ttfl)-YEAR XXIV.
Policija
|KMd dailj
PROS
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Chicago, HL, Mrtak, ft. marca (March 5), lttl.
UvašsM ta ipm	aiai prss0a4i)
8lfTa. Lasmi	lato Ava
OMmafPSI	tlleetSeai
MlfaesftU*	ašsto Avs. raaD <661
—0111 It MtiO a. »a	r* _
I.HlHfl Ipe —Utog »i apeelal ta* <rf »estsgs ^»U nr 111 i'——— ■ >■ ■ - lajpfba—aMa«
Wr v ladji! - BmnH MH stl ia rt volta Ja koaiaaa
Vsi politični jetniki izpuičeni ob obletelo paaivoe vaUje. "8veU nik" pojde na konferenco v London ia Indija bo kmalu do minijon
New Delhi, Indija, 4. marca.-Indijska pasivna revolucija, ki je izbruhnila pred enim letom, je končana. Pogajanja med Gan-dljem in angleškim podkraljem, lordom Irwinom, ki ao trajala dva tedna, ao bila sinoči zaključena a popolnim aporasumom. Kasneje je odbor nacionalistične stranke odobril »poraz um in dar nss zjutraj sta Gandi in Invin podpisala pogodbo.
Glavne točke pogodbe so, da smejo Indijci, ki iive ob morju,
grfrn "kruljavih rac" |pf«dsednlka potlačiti ijodsfce pravice. Borah apeliral sa pti-
znanje sovjetov. Kongres sa-kljnčen
Washington, D. C„ 4. marca. _ Edeninsedemdsssti kongres druženih držav je bil danes o-oldne zaključen, potem ko je v vojem zadnjem, "kraljavoreč-em" zasedanju zanemaril, in desna zavrgel vse ljudske zakone.
Zadnja seja je brss malega rajala 48 ur. Obe afcornfci sta ud prepiranjem in dremanja«) lekli sejo v torek svečar ds pol ■ ajutraj, nakar ata se eešli devetih.
Včeraj popoldne je predsednik oover odvesti! kongres, da je •tiral predlogo javnega obrato-soja elektrarne v Muscle Shoal-u, Ala. Senator Norris, avtor
red loge, je takoj zahteval gla->vobodno izdelovati sol kolikor ovknje za ovrfenje veta. Na-,k°*®jo. To JS bila Gandijeva pr-protniki so izzvali debato, ki je, va zahteva, privolil pa je v kom-■jala več ur. V teku debate so promia, da pravica soli velja le roresivci in nekateri damo- aa primorsko pokrajine, dočim
wtj«, ki so podpirali načrt fe-.....
talnega obratovanja Muscle loalu, ostro prijemali Hoover-z očitki, da je pogasil svojo olilno obljubo* in da sa je —j or Coolidge pred njim — po-
otooma udinjal truatu elektri-
-
■Senator Glenn iz Illinoiaa je ifovarjsl Hooverja rekoč, da j« redaednik s svojim vetom poda je "veliki inženir". Ko je prišlo do glasovanja, jt
Indijci v notranjosti kupujejo sol od države. To se feenači posneje, ko bo Indija samostojen domini-jon.
Vlada umakne svoje kazenske
čete in nacionalisti smejo mirno piketiratl, če bo le tnba. Vai politični jetniki, čas 80,000 po šte-vilu, bodo izpuščeni na prosto. To ae najbrž izvrta na dan obletnice pasivne revoite, ko je Gandi začel avoj glaaoviti pohod k morju za nepoatavno izdelovanje soli
ik> oddanih 49 Vlalov va^Jj^J^fJ^*^ aodslovali na ^^ fedsrslna ataroatne
P^e^lja" h	S" - ™vo na orihod.
onih senatorjev, ki so bili po- 1°' N* tej k^srenci bo Spraje-ni pri zadnjih kongresnih vo- f*	dominijona,
^ glasovalo za predaed- kI J,°Je	■
Hto\ veto. Po strarikah ao gla- Edtna sporna točka, kl je osta-ovali: 32 demokratov 16 repu- neraftena, je Gandijeva zahte-Hkancev in eden farmer-lsbo- Va' <** vUkU P^"« zaplenjeno Sproti vetu in 81 repuhlikan- llUltnino indijskim pasivnim u-
v in trije demokratje za veto.	J^1 ,*o4ko bo?°
. . , .. ., .v skušali rešiti po vol j no sa obe
Tako je načrt ljud«kega obra- -i-^gmESm
uvanja velikega projekta ostal
Slavka pristaaišiaih
kjer je bil pred ko se je začela bitka. U vtkrat je kongrea sprejel na-rt federalnega obratovanja in ga je prezident zavigel % rtom ter s tem pokasal, da so u privatni interesi trusta elek-več kot Interesi ljudstva.
E*0*! Wsshlngton, D. C. - (FP) -■rl^T in	/ Tritiaoč pristsniščnlh dslsvoev v
*kedntfki kampanji prihodnje Ntw Oriesn«u je zastavkalo pro-
ti redukciji mesde za deset od-u-ku zadnjih ur zborovanja atotkov, kot se gissi poročilo za-*'»ator Borah kritiziral Hoo- »topnika Ameriifee deUvsks fe-j J«vo udmini^trscljo, ksr nofts|derscije ^ Wflliamsa glavnimi
stanu federacije. W4Uiama aode-
fm.
olj jt
!f"ati ^vjetske vlade. Itake« _____________
priznanje dejstva, da M; luje ^sta** s Itodnarodno aso-
tl xlsda.n v 0,-414 ^ ^ ^ c|adjo prt^kaHBnH, delavcev.
Delodajalci ao importirali večje število «fca*okazov iz drugih meat In hočejo na vask način razbiti stavko. Pri tam ji pomaga policija, ki spremlja stavlcoksse na delo in s dela
Na konferenci z zastopniki linije pristanfttalh delavcev je na čehttk policije W. Mejrera pokazal svoje aovrsitvo napram stavksr jem. ko ao ss sastopniki prito-radi nasOstev policije, ki preganja in isvrluje aretacije pike-tov. Meyers je pri tej priliki po-kaSal, da ne bo podvsel nobene akcije proti policajem, kl prote-k tirajo sUvkoksse.
Voditelji stavke so potem po-stali protest lupami in zdhtevsfl da prepove nasilnosti, ki jih uganja policija. Protest je toliko pomagal da js topen izdal ddradbo, da potfcija ae sme nadlegovati piketov. ako ss dbnalajo mirno im» Uživajo isgrsdov.
'adajo v Rusiji, te ne po^ »»i Amerika odd»rils ia*'vizem. On nam se ne strir * "" Ktnko notranjo poUtl-'^ak to je wdavs n^k«ga «va. n, naAa. AmertthoIM* r bi moralo v »vojo korist i-normalne stike z ruskim k^tvom. Borah je tud« ritisi-«*ijo administracije glede ^vodi uvatanja ksa te dru-** ^»teriala iz Rusije. »
"d k Ion II___
didatum v Chkaga
- Koroner
• «ind«wn jp v torek
* ^ kandidiraj kot ______
kandidat za to pena. Glavna v volilni bofbi, ki bo 7.
R II nrL* t0r*j ^ „
K'11 Thompson in Airton t »o g« nominirsli de-T*** Rundesen je v svoji I1	Thompsoaa kot
0101" ?" na nkdUcem narta, P-
Ifcrr
lm J* je okneal tudi 4* i* priatai velebteaHldh In-■ ia j^^dgovonsagasa-NUok« davka v msstu la K"	*»nansk®i kan-
glaaovnici bo
M ' "liina. Komuaisti
P" (>t,o H Wsngeriaa.
JeSaSaL
Arpumenti za socialno zakonodajo
Drlava bolj akrbi sa kasajsacs kot sa stara ljudi. Delavstvo podprlo pensljsko predlogo
Wsahiagton, D. C. — (FP) -Združene driave izdajo več denarja za vsdrftevanje ječ in za oskrbo jetnikov kot za reveie v u bolnicah, ki niso napravili nobenega zločina.
Ta zanimiva informacija je bila podsna članom sonstnegs komiteja, ki js vodil zaalilanja glede Dillove penzijake predloga. Ob tej priliki ao ssnstorji tudi zvedeli, da 88 centov od vsa-K^ta dolarja, ki js določen ss vzprfevanje u bolnic in hiralnic, gre sa "adminiatracijake stroške".
Organizirano delavstvo je bilo dobro siuitopano na sssliia*
8ju. Bdwsrd McGrady, legisls-vpi zastopnik Ameriške delavska federacije, je dejal, da velika večina ameriških delavcev si ne mora prihraniti niče-aar sa stara' leta in radi tega postanejo breme javni dobrodelnosti. Brasposslnost, bolezen in druge neprilHce so stalni pojav v življenju delavskih družin.
"Nasprotniki pobijajo Dillovo predlogo in prsvijo, da bo, ako bo aprsjeta, povišala federalne davke," je dejal H. J. Chapman, podpredsednik bratovščine le-leznilkih klerkov. "To ni nobena krivica. Ljudje, ki isnjsjo prof i te sedanjega ekonomskega naj prevzamejo tudi ■fas tiste, katere izrabljajo, dokler so smošni za dslo, s jih vršsjo na ossto, ko jih «*£ as potrebujejo." Zsdsva federalne
prišla na saspravo na prihod njem zasedanju kongrass. Za govorniki socialne sskonodsje in dslsvake organizacije bodo pa medtem vodili kampanjo« da ss pritisne na novi kongrea, da aprejme predlogo.
Otroci trpijo aa sdrsvjn radi
Čhicago. — "Zdravje otrok je ispoetavljsno veliki nevarnosti radi brasposslnostl staršsv," je izjavil dr. Frank von Groer, direktor departmenta sa otro-Ika bolezni na državni univerzi v Varšavi, Poljaka, kl aa mudi na obisku v Chicagu.'
Dr. Groer js dsjsl, da so tuberkuloza, riketi In druge nevarne bolezni, ki ogražajo otroško zdravje, direktna poaledica podhranjevanja in ss v vsliki meri pojavljajo v družinah revnih slojev, ki nimajo denarja £s nabavo hranilnih livll In so prisiljeni na bivanjs v nessnitsr-nih stanovanjih. . Nervoznoat staršev, ki js tudi posledice brezposelnosti in revščine, tudi neugodno vpliva ns otroško sdravjs, je dejsl dr. Grosr.
Strsjalkl podprli Hoopsaovo pm
mM
Plttatsn, Pa. — Samuel Lka-U, pr^jSnj) lokalni vodja mrga-nkiranth mUrtov. js bU 1.1 m. Ubit pred svojim dom*i. Trije motiti, kl soaa pripeljaM v avtu. so tastraHN vanj šsst kragri In
Wsabington, D. O. — Isvršai odbor Mednarodne zveze strojnikov js isds! podv ns uradnika krajevnih unij v Penn«ylvanlji, v katerem jih urgirs, naj n pnejo vse svojs sile, da legislstu-ra sprejme zakonski načrt glede državnega zavarovanja zop brasposelnoat, katerega jc-pr»-dlotfl R Hoopsa, socialist is Re adinga in član državne zbornica Načrt predvideva ustanovitev sklada $80.000,000, Is katerega as naj /pljujejo podpore brezposelnim delavcem.
šfcl
AJbsny. N. Y. — Zadnji torek js pssatlto državno sbomico 900 komunistov, Id ao rekli, ds sa-stopajo braapoaelne delavce v zahtevi sa denarno podporo. Takoj je prišlo do konflikta s policijo hi v tagredih. Id so trajali ns
prepirajo radi

4.
. — Trstji dan obravnava krati štirinajstim menjševikom ip strokovnjakom je potekal med dolgočasnim debatiranja* a komunističnih ta-sah in psUtltatlf dogmah. Tu pa Um je ivfgnlla i^kra humorja, ki je ošivala saspano občinstvo.
Obtošsad solvdUnoma stari
ruski
rih in njihovi Smsh ko je povedovsl kaki
je
■ji, katere so vlačili po sapo-ao bili sedanji otroci. » Doalušake. Vaailij Ser pri-je na ročni ti«
akarnl tiakal edbiaUatične letake — prav tiko kal v carjevih časih, čeprav je M rotacija smsgala v Rusiji. Sodnk a Aleksandra A-tukina, mlado f briško dekle, je resno vprašala »rs, koliko pol je natisail. *VWveič osemdeset tetisov", je odgovoril. Osemdeset Istisov sa prsbivalstvo 160 milijonov je Mfc res nevarna poplava menj^vtlkega "kontrsre-volucionarnega" tiska!
Drugi obtotettšc, Jakubovič, je povedal, kako ^ vodil tajno ko-reapondanco s Usmškimi aodali ati.	■■■■■■I
Profesor
dnjo J
In
pri
zapora, js bil dvorano kot cem.
ki ja bil sa-na smrt in 1» desetem v sodno proti obtoten-
Zaalmlva lajava sdravniškega lastltnts
Chicago. — (FP) — Zdravniki vačkrat naglašajo opozicijo proti brakplnčnl zdravniški o-akrbi, kl jo nudijo nskstsra klinike in bobvišnics, trdeč, ds as v te večkrat satekajo ljudje, ki bi prav lahko plačali postrežbo. Institute « Medicine je te dni izdal avojs poročilo, IU podajs drugačno sliko in pobija argumente nasprotnikov brezplačnih klinik.
Poročilo basira na preiskavi, ki jo Je gtfravniškl institut uvedel v šestih člkašklh bolnišnicah in klinikah, kl nudijo brasplač-no zdravniško oekrbo. Preiskava slučsjsv »86 bolnikov js u-gotovila, ds Is nlssk odstotek tegs števila M Uhko plačal nekoliko sa oskrbo.
Več kot polovica paci jentov Je izčrpala vaa aredstva sa zdravniško postrašbo Is prej, prsdno ao vprašali ss vstop v klinike. Samo dva odstotka bolnikov so i meh dohodke, kl bi jim omogočili plsčevati zdravnike ss krajšo dobo.
Institut Js orgsalsaclja zdravnikov. Pri preiskavi ao aodslo-vsll člani profesorskega štaba na msdidnaki šoli čikaške In Northwertern univerze, združena blagostanjska organizacije In Svet metalnih agencij.
Pr%I enim letom je Cikaška zdravniška sveža osnaČIla brezplačne zdravniške klinike sa so-sisliatično ustanovo in zahtevala, da ss Jih odpravi, "kar odjem I Jaj o zdravnikom saalulek.
4. marca. — Jutri as otvori vaeunijaki sovjetski ko grea v Moskvi in poročilo sovjetske vlade, ki bo predJošeno kongresu, ss glasi, da največji uspsh od sadnjsga kongrssa, ki ga bs-Isši Sovjetska unija, Js koMflti-visacija 8^60,000 kmetij.
V poročilu Js rsšsno, da Js 88 odstotkov vssh malih ruakfi kmetov danm v kolektlvah. Kampanja sa odpravo individualnih kmetov v Ausiji ss uspašao nadaljuje. Kampanja js stara tri leta. Prvo Isto (1608) js bilo 400,000 kmetakih družin na kolektivnih kmetijah, naslednje lato M število nsraatlo na sn milijon In lani Ja bilo šsst milijonov. Največja polja ss pridelovanja pšsnioe in ršl v asvernl Kavkaaiji, ob dolnji in srednji Volgi, na Krimu in v Ukrajini ao 67 odstotkov kokktivteJraaa.
Vaa kolektivfclrana polja ss obdelujejo s stroji in raalika y produkciji Js vellks. Velika ovira v kampanji kolektivtoacljc pa js ponMMjhanje atrojat. V tem Istu bo vlada nabavila Is 180,000 novih traktorjev, kot določa bud-tet, vsled čenar bo mnogo kolektiv prisiljenih poškiliti sa šivi-ns.
_
Zborovanj* sov jot skega kongresa
8,280,000 kmetij kolektivi^raalh v Rusiji
Paskas za
ka aa Isjalavll
dks družbe kriva, da al psravnsa
Paterson, N. J.
Vsa odgovornost ss dolgotrajno stavko strojnikov pri Wright Aeronautical korporacljl pada ns prsdssdnika Gsy W. Vaugh-na, )U na mara slišati nlšssar o pogajanju s voditelji atavkar-J«v.
Nedavno so dospsli v Paterson posredovalci od svssnsgs delavskega departmenta, da pregovora Vaughna, da bi prl-atal v pogajanja, toda morali ao ss vrniti, ns da bi kaj dosegli. Državni uradnici, lokalni trgovci in drugi vjdlvnl ljudjs so tudi urgfrall, naj kompanlja vstopi v stiks s voditelji strojnikov in israslll upanja, da bi bila stavka poravnana v par dneh, ako bi hotel prsdssdnik pojasniti nskstere stvari stav-karjem. Tudi ti niao ničeaar dossgll in bili so rssašavani.
Jsvno mnenje js na strani stsvksrjsv, ksr as Js pokazalo na'shodu, kjer so prominental trgovci, pridigarji In drugi ob-sojsll trmoglavoat predsednika letalske korporadjs.
dvsjset miaut^so bili
Prstap v |
Hprlngfletd, IU. — Dva Cika-dV» John D. RObeKaon. bivši zdravstveni komisar, in Bf-dney H ^Jort)em. |»rr«dM«dfiU< kaške oilaslnlške organlsacijs. ki ste bile v Sprtngfleldu ns agitaciji glede novega zakona ss sv-tns llcenss, ste ss v torek etepla v nenatnf Shornid. Gorham je a-poslopjs' daril atarega doktorja po glavi trije ko- s tako silo. da je sadnjl ob*eUl
|i
v Amsrikl
Naw York. — AvtomobUi, truki in oprsms sa novo avtomobilsko tovarno, kl Jo grade v Moskvi, so tvorili glavna naročila sovjetske vlsds, ki so bila oddana rasnim smsrlšklm flr msm v mssscu februarju. Tabo poroča "Economic Revlaw sf the Sov let Union", kl ilbsjs v Washingtonu. Nsročila Js oddala Amtorg T rad Ing lmrpora-cija. Skupna naročila v februarju ao znašala 62,846,000. A-merlcan Locomotlve Co. In Bald-win Locomotlve Works ste dobili naročilo ss konstrukcijo deset psrnlh lokomotiv.
"kHHHpH
Near VoHi. — Ts dni Js od-potovsls Is Nsw Torfcs dslegs cija dijaških organlsacij v Wa«bingtoa, kjer ba.predM.iia predsedniku HooverJu petidjel kl jo js podpisalo 18,000 štu-dentov in snhteva, da as odpravi prlsUno vojaško vsšbanje v državnih In drugih tftiMfc. Nathanlel Weyl. tajnik dijetke ga kluba na universi Columbis, j# načelnik dslegssljs.
Prookret v politlkiil angleške vlade

4. marca. — Angleška laboritska vlada Ja ian^ila psi-hokAki moment sa mornarišni pakt, ko stoji fašistična Italija j^oftj^A ^i^MIr^*i^^jfa i^aulu^ota, TPo ae je isvsdelo danes v Parisu, ko ao sačala krožiti vsati, da dobi Muaaoliaijeva vlada vsliko poso-Jilo v Franciji.
Huasolini aa Ja adal In aprsjel pogoje aporasuma m omejitev bojnih mornaric peterih pomorskih sil, šis mu js franooaka da cblJiAMa PPaoJUo, katerega Je Italijanaki diktator ttmn iakal sadnja mssass v Angliji In A-marikl. Posojilo — ki bo baje znašalo TO milijard Hr — bodo dali padMri bankirji, toda Iran-coska vlada bo jamčila sanj.
V iriaval Jalalialal vra
teman admiafctrasUs
Chtoa#s. — (FP) — Poročila far dTŠavjae Jstnišnios v Jolistu govorijo o velikem nspokoju, kl as Ja psšavll med jeUtlki radi brutalnega umora trah kaanjen-cav, ki so skušali pobegniti la sa-
ki'
ss podajo.** Taka In podobas govorica krotijo med Jstnlkl, ss glasijo psročlla.
Zdi ae. da gola dsjstvs o dogodku podpirajo poročila. Jossph Norldswtes, Julijo (liileno in fi-vin Kiknon so bUl ti kasnjsncl. Noben teh ni bil v saporu radi večjega tdočhia. la trgali so ključ Is strašnfleovih rok, toda ranili ga niso. Kakor hitro js Norkiš-wlos skočil s aananjsga oaidja na ssmljo, Ja ducat aJft več čuvajev otvorllo ogenj Is strojnic. Čuvaji ao vedeli, da namsravajo jetniki pobegniti »n so jih čakali v ssssdi. NorklewUa js psdsl s 70 kroglami v njegovem tslssu. Ostala dVa, ki sla mu slsdlla ata bila tekaj prevrtana s kroglami, Admiaistraeijs, kl Je bita In-formirana o nameravanem begu, bi ga bSa prav lašiko prsprsčils, toda 6sWk Js pokasati svojo brutalnost, da ostraM ohtals Jetnike prad sMdatai pasbusom. Hotela Js videti kri ia ta Js dosšgU.
Otraftaftl so bili pohvsljsni, toda njlbavs Imena niso bila
1___< 1____ t. ..mm il	- A A.. •"»
1— (FP) — Politična situacija v Angliji postaja ša-dalje bolj samotana In parlament je rasdeljen v rasne grupa In bloke in vsak sagovarja svoj program. 8ir OswsM Mosley, kl ja postal snsn kot "miltjonar-ski socialist", js prskinll vss ati-ks s delavsko vlado ln stranko. On sagovarjs neke vrste diktaturo, ki naj bi bila v rokah komisija pstorios in katera naj >1 imela toliko moči fcot Jo Ima-daj parlament Ta pstorios bi pptem rsšils kriso s ranjsm visokih carinskih ln raorganiairanjsm Industrij«
Poleg MosleyJs au rsslgnlra-la Is atranks tudi Robsrt For-gan in 8t.Leo fltrachey; drutfa reaignacija bodo najbrt slsdlls. Nobsn teh na bo raalgnlrai kot član parlamenta, paf pa bo4o obdržali svojs aedsše ln skušali nspravlti čimveč preglivic prs-mljsrj« MacDonaldu ln njegovi vladi, dasl jih Ima ta šs ssdaj dovolj. v
8nowdenove ekonomska amar-nioa s oslrom na brssposslncst so naletele na vsllk odpor pri nekaterih članih' laboritska stvalhš. Podpira pa Jih liberalna skupina, ki jo vodi Uoyd Geoige. Za to podporo ss Ja prsmljer MacDonakl sahvalll liberalcem, v formalni lalavi. Levičarje v atranki Ja te liJava
rssburila in dolšiio Snowdana W MVWJW UHVTTUliae
Ida^svaja prsvsljk VpUv aa Maa-
' Mšpak LIyod dsorgs nima It-bsrsl^ev pod avojo kontrolo, kar ss js pokasalo pri glasovanju o carinskih doMbah, ko m mu Je več članov atranks Isns-vsrllo. Lloyd Gsorgs Ims potsš-kočs kot voditelji drugih strank v parlamentu.
Tudi med torljl nI sloge In Ja raakol skoro tako rsssn kot v dslavakl stranki. Wlnston Churchill nsdaljujs s bojem proti delavski vladi In pobija njs-ns amernioa s oslrom na indij, sko vprsšsnje. Churchill Js na nski konferenci komltejs kon-aervstlvne stranka Isjsvll, da on ns bi mogel aodslovsti v vlad-nam kaMastu, a Bsldwinom, dokler bo ts odobravsl Mac Do-naldovo politiko v Indiji, kl gre sa tem, da pomiri Gandhija In njegove pristaša g obljubami o ssmovlsdl.
V rsajasajevanj* pololaja v angleškem parlamentu la politiki Js značilna IsJava torijev, v kateri pravijo, da bo konssrva-Ussg! delavska vlade rešil An-
k/', i« MtvlU illuMu Tribun« v dlk«"»mom-undaKlMM itanku. '1M>J «oo prepričani, da ima JeUiišnlca v Joiietu naorno sdministrscijo."
lasi sla svstajs spor prsti vojs-škl altržbl
OHleaga. ~ Dr. Albert Einstein, sastovno sns ni nsmakl u-šeajak. tfš Je v terek uatevll v
H II I t JnduatHtt,
PhlladelpMa, Pa. - Poškodba otrok, ki so uposlanl v Industrijah te države, ao sa v prešlem tatu zvišale sa H% v primeri s la* tom 160». Tako poroča državni delavski departmsrft. Večina teh .»j_ ▼ _	, otrok Je bilo nelegalno uposlenlb
Chk^mad potjo is Kalifornije v New Vssh. Okrog 400 predstav.

rasnih organlza<'iJ sprejelo aa Unkm kolodvoru Einstein Jih Je poadravtl skozi okno svojsga vagona. Delegatom in avdbodo Je rabal«
Amlorg
New York. -4 Amtorg Trad-Ing korporacija« sovjetska aa* da aajusp^najšl boj proti mili- kupovalna agentu rs, Js naročila tarlsaia ka,še vsakdo odrsšeslo- pet lokomotiv pri A me risan Lo» Ibo v armadi. Mm. I^la Mava- eomotlve Co. Vaaka teh bo teh-rlek Uopd mu Je IsrečHs tals 980,000 funtov. Msročilc dar Čilasfkih pacifistov, ki ga mora biti Ispolnjsno v prihod-naj pordM v prid padflamu. I njih dveh mesecih, nakar bodo
I lokomotive poslana v Sovjetsko unijo.
Stavka oblačilnih delavcev m širi
New Tort — Stavka oblačll-..ih delaaasv v New Yorku ss širi. kot poroča gisvni sten Nse-dir Tradss Workera Industrlsl unija. Basočdo govori, da ao as etevki iMdrušill delavci v peUh delavnicah, od katerih ste dvs v •rooklgaa. Stavka traja žs dva
Zidarji iavejevall petdaandk
Memphis. Tenn. — Organisira-nI sidarjl, ki so uposlanl pri raa-nih meatnlh delih, so IsvojsvaH petdnevni delovni tedsa. Mssda ostane po stari plačilni Isstvicl, 11.85 ns sm,
• - ™
■
Pred nekaj dnevi eo znanstveniki
Zanimiv drobiž
-t ..... ' < ' r Ti^ - f•
Konjsko maso. Konjsko meso vaebsafl 74.2% vode,	beljakovine, 2.6% maščobe!
i» 1% pepela; srednje flcovejo meso ims 7U%I vo<Je, 20.1% beljakovine in 7,4% maAčobe i»l pepela. RedUna vrednost konjskega mml je enaka oni pustega govejega mesa. Redil* ■ vrednost mastne visokokvalitetne govedine jtfl pa, po izrabljlvlh kalorijah izračun jena, dosti ■ večja kot ona navadnega konjskega mesa. I Citronako zdravljenje traja štiri tedne (■ obstoji v tem, da apijerao vsak dan sok 1 4ol 10 citron, s sladkorjem ali brez njega z vojfl ali pa sok sam.	I
SbUmste operirajo zdravnici .navadno idil po 14. lotu.	I
Umrljivost dviletvih otrok je tako veliki! kot on a	1
Sobe bolnibUe na otoku Ja«naika ss mo-l 4ro pobarvane, kar očem prav dobro de in m I bolnike pomirjevalno vpliva.	I
Zrak in voda eta oba slaba prevodnika t* I plote, samo da je zrak Ae dvajsetkrat slabil prevodnik kot voda. Ce vzamemo za zmožnodl prevajanja toplote številko, 10, ima voda *teI vilko 0.27 Ln zrak 0,0084. In če obratno damtl zraku itevilko 1, ima voda približno številhil 20, steklo 89 železo 8000.	I
Urnetno višinsko solnee pri tuberkulodl ne vpliva špefifično na bacile, iemveč samoti tem, da dovajf kodo telesa do močnejšega del lovanja, kar npepeši splošno okrepitev tekal in pomnoži njegovo odpornost. 6koz koio pal žarki umetnega višinskega sdnea ne pre*« dre j 6.	M
Ne pljuvaj okoli/ Nikdo ne sme pljuvsftl po tleh! Nikdo! Tudi tisti ne, ki je zdrn!! Samo tedaj, če se bomo vsi držali tega navodil bo mogla biti odstranjena nevarnost prenai*| nja borzni po izpljunkih, torej v pni vrrfj nevarnost prenosa tuberkuloze. Tudi zdrari I človek ne sme pljuvati okolL Na eni strani misli mnogo ljudi, da ao zdravi, v resnici pa ni* 1 in svoje bolezni le ne poznajo; na drugi »trai pa pljuvanja zdravih zapelje marsikakiMp bolnega, c [a tudi on pljuje.	i
|	("Zdravje.")
Največji zrakoplov tveU
Največji zrakoplov sveta ima seveda be ga ta Amerika; največji zrakoplov bo vdjd namreč 1« mfljopov doUrjev, ko bo gotov. Dosedanji največji zrakoplovi aiatema "Zeppe lin", ao v primeri z novim zračnim orjaka«
* °Novi ameriški zrakoplov "Z. R. S. 4" * imel sledeče mere (v oklepaju ao mere doeeda-i njih zeppelinov):
Prostornina 184,000 kub. metrov (» tisoč.)
Dolžina 289. (2864). Premer 40.5 (30.6). Vitina 44.7 (884). Konjake sile 4480 (2660). Brzina 184 km (128). Trup novega zrakoplova bodo napolnili« helijem, ki ne gori/tako da Je vsaks nei*» vslad eksplozije ali požara izključena. J Novost na novetn zrakoplovu bo tudi to.*! r bodo imeli v trupu ob atraneh velike pr«t» za 6 letal.	JlJ
Zrak<xplov je zgrajen tako, da * da rahljati za vojno, ali pa za civilni promet
Einstein o razvoju religij
Večina prcletaroev ao meščani, ki ao v volu zaostali za «Ho generacijo.
"UčReljr so ljudje, ki žive od pr«*** vanja.
Poznam neko leno, ki izdaja n*ffjk ki zna razven politikih uvodnika P1"*'7y o "praktični vzgoji otrok." to V* £ -1 njeni piaalai sobi mora) njen otrok BT7. o, je U "emlnentno polHIčn.
vaej hiši kričala na pomoč.
žene, ki ne znajo zaliti nogavic ia ^ dobre juhe, niso za politiko!
' Rokodelci ao zato tn. da morejo M glavodelcL
ttrTEK, S. MARCA
T
Vesti iz Jugoslavije
(lWev«Wrf biro Proarete T JugoslavijL)
POZAH V ZGOR* " rNJEM KASUU
In prav od te tatinske tovariš i je kdo j« lahko sežgal poslopje iz maščevanja.
grinMtfli js blls vss vsa. L-k, veliko »osp. poslopje ^tniks Gnuis. — P«*«'
leUl poiigalec Is maščevan
•ij'.} • ' -to jsU I___
Ljubljana, 12. febr. 1«U. l^-i kreg u«««	^
jp strel z ljubljanskega gra-mnanil, da nekje v okolici. Ljudje ao vpraševali drug m kje da gori, zakaj ka-
Jodi strel, tedaj je požar več-\ibefr in nevamoat večja, ^o je v Zgornjem Kaliju, gi blizu Vevč in Zaloga, vzho-
od Ljubljane, blizu križanj jjanke z ielesni&ko progo, p se je gospodarsko poelop-iMstnika in gostilničarja
i Franca. Ogenj je moral velik, saj ae je'iz Ljubljane j, da na vzhodu kar žari.
| Gradovih so sedeli prav eferji, ko planeta ^sobo dva pa Šoferja* ter zakričita: i, pomagajte!" Grad je na-i tudi aivtcbusni podjetnft.
0	sta dva šoferja sinoči pri-]a svoj avtobus domov ter Z hotela spraviti v garažo, t bila v velikem goepodar-
1	poslopju, sta opazila, da ae varnici med butaricami ne-»vetlika. Ko sta pogleda bdita opazila, da gorijo in da
plameni kmaUr objeli vse 0 poslopje. Gonpodartfeo po* t Gradovo je bilo sezidano 1920, je daleč naokoli najve-ospodarffko poslopje, dolgo 60 m ln visoko 'krog 8T me-
V	poslopju je bilo mnogo delskega orodja, bilo je
0	sodov, bila sta v garaži ie avtomobila, v podstrešju je soba za šoferje, sipravljena la v poslopju velika zafloga in slame. *
kor hitro so domači slišali foferjev, da gori, so takoj li venksj. Šofer se je naglo jai v Vevče po gasilce, tele-ali so ljubljanskim gasilcem, ievi so začeli biti plat zvo-Jradova hčerka pa je akotfi-sosednjo hišo po gasilko bo ter začela trobiti gasilski pomoT. Kmalu je zvedela tfar vsa vas. Domači in ao-
1	so začeli reševati, kolikor ogli. Potegnili so iz poetop-» avtomobila, potegnili so i vozov, rešili nefcaj orod-rferjevih oblek ter nekaj ih sodov — potem pa je bivše poslopje en sam veMk en in ni bilo več misliti ns anje ostalega, ikar je bi|o v pju, ne na reševanje hi ga-1 Poakvja, ki je s senom in & Mgorelo s silnim plame-
okoliAkih vasi ao prihiteli
fi, prfšli ro gasilci iz Ljub-
*	motorne in ročne brbgal-iačele svoje delo, varovati le zgradbe pred iskrami in ■i. Pomagal jim je še naj-^ Ce bi ne bilo snega, bi *nil požar razširiti brez ve-ovir na sosedna poslopja in » vasi bi preAlo v plamene, I in koče stoje teano' l ol> drugi.
fcut*r»c je plamen skočil v
V	utreAje in proti nebu je do :io m viaok plamen
bil videtj daleč po ljtfbljan-Polju. Kmalu nato se je » "treha « milnim truščem U r*zl'*eie po sosednih toda *neg jih je gasil. «Jr *> torej lokalizIraH na |K«k>pje, ki je po-, ^von-lo. nepoškodovan [*> vae ostale, čeprav bltt-**«* Skoda, ki jo trpi •J» J* velika: v goeH | ' P<hUm»ju je bilo 20 vosov ' " ;>k,>l1 vosov krme, "na in slame. V i" bilo dalje krog 40 *°dov po 600-700 litrov
*	«*Ja. lena in pohištva. *J tam ceni škodo ns
ZZZ u I* škode vseka-
*	**>><** Din. Delno je V™* 2 zavarovalnino. , '»a-UI požar? Mnenja ■ * marala zažgati mašče-*1,1 finska mka. Grad
PTj* bali,daijs sašgal kdo
t7V\ ki * P°*oelo
^nam|-
NAi SPET RUDARJI PLAČA JO CEHO?
Pred novimi pogajanji med železnicami in Trboveljsko druž-bo t
Premogovni baroni nikoli ne trpijo agube. Tudi če ie pod eilo razmer moča j o znižati cene premogu, pokrijejo to a tem, da skušajo s priganjanjem dvigniti produkcijo. Pri vsakem takem sporu plača ceho rudar. * iMasaca mama ee začno spet pogajanja med upravo državnih
železnic in Trboveljsko premogo kopno družbo, da skleneta novo pogodbo za dobavljanje premoga.
Podobna pogajanja so bila lani. Uprava železnic je zahtevala znižanje premogovne cene. Trboveljska drušba tega ni hotela sprejeti In za ta boj proti železnicam je Trboveljska izkoristila svoje rudarje. Odpovedala jim je zaposlitev ter opozarjala državo na dejstvo, da ne more znižati cen premotfu, pač pa bo prisiljena, odpus/ti vseh 8000 rudarjev. In s Jem dokazom, z osirotelimi rudarji v rokah je pretila- dilžav/ in železnicami. Rudarji soypri£li za odbijače med kapitaljsti in železnicami. Prometni minister pa je safcteval, da družba znfža cene ptemogv, steer bo vsak nakup premoga od nje odklonila. Trboveljska družba je tedaj enostavno odpustila vee rudarje, skupaj 7600 po številu. Bila je to strategična poteza družbe. Toda po doigih pogajanjih je le. prišlo do sporazuma, po katerem pa je morala druftba znižati cene premogu za 6% in pristati na to, da kupuje železnica letno 60,000 ton premoga manj kakor poprej.
Trboveljska seveda te , rtpbe plati sporazuma ni marala prevzeti nase. Te^iflpUbo je zvalila na rudarje. OdpudtHa je 1000 delavcev, uvedla dva dela prosta delavnika, da ao rudarji delali tedensko le Po štiri šihte, a je s priganjanjem dosegla to, da je okrnjeno število rudarjev v krajšem delovnem času producirak) prav toliko premoga, kakor poprej. Tsko je dobila dmitoe tistih 6% znižanja cen spet nazaj' v svoje blagajne. Zakaj z uvedbo štiridnevnega delovnega tedna je izgubil povprečno vsak m-dar 96 liihtov na leto. Ce računamo vsak šiht po 51 Dim, poltem je vsak rudar izgubil letno Din 4806. Vsi rudarji Trboveljske družbe skupaj pa 34,272,000 Din. Ta denar si je Družba prihranila in pokrila 6% »nižanje premogovnih cen. i *
Kdo je torej plačal ceho lanr Skega spora? Rudarji sami.
in »daj se prlpravlj|jo nova pogajanja. Kakorkoli negativna bodo ta pogajanja za družbo, plačal bo izgubo spet rudar sam. Rudar sem mora z znižanjem svoje pičle me®de pomagati do varčevanja državi in do profila premogovnih baronov.
drobne vesti
Od groze umrla. — V Brezovi-ei v Prekmurju se je pri Topia-kovih ponoči užgal kozolec poki slame. Ljudje so pohiteli iz svo-jfh hiš, med njimi tutfi šeatde-setletna soseda. Ob pogb-du na ogsnj js sakrHfla z rokami ter se zgrudila na tU. Zadela jo je srčna kap. Umrla je na mestu od strshai.
Redukcije. — V ptujski tovarni čevljev Petovla so odptsatlli pred dnevi več delavcev. Vseh je bilo zaposlenih 200. Na zimo so jtti mnogo odpustili. oataUm pa so znižaH 11ače. Obenem pa ao *rn.j«4i na delo nekaj tujih, nemških delavcev. Plače pa so znižali tako, da so nekatere delavce brae razloga pomaknili v nlšji išačilal razred. Ia to ae storfll, ne da bi delavce obvestili popre!. Delavec ee je n, pr. imrtil v akordu, a na plačilni dan ni prejel kot je pričakoval »O Din. marveč le 1S0 Din. Takih primerov je polno.
Koliko sailljerd gre v zrak. — V Jugoslaviji so leta 1M0 prodali tobaka iB.tobafe$JpMfc» 4,*oo,ooo Irg, cigaret
000 komadov; cigar 42,000,000 komsdov. k kupici vae prodaje je znašal 1,836,000,000 Din in je za 66^500,000 Dm večji od-Ucu-pičika leta 1929. — Ta po višek je dosegla uprava monop^a a tem, ds je cene tobaka izenačila s ce-nami cigaret. Zato je tudi kon-zum cigaret mnogo večji in so pokadili lani 1,100,000,000 cigaret več kot predlanskim.
Nesreča v Novem mestu. — Iz bližnjega St. Petra je prišel v Novo mesto po opravkih 74-let-ni užrtkar France FTbrjaniad Pred Skabernetovo hišo ae je hotel ogniti avtobusu, a mu je pri tem spodrsnilo na poledeneli oe-ati ter se je zgrudil na tla. Ko se je pož>ral na noge, se je takoj spet zrušil. Priskočili so pasan-ti. Takoj so opazili, da ima FTlor-jančič nogo nad Členkom zfcm-l^eno. Ko se je bil — ne vedoČ » zlomljeno nogo — posivil Florjančič na noge, mu je kost pretrgala vse mišice ter je zlomljena kost poglede Is skoai meso in mu napravila veliko rano. Prepeljali so ga v bolnico v Kan-dijo.
Sneg j« zametel proge v južnejših krajih, posebno še v Liki, kuer je ponekod do 8 m snega. Promet je na jušnih železnicah oviran in je ponekod uatavljerf, dokler ne očistijo prog delavci ali ,«4nčni žarki. V Sloveniji je sicer tudi zapadel sneg zadnje dni in je prvič potrkala letos resna zima na vrata in na termometre, ki kažejo 10 stopinj Celzija pod ničlo, kolikor letos še niemo imeli. Toda proge v Sloveniji ne tifeijo pod zameti nič in je promet po železnicah reden. Največje ovire radi snega pa ima vedno Lika. Proga Kariovac-Gračac-Knin (koder so se vozili tudi izletniki SNPJ lani) je v hudi zini i vedno za medena in se promet le delno opravlja. Tako tudi ndaj. Toda progo bi še lahko očistili s plugom, a ovira zdaj predvsem dolg tovorni vlak, ki ga je aneg sredi proge uetavH in za medel v nekaj urah popolnoma, tako da ga morajo ^daj izkopa« vati iz snega.
Vaški umor pred sodiščem y Pred ljubljanskim sodiščem je »tal. pred tremi sodniki posestnikov sin Jošef Roiman, star S6
let, doma iz Lahovč v kamniškem okraju. Obtožen je bdi, da je 9. novembra lani ustrelil Janeza Dežmann iz Lahovč. Omenjenega dne so pili ter veseljačili fantje v gostilni Zavrl Katarine, med njimi je bil tudi Hodni an. Ko je opazil v gostilni tudi fante, ki so ga baje večkrat grdili in zapostavljali, je iskal pUan prepira. V jezi je ietaknil nekje kar&fcinko ter z njo šel po vasi. Pri tem je srečal Janess Dešmana, ki ga je tudi mrzli. Dež man je nekoč naaval RoŽma-na šlevo, odtod sovraštvo. PW-čkala ete se ter prišla do Det-manove hiše. tu mu je dejal Rožtnan: "Prej boš ti poginil tort jas." In ko je Dežman rekel: "Seveda bom jaz prej I" — je že i-mel kroglo v prsih. Rožman ga je bil ustrelil. Obtoženec se zagovarja, da je btl pijan in nekam »meden in da ni mislil DeŽmana usmrtiti.
Na raapravo je prišlo polno vaščanov iz Lahovč. Obtoženec vztraja,pri svojem zagovoru. Priče ga slikajo kot mirnega, pridnega fanta, a hitro razdražljive-ga. Zato je prišlo do zločina.
Sodišče je obsodilo Rožmana na šest let tešk* ječe, na plačilo stroškov in trajno izgubo Častnih pravic.
Glasbena matica iz Maribor* je posipa svoj mladinski pevski »bor v Beograd, kjer priredi konce K. Gojenci Glasbene mstice, po številu 250, so dospeli včsrsj 9. febr. v Beograd, kjer ao jih lepo aprejeU. Zgodilo se je tudi nekaj čudežnega, česar doslej nU smo bili vajeni: za koncert, ki gs pri rede gojenci v sredo 11. t m. za javnost, so vse vftopnke razprodali. Dan poprej pa priredi mladinski zbor 250 mladih grl matinejo za šolsko deeo in stu: dente v malem testru.
Starke je pevosIL - V CerV ! niči je neki voznik povozil starko, Š2-letno Jero Klančar. Starka je prišla pod konje, ki eo jo poteptali, nato pa so šle čeznjo Še sani. Dobila je hude poškodbe ln jih lio v svoji starosti težko prebolela.
Vmrb ae: V Ljubljeni Karel Kitek. v pokojenl narednik; v ljubljanski bolnici uradnica Vera Bizjakova; v Polzeli je umrl Miha Sušter, star M let; v Kon-
PROSVBTA *
Društvo sarodov in !•) proti ir|ivM z it-Is stroki
s
Dne 7. oktobra 19S0. je bil <»t\ orjen v Varšavi osmi kongres mednarodnega komiteja za boj proti trgovini z ženami in otroki. Na tem kongresu so se zbrali predstavniki raznih organizacij, raztresenih , po vsem svetu, da podajo račune o dosedanjem delovaju, obenem pa da določijo skupni program sa bodočnost. Resolucije tega kongresa, ki poudarjajo, da je treba združiti vse močena mednarodnem polju, da se »stre to .sramotno gorje, zadnja sled nekdanjega suženjstva, je objavil ves avetovni tišk. ' -_
Gotovo bo Tudl marsikatero čitateljico zanimalo delovanje Društva narodov na tem polju in pa nači|i sodelovanja tega društva s privatnimi mednarodnimi organizacijami.
Boj proti trgovini z ženami ln otroki je Imel mednarodno zgodovino že v času, j»rcden je bila ta naloga poverjena Društvu narodov. Široko kampanjo je dvignila že okrog leta 1880. Jo-aipina Buttlerjeva, ki je odkrila in objavila v javnosti nekaj svežih dršatlfcnlh primerov te sramotne trgovine. Na predlog francoake vlade je leta 1904. podpisalo v Parizu dvanajst velesil mednarodni pravilnik, ki je določil oblasti, ki naj bi zbirale vesti o izvabljanju žen v sumljive poklice, ln pa strogo sdmi-nlstratlvno nadzorstvo, kl bi to preprečevalo in poročalo zlorabe ceptrali.
Leta -1910. pa je podpisalo, tudi v Parizu, Že 13 velesil mednarodno konvencijo o zatiranju te vrste trgovine. Konvencija je proglaaila trgovino z ženami ln otroki sa zločin in določila tudi kazen zanj.
Pakt iz leta 1920. pa poverja Društvu narodov skrb za Izvrševanje določil pravilnika in konvencije. Svet pri SDruštvu narodov (Conseil) je fioločil sa odgovorno funkcionarko te dell-katne naloge v tajništvi* Društva narodov gospo Rac h sel Cfowdjevo, voditeljico oddelks za socialna vprašanja in oddelka trgovine s opijem. Gospa Ra-chael Crowdyjeva je velilrorgs-nizatorski talent Med vojno je organizirala in vodila tisoče francoskih in belgijskih žen v pomožnih prostovoljskih četah.
Se v teku leta 1920. je skupščina (1'Assamblec) zaprosila Svet pri Društvu narodov, da povabi dršavs, ki so sodelovsls pri pravilniku in pri konvenciji, naj pošljejo delegate na mednarodno konferenco v 2enevo. Konferenca jš Izdelala še v podrobnosti mednarodno konvencijo o zatirsftju trgovine z ženami in otrokf vseh plemen, kl je bila podplsšda dne 80, septembra 1921 v Ženevi. Društvo narodov ima stalno posvetovslno komisijo, ki mu v raznih prilikah in prlmsHh poda svoje mnenje. TS kodilsljs, ki se imenuje ssdaj komite trgovina z ženami in otroki, se snide vsako leto in js Imela messca aprila 1980 že deveto zasedanje. Sestavljena je bila is pr< dstsvnikov dvanajstih držav: Nsmčije, Belgije, Danska, Španske, Združenih a-meriških držav, Francije, Anglije, Italije, Japonake, Poljske, Rumunije in Uruguaya.
Poleg zaetopnikov držav so se udeležili zasedahja tudi saetop-niki šestih velikih mednarodnih udrušenj, med njimi mednsrod-ni urad za zatiranje trgovine z ženami In otroki. Pri glasovanju imajo privatne organizacije le posvetovalni glas.
Pri vsakoletnem zasedanju prouči komfce najprej poročila predstsvnlkev držav in nato poročila dobrodelnih organizacij. Potem se obravnavajo Izpre-membe, kl aaaašajo na konvencijo: naposled ps predlaga komite navzočnlm zastopnikom nasvete, ki ee mu tde važni za čim uspešnejše zatiranje te trgovine.
. Ena izmed glavnih nalog kv-miteja je aklicanjg ankete,* na kateri se določi smer njegovega nadaljnjega delovanja. Doaeda nje ankete so pokazale posebno živahno delovanje držav in za sebnih organizacij na zapadu Komite je pa opozoril Coheelll, da ipora razširi)! svoje delovanje tudi na vzhod, kakor je bilo v načelu določeno še dne 11. mu-ja 1980., ko je ameriški urad aa socialno higieno poklonil velikodušno darilo 125,000 dolarjev v ta namen.
Letošnjega kongresa v Varšavi so se udeležili pod predsedstvom M. Bascom Johnsona is Združenih držav severne Amerike švedska zdravnica gospa dr. Alma Sundqulstova in bivši poljski poslanik na Kitajskem M. Plndor, vsi trijs člani komi-
JUal-_____________
■Vprašanje odprave javnih hiš je na dnevnem redu vaakega zasedanja tega komiteja. Na zadnjem kongresu v Varšavi so proučeveli zakone in pravilnjke za zaščito javnega reda ln zdravja proti nevarnostim, ki izvirajo iz-prostitucije v deželah, kjer je odpravljen sistem javnih hiš. To poučevanje je ugotovilo, da ae po odpravi javnih hiš niso nič bolje razširile venerlčne bolezni in da je ta obdolžitev brez d> soove. Nasprotno, sapfrasjo teh hiš je zelo znižalo nevarnost mednarodne trgovine s ženami.
Na kongresu ae je obravnavalo tudi vprašanje šenake policije, vrnitev Inozemskih prostitutk, o pomoči ženam, ki prihajajo iz kaznilnice, o zaščiti mladih umetnic v raznih zabaviščih Itd.
Upam, da si čltateljice iz tega, upr*v kratkega poročila, lahko ustvarijo sodbo o tem širokopo-tesnem mednarodnem delu Društva narodov na tem polju. (Po referatu Jadvvlge Rome-rowne, Članice sekcije za socialna vprašanja tajništva Društva narodov.)
(Zena in dom.)
Vesti iz Primorja
V PETIH LETIH NE SME BI-1 Uu Serohl, v Gorici pa Sirtori, TI NOBEN|SG A SI.EDU O SUh | Hrvat Antlč je v Tratu Antini, v
—— 11 , ———
jicah Marija Radlčeva, stara 40 let; v Slovenjgradcu Katar! ns Okomovsj v Trebnjem js umrl messr Poide Rebern«; Celovcu Bron ls is v a Sirokovs, rojena Kramer, žena konzularnega svatolka; v PoJJšanah Marija Svetiloma, nadučiteljevg vdova
Jeaera sauli
Približno 96-kllometrov daW od slcilijanakega mesta Calta-Gi-rone leži v neki dolinici malo jezero. Vsa okolica tega jtaera je ]>usta in prazna in brez raatlin stva ln bres živalstva. Ndbeno ži-vo bitje si ne upa priti blizu te vode.	~ v.
Domačini poziiajo to "Jezero smrti" nrsv dobro in se ga lato že na daleč izogibajo. V starih časih Je stalo tukaj svetHfe boga Jupitra. Ljudi, ki sd^ bili obsojeni na smrt, so vodih na brey sera, kjer so morali popiti ko zarec vode iz jezera in so bili ta koj mrtvi.
Tako so minila tisočletja ln nihče ni vedel, kaj Js prav sa prav s to vodo. Šele v najnovejšem času so to vodo preiskali ki ugo lovili, da voda ssma po sebi ni prav nič strupens, pač pa izvit atn na dnu Jeaera dva izvirka oglji-kovoklale vode, kl jioganjsta v vodo strupeno pline.
Nedavno ps si Je izk<n*J neki kmet v bližini jeaera vodnjak, toda namesto ns vodo js naletd na petrolej. Sedaj dobiva kmH na dan že po 15 litrov petroleja Za petrolej as je začele zanimatI tudi vlada In sedaj že preleloujo jo celo okolico, kako daleč sega petrolejsko ozemlje.
Tragedije matere
Meseca decembra lansksgs leta ao obsodili v Ix*idomj na smrt nsko gospo W'Me, ker js umoriis svojega otroka. Ženska je živela s svojimi otroci v strašni bedi in v svojem obupu je sklepila, dš bo sebe In svoje otroke zastrupila s plinom. Ko ps je plin te neksj časa* v ha j al v sobo, je smsgsls v njej zopet voljs do življenje In za£o je petelina na cevi zopet za prla. Vsled zastrupi jen js s |1f nom ji . e umrl samo najmanjši komaj devet mesecev stari otrok, onš in drugI njeni otroci pe so ostali živi.
Ajbeajr, N. V. — Dns 5 ca bo v državni legislaturl otovorjeno zaslišanje glade ossmutnika ln pst dal dsU v Urinu pri vseh mestnfti In državnti delih, ki so oddane pudjetnikom. Temu bo aiedilo zaslišanja o htfmMšanju odškodninskega zakona bi držav, u zavarovanju zoper brez-
VENCIH IN HRVATIH'*
Pojačeoa fašistična akcija sa Is-
trebljenje slovanskega šlvlja
v JuHjnkl Krajin)
-H
Inomost, 18. febr. — "Der Suedtiroler,> objavlja članek pod naslovom "Borba fašizma pix>ti slovenski dtihovščlni", v katerim pravi med drugim: Fašistični re Žim gleiia na obmejne pokrajine samo s ^trategičnega stališča Zato tudi tako kfti s polUUJan Oievanjem teh krajev. Zlasti v zadnjem Času je napol fašizem vse aUe, da čim prej zabriše vsa ko sled. da ti kraji niso bili ita-
»1 - « « »«	-» 4__| | »	__i
njsnaki. Domači jsanc Ima naj-večjo zaslombo v cerkvi in zato je fašizem na|>ovedal borbo duhovščini, da bi na U način Čim prej iztrebi! slovensHi jezik v Julijski Krajini, ne ozirale se na konkordat in na vse obljube, ki jih js dajala Italija ob sklepanju mirovnih pogodb. Na čelu akcije aa iztrebljenje slovenskega Jezi ka so novo Imenovani goriški prefekt Dlendo, kveator Modeatl ln fašistični konzul Avenanti, M (Klesti Je nedavno izjavil, da slovenski Jezik sploh ne sasluši naziva kulturnega jesiks, čsš, da imajo cslo Hotentotl lepše izraze nego slovenski '^barbari". Popolnoma neovirano so nedavno nosili fašisti po goriških ulicah la-pake, v katerih so nspsdsli in sasramovali nadškdfa Ssdejs Pot katoliških duhovnikov js še interniranih, oetals pa Šs čaka i-sta usoda. Avenantl je v.svojem nedavnem govoru ]H>zival fnši«U* naj gredo a,orožjem nad sloven-f"ke duhovnike. Sledila je pravcata mobilizacija učitelj*tva proti slovenskemu bogoslužju. Cele šolsko daoa nagovarjajo, tuj v cerkvi demonstrira proti slovenski molitvi. To Je: gotovo edin stveni primer borbe proti naroda ni manjšinski js v največjo sr« moto sa evropsko kulturo. Mode stl js javno napovedal, da bodo oblasti tsko <Mg<> pritiskale na narod, da bo poslednja Mbartiar akaH kmetica mvliln Hoga v bla goavočnem italljsnsksm Jesiku V petih letih ne sme biti več sledu o 'kakem Slovencu sil Hrvstu Aretacije Slovencev v goriški pokrajini so še veflno ns dnevnem redu. Te dni so fcot>et aretirali 4C seljaikov is okolice Tolmlns In jih odpoljell v zapore, odkoder u brikons ne povrnejo nlkdsr več Njihove rodbine so Izročene največji bedi, Evropa na vse to mol Či ln mimo gleda to nečloveško postopanje. Beš zaradi tega Je fe I šlzem izgubil vsako razsodnost in ae bržkone aam več ne seveda svojega početja.
NASILNO POITALIJANfEVA-
NJE SLOVENSKIH IMEN .
Nad 100,000 rodbin je moralo ns
pritisk oblasti spremeniti svo-
js slovanska rodMnsks Imsns
Trst, 18, fsbr, — Nssllns IU-lljanlzaclja slovanskih rodbinskih imen v Julijski Krajini se izvaja z vso strogostjo. Prefsktf se po zakonu pooblaščeni, da po lastni uvidevnosti itaUJanlziraJc rodbinska imena. Obstoja sicer določba o Izprsmembi imena ns "lastno zahtevo*', »toda*to Je lU*-zorno, ker se vsi oni, kl mičsje "prostovoljno" poitalijančltl svo j«gs imena, kaznujejo s globo o<? 500 do 5 tisoč lir, Posebno priti skajo cšilastl rta uradništvo državnih In privatnih podrtij, ki Jim grose s takojšnjim odpu /tom, če "prostovolJm>M ne spre-mene svojega slovanrftega kne ne. IMIjskl prefekt je Imsnovs cslo posebno komisijo, k I ima nalogo, da ftvede ite!JjenizacJj< vaoh Imen v pulj«ki isikrajinl Ts komisij)! je doslej I*vršila prepis še <ftrog 8 tisoč slovsn-sklh Imen, p^i čemer je prizade tih <Aoll MKi tisoč ljudi. Teme vzgledu so sledili ssdsj tudi o m tali prefafctl v Julijski Krajini Tržaška komisijs Je p»pl*sle o krog #0 tleoč imen, ssdsj ps m vrši snsk popis v goriški, rsškl in sadrski iKŠtrajinl. Ns t s ns. čin bo moralo okrog pil milijone Slovencev In Hrvatov na pritisk oblasti poiulljatičltl svojs rod binsks imena. PoiUlIjsnčevsnje pa se vrši Z*!o neenotno, tako de ss sllčns imena v posameznih pokrajinah prevajajo poHmana različno. Tat > Je n. pr. Slovenec Sirk v Trsta poštsl Slrts, v Pu
I'ulju Anti, is lvetiča je posUl v Trstu Gianotti, v Pulju pa Rovet* ti. Postopanje teh komisij js |s-zvalo nsvoljo med italijanskim plemstvom, ker so pri prevajanju slovenaklh Imen vsili Slovencem, često Italijanska plemiška imena. Sedaj skušajo to popravit.. Vac-kakor pa Je to edinstveni pri* mer raznarodovanja narodne manjšine.
Po mladeniških bojevniških fašijlh je sedaj živahno vrvenje. Voditelji uvajajo fantiče In obiskovalce predvojaških tečajev. i»oveodl priporočajo mladini, da mora biti vedno zvesta fašističnim načelom.
ZAHVALA
« I*v»UmI, Uhlu. laiuvuu a« »s-U valju jasi vssai bratan In asstram SNPJ aa pomoč v Aasu	ko
»«m Isgubll nogo.	lahko uvl-
4lts, koliko nam pripomor« 8NPJ v nsjvsajl stiski. Ona nssi j« lasti v ^ssu pot rob«, šo najbolj as |ui sa-hvuljujem pioJSnjvinu tajniku dru-Itvs št, m SNPJ, Ciril D\s*kotu, kl ■» Jo največ potrudil sam«.
S»snam prtapvvkov druitov, kl ao darovala kut slsdli
Št. 1, $>i U. I, $l.e0( It T, |1| Št. A, 14] I«, (I; IS, $t| U. U, IN.H4I
*t. Id, W; Al. aa. ati n. at», pti n. u. Ur št. ao, iti *t. st, nt at, m, ia i At. M, Mi Št. 47, Hi it. 4U, 9?.68] It. M, at.fto. it. ie, Hi It, eo, mi it. s«. Hi It. 84. 98: It. SA, Hi It. Ml, fei It. S8, H.ftO) At. AS, Hi it. VK, Hi it. 1N1, Hi At. 104, las It. 108, Hi It.
na taiit. na is! At. 114, h t it. im, |A, It. HA, Hi tfc 1M, sa5 It. 118, Hi it. 1A4 ril At. 119, aa; It. 1W, AAl *At. IA1, Hi it, 1AA, $Jt It. 1*7, HOJ at. taa. «a{ it. ii«, »ti št. 147, At. 1A8, Ali št. 1A4, a*. It. t AS, AS .101 it. 1A4. Wi It. 107 A3i II. 1104, Atii It. m, AAi M. 808, Ali It. 800, Ah lt< 81A, Hi At. 8U, |A It. 888, AH It 181, 91, It, 88A, 88; It 887, A*I št. 141, 98| It. 84A, 98.801 it. 847, It. 848, 81.801 it. 8A8, |8; It. 8A7^ 98; St. 881), 98; It. 878, A8i At. 878, Ali Drultvu M. 881, H| It. 88A, 911 It. 80S, 98.80; It. H0A, 91 lit. A1S, 98; It. HA, 98i It. 817, 98i It. 818, 98| št. 981, 98i It. 88A, Al.60; At, 888, Hi it. asa, Ali it, 88s, Ah it. 841, aši It. 848, 98s It. 818, |Ai |t. 844, 91j it 8A8, 98A8J it, 888, |t| it. 888, Al I It. 8S4, Hi It. 888, H. Št. ASA, 98i It. 888, Hi it 887, 88i it. 808, HI It. Mi, AA.A0) It. 408, |8i At. 401, A8| At. 40A, fd.lOi št. 408, |8i It. 414, A8.I0) It. 410 98), št. 481, Hi it. 480, a * i It. 4A0, 88; it. 4M, Hi It. 4A8, $B( It, 408, 9»| M 4H4, Hi At ASA, 98l It. 478, 98| it. 478,, 811 It. 478, 911 M. 481, 981 It 48A. 8I.A0, It 484, A4i It. 49A, |8; It 4OS, 98.801 It 501, 91.A0i It A0Š, 98.80; At. UM; 9»i It. AI8, Hi It. 817, 88i It Al8, Hi It A81, 98 80i It A81, 88| It A88, 98; It. 888, 81| It 880, 911 It AA4, 98i At. 8A8, 88| It ftna, 9U št.„A<M, Hi At aaa, 9&t št MS, 91; St. 888, 98( It AAi, **0t It ASA, 98.4A| lt.» AS7, A8.8A( It 50«,
8j It. 808, |a.80| It. 818, 81 i št. ... .88] |t 817, 88.78; It 881, 83| It. 888, 88.80; It. «8A, 88; It. 888, fl( It. SSA, 911 št. 840, 911 It «48, 94.AO; H OAO, Ali It 8A7, Ml It SCS, AA; SI. 878, Aa: it 877, A8| It. 888, 811 It. m, Ali At ASU. 88; It 708, 88i It 707 Ai 78; It 710, 911 »t. 711, fSi It 711, 82; H. 718, H; At. 780, 81; At 148, 8A
U srca ss sShvsIJujsm šs »nkrat vs«m, Id ao pHpomofll, ds j« Wis pomol m«nl tsko ladstna,
Krssš (^allsol, 877 K. 180 Ht„ Cl«v«lsnd, O.
Proti Jetnlškemu delu
St. Louis, Mo. — Državna delavska federacija Je p<«laia pro-teat govenisrju proti Ufajelltvl kaznjencev liri kimatrukcljah državnih posk»i>IJ In cest, "Pr»>-greslve Press", glaslki delavskih unij v St, 1/ntUu, trdi, da Je pri teh dtlih uposlenlh več kot tisoč Jetnikov. .	.
ZNIŽANE CENE ZA VOfcNJ« V HTARO DOMOVINO
Hsmburg Amerlcsn Line objavlja znižanje sens v tretjem rssredu ns vseh svojih psrnlklh ss vožnje tja in nazaj. To je Jako vsins novica v tsh časih ds-prsslje. Olo oni, kl Imajo malo srsdstuv, el Ishko privoščijo po-tovsnjs v Evropo.
Potnikom v tretjem rszrsdu ss posvečs Isto skrb kot potnikom v drugih razredih. Po ns-Črtu Ishko Izberejo ksblns, ks-tere bodo Imeli nf potovsnju,
foglsano z ob j svo stans vožnja Iz New Yorka v Hsmburg in nazaj samo 914Š.OO.
Te c*ns so v veljavi -tekom marca, aprila, avgusta in sep-tsmbra.
Nsjssnanljlvejšs šaevae vseli ee v Trosvetr. Ali Jih MUie
daaf	s • ■»j
Pravljica o ideali
(Za Prosveto aplaal Zt&*Li*ir Kotem.)
in NAZAJ
ZELODC
in sairtju telesa, nap« nju In slabem delava črev, hemoroidi?! (zlati iii) srterioeklerosi, topi ljih, siri obolenju na uri I dni kieellni, obolenju j« "iolče hi iolčnega kan feborno deluje kri oavt joči in kri čistilni +
"PIAKINRA" ZZ
PR08VETA
J* ' - ^fcn-titoi.
Pcdaši jo odpHa vrsta in I »pod Schnjder nebo odsedel evo-•muknfla po stopnicah na dvo-|jih S m«aacev tcflae ječe. rilče. Pometala se je med tem-
Četrtek, 5. makca
oknu
"Lepo me posdrsvlje* Ančka . . . je J» je ame^Tin pobotal z dlanjo po Uo* kotajca-j očega otroka. "To je pa tvoja svestoba. Ko-
,lk6^rjo otroka k «bi in g. poljubil.
na cvetoči obraiek.	w .. kmiM
"Dve leti bo o svetem Martinu, »a J ne,
Martinček moj mati!"	•	.
Poljubila je dečka le enkrat ga poeadila
na klop in ae zavrtela pred Konradom.
"Bo* pil? Nekoliko sMvovke ti ne bo *ko-dilo zjutraj. Krčmarica «em zdaj, Konrad, namesto da bi poaUla gospa pesnikova.
"Hudomulnica!" jI Jo poiafaL "Kdaj »em
,,i< ^a^pSKl? Meni! de Jih imam ahrs-njene — in kadar me moi rssjesl, ae aaklenepi
v tvojo aobo in jih prebiram ... In, Konrad.
le te imam rada." £ . "Otročarije---" M Jo IMJftil.JSildL
tiato, bo najbolje !M 4 ...... *
"Ne, nikoli! 8pomin ia mladih let ... Nalila mu je v kozarec ffanja in aedla
kraj njega.
"Zdaj pa pripoveduj !M
"Očem?"	,
"O čemer hočeš. 61 bil pri morju f "In na morju. Lepo Jo Umi, Ančka. Voziti »e > jadrnico po morju — to je pa nekaj
najlepšega."	i, - ,. .
"Srečen človek! Tudi Jas bi rada vldeU enkrat morje in ae voaila s Jadrnico. Ampak ti bi moral biti pri meni, Konrad, tvoje pesmi bi imela pri sebi in bi jih glaano čitala. fie ribe v morju bi morale poeluieti, da bi vedel«, kaj je tjabeicn. Pa ao niai nič bal, ds bi uto-niir
Oba aU ae emejala — njej Je luborel ameh kakor prAeč slsp izza belih zob, penil ae ji na viaokih prsih in aa Ji viipa! is kratkih rokavov po blesteči goloti rok.
"Svet, ai rekel včasih, ds bo« spreobrnil, Konrad. Koliko al ga ie?" Prijel Je za kozarec,
"Na tvoja sdravje, Ančka! Dolgo ao ta nisem aaajal. TI pa si me^apravila v dobro voljo, da aem Je «e vea poln."
"Bol is enega r Je segla po isprasnjonem
kozarcu In vstala. A Konrad Je bil fto pri
vratih.
"Pa drugič, Konrad! Sama aem to dni." Z njenim opojnim pogledom prod aobo j, Je hitel is gostilne in zavil po napenjajoči ae poti skozi gozd.
Na aamotnem pašniku kraj gotda aa Je staknil v travo. Sence, ki ao Jih prodle pod capljajočlm! nogami paaoča aa govedi ob robu gosd^, stoječe visoke bukve, ao aa v dolgih zajedah plašilo proti majhnemu ognju, kjer Je pokol bosonog pastir koatanj. Konrad aa Jo vtopil v sanje.
Gozdovi, kje ao vale pesmi? Zdaj prepevajte, zabučitc, prlkllčite nasaj .tisto mlade, najlepše, s sanjami ocarjetfe čase!
Is sence prod njim ao ao Izrezale vabeče oči Ančkine, začrtale se njene strastne ust-nioe,, i
Proti poldnevu, ko se je vrnil domov, Je nalel v podstrešju mater. Rahljala mu Je posteljo in jo pregrinjala s novimi rjuhami. Na mizi je stala steklenica vina In velik kos potioe.
"To aem ti prinesla naskrivaj .. «M mu Jo pokazala na miao. "Ce bi Blat vedel, M repto-čil, kakor ima navado. Ti pa aedi, prifrigni
in pij r
Pri-vrathi se Je Obrnila
"Vidi* Jo, posaMJivko! Onadva, učitelj in koncipUt, sta ae nasaj grede zopet oglasila in povprašala po tebi. Enkrat le stopi tjsdol v trgf
"Se Jutri bom zvedel, kaj hočeta od mene. Danes ostanem doma."
III.
Pa ni ostal doma, a tudi v trg ni šel.
V rahlo popoldansko spanje mu Je zasijala
svetloba, mlečnobela kakor mesečina, robovi ao	_
ae poalatiii, Is to slike pa ae je osrio nanj dvo- |^"k'or Ji'bi bila barvana a škr-Je milih, aanjavih oči.
ne postave, se stegnila k in pogledala v gostilno: >\
— V zakajeni dvorani so se vrtela iSp telesa. Minca jih je poznala Bili ao aoeedje, delavci in revetl, predmeatni ljudje. Videla je grbaatega ključavničarja, kako sprotno ae je sukal s veliko, nerodno Ženska Kakor peteilnček je skakal _ okoli nje in Jo pritiskal k sebi. Tudi mlado Štefko, Jd se uči » J"--šiviljo, Je videla Minca. N» o-1^ lici je bila vedno bleda in mrtva, nocoj pa ao ji iarela lica,
Odžene plin iz
želodca in črev
is oo-
lulolda vseh barv, tedaj ae obrnite na me. PiMte po moj /cenik
JOHN MIKU* 6607 Edaa Ave„ Ctovelead, a
"Metka T
Skočil Je a postelje in ai pomencal oči.
"Se danes to moram videti, ti angelček
moj!"
V hlevu sta resgetala dva iakrt vranca. Sedlo, a katerim je imel Konrad nekoč toliko veselja, je še vlaefc nekje f kotu, zaprašeno in a pajčevinami prepreieno, samo belca ni bilo vei tistega rasumnegs, akočnega belca, ki Je a Konradom M hrbtu tolikokrat kakor vi-har dirjal po dollnL
Vranec Je bil osedlan, Konrad na njem, bič Je švrknil — šlo je a holma navsdol, po cesti skosi dolino, da ao ae kraaale iskre pod paketajočimi konjakimi kopiti. V večerni sar-Ji fo le sabliakale s njiv motike — glave, k zemlji sklonjene, so se dvigale in oči ao ae osirsle sa drvečim Jeadeoem.
iJa parobku gozda, na breg posUvljena, med drevjem aanjajoča hišica -r Bog to ti vi! Se so tvoja oska okna, vabeča issa vejevja, v svetlo daljo zamaknjena, «e ae amehljajo pri-Jasno selena polkenca, še se vali is nizkega dimnika na slamnati strehi tiati vijtiiastl, proti gosdu iztegnjeni dim, kakor da bi kesa! pot, kje je fte kraljestvo nepokvarjenega veselje in nepopačene lepoto.
Konj Je speketal v klanec In prepodil pod drevjem akakljajočo srno, da Je ekokoma zbe-iala prati hišici.
"Konrad! Konrad!"
Izza rumenih debel smrek se je pokazal ljub dekliški obrasek, ljube ročice.
Skočil Je e konja In hitel proti deklici. "Ko aem to najmanj pričakovala, ai prišel Konrad!"
Oklenila ae ga je z obema rokama in ga blasno poljubljala.
</'i "Sanjala aem o tebi dneve in noči, Konrad, in prišel inepričakovano, nenadoma, kakor kraljevič, o kitali asm brala v prav-
KafaK jej
Ustavite f*
TAKOJ!
(Aftilr
letom. 0koro vaskgga Je posnela Minca, tudi tisto, ki ao ae tiščali v kotu pri pači in mrko gledali po dvorani. To ao bili nezaposleni, , ki ao s* prišli gret, bi vaaj sa pust ne smrsovali. Harmonika Je pato, klarinet in ismučene-toieea ao pomikala v takta. Krivila ae in ae pačila, obdana od dima in prahu. Vsa dvorana se je zibala, kakor pijani so bili ljudje v njej. Pust J* j« bičal, da so skakali in se stiskali kakor blasnoif. Mineo Je pretresal mras. Sko-tanko krilce J* vihala mrzla in Jo mriMW* Zbeiala J« od okna. . ^	ImiI, da vam je »listala
Kakor ogromen etrah se ji je I tekla U dan. Ponovita Jo zdel U pustni večer. Nič lepoga, nič človeškega ni bik) v njem. I vtaae. Aka Zbeiaia Je po stopnicah domov. J» mogoče vstavljen, bar «1 Bled materin obras Je počival v pUu, Ako Je vni Mat pls izbi, ko Je odprla vrata. Umu- fa ga ne prejmete, Je čena je legla v posteljo in ia- ) vstavljen vs sanjala.,	jalova, pilite
Po mestu se je votli pust, I navedite stari In aetf ljudje aoae mu klanjali. V tes- Nafti ssatopalki eo val dreni isbi temne prodmsstneulice Kreni tajniki In drag! SaSlopsd-je hreščaU harmonika, je ivif-|kl, pri katerih lahko plačate na-gal klarinet in Minca, otrok trpljenja, je poslušata to ialoat-1 Naročnina sa cele leto Je (6M I no pesem.	in ss pol leta pa	Osni
Ljudje ao to*Ui svojo bol v|SNPJ doplačajo «4J0 sa lat« blaznem pustem rajanju, Min lsa pol leta tt-40. , ca pa je jokala, jokala...	Za ms^e Okleago in Oeero ss
Bila Je otrok, podobna nedoll-|la€o $7 JO, pol lata M.75, sa ni solzi, bila je krik člov«!lM0aA|M
I	_ aan-----^»^ ^ ^jJ
srca.	Za Evropo sune aa tm+^m
HARM
~ Ce hočete dobre, harmonike vseh vrat
S»M1 • • . < ____a. A. ■	a
sto la
AU
ZNIŽANE
GENE
Do
U. 8. Davek Posebej V TRETJEM RAZREDU Zdij uveljavljene nt vseh naših parnikih
Za podrakaoaSl vprašajte Iskalas agant« sli
HAMBURG-AMERICAN UNE
177 N; MICHIGAN AVE. CHICAGO
pride kr Ijicl, da
Je prUal po saklsto krsljidioo.'
'Pa pojdiva, kraljičica moja!"
A i

sa vps Isto pa Tednik stane sa ftvrapo 11.76.
«mm
i
um
Nekateri IjudJk pravijo, da
Poslednji odlivi večerne ssrje, polzeče čez spadajo ionske med Najbolj čud-lUpravnUtvo MPR08VETAW
vrhove smrek, ao slstill gaj ia hišo, sredi gaja leeano klopco, ob klopci sbegano, sdaj ie umirjeno arno.
"Vedela je. da pridem semkaj . . TmuW-ca, moja Mukica . . Ja pobotala deklica udomačeno arno in ssdls a Koiiradom na klop. "Glej, Konrad, tukaj Je moj raj. Tukaj eva ajdela včaaih midva In aanjala . . ."
Ovila mu Jo roko okrog vratu, in kakor da troal nanj is bolajoče dlani goreče cvetove, je plamtol njegov obraz.
"Konrad!'!
Tudi aam jo jo ljubeče objel, potom pa so mu Je glava nagnila.	i
P. Volka*:
NA PUSTNI VE6ER
Nsd mestom je sakraljeval pust. Iz vsakega kota, na vsakem cestnem križišču Je kssal svoje zobe, kakor rasjarjena zver je Odpiral svoje čeljusti. LjudJ« so se ustavljali* Gledali 1«> na |Mt*aat, ki Jih Je vabila, ču-tili so njeno tajinstveiio moč LMsjsli so se sentimentalnemu hrepenenju po neznanih slasteh. Pust je rsmipal razigranost in vabi! pod svojo atreho vae, ki ao ks ea-itill In mu nosili denarce v nenaaitno trelo.
PnvatMl so biti nalepljeni kričeči lepaki: "Greta Oarbo" — Koncerti — MaAkerade.
Ljudje so zijali v črke. Zakaj bi ne? Pust Je pust, je še tako ta stvar. .
Z ftivahoimi kretnjami se je mu&sls mestna mladine pred plakati. Čebljanje ia šušljanje je šlo od enega do drugega: "Jas imam kostum, nihče me ne bo sfHiznsI," je hitel prvi glas. Ne ka fc nitka Je rasodela tajnoet, de m* ljo prikazala kot pristna "Ja* potoka", tretje Je sopet pripovedovala o svoji čarobnj maakt Itd. Pust jih je drftal v krempljih.
Pod velikim rdečim plekatom so ae sbijrali otroci. -
— Otroška meškerada — volitev najlaših maak J* tri dragocene nagrade. —
Otroci ao ti tali. Ko so hodili v kolo, so metali radovedne po-
se ustavilo tuoi mastne matere In ai prisadsjalo velike akrbl: Kakšno masko a*] nabavim našemu Potočku? V kakšnem
kostumu bi bila najbolj arčkana naša Mira?* To ao bile teftke skrbi ss dobro mamice. Puat nI puetil niti njih, ds bi v miru preti vele to dni.
Med otroci Je bilo mnogo lačnih, v utkrpanlh oblekcah, s raztrganimi čevlji. #
Od daleč Je čitala lepak tudi Mlaca. Ko Je šla p šole proti domu, ae Je uatavlla in ae pomešala med otroka, r
Gledala Je, kakotlvo ae Iskri-jo oči nekaterim bt rokom od veselje. BUI ao lepo oblečeni, ia roke ao Hih driale elegantne gospe.
Minco Je zabolelo pri srcu. Zmlslila ae Je na rivni dom In čar lepaka - Je prebledel pred njenimi očmi. Popadla Je Je fta-hat. tista tiha otrolka bol ki je tako eetsmerna. da Jo al mogoče tešiti t Mpa besedo. Otrok v taki stsrostl, kakor Je bila Minca, Je kakor mehko testo: če ga Vtisne*, ostane tgnetono aa
S talk i mi koraki Je odšla proti domu. Mimo i\j+ ao hiteli ljudje, avtomobili so braeli po ulioa^ Ko Je šle pod telesnim mostom. Je piskala lokomotiva nad glavo — a Minca nI slišala la videla ničeser.
Doma Jo Je čakale mati, ki Je ravnokar prišla is tovarne. Skuhala Je Mlad večerjo — ako-
no delo, ostali ata s materjo sami.
Sedli sta sa miao k petroleje-levojega Vilkota br vse ao prosi vi svetilki in Minca Je sačela I Ve sodnike, naj ga (spuste piaati svojo naloge. Plaanje JI ni Obtolencc Je n let star in šlo od rok. Glava Je bila toftka Itenjen, in ločen od svoje prava od ialostnih misli. Pred očmi Seno. Po svoji sunanjoeti Je j so se ii prikazovali čudni priso-1 ravnost crd človek, ima pa
ne stvari na sveto. Mogoče, da 2667 & Lavmdale Ave« Chlcsgo
taki Uudjepeetiravajo, toda. proces. ki m je to dni vršil v Base-.	iwrau«rA lu-v Švici, to tidtttfv precej PORMA JEDNOTA
trjuje.	^
Pred sodiščem se Je moral mrač s^rovsrjstl to dni neld Viljem 8d*nyder — Schneider — ker Je zapeljal kar tri ionske
rodbine, ki mu Jo fetvovaia sve^e I srce in svoj denarr potem jH-natakarico, ld ga M hotela k vo val aW aa 'ženina", In pa ko 60-letno vdovo, ki Je bila bolj saverovsna vanj, koMkor denarja Ji Je pokradsl. Vae te
e pa so *e pred aodtf&em Mtrjevalo, kako salo "ljubilo
^lisdaja arejo paMflkasllO* fei Is -. poeebno list ProeveU sa koristi,
^^ 11-- - ,1- - ---Ji--il- ^b^IIL
viJtor potresno agiiscije svojin v ta članstva ta aa prapa-svojih Idej. NIknkog' pa Hj drugih pod-
aaJ
Presreta,
1.	raatopi tuje snovi v človeškem telesu.
2.	jih odstrani iz telesa.
8. cel orgaaiaem obnovi in okrepi.
Zahtevajte "PLANINKA" sdravilni daj Bahovec i IcarnL Ako gn Vaš lekarnar nima, naročite ga pri na gfcvnam zastopniku: Mr. Vlado PNtnru, 167 So. Main 8t, So. Nonralk, Cotm., ki Vam pošlje tudi vse potrcfcne informscije brezplačno.
^ TLANINKA" čaj Bahovec je pioten le v sapiUh in plombiranih paketih -po $1.00 s tu naznačeno anamko in napfeem:
LEKARNA MR. BAAOVEC. Ljubljana
ri. Videla Je smehljajoče otroke, vesele ljudi, ki ao ao pripravljali na pustno rajanje, a njo Je seblo v tej mrali Isbi. Od boli bi savpila, da bi jo allšal vse svet.
Iz sosednje hiše oo priplavali poakočnl zvoki. Harmonika Je spuščala svoje prijetne glssove in kis ri not Je plsksl ter se lovil okoli njih. Minco Je pretreslo. Mod štiri samotne stene, kamor Je bila uklenjena, Je prtlel val ftlvljenja. Vabil Jo Je. klical Jo Je, kakor tolainik JI Je legel na
človek*, im ionska srca vseeno Čudovit vpliv, 1 da lahko i njimi počne, kar hoče.j
Zanimivo Je, kako ae Je nil a vdovo. Tej ga je predtftori-1 njegova prijateljica is 'MJfte hiše" in jo pfOMla. naj ga vzame na stanovanja in hrano. Ces dva dni pa Je t04et*a ionska is go-| rela In luireln kakor aUha in mu Je dajala denarja, a. In ko
glede na velik lepak, papasto ae deliee kave. OSs Jo
Minca jo pogledata skozi okna Ns dvorišču sosednje hiše, kjer Jo bile gostilna, Je videle temne poete ve, kako ae ateaujejo po oknih In gledajo v razsvetljeno dvorano. "Pust", si Je mislila Minca. Puat. v teh temnih, predmestnih ulicah.
Novo hrepenenje jo je vaolo. hotela Je videti, poeta, ho--tel* Je allšati poskočno | harmonike.
Meti Je šla spat , Minca Je bdela dalje.
Harmonika ss Je vedno va oglašala la Minca Je bledi obraa
ga je hotel. In ko mu sama nI ho-1 tela dajati vat kradel; ko p»g* Je tfla In oamerjala. Ji Je prakanje-| nec sagroafl. da ae bo ustrelH. Tel grciaje pa os Je sta^a reva takoj
ipl U^nom!l^0telS ■K^I je*oodnuTosSenn. če JI nt] enkrat aaffrosfl, "6a jo bo vil kakor etaro malko". 6e ne da denarja. Je taiih rekla: 'To jebiUle poslsdtes (JaSMani* Ca vdov In dsaar pa ee lepo oMaHl. da Je obema
T0D8TV0 DA
Vsa pojasnila Baje vodstvo
NA ČLANSTVO «Jf** SVOJI TISKARNI
uniJsEo d4o prvf vrata
MJ
ta-
Je goepodlčai Is "boljie hifte*
dlprisnals
U. aaj bom lepo Obleta — naj bor Tudi Obe dnmi iSpaki sU is-1 da ga UdbKtla daaea in la goepodlčaa la boU-[ ie Mfte le ve*m lipeto, da
8. N. P. J. PRINTERV
M874I Sa. UwmUh Armm
CMCAOtK nx.
TAM SB DOBE NA tSUO TODI VSA U8TMBNA POJASNILA
raj strah Jo Je Mte. Tiha JrM-	sra«"soprogi prevajtoe-