▼ Rotortri.
Leto XIV., štev. 11
Upravništvo: Ljubljana. k.natljeva
ulica 5 - Teieton št 3122, 3123, 3124 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 - Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 1 - Teieton št 190 Račun' pri pošt ček »avodih: Ljubljana št. 11 842 Praga čisto 78.180. \Vien št 105 241
Vprašanje naših univerz
Pretekli teden je prosvetni minister pozval rektorje naših univerz v Beograd, da se z njimi posvetuje o možnosti reorganizacije teh naših najvišjih znanstvenih in učnih zavodov. O poteku in rezultatu posvetovanja niso bila izdana nikaka avtentična obvestila, menda z ozirom na to, ker taka konferenca naravno ne more imeti drugačnega nego informativen in preparativen značaj. Spremembe v dosedanjem stanju našega visokega šolstva se morejo izvršiti le zakonitim potom in od projektov ministrstva do zakona je tudi pri nas zelo dolga pot.
Prosvetni minister g. dr. Stankovic je mož širokega obzorja in iskrenega ju-goslovenskega čustvovanja. Sam je izšel iz vrst vseučiliških profesorjev in s svoje medicinske katedre se je preselil v ministrski kabinet. Kdor količkaj pozna njegovo reputacijo in njegovo globoko razumevanje našega kulturnega problema, ne bo niti trenutek mogel misliti, da bi ministra pri njegovih projektih vodili katerikoli drugi razlogi, nego edino ti, dati našemu visokemu šolstvu še večje možnosti razvoja, utrditi ugled in avtoriteto naših univerz še bolj in še olajšati njihovo sposobnost v mednarodni znanstveni tekmi.
Ako bi v Jugoslaviji mogli tudi največja naša kulturna vprašanja reševati edino s stvarnega in tako rekoč strokovnega vidika, potem bi bilo nedvomno dobrodošlo, da se ob vsaki priliki vname diskusija o organizaciji in dovršitvi našega visokega šolstva. Kdo bi mogel trditi, da je vse, kar in kakor imamo danes, že najboljše in popolno. Toda vprašanje naših univerz, v kolikor se tiče posebno njihove neokrnjene eksistence, njihove tradicionalne sestave, je od vsega početka posebno delikatno, ker je zvezano z dolgoletnim bojem posameznih delov našega naroda za njihovo nacionalno afirmacijo pod tujim gospodstvom in je v naši skupni narodni državi dobilo značaj poosebljene nacionalne enakopravnosti. Zato vsaka akcija, ki gre za tem, spremeniti dosedanji sistem našega visokega šolstva, zadene na mnogo občutljivosti, vzbuja sum in se avtomatično pretvori v politikum, ki nujno odmeva v vsej javnosti ter razburja duhove.
Ravno pred letom dni so javnost alarmirale vesti, da se iz postuiata štednje pripravlja okrnitev vseh naših univerz. Takrat je tako rekoč v zadnjem trenutku — v veliki meri po zaslugi svojih slovenskih članov — vlada odstopila od že storjenih sklepov in se končno postavila na stališče, da so univerze za sedanjost in bodočnost naroda in države toli važne naprave, da trenutni finančni interesi za nje ne smejo biti odločilni, dokler je to le mogoče. Mi smo takrat že od vsega začetka za^ovariali ta princip in smo poudariali, da naša vseučilišča, ki so vsa tri še razmeroma mlada, ne prenesejo potresov raznih, čeprav morda nafoolie mišljenih eksperimentov.
Prav posebej velja to še za naimlaišo naših visokih šol, za ljubljansko univerzo, ki je morala dobršen del svojih sredstev iz svoje delavnosti v prvem desetletju zastaviti za svojo notranjo organizacijo in za izgraditev svojih institutov, laboratorijev, za ureditev svoje biblioteke. Posebno ta univerza potre-buie dolgo vrs+o let mirnega in nemotenega dela. Vsaka onasnost. da bi se okrnila le v najmanjšem svojem delu, znači opasnost za nien znanstveni polet in razmah. To pa je že samo na sebi hud udarec kulturi.
Teoretično se da gotovo razpravljati o tem, ali je sedanja organizacija naših visokih šol najboljša. Gotovo je, da se da govoriti tudi o problemu, ali je bolje enotno organizirano visoko učenje, ali je prikladnejša večja avtonomija posameznih njegovih velikih gran, kakor to vidimo v ostalih državah, kjer je na primer tehniški študij cddvojen od univerzitetnega v ožjem smislu. Toda praktično je situacija ta, da se je sedanja oblika univerz pri nas vživela in zakore-ninila. Zlasti je tesno sodelovanje tehniške in filozofske fakultete tako 'oživljeno in je pokazalo toliko ekonomičnih prednosti glede medsebojnega razpolaganja z učnimi silami, laboratoriji, preparati i. t. d., da bi ločitev teh dveh oddelkov visokega študija pomenila težko obremenite" za državo v finančnem pogledu. Pač nad vsak dvom pa je vzvišeno, da je od vseh krajev Jugoslavije Ljubljana kot središče najbolj industrializirane pokrajine prvenstveno mesto za tehniški visokošolski zavod.
Mnenia smo, da more biti diskusija o najboljši organizaciji naših visokih šol koristna le, ako se vrši na čisto kulturnem, strokovnem terenu in ako je časa dovolj, da dozori do zaključkov, ki so tako vsestransko preudarjeni in utemeljeni, da dobijo splošno avtoriteto. Mi v Jugoslaviji smo na polju našega solstva že mnogo eksperimentirali in smemo reči da se marsikatera stvar ni dobro obnesla, čas je, to dosedanjo brzino
Ljubljana, sobota 14. januarja 19»
Cena Din 2
Naročnin* znaša aj©»očno L)ui 25.— Za inozemstvo On 40—.
Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulic« 5 Telefon it 3122. 3123 3124 3125 3126. Maribor. Gosposka ul<ca 11. Telefon št 2440
Celje Kocenova tri 3 Tel St m
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Dr. Korošec se je grdo izneveril dr. Kreku
Beograjsko „Vreme" o nedoslednosti Koroščeve politike - Kako je učil Krek in kako dela Korošec — Edini efekt novoletnih punktacij
Italijanska kolonizacija v Albaniji
Italija zahteva od Albanije ozemlje od Drača do Valone v širini 30 km za svoje koloniste
Beograd, 13. januarja, r. Mirno se lahko reče, da je malokateri dogodek na našem političnem življenju naletel na tako velik odmev in na tako odločno obsodbo, kakor ljubljanske punktacije g. dr. Korošca. Avtorji ljubljanskih punktacij so morda nehote izzvali s tem analizo političnega delovanja svojega vrhovnega voditelja, ki zanj ni ne laskava, ne zflželjena, ker je vseskozi porazna Vsi-listi podčrtavajo me-temorfoze v političnem delovanju dr. Korošca, odkar je stopil rta politično pozorni co, pa do famoznih ljubljanskih punktacij. Pregled njegove politike daje porazno sliko skoro nepojmljive nedoslednosti. V tem nogledu objavlja današnje »Vreme« pod naslovom »Izneverena ideologija« dolg člarek, v katerem č:temo med drugim:
»Pustimo za trenutek vodilne činitel je drugih jugoslovenski h plemen v velikih pripravah Jugoslavije ob koncu svetovne vojne na strani in t>og'e:mo delo velikega Slovenca ki n doživel izpolnitve svojih naciona'nih sanj. ki pa je kot prorok vse do smrti izpovedoval jugoslovensko ideologijo in bitna načela, na katerih je zasnovana tudi trša sedanja državna ustava.
Ta slovenski velikan je bil dr. Ivan Krek. Dr. Ivan Krek, eden izmed ustanoviteljev bivš^e slovenske klerikalne strank« in nien dejanski voditelj, je vse do svoje smrti izpovedoval načelo, da so Slovenci. Hrvati in Srbi eden, troimen narod in da morajo zaradi tega tvoriti eno narodno in državno celino Oni je predvideval ustanovitev jugoslovenske države še v času borbe Jugoslovenov pod Avstrijo. Bil je odločen nasprotnik plemenskega federalizma. Kot pristaš političnega edlnstva države, je bil Krek pristaš centralne vlade in centralnega parlamenta in je zahteval decentralizacijo države samo v ekon^msko-soclalnem pogledu. Krek je bil nasprotnik pokrajinskih zgodovinskih meja. V tem pogledu se je izrazi docela jasno, ko je rekel: »Pokra jine morajo biti urejene brez ozira na dosedanje državne in deželne meje, na čisto geografsko ekonomskih načelih, po prometnih prilikah in ekonomskem značuju dežele.« Skrajni čredo dr. Kreka glede ureditve jugoslovenske nacionalne države je izražen v naslednjih njegovih besedah: »En narod, en vlada r, ena država od Beljaka do Soluna.« Take želje je izražal in taka načela je prepovedoval pokojni dr. Krek, tvorec in stvarni voditelj bivše Slovenske ljudske stranke.
N?a žalost pa dr. Korošec v ustvarjeni narodni jugoslovenski državi ni šel po poti pokojnega dr. Kreka. Prav nič ni vpošteval velikih načel, ki so predstavljala devizo niegove stranke na predvečer vstajenja Jugoslavije. Ob vsaki priliki, ko se je bilo treba izjasniti o naši bitni državni ureditvi, se je dr. Korošc izneveril načelom ln ideologiji svojega velikega strankarskega prednika.
Slovenski del naroda lahko sam nresodi. kako diametralna razlika je med dr. Kre-
kom in dr. Korošcem in v kakem nasprotju *tonta široko Krekovo jugoslovenstvo m ozko Koroščevo slovenstvo, velika jugoslj*; venska država (lr. Kreka in tesni plemenski partikularizem dr. Korošca-«
Kar se tiče famoznega »proglasa« g. rtr-Korošca, je treba ugotoviti, da na erob način grdo žali celokupni jugoslovenski narod in jugoslovensko državo. Po mnenju dr. Korošca, je Jugoslavija dede položaja Slovencev enaka Italiji. Madžarski in Avstriji. Ne bomo se podrobneje spuščali v analizo, namen in vsebino Koroščevesa proglasa. Zadostuje naj konstataciia. da je ta proglas po svoii obliki in po času, ko je bil izdan, odlično sredstvo ne za seksistenco< in »napredek »slovenskega naroda«, marveč za se večje zatiranje onih nesrečnih Korošccvih rojakov, ki se še danes nahajajo pod tujim jarmom". To bo edini pozitivni efekt Silvestre veke poslanice dr. Korošca.«
Protest krškega sreza
Krško, 12. januarja.
Pu-nflotao.je dr. Korcščeve skupine so izzvale tudi med ljudstvom krškega sreza splošno ogorčenije. Sresiki odbor JRKD jt danes odposlal ministrskemu predsedniku g. dr. Milanu Srškicu naslednjo brzojavko: *Sreski odbor JRKD v Krškem najodločneje obsola r*zd»ir;lno akcijo g. dr. Korošca. Samo močna in enotna kraljevina Jugosla-vjja pod modrim vodstvom našega vzvišenega kralja Alek^r ndtna more zaaiguratl dlovancem narodni obstoj. Izrekamo kraljevi vladi zaupanje v njeni akciji proti narodnim izdajalcem.« Podpisana sta predsednik in tajnik sreskega odbora JRKD gg. Vnton GVha in Oton Ambrož.
Izjava največje podeželske občine
Novo mesto, 12. januarja.
Danes je imel svojo sejo občinski odbor Šmihel-Stopiče. ki je največja Dode-želska cubčma v Sloveniji. Na seji ie poročal župan g. Josip Matko tudi o separatističnih punktacij ah. k; so bik izdane za novo- leto. Občinski odbor je soglasno — udeležba je bila p ol.no številu a — soreiel nasledmio resoluciio:
1.	Najodločneje odklanjamo proglas n«ših .lotnanjih sovražnikov, s katerim so se uslužno postavili ob bok našim zunanllm sovražnikom.
2.	Opozarjamo prebivalstvo na dejstvo, da se Je tri četrtine voBlcev izrekbo za sedanjo politično smer in da Je ostala četrtina pokazala skupen program le v zastrupljanju Javnega mnenja in razk rojevanju državne misli.
3.	Pozivamo pristojna oblastva, naj uporabijo zakonite mere pnotl vsem kršilcem maru in reda, in sicer tem strožje, čim višji položaj zavzemalo.
Tirana, 13. januarja. M. 2e mesec dni se opaža v Albaniji občutna lzpreinemba v ooiiooajih med Itak,o in Albanijo. Po dolgotrajnem proučevanju s pomočjo svojih strokovnjakov je velika protektorica Albanije uvideli, da kapitala, vloženega v Albanijo, ne more dobiti nazaj iz rednih dohodkov. Doslej je Italija investirala v Albaniji okrog 80 milijonov zlatih lir. kljub temu p« so finančnt razmere Al/bani je od due do dne slabše in »o postale v zadnjih mesecih brezupne. Ko je postalo v Rimu jasno, da bo ves ta kapital izgubljen, če t>e ne izvrše ekrajni ukrep., je dob"! italijanski poslanik v Tirani nalog, naj predloži tiranski vladi za zavarovanje italijanskega kapitala naslednje pogoje:
1. Italiji naj sc po prejšnjem načelnem sporazumu dovoli naselitev 10 do 15.000 italijanskih rodbin vzdolž morske obale od Drača do Valone. 2. Med Italijo in Albanijo naj se sklene pogodba o carinski uniji. 3. V A ban i ji n«j se izvede zakon o agrarni reformi, ki bi omogočil italijanskim državljanom nakup zemlje.
V zvezi z naselitvijo itahjanskih kolonistov je bila postavljena tudi zahteva, naj se odstopi Italiji ozemlje od Drača do Valone v širini 30 km od obale v notranjost.
Tsaldaris ali Kafandaris
Odstop Tsaldarisovega kabineta, ker je ostala vlada pri glasovanju o zaupnici v manjšini
Atene, 13. januarja s. Pri glasovanju o finančni reformi je ostala Tsal da risova vlada, ki je postavila vprašanje zauipndce, v manjšini Za zaupnico je glasovalo 91, proti pa 109 poslancev. Tsaldaris j« zato izroči'] predsedniku repvbltike Zaim!.su de misijo svojega kafoineta.
LLsrt.i ljufieke stranke očitajo Venlzelo-su, de je e>dr.no on kriv kriize ter nagla-šajo obenem, da je TsaMa.risova politika napravila doma in v inozemstvu ugoden vtis
Atene, 13 januarja AA. Predsednik republike Zalmis je začel konsultacije. Veni-
zelos je izjavil, da. bi po njegovem bilo najbolje, če bi rekonstrukcijo kabineta iz vedel dosedanji premier Tsaldaris iz istih oseb, kakor so bile v njegovi dosedanji vladi, izvzemši vojnega in mornariškega ministra. Ce bi se ta kombinacija izjalovila, bo Venizelos zagovarjal sestavo vlade nacionalne unije pod predsedništvom Tsalda-risa ali pa široke koncentracijske vlade pod Kafandarisovim sodstvom.
Tsaldaris pa predlaga, naj se sestavi vlada, ki bi se naslanjala na tiste stranke, ki so njega strmoglavile.
Odpor proti Cheronovemu finančnemu načrtu
Veliko nezadovoljstvo med uradništvom - Pogajanja javnih nameščencev z vlado prekinjena
Službeni t:ranski krogi so glede tega zelo rezervirani, ker je Albanija zaradi svojega obupnega finančnega po.ožaja v skrajno kočljivem poiožaju. Sedaj bi morala Italija izplačati drugo tranšo v višini 10 milijonov, ki je Albaniji neobhodno potrebna za najnujnejše državne izdatke. To priliko je rimska vlada spretno izkoristila m je postavila pogoj da se morajo prej v albanskem ^rkmentu odobriti vsi zakoni v smislu postavljenih zahtev. To je do-vedlo do krize vlade, ki traja že nad mesec dni. V tej dob- so brli konzultirani vsi vodilm aMiansk' poetiki nihče pa se ni upal prevzeti odgovornosti za tako dale-kosežne pogodbe. Eden izmed najvplivnejših albansk"h politikov Kočo Kota ie kralju odkrito nasvetoval. naj sestavi vlado. ki naj bi proglasila državni bankrot in na ta način rešila Albanijo italijanskega varuštva Tudi škof B.mč\ ki je sicer znan kot ve'ik sirnpatizer Rim«, je odklonil sestavo vlad° zaveda;oč se, da bi imel proti sebi vso Albanijo Iz istih razlogov so odklonil4 sestavo vlade tudi vsi dTugi vodilni albanski politiki Zdi se da je položaj v Albaniji pa resnem preokretu. To bo pokazal že način, kako bo rešena sedanja vladna kriza.
Mandat Vajde Voevoda
V pričakovanju sestave druge vlade Vajde Voevoda, ki se bo naslanjala na narodno kmečko stranko
Bukarešta, 13. jam. 6. Bivši ministrski predsednik Aleksander V ajda Voevod je dobil danes apoktae od kralja mandat za sestavo nove vlade Kralja je prosil, naj mu dovoli za razmišljanje rok do večera. Novinarjem je taja vil, da je odvisno od vodstva nacionalno kmečke stranke, ali bo mogel sprejeti povenj-emi mu mandat, ker 6e bo moraila tudi nova vlada vsekakor naslanjati na narodmo-kmečko stranko v parlamentu.
Vajda Voevod se je za*Tnje dn.i mud'H v Cluju in je šele v pretekli <no£i pnispel v Bukarešto. Danes je posetil finančnega ministra Popovicija, da se iroformara o finančnem p-oložaou. Ob 11 dotpolctoie je b!) pri dosedemje m ministrskem predsedniku dr. Maniu, s katerim se je posvetoval ce^-o uto, nakar je odšel opol-drce na divor v av-
d-ijenoo h kralju. Avdijenca je trajala pol ure in je kralj Voevodu poveril mandat za sesitavo nove vlade. Popoldtne se je vršila seja predsedstva nacionalne kmečke stranke, na kateri je Vajda Voevod zahteval pooblastilo od strankinega vodstva, da lahko sprejme kraljev mandat, če mu bo vodstvo zagotovilo podporo v parlamentu, bo sestavili novo vla-do š*5 danes m bi v tem primeru novi kabinet prisegel kraliu jutri dopoldne. Ker se prione novo zasedanje obeh ruTOinnskih zborn.ic že v torek, se bo nova vlada bržkone že na prvih ee-jah predstavila parlam«ntu. Iz okolice dvora se širijo glasovi, da računa kralj Karol z gotovostjo, da bo Va.jda Voevod sestavil novo vlado in da je zaradi tega že u'kren;I vse potrebno za s-voj povratak v Sina^o.
Malypetr o stanju gospodarske krize
Kriza prekoračila višek - Znižanje obrestne mere najvažnejše sredstvo za konsolidacijo gospodarstva
... . . ,	~	. •________; U; A
Praga. 13. januarja, g. Ministrski predsednic Malypetti je imel danes v proračunskem odboru poslanske zbornice daljši ekspoze o gospodarski krizi. Poudarjal je. da kažejo razna znamenja, da je kriza že prekoračila višek ter plediral za sporazum med poljedelstvom in industrijo, da bi se na ta način doseglo gotovo ravnovesje. Vlada bo vodila politiko cen. ki bo skušala odstraniti vse. kar leži nad upravičenim nivoiem cen Stremela bo za tem da odstrani pogreške v kartelnem gospodarstvu in v posredovalni trgovini ne da bi pri tem omejeval« ali otežkočala podjetnost trgovine. Eno navažnejših sredstev z,a ož:vl jen je produkcije n za 0'aišanje gospodarske bede je znižanje obrestne me-
re. Denarne organizacije naj bi dobile možnost, da same dosežejo b:stveno zmza-nje obrestne mere in tudi olajšanje napetosti med obrestmi za vloge in za posojala. in sicer s sodelovanjem Narodne banke Ako ne bi bilo mogoče doseči zadovoljivo ureditev tega vprašanja z avtoritativno odločitvi jo denarn:h zavodov. M vlada sama na podlagi bančnega zakona z vsemi posledicami avtoritativno intervenirala ter uredila obrestno mero. M-nistrskn predsednik je najavil tudi investicijsko posojilo ter uvedbo posebnih investicu k h dodatkov k davkom samoupravnih teles, da bi se n« ta način dobila sredstva za intenzivno investicijsko delo.
Rušenje Schleicherjeve vlade
Borba med industrije! in agrarei — Herriot o nevarnosti akcije
nemških nacionalistov
Pariz, 13. jan. AA. FCnamčn-i načrt Bon-eourjeve vlade je zadel, še preden ga je javnost mogla docela spoznati, na hud odpor.
Predsiednik vlade Paul Boneour je te d-ni sprejel zastopnike uradnlštva i<n bivših bojevmkov, danes sprejime delegacije zve ze malih trgovcev, industrijcev in obrtnikov jutri pa bo sprejel delegate zveze francoskih davkoplačevalcev.
Po sprejemu delegacije uradništiva je zveza javnih nameščencev ladala komuni-
znatno reduciramo in da dobro pretehtamo vsako nadaljnjo akcijo. Gospod minister prosvete je mož, na katerega se smemo zanesti, da ne bo delal eksperimentov. Zaslišal je predstavnike našega visokega šolstva, ki so mu gotovo iskreno povedali svoje mnenje, in ne dvomimo, da bo v vseh svojih nadaljnjih korakih upošteval stvarne interese naših visokih šol, njihov tesni spoj s celim narodnim življenjem in njihovo historično funkcijo v razvoju naše kulture.
ke, v kaiterem pravi, da so bila pogajanja z vlado prekinjena. Glede na to je Boneour danes izjaviil. da komunike zveze javnih nameščencev ne more ničesar iapre-memlti v načrtih v^lade, praiv tako tudi ne njene politike in volje do sodelovanja z vsemi takimi organizacijami. Vlada se je sestavila v trenutku, ko je bil francoski finančni položaj vse prej ko ugoden Zato mora vla.da izpolniti svojo dolžnest in sior ti vse, kar velevajo okoliščine. Toda vlada bo vs-eikakcr gledala na to. da bo ravnala v sporazumu z vsemi, od katerih bo zahtevala žrtve. Žrtve bo skušala pravično razdeliti med vse državljane.
Berlin, 13. januarja AA. Napetost med agrarno zvezo in nemško vlado se ni ponehala. Več industrijskih in trgovvkih organizacij ki so bolj ali manj neposredno prizadete pri izvozu, je odločno protestiralo prot- kmetiiskim zahtevam, k. kažejo avtarkične težnje. Z druge strani je več kmetijskih skupm poslalo Hindenbur-gu brzojavke v katerih ga prosijo, naj za-
vzeme stališče	. , r .
Državni kancelar Schleicher je konten-ral s Krupoom in Bolen-Halbachem. predsednikom društva nunske industrije, o gospodarskem programu nemške vlade Ua-nes se je sestal tud- z voditeljem nemške nacionalne stranke HiKjenhergorn V poučenih krogih sedi'O. da ie Hw?enberg govoril v imenu nemške industrije in atfrarcev. k, ne stoje pod Hitlerjevim vpTvom m zato
ne odobravajo ostrega nastopa agrarne zveze proti Schleicherjevi vladi.
Pariz. 13. januarja, č. Bivši ministrski predsednik Herriot, ki je postal po svoji demisiii zunan je-politični dopisnik asta »Ere Nouvelle«, je objavi'! danes v listu svoj prvi uvodn-k v katerem pravi, da mora delo nmiških nacionalistov, ki so postali v zadnjem času zelo aktivni, vznemiriti slehernega miroljubnega politika. Od nemške notranje pol:tične krize in od državnega kancelarja generala Schleicher-ja ni ničesar pričakovati. Na nebu se zb'"-•raio nevarni oblaki. kajti na Da''nem vzhodu divja vojna. Franciji ie treba zi-radi tega v zunan ie-i>olit;čnem po^ledt trezne poetike in sporazuma z Anglijo ii Zedinjemmi državami.
Izpopolnitev bolgarske vlade
Sofija. 13 jan. r. Vlada Mušanova je bila danes izpopolnjena z vstopom dveh narodnih liberalcev, za katera sta bila rezervirana resora ministrstva za pravosodje m ministrstva za prosveto. Vodstvo narodne liberalne stranke je določilo za tn dva resora Kačarkova in Bojadžiieva. Nova ministra bosta jutri zaprisežena.
Borba za zmanjšanje delovnega časa
ženeva, 13 januarja AA. Na konferenci o uvedibi 40 urnesa d*Ma na teden je skupina delavakib delegptov davi predložila resoucijo. s katero zahtevajo, naj se z znižanjem delovnega časa hkrati ne redn-C'ra;o mvzde. Ta predlog Je zasrovaria! zlasti delegat italijanskih delavcev Cla-venzani. k1 je za znižanje delovnega časa. vendar brez /Rtočnsneea znižanja mezd
Francoski delegat Gignou* je prof te mu dokazoval, da b' to nomonilo povišanje mezdnih tarif brez povečanja delovnega donosa V notranjosti posameznih držav ta rckreip ne bi moee! povečati' sedanje po-*r«šnje. v mednarodnem svetu pa bi bilo | težko p'r1čpkcvp+.i. da hi ea novsod <s+o-i časno sprejeli. Zato ba 40 urno delo na te-
den še poslabšalo sedanjo mednarodno kon kurenco Pra-v tako je treba računati da b se zaradi tega industrijski izdelki podražili ^ da bi zato kunna moč poljedelstva zopet padla Ta reforma bi le še poglobila «edanje nesorazmerje med poljedelstvom in industrijo. Ta predlog bi le še poglobil ln posplošil proletarizacijo š-i-roših <si«\iev.
Angleški delavski delegat Hayda je izjavil. da so zastopniki delodajalcev proti! vsakemu delavskemu predlogu Odklanjal }e razloge angleških delodajalcev in zagovarjal 40 urno delo na teden ob istih rmre-dab N« kraju je govoril be'srii3ki deu»gat Oerard ki" vid-' rešitev v omejitvi sedanje industrijske nadprodukcije.
Avstrija mora dat! Evropi jasen odgovor
V zaupanju v avstrijsko lojalnost je Francija dovolila Avstriji veliko posojilo — Ravno v istem času pa je Avstrija grobo kršila mirovno pogodbo
Bratje Iz Korotaiaa
prisrčno sprejeti
Velika manifestacija bratske ljubezni ob prihodu koroških pevcev v Slovenjgradec
Ko se je nedavno v francoskem parlamentu obravnavalo avstrijsko milijonsko posojilo, je našla Avstrija med irancoskimi državniki odlične zagovornike, ki so se o avstrijskem ljudstvu ;n njegovih predstavnikih izražali zelo simpatično. Posebno toplo sta govorila ministrski predsednik Boncour in ire-gov prednik Herriot. SlednH je z.lasti dal izraza zaupanju, da bo Avstriia vodila odkrito politiko Društva narodov, in ie naglašal potrebo finančne Domoči, da ne bo treba Avstriji iskati priključka k Nemčiji rn da bo lahko izpolnila svoio politično nalogo v srednji Evropi. Poudarjal je. da narod v Avstriji ni zakrivil rx)gubne polkike liabsbuTŽa-nov in da je ravno sam naiveč troel zaradi nie.
S tem izraženim francoskim zaupanjem pa se ne zdijo prav v skladu politične smeri, ki danes v Avstriji prevladujejo. in niso v skladu dogodki, o katerih čitamo ravno zadnje dni in ki prav nič ne govore za to. da hoče Avstrija res hoditi po politični poti Društva narodov. Seveda Avstn-ija svojo pravo politiko odteguje znanjn mednarodne javnosti in jo s.kiuša prikriti in zamegliti. Politična potovanja Dollfus-Hi Rinteiena. ki s<» vzb,idila precej nozornosti v mednarodnem političnem svetu, so bila v oficielnih komunikejih prikazana v kar najbolj nedolžni obliki. Na enako nedolžen najin bi radi sedaj naslikali tudi avstrijsko vlogo nri italijanskih liieracijah o-rožja za Madžarska.
Voda ta afera nikakor ni tako nedolžna. kakor hi io rad prikazal avstrijski ofcielni aparat. Vladni izjavi, da je dospela v Hirtenberg velika množina starega vojnega materiala v pospravilo, niti v Avstriji nikdo prav ne verjame. Ugotovitve sociakrh demokratov v tej aferi so porazne. Če je šlo res le za naročena popravila, ki bi nai daila brezposelnim rramicifskim (!) delavcem zaslužka. /akai «e ie deklariralo b'ago na avstrijskih železnicah kot »staro železo«? Zakaj se jc prevažalo in izkladalo v megli in temi? Če se upoštevajo še ozki prijateljski stiki generalnega direktorja Mamila s knezom Starhenber-gom. glavnim voditeljem one »He:n-\vehr«. katere stiki s fašistično Itali'o so bili že večkrat predmet javnih diskusij. postane slika hirtenberške afere ijvrecei jasna.
Kakor rečeno, avstrijska vlada ie v »tisku oficielno zan-kada, da bi šlo v jvred-metrri zadevi za nedovoljeno do-
Ljubijana. 13. januarja.
Na povabilo posebnega pripravljalnega odbora pod predsedstvom senatorja g. dr. Gro-gorina so se nocoj ob 6- zbrali v dvorani mestnega magistrata zastopniki raznih kulturnih, gospodarskih, strokovnih in drug n organizacij. Navzoči so bili zastopniki vseh ljubljansk h sokolskih društev, Zveze naprednih akadenisk h starešin. Narodne strokovne zveze. Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne odbrane. Zbornice za TOI, starešinskega društva »Jadran«, društva »Sloges, Ciril - Metodove družbe in njenih podružnic, Udruženja četni kov, Slovenskega ženskega društva. Zveze gospodinj, Jadianske straže, >Soče«. Obrtnega društva. Jugoslovanske ga silske župe, društva -»Vodnik« iz Zgornje Šiške, Zveze organ >acii mestnih uslužbencev. akademskega društva »Jadran«, akademske podružnice CMD. Društva jugoslovanskih obrtnikov dravske banovine. Okrožne strelske družine, Udruženja želfzniških rinovnTkov. Zveze društev zasebnih nameščencev, > Preporoda". Okrožnega odbora obrtnih združeni v Ljubljani. Naprednega gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okrai. sreske organizacije voinih dobrovoljcev v Ljubljani, Udruženia rezervnih oficirjev. Društva upokojenega učiteli-stva, Udruženia jugoslovensk h železničarjev in brodarjev. Gospodarskega in kultur, društva za Bežigrad. Glasbene Matice. Hubado-ve žuue JPS. Pevskega društva >Sava«. Naprednega gospodarskega društva v Trnovem, Avtokluba. Zveze kmetskih fantov in deklet. Jugoslovenskega učitelskega udruženja. Doma učiteljic. Vodnikove družbe. Kola iugo-slovenskih sester. -»Atene;, Kluba Primork in ^e nekaterih drug h.
Zborovanie ie otvoril senator dr. Gustav Oregorin, ki se jo v imenu sklicateljev sestanka zahvalil vsem za mnogoštevilno udeležbo. Nato ie v kratkem nagovoru izvaial med drugim:
>Vsak dan nanovo vidimo, kako se naši nepr iatelji od vseh strani pripravljajo, da bi zrušili našo lepo Jugoslavijo; v to svrho bi radi zanetili med naša tri plemena razdor. kar nai bi jim omogočilo, da bi Jugoslavijo razkosa P ter si io med seboi razdelili kot plen V tfm nevarnem času se je po vroni nekaterih hrvatskih maikontentov začela razdiralna akciia od neke strani tudi mod nami Slovenci, ki smo narodno naibulj ogroženi od več strani Ravno m: bi morali vsak dati Boga hvaliti, da se nam je posrečilo naiti zavetišče v Jugoslaviji, ki nam i jamči narodni. gospodars?<i in kulturni raz-voi. Ako si ogledamo ooložai naših neodre-šenih bratov, ki ječe pod hiiimi jarmi, nam mora postati iasno da je našemu malemu narodu zasiguran obstoj in razvoj !e v tak'" Jugoslaviji. kakor smo si jo Slovenci. Hrvati in Srb' no svobodnem onorazurmi narodnih nred«tavnikov zasnovali 1. decembra i. i9ia, in sicer kot monarh jo pod žezlom
bavo vojnega orožja. S to izjavo pa dognana dejstva niso spravljena s sveta in zanimanje diplomatskih krogov za podrobnosti hirtenberške afere je utemeljeno in razumljivo. Utemeljeno in razumljivo je tem bolj, ker ne more biti dvoma, da predstavlja postopanje avstrijske vlade eklatant.no kršenje senžermenske mirovne pogodbe. Člen 112 te pogodbe namreč določa: »V Avstrijji se smejo izdelovati orožje, strelivo in vojni material le v eni edini tovarni. To tovarno mora upravljati sama država, ki mora biti tudi njena lastnica. Produkcija tovarne mora bfti strogo omejena na izdelavo potrebnega materiala, orožja iiv streliva za avstrijsko vojsko in za oborožitev, kj jo predvidevajo členi 120, 123, 129, 130 in 131 te pogodbe.«
Čl. 134 mirovne pogodbe pravi dalje: »Uvoz orožja kakor tudi streiiiva in vojnega materiala vsake vrste v Avstrijo je prepovedan. To velja tudi za izdelavo orožja, streljiva in vojnega maierijala nemanjenega inozemstvu in za njegov izvoz iz Avstrije.«
Po teh jasnih določbah m iT ovne pogodbe avstrijska vlada ni smela dopustiti uvoza orožja na svoje ozemilje po nalogu švicarske tovarne orožja. Vse pa celo kaže, da ie ta švicarska tovarna orožja glavna delničarka avstrijske tovarne za izdelavo orož.ia v Hirten-bergu, kar je v direktnem nasprotju z gori citiranim členom mirovne pogodbe. Ta pogodba dalje tudi točno določa, kako se sme Avstrija oborožiti in kake vrste orožja sme imeti. Te določbe Avstriji ne dajejo pravice, da bi smela uvažati material take vrste, kakršne je bil naterial, ki je biJ vtihotap-ljen v Avstrijo v poslednjih dneh meseca decembra.
Vse navedeno jasno priča, da ie Avstrija ob tej priliki zavestno služila kot most za oboroževanje Madžarske. Taka kršitev nevtralnosti in ob enem izigravanje miro-vne pogodlbe pač ne moreta služiti utrditvi prijateljskih odno-šajev med Avstrijo in njenimi miroljubnimi sosedi. Navedenih dejstev ne morejo omajati meglene in sofistične izjave. ki jih je o tej aferi da! kancelar Dollfuss in jih ie razširjal avstrijski oficiozni tisk. Mirovni misli v srednii Evropi, miroljubni evropski javnosti in ne v zadnji vrsti v uvodu članka omenjenemu zaupanju vodilnih francoskih politikov je avstrijska vlada dojžna. da popolnoma pojasni hirteniberško afero.
slavne dinastije Karadiordievičev. Imamo kralia, za katerega nas zaradi niegove hrabrosti, preizkušene na boinih poljanah, in niegove vladarske modrosti zavida ve** evet, ki o njem govori :n piše z največjim priznanjem in spoštovan iem.
V	svojem znamenitem prestolnem govoru je naš krali svečano proglasil: »Čuvati narodno edinstvo in državno celino- ie najvišji cili mo;e vladavine a to mora bit: tudi najvišji zakon za mene in vsakogar: narodno edinstvo in državna celina ne smeta biti nikdar predmet kakršnihkoli pogajanj, ona morata b't; vsikdar iznad dnevnega političnega življenja in iznad vseh zasebnih interesov.«
To svečano izrečeno prestolno besedo je ves iucroslovenski narod sprejel z največjim navdii=eniem v trdni veri in v globok-im prenričnniu. da se odtlej ne bo nihče več drznil ruš'ti narodnega edinstva ter s tem spravljati v nevarnost državno celoto.
V	teh usodnih časih ko so n^s začeli zunanji sovražniki napadati s podvoienim besom. ie dolžnost vseh patriotičnih Slovencev, ki so sve«ti. da ie niihova rešitev, najsi so rešeni ah* še neodrečeni, edino le v močni Jugo=!av;ii. da prod vsem. domeni in zunaniim svetom man;?e«fantno izjavijo, da ne bodo nikdar dopustili, da bi kdorsi-bodi rušil temeiie našp drža«,, fer da ni? ne more omaiati naše zvestobe do vladarske hišo in nienoffa vitp5ke®o nredstav^V.i kralia Aleksandra T. k; na> nam srn B«t«r ohrani do akrainih mei Hovoškrga življenja!
Gosp. senator je zaključil svoi govor z vzklikom kraliu, n>egovem" domu in enotni, nedelieni Ju^oslaviii. Zborovalci so ee vzklikom pridružili 7. živahnimi ovacijami.
Narodni poslanec Rasto Pustoslemšek je nato predlagal v imenu sklicateljev, nai bi se na tem zborovanju izvolil odbor 12 do 15 uglednih o«eb iz naše javnosti. Odbor naj bi izdelal adroso vdanosti in zvestobe Ni-Vel. kraliu. Ad^esa nai b: se nato v naikrai-šem času predložila vsem našim občinam, občinskim odborom in vsemu narodu, kakor tudi kulturnim in gospodarskim organizacijam po vsej dravski banovin' v podpis, kontno pa po posebni deputaciji izročila kraliu.
Po živahni debati sta bila soglasno izvoljena za predsednika odbora, ki nai sestavi adreso in organizira zbiranje podpisov senator dr Gustav Gregorin in general Rudolf Maister. Nadnlie so bili izvoljeni v odbor podnredsedn:ki župani dr T)inko P»e, dr. Lmold Ciril Pire in Valentin Babnik, ga. Pranja Tavčarjeva. Popotnik; dva podpredsednika se bosta še kooptirala kasneje ko bodo došla poročila ? dežele Za tainiVe so bili Vvolieni: dr Fjron Štare, Mnhkota Danilo Sanlia: za člane odbo-a oa: Makso Lil leg. Ivan Deržif. dr. Pippenbacher,
dr. Zaiokar. ir. Žirovnik, Viktor Rohrman, Josip Turk. inž. Mafkovgek in dr. Kuhar.
Izvoljeni odbor 6e bo sestal že jutr ob 10. dopoldne k svoji prvi seji v prostorih Zveze kulturnih društev v Kazini, da ukre-ne vse potrebno za čim širšo izvedbo nameravane akcije.
Vesel dogodek na bolgarskem dvoru
F-ofija, 13. jan. g. Bolgarska kraljica Ivana je danes povila hčerko. Velika množica se zbira pred kraljevskim dvorom. Mati in hčerka se počutita razmeroma dobro. V Sofiji se že vršijo priprave za splošne narodne svečanosti. Princesa bo nmsko-ka-toliške vere, ker se je kralj pred svojo poroko za to obvezal Z rojstvom princese so preprečeni državno politični konflikti, do katerih bi bilo gotovo prišlo, ako bi se rodil prestolonaslednik. Po briga rski ustavi morata biti namreč kralj kakor tudi prestolonaslednik g-ško pravoslavne vere.
Politična amnestij*. na Bolgarskem
Sofija, 13. jan. d. Sobranje je sprejelo zakonski načrt o splošni politični amnestiji. Amnes'irani so tudi vsi bolgarski emi-grantje, zlisti nekdanji voditelji bolgarske zemljedelske stranke. Kakor znano, sta se nameravali pred kratkim vrniti iz Jugoslavije v Bolgar jo biv?a bolgarska ministra .S'tr>janov in Atanasov ter njuni pristaši. Bolgarske oblasti pa so jim tedaj preprečile povratek v domovino in so se morali z-ato zopet vrniti v Beograd. Amnestirana sta tudi nekdanja m:nistra Obov in To-dorov. Kakor pa vse kaže, se makedonska revoluc:onarna organizacij? že pripravlja na preganjanje amnestiranih bolgarskih emigrantov. Obov in Todorov sta bila od vodstva makedonskih revolucionarcev obsojena na smrt ter se zakadi tega bržkone ne bosta vrnila v domovino. Amnestirana je tudi oela vrsta komunistov. Za nekatere izmed njih, ki so izvršili težje prestopke, pa bo amnestija veljala pogojno za tri leta.
Nov atentat v Sofiji
Sofija, 13. jan. r. Cnoci okrog 19. je bil izvršen sredi Sofije nov atentat Neznanec je streljal na komunističnega poslanca Ivana Martulkova, ko se je vračal iz Sobranja domov. Oddal je nanj štin strele. Mar-tulkov je bil le lažje ranjen. Napadalec je pobegnil. Mislijo, da pripad'. skupini mi-hajlovcev. Napadeni poslanec Matulkov je urednik lista »Makedonsko mam«, ki je ostro napada', mihajlovce zaradi neprestanih umorov m pobojev.
Komunistični izgredi na Španskem
Madrid, 13. jan. d. Krvavi izgredi v Španiji se nadaljujejo. Ekstremistični elementi so koncentrirali sedaj svoje delovanje v Andaluziji V Algesirasu so podrli telefonske in telegrafske vode ter pretrgali zvezo z Madridom in Malago. V Sevilli je izbruhnila stavka, pri kateri sodeluje večina delavcev. Stavka se je razširila tudi na se-vilsko okolico.
Revolucionarni pokret se je razširil celo na Kanarske otoke. V Tenerifi stavkajo. V neki okoliški vasi je 300 oboroženih delavcev napadlo civilno gardo, ki je spremljala neki poštni avtobus. Gardisti so morali zbežati na varnostno postajo, ki so jo pa delavci napadli. Revolucinoarci so vrgli v zrak tudi neki bližnji most. Ko so prišla ojačenja, je bilo 70 delavcev areti-'anih.
Madrid, 13. Januarja AA. Notranji minister je izjavil zastopniku Havasa, da je položaj docela zadovoljiv. Vladi se je posrečilo ognjišča neredov in izgredov drugo za drugim ugasiti. Incidenti v mestu Ca-zas Viejas so poslednji trzljaj pojemajočega uporniškega gibanja.
Imenovanja na ljubljanski univerzi
Beograd. 13. jan AA Z ukazom N j. Vel. kralja sta na predlog prosvetnega ministra postavljena: na filozofski fakulteti vseučilišča v Ljubljani za docenta v 6. skupini dr. Stepan Horvatič. dosedaj asistent filozofske fakultete v Zagrebu. Na medicinski fakulteti pa za docenta 6. skupine dr. Ladislav Kline, asistent iste fakultete, dosedaj v 7. skupini.
Disciplinsko sodišče pri Stolu sedmorice
Beograd, 13. januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni na predlog pravosodnega ministra pri Stolu sedmorice, oddelek B, v Zagrebu za 1. 1933.: za predsednika discipl nskega sodišča dr. Josip Metličič, predsednik Stola sedmorice, oddelek B; za njegovega namestnika Niko-la Depolo, kasačijski sodnik tega sodišča; za člane discipl nskega sodišča pa Nikola Depolo, Anton Kandijaš, Fran Pernoš in dr. Ivan Vovk. za namestnike Dinko Fa-bris, A.nton Nagot, Rcmidije Gučič in dr. Jakob Konda.
Odlikovanje
Beograd, 13, januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog prosvetnega mi-n stra odlikovan z redom Jugoslovenske krone tretje stopnje g. Fran Kovač:<5, profesor bogoslovja v pokoju v Mariboru.
Iz srednješolske službe
Beograd, 13 januarja p. »Službene no-vine€ objavljajo ukaz, s katerim je reak-tiviran dr Ivan Ambrožič, profesor realne gmnazije v Kranju.
Novi bolgarski poslanik v Beogradu
Beograd 13. januarja p. Dopoldne je prispel v Beograd novo imenovani bolgarski poslanik Kjuseivanov Na kolodvoru ga je sprejelo osobje bolgarskega poslaništva in zastopnik zunanjega ministrstva. Prihodnje dni bo v svečani nastopni avdijenci izročil kralju svoja poverilna pisma.
Prepovedan list
Beograd, 13. ajnuarja AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažanje in razširjanje lista »Corriere della Sera«, ki izhaja v Milanu.
VSAK N4ROČNIK »JUTR..« fe zavarovan za 10.0G8 dinarjev!
Slovenjgradec, 13. januarja
Ko je v »ačetku decembra prišel izza meje glas, da naa nameravajo posetiti zdru ženi koroški pevski z boni, je šla novica
ka<kor ogenj po Misli-noskc, Mežiški in Dravski dolini. Vse ob meoi ie z največuim v" seijem pričakovalo zaželenega dne. Ven dar, računi eo se prekrižali. Nu, zwto se je pa radost le še stopnjevala, ko so nam dragi bratje zdaj vendarle prišli; v posete Pripravljalni o<Fbor za spiejem v Sltovenj-gra»dcu je bil pridno na delu, dia pripravi gositom dcstojroo dobrodošlico.
Že v zgodn'j h urah se je obdalo naše obmejno mesto v pra"ZTiičmo obleko, ponosno »o fpiajoolale z veeh hiš jug^oslovenske tro bojike. Prihod .peveciv je bil določen za 11.30. Na postajališču so se zbrali zastopniki oblasrtev, vseh kuiturnih In prosvetnih društ-ev, gasV.ako društvo s prap«orom, vsa šolska mladina ter mnogoštevilno občinstvo. Ob prihodu vlaka navdušenje kar tu; hotelo ponehati. Med neprestanim vzkLikanjem in burnim pozdravljanjem šolske mla*!!me jo občinsitva eo se podal! ko roški .pevai pred SokoI»ki dom. kjer je bi) ofi-cleilni sprei.Vm.
Drage koroške goste je v imenu mestne občine pozdravil primartlj dr. železni k a r, ki se je v ljubeani prežetem govoru zahvalil bratom ea obisk z iskreno željo, da ponesejo ia naše svobodne domovine najleipše vtiee in pozdrave na svojo rodno grudo. Lepa koroška pesem, ki je samo naša slovenska nesem, bo našla popoln od mev v naših srcih — Domači pevski sbor je nato zapel z*lranico Za dobrodošlico se je v fmenu Korošcev zahvalil vodij a turneje župnik Poljanec ja Skocjana, nato je pa zapel pevstoi zbor iz Kotronre vasi pozdravno pesem.
Po ofloljelnem sprejemu so gostje o.lšli v hotel Goli k skupnemu obedu. Koncert je bil napovedan za M. uro. Že davno prej »o se začele zgrinjati protii Sokolske-mu d**nn gc®te množice. Po pnihodu vla-
Iz naše kolonije na Dunaju
Svetosavska be*eda v dunajskem radiu Dunaj, 12. januarja.
Po lepo uspeli veliki zabavi na dan uedi-njenja 1. decembra in potem na poslaništvu 17. decembra se naša kolonija pridno pripravlja na tradicionalno Svetosavsko besedo, ki bo tudi letos 27. januarja v enem najlepših dunajskih lokalov, v Kursalonu na Ringu. Naše »besede« so tudi za Dunaj-čane od leta do leta bolj privlačna sila. tako da dohajajo v lepem številu zastopniki najodličnejše družbe tega velikega mesta, zastopniki držav, ki z nami simpatizi-rajo. zastopniki tiska in glasbenih organizacij. Ogromni Kursalon jc navn dno tako natlačen, da je divoten pogled po teh nai-elegantnejših dunajskih prostorih. Poročila listov so vedno jako laskava ter prirediteljem v čast, a domovini more biti vse to samo v ponos.
Glavno zaslugo za te krasne prireditve ima naš častni gen. konzul, dični stflTina Juraj Josimovič, ki je po svojih velikih zvezah v domovini m v Avstriji skrbi za — izredne denarne prspevke, tako da je tudi finančni uspeh kfjub ogromnim stroškom prav izdaten in da dobivajo naše narodne organizacije (poleg srbske cerkve) pr'v znatne podpore.
Tudi naš »Slovenski krožek« bo imel na tej prireditvi svoi hvaležen delež Bili so časi ko je naš Krožek nastopal s svojim velikim mešanim zborom, pevke v narodnih nošah enkrat v dečvah, kar je nastop zbora le povečalo v zanimivosti in privlačnosti. Tudi letos bo krožek v pevskem zboru kar najbolj zastopan, a krožkov tambura-ški zbor nastopi dvakrat z dvema večjima skladbama Vodil bo naš vrli zborovodja in skladatelj Klemo Viškovič, ki bo potem v mali dvorani zabava! <»oste s svojim izv-st-nim jazz-orkestrom (Priporočamo U orkester našim letoviščem, ki iščejo take kapele v tujini, saj jim bi ta najmanj tako dobr* služila kakor vsaka druga).
Letošnja beseda bo za naš sloves v tujini in morda tudi v domovini še posebnega pomena, ker ga bo prenašala dunajska radio-posfaja. Kdor ima v domovini sprejemne aparate take dovršenosti, da more poslušati dunajsko postajo, bo z nami v duhu prisoten na letošnjem koncertu in bo mogel biti deležen našega napredka. Slišal bo mladi tamburaški zbor »Slovenskega krožka«, v katerem je po večini naša mladina. med njo več srčkanih krožkaric. Zbor šteje danes že 22 članov, a jih ie med naraščajem še lepo število, ki bodo skrbeli za nadaljnji napredek.
Ker slišimo skoro vaak teden, da dunajske prireditve prenašajo tudi ljubljanska, zagrebška in beograjska postaja, bi bilo brez dvoma le pričakovati, da sprejmejo te naše postaje od dunajske Revag tudi naš jugoslovenski koncert Časa je še dovolj, da se spremeni že nameravani spored ju-goslovenskih postaj. To bo tudi za naše sodelovalce na koncertu posebno zadovoljstvo !« zadoščenje, ako l>odo vedeli, da jih z Dunaja iz divneaa Kursalona čuje — vsa domovina Tako bomo v srcih in dušah ta večer združeni dunajski Jugosloveni in naša lepa domovina-	agč.
Ormož odklanja združitev s Pušenci in Hs»rd«Wowi
Ormož, 12 januarja.
»Ormož, Pušenci in Hardek« — pod tem naslovom je prineslo »Jutro« 11. t. m dopis. v katerem se hoče dokazati, da v pričakovani *druž?M občin spadata ti dve občini po svoji naravni legi. po preteklosti, vred vsem tm še zarnd: te«a. ker ie tudi Ormož kmetsko naselje, v skupno bodočo občino.
Na nekaj je dopisnik pri svojih ugotovitvah pozabil, da je «1* vsa nacionalna Iniciativa vedno le iz Ormoža samega v okoliške občine in nikdar obratno. Če na d*nes mesto Ormož ki mu je bil postanek fe v rimski dobi. take združitve ne želi. nora imeti za to svoje tehtne vzroke, k1' ležijo predvsem v gospodarskem področju Pri-bijemo danes samo eno suho dni*tvo Ormož si je z velikimi žrtvami pHdo+i'1 meščansko Šolo ter je v ta namen že izdal ve-
ka, ki je pripeljal! na*i 370 gostov iz dravske in Mežiške doline. Je bila prostrana dvorana zasedena do zadnjega kotička, — še pri neben:, prireditvi ni bil Sokolski
dom talko nabito poln.
Čim so odgrnili zaveso jn so se na odru pojavili koroški pevci, jih je občinstvo burno a.kl-anu ralo. Navdušenje se je stoip-njevalo od pesmi do peismi Po drugi pesmi je stopil na oder župmk Poljanec, ki se je v krasnih besedah zahvalil za iskreni, topli spre *\m Potožil je bol slovenskega rodu v Korotanu In marsikatero oko se je orosilo v sočustvovanju z brati onstran Karavank Po pesnit. »Gor čez izaro« pa je sftopil na oder siovenjgraški pevski zbor pod vodstvom šolskega upravitelja g. Leopolda Kopača V izbranih besedah se je obrnil g. Kcrač h koroškim pevcem :« jima izrekel najiiskrenetišo zahvalo za nilho-vo prelepo pesem. Izročil jim je pozdrave za brate ob Žili, Rožni dolini in Podiun:, koder na-j večno odmeva naša prelepa slovenska pesem, kii so nam jo danes bratje prinesli v dar. Po tem prisrčnem nasovoru je g Kopač izročil pevcem lovorov venec z jugc«!ovensko trebojnico. Nato so sledile ostale točke sporeda Navdušenje ol> činstva je bilo nepopisno in so mora k pevci skoro vse točke ponoviti. Saj so Da tu*i.i lsok*li kakior škr.jančki Vsa rad>ost im bol je bila v njihovih pesmih Po končanem k-oncertu se je razvila v Sokolskem domu animirana zabava ob sodelovanju domačega orkestra in domačega društva.
Jutri ob pol 9. bo v stolnici slovesna služba božja, ki jo bo daroval vodja pevcev. žurn:^ Poljanec in bodo prt mašii poli združeni pevski zbori. Po maši gredo pevci na zakusko v Sokolski dom. kjer ee bo od ttjjh poslovili z j-zbranimi besedamt pisatelj Ksaver Meš/ko, nakar jih spremimo na kolodvor, odkoder se odpeljejo t Maribor jn dalije skozi naše kraje Naj .tim bo srečna pot, m! tu ob meji bomo željno pričakoval: ponovnega svidenča.
like vsote. Ta šola je m ostane za ves okraj
velika pridobitev, predvsem že za'o, ker je to edina meščanska šola v vsej dravski banovini, kateri je bil določen kmetijski značaj.
Pa se je vrši! nedavno sestanek županov ormoškega okraja, na katerem bi se naj določil okoliš in vzdrževanje te šole. No. in sta župana občine Hardeka in Pušencv. za katera je napisan zadnji članek v »Jutru«, gladko izjavila, da sta njuni občini proti meščanski šoli m je ne potrebujeta, dočim so župan: dru-gih občm. ki leže od Ormoža daleč stran, pledirali za meščansko šoio Če se že križajo interesi v tem važnem šokkem vprašanju, kako «e bodo šele pri vprašanju kanalizacij redarjev, škronbenja cest in drugih sličnih stvareh, ki jih Hardek in Pušenci ne priznavata, mesto Ormož jih pa mora imeti. Po pravici se torej mesto Ormož brani združitve, ker b' «ele rv> tej združitvi po^te' to, za kar ga tioče dop'snik napraviti. Med Pušenci in Ormožem je odprta nenaseljena ravan v širini 2 km in ta se ne bo dala n;kdar premostiti p^av tako kakor se ne bodo dali interesi obeh obč:n nikdar združiti Če še je bilo kaj malo dobre volie pri zastopnikih mestne občine Ormož, teuaj je še ta morala izginiti ob vprašanju meščanske šole. kjer se je jasno pokazalo, da ravno zastopnika imenovanih občin nimata razumevanja za gospodarske interese mesta Ormoža, čeravno je vprašanje meščanske šole s kmetijskim značajem tudi njun interes.	—o.
Stavca vas obnovljena
Z>vor, 13. janbarja.
V Stavči vasf, občina Dvor, »ta dva strašna požara v juliju in septembru lanskega leta uničila skupno 35 poslopij. Bednim pogorelcem so takoj priskočili na pomoč razni dobrotniki, tako da je danes ves na novo pozidana, razen par gospodarskih poslopij.
Pomožni odbor si šteje v dolžnost, da se ob tej priliki v imenu pogorelcev zahvali vsem. ki so pripomogli, da se je vas tako hitro obnovila. Kr banska uprava dravske banovine je po posredovanju našega poslanca g. Antona K1:nc* +*koj az*!a za podporo znesek 40.000 Din, vrhu tega pa poslala banovinskega tehnika g. Frana Lisjaka. ki je požrtvovalno in vzorno vodil obnovitvena dela. Ves potrebni stavbni le« je iz svojih gozdov daroval gozdni urad kneza Karla Aue^soerga v Soteski v približni vrednosti 2^.000 D;n Med ostalimi dobrotniki moramo omeniti pred vsem vrle Novomeščane, ki so po prizadevanju g. župana dr Režeka in g uora vitel ia Martina Matka poslali poln avto obleke, obutve, perila in 1000 Din, poleg tega je darovala sreska organizacija Rdečega križa v Novem mestu 500 Din in občina Toplice 330 Din. Enaka zasluga gre tudi mestni občini ljubljanski. ki je po županu g. dr. P u c u poklonila za pogorelce znesek 20000 Din. — Mnogo živeža, obleke in manjših zneskov so darovali tudi razni dobrotniki iz bližnjih in daljnjih občin. Za pogorelce se je pobiralo tudi po nekaterih ccrkvah v naši škofiji in denar razdelili med prizadete, vendar podpisanemu odboru kljub prošnji ni bil objavljen nakazan' znesek.
Vsem naštetim in ostalim neimenovanim dobrotnikom se podpisani pomožni odbor v imenu pog »relcev najiskreneje zahval juje. Pripomogli so v najizdatnej^i meri. da se je Slavca vas tako hitro m tako ler>o obnovila in da »o bedne družine zopet dobile dom in krov
Za pomožni odbor: J. Kovač, župan.
VrAinowelrq nanonAil
Zarrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, hladno, ponekod nadavi-ne. — Sitnarita vfrraišnjee* dne: Ozka proga visokega pritiska nad Alpami in Karpati deli denreriio v dva dela severnega in južnega Islandska depresija se ie v poslednjih 24 urah močno oiačila. Prit:sk i* le malo nadel v južnem Primorju, drugod pa ie narasel za 0.1 do 2 mm. boli na wveru ne«m na iieu.
Dunajska vremenska nanoved za soboto: Mrzlo vreme bo trajalo dalie. ziutrai močna »fana. tndi podnevi pod ničlo, bolj oblačno. Vi izključeno, da bo snežilo.
Narodna in patriotična akcija ljubljanskih nepolitičnih organizacij
Na sinočnjem sestanku so skmile sestaviti posebno adreso na Nj. Vel. kralja
Maši kraji in ljudje
Ob prihodu koroških pevcev
Franc Sal. Treiber
naš koroški trubadur 1809—1878
Kje je rasel?
Gor čez izaro, v Bačah ob ljubkem Ba-škem jezeru pod romantično Jepo. Bil je res trubadur narodne koroške pesmi, katero je sam zlagal, ji dajal napeve ter kot Iz boren tenorist tudi sam zapel. Vesele nravi kakor vsi rojaki ob smehljajočem se Baškem jezeru je že kot pastir na gmajni za »izaro« popeval, kar jih je slišal od vri-skajočih vasovalcev ali zaljubljenih Ba-čankah.
Sm pueb'č rastov tam, s'm dro biv vesev
s'm še včas'h ktiro pesem pev. Hlače je trgal po klopeh v Ločah, nadalje se šolal v Beljaku in Celovcu. Bila je v tistih časih in tudi pozneje še navada, da so se ob počitnicah zbirali 3 do 4 pevci študenti ter z bogatim zakladom svojih popevk prepotovali vso deželo, obiskujoč fa-rovž za farovžem. kjer so jih kaj radi sprejemali. (Spominjam se še, kako sem nekoč ob taki turneji zamenjal svojo umazano strgano srajco z novo župnikovo, ki mi 30 je bil posodil, seveda ad calendas graecas. France je bil krepek in lep fant: imel je priimek: lepi Treiber, (dočim je bil njegov bratranec — pozneje župnik v Timenci — pametni Treiber). Povsod so Franca radi videli. Bil je narodno zaveden. V prošnji za sprejem v semenišče (dat. Marija na Žili 23 VIII. 1830) pove o sebi: »kateri obvlada polee: nemščine tudi slovenščino kot svoj materinski jezik«. Leta 1834 nastopi prvo službo kaplana v Naborjetu, a že po treh letih 1837 ga pošljejo v težavne Care, večjidel protestantovsko faro za Visoščico. £e leta 1839 ga pokličejo za slovenskega kaplana k mestni fari v Celovec. Oktobra 1346 pa je že prezentiran na župnijo St. Jakob v Rožu, kjer ostane do smrti 1878. Omeniti ie. da so ga v Carah zaradi veselega značaja in neprisiljene družabnosti tudi tamošnji luteranci zelo radi imeli in se še desetletja pozneje kaj radi spominjali, kako je bil tam priljubljen.
Kako je paselT Vesel na Baški gmajni; te vesele nravi ni zatajil ne kot kaplan in ne kot župnik. Vedno odkrit in jasen je bil dober duhovnik, izboren pridigar in zelo točen v službi. Tako pripoveduje o njem dekan Lam-bert Ferčnik v žabnicah, njegov bivši ka-Dlan. Stolni dekan Rebernik doma iz 2rel-ca pa je kaj rad pripovedoval, da je Treiber zelo zgodaj vstajal. France je kaj rad videl okrog sebe veselo družbo pevcev. Prošt Grega Einspielcr pripoveduje o njem, da ie bil sam izboren tenorist. »Težko je čakal, da smo se vsedli, vsakemu je dal glas in že smo začeli. Ce nismo zadeli, je zaklical: .Beštja, nči prov; še enbart!' Rad je bil vesel, a nikdar se ni vpijanil, pač pa je rad kvartal. šentjakobčani so ga pri kartah kaj radi ogoljufali. Za njegovim hrbtom je stalo dekle in obveščalo soigralce z znamenji o kartah.
Ob Koncu življenja je zašel v precejšnje težave: škofiistvo mu je dalo v kaplanu Jakobu Knafliču sooskrbnika, kar ga je ir-recej jezilo. V neki vlogi na škofiistvo se pritožuje nad to »proceduro«, škofijski tajnik mi na piše: »Bil je vdan in se je pokoril ukrepom. O dušnem pastirstvu ali osebnem življenju ni nikdar v aktih pritožbe.
Ob koncu' življenja je bil res revež. Vozili so ga k cerkvi na visokem hribu. Gospodinja sestra ga je vprašala, kaj naj skuha. ko nič nima. »Koj mešto skuhaj!« je ukazal. Star šentjakobski faran piše niem »Bili so dobrega srca, vse so razdelili, da sami niso nič imeli: če je kak burn umrl. so ga zastonj pokopali.«
Kako je pel?
Kakor vsak pristen Korošec z vsem čustvom in iz dna duše. Poznal je vse skrivnosti svojih rojakov. Saj so se mu fantje radi odkrili in mu zaupali zadnjo tajno svojega mladega srca. Spominjam se, kako so
Pri hripi. bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes, skrbimo za to, da cesto oči stirno temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« greneice Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočiio, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah drojrerijah in špecerijskih trgovinah.
nevnika lepotice |
večkrat dejali: »E, Treiber so jo znali. Najlepše so pač le Treiberjeve.« Pevce fante vabi:	<
En mav postujmo, eno zapujmo, Saj smo bratje mi vsi — otroci božji.
Dro je kratek čas — biti sredi vas, Kjer grlica se glasi — tam sovraštva ni! Zelo je cenil Treiber prijateljstvo. Prijateljev nikoli ni zapustil, kaj rad jih je tolažil, z njimi žaloval, sočustvoval in se veselil. Tako poje: Brat'c moj ti predragi Kne se jokaj, ne žaluj; Glej še zajček kne je trave K' je od tvojih solz mokra. Temna noč bo minula Ljubo solnce bo prisjalo Najno srce bo ogrelo Nama dalo vesel(j)e. Nad vse globoko pa je zajel plemenito čustvo ljubezni do rodne matere v znani nam: »Gor čez izaro.« Koliko rodoljubov nam je ta pesem že vzgojila po vsej Jugoslaviji! S to pesmijo je postal nesmrten nam in zanamcem. Nič ni zapustil gmotnih dobrin, a v pesmi o mamici je zadosti ded-ščine za vso našo mladino.
Njegov grob razpada v št. Jakobu in spomenik bo kmalu do cela izginil, če že ni. Ali sme ta veliki trubadur izginiti iz naših src ? Gotovo bi bilo čustvo slovenske pietete, če bi mi tostran Karavank prenovili mu spomenik v zahvalo za lepo pesem mladih dni. Zapisal sem te besede za vse tiste, ki ste nam nekdaj pomagali ob plebiscitu reševati Korotan. Bili ste pri meni v žrelcu — nad sto Sokolov — pa smo si segli bratsko prijateljsko v roko. Sezite še sedaj v žep za Treiberjev sklad, ki ga zbira Klub koroških Slovencev (ček. rač. št. 15.423). Tudi meni lahko pošljete na župtii urad Trstenik P. Golnik (št. 14.809).
Sedaj ob prihodu Koroških pevcev, ki Vam bodo zapeli iz Treiberjeve zapuščine, se obračam do Vas, ki kaj imate in ne zatajite prošnje Vašega prijatelja
dr. Janka Arnejca.
priredili ob obletnici Prešernove smrti.
Namen teh sla vnos ti je pri vseh narodih vzgoja ljudi za dobro knjigo. Za naslov so si izbrali »Dan lepe knjige«, ker gledamo v knjigi simbol duševnosti. Gre za boj proti razduhovljenju z vsemi sredstvi duha. Ne le knjiga sama bodi bojno orožje, temveč vse naj sodeluje, kar omogoča poduhovlje-nje in stremljenje po višjih vrednotah.
Društvo »Krka« želi. da bi pri »Dnevu lepe knjige« sodelovala vsa kulturna društva, knjižne družbe, založbe in trgovine z knjigami, umetninami in muzikalijami. V Ljubljani naj bi se vršilo na predvečer, 7. februarja veliko slavnostno zborovanje z radijskim prenosom, ki ga prirede društvo
.. .	r—w	1 1 A___ __ 1 k J m X A	D a n O
zgrudil na uHci. To je Jbslp Kremer, 42-letni kmet iz Baškega Almaša; vrnil »e je iz vojnega ujetništva, ki ga je doletelo pomladi leta 1915. pri Przemyslu. Kremer je bil takoj ob začetku svetovne vojne na fronti v Galiciji.
Najprej je bil v velikem ujetniškem taborišču v Tfškentu, pozneje pa je z drugimi vojnimi ujetniki delal poldrugo leto v neki tovarni sladkorja v Turkestanu. Ko je nastala v Rusiji revolucija, je bil v velikem taborišču vojnih ujetnikov v Mandžuriji. V prvih dneh revolucije so iz Mandžurije okrog 25.000 vojnih ujetnikov odpravili na Kitajsko. Kremer se je z mnogimi drugimi sotrpini znašel najprej v šanghaju, kjer 90 bili dolgo časa zaposleni po raznih tovarnah in v pristanišču. Potem so veliko število vojnih ujetnikov odvedli v Peking, in sicer spet v veliko ujetniško taborišče, kjer so bili popolnoma odrezani od sveta in močno zastraženi. Taborišče je bilo precej daleč od mesta in obdano z žičnimi ovi-

Arne Guttormsen
Kakor znano, si je JZSS pridobil za trenerja znanega Norvežana Arne Guttorm-sena, ki je prispel včeraj popoldne v Ljubljano, da nastopi svoje mesto. Arne Guttormsen je absobnran tehnik. Znan Je po smučarskem svetu. Ima prvenstvo
vsem
kongsberškega okraja, kjer so doma najboljši skakači, kakor n. pr. znana rodbina Ruud. Tudi Hannsen je njegov rojak. Pred dvema letoma si je Arne priboril prvenstvo Češkoslovaške. V kombinaciji ima na Norveškem več lokalnih prvenstev.
Iz Norveške je odpotoval skupno z znanim Sigmundom Ruudom. Na potu sta se ustavila v Johanngeo^genstadtu v Nemčiji, kjer se nahaja Birger Ruud. Na tamošnji skakalnici so ob tej priliki priredili tekmo. Birger Ruud je s padcem skočil 75 m. Arne Guttormsen pa je izvedel svoj dosedaj najdaljši skok, namreč 66 m,
Arne Guttormsen bo vodil trening naših mednarodnih tekmovalcev zlasti v skokih, in bo tudi vodil našo državno ekipo na velika mednarodna tekmovanja v Inomost Ob njegovem prihodu ga v imenu naše smučarske armade prav iskreno pozdravljamo ter mu želimo prav obilo uspehov!
Dan lepe knjige
LJubljana, 13. januarja. Društvo »Krka« v Ljubljani je sklenilo prirediti letos 8. februarja ob obletnici Prešernove smrti »Dan lepe knjige««. Ta dan nai bi se vršil stalno vsako leto in naj bi rodil sadove predvsem v idealni smeri, pri tem pa koristil tudi književnim družbam, založbam in trgovini s knjigami, umetninami in muzikalijami.
Kakor znano, so »Dan lepe knjige« prvi uvedli Spanci, za njim Italijani, pred 4 leti pa Nemci. Španci prirejajo to slavnost ob obletnici Cervantesove smrti, Italijani Dantejeve. Nemci Goethejeve, mi pa naj bi jo
na zveza in Svoboda. Spored naj bi obsegal več koncertnih točk in dva kratka govora:
0	umetniškem ustvarjanju in o knjigi kot vzgojiteljici. 8. februarja pa naj bi imelo učiteljstvo na vseh naših ljudskih in srednjih šolah kratke govore o pomenu »Dneva lepe knjige«. Da se bo vedelo učiteljstvo ravnati izide pravočasno instruktiven članek T odi poskrbi poseben odbor, da Izda prosvetno ministrstvo dovoljenje za proslavo dneva lepe knjige na ljudskih m srednjih šolah.	.
Poseben odbor, ki naj bi ga tvorili po en delegat društva »Krke«, ZKD, Prosvetne zveze in Svobode, naj bi poskrbel, da bi »Dan lepe knjige« praznovala tudi vsa dežela Knjižne družbe, založbe in trgovine s knjigami, umetninami m muzikalijami naj bi sodelovale na ta način, da bi na ta dan stopnjevale nabiranje naročnikov za svoje knjižne izdaje, trgovine pa priredile posebne izložbe. V službo »Dneva lepe knjige« naj bi stopili poleg dnevnega tiska tudi radio, cerkev, gledališki odri in kinematografi. Po možnosti naj bi se na »Dan lepe knjige« začel zbirati »dinarski fond*, v katerega naj bi vsakdo vplačal letno po
1	dinar. Iz tega fonda bi se potem vsako leto delile nagrade za najboljša dela na vseh področjih umetnosti.
Čeprav se morda zdi, da Je organizacija »dneva lepe knjige« prevelika, da bi »e dala v kratkem času v celoti izvesti. Je pa vendarle izvedljiva. Društvo »Krka« je že rezerviralo veliko itnionsko dvorano za slavnostno zborovanje 7. februarja, z drugimi pripravami pa je počakalo, ker bi jih želelo izvesti skupaj z že imenovanimi organizacijami in faktorji, na katere se je obrnilo zaradi sodelovanja. Društvo »Krka« je sklicalo sestanik zastopnikov omenjenih organizacij, ki se bo vršil to nedeljo ob 10. dopoldne v salonu Mikličevega hotela m bomo o njem še poročali.
Vrnitev iz 18-letnega vojnega ujetništva
Subotica, 13. januarja.
Subotiška bolnišnica je dobila te dni ne-navadnga pacienta. Reševalci 90 ga privedli, ker se je zaradi popolne izčrpanosti
Občinstvo navdušeno! FIlm, ki je bil v Zagrebu na sporedu nad 3 tedne! Slišati Gitto Alpar je užitek, ki ga ne smete zamuditi!
GITTA ALPAR
berlinski slavček, nepozabna v Ljubljani iz filma »Ce srce iz-pregovori«, poje krasne arije
Iz opere Traviata
in še druge pesmi v najnovejšem filmu
Kot partner
Maks Hansen
Kot dopolnilo najnovejši UFA zvočni tednik.
Predstave ob 4., in ^10 zv.
Vstopnice si nabavite že v predprodaji dnevno od 11. do pol 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
tri leta, dokler ni bil odveden z nekaterimi drugimi ujetniki nazaj v Sanghaj. kjer so delati v tovarni stekla in porcelana. Za delo niso prejemali nobene plače in tudi hrana je bila zelo slaba. Bili pa »o vedno strogo zastraženi in so se vsi poskusi bega izjalovili.
Sele lansko pomlad, ko se je vnela vojna med Kitajci in Japonci, je s Kremerjem vred uteklo še osem drugih ujetnikov. V pristanišču so poiskali kapetana neke angleške tovorne ladje, ki je prevažala volno in bombaž iz Kitajske. Tega kapetana so spoznali že tedaj, ko so bili prvič zaposleni v šanghajskem pristanišču. Kapetan se jih je usmilil, jih skril najprej na ladji in lani 21. septembra so srečno krenili iz Sang-haja. Do Konstar.:e so potovali poldrugi mesec. Dva begunca sta med potovanjem umrla na ladji, ostali pa so se izkrcali v Konstanci. kjer so jih rumunske oblasti zaprle. Ubežni ujetniki so se sklicevali na angleškega kapetana. pa najbrž tudi temu niso dovolj verjeli. Ko je angleška tovorna ladja že davno zapustila Konstanco, so bili njeni potniki-begunci še vedno v zaporu. Nazadnje so jih le z orožniško patruljo odvedli v Bukarešto. Peš so potovali ravno 18 dni. V Bukarešti so jih imeli tri tedne pod strogim nadzorstvom m v karanteni, potem pa so jih spet s patruljo odvedli do meje. Ko so porekoračili mejo, so begunci krenili vsak na svojo stran. Kremer in njegov prijatelj Milan Lazič, ki je delil z njim usodo že od leta 1918, sta se prijavila našim obmejnim organom. Oba sta bila dobro sprejeta in omogoč'li so jima tudi železniško vožnjo. V Banatu sta se stara prijatelja ločila, ker je Lazič odhitel domov v neko vas blizu Vršca. Kremer se je ustavil v Tordi. kjer je obiskal sorodnike. Revež je bil že na kraju svojih moči ln sorodniki so mu svetovali, naj ostane pri njih. Njega pa je vleklo z vso silo domov, poslovil se je od gostoljubnih rojakov, v Su-botici pa je popolnoma opešal in se znašel v bolnišnici. V Bačkem Almašu ima ženo, sina in očeta, ki so že obveščeni o njegoti vrnitvi. Z domačimi je bil ves čas. dokler ni prišel na Kitajsko, v pismenih zvezah, od leta 1918. pa niso vedeli ničesar več o njem.
Racija, racija...
Ljubljana, 13. januarja.
Ponoči m v zgodnjem jutru so zveneli po mestu m predmestjih koraki, ki so se naposled izgubili daleč zunaj na periferiji. Zgenili so se na hlevih, v skednjih, po šu-pah in pod kozolci prenočujoči brezdomci. Zunaj je brila sapa, zažvižgala okrog oglov, se zapodila skozi late kozolcev Prinašala je številne korake določnejše na ušesa prisluškovalcev. ki so se nenadno zdramili iz sna. Ta m oni je planil kvišku, se ozrl skoz Špranjo v jutranji somrak in ae že spet sesedel.
»Racija, racija!«
Zunaj so ae pobliskavali svetli gumbi na uniformah stražnikov, a s stražniki 30 bili tudi civilisti, detektivi... Vsklik tega in onega je spravil mahoma pokonci del pre-nočevalcev na hlevu, dočim so drugi kviti-rali opozorilo z zateglim »aahom« — in ležali dalje Ze je zaškripala lestev, v podstrešni prostor je planila luč električne žepne svetiljke m oglasil se je mož postave: »No, koliko vas pa je tu gori?« Nadhlevje se je polagoma še bolj razsvetljilo, temo so prerezali prameni še drugih žepnih svetilk. Stražniki navadno niso najslabši ljudje. Dvigali so ležeče s postelj in pozdravljali one. ki jih poznajo že od nekdaj kar z imeni: »Hoj. Tone. Lojze, Miha!... Vsta-nite! Gremo!«
Vsak naročnik /5Jutra" je zavarovan
za 10,000 Din!
<V kinu in gledališču
ste, kakor povsod, kjer $e zbirajo ljudje, v nevarnosti, da ulovite gripo. Varujte sc pred njo s
Odobreno od Ministarstva soc. politike i par, zdravlja S. Br. 15051. od 26. 8. 1932.
Nekateri so še zdehali, si mencali oči in stokali. Mnogi med njimi so že doživljali take prizore večkrat, nekateri šele prvič. Stari so brundali v brado, mladi pa so se rezko oglašali in dajali tudi duška vsej svoji nejevolji. Počasi so jih spravili stražniki na dvorišče, še enkrat preiskali nadhlevje, nato pa jih predali tovarišem spodaj in odšla je prva skupina na policijsko upravo.
Drugi so delovali drugod, v vseh mestnih okrajih in pa zunaj: v Šiški, v Mostah, pod kozolci na Ljubljanskem polju, ob Ižanski in Dolenjski cesti, v Trnovem, v Mestnem logu in na Viču.
V teku dopoldneva so jih privedli na policijo nad 60, popoldne pa je seglo število že nad 70. Spravljali so jih v policijske zapore v justični palači in na policijski upravi, kjer je vladalo že od zgodnjega jutra kar najž'rahnejše življenje Tam so se srečavali stari znanci, ki se že niso videli par let ali vsaj ne nekaj dni. Ta se je udejstvoval v tem, oni zopet v drugem mestnem okraju, cepil od prilike do prilike drva ali po svoje tratil čas. beračil in
Zvočni kino IDEAL
Danes ob 4., 7. in 9. zvečer
ipatii&i
§antom
John Gilbert v velenapetem filmu borbe in ljubezni
Novi »Ufa« zvočni tednik senzacij.
čakal Čakal boljših časov Morebiti je tu-di kradel Ampak živel je. Mnogi so tudi med njimi, ki so prišli v mesto šele pred par dnevi. Za delom, ki ga pa nL
Uradniki so pričeli zasliševati. Vsak je povedal svojo življenjsko povest. Kje se je rodil, kako se imenujeta mati tn oče, kako je živel, kolikokrat je bil že kaznovan. V besedah &e je tudi kdo obregnil ob drugega in namignil, da je on; zadnjič ukradel na trgu ženski, ki je prodajala jajca, denarnico. Drugi je menil, da je sam sicer nedolžen, da pa je pil za denar, ki ga Je prinesel tovariš, ko je prej oropal neznano žensko, ki je hitela zvečer sama domov po samotni ulici Starejši niso bili nič kaj zgovorni. a teh je bilo malo. Marsikdo je že zabeležen v kriminalni beležnici, ki je odprta knjiga, čemu zatorej še dosti govoriti. Stali pa so pred uradniki tudi ljud;e trnečih obrazov, ki so odgovarjali z vzdihi: »Da. oženjen. imam dva, tri otroke. Mislil sem, d* dobim delo v Ljubljani in sem se peš namenil v mesto.« — Ta je s Štajerskega. drugi iz Prekmurja, tretji z Dolenjskega, nu, seveda, Gorenjci so tudi vmes, in Primorci tudi.
Revščina, sama revščina. Odhajala bo iz Ljubljane s prisilnim potnim listom deloma domov, da jo pomnoži tam; druga revščina. ki 'ne pozna solza, bo počivala spet v zaporu, dokler ne bo spet zaživela na hlevih, pod kozolci in na cestah, na ulicah, r mestu kakor po predmestjih.
I Iz dnevnika lepotice |
m
ULTURNIPREGLED
Iz bolgarske kulture
O narodnem značaju Bolgarov
V januarskem zvezku praške »SI a vi-sche Rundschau« >e izšel članek urednika teea obzornika, znanega nemškega slavista prof Gerharda Gesemanna: »Zur Cha-rakterologie der Slaven«. Prof. Gesemann je 1 1031 objavil v isti reviji svoja karak-terološka razglabljanja Bolgarov na c«novi značilnega humoristično - satiričnega romana A Konstatfnova »Bai Gana« Njegova izvaiania eo snrožila v bolgarskih obzornikih dalio polemiko Posebno tehtni so bili članki v eni na;boljših sofijskih revij »F^o-zofski Pregled« Tu ie prof Petkanov v od-t-ovnr na Gesemannova izvajanja karakteri-ziral bolgarsko izobraženstvo in njegov od-no« do naroda Zaoi?al je. da ima bolgai^ki kai malo razumevanja za tra-gvoiih kmečkih rojakov
izobraženec dicinnalni značai da oa sila nekritično spre.ema vse novota-rijp in ie poln tega kar Nemec imenuje »Fortschrttmarherei« Zato se ie bolgarsko .Tobraženstvo tako nekritično vrglo v objem
socialističnim samozveUčavnim 'deologuam.
in ker jih starokopitno in nezaupldvo jud-stvo ni hotelo takoi sprejeti, so mu iel<Izobraženci zaničliivo obračati hrbet Inteii genca si je hotela vzgojiti
ljudstvo s Šol-
stvom, toda o njem pravi Petkanov. da je na vso moč pospeševalo suhoparno umstve-noet, znanje, medtem ko je nacionalno in državljansko vzgojo zanemarjalo. Mladina, ki je šolski racionalizem ni mogel ogreti, ee je tem pohlepnejše opajala z raznimi evropskimi nauki- Preden se ie mlada država povzpela v svoji funkciji na potrebno višino, 90 se že razpasle nadnarodne in proti-narodne ideje, ki so ljudi utrjevale v veri, da država mora že po svoji naravi ljudstvo kar zasipavati s srečo in blagoslovom.
Bolgar se ie navzel predstav o državi v otomanskem cesarstvu, pravi Petkanov in sklepa: Sovražnost do države, ki je navdajala ljudstvo pod Turki, ie prebujno strankarstvo v lastni bolgarski državi zopet razpihalo, §e preden se ie mogel v ljudstvu razviti čut za lastno državo.. Pospešeno civiliziranje v sodobnem evropskem smislu pa ie zabrisalo v bolgarskem meščanskem izobražencu najboljšo karakterno potezo bolgarskega kmeta: delo zaradi dela. ne pa zaradi zaslužka. Značilni predstaviteli bolgarske inteligenčne družbe ie advokat, ki ie čisto navaden obrtn;k Tudi zdravnikom gre povsod samo za zaslužek Petkanov hoče s tem povedati, da ie bolgarsko Izobraženstvo zaradi prenaglega poevroplienja izgubilo zdrave stike z ljudstvom in postalo močno profitarsko. Vedno in povsod se samo peha za zasluz-kom. vsakemu je cilj »pečalba« (dmna), ne pa »trud« (L i. delo — stvarjenje). Vsemu
temu je po mnenju Petkanova krivo to, da bolgarski inteii gen t hoče imeti v svojem zasebnem življenju vse prijetnosti zapadne civilizacije; tudi je preverjen, da sme za delo. ki ga je vtaknil v študiranje, izbiti lz države in družbe čim več osebnih koristi.
Tem in podobnim karakternim značilnostim bolgarskega izobraženca, kakor jih Je opisal prof. Petkanov. pristavlja prof. Gesemann svoje opazke, ki zadevajo globlje v živec in razširjajo pogled na velik del Balkana. Prof. Gesemann razpravlja namreč o tipu parazitskega Balkanca. pri čemer se opira na književnost in na lastna opažanja (tudi s potovanja po Bolgariji).	.
Praški nemški slavist zavrača mišljenje Petkanova samo v toliko, kolikor bolgarski znanstvenik sodi, da ie današnja bolgarska država stvaritev bolgarske inteligence. P01-mi o državi, odnos inteligence do nje m podobno niso samo posledica prenaglega poevroplienja, marveč v znatni meri tudi odsev mnogo starejšega kulturno - zgodovinskega procesa Vse, kar danes vidimo ▼ Bolgariji in na Balkanu sploh, razodeva vsvo-iem jedru boj raznih eiviluaei, ia flovesko dušo Z bolgarsko narodno strukturo se bori stara balkansko - bizanteka mestna civilizacija in obe se zopet borita z neodolpvo pro-d:rajočo sodobno evropsko civilizacijo. Ura-ljivo ie. da evropska omika ne prodira za sedai s svoiimi notraniimi vrednotami in da ima marsikakšno slabo posledico, vendar njen poglavitni sovražnik ni bolgarska narodna kultura, marveč balkanska malomeščanska civilizacija, ki moralično zastrupil* v mesta prodirajoče kmečko maso. Dokleir
ne bodo bolgarska mesta vsaj do 80 */• nasičena z bolgarskim etničnim življem, bo ta stara civilizacija vedno v napotje razmahu zdravih ljudsko - narodnih sil in zdravih tokov zapadne omike.	..
Boj med temi tremi civilizacijami označuje dane« življenje vseh balkanskih narodov in zahteva nešteto žrtev. »Nacionalna kultura«, ki si io žele vsi iužnoslovanski narodi, piše prof Gesemann. ne more biti niS drugega nego sinteza kmečkih kultur z evropsko. Škoda ie le, da izobrazen Evropec tako malo pozna vrednost in boeastvo teh starih, le polagoma se staraiocib kmečkih kultur iužnih Slovanov!	.
Nevšečnih pojavov, ki se kažejo v današnjem bolgarskem narodnem življenju in delno tudi med Srbi (pisec obširno navaja vsebino romana Stevana Sremca »Vukadm«. ki ostro in točno karakterizira tip silovitega Balkanca - zarotnika, atentatona. korup-cionista. pijavko itd.), ni tedaj knva pristna narodna, kmečka kultura Bolgarov in Srbov. Pav tako ne odgovarja zanje evropska civilizacija, ki o nji nekateri trde. da ie Balkan-cem škodljiva Strup, ki še vedno učinku ie na narodni značai teh narodov, ie balkanska bizantska malomeščanska civilizacija, ki ie bila že sama po sebi precei orientalska in ki so k> Turki §e boli orentalizirali. Nje nositelji eo bili danes delno na zunaj le »bolgarizirani« ali »srbizirani« Balkanoro-manT, §pansk; Zidje. armenski emigranti in Grki. To je oni isti tipično parazitski živeli, ki naseljuje mesta na Bližnjem vzhodu in ki je na slabem glasn pod imenom Le-vantined. Negativne strani tega lavantsko-
balkanskega meščanstva so: marljiv, malenkosten. brezobzirno lokav, vendar nikakor ne velikopotezni pohlep po zaslužku. Takle človek se čuti nasproti državi popolnoma neodgovornega. Prisloni se zdaj tu, zdaj tam kot trabant onih. ki imajo moč. kot privilegiran trgovec, rokodelec in špekulant, kot brezvesten in podkupljiv, pri tem pa še nenadarjen uradnik. Slovanski kmet ie za tega malomeščanskega zajedavca samo »živina«; kmeta skuša kar moči ociganiti pri nakupu sirovin in mu kar naidražje prodati tovarniške izdelke. 2e Cvijič je zapisal, da velik del politične razvneme in demagoške strankarske gonje ne poteka samo iz stare upor-rr ške krvi. marveč tudi z balkanskega ma-lomestnega bazarja (čaršije). Balkansko-bi-zantska civilizacija ie kajpak imela tudi mnoge pozitivne lastnosti, dokler ie še bila v polnem cvetu. Danes očitno propada, zato tolikanj kaže negativne strani.
Za presojanje političnih in kulturnih razmer v Bolgariji in na vsem onem delu Balkana. kamor sega vpliv levantinstva. je važno. da poznamo tudi to borbo med civiTza-cijami. ki jo je dobro označil prof. Gesemann.
Nagrade sa knjiievnost je poseben :urr Pisateljskega društva podelil Svetoslavu Minkovu za novelistično zbirko »FFša ob zadnji cestni svetilik'« Štefanu Savovu za dramo »Jončove gostilne«. Georgiiu Karai-vanovu za epično pesnitev >Haiduki« in Trajanu Tamenu za pesniško zbirko »Odlomljen led«.
Domače vesti
Uprava »Jutra« je ob novem letu razposlala vsem naročnikom na deželi poštne položnice, da vplačajo na nje naročnino. Cenjeni naročniki, ki naročnine doslej še niso poravnali, naj blagovolijo to storiti čim prej, ker s tem zelo olajšajo red v poslovanju.
♦	Goepodja ! general Bogoljub llifi, po
dola«k u u Hereeg Novi, sitiatra u za s volu prijiatnu dužnost da : ovim putem izjave evotju tooiu blagodarnost s rima ofioirima, prijateljema im p oznanit-i m a i njihovim po-nodicama na ukazemoj im pažnj* za sve vTeme njilhovog bavljenja u Ljubljani, kr.o i prilikom nji^ovog odlaska na novo opre-deljenfe.
♦	Ban dr. Marušič «e je vrnil z rednega dopusta ter je zopet prevzel svoje uradne posle. Privatne stranke bo sprejemal ob četrtkih od 11. do 14. ure.
♦	češko odlikovanje jugoslovenskega zdravnika. Predsednik češkoslovaške republike Masarvk je šefa kirurglčnega oddelka mornarske bolnice v Hercegnovem dr. -Ivana Koprivnika odlikoval z redom Belega orla 4. stopnje.
Ker na svetu nismo večno, uravnajsno dni povšečno, večkrat k Slamiču skočimo, pustne krofe naročimo!
♦	Novi šef internega oddelka bolnice v Slovenjgradcu. Dosedanji asistent zdravilišča za tuberkulozne na Golniku, dr. Fra-njo Rad šel, je imenovan za šefa internega oddelka bolnice v Slovenjgradcu. S tem so pacien-ti Golnika izgubili enega najodličnejših svojih zdravnikov, ki se je ve« čas svojega službovanja odlikoval tako po svojem znanju kot specialist, kakor tudi po svoMh vrlinah kot človek. Na Gol-n k je prišel dr. Radšel leta 1926., sam bo-U-hen. Kakor vsak zdravnik-speelalist, ki je sam ca lastnem življenju občutil vso težino bolezni, se je tudi dr. Radšel z vso dušo oklenil svojega dela za reševanje skoraj najbolj nesrečnih ljudi na svetu — jetičnih bolnikov. Posebej se je posvetil zdravljenju tuberkuloze v grlu in rentge-nologiji, za kar se je specializiral na najuglednejših klinikah "n zdraviliščih v Inozemstvu, tako v Davosu, Arosi, Miinche-nu, na Dunaju. Znanstveno je sodeloval v Zdravniškem ves t.ni k u i-n marljivo predaval po zdravniških tečajih na Golniku in v okolici. Ob desetletnici zdravilišča je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Pacienti na Golniku, ki jim je Ml vsem enako dober in naklonjen, ga bodo ohranili v najboljšem spominu. K imenovanju mu iskreno čestitamo in mu na novem mestu želimo čim več uspeha!
Večer Jadranske straže
V NARODNIH NOŠAH
14. januarja 1933
Ljubljana — unlonska dvorana
♦	Velik manifestacijski shod v Mozirju za izvedbo agrarne reforme v okriju in za enotno nedeljero kraljevino Jugoslavijo, pod žezlom Karadiordjevičev se bo vršiti v nedeljo 15. t. m. ob pol 10. v veliki dvorani pri Majerholdu. Govorila bosta narodna poslanca dr. Stans Rape in Rasto Pu-stoslemšek. Na shod so povabljeni v-sS dobri naši državljani in državljanke, ki jim bije srce za kraltja in domovino, predvsem Pa ne smeiio manjkati voditelji našega ljudstva — župani, a tudi ne oni, ki imajo intere-, na a.grarni reformi. Shod bodi mogočna manifestacija za kralja in domovino pa za izvedbo agrarne reforme! Zato vsi, ki so za državo, na shod! Krajevni odbor.
*	Promocija. Na beograjski medicinski fakulteti je promovnral za doktorja, vsega zdravilstva g. Viktor Tominšek, sin gimnazijskega ravnatelja v p. in predsednika Glasbene Matice v Mariboru, g. dr. Josiipa Tcminška. Mlademu doktorju in njegovi ugledni rodbini iskrene čestitke!
»Franz Josefova« grenčica da povsem izvrsten občutek in čisto glavo.
♦	Predavanje poljskega novinarja v Beogradu. Dr. Henrik Batoviski, urednik znanega lwowskega dnevnika »Slowo Pol-skie« Ln bivSi predsednik društva inozemskega tiska v Jugoslaviji, je prispel v Beograd, kjer bo na ljudski univerzi priredil vrsto predavanj o poljsko-jugoslo-vensklh kulturnih odncšajlh. Prvo predavanje bo »Njegoš in Poljaki«.
♦	Kmetijska predavanja v radiu. Jutri zjutraj ob pol 8. bo predaval g. inž. Luk-man Franjo o zimskem negovanju sadnega drevja, popoldne ob 3. bo pa prenoa z vinarske šole v Mar>'boru. Govoril bo g. ravnaitelj o šertdesetletnid obstoja šole in vršii se bo razgovor o shranjevanju sadra med g. ravnateljem in sadjarskim inštruktorjem g. Apleneem. Dne 22. t. m. ob .pol 8. zjutraj bo govoril g. dr. Veble o konjereji-;, popoldne istega dne pa g. dr. Kern o prvtl pomoči Sivimi. Dne 29. t. m. bo zjutraj govoril g. inž. Pire Alfonz o z lož bi zemljišč, popoldne bo pa razgovor med g. inž. šatcem, ravnateljem mlekarske šole v škofjii 'Loki, Ln mlekarskim mojisfaicm Giahkcm o izdelovanju emen-talskega ara. To predavanje je zlasti na-menneno slovenskim s" r ar je m.
♦	Banovinska davščina na motorna vo. rila. Eanska urprava razg'aša: Pri registraciji motornih vozil za leto 1933 se bo pobirala letna banovinska taksa in 100% nadomesten banovinske trošarine na pnevmatiko z® leto 1933. Na to se opozarjajo lastniki motornih vozil s pripombo, da smero oblastva. ki vrše registracijo motornih vozil, izdaija.ti nove evidenčne tablice šele potem, ko prizadeta stranka predloži dokazilo o plačani banoVaiskl davščini za leto 1933. Višina banovi.ns.ke trošarine In 100%-nega nadomes-tka za trošarino je razvidna lz pravilnika o ba-novinskih davščinah dravske banovine (službeni ifist št. 275-27 z dne 1. aprila 1932) in si vsakdo sam lahko izračuna, koliko mu bo plačati za njegovo motorno vozilo.
♦	Ludvik Gerkman mlajši f. Po kratikem bolebamju je včeraj umrl v Leonišču g. Ludvik Gerkman iz veleugledne ljubljanske trgovske diužine. Pogreb splošno priljubljenega pokodnUka bo jutri cib pol 15. Blag mu srornim, žalujočim naše oiiikrito-srčno sož-alje!
♦	Januarski zvezek »Ljubljanskega Zvona« je izšel in bo te dni dostavljen vsem naročnikom. Zvezek prinaša med drugim pripovedne prispevke treh mladih slovenskih pisateljev: L. Mrzela, R. Kresala in Branka Rudolfa; Gradnlkove prevode sve-tovnoznanvenitih »Portugalskih sonetov« j B. Brovvningove, esej un1v. pro*. dr. E. j Spektoiskega o ruskem pesniku Bloku. | članek režiserja Cirila Debevca o načelih J gledališke kritike, Borkove »MarglnaMje k polemiki z Otonom Župančičem« ln vrsto drugih prispevkov. Naročnina je osta'i nespremenjena. Kdor pridobi novega naročnika, prispeva k temu, da bo »Ljubljanski Zvon« v bodoče še lepši, pestrejši in pomembnejšH za slovensko kulturo. Za-nimajite se za »Ljubljanski Zven«!
♦	Smučarski tečaj na Jezerskem bo odslej dailje stalen. Tečaj bo vodil g. Marjan Zigon iz škofje Loke, nastanjen pri štularju. Dokler bo smuka ugodna, bo vo z.il ob nedeljah (tudi to nedeljo dne -15. t. m.) posebni avtobus od prvega jutranjega vlaka ob 8.15 od kolodvora v Kranju na Jezersko in se bo vračal ob nedeljah zvečer k vlaku, ki odhaja lz Kranja ob 19.30 v Ljubljano. Smuka na Jezerskem je »Na Ancelnovem« še vedno ugodna in snega dovolj, tudi če nov sneg 14 dni še ne zapade. Pogoj.1 (cene) za tečaj so isti kakor Ob priliki prvega Radjuro-vega tečaja.
♦	Velika poneverba. Policija v Zemunu je aretirala in sodišču izročila blagajnika beograjske tovarne trikotaže »Moravrja« Alojzija Vitka, ki je tovarni defravdiral 334.000 Din.
♦	Uboj pri kvartanju. Na pravoslavni božični dam sta v K iskanju kvartala Špiro Mažibrada in Miloš Kundajlč. Pri kvartanju je prišlo do prepira jn pretepa, pri čemer je Mažibrada svojega nasprotnika zabodel z nožem v prsi. Miloš je bil prepeljan v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
♦	žalostna usoda otročička. Mladenka Olga iz Barislovcev je imela ljubavno razmerje z nekim kmetiškim fantom iz Stairošincev, ki nn ostalo brez posledic. Te dni se je Olga vrnila iz Maribora, kjer je biila v službi, s svojim, komaj trime. sečnim otrokom, k materi svojega izvoljenca. Tu pa je ostala le nekaj dni Ker je bila brez zaslužka, jo je pač gosnodi-nja odslovila z otrokom vred. Nesrečna mlada mati je naito tavala z otrokom v naročju par dni po bližnjih gozdovi!h. nakar se je zopet vsa izstradana vrnila.
Kmalu naito JI Je otrok umrl, Z« zadevo eo se zanimala oblastva in je bila od sodišča odrejena obdukcija o^ka, ta: je dognala, da je otrok umrl zaradi pomanjkanja hrane ln zaradi mraza Ugotovilo se je tudi. da je bil otrok že od rojstva RleiD. Z zadevo se sedaj bavi ptujsko sodišče.
♦ Zverina v človeški pedobi. Pred okrožnim sodiščem v Snbotici le sedel na za. tožnl klopi Dušan Viračkl lz Kraljevega brega. Izjave zaslišanih prič govore o nezaslišanem mučeništvu njegove žene, katero je trpinčil na grozen način. V juliju lani jo je napadel, jo slekel do goleea, ji zvezal roke in noge, jf z britvijo odrezal kos mesa. rano pa pc«ul s soljo in papriko. Ubosa žena ga je pursila, naj je ne muči tako zverinsko, a brez usneha. V težkem stanju je bila žena pTfneljana v bolnico, kjer se je zdravila mesec dni. potem pa je prišla domov, da nobere evoje stvari In zanu«t1 moža, ki pa jo je prisilil, da ostane pri njem. Trpinčil jo je kakor pre'. Polil jo je s petrolejem ln zažgal. Rešili pa so jo sosedi. Sod'šče je to zverino v človeški ivodobi Obsodilo na p<^ let težke ječe.
Ali potrebujete čistilno sredstvo 7
{jutra) dosciete nor-nalno lahkotno izčišCenie. če vzamete prejšni večer 2—3 draieje ARTINA. Dobilo se v vseh lekarnah. * '*ebina Škatlice po Dia 8 —
zadostuje za 4 do 6 kiat Odobreno od Ministaf «oe politik« in narodnega tdravta San. oddel S B' 12258 od 12. tulti* 1932.

• 1 ne odgovarja ...
Dnevi bolgarske knjige, ki so 6e vršili v mesecu novembru, so imeli lep uspeu. Prosvetno ministrstvo je organiziralo skupno s knižnimi založn štvi razstavo bolgarske knjige. Pisateljsko društvo, ki niu je na-ielnik profesor primerjalne književnosti na filozofski fakulteti v Sofiji, dr. Arnaudov, je izdalo v njegovi redakciji zbornik z naslovom »Beseda bolgarskih pisateljev«. Tu so objavljene pesmi, povesti in članki kakih 25 domačih pisateljev. Slavjanska Beseda ie priredila književno matinejo, na kateri so jo govorih prof. Arnaudova, A Zlatarova in X. Atanasova čitali pisatelji odlomke iz svojih spisov, odnosno izbrane pesmi. Sodelovali so D. Nemirov, L. Stojanov, Iv. Kirilov. E. P. Dimitrov. D. šišmanov in K. Konstan-t nov in dame Fanny Popova - Mustafova in Magda Mineva.
Petdesetletnico ustanovitve Narodne knjižnice in Arheološkega muzeja v Plovdifn so proslavili s primerno prireditvijo. Plovdiv-ška knj žnica je po velikosti druga v Bolgariji. Šteje okrog 152 225 zvezkov ter mnoco starih rokopisov in knjig.
V bolgarski poeziji zadnjih mesecev pomenita literarni dogodek zbirka poez je že 1. 192o. umrlega proletarskega pesnika Hri-sfa Smirnenskega in filozofska pesnitev Emanuela E. Dimitrova »Vizije«. Slednja vsebuje, kakor poroča N:kolaj DonČev v nekem pregledu, mnogo globokih razmišljanl o življenju, smrti in prerodu Človeka.
»Slavjan«ki kalenilor« je izdalo tudi za ]. 1933. »Slavianskoto družestvo v B'lgarila«. Njegov stari, zaslužni predsednik orof- S. S Bobč&v je prispeval za ta koledar, ki je eden
redkih izrazov slovanski misJi v Bolgariji, daljši Članek »Za slavjanofilstvoto i za otni>-šenneto ni k'm nego«. Pisec komentira zanimivo, pri nas neopaženo polemiko, ki se je razvila v zvezi s člankom »Vzmožna li e cjelostna JugoslavMa« v »Filozofskem Pregledu« iz peresa prof. D. Mihalčeva. Stari in zaslužni zagovornik slovanske ideje v Bolgariji prof. Bobčev tu nastopa zoper nasprotnike 9lovanofilstva, med katerimi je tudi prof. M'halčev. ki ie proglasil slovansko misel za »politično naivnost«. Bobčev brani rusko 6lovanofilsko orientacijo nasproti bolgarskemu narodu, govori o slovanstvu Do-brovskega. Kolarja, Križaniča in Kop'tar|a in sklepa: »To slovanofilsko gibanje ni niti v današnjem času izgubilo smisla in pomena« Nato pa pisec razpravlja o preobrazbi slovanofilstva. ki »e ie izvršila nekaj let pred vojno, o tako zvanem neoslavizmu. Poglavitni ideolog te nove struie ie dr. Karel Kramaf V tem duhu se danes v Bolgari ii pojavlja »jugoslavizem«, ki propagira zvezo notranie svobodn h in le na zunaj združenih iužnoslovanskih narodov. Prof. Bobčev v imenu te ideologije odklania ono pojmovanje jugoslovanstva, kakor ga razvijajo raz"' avtorii v časopisu »Narodna Odbrana«. — V koledarju najdeš poleg statistike o Slovanih članek N. Savova »Sovietska Rusija leta 1932.«, daljši nekrolos Tomažu Bat'i. članek o S. S Bobčevu, ki bo 2. februarja dovršil 80 let in pregled dogodkov v slovanskem svetu. Izmed Slovencev ie častu? člpn »^lav-ianskega družestva« v ?ofiii. kakor posnemamo iz koledarja, samo posl Rasto Pusto-slemšek.	_a
♦ Obleke in klobuke kemično čisti, ba^-va, pllsira in lika tovarna J os. Reich.
Iz Lfubliane
u— Svetosavska proslava. Na dan sv.
Save, 27. t. m. bo Srbska .puavoslavna cerkvena občina priredila svojo tradicionalno svetosavsko proslavo, čisti dohodek je namenij-en »Fondu sv. Save«, ki služI za podpilramje bolniih, sirot in revnih dijakov, ter »Fondu za gradnjo pravoslavne cerkve slovanskih apostolov siv. biatov Cirila m Metoda v Ljubljani«. Poseben odbor za to proslavo bo poskrbel, da tudi letes obdrži svetosavska nroslava v polni meri svoj zasluženi sloves eiiitne nnlr-editve, ter upa. da bo našel polno razumevanje in vsestransko podporo ljubljanskega občinstva. Za domačina letošnje proslave je bil iizvoljen g. inšpektor MIha Pres-I.
KINO LJUBIMANRKI DVOR _Telefon 2730_
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri
Tom Mix
v senzaciji nad senzacijo:
Prvi na cilju
Poleg tega kolosalna smebapolna burka v 2. dejanjih in »Paramo un tov tednik«.
u— Francoski institut opozorja, da bo predaval v torek 17. t. m. ofo 21. g. profesor Lacrcfix o zanimivi tem<i »Nekaj pogledov na današnji intelektualni Pa.:iz«. Predavanje, ki ga bodo osvetljevale lepe skioptične slike, »e bo vršilo v društvenih prastoiiih. Vabljeni!
u_ Dramatski odsek Narodnega železnl-čarskega glasbenega društva »Sloge« vpri-zori v nedeljo 15. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice Gogoljevo veseloigro »Žen-itev«. Igra, polna zdrave in humori-stične vsebine, bo gotovo zabavala naše občinstvo preko 2. uri. Med odmori svira društveni orkester Vstopnice od 10 Din do
4	Din se dobe v predprodaj>i v trafiki Pu-gelj, Miklošičeva cesta, palača Pokojninskega zavoda, in zvečer pred predstavo pri blagajni.
u_ »Svoboda« in »Zarja« priredita v sredo 18 t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice lep delavski (prosvetni večer, XVI. po števlihi. Na sporedu je predajanje dr H. Turne, delavski zbor »Svobode«, recitacije, orkester in pevski itor »Grafike«, dijaški mešani zbor drž. učiteljske šole, soloseovi; koncertne pevke St. Fran-kovske-Vuikove tn člana opere konserv. Drmote. Pri klavirju R. Gallatia. Vstopnice ©o v predpTodajl v Delavski ebornlci u— Roman »Prekletstvo ljubezni«, II. del, lahko dobe v upravi »Slov. Naroda«, Ljubljana, Knaflova ulica 5, vsi oni, ki so že plačali.
Pri boleznih krvi in kože, kakor tudi pri po oprišču in sojedcih skaženi polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenčico HUNYADI JANOŠ. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi, pospeši presnovo, čisti kri in ureja stolico. Normalna doza: pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh bol jših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številne sa označbo kraja pomenč-o: l Cas opazovanja, 2 »tanje barometra 3 temperatura, 4 re!at'.na vlaga * %
5	smer nu brzina vetra. 6 oblačnost l_10
7 vrsta padavin 8 padavine » mm Tem peratura: prve itevilke pomenijo najvišio iruge naimžio temperaturo
13. januarja 1933.
Ljtfbljana 7. 767.3, —2, 94, NE1, 10, —, —, Ljubljana 13, 767.1, —1, 94, SSW2, 10, —, —. Maribor 7, 767.6, —3, 90, mirno. 10, _, —. Zagreb 7, 767.6, —2. 80. NE6. 10, —, —. Beograd 7, 76S.1, —6. 70, ESE6. 10, 1, sneg. Sarajevo 7, 766.6. —6, 90, mirno. 10. 10, sneg. Skopi je 7, 765, -10. 90. m«irno, 10, —, 9pM 7, 758.9, 4. 60. NW10, 6, —, Kumbor 7, 757.7, 10. 50. SE4, 9. 0 3, dež. Rab 7. T61.7, 2, 90. mirno, 9. —, —.
Ljubljana 0.8, —2.8. Maribor —.08, —4. Zagreb 10, —3. Beograd 3, —7. Sarajevo —, —6. Skoplje 0, —5. Split 6. 4. Kumbor
8. Rab —, 1. Solnce vzhaja ob 7.37, zahaja ob 16.41 Luna vzhaja ob 18.13, zahaja </b 8.59.
Povej mi, kaj si zajtekoval, a jaz ti povem« kakšen posel boš danes opravil
Vstati z levo ali desno nogo ni niti malo važno, toda da li ste dobro zajtr-kovali, odločuje o razpoloženju in sposobnosti do dela za ves dan. Vsakdo ne more zajtrkovati jajc, gnjati ali masla, toda zamore se pokrepiti s pravo, poceni in lahko prebavljivo, krepilno hrano. Ljudje, ki so izpostavljeni velikim na-
u— Današnji filmski epored ZKD. Po
filmu »Douamnent«, ki je vzbudil splošno zanriuamje. prinese sedaj ZKD nekaj veselega ;n zabavnega. Na anored pride film priljubljenega Willyja Forsta »Hčerke dvornega svetnilka« ali »Vesela dunajska dekleta«. Fiim, ki nam pričara ljubavno idilo rn>ade?a plesnesa učitelja, je poln humorja, le^rh šlagerjev in p-esmi ter bo občinstvu piav eotovo ugaral. Predstave bodo danes in jutri ob 14.15, v nedeljo ob 11. dopoldne, v BWnem klnn Matici.
u— Za koncert koroške narodne pe»ami so na razpolago v knjigarni Glasibene Matice sL-rno že stcij'išča. Sedeži! so poipolno-ma razficdani. Opozarjamo, de se dobi v predprodajri tiskani snored z besedilom vseh petih zborov. Koncert se vrši nepreklicno v- ronedel ek, dne 16. L m. ob 20. v urior.ski dvorani.
u_ V društvu „aoča«-matica v Ljubljani predeva danes ob po! 21. v salonu pri »Levu« sodnik dr. Stojan Bajič o zelo zanimivr. in aktualni temi. in sicer: »Sedanji problemi sodobne Nemčije in razvoj hitierizma«. Po predavanlu nastopi oddelek ,pev*kega zbora Krakovo-Trnovo Pri-čakučemo, da bo ta zanimiv večer po daljšem odmoru mvvabil mnogo članov ki prijateljev. Vstop vsem prost. Vsi dobrodošli!
u— Preporcdovd! Danes, se bo vršil članski sestanek točno ob pol 5. popoldne v društveni čitalnici. Obravnavali bomo aktualna vprašanja glede trenutnega sta-n a v društvu samem ln bodočega dela na kulturnem ln socialno-gosrpodarskem polju. Udeležba obvezna za vse člame.
u_ Izredna skupščina ZSAU. Danes dopoldne ob 9 bo v zbornlal univerze izredna skurtčna Zvese slušateljev Aleksandrove univerze Na dnevnem redni je protest proti načrtom o okrnitvi in reorganizaciji ljubljanske univerze. Dolfncst vsakega slovenskega akademika je, da se skupščine udeleži Za delegate udeležba obvezna! ZSAU
u— Drugi letni občni zbor Fotokluba Ljubljana. V četrtek zvečer se je vršil pri »Sokolu« drugi letni občni zbor Fotokluba Ljubljana. O delu in stanju v preteklem letu sta poročala predsednik Lojae Pengal ln tajnik Karlo Kocjančič. Iz obeh poročil je bilo razvidno, da je Klub zaradi daljšega nedostaoanja svojega zbirališča, splošne krize ln zastoja in+ernega dela začel po šrtevnlu članov že nazadovati, čim si je ipa uredili svoj novi lastni dom ln uvedel v njem svoje tečaje in predavanja, je začel spet napredovati. Kluo je Smed več jav. nih skioptičnih predavanj, 3 veV.ke raesta-ve (obenem se je udeležil 5 tujih raizstav), več il.zletov, praktičnih tečaoev m podobnega, tajništvo je sprejelo kakšnih 500 in odposlalo kakšnih 1500 dopisov. Mod velike uspehe v preteklem lotu je šteti tudi to, la je svojemu članstvu pridobil zagrebško »Potorevilčo« kot uradno glasilo. Iz blagaj-n;3kega ipoiočila, ki ga je podal Cveto Svgelč, je razvidno, da se je denarni promet napram pieijšnjemu leto več nego podvojil in da je stanje blagajne razmeroma ugodno. Po teh poročilih je občni zbor izvolil novi cidbor, ki sestoji sledeče: predsednik Lojtze Pengal, podpredsednik Ante Gaber, tajnik Oiril Gogala, blagajnik Maks Kajfež, odboinifki Karlo Kocjančlč, Viktor Vodišek, Cveto švigelč, namestnika Zvonko Hočevar, Jože Slajmer, razsodišče Peter Koctančič. -Ivo Gogala, prof. Avgust Ivančilč preglednika Štefan Ormož ln Ivan Habič. Ta odbor se bo topopolmil za razna dela s kootptacijo še dTUgih članov. Pri slučajnostih je občni zbor pooblastil o«-bor da more z ozirom na sedanjo krtaro dijakom, brezposelndm ln drugim članom znižati in kreditirati; al! odpisati članarino. Po pogovoru o bodočem internem dehi (prvo 6kloptično predavanje v klubskem lokalu 6e bo vršilo za člane ta po članih uvedene goste v sredo 18 t. m. oto 20.) tn o bližnjih kolektivnih raestavah posameznih članov v klubovem domu, se je uspeli občni zbor zaklju&l.
u_ Občni zbor »Pravnika«. XLIII. redni občni zbor društva »Pravnik« se bo vršil v ponedeljek dne 30. t. m. Ob 17. v ju-sttčnl palač', soba št. 129, z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika in odbornikov, 2. poročilo preglednikov, 3. Molitve, 4. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
u_ Redni občni zbor Zveze akademsko izobraženih žen 6e bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob 10. v posebni aobi kleti »Emone«.
u— Redni letni ob&ni zbor pevskega društva Krakovo-Tmovo bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni g. M. Sok-1/iča (Pred konjušnico), z običatalim dnevnim redom.
u_ Originalna dobrodelna prired b v.
Krajevni organizaciji JRKD £n gospodarsko- .Izobraževalno društvo za dvorski okiraij priredita jutri ob 16. v lU*c'«ki; telovadnici »Koledo vanje«. Obdarovani bodo revni otroci in revne drJžine. Sodelovali bc«V> tamburašl in pridejo tudi sveti tr.je kralji; hi pastirji. Vabljeni člani hi prijatelji omenjenih društev!
u_ Zveza šoferjev dravske banovine obvešča svoje člane, da se nahaoa njen lokal od 9 t m. dalje v gostilni pri »Levu«, Gospcsvetska oesta. članu dobijo vse informacije v tem lokalu ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. nre ter vsak četrtek od 14. do 16. ure. Vse dru.ge dneve pa še nacailje, kot dosedaj, od 14. do 16. ure pil blagajnriku tov. Cerarju, Mestni trg §t. 6-II. Ponovno prosimo člane. <H nam vsako spremembo službe ali stanovanja takoj javijo.
u_ Izpred malega senata. Pred malim senatom sta včeraj bili tudi 2 tajni razpravi. Nen; P je bil obsojen zarad4 ne moralnega dejanja nad nedoletnim dekletom na 3 mesece strogega zapora, toda pogojno za 2 leti V drugi razpravi pa je bil 551etn1 posestnik Jože O. iz Moravč, stanujoč pa v Ljubljani, obsojen na 3 mesece strogega zapora in na denarno kazen 600 D'n, oa..osno nadaljnjih 10 dni zapora, zaradi zločinstva po čl. 3. in prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker je skušal delati razpoloženje za spremembo noM^čnes-a reda. ko se le na Novega letp dan nas^ro1*! nekaterim osebam 1~r»?.al dvom'iivo o obstoju j držav« in pravil hkratu neko pravljico o I
porom, pijejo za zajtrk okusno, koncentrirano krepilno hrano Ovomaltine. bX se pripravlja iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a.- Kakao je pridian samo zaradi boljše arorae, ne zaradi redilne vrednosti. Ovomaltine ima tudi to prednost kot zajtrk, da se da naelo in enostavno pripraviti.
■treh živalfh. Jože O. je deloma priznal, pa je prosil za pogojno sodbo, toda ni šlo, ker zakon o zaščiti države ne pozna dobrote po>gojn'h sodb
u_ Ribji trg >e bil včeraj slabo založen Morskih rib je bilo prav malo. ker so poš jat ve izostale V Primorju -n na morju vlada burja Rečrtib rib je biio orav tako malo Cene so bile: ščuke ž'Ve 26 do 30 Oa kg. karpi 20. somič; 20. jvečenke 10, prav tako platnrce Lanska »tavstika navaja, da je Ljubljana konzunjiiala 57.592 kg rečnih in morskih, domač'1) n tujih rib, v približni vred nosu: 1.500.5^0 dinarjev.
u_ Pa ga je spet nekaj. Sneg se je dolgo obetfail in obotavljal Občuten hlad ga je zadrževal. Sinoč" proti večeru pa fo le začele frčati prve drobne snežinke ua-to bolj in bolč .zdatno in Ljubljana ee je hitro pobelila. Podlaga je suha in tako pc z mskim športnikom vendarle obeta še nekaj belega paradiža.
u— Poškodovanci. 381etni: livaj Rudo'f H'ebec, stanujoč v Kamniški ulici, se je včeraj v delavnici drž. železnic hudo poškodoval. Pri delu mu je žareča masa brizgnila na čevelj, ki ga mu je hitro pre-žjga'a Hlebec je dobil na nosr, opek line. Posestnik Jamez Pogačar, doma iz Na~ šovčev, je včeraj padel na cesti in si zlomil dosno nogo Hlapec Iven Marec 1-s, Orešja pri Sevnici je šel predvčerajšnjim za svojega sjosiodiarja tirjat v sosednje Krakovo ne.kii dolg. Namesto denarja pa s0 mu odšteli ta.m 'dkšne bunke. da se ni vrnil domov, temveč je moral naravnost v bolnico.
3
besede samo
si je treba zapomniti, če hočete kupiti dobre smučarske čevlje, ki morajo biti ne-premočljivi, mehkega zgornjega usnja, čvrstih podplatov, prave oblike in tako prostorni, da se prsti na nogah lahko gibljejo. Tri besede samo . .
BRATA NAGLIČ, ŽIRI
Zaloga za Ljubljano pri A. Goreč d,to.i, Ljubljana, Tyrševa cesta.
u_ Nočna veselica in posledice. V nekt
gostilni na Krakovem nasipu se je zbrala vesela družbica moških in dve ženski P« policijski uri se je neki starejši moški odločil in porabil ženski ter ostalo družbo na svoje stanovanje. Bilo Je prav veselo ln šele naslednje dopoldn" je gostitelj opazil, da mu je zmanjkalo iz stanovanja nad 1600 Din gotovine, nek?j perila in več srebra ta e v skupni vrednosti 3100 dinarjev Razočaran je zadevo seveda takoj prljaviH 1n so biti vsi njegovi gostje včeraj aretirani..
u— Prijeta vlomilca. Včeraj ponoči sta Izvršila dva neznanca v trgovino »Mela« na Tjr&evi cesti drzen vlom. Svedrovca sta vdrla izložbeno okno ter odnesla nekaj srajc in več kravat. Odnesla bi še več stvar,, a j« j o opazil stražnik. Pričel se je divji tov, vendar sta neznanca odnesla pete Toda ne za dolgo, že zjutraj sta bila ob priliki racije prijeta na nekem skednju v Šiški. Bila sta to dva Hrvata. Pri obeh so našK vse ukradene kravata in srajce.	___
Že lite vitaminov!
Kupite	1895
Jafia pomaranče
u_ Kolinsko vodo (Ean de Cologne), parfum v vseh dišavah in ustno vodo toči oiprto na litre, oziroma dkg Parfumerija Uran, Mestni trg 11. Prazno steklenico prinesite s seboj.
u_ čajanka »Krke« bo v torek 17. t m
v veliki dvorani Kacine.
Iz Maribora
a— Koroški pevski zbori, ki štejejo 68 pevcev, pridejo danes ob 12.42 v Maribor, Vse marborsko občinstvo vab.mo, da sr udeleži sprejema na kolodvoru. Po pozdravnih govorih zastopnikov mestne občine, pevskih društev in Kluba koroških Slovencev bo skupen odhod na grob škofa Antona Martina S'omška. kjer bo govori?, pomožni škof dr Tomažič. Koncert koroške peftni bo d revi ob 20. v veliki unionsk* dvorani. Nastopilo bo 5 pevskih zborov, ki bodo peli skupno ali posamezno najlepše korošike pesmi Po koncertu bo v isti dvorani družaben večer, h kateremu se vabijo vsi prijatelji in ljubitelji Korošcev. Koroški pevci bodo imeli jutri zjutraj ob 8 v frančiškanski cerkvi skupno mašo, k" jo bo daroval vodja turneje č. g. župnik Poljanec Pri meši bo pelo versko društvo »Dobrač« iz Brnc*« v ZUjski doiiui Po maši bodo koroški pevci odpotovali z osebnim vlakom ob 9.10 v Celje — Prireditveni odbor vabi člane vseh mariborskih in okoliških društev, da se polnoštevilno udeleže nocojšnjega koncerta koroških pevcev! Rodoljubi, okrasite hiše z zastavami v pozdrav koroških bratov! 1
a— Iz prosvetne službe Državna svet je razveljavil upokojitev bivšega ravnatelja* mariborskega učitel jišča g. dr Matka Po točnika. ki je imenovan za ravnatelja učitelj'šča v Gospidu
a— Pobiranje z* pomožno akcijo. Mestno županstvo razg'aša- Org3iii mestneg* magistrata pobiraio »e nekaj dn- raturali-je. k* »o j'h Iršni posestniki in naiemn^ki obljubili darovat"' pomožni akciii Da se ola jša pobiran ie <*e naorošajo v<r dobrotniki, da imajo predmete ki so 'ib namenili pomožn- akciji pripravljene Kdor n« vpija! pomožn' akcir nameni^mh oredmetov v nabiralne pole na i «»v»roč? to socialno-nolitiJ^emu nddfdki'	Ti^ktrd^,
Rotovški trg **Wop 27"^) nalrnr bodo uradni organ? rvoHra1- "Jot-^ne n^e^m-pte.
«— Smrtna žrtev «wlah«'osti Predv?e-raiSp^m ip na cesti renadomii tir<»d' cploSne ->cl3b''loeti l<»ta sto» ob-
fr,.-ffj -tnVi Vfr »dv V Po^iJf in t^i rtj mo-rali reševalci z avtom^^om nreivlinM ▼ bolnišnico, kjer pe je včeraj zjutraj umrl.
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L
21* I* 1923 TABOR
w
XIII.
SLOVANSKI! V1EC1E1R
a— Podražitev kruha. S ponedeljkom 16. t m. so sl/lomi-H mariborski pek,i podra-iiti cene '/(rubu za 50 par pri kg, tako ria bo ve/fjal odslej kg belega kruha 4.50 črroega 0a 4 Din. Ža vzro<k podražitve navajajo dejstvo, da se je podražila krušna moka, poteg tega pa morasjo peki plačevati! tudi 3 odstotni poslovni davek na mo!>co.
a— Zopet uboj pred sodiščem. Mali k«-7/enaki senat okrožnega sodišča je razpravljal včeraj dopoldne zopet krvav uboj z našega podeželja. Na zatožni klopi je sedelo 6 obtožencev, in sicer kot glavni krivec 21 letni delavec France ReišeK in njegov brat Anton ter soobtoženci: 27 letni delavec Josip Potrč. 21 letni delavec Rudolf Čepke, 19 letni deavec Karel Potrč in 20 letni pismonesa Gustav H:ti, dočim je sedmi obtoženec oče Belškovih fantov, izostal. Ohto"n:ca pravi .da se je zbralo lani 12. oktobra pri posestniku Juriju Ce-:inšku v VrtiSah okrog 40 fantov in deklet pri kožuhanju koruze. Ko so okrog polnoči prenehali z dekm. so se podali na svoje domove. Skupno so šli domov obtoženci in delavec France Potrč. Glavni obtoženec France Belšek je p-ičel klicati »na korai-žo«, kar je povzročilo pretrr, ki se je razvil v preteo. ra kraju katerega je obležal mrtev France Potrč. Obtoženoi so pri razpravi krivdo priznali in se je glavni krivec Franoe Befšek, ki je zabodel pokojnega Potrča z nožem večkrat v trebuh in hrbet, zagovarinl s silobranon. Obsojeni so bili: France Belšek na 4 leta in 1 mesec strogega zaoora. njegov brat An+on ra 5 mescev zapora pogojno za 4 leta. .Tosio in Karel Potrč v 1 mesec zaoora. Rudolf če^ke in Avns^t Hiti na 1 mesec zapora, pogojno za 4 Vta
a— Opustitev neskaterlh avtobusnih v«. tenl. Zaradi zelo »'sbe frekvence <*mčča m-o^no avtobusno nodjetie do nadaljnjega nrvfilednie vožn.V in to s 15. t. m.: 1. Ka ^rogi Maribor-Peftiica, ob nedeljah in praznikih, r odhodo-m "z Maribora si. kolodvor ob IS. im o^hod-om "z Selnice ob IS.45. 2. Na nregl Maribatr-Ruše. ob nedeljah ln pnaznrikih. z o^ho^iom Maribor-gl. kolodvor ob 1S.40, in o-lhodom H Rrš ob 19.40. 3. Na nro"-* Maribor-Št. Ilj. oh nedeljah "n T>r?rmi.k'h, z odhodom h Maribora. Glavni tr^. ob 18.. 4z št. Tlia. dTžav-na meja, ob 10. 4. Na progi Maribor-Sv. Martin, fatno rib državnih nraznikih. z odborom te M?r«bora. fVavni trg, ob 18.4", 5ti odhir»doin H Sv. Martina ob 19.45, 5. Mest.na pro^a Maribor, Glavni trg-Studen-ci se nodalijSa ob n^d-eHah pra^nlik'h do Limbuša, ln sicer samo večena vožnja, r obhodom z G-svnega trga ob 18.22, 'te Studencev ob 18.30. O^hod de Limbuša ob 18.40. z prihodom v Maribor, Glavni trg, cb 18.50. Ostale -w>žmie na tej progi se na daljujeoo po -•edianjej'' voznem redu.
te O*S
Na ljudskem vseučilišču je predaval v četrtek 12. t. m. zvečer ob lepi u dele ž bi s. prof dr. Lavoslav čerme!] U Ljub-V&r.e o vesoljstvu. Predavatelj je podal »vod v ast.pcinoani.jo, razloži'1 Ptolomejevo in Kopernikovo .pojmovanje svetovnega »"istava ter Nevtonove Keplerjeve Popolnitve. Ob T>redvrpan""u skioptl&nlh slik je opnsal naše osolnčje, planetarne razdaFe, značaj ta gibanje satelitov. psfroid in re.naitlc ter razložil Kamt-c^apla-oeovo i"n oajmor/edše Jeanscrvo ptfmsko +cv>rijo o postmn V u naiesia nsol.nčja. Poslušalce je pojedel od oso^nčja k zvezdam stalnicam' in razložTl po-em za'aktičnega sost.ava, ki tvori naš vsemir. Poslušalci so zrli v d'a!,;ave s»+otisočev svetlobnih leit, r nov vsemir da-leč izven našesra sestava ',<n k sn-Tal-n'm megllVam, milijonom solne. V ponedeljek 16. t. m. ob 20. bo predaval na Ljudskem vseučilišču v risa hitel meščanske šole znami komponist g. A. ■pobronvč, .profesor na konservatoriju v Zagrebu, o naoional-ni ideji! v zaipadni, slovarski in raš4 g'a-sbi.


'L
sV
/V v^
s

tt o s p o d a r s t v o
Elektrarna Fala
»Neue Ziircher Zeitung« od 7. L m. objavlja daljše poročilo o poslovanju finančne družbe Eiektrowerte, A. G, Basel. Ta družba je kakor znano lastnica Elektrarne Fale, d. d., pa tudi družbe »Kraft und Licht, A. G., Basel, fci je lani zgradila novo veliko kalorično centralo v Beogradu. Težišče finančne družbe Blefctrowerte v Basiu je z razširieniieim svojega delokiroga na oskrbo Beograda z električnim tokom še bow prešlo na našo državo, zakaj v njen koncem spadata le še družba Steiermarkische E.ektrizftatsgesellschaft (Stegt), ki pa po svoi i kapaciteti ne doseže Fale. in družba Corrpania Suizo-Argemina de Electricidad.
Glede Fale pravi poročilo naslednrje: V letu 1931. se ie ko-msum električnega toka poveča! — če i-zvzamemo konsum tvornice za dušik v Rušah — za 4.53 na 54.62 milijona kilovatnih ur. Poraba toka v tvorni-ci v Rušah (ki v norrrakiih časih znatno presega vso ostalo oddajo toka iz falske elektrarne) pa je zaradi produkcijske krize in šti rime sečne ustavitve obratovanja zaradi požara v tvoraici znatno nazadoval. Zaradi tega so obratni dohodki falske elektrarne padili od 29.8 milijona Din v letu 1930. na 25.9 milijona Din v letu 1931. Koliko ie znašala skupna oddala toka falske e'ek»tra.rne v letu 1931.. iz poročila ni raz-vidmo. Za preišniia leta so podatki: naslednji:	Oddaja toka Obratni dohodki
v milj. kilovat, ur. v milj Din 1927	180.5	26.5
1923	178.4	27.2
1929	172.4	2S.6
1930	166.6	29.8
1931	54.6	35.9 Nadalje navaja poročilo, da Elektrarna
Fala, d. d., v preteklem letu zaradi nižjih Cfbratrvh dehodikov ni mogla napraviti nobenih odpisov in da je leto 19931. zaključila z (razmemo mineralno) izgubo 66 000 Din. Matična družba Elektrowerte je bila prisi-liera prizrati E3ek.trarni Fali popust na obrestih. Težkoče v deviznem gospodarstvu Jugoslav. s'o otežlkocile prenos obratnih presežkov v Šv:co za plačilo obresti. (Do'g Fale nas-proti družbi E!etotrowerte znaša kakih 3^0 milijonov Din.) Družba E'ektrowerte je zaradi tega ponovno intervenirala v Jugoslaviji, opirajoč se na fonrskio zagotovilo, dano ob priliki ustanovitve falske družbe, da se bodo obresti brez cmejitev lahko nakazovale v Švico. Od jugoslovenske strani je br'?o zmova dano zagotovilo, da bo jugosloveroska Narodma bauika v tem pogtiedu napravica vse, kar bo v njeni moči.
Družba Kraft und Lichit, A. Q., Basel, je sedaj do konca izgradila kalorično centralo v Beogradu. Poročilo pravi, da je naprava dobro uspela in da .ie elektrarna pričela 26. noveirbra 1932. oskrbovati prestolnico Jugoslavije s tokom. Centrala ima instalirane 3 agregate (vsak s 6400 kilovati);
no ukinjen je dovolilnega postopna za devize v Avstr jI ln Češkoslovaški. Avstrijska narodna banka Je te dni objavila, da ne bo odslej do nadaljnjega več zahtevala pre-viškov, odnosno dogovorjenih kvot r tuji valuti lz tranzitnih poslov. S tem se je dalje približala prostemu deviznemu prometu in je upati, kakor pišejo dunajski 1 sti, da bodo sledili še nadaljnji koraki v to smer, zlasti ko dobi Avstrija tuje posojilo
+ Somhorfka blagovna horia (13. L m.) Tendenca stalna. Promet 92 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor 198 — 200: gornjebaška 200 — 202 50; sremska 196 do 200; slavonska in banatfcka 195 _ 198; baška potiska 202 _ 204 u201 - 203. Turščiea: baška, promptna 55 — 57: za marc, april, maj 72 — 74; baška. sušena 63 — 66. — Moka: baška in banatska »Og« m >Ogg< 315 - 830; »2« 295 - 310; >5« 275 _ 29o; »6« 225 — 240; >7< 160 — 170: >8« 85 do 87.50.
+ BodimpeStanska terminska bon* (13
t m.) Tendenca slaba. Promet sreden. Pšenic«: za marc 1340 - 1842, za tnaj 13.75 do 13.76. Rž: za marc 6.95 - 698. TurSčiea: za maj 7.72 _ 7.74 za iuTij &12 — 8.15.
JAJCA
+ Dunajsko tržitte z jajci (13. t. m.) Zaradi nastopa hladnejšega vremena je padla produkcija. Franko nemška meja se zahteva 80 do 85 nemških mark za zaboj. Trgovina v dunajskem prometu se omejuje skoraj izključno na sveže blago. Cene neizpremenjene. Na dunajski trg prihajajo
ca »veže produkcije, medtem ko prihaja iz Poljsike samo staro blago. Domača pro-dukedia je neznatna. Trgujejo se na debelo med drugim sveža madžarska in jugoslovanska jajca po 15.50 šilinga za 100 kosov (zacarinjeno, obdavčeno z Dunaja).
ŽIVINA.
+ Mariborski svinjski sejem (13. t tn.) Danes se je po dališem odmoru, ki so ga poo vzročile kužne bolezni, zopet vršil svinjski sejem. Pripeljanih ie bilo 31 svinj, prodanih pa 19. Cene eo bile nastopne: 7—9tedenski prasci 120 — 150 Din. 3 — 4 mesece stari 325 — 300. 5 do 7 mesecev stari 400 do 450 Din: kg žive teže 6.50 do 7 Din, kg mrtve teže' 9.50 do 10 Din. Udeležba prodajalcev, kakor tudi kuncev ie bila zato tako slaba, ker okoličani po večini še niso bil; obveščeni o zopetni otvoritvi svinjskih sejmov.
Odkar je bil izvoz pri privatnokl rinških pretežno madžarska in jugoslovenska jaj-poslih oproščen oddaje tako zvane izvozne 1	- .... ..	—
kvote Avstrijski narodni banki, ni bila upravičena obveznost transiterjev za to oddajo, ki je še nadalje obstojala.
= Prva letošnja dražba »Divje kože« to 23. t m. v prostorih Ljubljanskega ve-lesejma, kamor naj se pošilja vsa kožuho-vina. čim več blaga se bo zbralo in či-m boljša bo njegova povprečna kakovost, tombolj bo jDivjil koži« mogoče vzdržati cene, ki jih bo določil svetovni trg. Tisti trgovci, tel jim gre za večjo količino in na-va^no plačujejo po «wtovwlh cenah, bodo mrihača-H up naše dražbe le takiat, kadar jim bomo lahko ntudiM mnogo dobrega blaga. Zato naj nihče ne prodaja oa svojo noko, amnak le ipo lovsko-prodajml organizaciji ,Divj'i kožio, Liubljama-vekeeeem.
Borze
13 januarja. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz pretežno malo oslabeli, in sicor so padli Amsterdam, Bruselj, London. Prasa in Trst. Malo okrepil se je Pariz. Drugo neizpremenjeno. V privatnem kliringu se ie avstrijski šiling za-kliiioeval po 8.50—9 Din.
Na efektnem tržišču zagrebške borze je | Voina škoda dalje popustila. Za kaso se je zaključila po 211, a za februar po 200 in 203. Oba Blaira sta b'la nekaj krepkejša. 8"'o Blair je imel zaključek po 38 TU investicijsko se je zaključilo po 44 in PriviL agrarna po 220 in 222 (čvretejša).
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2312.90 — 2324.26, Bsrlin 1364.«^-1373.60. Bruselj 797 74 do 80168. Curih 1108 35—1113.85. London 192.86—194.46. New York ček 5736 03 do 5764.29 Pariz 224 70—225 91 Praga 170 45 do 171.31» Trst 294.40 — 296.80.
Zagreb. Amsterdam 2312.90 _ 2324.26, Berlin 1304.86 — 1375.66. Bruselj 797.74 do 801 68. London 192.86 — 194.46. Bilan 194.40 do 296.80. NewVork kabel 5758.03 — 578620. &.k 5736.03 - 5764.29. Pariz 224.79-225.91. Pra^ra 170.55 — 171.31 Curih 1108.35 do 111385.
Curih. Pariz 20.28. London 17.415. New-york 519.62. Bruselj 71.975. Milan 26.603. Madrid 42,45. Amsterdam 208.70. Berlin 123 325. Dunai službeno 83-07, nothing 61-10. Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vofna §kodn za kaso 210 — 213, za februar 202 — 206. 7*/o inveeticrjsko 44 — 45, 4,;» agrarne 23 do 26.50. 7>U Blair 37 - 38. 8°/. Blair 39.50 ).75, 7®/o posojilo Drž. hipotekarne 40 den., 61/« beglufke 32 — 33: industrijske vrednote: Gutmann 80 b!.. Isia 30 bi-, Impek« 50 bl.» Dubrovačka 190 bi.. Šečerana Osijek 170 bi., Trbovlie 140 — 170; bančne vrednote: Narodna 3600 — 4300. PriviL agrarna 216.
Beograd. 7Vo investief isko zaključek 47, 4*/» asrarne 26 den., &/• boglučke zaključka
Javna zahvala
Liubliana, 13. januarja.
»Dobrodelna akademija«, ki sta jo pri-redilla mestna občina ljub'»a»ska in krajevni odbor Rdečega križa dne 5. t m. v Sokolskem domu na Taboru, je v umetniškem in gmotnem pogledu prav dobro uspela. Mestnemu načelstvu je dolžnost, da izreče javno zahvalo za podporo pri tej prireditvi gosp. profesorju Jeraiu in mladinskemu orkestru »Glasbene Matice«. »Trboveljskemu slavčku« iz Trbovelj pod vodstvom g. učitelja Šuligoja, Sokolu L za brezplačno prepustitev dvorane in oskrbo pavilnonov, pri.redlbenim odsekom Sokola II, HI ta Sokola v Šiški, ter prireditvenemu odseku dručtva »Soče« za izdatno sopomoč. Za veliko požrtvovalnost gre dolžna zahvala g. šolski voditeljici Miri Engelmanovi, ki je preskrbela »Trboveljskemu slavčku« knjige Ui šolske potrebščine, katere so darovale z veliko naklonjenostjo ljubljanske trgovine s papirjem iti šolskimi potrebščinami. Zahvaljujem se nadalje avtopodlietju »Magister« za brezplačni prevoz šolskih otrok pevskega zbora »Trboveljski slavčekc z avtobusi v prenočišča v »Akademskem kolegiju« in »Splošni maložele-zmiški družbi« za brezplačni prevoz posetniko<v k prireditvi. Zahvala gre našemu znanemu kupletistu g. Raku in njegovemu izborne-mu ansamblu; priznanje pa gre tudi vsem ostalim pevcem m harmonikarjem, ki so neumorno sodelovali pri prireditvi. Za izredno naklonjenost in požrtvovalnost se zahvaljujem ge. soprogi restavraterja g. Ris-ta, ki je dala prireditvenemu odseku svoje kuhinjsko osobje pod vodstvom ku-
32.75 in 32, Voina škoda promptna zaključ-
skupni instalirani učinek ^^0^19.300 I kai» 213 i« 211^	fig^J I hSker^še^Babi^ka^ razpolago,"ža
kilovatov. Družba Elektrowerte se je pn- r..,	if> H*n vVrw!- preskrbo »taborskega guljaža« na tej pri-
e_ Krojači in šivilje! Obveščam vse,
da otvorim z dovoljenjem banske uprave k roja i tečaj, k1 se prične nepreklicno 17. t. m. šoia doiiia;eka. Kdor se hoče priučiti dobremu krojenju, naj se prijavi osebno ali pismeno pri Doranu Hojkarju, pri-krojevalcu tvrdke Stermeckl v Celju.
e_ Na progi Celje-Solčava bo vozil eeli-skl mestni avtobus od nedelje, 15. t. m., do nadaljnjega samo do Luč. ker je promet od Luč do Solčave skoro popolnoma ponehal. Vsakdanja vožnja na progi Celje-Luče in obTatmo ostane neizpremenjena.
e_ Semenski krompir za kmetovalce.
Kr banska uprava bo razdelila letos spomladi izbran semenski krompir oneidovpo po 1 D.n za kg. Vzorni kmetovalci bodo prejelii kromnlrj^vo seme proti vrnitvi do prvi prihodnjtl žetvi, toda za to se morajo javiti pri sreskem kmetijskem referentu Kmetovalci lz občine Celie-okoMca, ki »ele naročiti kroroipir, naj javilo to do 18 t. m. v občfmski pisarni na Bregu.
e_ v celjski bolnici je umrla 11. t. m. 471etna čevljarjeva žena Ema Lipnikova s Ponikve. 12 t. m pa 561etna brezposelna služkinja AmaMa Oberžanova iz Malih Grahovš pri Laškem
e_ Mestni kirio. Danes ob 20.50 zvočni velefillm z godbo ta petjem »Večna pesem ljubezni« in Foxov zvočni žurnal.
rostaei Iti ostani
član Vodnikove družbe l
mer no udeležila financiirania te gradnje poleg dteLroišike glavnice, ki jo je dala družbi Kraft und Licht na razpolago.
Matična družba Elefctrowerte ie leto 19931-32. zaključila s čistim dobičkom v znesku 2.14 milijona švicarskih frankov nasproti 2.39 in 2.96 tr/lijona v zadonjih dveh letih (pri delniški g'avnici od 30 milijonov frankov in pri glavnici v izdanih 4.5 in 5-odistotmih obVgacijah v višini 14.68 milijona frankov). Posojila posestrimskim družbam v fcoticernu so narasla od 45.8 na 47.1 milijona frankov; povečanje od 1.3 milijona frankov je nastalo predvsem zaradi financiranja gradnje centrale v Beogradu. Čeprav se je čisti dobiček nasproti leta 1930-31. zmanjšal le za 250.000 frankov, ne bo družba zaradrl nejasne bodočnosti letos plačala nikake dividende (za leto 1930-1931 je znašala dividenda 5 odstotkov, za L 1929-30 pa 7 odstotkov).
vesti
= Protest toeilcev savsk© banovine pro. U pobiranju previsoke občinske trošarine na vino. po določilih zakona o trošarini od 20. aprila lanskega leta ne bi smela občinska trošarina na vino od začetka letošnjega leta dalje znašati več kakor 1 dinar pri litru. Toda razne mestne občine v savski banovini pobirajo v letošnjem letu tudi do 2.50 Din trošarine na liter. Zaradi te ne-osnovane trošarine so organizacije gostilniških obratov s področja zagrebške Zbornice za TOI poslale finančnemu ministrstvu naslednji brzojav: »Mestne občine pobirajo trošarino na vino in žganje od začetka tega leta v isti višini kakor v preteklem letu Na kakšni zakonski podlagi lahko to store*«
= gadni sejem. Kmetijska družba priredi 14., 15. in 16. t. m. ponovno sadni sejem za pozne vrste jabolk Na sejmu bo prvovrstno blago in lepo sortirano v zabojih. Specialitete so ananas, kanadka, londonski peping, mošančkar, bobovec, zvezdna reneta ir. druge. Cene jabolkara bodo zelo n"zke, tako da si jih bo vsakdo lahko nabavil. Dovoljevalo se bo resn>m interesentom pokušavanje sadja. Sejem bo v prostorih bivše Narodne kavarne v Gosposki ulici v Ljubljani.
_ Mariborska tekstilna tovarna v Me-lju naimerava p resne sit' t! evoio tkalnico iz Varaždina v Maribor. V tkalnici bo zaposlenih nad 300 delavcev in se bo tako števi1« brezroselnih v Mariboru lm okolici nekoliko zniža'0.
— olajSave v avstrijskem deviznem pro. meta. Avstrijska narodna banka si priza-deva čim bolj olajšati devzni promet. Tudi drugod se opaža stremljenje z meddržavnimi dogovori olajšati promet z dev^a-mi. kar ie razvidno tudi iz češkoslovaškega predloga, ki vsebuje splošno medseboj-
posoiilo Drž. hipotekarne 42 den.. Narodna 3900 — 4000, Privil. agrarna zaključka 225 in 221.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.60. Staats-eieenbahnges. 15.51, Alpine - Montan. 21.50.
yiagov 4a cržlšča
KMELJ
-f žaleč (13 t. m.). V Savinjski dcllnl po starejših letnikih ni povpraševanja. Za letnik 1933. se nudi v prodaji v naprej 20 do 25 Din zp kg. — V Češkoslovaški je po novem letu hmeljska kupč ja mirnejša ob neizpremenjeno čvrsti tendenci, žateško izbrano prvovrstno blago notira 48 do 52 dinarjev, prvovrstno 43 do 48 Din, dobro srednje 37 do 43 Din, srednje 30 do 37 Din slabše pa je tudi cenejše. — Tržišče v Ntirnbergu je po večini brez prometa. Hal-lertauski hmelj se trguje po 65 do 68 Din, gorski pa po 54 do 58 D n za kg. — V Franciji je ostala po novem letu tendenca neizpremenjeno mirna. Kaže, da se pdvo-varne najbrž zaradi gospodarske krize ne nameravajo v toliki meri oskrbeti s hmeljem kakor navadno.
LES.
+ Ljubljanska borza (13. t. m ) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon te-stonov.
21 TO
+ Chieago, 13. januarj* Zajetni tečaji: Pšenica: za marc 49. za ma? 48-406, za fulij 49.25: turščita: za marc 27.945, za maj 29.405. 7a iulij 30-405; oves: za marc 17.675.
+ TVinnipeg. 13. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za januar 46.50, za maj 47.50, za julij 49-135.
+ Ljubljanska borza (13. t. m) Tendenca za žito Čvr9ta Nudi se nšenira (slovenska postaja, mlev. tarifa. olsS. v 30 dneh): baška. 76 kg po 250 — 252.50: baška. 77/78 ks po 257-50 _ 260: baška. 79/80 ke 265 do 267-50: kom za: (9lov. postaja, mlev. tarifa): baška. čaeu primerno suha do 100 do 102.50. za januar 102.50 - 106. za februar W5 — 107.50: moka (elovenaka postaia): >0« 375 — 386: banatska >0' 385 - 3%.
+ Novosadska blagovna borza (13. t m.) Tendenca za p§en'eo mirna, za turščieo čvrsta. Promet ie znašal 36 vagonov. — Pšenira: baška. okolica Novi Sad. srednie- in oorniebaška potiska 200 — 205; okolica Sombor 197.50 — 202.50: ladja Tisa 206 do 207.50; gorniebaškfl 196 _ 200: sremska 200 — 202.50: južnobanatska 195 do 197-50. — TnriHca: baška, za marc. garantirana 55 — 571 baška, ra marc. april, mai 72-50 — 75- banat«ka 53 — 65: baška. sušena 63 — 65: banateka. sušena 61 — 63. Moka: baška in banatska »0g« in »0<rg« 315 - 330; »2« 296 - 310: >5« 275 - 2P5: >6« 225 - 250: »7« 160 _ 170; >8« 82-85 Ječmen: baški. pomladni 100 - 105. Ove«: baški in sremski 95- 97 50 — Rž baška 126 - 127 50 Mrohi- baški in «r-m-ski v futastih vrečah fiO - 62: banateki. « "it"stih vrečah 58-60 Fifol: b*5ki beli 115 — 120. — Dne 14. t. ni. borza ne bo poslovala-
preskrbo »taborskega guljaža« redit v i.
Iskrena zahvala gre pa vsem p. n. darovalcem. ki so darovali tako v pijači, kakor v jedilih znatne množine blaga in sicer; p. n. tvrdkam Barbič Marin, Barbič 4 Radonič, Boiaffio, Clotar Bouvier, čer-melj, Lasan, Levanič. Osrednji vinarski zadrugi, Podboršek, Stepič, Sunara in pivovarni »Union«, ki so podarili svoja najboljša vina oz. pivo v zadostnih množinah. Nadalje tvrdkam Klemene, Rozman, Jarc in Urbas za podarjene klobase! Tvrd-ki Agnola za posojene kozarce in steklenice, tvrdlki Lorant za likerje in g. Potniku za brezalkoholne pijače. Zadrugi mesarjev, ki so oskrbeli prireditev z mesom. nadaMe Zadrugam pekov in slaščičarjev za podarjeni kruh in pecivo in Zadrugi vrtnarjev za podarjene cvetlice. Zahvaljujem se »Zadrugi sodavičarjev« za brezplačno dostavo potrebne sodavice in p. n. upravam »Rogaške Slatine in Slati-. ne-Radenci za podarjeno mineralno vodo. Velika zahvala gre tudi našemu časopisju, kmopodietjem »Matica«, »Ideal« in »Ljubljanski dvor« te.r »Svetloton« in »Radio-postaji«. ki so z brezplačno reklamo vzbudili med občinstvom veliko zanimanje za to dobrodelno prireditev. Vsem. ki so v kateremkoli oziru k uspehu prireditve pripomogli, izrekam v imenu breaposehiih in mestnih revežev najiskrene.So zahvalo!
Mestni načelnik in župan: dr. D. Puc I. r.
Jaz sem vid tri. oo pa 1 komad.
Drugi obtoženec je priznal ponarejanje, toda izgovarjal se ie na prvega, češ. da ga je ta zapeljal. Prvi obtoženec pa i« prav
odkrito vse priznal in vztrajal p«ri svoji izpovedi. da ie R. silH k ponarejanju.
Bila sta obsojena: Ivan M. na 3 mesece in 60 Din odnosno 1 dan ter Ivan R. na 4 mesece strogega zapora in 130 Dio ali 2 dni zapora. DrugI obtoženec je pripomnit: »Dela ni! Krasti pa ne smeš!« Sodnik: »To pa še mani!« S sodbo sta bila zadovoljna.
Razburljiv nastop nesrečna mladenke
Liubliana. 13. januarja. VSeraj popoldne se je pojavila na Gradu neznana mladenka, ki se je nekaj čas* precej nemirno kregala sem in tja. Dasirav-no lepega obraza in tudi čedno oblečena, je napravila na vsakega izprehaialca tako; nekam čuden vtis. Njen po«!ed je bil brezizrazen in čudno moten. Dekle, ki je prej hodilo po drevoredu in okroi* grajskega poslopja, se je naenkrat zasukalo in krenilo naglih korakov proti šancam. Tu je pričela neznanka kričati m obupno tožiti o svojem zdravju. Govorila pa je tako zmešano, da so pasantje takoj uvideli, da se je siroti omračll um. Gledali so jo nekaj časa. potem pa jo pustili v nemar in odhajali. Ženska p« se je še vedno vila tam in kričala. Naenkrat pa ie planila k ograji m se ozrla pod šance v globino. V naslednjem trenutku je bila že na ograji in zakrilila z rokami, hoteč »e spustiti v globino, kjer bi se gotovo ubila, saj je prepad globok 40 metrov. K sreči na je njen namen opazil v zadnjem trenutku mimo došli vojak-narednik, ki je nenadno priskočil in še pr*, vočasno ujel nesrečno mladenko za obleko ter jo potegnil nazaj. Držal jo je krepko, jo miril ki ;o slednjič spravil v grajsko poslopje, odkoder .so pozvali polici io
Nesrečnico so nato spravili na dolenjsko stražnico, a kam z njo? V bolnico Je niso sprejeli, ker je prenapolnjena Torej so revo slednjič odnljali na odgonsko postajo na magistrat, odkoder jo je magistralni je-čar g. Jezovšek spremil domov na Dolenjsko. Dekle ie 23-letna Marija Repovževa. doma iz 5t. Ruperta. Nesrečnica je dobivala ponoči ponovne napade in je v sobi ra magistratu vse razbila m razdejalajn celo natrgala hranilne knjižice z vlogo 1700 Din, ki jih ie imela pri sebi.
»Kraljica srca«
Ljubljana. 13. januarja. Novi film pod gornjim naslovom, ki ga je začel predvajati Elitni kino Matica, je film sloveče pevke Gitte Alparjeve. Vtem filmu pride čudovito lep in poln glas Alparjeve do polne veljave. Lepota njenega glasu s podajanjem v zvočnem filmu prav nič ne izgubi na svoji prirodni prepriče-valnosti Gitta Alparjeva pa ni samo izvrstna pevka, nego tudi enaka igralka, kar je gotovo potrebno, da se lep glas v :>o!ni meri uveljavi.
Vsebina zgodbe, ki je prepletena z zabavnimi prizori, vzbujajočimi med občinstvom najveselejše razpoloženje, je v krhkem naslednja:
Eva Petri (Gitta Alparjeva), pevka, ki pri neki poslovilni predstavi doseza velike uspehe, ima za častilca med drugimi Veneta, pretendenta na maranski prestol.^ Za. njeno naklonjnost se poteguje tudi Venetov bratranec in rival Mihael (Maks Jan-sen). Nasprotujoča si bratranca se znajdeta v. Evinem salonu kot ljubosumna nasprotnika. Tedaj umrje stari knez Maranski in nastane vprašanje, kateri obeh pretenden-tov si bo priboril prestol. Medtem ko se Vencel z Ravelom. spretnim poslovnim možem, odpelje v Marano, se Mihael malo briga za dogodke v Marani in ostane pri Evi. Vencel da zapreti meje, tako da ss Mihaelu posreči povratek v domovino samo z Evino pomočjo. Eva ga vtihotapi r deželo preoblečenega v pevko.
Mihael se poizkusi polastiti oblasti s pučem, ki pa se ponesreči. Toda ljudsko razpoloženje je zh Mihaela Ko Eva med govorom, k- ga ima Ravel na ljudstvo za Venci«, očara narod s svojim petjem, nastane veliko navdušenje za Mihae'a, zaradi česar se Vencel, kc spozn«, da je izgubil igro. prostovoljno odreče prestolu.
Poleg Gitte Alparjeve je tudi Msfrs Haneen prav dober pe?ec, izvrsten igralec in sijajen komik. Ob« ffmvfca zvezdtrka sta občinstvu že znana in oba 6ta priljubljena. Poleg divnega petja in prijetne vsebine je prav teko scenerija filma z lepimi pokrajinskim« ?likami at-akcija, ki bo po-(naggk polniti kmetnatografsko dvorano.
Repertoarji
DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota. 14.: Voda Tzven Znižane cene. Nedelia, 15. ob 16-: Srce igračk. Izven. Mladinska predstava. Znatno zniž. cene. — Ob 20 : Milijon težav. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 16.: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20. Sobota. 14.: Pri belem konjičku. Izven. Nedelia. 15. ob 15-: Manon. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Nižava. Izvan. Znižane
Svinčeni kovanci
cene.
Ponedeljek, 16.: Zaprto.
Ljubljana, 12. januarja.
Mali senat j« danes med drugim razpravljal prav naivno ponarejanje 20-dinar-skih kovancev. Pred šolnike sta stopila 34-letni samski delavec Ivan M., stanujoč v St Vidu nad Ljubljano in 35-1 etni Ivan R., mizar in oženjen, iz Malih Vižmarjev. V novembru lani ponoči sta vlila iz trdega svinca — liHie za ležaje — 4 komade novcev po 20 Din in je Ivan R. 25. novembra zvečer tak falz fikat spravi! v promet ko je kupil v Cinranovi trgovini za 2 Din čaja. Razprava ie bila kratka. Prvi obtoženec je v zagovor navaja!:
— Prišel sem k Ivanu R. na obisk. Toži! mi je. da nima dela. Pa sem mu omenil, da bi blo dobro delati denar. Odvrnil mi le: »Dobro bi bilo. toda na kakšen način!« Sel sem nato h Kremfariu po kovino. Je nisem dobil. Potem ie šel on in je prinese! svirec. Prebirala sva in vlivala svinec v globinovo škatlico. Vila sva prav slabo formo. Vse se je nama slabo posrečita.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 2015
Sobota. 13.: Veseloiera >? ? ?<. Prem!er». Nedelja. 14.: Veseloigra »???«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota. 14.: Zaprto. (Gostovanje ▼ Murski Soboti.)
Nedelia. 15 ob 15.: Zemlja smehljaja. Znižane cene. — Ob 20.: Pri belem konjičku. Ponedeliek, 16.: Zaprto. Torek. 17.: Nevihta. C. Znižane cene.
GLEDALIŠČE V MI RSK1 SOBOTI
Sobota. 14.: Spreobrnitev Ferdinanda Pišto-re. Gostovanje Narodnega gledališča i* Maribora.
Mariborsko eledališfe bo gostovalo ▼ Murski Soboti drevi na odru »Sokolskesa doma« z ifcborno če5ko komediio ■»Spreobrnitev Ferdinanda Pi^tore'. k* ie v Mariboru ;n na vseh gostovanjih dosegla vedno velik uspeh.
»JUTRO« St 12 ■■	6 =====================^^	Sobota, 14. L 1933
Iz življenja in sveta
Dežela belih Eskimov
32-letni kanadski raziskovalec Napoleon Veiville se jc vrnil pred kratkim s svojim prijateljem^ 21-letnim Aleksom Austinom z visokega ameriškega severa, t. j. z Mel-villeskega otoka, kamor se je bil odpravil v poletju lanskega leta. Otok je 1. 1915. kot zadnji belokožec obiskal Vilhjalmur Stefansson.
Verv lle in njegov spremljevalec sta od-plula z majhri»m motornim škunerjem, v katerega sta naložila proviant, šotore, sani, 18 psov itd., proti Bankslandu. Na tej poti sta odkrila 5 otokov ki jih ni na nobenem zemljevidu. Tik pred Bankslandom jima je ledovje razbilo motorko, vendar sta utegmla rešiti vse. kar sta imela na njej. Do oktobra sta potem taborila na Bankslandu. kjer sta preživela kratko arktično poletje. A navzlic termi da 'eži otok Banksland že med 70 in 75 vzporedni kom, v tem kratkem poletju zemlia ozeleni in majhne skromne cvetke pokukajo iz tal. Na otoku ie polno volkov in potovalna sta se jih morala zelo čuvati Nekoč je volčji par napadel taborišče baš v tre-nutku ko sta bila zanoslena z nujn;m de lom Skoraj v zadnjem hinu ie Verville zapazil obe zverini in je pograbil za puško. V oddaljenosti šestih korpkov mu je uspe'o. da tn ie ustrelil dmeače bi nosta-la z Austinom gotovo žrtev obeh zveri.
V oktobru, ko je morje zaledenelo, sta se odpravila s sanmi proti Melvillskemu
šestnajst let v ASrlki"
Pustolovščine lažnega nemškega vojnega ujetnika
Slavni dirkač Malcolm Campbell je dal zgraditi novo avtom o bi lak o vozilo, ki ga poganjajo letalski stroji tipa Rolls-Royce, močni 2500 k. s. S tem avtomobilom upa, da bo potolkel vse dosedanje avtomobilske rekorde
Taio izgledajo v novi uniformi angleški vojaki pri strojnicah
Kristalni možgani
In mož, ki posluša z očmi
Nedavno je umri v Hamburgu mož, ki Je bil vse življenje zdrav kakor riba v vodi in je šele nekaj tednov pred smrtjo obolel z nejasnimi, a ne pretežkimi bolezenskimi znaki. Obdukcija je pokazala še nikoli opazovano sliko bolezni. Ko so mrliču odprli lobanjo, so ugotovili, da so bili njegovi možgani od sredine do vrha napolnjeni s svetlikajoč'mi se apnenimi kristali! Pravi kristalni možgani! Žile teh kristalov so tekle vzdolž krvnih žil. možgani pa niso kazali v ostalem nobene anomalije. To nezaslišano pcapnienje ž 1 možu po vsej priliki ni škodilo, saj ie bil vse življenje zdrav. Ta kuriozheta daje spet moderni medicin' prav. ki vel: da škodljivosti poapnjenja žil in zvišanega krvnega pritiska nikakor ne smemo precenjevati.
Posebno kurioziteto predstavlja drug možakar. neki muz k na Dunaju. Mož ima namreč to posebnost, da sliši z očmi. ali da se točneje izrazimo: če pritisne prst na očesni kot. mu zazveni v ušesih zvok f en-
krat podčrtane oktave in čestokrat tudi zvok a. Ce si hoče uglasiti godalo, mu torej ni treba uglasilnih vilic ali piščalke, zadostuje mu pritisk na oko. A kdor meni, da bi ga morali njegovi tovariš^ zaradi tega zavidati, se moti. Mož je namreč revež, kajti že naajmanjši pritisk na oko, celo rahel dotik trepalnic ali zehanja mu povzroča zvenenje v ušesih. Kako nastane to zvenenje, ne vemo natančno. Neki učenjak razlaga stvar tako, da je živec, ki oskrbuje očesni kot in okolico, z eno vejo usmerjen proti ušesu, in sicer z bobničem. Pritisk na živec se prenese na vejo do bobniča, kjer spravi v gibanje mišico, s katero zaniha spet ušesna opna. To n hanje pa se v možgane razširi kot zvok.
Sicer pa mož s poslušajočiml očmi nd absolutno edinstven pojav svoje vrste. Tudi skladatelj Smetana ie lahko z dotikanjem ušesnih školjk »igral harfo z ušesi«, znameniti raziskovalec Henie pa je v utrujenem stamu zasHšal globok zvok, če se je dotaknil očes s konci prstov.
Rdečekoia Madžarska
Kakor znano, napadejo ženske v blagoslovljenem stanju včasi čudna poželjenja, najčešče po tej ali oni določeni jedi, začimbi itd. Neka mlada Madžarka, ki se je čutila mater, si je s Ino poželela paprike. Namestu običajnega ščepca, jo je dodajala svoji hrani cele žlice. V papriki pa je barvilo kapsentin, ki se ji je usedel v kožne stanice in pobarval vso kožo opečno rdeče. Stvar ni za mlado Madžarko v ničemer nevarna in bo prešla sama od sebe. Na isti način bi ji lahko dlani in podplati na nogi postali rumeni, če bi jedla preveč pečene buče, cele sožne partije bi ji ožoltele, če bi jedla zelenjavo, ki vsebuje Karotin itd.
Zastrupljerja s svinčeno vodo
V okolici mesta Gyu!e so zdravn.fki ugotovili številna zastrupljenja prebivalstva s svinčeno vodo iz vodnjakov. K 6re-či je večina zaetrup'jenj lahkega značaja in bodo obolenja ostala brez hujših posledic.
Prezgodnje vklfučenje to&a
V Vareseju se je pripetila nenavadna nesreča. Pri monterskih delih v Casino Canon i je visoka napetost električnega toka ubila dva profesionista. Nesrečo je zakrivil neki monter, ki jc vključil tak, preden je tovarišema dal znamenje, da je dotikanje žice smrtno nevarno.
50.000 pušk in strojnic iz Verone
Te dni so razkrili na prevozu skozi avstrijsko ozemlje tajno pošiljatev italijanskega orožja — 50.000 pušk in strojnic — na Madžarsko. Orožje je bilo označeno kot stara šara. Vsebino so pravočasno odkrili med prekladanjem tovorov na avstrijskem ozemlju. Dunajska vlada je zaradi tega dala nalog, da se mora pošiljatev zadržati. Vskla-diščili so jo v Hirtenbergu, ki nam ga kaže pričujoča slika
Prostovoljna smrt zaradi ljubezni
Poročali smo. da se v Berlinu zastrupila hči Trockega, Zmaida Volkova, ki je trpela na melanholiji in se je mudila v N unči i j : a radi zdravljenja Ker ji je rusko poslaništvo v Berlinu vzeio potni list, s čimer je ugasnila tudi pravica do bivanja na nemikih tleh, jc obupa.a ter obračunala z življenjem.
Zdaj pa prihaja pojasnilo, da to ni bil edini vzrok samomora. Nemška vlada Volkove ni izgnala in ji tudi ni odklonila dovoljenja za bivanje v No Tiči j i. Motiv č na je torej iskati drugje, kakor zagotavljajo avtentična vnri, v nesrečni ljubezni. Volkova je namreč živela ločeno od svojega »noža. V Rusiji se je bila svojčas seznanila z nek:m inženjerjem, ki ga je zdaj srečala v Berlinu. Tega je ljubila, a on se ns niti zmenil zanjo Pozvala ga je, naj jo obišče, toda on 6C ni odzval njeni prošnji. Zato je odprla plin m se zadušila šest in pol let starega sička^pokojnioe je vzel k sebi njen brat, ki študira na berlinski tehniki.
otoku, kar je za arktično zimo nezaslišano drzno početje. Led se je dvigal pod sanmi in grmel, dnevi so trajali komaj nekoliko ur in so bili mračni, vendar sta srečno do otoka. Mučila ju je žeja, ki sta se je branila na čuden način, kakor sta videla pri Eskimih na Brankslandu. Ker se nista mogla briti. jima je zrasla dolga brada in v brado se je lovil njiju dih ter ledenel. Ta strjeni d h sta talila in dobila po njem dobro pitno vodo.
Na Melvilleskem otoku sta odkrila naj-prvo pižmarje, potem ostavljeno naselbino m končno ljudi same. To so bili Eskima, in sicer zelo nenavadne vrste. Imeli so belo polt. Verville domneva, da so kakor del Esk:mov z Bankslanda potomci članov Franklinove ekspedicije. ki je 1. 1847. izginila v teh krajih. Beli Eskimi govorijo posebno narečje, vendar pozna Verville tri eskimske jezike m se je mogel z njimi sporazumeti Pravili so mu, da so na raznih krajih našU lobanje belih mož.
Na povratku proti Bankslandu je oba potovalca zajel strašen snežni vihar. Vladala je polna arkt čna noč. živila so jima zmanikalp tako da sta se mogla hran ti le z ostanki in s slučajnim lovskim in ribiškim plenom Vervilleu so zmrznili tri.je prsti na nogi in ker je bila nevarnost, da izgubi vso nogo. si je zmrzniene prs^e odrezal z ostrim nožem. Ta oo<rumna operacija mu je rešila življenje, kakor pravijo zdravniki v njegovem rojstnem mestu, kjer leži Verville ta čas še v bolnišnici.
Trockega hči Zinaida Volkova
Dva fanta v kropu
N« dvorišču kmeta Enningerja v Becku-mu (Westfalija) sta splezala trnajstletni in petnajstletni sin gospodarja v odsotnost* domačih na visok vzidani kotel z vrelo vodo. ki je bila pripravljena za zakol prašičev Nenadoma pa se je pokrov kotla udri rn fanta sta štrbunknila v krop. Potegnili so ju iz kipeče vode. a njune opekline so bile tako hude, da sta lomalu po prevoz« v bolnišnico izdihnila.
Campbell pripravlja nov avtomobilski rekord
Nenavadna tožba pariške filmske igralke
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »I^ranz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da se alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Fra^z Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pred kazenskim sodiščem v Fre burgu se je te dni začel proces proti »poslednjemu nemškemu vojnemu ujetniku« Karlu Ignacu Hummlu, ki se je izdajal za Oskarja Daubmanna iz Endingena. Afera sega v lanski mesec maj, ko sta prejela Doubman-nova loditelja iz Napolija pismo, v katerem je stalo, da njun izginoli sin, ki so ga 1. 1916. proglasili za mrtvega, še živi in da bi se rad vrnil v domovino.
Roditelja, močno vzradoščena nad to vestjo, sta se hitro napotila na županstvo, prosila za listine, ki jih je navajal pisec v pismu in sta poslala dokumente nemškemu konzulatu v Napoli. Dne 25. maja je prišlo obvestilo, da se je »Daubmann« zgla-sil osebno. Tri dni pozneje se je pogreša-nec iz svetovne vojne pripeljal v Freiburg, kjer ga je sprejela na postaji tisočglava množ ca. Prišlecu so vzklikali kakor izgubljenemu sinu. Vsi so mu ponujali usluge, vsi so mu stregli. V zahvalo za vse prijaznosti in ljubeznivosti so ljudje zahtevali, naj jim »žrtev vojne« pripoveduje svoje doživljaje. Tako je začel prišlec pripovedovati vse. kar je kdaj čital v pustolovskih knjigah. Slikal je, kako so ga Francozi odpeljali v ujetništvo, kako je skušal od tam pobegniti v Nemčijo, bil zasa-čen ter je ustrelil francosko stražo, zara^ di česar so ga prijeli in obsod li na de-portacijo v Afriko, odkoder je ubežal na konju. Vsem ki so mu hoteli verjeti — in teh je bilo neštevilno — je pripovedoval, da je prebil šestnajst strašnih let v Afriki, kjer se mu je godilo tako slabo, da se ni naučil niti francoščine, ker je bil popolnoma odrezan od sveta.
Nacionalisti so hlastnili po teh pripovedovanjih ter jih hiteli izrabljati za hujskanje proti Franciji. Povranika pa so slavili kot mučenika za narodno stvar. Teden dni po prihodu v Endingen mu je priredila občina slavnosten banket. V naslednjem času je bil mož povabljen v razne kraje na javna zborovanja, kjer je ščuval proti Franciji in našel se je celo založnik, ki mu je dal večji predujem na račun honorarja za knjigo, ki bo opisovala vse muke, ki jih je pretrpel pod »francosko knuto«.
Toda laž ima kratke noge. Ko je bila komedija na vrhuncu, so se pojav:li dvomi o istovetnosti sinu Daubmannovih staršev. Neki gostilničar je glasno izrazil svo-
Pariško civilno sodišče je bilo te dni v škripcih, ko je moralo odločati o nenavadni odškodninski tožbi, ki jo je vlož.la neka mlada filmska igralka. Ta je imela smolo, da ji je silx.a električna obločnica pri snemanju iz bližine v ateljeju osmod la obrvi. V krogih njenih tovarišev in tovarišic je završalo, vse jo je pričelo nagovarjati, naj
Aretacija mednarodnega pustolovca
Na podlagi tiralice dunajske policije je bil v Bazlu aretiran eden najnevarnejših mednarodnih falzifiikatorjev čekov in kreditnih sleparjev, 52 letni Dunaijčan Natan Schapiro. Mož ima silno uglajen nastop, e katerim preslepi marsikoga, i?n ker gladko govori več svetovnih jezikov, mu je bilo poslovanje v goljufive svrhe tem lažje. Najrajši se je mudil v Filadelfiji. kjer je dozdevno žel največje uspehe Lani je na Dunaju oslcparil neko tvrdko za 150.000 šilingov, nadalje je vnovčil za to podjetje 200.000 šilingov, od katerih ni izročil tvrd-fci niti prebite p-are. V New Yorku je po-neveril akcije Brooklinske družbe za 78 tisoč dolarjev. V Indiji pa je e pomočjo ponarejmh čekov dvignil 300 000 dolarjev Tudi v Franciji jt »srečno« izvršil več operacij v lasten prid in je izvabil ljudem 780.000 frankov Njegova lastna žena ga je prifevMa zaradi tatvine 624.000 avstrijskih šilingov.
Arretifk namestil sol!
V	Bukarešti je umrlo pet <Tanov neke družine takoj po kosilu. Oče. mati in trije otroci so po zaužit ju obeda zboleli. Napadli so ji,h siloviti! krči. k' so izzval? smrt, preden so jih utegnili rešiti Prebava je doKjnala da so pri kuhanju obeda namestu soli natrosili v juho arzenika.
Zasneženi Vezuv
Iz Napoliia poročajo, da je Vezuv zasnežen globoko do vznožja hriba. Temperatura je padi« na ničlo
llsodemvfne slaščice
V	družini zdravniškega asisent« doktor Brandesa n« univerz* v Gottingenu se je nrrneril žalosten slučaj »mirti Triletn* zdravnikov sinček je odnrl predal očetove mize in našpl v n"'em tablete, ki jih je ■mel za slaščice. Použiil iih je drugo za dru?o. Popadle so ga bolečine, ki 9o tako skrčile obtok krvi, da je otrok v nekaj urah umri.
Konec Moltke jeve Sibile
Davno pred svetovno vojno, 1. 1899., je neki častnik pripeljal v vojaško poveljstvo v Potsdamu damo, ki je dobila pridevek »Sibila armade«. Dama, ki se je pisala Liiza Seidler, je prišla tudi v stik z Mol tke jem in je na pobudo mnogih visokih vojaških činiteljev prerokovala svetovno vojno. Napovedala jo je tako prepričevalno, da so njeno napoved protokolirald, overili in jo položili v arhiv.
Od tistega časa je bila Seidlerjeva stalni gost Moltkeja in njegove žene, katero Je tako prepričala o okultizmu, da je poslej popolnoma zapadla vplivu teozofa Rudolfa Steinerja.
Ko se je izpolnila napoved Seidlerjeve o svetovni vojni, je pozvala grofico Moltke proročico k sebi ter jc odvedla k možu v nemški glavni stan. Kakšno vlogo je tam igrala, ni znano, ker ji je Moltke naložil, da ne sme o tem nikomur črhnti besedice. Znano pa je. da je bila sprejeta in preoblečena za sestro Rdečega križa. Kot tak-šni so ji izročili potni list Rdečega križa, ki ji je dovoljeval potovati ne le na bojišče, ampak tudi v inozemstvo, kjer jo je porabljala nemška vlada za razne misije.
Med vojno so jo pozvali še večkrat v glavni stan, kjer je baje napovedala nem-ški poraz na Mami. Največ uslug pa je izkazala Nemčiji s svojim fenomenalnim spominov. Vsi, ki so kdaj imeli oprav:ti z njo, so bili uverjeni, da je v pogledu spomina izreden pojav. Poslanstva, ki jih je imela nemška vlada sporočiti svojim zaup-rrkom v inozemstvu so poverjali nji s tem, da se je naučila ukaze na pamet ter jih tako v glavi prenesla čez mejo. Bila je nekakšen ženski kurir vojaške Nemčije in je v tej misiji tudi vohunila za državo. Zdaj poročajo iz Berlina, da je umrla osamljena na posledicah izliva krvi v možgane.
Živo srce je zašil
je pomisleke nad »Daubmannom«, vendar to še ni zadostovalo za razkritje sleparja. Pet mesecev je trajala njegova triumfalna turneja p* Nemčij., kjer so ga jemali v zaščito posebno narodni socialisti, šele potem se je naše.i pogumen tovariš pravega Daubmanna iz svetovne vojne, ki je brea strahu izjavil, da je mož, ki stoji pred njim, drzen slepar, ne pa Daubmann. A nemške oblasti so tedaj že zahtevale od
zahteva od filmske družbe odškodnino. Samo glede višine vsote ni b lo edinosti, toda igralka ni pomišljala dolgo in je zahtevala, naj ji družba plača 100.000 frankov Družba se je dala seveda rajši težiti.
Razpravi je prisostvoval ves pariški filmski svet in nihče ni dvomil, da bi francoski sodnik ne podlegel pogledu lepe ženske in ji že iz same galantnosti prisodil 100.000 frankov odškodnine. V splošno presenečenje pa je izjavil sodnik, da ima človek komaj kakšnih sto dlačic v obrvih in da je odškodnina 1000 frankov za vsako dlačico vendarle pretirana; 3 franke za vsako se mu je videlo povsem zadosti in tako je družbo obsodil samo na 300 frankov. Ogorčena zvezdnica je nato izjavila, da poide do najvišje instance pogledat, če so na Francoskem še kakšni — pravični sodniki.
ANEKDOTA
Pri posredovalcu zakonov.
»Aii imate, milostiva, še kakšno željo gflede bodočega moža?«
»Da, rada bi moža s širino vratni 42, ker imam še toliko ovratnikov po prvem možu.«
Vsak dan ena
kirurg dr. Loth
v Chemnitzu. Operacija je trajala tri četrt ure. Pacient je bil hudo ranjen z nožem v srčno mišico in je po operaciji popolnoma okreval
Francije diplomatskih pojasnil o mučeni-škem trpljenju Oskarja Daubmanna, ki ga je »sovražnik« držal šestnajst let v afriškem azilu...
D~zne insinuacije lažnega Daubmaima se doživele konec, kakršen je moral priti. Po nedokazanih trditvah o jetništvu v Afriki, o pobegu čez Zredozemsko morje v Italijo, o smrtno nevarnem plavanju v tuniškem zalivu so »Dauomaima« razkrinkali. Pod težo zastavljenih vprašanj ki sso zahtevala jasnih odgovorov, je lažnik omagal in omahnil ter priznai, da je krojač HummeL, ki se je oženil 1. 1931., ušel svoji ženi v Italijo in si tam izm slii svojo mušketir-sko storijo. Sodišče bo pritisnilo na njegovo lažno zgodbo svoj pečat, s katerim bo zaenkrat zaključena ta silna blamaža nemških nacionalistov in cbrekovaleev Francije
»Poročena sva že leto dni pa se nisva še nikoli sprla. Ce se kdaj pojavi kakšna razlika v mišljenju, se moj mož takoj umakne.«
»In Ce ima on prav —?«
»Tako daleč ne pride nikoli?«
Lažni Daumbann Ignac Huromel
P O R T
ask Primorje : sk Železničar
Igrišče Primorja ob 14.30 ob vsakem vremenu.
Jutri se bo odigraia prijateljska tekma med gornjima kluboma. Za tekmo vlada precejšnje zanimanje zaradi bližnjih kvalifikacijskih in prvenstvenih bojev v nacionalni ligi.
Po tekmi bo klubovo vodstvo videlo, kje
se morajo eventualne hibe v moštvu odstraniti Zelezručarjevo moštvo bo tudi skušalo odnesti najboljši rezultat, če ne celo zmago, kajti pri nogometu je vse mogoče. Tekma bo torej prav gotovo zanimiva.
Nogometni turnir za brezposelne
Nogometni turnir za brezposelne, ki je prinesel že nekaj prav zanimivih tekem, se bliža svojemu koncu. Jutri nastopita dva para, in sicer Korotan : Jadran in Hermes : Slovan.
Višek turnirja bo brez dvoma tekma Hermes : Slovan. Po formi moštev sodeč bo odnesel zmago Hermes, toda iznenade-nja so v nogometu prav pogosta. Pozabiti ne smemo, da je Slovan prav borbeno moštvo, ki se ne vda do zadnjega.
Tekmi bosta na igrišču Hermesa. Ob 13. nastopita Jadran in Korotan, ob 14.30 pa Hermes : Slovan.
Kombinirane smučarske tekme za prvenstvo Gorenjskega zimsko-sportnega podsaveza
ase bodo vršile 21. in 22. t. m. v Dovjem— Mojstrani. Smučarski tek bo v 6oboto 21. t. m. ob 14.30 na progi 18 km. start in cilj v Mojstrani. Tek se bo ocenjeval posamezno in v kombinaciji. Skakalne tekme bodo v nedeijo 22. t m. ob 9. dopoldne za
verificirane tekmovalce GZSP Skoki se bodo ocenjevali posamezno in v kom-bnaciji. Ob 15. bo propagandno skakanje, ■katerega se udeleže tudi člani, verificirani v ostalih podsavezih.
Tekmuje se po pravilih JZSS. Pravico odeležbe imaio vsi v GZSP verificirani člani, stari nad 18 let. Prijavnino ra tekmovalca 5» Din je poslati na predpisani prijavnic1 do vključno 19. t. m na naslov Jože Činkovica. Jesenice. Gorenjsko. Zakasnele nrijave in prijave brez priložene pri javn ne se ne bodo upoštevale. Na pri-i?ivnic; ie navesti v kateri disciplini bo viak sfar+al Žrebanje za vse tekme bo 19 t m na Jes<Ti>ioah ob 20. v restavraciji 2 Legata nri riodsavezm seji. Tekmovalci naj bodo v Mojstrani 21. t. m ob 11 Ob 13 ie razdelitev startnih številik in ifcias-nitev proge ter event zdravniški pregled. W tekmovalci in ostali wiio polovično •voŽTiio »er se b*>d.n notrdila dobila v hote-fn	v Moistrnnr
Vodstvo tekme je v rekah smučarskega tehničnega odseka GZSP Zadostno število kontrol in rediteljev preskrbi SK Dovje— Mojstrana Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo 22. t. m. ob 16. v hotelu »Trig!a\« Prvi trije v vsaki skupini prejmejo lepa častna darila. Prvak v kombinaciji preime poleg častnega darila še naslov »Smučarsk prvak GZSP v kombinaciji za 19>3 « A.ko nreime tekmovalec že eno darilo v kombinaciji ne more prejeti tudi daril za tek. Eventualne izpremembe bo vodstvo GZSP pravočasno objavilo v časopisju.
Klubski dan v Planici. V nedeljo priredi
Akademski športni klub s sodelovanjem SK
Iliriie in Smučarskega kluba Ljubljane svoj klubsk dan s tekmo na 16 km. Pokroviteljstvo nad prvo in v tej sezoni največjo prireditvijo so prevzeli rektor univerze kralja Aleksandra I. dr Matiia S^vič. predsednik SK Ilirije g. inž. šuklie Milan in predsednik Ljubljanskega zmsko športnega pedsaveza g. Ante Gnidovec. Tekmuje se po pravilniku .TZSS. Start ob 10. na spodniem travniku pri kozolcu. 2-ebanje ob S. v gostilni pri kolodvoru. Prijave je treba predložiti jurvii pol ure pred žrebanjem. Razglasitev rezultatov bo ob 14. v smučarskem domu SK Ilirije.
GuttormSen in Mane bosta startala jutri. v nedeljo, pri medklubskih tekmah v Planici, nakar še posebno opozarjamo vse smučarje
Smučarji! Gorenjska vabi I Na Gorenjskem sc dnevi polni zmske lepote. Temperatura stalno okoli —5, snega je od 10 do 20 c-m, kvalitativno je izvrsten. Med Kranjsko goro in Ratečami je na stari podlagi 10 cm snega, istotako v Planici. Najboljše snežne razmere so v Bohinju, ki ima r a senožet h in na Dobravi 20 cm pršiča in idealno smuko.
Slalom pri Sv. Ani pri Tržiču 15 .t. m. razpisuje SK Tržič kot klubsko tekmo na Dolenčevi hubi Start ob 14.30, žrebanje eno uro pred startom v gostilni Ankele pri Sv Ani Smuka ugodna.
Ustanovni občni zbor Smučarskega kluba Cerknica bo 15. t. m. ob 19. v prostorih gostilne Zgonc. Lanska zima je pokazala, da vlada tudi med preprostim ljudstvom za smučanje veliko zanimanje. Zato si smučarji ustanove posebno društvo čigar namen naj bi bil predvsem praktični pouk Cerkničanov smučarjev v beli umetnosti rabava smučarskih potrebščin po nizkih cenah in propaganda zimske turistike v za padnem dehi Notranjske. Zanimanje za ustanovno skupščino je veliko. Na dnev nem redu so poročila pripravljalnega odbora odobritev društvenih prav;l. volitev cdbora določitev članarine, razerovor o delovanju v bodočnosti in slučajnosti Član riruštva lahko postane vsakdo, ki ga smučanje veseli Vabimo vse cerkniške smučarje da 3e udeleže skupščine da izrazijo glede organizacije in delovanja društva svoje mnenje in da vsto^jo polnoštevilno v društvo
ž$K Hermes (nogometna sekcija). Jutri igralo proti Slovanu: Poženel Pleš Ser-rec Klančnik. Kretič Košenina. Glavič. Primar škralriar Zupanč č. Mokorel. Bar-duckv Ferian Za imenovane je danes ob 10 30 sestanek pri Beliču katerega se mora™ brezno spolno udeležiti.
ŽSK Hfrmes (table tenis sekcija) pozi-va vse člane kakor tudi one ki se mislijo vp!sati v sekcijo da se sigurno udeleže se-stanka dane« ob 16 v gostilni Reinlng-haus Fr*rknnan<*ka t^ica Dnevni red sestanka
TSK SVivan Drevi ob 20.30 vflžna redna odborova seja pri Sokolu. G. Kuna-
ver, Felber, Anko, Dorčec, Grm, Bucik, Gluha k, Novak Rud:, Globelni. naj se sigurno ki točno udeleže.
TSK Slovan. V nedeljo ob 14. morajo biti na igr šču Hermesa: Lipovšek I., Marchi-otti L, Grm, Poljšak, Uhan. Bogel, Galle, Thuma, Lumbar II. Zavrl I. in II., Ključec, Sluga in Ceglar. Stranski sodnik Dejak, reditelji Fuček, Rozman in Jerančič.
SK Jadran (nogometna sekcija). Igralci I. in rez. moštva naj se sigurno udeleže sestanka pri g Matkotu danes ob 20.
SSK Celje bo ime! v ponedeljek 23. t. m. ob 20 izredni ob&ii zbor v mali dvorani Celjskega doma.
Vremenska poročla; Kranjska gora, po stanju 13. t. m. ob 7. zjutraj: barometer 761 in pol mm, snega sreža 10—30 cm, temperatura —7, oblačno, smuka idealna. I?gledi za nedeljo odnosno praznik prav dobri. Pričakuje se nov sneg. — B^oke: 10 cm snega na stari podlagi, smuka prav dobra, še sneži, vetrovi vzhodni, temperatura —7. — Planica: ob 7. zjutraj —5, pol oblačno, jugovzhodni veter, 20 cm snega na podlagi, suh pršič, srež, smuka idealna, izgled tudi za smuške ture v nedeljo dobri. — Bled. ob 7. zjutraj —9, oblačno, 5 cm osrenjenega snega. — Bohinjska Bistrica: ob 7. zjutraj —8, oblačno, pršiča 21. cm. — Dovje—Mojstrana: ob 7. zjutraj —5, sneg suh, smuka prav ugodna, izgledi za ture priporočljivi. — Zelenica: ob 7. zjutraj —6, vreme oblačno, sneži, veter zahodni, na podlagi 7 cm 35 cm suhega snega, smuka dobra, izgledi za nedeljo tudi za smuše ture prav dobri! — Rakitna: ob 7. zjutraj —4, oblačno, vzhodni veter, snega brez podlage 8 cm, sneg srež, smuka dobra na vzhodna strani, izgledi za nedeljo manj ugodni. — Sv. Jošt: ob 7. zjutraj —4, sneg suh, na soncu smuka ugodna, v senci pršič, smuka izvrstna, snega 15 cm. vzhodni veter, burja.
Telovadno akademijo priredi Sokol Maribor II 15. t. m. ob 19. uri v dvorani br. Renčelja na Pobrežj-u.
Sokolsko društvo v Limbusu ima svoj
občne zbor 15 t. m ob 9. dopoldne v IL razredu Šole v Limbušu. Vabimo vse članstvo, da se v polnem številu udeleži občnega zbora. Udeležba je za vse obvezna.
Iz življenja na dežel?
Iz Kranja
r— Primorsko prosvetno in podporno društvo »Zarja« v Kranju priredi danes ob pol 21. uri v veliki dvorani Narodnega d<*na koncert s sodelovanjem članov opere iz Ljubljane, gg tenorista Banovca. vir-tuoza na violino" Ruplja. dirigente dr. Sva-re. konservatoristir.j gdč. Igličeve in Hra-šovčeve in konservatorista g. Janovskeg« ter društvenega moškega zbora in kvarteta. Po koncertu družaben večer s plesom. Odeon-jazz Ljubljana. Cene nizke, program bogat
r_ Zvočni kino v Narodnem domu uprizori dTevi ob pol 9. m jutri v nedeljo ob 4.. 6. in pol 9 uri čarobno zgodovinsko opereto »Črni huzar«. Dodatek: najnovejši Ufin zvočni tednik in Jugoslovenski tednik.
Z Jesessse
e— Kino »Radio« predvaja najnovejšo
pustolovino Harrv Piela »Jonnv krade Evropo«. Predstave: danes ob 20., jutri v nedeljo ob 15. in 20. uri.
Sokolsko društvo Jesenice
V soboto, 14. januarja 1933 ponovitev igre
„KROG S KREDO"
Začetek ob 8. zvečer Vstopnina običajna.
Seja zbora društvenih načelnikov ln načelnic sokolske župe Ljubljana bo 15. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem domu na Taboru. Na dnevnem redu bo razgovor o posebni točki sokolske župe Ljubljana na
pokrajinskem zletu v Ljubljani, poročilo _____ __ _________
župnega smučarskega odsek«, volitve žup- j ^ prostoru pred rudniško restavracijo,
Iz Trbovelj
t_ Prihod koroških pevcev. Prebivalstvo rudarskih revirjev je z največjim za-dovoljstvom sprejelo vest. da posetijo naši bratje-pevej iz slovenskega Korotana tudi Trbovlje. Za prisrčen sprejem je vse pripravljeno. Spored je naslednji: V nedeljo ob pol 9. pridejo koroški pevci iz Ljubljane. Ti so večinoma iz Roža in Zii-ske doline in bodo priredila 'ob 10. rasi šolski mladini v Sokol skem domu brezplačen koncert. Z vlakom ob pol 13. pa prispejo pevsk: zbori iz Škociiana. Libuč in Št Lipša v Podjuni Oficijelen 6prejem bo
in javnih korporacij. Pevska društva »Zvon« in mlad nski zbor »Trboveljski Slavoek« boeta koroške peivce pozdravila s primernimi pesmi Po pozdravu zastopnica občine in vseh narodnih n kulturnih društev krene povork« z delavsko godbo na čelu pred Sokolski dom kjer bo skupno kosilo Popoldne bo ogled rudn ka in Trbovelj. ob 16 pa se prične v Soiko'skem domu glavni koncert. Gostje prenočijo v Trbovljah, zato jam bo prirejen v Sokol-skem domu družabni večer. Drugo jutro odpotujejo v Ljubljano kjer bo v ponedeljek skupen koncert vseh koroških zborov. Pozdravljeni!
Iz Hrastnika
h— Dramatični odsek soko'skega društva uprizori dTevi ob 20. v Sokolske m domu kome d jo v 4 dejanjih »Velika ABC« v režiji br inž. Freverja. Predprodaja
vstopnic pri s. Čzndrovi.
Iz Ptuja
j— Gostovanje članov ljubljanske drame bo v torek 17. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču z igro »Gospa Inger« Ptuj-čani že željno pričakujemo priljubljenih gostov, posebno še. ker so letos gledališka gostovanja pri nas zelo redka
j— Kino predvaja v soboto ob pol 21. m nedeljo ob pol 19 in pol 21 uri »Vedeli manever« po isto-menski vojaška opereti.
j— Našo notico o pogrešani deklici Ani §rrčevi popravljamo v toliko, da ni učenka
meščanske, temveč ljudske šole.
*
BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal danes in jutri nemško šaVoigro »Izlet v življenje«, poleg tega najnovejši tednik in še kratek domač film
Radio
Nedelja, 15- januarja.
LJUBLJANA 7-30: Sadiarstvo. — 8: Nasveti za kmetovalca. — 9.15: Gimnastika. — S.45: Poročila - 9: Versko predavanje — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: O elektrotehniki (dr Vidmar). - 10-30: Vremenske napovedi. - 11. Salonski kvintet. — i-: Cas plošče.— 15- Prenos iz vinarske šoI° v Mariboru — 15.45: Sramel - kvartet Pilih.
—	16 30: Igra — 20: Leharjev večer. — 21.30: Tamburaški sekstet- — 22.15: Poročila in plošče.
BEOGRAD 12.30: Orkester. — 16.30: Ju-eoslovenske pesmi. — 17: Plošče. — *»: Klavirski koncert. - 20.40: Igra -21-10: Lahka codba - ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Operetni večer. _ 2210: Plesna glasba.
—	PRAGA 19: Lahka godba — 19.4o: Operni večer. - 22.20: Jazz. - BRNO 19: Pro-eram kakor v Pragi. - VARŠAVA 17: Popoldanski koncert. — 18: Lahka glasba. — 20.30: Dramski večer. — 21: Pesmi iz Litve. _ 22: Plesna glasba. — DUNAJ 940: Klavir id orgle. - 10.30: Pesmi. — 11.30: Plošče — 12: Koncert orkestra. — 16.0." Komorna glasba. — 17.05- Godba na pihala-_ 1920: Koncert na dveh klaviriih. — 20: Opereta »Sramežljiva Suzana«. — 22.20: Godba za ples — BERLIN 20: Zabaven večer. — Plesna glasba — KONIGSBERG 20 05: Mešan program — Plesna glasba iz Berlna. — MPHLACKER 19 30: Jazz na ploščah. — 20: Zabaven program. — 22.45: Plesna glasba iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 16.30: Ciganska godba. — 19.30: Mešan program- — 21.30: Koncert lahke glasbe. — 23: Jazz. — RTM 17: Popoldanski koncert. — 20.45: Operetni večer.
BELI IN ZDRAVI ZOBJE Z UPORABO
BOTOT
pasta v tubah po znatno znižanih cenah Glavno zastopstvo D. Pechmaju & Cie^ Zemun 1769
nega naoelništva in slučajnosti. Po sejii bo ves dan predelava prostih vaj za vse oddelke. Zato naj se vsi načelniki in nače-lni-ce 6eje zanesljivo udeležijo, prav tako tudi vsi oni vaditelji in vaditeljice. ki vodijo kakšen teovadni oddelek Vsakdo naj prinese seboj telovadno obleko. Z ozirom ra važnost seje bodite točni!
Sokolsko društvo Ljubljana—Šilka vabi na redni občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskom domu z običajnim dnevnim redom. Č!ansk; sestanek za sesfavo nove uprave pa se bo vršil v nedeljo 15 t m. ob 10. dopoldne istotam.
SokolsKo društvo v Litiji—Šmartno ma svoj običajni občni zbor v nedeljo ij. t. m. v društveni dvoran, v Sokol »k t m domu v Litiji ob 15 uri Pridite vsi!
Sokolsko društvo v Celju je na občnem zboru 11 t m izvolilo naslednjo novo upravo: starosta dr M lko Hrašovec. podstarosta Drago Sirec, načelnik Rudoif Poljšak, namestnik Franc Lesjak, načelnica Mirka Grudnova, namestnica Marjuči Križ-maničeva. tajnik Anton Baša, blagajnik Drago Naprudnik prosvetar Franjo Roš, gospodar in praporščak Franio Dolžan, društveni zdravnik dr Jože Flajs. matri-kar Karlo Kovaoič, matri'kap>ca Mara Kovačeva, knjižničarka Zorana Luznikova. odborniki Starrč. poročnik Tkrtlčič. Pavlin in Mimica Lojkova, namestnici Dolenc, Kordig! in Žagar člani nadzornega odbora dr. Bavdek, T Grobelik. inž. Ozvald, Saksida in sresk' veterinar M Šrbar. člani razsodišča dr Dolmčar, dr Mikuletič, dr. Orožen, dr. Požar i^ dr. Stojan.
kjer bodo pevci sprejet- z godbo in petjem. Zbrana, bodo vsa tukajšnja narocVia in kulturna društva ter zastopstva uradov
Polnovredne In moderne
RADIO
aparate
KUPITE PRI TVRDKI
H. SUTTNE
LJUBLJANA 4
Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 1 B.
Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte brezplačni cenik.
15433
J&deca /coiearda
je sijajen roman, tn ga morete Citati le s pritajenim dihanjem. — Povede Vas v čase velike revolucije. Din 35.—, vezan Din 45.— Naroča se pri upravi »Jutra«.
HOTEL
z več objekti, velikim praznim prostorom za dozidavo, restavracijskimi prostori, vrtom, gostilnlško-kavarniško koncesijo, trgovskimi ir obrtniškimi lokali, v centrumu mesta Ljubljane, se zaradi bolezni PRODA. — Le resni reflektanti, brez posredovalcev, naj se javijo pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobičkanosno posestvo«.	1903
Prvovrstne S^T" HRENOVKE
dobite edino le pri
AVLO DOLINSKI
MESARIJA in IZDELOVANJE MESNIH IZDELKOV Karlovska cesta 28	LJUBLJANA	Šolski drevored
Čarobno grmicje, po
katerem izginejo kožne hibe
*
»Virgint&oo čarobno grmičevje« Ha maoiells (HamamelU virginica = VVitb Kazeli označujejo avtoritet* kot čarobno edravilo 0 d s tr a o i a a g I o kotne hibe. aapoe in po ■»veH oolt. prežene gube. ruiit ir droge pojave «taro«ti Kozmetično (nanstvena razlskavanja «o irkort «tila njegova tvojstva in iib v po teboo neodni sestavi t drugimi io gredijenramt ta aegb koit spora W!a pri oovi »Lavenor« vodi ra kožo is obraz. Učinek dokazuje več koi beseda. Zato napravite poskus! Prakt it-^kl^nir.f- .stanejo mala SO «r«lnj« S6 im	4S Pit
LAVE O K
voda za kožo in obra%
Izdelovatelj: JUnger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873. Berlin S 14 Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana Prešernova 5.
HUMAR FRANC, splošno čevljarstvo
MOSTE. Zvezna ulica štev. 8 (Zelena jama)
Najfinejša Izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vse v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. 15479
Spet novo zavetišče v Ljubljani
OTVORITEV DANES!
Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem PREVZEL staroznano
gostilno „Pri Kmetu" v LJubljani,
Gosposvetska cesta štev. 8.
Moja največja naloga je ustreči cenj. gostom, kar mi že moje strokovno delo dokazuje, katerega izvršujem že 25 let.
Točil bom pristna dalmatinska in štajerska vina od Din 8.— naprej. — Stari prošek Din 28.—.
Pristno žganje: tropinovec, brinjevec in razno po nizkih cenah. — Posebno priporočam prvovrstno primorsko kuhinjo z vedno svežimi morskimi ribami ter vedno topla in mrzla jedila. — Nizke cene! — Naklonjenosti občinstva se priporoča s hvaležnostjo
1905	STOŠIč ŠIME.
Občin* Ljmb! iaai« Mestni pogrebni ta ved
R&a.
»T
'V "... ',; >-.■.'"'•:'-, J'' ^ i- ' .-X K jf.'-"..s.'- 'v.; - ■		
•it	Zahvala.	i ■ feif'
	Ob prezgodnji izgubi našega ljubljenega sina oziroma brata	
		7-
.."''■""• rr	diusifa	
M . 7	se prav prisrčno zahvaljujemo za izraze iskrenega sočutja in za lepe vence. Posebno zahvalo izražamo g. dr. Steinkotu. starosti Sokola v Ljutomeru, za lep govor, tudi sokolskemu društvu, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti.	ir-" ■■
		
	Crensovci, dne 8. januarja 1933. 1879	
. v-i '••s-	Rodbina Bauer.	>5
		
■r
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, sin, brat, stric- svak in zet, gospod
LUDVIK GERKMAN mL
sin trgovca in posestnika
v petek, dne 13. t. m., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 15. januarja 1933-ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže na Stari poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. januarja 1933.
Fini Gerkman roj. Petriček
soproga
Franjo Gerkman
brat
Ludvik in Marija Gerkman
starši
Marija Erjavec roj. Gerkman
sestra
Lina Gerkman roj.
Japelj	Franc Erjavec
svakinja	svak
In vsi ostali sorodniki
molim oglasom
tmUtvm tn dopisovanja. vsaka beseda Do>	ter enkratna pri-
Vojbina ta tijro alt ta dafan/a naslova Df» i-k Cbglasi trgovskega tm reklamnega enačaja: vsaka beseda Din I.—s Po ftn ta besedo M mrmtunajc nad olj* vm oglasi, ki t podajo pod rubrika »Kam pa kamc, »Auto-moto«. •Kapital« »C najem*. »Posest* oLokali«. »Sta-movanfa oddam. »Stroji* »Vrednote« W njormaci	mŽtvmll*,
aObrtm In »Lan te pod rubrikama »Trgovski potniku In »Zasio-lak*. če »e s oglasom nudi tasiuiek, oziroma. ta m Me potnika Kdor rt pa pod tema rubrikama Išče t asi u Ur » ali tlulha. plača ea
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki ta taračunajo po DO* Ista besedo, ta taračuna enkratna prtstoiltina Dtn 5.— t« htro aO ta dajanja naslov«	ostali oglasi metalnega tnačuja te računa /O
po 50 pw ta vsako tteseao Enkratna pristojbina ta htro ali ea dajanje naslova pn oglasih, ki •• taračurialo po 50 par za vsako
heJerfft tnais Chn J.— Najman fii mesen pri oglasih po 50 pa ta besedo, /e Din 10.—,
ari oglasih po I />>»» e« bestrdo pa Hm 15.—. Ch prtstruhlne ta mala oglase je plačati pri predaji naroČila. OZV roma tih la vonslatl v pismo ahenem I naročilom
K.dar <M» mosta pol nik«, piač« t« v»»ko besedo 90 par; u da jaaj« ntkin »Ji t« Jifr» S Din. — Kdor .prejem« p<rti»ik«, pia fcl bMfdO po 1 Din; lil dajanj« naslova ah ta iifro pa 5 Din. (o)
Zastopstvo
oddamo agilnemu. sposobnemu ln zanesljivemu potniku 7jh povečanje slik — po njogočoos-ti ve-rzirane-v tej stroki. Nudim« velik zaslužek in posebno plaoo. Za vzorce potrebno 100 Din kavči;«. Obširne ponudbe na »International« Zagreb, Maearvkova 8.
1233-5
Potnika
vinske stroke, sprejmem t« ljubljansko okolico in Ljub ljano. Vprašanja Da oeas. oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik vinske stroke«.
1072 5
Zastopnike
u prodajo prvovrstnega predmeta, sprejmem za vw državo. Čedno oblečeni biv-trgovci naj pošljejo ponudbe na ogla«ni oddelek »J »tira« pod šdiro «Gross-verdiemet«.	1273-5
Zaslužek
Kdor ! li« taalutka, plača t* vsako be-sedo 30 par; ta oaslrr« ali iifro 3 Din. — Kdor a u d i taalutek, pa i* vsak« boaedo 1 Din. ut dajanje naslova ali t» iifro pa 5 Din. (3)
Vsako prepisovanje na stroj
pre™on-ni na dom. Na-s'ov pove ogasni i>dde!ek »Jutra«.	949-3
Pouk
B«»e<l» 1 Dtn; ta da janj« aasiova ali ta
silro 6 Din Dijaki, ki iščejo kistrukcij«, plačajo vsako besedo 50 par; ta iifro ali z« ia-naslova 3 Din. (!':
Solopetie
ponč*uje o-perni pevec, absolvent d urnaj.sk eg« kon-?e-vatori;a. bivši večletni žla jj prv-ovrstnih g-! eda 'i-šč v irozemstvu. Prijave vsak Vr-*k im če*rtek med 2. in 4. uro v Škrabčevi. ul. 43.
1253-4
Samo 5 Din
na wx> računa za poučeva nj« klavirja na 't'-mu Alek »ander Rrlžma-n Moste — Zalc4ka cesta 16. 1100 4
Kurzi za
srednješolce
ki ne »mejo ob:»kovati šole in ia one, ki se pripravljajo Za tečajni: izpit. Informacije dnevno med 14. in 16. ur-o na Borštnikovem trgu 2.	13C3-4
Službo dobi
Vuaia freaeda SO par: ta da jan i e naslova ali ta Šifro pa 3 Dia (11
Poslovodinio
xa trgovino mešanega blaga sprejmem na deželi v bližini Ljubljane. Ponudbe n« oglasni oddelek Jutra pod šifro ►Pos.lovodklnja«.
1104-1
Iščem ženo
nad 45 H) pod 55 <-et -ita-ro. popoin.oma »potiobn« vseb (ioma6ib iel. ribanja, pranja in kubanja. fiiii.no mo6uo ^.avno je. i a je strogo ta apna ter ilovolj tete igen.t.Da. ki b«	j«l
lahko poverilo najetrolie zaaplji^ nadziranje v rod brni t etoča^no fizično bkmS;« preprečiti gotove m-o jnente. Disciplino 'e naj strožja in mo'a!a mora je na višku Dopise s po-t-nkc-m ždvljenja 'D sliko ta »po« na »pla^n1 >ddelek »Jtttra« pod šifro »Nadzor« '0S7-1
Mlajšo frizerko
skrom-rvo, dobro o-ndu'erko in manikerkio eprejim^m takoj v stalno delo. — Iatotako pa sprejmem ttid: praktikantinjo in nčenko. Ponudbe z zahterk-i na naslov: »Frizer c, Mliffl^-ka 8. Mari>bor.	1156-1
Slaščičar, učenca
zdravega, iz dobre in poštene hiše takoj sprejme PetriČetk, Aleksandrova 6.
lil 72-44
Kot trg. učenec
v mešano ali špecerijisko trgovino želi vstopiti Le-itkovSek. Kozje. — Ima 2 meščanski šoli. 1163-44
Ogilast tog. tnačaja po 1 Dia beseda; ta da janj« naslova ali ta šifro J Din. — Ogla« | socialnega t nagaja vsa ka beseda 50 par; ta : dajanj« aaslova ali ta i Mfio p« 3 Dia. (6) j
Pisalroa miza
z avtoma t ie-io za poro to rolo, v brezhibnem stanju za 1800 Din takoj naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.. 1003-6
2 perzijski preprogi
lepi, naprodaj v Plorijanski uHoi 2'2ll. Ogledati med 1. in 4. nro.	1.K38-6
Kožuh
priipraven za šoferja i!l
■kočijaia-. poceni prodam. — Nns'ov v oglaseem oddelku »Jutra«.	1088-6
Norveško ribje olje
najfinejše, srreže, vedno v zalogi. Naročila tn6r»o pr o-ti povzetju. Piccola, Tyriev» (Dunajska) ce6?a štev. 6.
Pisarniško opremo s telefonom
prodam takoj. Ponudibe na oir as. oddelek »Jutra« pod »Eventueloo najem loka lov«.	1187-6
'Jglasi trg. tnačaja po 1 Din beseda; ia da-janje rwAiov» aij ta šifro 5 Dio. — Oglasi socialrveea tnaiaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje oa-ilova ali i* iifro pa 3 Din. (T)
Štedilnik
raivj-en. d n b r o ohranjen kupi L. R o t, Lju<bljana, Mestni trg 5.	1277-7
Službe išče
iv«sia beseda 50 par. i ta i a j en je nantora ali j
| za (iifro pa S Din. (2) J
Posodim denar
cmeiiMi. ki mi preskrbi »talno službo. — Ponudbe na oglafc. oddelek »Jutra« pod šrlfro »Posodiim«. 1150-2
iMlad knjigovodja
samostojen v vseh pisarniških poslih, vešč dopisnik in orgarni^ator, t večletno prakso v lindustrij-skth in trg. obratih, želi kjwk;o4i mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »J.utra« p^d »5iov.-srbohrv.-nem.-kal.<	1346-2
Vrtnar
za cvetlice in zeleaijcd. želi službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. ie48-2
Ljubiteljica otrok
z dobrimi referencami in srednješolko imbrazbo. ki govori slov., nemško ;n hrvaško, vešča nekoliko šivanja na stroju, ročnih del in pomaganja v gospo dmjstvu. prosi zaposlenje proti skromni plač-i. Gre event. v pisarno ali ka krinokli primerno zaposlitev. Cenjene pomudbe pro si na p^ruž-nico »Jutra« v Trb-ivliah pod šifro »Hva ležna 2000«.	1288 2
Vrtnar
verzi ran v r»eb panogah
vrtnarstva. vaj«D samustoj nega vod«tva, I »-'i etnimi spričevali, želi »talno »li začasno slufbo. Prevzame pi tudi vsa r to ivtrokf izpadajoča dela. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p<Hi »Marljiv vrtnar«. ld.13-2
Knjigovodja-
bitancist
i mnogoletno trgovsko, industrijsko in bančno prak-so, sajn-j^tojen v vseh p: —	delih, verziran v
davčnih isdevah. iWe nameščen je. Si prejme tudi na io«bo io revizijo ter tur* ditev knjigovodstva. Di-skreoija zajamčena. — Ponudbe n« »glasni »ddelek »Jnt.ra« pod »Bilancisf«.
887-2
Natakarica
mlada začetnica, prijete« zunanjosti, išče. siužbo v boljši gostilni ali bufetu. Nas ov: Anica R e d n a k, Sevnica.	12S9-2
Mlada gospa
stara 23 lert, inteJigentoa. dobra kuharica, išče mesto gospodinje pri boljšem samostojineim go»podu. — Cemjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Gospodinja«.	1298-2
Začetnica
iS6e zaposlitev kot natakarica. sobarica ali slifcno. Zna budi Šivati. Cenjene dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Takoj 20« 1322-2
Plačilni natakar
(poslovodja) reprezentativen in energičen, t inozemsko prakso, perfek/ten v nemščina ln čeS&kii. zmožen kavcij«, išče za takoj službo v hotelu, restaivra ciji ali kavarni. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Uspeh zagotovljen«.	13;3-2
Pridelki
Vsaka beaoda 1 Dui u lajanj« naslova aH ■a iifro pa S Din. (3S)
Dobrega vina
lastnega pridelka, 50 hI belega to 50 hI rdečega prodam po 3—4 Din. Vza mem tudi hranilne knjižice kot plačilo. Naslov v »gl. oddelku »Jutra«. 1075-33
Vsaka besed« 1 Din. ta dajanj« naslov« aH t« iifro p« 5 Din (19)
Lokal
>pi wn4 je® t« trgovino s špecerijskim blagom. oa arometnem krajo tako. vidam v najem pod ugod nim« pogoja. — Pojasnila laje lastnik Jota Jagodic cKjseatnik. Visoko it 33. tiošta Seočur pri Kranju S4<H8
Lokal
z 8 prostoroma, v novi
hiS na vogaliu KeeJjeve im Slomškove ulice, zelo prikladen za pisarno ali briv s ki salon, takoj ugodno oddam. Poiav« 6« istotam 1266-19
Lokal
oddam na Dunajs-ti cesti St. 36. ktfortnadje daje Jiigo-Auifto, telefon 2236.
12T79-19
Lep lokal
za trgovino z m"5an. bla. gom takoj oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jui\ra« pod šifro »Din 300 mes»č no«.	1331-19
Preiskovalnemu sodniku se hlače tresejo
• • •
KAJ STORI V SVOJEM OBUPU? K J O E J U JENKI NSU GRE!
Naročite JUTRO!
NAJ GENIJ ALNEJ ŠI DETEKTIV SEDANJOSTI! VEČ O NJEM V PODLISTKU JUTRA
Pričetek v nedeljo, dne 15. januarja
2 hranilni knjižici
Celjske mestne hranilnice, z vlogo »2.000 in 48.000 Din prodam. Ponudbe n3 oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotov denar«. 1158-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilTvir« ljubljanske, ta 7000 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1272-16
Knjižice
LjraMja.ns.ke kreditne banke kupiim proti gotovini. — Poštinoobra-tme ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Denar«. 1283-16
Družabnika
i 200—350.000 Dim gotovine iščem za večjo in dobro vpeljano trgovino s koloni j a Im i m to špecerijskim b'agom v centru mesta. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Varno in rentabilno«.
1314-16
Posojila
brezobrestna, za nakup hi4, posestev in odkup dolga daje Kredlitna zadruga — Ljubljaua, požtni preda' 49 1335-16
Hranilne knjižice
: »Jugoslovenske banke« 2 vlogo do 500.000 kupim. Ponudbe na o-glas. oddelfk »Jutra« pod »500.000«.
1208-16
Vaaka txwed« 1 Din. ta lajanj« naslova ali
ta iifro S D*n. (161
Posofilo
30—35.000 Din iščem z« industrijsko podjetje, proti popolni gara.n-oi.ji. Ponudbe na oglasni odd-e!ek »Jutra« pod »Sigurno naloženo«.
1344-16
i-Kitjur Klce Burroupha:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
172
Tu jim je Tarzan ukazal, naj odložijo zlato in se vrnejo v rodno vas k ženam in otrokom. »In ti, Vaziri ?« so ga vprašali. »Jaz ostanem še nekaj dni,« je odvrnil. Ko so odšli, je Tarzan pobral dva kosa zlata, se vzpel na drevo in urno odskakaJ proti jasi v osrčju džungle.
Vsafca beseda 1 Din. •» dajanj« naslova ali ta iifro p« S Din (20>
MaBo posest
v Slo-veniji. ozir. na Štajerskem vzami-m v najem a.'« kupan. Hiža s 3 sobami itn vrtom, v bližtoi vode in železniške pos-taj«. Cenjene ponudbe na na slov: Arhitekt H e i n t e 1, Zagreb. Jelačičev trg !0a.
1230-20
Parcela
vogalna. 800 m'. 4 minute od trnovske cerkve zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jut'a 1215 20
Stavbne parcele
ob Tyrševi (Dunajski) cesti ugodno naprodaj. Do-pise |»nd »50« na oglasni oddelek »Jutra«. 1267-20
Novo hišo
trietanovsnjsko. ! 6 «obv mi, 4 kuhin ami. predsobo, koinalnico in pritiklinami. vodovod, elektrika, kanali-zaciija in parket, na periferiji Ljnb'jane prodam ta 150.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12156-20
Krasno posestvo
18 oralov, vse zidano io v ravnmi, sravee kolodvora ra mesta v Sloveniji prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobičkanosno«. 1291-20
Parcelo
do 1000 m', par minut »d cerkve in ce*>tne železnice v S i š i po ugodni eeni prodam. Ponudbe n» ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«.	1296-20
Stavbne parcele
prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Din 35 za ms«. 1330-20
Vsaka beseda 1 Dm. ta lajanj« naslova ali
u iifro pa 5 Din (161
Deske
smrekove m jelkove, 3 in 4 vrste, 12. 18 in 24 mm, po 4 m, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo cene franko vagon naklada na po staja na naslov: Kemperle. Češnji««, ikofj« Loka.
1237-15
Suhih bukovih drv
5—6 vagonov ima ne pro daj IvaJi Bregar, Medija Izlak«.	1240-15
700 m3 bukovine
za hlode, takoj prodam na panju; 1 vagon suhih bukovih dužic za sode, v dolžina 60—95 cm; preko 50 vagonov prlma, suhih bukovih cepanic in 1 va gon bukovega oglja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Niizka cena 289«.	L249-15
Dijaike sobe
Vsaka bose da 50 par; •a dajanj« naslova ali
M iifro 8 Din. (22i
Dijakinja
išče stanovanje s hrano — v cenj 600 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dijakin;a«.
1297-22
tanovanje
Vsaka b««*!* 1 Din; ta dajanj« naslova ali
ta iifro pa R Dia. (31)
Dvosob. stanovanje
ve'iiko, š kopalnico in pn tik lina nti takoj oddam v Jarnikovj u l iti 9/1 — pri Stadion«.	1263-31
Trisob. stanovanje
moderno to komfortno, i kofialnioo, v blriimi Kolesi je oddam » 1. februar jem za 800 Din. Vprašati v Oražmovi ulici St. 3*1.
129iiai
Komfortno
stanovanje
2 velikih to majhne »obe oddam na Vrtači Stev. 4.
1385 21
Lepo stanovanje
sobe in kuhinje takoj od dam v Kamniški ulic; 20.
1300-31
Tri9ob. stanovanje
s kopalnico oddam s 1. februarjem aH takoj na Tvrševi (Dunajeki) e. 99 1334-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico in verando t« koj oddam n« Tržaški ce sti »t. 29/1.	1341-33
Trisob. stanovanje
i vsemi pritiklinami oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/m s 1. februarjem •.933. Poizve se v stavbni pisarni na Rimsk-i cesti 2/1 1312-31
Sobo odda
V»aka besMl« 50 par i« dajanj« naslov« ali n iifro S Din. (23
2 lepi, prazni sobi
pripravni tudi zs pisarno, v centru mesta oddam skuipno ali [»osameznn. Ne slov p* .ve oglasni oddelek »Jutra«.	1343-23
Za 1<?0 Din
oddom lepo s«ibo in knhi-njo v novi hiši v Vniim.nu j Naslov v og'as.nem oddelku »Jutra«.	1227-31
Solnčno stanovanje
obstoječe tt 3 velikih sob. velike predsobe, kuhinje. Kobi-ee za služkinjo, sh-am be. kloseta. balkona t<*r shrambe, nddam j 1. februar m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1311-31
Stirisoh. stanovanje
krasno, oddamo s 1. februarjem v Sp. Šiški. Og'e iat: dnevno med 10 n 12. uro. K-jnzumno drn štrvo. Albertova štev. 27'I.
1101 21
2 zračni stanovanii
soba. kabinet to kuhinja, ter eno podstrešno (sobica s kuhinjo), v Glinški ulic-i st. 5/1 oddam po nitki ee nr takoj ali s februarjem. Vprašati pri hiSniku.
1270-31
Stanovanje
oddam na Ižanski cesti 44 1301-21
Dvosob. stanovanje
v centru mesta takoj od dam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 1305 21
Sobo
lepo opremljeno. # posebnim vhodom, park-t.nm in elektriko, v centru mes-a takoj oddam, event. s so U[>orabo kopalnice in kla eiria. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1083-23
Opremljene sobe
s posebnimi vbodi, z eno ali dvema posteljama, po 150—250 Din, blizu tram vaja oddam v Sp. Šiški. Černetova ulica 31/1-4.
1.251-23
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1255-23
Oddam sobo
2 gospodoma, event. tudi s hrano. Soba 1ma separlran vhod ln električno razsvetljavo. Naslov pove ogl. t/ddelek »Jutra«.	811-23
Lepo mesečno sobo
D ocf^riraao — P Drostim vbodom :» njic 6» to <n soinčno • ■»no »K dvema do« tel jama » ri 11 trk rivoiija takirj vidam «ta4n;m io boljšim »sebam D'jati ^ključen. Vprašat' v Knafljcvi alic it 13/n	S3150??
Udobno sobo
v sredini mesta oddam ta koj boljšemu gospodu tli gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1326-33
1 ali 2 opremljeni sobi
pri operi oddam. Telefon, kopalnica in klavir. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1223-23
Sobo
i 2—3 posteljami oddam v sredini m^sta. Naslov pove oglasn.' oddelek »Jutra«
1182 33
Sobo
elegantno opremljeno, s po sebnim vhodom, v bližin' banske u^>r:,ve oddam Na slov oove oglasni >d H»-! k »Jutra«.	1098-23
Sobo
lepo opremljeno, s parke *om in eVktriko oddam eni ali dvema »o!idn:mi osfbama i a!' brez hrani-v Ciril Metodovi ulic,: 19 I levo (pri sv. JožefuV
981-23
Opremljeno sobo I Opremljeno sobo
lepo. takoj oddam 2 bolj širna gospod- ma na ijan#-ki cesti 13.U — evo 1012-23
Opremljeno sobo
lepo. čisto in soinčmo. z dvema posteljama, posebnim vbodom, elektriko n pran:em perila oddam za 160 Din za osebo na Ce lovski ce>sti 72. pritličje.
1271-23
Solx)
!et»> opremljeno, v bl:žini 2r'avnt-ga kolodvora oddam Na?lov v kolonijalni trgovini na Vodnikovem t.rgu št. 2.	1265-23
Opremljeno sobo
popolnoma separirano, 7 m šnroko iD 6 m globoko, jb trom-ostovju takoi odd3m. Naslov pove ogl. odd"l<-k »Jutra«.	1257-23
Ooreml'eno sohn
oddam soJ/*dni gospodični. Naslov v oglasnem oddelki: »Jutra«.	H276-23
Lepo, prazno sobo
s parketom, posebnim v ho dom to eiektrično razsvet l:»'vo oddam v Prešernov' ulici stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1274-23
ODremHeno sobo
poc-nni oddam 2 gospodičnama. Naslov po^e oglas, oddelek »Jutra«. 1275-23
Lepo, prazno sobo
oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1303-23
Sobo
s po^ebn:m vhodo-n oddam na Sv. Petri cesta št. 33.
1304-23
Dve prazni sobi
primerni za obrt. aii pisarno v centru mesta ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1306-23
Veliko prazno sobo
n';č.no. oddam takoj na Mestnem trgu. Naslov po ve oglasni oddelek Jutra 1328-23
Lepo sobo
s klavirjem oddam 1 ali -o«eboma. Naslov v oglas, oddeku »Jutra«. 1327-23
Separirano sobo
z elektriko, po ugodni ceni oddam Cesta v Rožno dolino 44/11.	1342-23
Opremljeno sobico
t^k kavarne »Evropa« od dam s 16. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 1336-33
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam e 1. februarjem na Sv. Pe tra cesti 8!.	l;337-23
Sobico
8 poset>. vhodom in elektriko oddam. Nasov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1332-23
Opremljeno sobico
takoj od dem v rili v Maj strovi ulici St. 14. 1338-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v Čiri I-Metodovi ulici 19. vrata L	1338-23
Stanovanja
Vsaka boseda 50 par. za dajanj« naslova ali ta iifro 8 Din. (21-«>
Sobo s kuhinjo
ali sobo s štedilnikom išče mirna oseba. — Dopise na oglas, oddelek »Jut:a« pod »Mirna ostba«. 131,1-21/a
Vsaka beseda 50 par; xa dajanj« naslova ali
ta ii.fr« 3 Din. (23-a">
Prazno sobo
s tekočo vodo ali uporabo kopalnice, po možnosti v novi hiši :šče samostojna Ponudbe na uglasni oddelek »Jutra« pod šifr<• »Soba«.	J28l-23/a
V strogem centru
strogo *ei>arirano. eiegant no opremljeno sobo išče stalen gospod z-a takoj. Ponudbe na ogls. oddelek »Jutra« pod »Strogo separirano«.	1300-23/a
preprosto, s point«uini vhv dom. :6če državni uradirk Ponudbe z navedbo cene na og a sni '^ddel«k »Jutra« pod »Ft-bruar«. 1329 23/a
7 Ji
Vsaka besi-da ž Din. ta dajanj« naslova ali fcfr« pa 5 Din. (34)
40
Zakaj tako molčiš? Polju be.	1250-24
Glasbila
Vsaka t>eswl» 1 Din. j Z3 daHUij« oasiova »!' j ta šifro P» 5 Dva. (261 |
Harmoniko
tritonsko ^ kovčkom, na; bolje ohranjen* .ep" gia sovi. i medenim- glasih poceni naprodaj. Naslov * ■glasnem oddt-lku »Jutrs«
m
WEB5M
v-ak..	1 Dt-ti
la iaianje naslova al"' m i:fro :>a 5 D,n .'32
i Vatduliopiovm Puk v Skopiju vida v zaku.p • 1 februarjem 1933 svojo
oficirskr menažo
na aerodromu v Skopijo. Pogoji ca-kuj« se lobijo od uf>ravneja odbora oficirske menaže 3. Vazduho-plovnega Puka za cen« 30 Do.	880-32
Vsaka o«aeita 1 Din i* dajanje naslova »l: ta S.ifro t« 5 Din (37
Vsaka Oased* 1 Dm i i« dajanj« naslov« ali I ta iifro pa 5 Din (27 '
Nemška resavka
čistokrvna, stara 5 mesecev. oziroma 2 ieti star dober pes-čuvaj napr^-daj. Andrej Potof.nik. &kof'a ; Loka. Kari. ulica. 1241-27
Dreser šport, psov
priznano dober. s-prejn^ t*e v dresuro. Klemenčič Ivan. dreser. Ljubljana — Cesta v Mestni log št. 33.
1313
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par: u dajanj« naslova aH za Šifro pa 3 Din (28)
Zapestna ura
srebrna, j« bila izgubljena v četrtek med 5. ;n 6. uro od Domobranske ceste po Poljanski c-esti. čez trg do pošte. Pošten najditelj na; jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra« 1254-28
Kalefluid
ojaču;« sekretarno 4«-
lovanje žlez. Prtporoča se v vseb primerih, kjer je delovanje teb žlez oslabljeno in pri «tanjo. k- je posledica tega Ojaču j« živčni si = iem n k repr orga niizem Oporablja se pri .zmučenosti. pri oslab-eriih živcih, pri poinl nevrasteniji.
Brezplačno detajlna literatura. zahtevajte:
MHoš Markovič
Beograd. Kralja Milana št. 15. - »Kalefluid«
se prodaja v lekarnah
in jrogerijah.
Odobreno od man. soc. pol. in narodnega zdravja S. br. 5300 — od 28. marca 1932.
15396
I Vsaka basela 1 Din. t ta dajanje naslova ali za iifro twi " Din (291.
Čevljarski •stroj
znenike Stane, ra podplate. ročni ali na mot.or ku pim. Ponudbe na podtuž-n:co »Jutra« v Novem me stu pod »Stane«. 1203-29
Stroj za entlanje
znamke »Stnger«. malo rabljen, proda Bizjak. Rim ska cesta 31.	1.68-29
Drva in premog
pri
IV. SCKOII
Dolenjska cesta Telefon št. 2953
v vseli zadevali nudi »Jutrov« mali oglasnik
Zahvala
V naži težki srčni bolesti vsled izgube naše srčno ljubljene soproge in mamice, gospe
roj. Petrove!©
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam izrazili sožalja. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, poštnim uradnikom in uslužbencem, poštnemu pevskemu zboru za krasno petje, društvu »Soča« ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnico v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 14. jan. 1933.
Žalujoči ostali.
1886
Pristopajte k Vodnikovi
Oblastveno dovoljena
razprodaja
Vsled likvidacije firme razprodajamo našo veliko zalogo manufakturnega blaga izpod nabavne cene. Izkoristite to priliko in si nabavite blago, dokler traia še zaloga.	15492
OBLAČILNICA »ILIRIJA" mm
Ljubljana, Mestni trg 17, I* nad str. BBH
OGLEJTE SI ZALOGO!
OGLEJTE SI CENE!
Urejuje Davorin Ravljen. izdaja ta Konzorcij »Jutra« Adott Kibuikai. Za Narodno uskarno (L du kot tiskarnarja frauc JezeršeK 2a inserauu del Je odgovoren Alojz Mov&k. Va v Ljubljani