temeljni organizaciji združenega dela Gradbena operativa Ljubljana in temeljni organizaciji združenega dela Družbeni standard Ljubljana 1. člen I. Zoper delovno organizacijo (v n^tj^}jnjem besedilu DO) (|P Megrad Ljubljana, Celovška Ј36, џе zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosin po 5- }n 9. točki 619. člena, oškodovanja ijružbenih inte- resov po 1. in 6. točki 620. člena zakona o združenem delu; nastopi z naslednjimi ukrepi družbenega varstva: 1. odstavi individualni poslovodni organ delovne organizacije Tomaž Aljoša, dipl. oec.; 2. začasno omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev, ki jih uresničujejo po delegatih v delavskem svetu DO in sicer: — pri določanju predloga samoupravnega spora-zupia o osnovah plana DO, — pri določanju poslovne politike DO in ukrepov za njeno izvrševanje ter ukrepov za izvajanje plana DO, — pri določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov DO, — pri sprejemanju delavcev na delo oziroma sklepanje delovnega razmerja, — pri razporejanju delavcev na dela in naloge tako, da je ža veljavnost sklepov potrebno soglasje začasnega poslovodnega organa; 3. začasno omeji izvrševanje pravic delavcev TOZD in DSSS v DS DO, odboru za delovna razmerja DO jn DSS5> in pS DSSS, ki se nanašajo na sprejemanje огјгота sklepanje delovnega razmerja in na razporejanje na dela in naloge delavcev, ki imajo posebne pravice. in obveznosti v DO in za vse delavce DSSS. ............. IL Za čas delovanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenuje začasni kolegijski poslovodni 'organ 'in sjcer: za predsednika Capuder Lojze, mr. o^c., dipl. pol., za člana Mohorič Vlado, dipl. iur., za člana Tomaž Aljoša, dipl. oec. Delovno organizacijo in delovno skupnost skupnih služb zastopa predsednik, začasnega poslovodnega organa. Delavski svet mora še pred iztekbm roka začasnega ukrepa (1 leto) v soglasju 'z začasnim poslovodnim organom objaviti razpis in imenovati nov poslovodni organ, 1Ц. Začasni kolegijski poslovodni organ prevzame vsf pravice ' in obveznosti individualnega poslovodnega organa DO in vodje skupnih služb ter pravice in obveznosti jz omejenih pravic in obveznosti delavskega sveta DO in DSSS ter je dolžan zagotoviti : L da bPdp TQZD v sestavi delovne organizacije GP Megrad prilagodile svojo organizacijo in uskladile sfJPflHPFgype splošne akte z zakonom o združenem delu in drugimi zakoni, 2. da bo delovna organizacija GP Megrad organizirana v skladu z zakonom o združenem delu in drugimi zakoni, 3. da bo delovna skupnost skupnih služb uskladila svojo organizacijo z zakonom o Združenem delu in določili usklajenega samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, 4. pripravo planskih aktov TOZD in delovne organizacije, 5. oblikovanje optimalnega koncepta združevanja dela in sredstev y délovnì organizaciji in panogi, 6. pripravo in izveejbo novega sanacijskega ukrepa, ki mora privesti do uspešnega poslovanja na dolgoročnem konceptu povezovanja gradbeništva. *• 'V n 1 2. člen ? L Zoper temeljno organizacijo združenega deta (v nadaljnjem besedilu TOZD) Gradbena operativa v sestavi DO GP Megrad Ljubljana se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih po 3. in 5. točki 619. člena, oškodovanja družbenih interesov po 1., 3., 4. in 6. točki 620. člena zakona o združenem delu, nastopa z naslednjimi ukrepi družbenega varstva : 1. odstavi individualni poslovodni organ TOZD Pahor Danče, dipl. ing. gradb., 2. začasno omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev preko delagatov v delavskem svetu TOZD Gradbena operativa in sicer: — pri določanju poslovne politike TOZD in ukrepov za njeno izvajanje ter izvajanje plana TOZD, — pri določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov TOZD, zlasti tistih, s katerimi se urejajo bistvena vprašanja dela, poslovanja in družbentieko-nomskih odnosov v TOZD tako, da je za veljavnost sklepov potrebno soglasje začasnega poslovodnega organa, 3. začasno omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev TOZD v odboru za delovna razmerja in sicer: — pri sprejemanju delavcev na dela oziroma sklepanje delovnega razmerja, — pri razporejanju delavcev na dela in naloge. II. Za čaij, delovanja ukrepov družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenuje za začasnega, individualnega poslovodnega organa Marjan Slana, dipl. ing. gradb. Temeljno organizacijo združenega dela Gradbena operativa zastopa začasni individualni poslovodni organ. Delavski svet mora še pred iztekom roka začasnega ukrepa (l ieto) v soglasju z začasnim individualnim poslovodnim organom objaviti razpis in imenovati nov poslovodni organ. III. Začasni individualni poslovodni organ prevzame vse pravice in obveznosti individualnega poslovodnega organa TOZD ter pravice in obveznosti iz omejenih pravic in obveznosti odbora za delovna razmerja in je dolžan zagotoviti: — da bo TOZD organi: "rana oziroma povezana v DO v skladu «z zakonom o združenem delu ter uskladila svoje samoupravne splošne akte z zakonom o združenen/ delu in drugimi zakoni, — sprejetje in izvajanje sanacijskega programa za zagotovitev uspešnega poslovanja, — izpopolnitev kadrovske zasedbe, predvsem v tehničnem kadru, — pravočasno sprejetje planskih dokumentov za obdobje 1981—1985, , — uspešno izvajanje sprejete poslovne politike znotraj delovne organizacije. 3. člen I. Zoper temeljno organizacijo združenega dela Družbeni standard v sestavi DO GP Megrad Ljubljana se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih po 1., 3. in 5. točki 619. člena, oškodovanja družbenih interesov po 1., 4. in 6. točki 620. člena zakona o združenem delu nastopa z naslednjimi ukrepi družbenega varata«.: 1. odstavi individuatili poslovodni organ TOZD Krotko Miha, 2. začasno omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev preko delegatov v delavskem svetu TOZD Družbeni standard in sicer: — pri določanju poslovne politike TOZD in ukrepov za njeno izvajanje ter izvajanje plana TOZD, — pri določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov, zlasti tistih, s katerimi se urejajo bistvena vprašanja dela, poslovanja in družbenoekonomskih odnosov v TOZD, tako, da je za veljavnost sklepov potrebno soglasje začasnega individualnega poslovodnega organa, 3. začasno omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev TOZD v odboru za delovna razmerja in sicer: — pri sprejemanju delavcev na dela oziroma sklepanje delovnega razmerja, — pri razporejanju delavcev na dela in naloge, 4. začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev, in sicer razpolaganje z dohodkom, tako da se omejijo izplačila osebnih dohodkov . delavcev na ravni marec 1980 vse dotlej, dokler nc dosežejo dohodka, ki po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 omogoča izplačevanje višjih osebnih dohodkov. II. Za čas delovanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenuje za začasnega individualnega poslovodnega organa Steiner Franc. Temeljno organizacijo Družbeni standard zastopa začasni individualni poslovodni organ. Delavski svet mora še pred iztekom roka začasnega ukrepa (1 leto) v soglasju z začasnim individualnim poslovodnim organom, objaviti razpis in imenovati nov poslovodni organ. III. Začasni individualni poslovodni organ prevzame vse pravice in obveznosti individualnega poslovodnega organa TOZD ter pravice in obveznosti iz omejenih pravic in obveznosti odbora za delovna razmerja in je dolžan zagotoviti: — da bo temeljna organizacija združenega dela organizirana oziroma povezana v delovni organizaciji v skladu z zakonom o združenem delu ter uskladila svoje samoupravne splošne akte o združenem delu in drugimi zakoni, — sprejetje in izvajanje sanacijskega programa za zagotovitev uspešnega poslovanja, — pravočasno sprejetje planskih dokumentov za. obdobje 1981—1985, — uspešno izvajanje sprejete poslovne politike znotraj delovne organizacije, — opravljanje celovite dejavnosti TOZD (družbena prehrana). 4. člen Začasni ukrep družbenega varstva se izreče za dobo enega leta, imenovanje začasnega poslovodnega organa in njihova pooblastila se vpišejo v sodni register, kjer je delovna organizacija registrirana. 5. člen Delavski svet delovne organizacije GP Megrad, delavski svet TOZD Gradbena operativa in delavski svet TOZD Družbeni standard so dolžni takoj pristopiti k izdelavi programa uresničitve ukrepa družbenega varstva in ga predložiti Izvršnemu svetu Skupščine obči- ne Ljubljana Šiška v 60 dneh od dneva veljavnosti tega odloka. 6. člen Začasni poslovodni organi za svoje delo odgovarjajo predvsem Skupščini občine Ljubljana Šiška in delavcem delovne organizacije in temeljnih organizacij združenega dela. Skupščina občine bo ves čas trajanja začasnega ukrepa spremljala uresničevanje začasnega ukrepa. Delavski sveti in začasni poslovodni organi so dolžni trimesečno poročati skupščini občine o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva, po potrebi pa tudi večkrat. Začasni poslovodni organ DO ima pravico in je dolžan dati pristojnemu organu občine Ljubljana Šiška pobudo, naj se razširijo ukrepi druž.benega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Megrad iz tega odloka ali uvedejo ukrepe tudi za vse ali posamezno TOZD v sestavi DO Megrad, katere imajo po < tem odloku samo omejitve iz prvega člena, če začasni kolegijski organ DO oceni, da sicer ne bo v moči uresničiti ciljev in nalog določenih v tem odloku. 7. člen Delovna organizacija Megrad in TOZD Gradbena operativa ter TOZD Družbeni standard so dolžni nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa. Predsedniku začasnega poslovodnega organa delov-, ne organizacije in začasnima individualnima poslovodnima organoma temeljnih organizacij pripada akontacija osebnega dohodka skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne oziroma temeljne organizacije združenega dela. Kolikor je dohodek v delovni organizaciji, iz katere izhaja, ugodnejši, prejema ta osebni dohodek. Članom začasnega kolegijskega poslovodnega organa pripada mesečna denarna nagrada za dodatna opravila in naloge v odvisnosti od angažiranja na nalogah za izvajanje ukrepa družbenega varstva. Nagrada se iz.računava po ovrednotenih nalogah in opravilih, skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije Megrad, na predlog predsednika začasnega poslovodnega organa. « 8. člen Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva se Šteje za dokončen akt. 9. člen - Ta odlok začne veljati naslednji dan po sprejetju. St. 1-023-31/80 Ljubljana, dne 23. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1200. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zborov krajevnih skupnosti dne 16. julija 1980 in na seji zbora združenega dela dne 23. julija 1980 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din Prihodke 193,798.753,30 Odhodke 175,370.635,80 Presežek prihodkov 18,428.117,50 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku 18,428.117,50 se razporedi: din — SIS za preskrbo mesta Ljubljane 1,992.640,00 — Zoološki vrt mesta Ljubljane 3,659.960,00 — Gradnja postaje milice Vič 6,489.144,00 — za kritje izgube Ljubljanskega dnevnika v letu 1979 622.020,00 — za sofinanciranje 10-letnega programa cest 5,664.353,50 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: preživninskega varstva 1185 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1160. Sklep o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenega varstva otrok za obdobje 1981 do 1985 1Ш Stran 1161. Samoupravni sporazum o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji 1187 1162. Samoupravni sporazum o skupnih podlagah kadrovske politike na področju zdravstva v SR Sloveniji 1207 1163. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah zdravstvenega informacijskega sistema v SR Sloveniji 1210 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1164. Sklep o dopolnitvi sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva (Ce- lje) 1213 1165. Sklep o prenehanju veljavnosti pravilnika o formiranju, sestavi in delu zdravniških komisij (Celje) 1213 1166. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o prispev- kih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti od 1. marca 1980 dalje (Ljubljana) 1213 1167. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnit- vah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Ljubljana) 1214 1168. Sklep o spremembi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti od 1. marca 1980 dalje (Ljubljana) 1214 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1169. Samoupravni sporazum o določitvi pogojev za do- bavo in odjem pitne vode na območju ljubljanskih občin 1215 1170. Pogoji za dobavo in odjem pitne vode na območju ljubljanskih občin 1216 1171. Samoupravni sporazum o določitvi pogojev za odvod odpadnih voda na območju ljubljanskih občin 1219 1172. Pogoji za odvod odpadnih voda na območju ljubljanskih občin 1220 1173 Samoupravni sporazum o določitvi pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina na območju ljubljanskih občin 1222 1174. Pogoji za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina na območju IJub- 1 lanskih občin 1223 1175. Samoupravni sporazum o določitvi pogojev za do- bavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin 1229 1176. Pogoji za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin 1230 1177. Odlok o spremembi odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980 1237 И78 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o preskrbi mesta Liubljane sž pitno vodo iz Mestnega vodovoda v Ljubljani 1238 1179. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o splošnih pogojih za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja. ki je v upravljanju Toplarne Ljubljana 1238 1180. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanju kanalizacijskih storitev v Ljubljani 1238 1181. Odredba o najvišji drobnoprodajni ceni kruha (Ljubljana) 1239 1182. Odlok o spremembi imen katastrskih občin (Brežice) 1239 1183. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega reda za občino Brežice za naselje Krška vas (Brežice) 1239 1184. Sklep o Javni razgrnitvi programskega dela zazidalnega načrta Ostrožno (Celje) 1239 1185. Odredba o najvišjih drobnoprodajnlh cenah za osnovne vrste kruha (Celje) 1240 1186. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih In gozdnih zemljišč (Cerknica) 1240 1187. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Trgovski center« Grosuplje 1240 Stran 1188. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »KH-VN« S-l Šentvid pri Stični (Grosuplje) 1241 1189. Družbeni dogovor o medsebojnih odnosih in nalogah udeležencev pri realizaciji zazidalnega načrta »Ob Grosupeljščici« (Grosuplje) 1241 1190. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Plužnje— Sigade v Cerknem (Idrija) 1245 1191. Odlok o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine Idrija - 1246 1192. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre- membe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Idrija) 1246 1193. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Volarija« v Idriji 1246 1194. Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na območju občine Kočevje 1247 1195. Odlok o sestavi komiteja za družbeni razvoj (Kočevje) 1249 1196. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za uredi- tev Rinže na levem bregu pod Centralno čistilno napravo Kočevje 1249 1197. Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Ljubljana Mostc-Polje 1249 1198. Odlok o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (Ljubljana Šiška) 1250 1199. Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji GP Megrad Ljubljana, temeljni organizaciji združenega dela Gradbena operativa Ljubljana in temeljni organizaciji združenega‘dela Družbeni standard Ljubljana (Ljubljana Šiška) 1251 1200. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vlč-Rudnik za leto 1979 1253 1201. Odlok o dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnlk 1254 1202. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS 10?/2 Rakova Jelša (Ljubljana Vlč-Rudnik) 1254 1203. Odlok o sprejemu spremembe in dopolnitve zazi- dalnega načrta za del soseske VS-6 »Na Grbi« (Ljubljanu Vlč-Rudnik) 1255 1204. Sklep o poimenovanju vzgojnovarstvenega zavoda Vnanje gorice (Ljubljana Vič-Rudnlk) 1255 1205. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta RP 2/1 in RP 2/:> industrijske cone Rudnik (Ljubljana Vič-Rudnik) 1255 1206. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1979 1256 1207. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Soseske s 9 — »Za Arjem« (Logatec) 1256 1208. Sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Trnava« v Mozirju 1259 1209 Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Sevnica 1260 1210. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Sevnica) 1250 1211. Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirano vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1980 (Sevnica) 1260 1212. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 (Sevnica) 1261 1213. Odlok o obvezni deratizaciji na območju občine Sevnica 1261 1214. Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Sevnica v letu 1980 1262 1215. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v de- lovni organizaciji Jugotanln Sevnica. Hermanova ulica 1 (Sevnica) 1262 7 I Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarne Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni oo izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VII - Telefon direktm uredništva, uprava in knjigovodstvo 30 701. prodeja, preklici in naročnine 23 579 - Ziro račun 50100-603 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje, št. 421-1/72