56
Knjievne novosti.
-stavkom o ..Zemljiki knjigi" iz ..Slovenskega Pravnika"; tak lanek je ministrstvo samo zahtevalo za knjigo. Iz kroga navedenih pisateljev pa e pogreamo Levca in Erjavca in izmed pesnikov Cimpermana in Funtka; te bo prihodnji vsekakor treba e umestiti na svojih prostorih. Znanstveniki se nekako od leta 1870. dalje sploh ve ne omenjajo; menda bi lo, da bi se nekoliko na raun Hicingerja, Trstenjaka, Ravnikarja (ti imajo poseben odstavek) ter Vrtovca in Kobeta dalo malo prostora n. pr. vsaj Vrhovcu in Rutarju.
Ker je prva izdaja segala do leta 1893., a druga sega do leta 1903., se je bilo treba ozreti tudi na najnovejo dobo. Dr. Sket je to storil na koncu splonega slovstvenega pregleda na str. 277.-278.; le 20 vrstic obsega ta dostavek; povsem prekratek se bo zdel posebno tistim, ki iejo tam zaman svojega imena. Malo je res, kar stoji tu o najnoveji dobi, a mnogo pomeni, da se navaja sploh toliko; olske slovstvene zgodovine drugih narodov nimajo obino niti toliko. Naloga ole je, da izpopolni s privatnim tivom tiste vrstice; da je to v intencijah knjige, kae knjiga sama, ki je ponatisnila kos Mekovega Ciganka" in devet Zupanievih pesmi. Glede tam navedenih imen nimamo kaj posebnega pripomniti; pri dramatikih bi bil morda malo drugaen spored bolji (zdaj: Fingar, Detela, Cankar, Govekar, Gangl); nadalje se je Akerc naknadno postavil e med novodobne lirike. Med imeni [sploh ne nahajamo precej znanih; z imeni je res kri, Murnika pa bi vsekakor trebalo navesti.
Glede ponatisnjenih originalnih sestavkov, ki jih je pustil izdajatelj do Levstika (str. 326.) v originalnem jeziku, a jih zapisal v gajici, je knjiga temeljito preustrojena. Iz stare dobe je ponatisnil dr. Sket le toliko, kolikor je neogibno potrebno; mnogo je izpuenega: druga izdaja obsega n. pr. do katolike dobe 76 strani, prva 74, a v onih 76 straneh, ki imajo dokaj ire vrste kakor v prvi izdaji, je vdelanih celih 20 strani malo tiskanih opomb iz prve izdaje! -- Takisto so pozneje dosledno krajani ponatisi iz vseh manj vanih avtorjev; kako in kaj, tega ne bom navajal. Prostor, ki se je na ta nain pridobil, pa je porabljen za e omenjene nove slovstvene preglede in za potrebneje vire. Zlasti imajo ve besede noveji avtorji; zdaj je sprejela itanka na novo, n. pr. iz Pre erna: V spomin Matija opa", Turjaka Rozamunda", Neiztrohnjeno srce" in cel ..Sonetni venec"; iz Juria: tri poglavja iz ..Rokovnjaev"; iz Stritarja: ve pesem, sestavek o Juriu in precej iz Zorina" in Sodnikovih"; iz Ake rca: V gondoli", Roma", Buddhova udesa", Jaz", Ahasverova himna noi", Herkulov kip" in dobren kos iz Zlatoroga". Ostale sem e prej omenil.
O razdelitvi naega slovstva po nai knjigi bi se dalo prepirati; vendar se da vsak oddelek zagovarjati; le zadnji: Doba narodne prosvete" (18431903) je preobseen in netoen; segal bi naj n. pr. do leta 1880., t. j. do Ljubljanskega Zvona" : odslej je Ljubljana sredie slovenskega slovstva in sploh nae kulturno sredie, in to je velevano.
Knjiga je vsaj za gimnazije jako dober uni pripomoek; sluila pa bo tudi vsakemu izobraencu v tono informacijo. Za podrobnosti pa minima non curat praetor. Dr. Jos. Tominek.
Dama s kamelijami". Iz francoine preloil dr. Ivo orli. Salonske knjinice VII. zvezek. V Gorici. Tiskala in zaloila Gorika Tiskarna" A. Gabrek. Cena 2 K, po poti K 2-20. Iz bogate francoske literature imamo Slovenci primeroma zelo malo prevodov. Z veseljem pozdravljamo torej Damo s kamelijami". To je morda najbolj znano delo Aleksandra Dumasa mlajega, ki je dalo sujet za ni manj znano
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si