'Ml «W i—^ ' tU UoUdMJ*. PR TA glasilo slovenske narodne podporne jednote Ureáattki la »pravaUM pn •Urii tear 8. Lowuéaie av. ^___„ ~ .....— -LJ-U. » ——________________________ _!..,_, YEAR XV1L g^TBgagS STciUMM Chicago, III., pondaljak, 15. aaptembr. (Sapt. 15), 1924. Subscript!«» UN T« orric« afj Mlf 8*, Uwiali ae«. T.ltpSo«.: uwidtji MM. stev.—number 217. i— MiliM iHcy rat« »f = »••Ut« »eevM«i f«r la se*«i». HOJ, Avl .f Oct. S. !•!?. •«tk.riMd m j»« 14. lili. ■VSTVO hu-Eo PRIJELO da- kesa za ušesa. iwncija državno delavsko fe K« v Peoriji je aprejela ia ^ v kateri je Dawea označen sa demagoga. PUBLIKANSKI PODPRED gfDNlfiKI KANDIDAT JE nrST ZAGOVORNIK ODPRTE DELAVNICI. feofia, 111. — Na dopoldanskem rovanju delavske konvencije priilo zadnji petek do volikan i demonstracije, ko je bilo o jeno ime senatorja La Follet-in Wheelerja, od katerih je pr progresivni delavaki predse^ liiki. drugi pa podpredsednik ididat. Delegatje ao obema ma priredili burno ovacijo ) je konvencija aprejela po 0 poročilo, v katerem obsoja vni posebni odsek republ ega podpredsedniškega kan ta Charles G. Daweaa. Poročilo je sestavil posebni od 1 Geo. Slaterjem ia Chicaga čelu. Notri je povedano, kako j« doslej obnašal Dawea na delavstvu. Navedeno je, ko je organiziral minutnike. Raz no je tudi, kako je bila atvar lorimerjevo banko. Po poroči je bil Dawes v tesnem stiku tkto afero. Poročilo pravi: "Charles G. Dawes, ki je republikanski podpredsedniški kan zt in glavni glaanik za repub likmsko Ntranko, je iz države II linois. Zato pričakujejo unijski delavci, da povedo strokovni uni jsii v tej držsvi kska dejstva le tega kandidata ia Ulinoiaa, bode mOgli drsovljeni v dru-državah soditi, ali j« prav, Če ujejo zanj, ga izvolijo za pod predsednika Združenih držav in aa i tem omogočijo,, da more po «iti predsednik Združenih držav S tem poročilom ae zavedamo |ovornoNti za narodno koMst in dobrobit tistih državljanov, ki jih «redno zastopajo delegatje tej konvenciji. "Charles G. Dawea je predsed »ik ravnateljskemu zboru pri tvrdki Central Truat Company Tudi je predsednik poaebne zve J» K J» je dal ime 'minutniki u •uve'. Ti ko organizirani v 'kom- ' pod vodstvom 'kapitanov P'poročnikov', ki ae ravnajo po jWepih in ukrepih peščice oficir-jv i generalom Daweaom na le« h Organizacijo so smatrali ills »oi.ki itrokovui unijaši za zaie-m fašist o vskega gibanja, ki je |K-no laiirkirn fašistom po organi-m ciljih. Kna petih točk v w»vi takozvani platformi ae IiUm takole: Odobravem objav« ms* stališče zvezne vlede, ki pra l 'la jo pravico vaakega držav« gina «Io dela brez ncpoatavnega •■'•avsnja tako aveta kakor ono, • «sfero sme delavec odložiti de-g, pa naj j, i-Un delavake ali w organizacije, ali be. n¡ »"•/nan jeni unijaši in drugi, ki industrijskimi m frazami, vidijo v tej prikrito govorico, a katero PPra\ K-ujfjo Ifta* P" '•*• i 1Q ž« "V zagovorniki tako ' ''' delavnice odrekanje organiziranja v stro uruje. , ■»'•vorn, ki ga je imel gene. "■«•■vpred Čikaškim klubom Z* «!»• 5«. februarja L l" «1 Nsh «AU je kek mi-« - lov, k med temi poelušalci ¡V .ploh, ki ae boji tek-r ,r'J* J, n "rMltil ki , 4r ''oš slavni, močni ia od* P*' l'r' Isednik Warren O. Mar-r« napredka od Adam-k Daughertyjevi * a 4». «a, h, IJff m* 1 "h, h . * ta- f,!> povedi, ki jo bodo po »i*nju imitraii bodoči ro ali počelo i ---- reda, V tej deželi, ■i " J* s njo naša vlada, da • do del« ravno tako ave-s katero ame šlo-« svoj« delof ■-"••rtyjM, prepa- f »*Ul t m.alik I>awea, "•na »»per iel««ničerje. J" je wnJuiii Wilkereoa v « aa Mki^ro tekraln«ge * M K stre U.) V Pregled dnevnih do-godkov. Amerika. lllinoiska delavaka fedcracija ostro okrcala DaweM. Stara garda že priznava, da u gubi Montano. Hišni baroni, katerim se dobro godi pod staro gardo, bodo volili Coolidga. Coolidgevi generali so v strahu za glaaove rudarjev. K. K. K. pomeni "Kep Kool with Kulič"! Inozemstvo. Velika gibanja kitajskih čet za nadaljevanje konflikta. Anglija je dobila izjemne pra vice v ligi narodov. Ameriški reparacijski agent je "Simon Legree" v očeh nemških delavcev. Vodilni fašist v Itsliji ustre ljen. republikanci že točijo solze za montano. Namesto da bi prisnftli svojo slabost, kalejo na demokrate ter pravijo, da jo Montana izgublja, na u Davisa. K. K. K. pomeni "Keef Kool with Kulidge". Washington, D. O. (Federate«' Press.) — J. J. Hsllum, ki je od vetnik in ki se je priklopil La Follettovim ailam, opozarja jav nost, da ima Ku Klux Klan poli tično Maine v svojih pesteh, in da pomeni K. K. K. "Keep Koo with Koolidge" ne samo v državi Maine, nego tudi povsod drugod Ila 11 um vztraja pri trditvi, da ni majo republikanski principi in dela aedanje administracije nobc nega posla z izvolitvijo v držav Maine. Tiate volitve niao bile nič drugega kakor.registracija klan ake dvetretjinake večine- v drža vi. Ekonomaka vprašanja je na vdifcgtlfkdje mojstrov v. j^m-lTorku, za La Folletta pa v M o» škem biznisu v potisnile verska in plemenska nestrpnost v ozadje Drugi politični izvedenci Waahingtonu so odgovorili na to opozoritev, ter dejali, da pridejo ekonomska vprašanja še pred mesecem novembrom v ospredje Coolidge potrosi preveč densrjs in njegovi kapitanje se prearo gantno pripravljajo na to, da bo do diktirali mezdno znižanje, od prli zaprte delavnice ter od pra vili kolektivno postopsnje na stra ni mezdnih delavcev in kmetov Obe atrani napovedujeta vroč boj; mirne bodo le države na ao lidnem jugu, pravijo. JANEZ DAVIS ZAVRNIL BRTANA. Ohejenne, Wyo. — Janez W. Daviš, ki je odobril stslišče svo jegs kandidatskega tovariša Charleaa W. Bryana, ko jc ta ob eodil 'obrambni dan', je zadnji petek zaobrnil plašč po vetru ter se ogreval za vojaško pripravlja nest te dežele. S tem je očividno zavrnil Bryana. "Mi ne moremo vreči meča iz rok, dokler niso druge nožnice prazne, in primerna pripravlja nost za narodno obrambo je ena prvih dolžnoati vsske države," ja dejal Janez Davia. Ogreval ae je za ailno ameriško mornarico, ko je izjavil, da je a meriška obramba predvsem nn morju. Okrcal je aedenjo admini straeijo, ker je dovolila, da je neša mornarica padla pod odme rek v razmerju 5—5—ii. Kaj mu bo odgovoril na (o nje gov tovariš Charles W. Bryan. tega ne vemo. AU SMO iE NA PEAOU ZIME? Sneženi viharji v Kanadi; sneg v ▼ Južni Dakott Winnipeg, Prvi sneženi vikar v Kanadi je dlvjel 12. septembra v Chapleau-u. 400 milj vzhodno od Winnipe-ga. Sneg je pobelil strehe ia polja in prebivalri eo ee morel i obleči v kotahaefe vrhnje suknje North Bay, Oat. — flnežen vihar je divjal v okolišu C*ebrenp od petka zjutraj do eobote opoldne Siona Falls, S. Dak. — Prvi letošnje zimeke sezone Je oblekel Haouz FaUs dae !1 «ep tem bra MONTANSKA PODRUŽNICA K. Z. P. P. A. JE ODOBRILA WAL-SHOVO KANDIDATURO. Minneapolis, Minn. — V poročilu, ki ga je poslsl politični u-rednik o političnem položaju v Montani, pravi miuncapolskl list Journal tole t "Če zmagata La Follette in Wheeler to jesen v Montani, bo to pripiaati okolščini, da ao demokratski volilci nasplošno prestopili v tabor progresivnih elementov. Dokazov za to, da oboto-ja zveza med La Follettom, Whee-lerjem in Walshom, je obilo, 6s gre človek nekoliko okoli političnih voditeljev po montanskih me« atih. "Davis in Bryan sta v tej državi iz igre, čeprav ima Montana večjo demokrateko moč kakor katerakoli druga aevernozapadna država. Kakor cenijo, bo v najboljšem alučaju 20 odstotkov oddanih glasov sa nju. "Demokratski delavci pravijo skoro bres Izjeme, da bo La Follette zmagal v državi, in da hp skoro z istim Številom ponovnb izvoljen Thomaa J. Walsh za svm-nega aenatorja. Ta atvar je gotova, čeprav jo akrbno prikrivajo Ko ae kampanja še bolj razvije, bo to še očitnejše. "Kar ae tiče aenatorja Waleba, ne more biti ta za Davisa v New Novo politično vprašanje: Premog! "Dajte vražjim rudarjem kaj dela, ie ne, Ugnbimo glasove I" je sdaj obupen klic stare garde. anglija si je pridržala izjemne pravice. .___ t v \ n \ Biti hoče Še nadalje samsvoj sod- Chicago. - (Feder. Press.) - ■ ft|k ^ ^WjSh «¿^ "Za Boga, dajte vražjim organi ziranim rudarjem kaj začaaneun dela vsaj do volitev 1 Kupujte piemog, da bo vaaj nekaj dela zu rudarje, drugače bodo volili La Folletta ali celo Foaterjal" Tak je obupen klic, ki ae razlega te dni iz glavnega stana Narodnega odbora republikanske atranke. O tem klicu poroča Paul Wooton, washingtonski poročevalec lista "Coal Age". Omenjeni klio voditeljev-atare garde ja na-alovljen ns industrijske msgnate. Stara garda je alarmirana valed veliko brezposelnosti med organiziranimi rudarji, zlasti y Ulinoisu — ne radi tega, da bi ae ji rudarji smilili, kaj še, ampak radi tega, ker ae boji, da bodo neza* dov oljni rudarji volili hd Folletta ali "celo Fosterja". To je tisti strah! Stotisoče glasov te neksj Itejc. Dejte jim dela vMj do volitev! — — Razumete to, rudarji f 4ani. Izjaviti ae bo morel sa Ds visa, ko atopi pred volilce. Ali preprečiti pa ne more zveze med demokrati in La Follettovimi mož mi. "Montanaka podružnica konference za progresivno politično akcijo je odobrila Walsha in dvs demokratska kandidata za v kongres. La Follette in Walsh imsts vsak svoje sitnosti v Montani, ali njune zadeve so v tesni zvezi. "Kljub tej silni zvezi vztrsja-jo republikanski voditelji pri trditvi, da bodo zmagali v Montani za Coolidga. "Dr. O. M. Lanstrum Iz Heleni, ki je član republikanskega nsrodnega odbora, zatrjuje, da more upati Coolidge v tej državr na zmago. Priznavajo veliko po pularnost in priljubljenost sena torja La Folletta med montanski mi kmeti pravi, da ni razlika velika, ker so imovitejši kmetje, živinorejci in ovčsrji še vedno re-publikanskega mišljenja/' Republikancem mora iti jako trda na aevernem zapedu, da »<• morejo posluževeti takšnega to-ažila. Hvojčas je bila I a gospoda veliko ošebnejše in ponosnejša Ni ae zmenila uiti malo za kmete, še manj pa za delavee. Danea si prizadeva mamiti kmečke in de lsvske volilce s tsko slabimi in obupnimi poročili. No, poprej ni bilo še nikoli ta ko enotne politične frnote med kmeti in delevei, kskor jo je ope siti denea. In še nikder poprej ni-: so imeli revnejši aloji boljšega predsedniškega kandidata, kakor ga imajo danea v oaebi senstorjs U Folletta. Reparacijski agent Je Simon Logroo". • šš< Komunisti v Nemčiji označili Owena D. Younga sa gonjača sužnjev. NemŽki proletariat Je "strio Tom". Berlin, 13. eept. — Ameriški bankir Owen D. Young, zavesnl; ski reparacijski sgent v Berlinu, je včeraj prejel drugih 20,000,000 JÄlstih mark na Mčun. odškodnin po Dawesovem načrtu. Komuni stični listi — in do gotove meje tudi nacionalistični — so (s do gsdek naslikali takole: Nemški proletariat je nov "strio Tom", suženj, po ksterem pada'bič Owena D. Younga, no vega "Simona Legreoja", ki je v službi mednarodnih imperialistov in velebankirjev, sedanjih gospo darjev Nemčije. In liga je priznala pridržek. SLAB ZAČETEK DELA IA SVETOVNI MIR. Ženeva, Ivioa, 13. aept. — Pod-odsek zbora lige narodov je vše-raj priznal Veliki Britaniji pravico pridržka glede njenih tolmačenj a ozirom na meduarodne zakone za morja. Na temelju tega priznanja sme Anglija še nadalje raslagati mednarodne določbe, ki veljajo na piorjih, kakor Mine hočo ne glede na to, da tudi Anglija priznava obvesuo rasao«, dišče kot najvišjo oblast v odlo« « «•vanju o spornih sadevah. Sklep pododseka pomeni, da vsaka aruga država, ki podpiše klavzulo obligatoričnega razaodi-Ščs, lahko naredi kakrjtaokoli pridržke. Juristi priznavajo, da je to slab začetek reševanja vprašanja svetovnega miru. Ce bo vMka država po sgledu Angije hotela imeti isjemne pravice v tem/ali onem, oatane ustanova obveznega razsodišča le na papirju. Vprašanje aankoij proti napadalnim državam Še nima jMns Oblike, iagleda pa, da najbrž pride do nekakega eporasuma med delegati. Celo švedska delegacija, ki je bila lsprva odločno proti vsskemu garaneijakemu paktu, je pokaMla voljo, eodelovati pri tem ali onem načrtu m odpravo vojne. EXBMPLA TRAHÛNT DI VLBOBJO. ZOLE Mar Don «Ido ve béakutne delnice London, 13. sept. -» "Daily Mail" poroče, da je Kemaey Ma Donald, laboriteki minietrski predsednik, dobi! v zadnjem marcu .'10,000 delnic MeVitie and Priee Hiaruit kompenije na ftkof skem Delniee eo vredne *130,000 Poročilo je povzročilo politično aenzeeijo na Anffleškem MaeDonald je včerej pojesail, ta je Mir Aleaander (irant, glavni laetnik omenjene dražbe, dobil baroneki naslov v priznanje nje govih zaelug, ker je poklonil jerno kajižnieo ftkoteki. U hva lelnosti za to priznanje je Oran t prepiael ne Mer Dona Ida 30/joc» d* I rut svo J* «Iružb* Dohodke od «lelnie prejeme MeeDoaeld do «»«je smrti, neker delu le* pr* ¿ Edwardsville, 111. — Hoditi v srednjo šolo in živeti v meloni mestecu, kskor je Uillespie, lil., je bilo prsv mslo zanimivo za Margareto MeMulIen, in ravnota ko nezadovoljna je bila a šolo 01 ga Kndruzzl, pa sts se petnejst letni deklici odločili lil ns pot, ds vidita, kako je kaj po svetu In ds doživita kako zanimivost kakor Loeb in Leopold. Tako sta izjavila punel, ki sta sedaj radi eestnega ropa v tukaj šni ječi.' Margareta ai je izposodila de lavako obleko svojega očete, u kredls ssmokrea, dobila nekje Ce pieo ter šle za pustolovščinami, jc rekla. Zapustivši svoja rojstno mesto sta jo mahnile ker peš v svet upaje na rožneto bodočnost .Veki dober avtomobilist ju je vzel k sebi ter odpeljal v P!d-irardsville, sta izpovedale punci. V Kdwardsvillu sta našle *• vari popolnoma drugačne, kakor pe so v domačem kraju, in tu eta tudi doživele avojo prvo putlolov-ščino. Prijele ata n»kega črnca, ki pa ni imel niti enega eeuta pri aebi. Potem je prišlo do druge pustolovščine. Ustavile ata drugega človeka, od katerega ata d^ bile Je 60 centov. Pončari obžalujeta «»daj avojo neumnost. In eblesti ao priprav« ljen« vrniti deklici stanšem, č« ju hočejo domov, n« da bi ju kaznoval« ze ecstao ropenje - Zgledi vlečejo. Turški povemor, pijan iiogato utHrr (]ruiirfl vedal, zakaj ni izrekel smrtne kazni. Glavni vzrok je bila veleposestnikov, ki so bili >an- mladost morilcev. S tem je Sodnik izrekel, da fantiči v kiri| lastniki Industrijskih taki staroeti niao odgovorni za svoja dejanja, ker so ne-!P^JulJ. bile razdeljeno , , • . , .. .... . . konaervativno in liberalno s*ran razsodni. In to je resnica. Obsodba je velik sunek proti ko. srednjega razreda ni. bilo smrtni kazni. Nobenemu državnemu pravdniku ne bo od- itezvoj induatrijakega življenja in slej več igrača priporočati smrtno kazen za mladoletne vpUv s tiniverae ata prineala agre-morilce, kajti ustvarjen je bil prejšnji dogodek (prece-dent), na katerega se bo lahko skliceval vsak zagovornik,j c^ Tr^bojT ao^orgaVi^li"^ kadar bo zagovarjal mladoletne morilce. Pa tudi smrtna atranko. lacimlle sta ia tu kazen se bo težko obdržala v kazenskem zakoniku države ,li n®ro ukazu "farjev" in ta kih sličnih ljudi, bodo žene še sužnice." Žalostno je, da žene nc pozna jo niti same sebe in kako naj se zaveda nov zarod, ki je potreben zdravje, poduke, čiste ljubezni itd. Mrs. Senger vpraša dalje "Katera žena so pravzaprav za veda. zakaj je na svetu, kakšne so njene pravice in dolžnosti, kdo ima pravico ukezovetif Zakaj že na je Že tisočletja nekakšen za sužnjeni stroj, sU iz ljubezni nevednosti ali zanemarjanja. Ako bi bil ženaki um to, kot njeno te lo, ako bi njeni možgani toliko mislili, kot prestane njeno telo, bi žene ne bile suluica nikogar, ko se je rodila prva mati in do da poaorooat. Teko je FVa Romano »•*• tv0>4 ,no Janr ki «n je Kolumb puatil n. * '"V*0 tf. m0i tf|* Otoku llaiti. že le«. 14*6. poslal " * V^,' J"^ v Evropo prva poročila o aejaaju »• vUdara ln rell*,j'' ,ta- tobaka Leta 1611. je prišel še tu I bl m 4,'n,lkf »« di prvi tobak v Kvropo, kjer ae jej igleeile v liatik in ae pogovorile v per deaetletjih razširil po vaeh | pametno in trezno e vprelenjih pednih dr ia vab. Leta 1M3. ga sadili Še tudi v Nemčiji. Ki ar tičejo na. in življenja voh-če T Imamo oči. de vidimo, ušeee Hprve ao ameli razen vojakov in Ja slišimo, jeaik, da govorimo in tudi nekaj mešgenov, de mielimo Ali naj vedno aamo poalulemo Ako ee aame ne bomo oevohodile drugi aaa tedi ne bodo. ženi ee predatavlja vee ležajt-ve. kaše govori, piše. čita, elike. do največje monterjev kaditi tobek le visoki pleniiči. Obleati eo rodile ostro borbo proti pušenju. Papež Urban VIII. je cele iadal proti kajenju lebaka poaehno bulo, ki je Mla u k in jena šele lete 1724. Mnogo pa metnejše so bile one rlede. ki ao naj si bo ed mele Btmeeto iadejanja atrogih odredb;stvari, preti toheku uvedle viaoke davke. Jakob I. je v Angliji viaoko akdciil trgevlno s "peklenskim lele. bomo d.m .m Uene*ij« j« leta 1S67 , re tobak menopollzlrele Njima se sledile t««TI druge dršere. ki ao avedle viaoke eeriaake ta de ven« ■I obhtoje iz nas ln za ffl^H bodo spremenile, ^ lio loll tega, ker orno jih fcolcle JM niti, napraviti boljar, kakor*1 In ee se razmere ne spr;uPllf mo to same zakrivile. Ženske lahko razu „^ ^ take razmere krute 7.a na« I mor gremo, vidimo lepe kia* prodajalnah lepo pohištvo, j obleko, pa tudi atroje, ki bi ko opravljali marsikatero za nas kot na pr. prslni «troj. tisoče žen je in lc malo ¿en sednje pralni stroj in tako ■ jo žene delati z rokami, ki za majo. Lepo obleko in poliiitv mamo pravico aamo pogledati Kadar ima mati dete, nima strežbe, ker ni denarja. To je kaj, kar je daleč od nje, nikd ne briga zanjo, pa magRri ie Kljub temu pa nima ene pr ce do avojega lastnega otroki, leot deteta in odraslega. Oni samo dolžnosti, da g& ohrani čaaa, ko postane zmožen za za kapitalistični razred, ki pravico njenega otroka poha umoriti v tovarni ali na boj polju. Mati ima samo dolin pravicc nima nobene. Kdo je mu kriv t Drage sestre, pomislite — iq te usmiljenje do svojih otrok pošiljajte jih v ta strašen zlo — bojujte ae, za sebe, za s^ otroke. Ne glejte in posluša, ter nas uee hudobni jeziki, vorite in ozrite se naokrog, glejte z odprtimi očmi in zakl te; "Boj za pravico 1 Ne oma mo do naše zmage. Živela «vo dal Živelo zavedno ženstvo!" Rdeča Veronika. SLIKE IZ NASEIB1I Ne deli mo vedno, da se same rsfmere krive, ker êe home to de laaBto fekele. da ae »e od sebe I čija. Razmere pa nteol me od eehe. p« ae tudi aebe m bodo podrle. OoaaUnda, Pa. — Malokei ae vidi dopis iz tukajšnje naie ne. To mi je dalo povod,'da nekoliko poročam o tukajšn razmerah. Delovne razmere nekako arednje. V tukajin premogovnikih delajo od tri pet dni v tednu. Zasluži se toli da ae Človek pošteno preživi, dt tukaj nas izkoriščajo k»P»t ati kot v drugih krajih. Premogovnik je prcnapolnj« delavci in še zmerom prihij delavci vpraševat za delo. Te vzroča, da moramo mi veliko dela izvršiti zastonj in"boiM naravnoat pove, da ne more plačati za mrtvo delo, ker »o tako dopovedali njegovi gospod jI. Tako ao rudarji prisiljeni češ nočeš, da sprejmejo ta jw| kajti pred rudnikom čakajo drugi na delo. Kako sc to vrši, naj zado»t v boljšo razumevanje »amo cn «odek' ... LJ Tu je delal rojak, ki je zbo Bil je bolan približno tedea o in dobro. "■" t "ga niti ne vidi, ""•« m tako biti, če > Piše. ' ievsHšer "Dnev-"koliko posvetil v „ r-žimoveev. Poro 1 'Jal v Ženevo k zbo narodov" samo , 1 "i*ter Msrinkovič, 1 trgovinski mini-Razven tega pa ' državne blagajne "'"'»"n z« unt vladnih "'«h listov, med nji-"neu'*, pošljejo V, J'' poročevalec ter "a državne troške l""ek« konference, ' 'MernikN čiato pra-r ,J" bilo ta poroče--n-Jše. ča bi posla-" mega sposobnega K' bi lahka poročal liate. _ dno na tO potova-' "«da* reptilov pa . a K p«»»lal ' Slovenec' Igračavalaa v ¿eaevo " ""'»«•mea", ki ae «n ne angleiki. v "kih razprav ''"■< 7.a "Klovenca" / k*r ae a tem iz-1 da bi njegov po prijet.,«;,« .Jii.1 ¡•r ij.-t fi-jc« |*o- PROSVETA. vedal. Za vlado ugodno poročava-nje je prejel "Slovenec" iz rep tilnega fonda že 3000 frankov, predujma, oatali račun pa se bo likvidiral pozneje. Slika morala is LJubljana. — Policijski «asliševslni uradi so nudili zadnje časo žalostno slike. Dsn za dnem, skoraj vs^ko uro, so prihajale pouoči kakor podnevi v spremstvu stražnika zgub-ljenke, stare in mlade, da se raz-govarjajo, priznavajo ali zatajujejo in da izpovedo svojo življen-sko zgodovino. Bilo je čuti histerične vzklike, g katerimi so hote-le demonstrirati svojo nedolžnost, ki so pa pozneje vendarle skoro v vsakem alučaju zamrli vt resign;rano priznanje. Pred uradnika stopi na videz, zdravja kipeča, elegantna, 241el-na ženska, vsa "oborožcua" z [ zlatimi prstani, v katerih se bliskajo brilijsnti, okrog vratu dragocene bisere. V grlu pridržuje proteate, isgovorjcne v hrvatskem narečju. Je Prekmurka iz Oakovca, ki je prišla poživet v jok, ki ji konvulzivno stresa rame. Naenkrat izbruhne v strastno Ljubljano, kjer se je vdajala moškim brea izbire — za denar, Aretovana jo bila na prijavo enega izmed neštetih njenih kavali* rjev, katerega je po raznih pri. jaznoatih še okradla. Ne zagova* rja aicer avoje ženskosti, protesti-ra samo proti osumljenju tatvine. "Samo za trenutekpravi, ''me izpustite in ne boste me več vidtli žive!" Toda želji ni bUo ustreženo, kajti ns policiji nI naivnih lahkovernežev, in Ženske odide po zdravniški preiakavi — najpreje v bolnišnico, pozneje pa bo delala pokoro morda v Begunjah. Dve mladi deklici, atarl po 1C let. Preje ata poeeatovali, potem pa dobili lepega dne za neko gostilniško mizo prijazno, starejšo in sladko prigovarjajočo žensko. Naenkrat ata bili obe v družbi moških in naslednjega dne ata ae napravili že doatojneje. Vclese-jcm. Prodajali ata slaščice, nato pa sedli za mize pod kontrolo in ižpodbudo starejše pokroviteljice. Hodili ata domov v barako ob dveh ponoči, toda največkrat ji-ma je ženaka v tihem sporazumu s spremljevalci zaprla vrata pred nosom in morali ata žnjirill. Konec pred koncem je bil ta, da sta bili po tth dnevih obe zasajeni pri nsčistih dejanjih in odprsv-ljeni v rdečo hišo. Med jokom sta izpovedali tamkaj ogabne stvari in odšle v bolnico. Najbolj žalostna slika. Vstopi dobro opravljena okrog 341etua ženska s širokim slamnikom na glavi. "Vi ste ločena žena, kaj ne T" Ona povesi sprva glavo, po tem pa prične govoriti, ftestnsjst let ie bila stara, ko se je poroči la. Hest otrok ima. Pa se je hlepe ča po življenju navadila med vojno v družbi tujcev na vino in pričelo je ... Je Ljubljančsnks. Sledila je ločitev, služba nataka rice v raznih krajih, plitvo veee Ija, pa zopet razočaranja. Potika nje po ceati, druženje z moškimi, ki »o jo podajali iz rok v roke. In nato aretacija radi izvrševanja tajne prostitucije! Otroci jokajo doma, mati pa aedi v zaporu in preklinja svojo življensko usodo — ali pa pozablja na otroke in kolne samo trenutek, ko je bila zasačena. Kajti materinski občut-ki v njej so že zamrli. Teke slike se kažejo v rdeči hiši dan za dnem in Ishko bi jih prikazali, da bi strmel ljubljanski svet. Zs vsem tem pa reži k oza-dja strahovita socijalna mizerija naših časov. . Kmetijski minister ir določil kot podporo za kraje, ki eo trpeli radi toče in povodnji, nov milijon dinarjev in 59 vagonov žita. Slovenija dobi od tege 200.000 Din in 8 vagonov, v enakih delih sa Ijnhljsnsko in mariborsko ob last. Nadaljuje podpore sledijo ikoda, ki so jo letošnje povod nji nsprsvil« v Jugo»lsviji znaša malo manj kakor 400 milijonov dinarjev, toča pa ima na vesti skoro 230 milijonov dinarjev 1 Eaparantaki kongres v Splitu je pretresal med drugim tadi vprašanje o uaianovitvi eaperent-»koga inštituta v Jugoslaviji. Stavka )e izbruhnila tudi v bo činski cementni tovarni In to zalo. ker je uprava znižala plače za !0r*, odpustila vse zaupnike in nek» delavee, ki so bili že 30 let v službi. Stsvks 1000 delavcev. Zdaj se pričenja sa podjetnika sezona, ko je v njihovem interesa da stavke faaoveja. la kako sta, delavci, proti trma ravsro-vaai? S kakšno orgaaizaeijot tmrt pod vlakom. V Vasenici ob Dravi ae je neznan awški rt-gel pod vlak. ki ga je smrtao raz meaaril Dognale aa Je. da je aa-••močile* aaredaik Alojzij Oa vejšek iz Celja. Razno. Esperantaki kongres aa Dunaju, ki je že končsn jo sprejel resolucijo, ki zahtevs, naj se uvede espersnto v Vse srednje in visoke šole. Kongresa sc je udeležilo krog 4000 oseb iz več nego 40 dežel. Sestavil se je odbor, ki mu je nsrnen pripraviti svetovno es-perantako zvezo s sedežem v Varšavi. Zamotano sorodstvo. V Allachu pri Monakovetn je bila pred kratkim zelo zanimiva poroka. Mlad mož 25 let je poročil vdovo, staro 45 let. Njegova nevesta ima is prvega zakona hčer, staro že 24 let, in bsž to gospodično je vzel za ženo oče mladega zakonca, ki ima že pol stoletja za seboj ali z drugimi besedami, poročil je pa storko avojega sina iu postal obenem zet lastnega otroka. Mlada žena pctdesetletnika je sedaj ta žča lastne matere, sin pa soprog matere svoje tsžče. V kakšnem medsebojnem sorodstvu bodo otro ci iz teh dveh ¿akonov, ako jih Bog da, naj si čitatelj sam izračuna. Če si skočijo ti otroci lepega dno v lase, so morda celo zgo di, da bo kak tak kričač s tem, da sorodnega hlačnika za lase vleče, prav za prav sam sebe tepel In mati bo morala raportiršti stvsr zakonskemu drugu, kakor v onem znanem primeru, ko je vdova z več otroci poročila vdov ca z obilnim drušinskim blagrom in jima je potem Bog dal za na meček šc nekaj potomcev, pa ao se ti otroci treh zskonov med seboj stepli in je potem Žena pove dala možu o bitki: "Tvoji in moji »otroci ao najine otroke tepli." Kaj prinese ženitovanjsU tajam. — V nekem pariškem pred mestju je bilo preteklo nedeljo živahno vrvenje. Na prostranem trgu se je zbralo mnogo brhkih devojk in krepkih mlsdeničev, katerim se je poznalo, da čakajo nekaj nevsakdanjegs. Iz vseh delov Pariza se je kmalu zbralo na tem trgu nebroj ljudi in njih oči so pričale, da jim leže na srcu ta-j/nstvena vprašanje. Vsemu temu pa se niso čudili oni, ki so vedeli, da se ta dan vrši na trgu "ženitovanjaki sejem" Malo je ljudi, ki verujejo v res ničnost take prireditve. Vendar so tudi ta vrste sejmi navaden povojni pojav in Francozi se jih poslužujejo zlaati za to, da dvig nejo žc skoraj na minimum padlo število porodov v deželi. Svoj začetek so imeli ti sejmi v nekem privatnem klubu, kjer se je mladeničem nudila prilika, da se spoznsjo s prijetnimi dekle ti. Pozneje, ko se je doznslo, da se ta pokret prav dobro obnsŠs, je bil prenešen običaj tudi v pro vinco in tako ao naatali " žen ito-vsnjski sejmi". Ni dognano, ka tera pokrajina je najprej uvedla te sejme, a dejstvo je, da so za Že nitev zrela dekleta javnq na ogled ob gotovih dnevih. To zicer ni prava licitacija, vendar pa ae tam natančno označi staroat mladenk in višina njihove dote. Po tej objavi ae takoj oglasijo prosilci in dekleta imajo pravico, da izbirajo po ivoji volji in po svojem okusa. Po vzoru drugih mest, j« tudi pariško predmestje sklenilo, ds priredi tsk sejem. Sedsj pa se pričenja groteskna anekdota lepe gospodične Simeone d' Ar vil le In njenega zaročenca Georgesa Mer eedeta. Imenovana gospica jo bila hčerka bogatega drsguljsrjs. ki je svojo edinko silno ljubil. Mladenka pa je čitala naznanilo " ženit ovsnjakein sejmu" in sklenile, da se tudi ona poda ns sejmišče. Na žalost je nepremii Ijeno prijavila svojs ime v seznam mladenk zs poroko in takoj se je za njo raivila živahna borba. Naj živahnejši je bil mlad kmetskl fant Merecdet, kateremu se je končno res posrečilo pridobiti simpstije lepega dekleta. Mladenka se je na aejmu izredno zabavala, a ko je pr šel čas, ds odide z novim zaročencem, je >ko*ils ns avtomobil In se odpeljala. Pre teklo je nekaj dni. Oče Arville je mirno sedel v svojem lokslu. ko prid« mimo njega mlad seljak. ki ga posdravi s oaornfla gla«om "Podla duša, kje je moja zaro čenkaf" Pred lokalom ae je razvila aaa na polna neprisiljenega •meba.i Oče je vpil, beenel In razgrajal, a mladenič je odločno zahteval, da ae mu izrodi zaročenka. Ni natančno znano, kako ae j« končala U nenavadna epizoda, a dejatvo je, da ata oče ja hči naenkrat ia ginila Iz lokala Kmalu nato se je tudi mladem* sopet.vrnil na svo je kmet »ko poaeatto. Lepa b*erkiea je ostala proata,] a gotovo je. da jo je minila volja poae^atl "ieaitovaajak« • takimi IZ PRIMORJA. Obsodba petnajstih Istranov v Kopru. — Te dni je bil isrečen krivdorek tfsd litimi istrskimi kmeti, s katerimi so pred Čssom prišli v odprt konflikt italijanski orožniki!. Poleg ječe so bili obto šrnci obsojeni tudi na občutne denarno kazui. Glavni krivec Josip Bembič je obsojen na osem mese cev zapora ter na 400 lir globe. Načelno važna razsodba Italijansko civilno sodižčo v Aleksan drijfje te dni isreklo važno raz-spdbo, glasom kstere s zavarovalne družbo obvezane plačati od-Škodhinc za požige, katere so zakrivili fašisti. Razsodbo je državni (unkcijonar utemclil takole: "Čini »aailja niso bil sgolj ep'zo de revolneionsrnega gibanja nl! ljudska buna, ker pri njih ni ko delovalo ljudstvo in ao bili pr pravljcni ter ni so Izbruhu li Iziu nada, marveč so hc pojavljali me todično vsled formalne, Že prej izrečene grožnje in ker jim je bi1 neposreden cilj politično mašče-vsuje strankarska reprcsalijn proti nasprotni stranki." Ta raz-sodba je načelno važna ker so do-sedaj vse zavarovalnice odklanjs-le odškodninske zahteve za slo-venske hiše In "Nsrodne dorne", katere so požgali fažiati. ftaloatna amrt jo doletela 161et' nega Josipa Rejo is Kozane v Br-dih. Mladenič je že delj čaaa bolehal na inluenci« V soboto 23. avgusta je vstal ter šel na obisk k moji sestri. V bližini hiše te sestre pa ravnokar kopljejo jamo za vodnjak. Mladenič si je hotel ogledati dela ter se ja utrujen naslonil ns steno vodnjaka, ki je is opeke. Naslonil pa se je tako nesrečno, da se jč stena podrla in ga skoraj docela zaaula a kamenjem in zemljo. Na njegove o-bupne kliee so prihiteli delavci, ki so ga iskopsli. Revež pa je i-mel zlomljeni obe nogi in je zs-dobil tudi druge težke požkodbe, radi šesterih je že istega dne zvečer isdihnil o goriški bolnižnioi. Smrt od koajskega kopita. Pri tvrdki Torolli v Gorici je bil 58-letaai Valentin Markočič ualuž-ban za kpčljaža. Imel j« v oskrbi konjs, katerega je te dni med o. previjanjem brcnil s kopitom v trebuh s tako silo, da je sadobil težko notranje poškodbe.- Sedaj so nshaja v bolnišnici, kjer visi mefl življenjem ia smrtjo. Slomška Narodu • UiUu«ti«u t. april« Podporna Jednota Ukorp. IT. Jaalj« ttOT, v drtevl IUU.U Demonstracije Japoaoev proti ameriški "mobiliaaoijl ". Tokijo, 13. sept. — Organizsob ja japonskih učiteljev je včersj aranžirala "mirovni dan"-v kon-traatu proti "obrambnemu dnevu" r Združenih državah. Učitelji ao razdelili med ljudatvo milijon okrožnic a pozivom, naj ae Japonci ne ozirajo na "bojno, sovražno razpoloženje amerižke vlade". Organizacija je poslsla mirovno resolucijo smerižkemu poslaništvu s prošnjo, nsj se resolucija odfbšljo predsedniku Coolidgu. DELAVSTVO HUDO PRIJELO DAWESA ZA UftESA. (Nadaljevanje a prva atranl.) pravosodnega tajnika lfarryja M. Daughertyja potem, ko js ta isjs vil, da hoče uporabiti vso svojo vladno oblast za obdrŽanjs 'odpr tc delavnice*. Sodna prepoved je kratila ustavne pravice do avo-hod:,o besede, svobodnega tiska in zborovanja na tako drastičen način,'da so sc celo mnogi konservativni listi zgražali nad njo. "Kadar hoče kaka državna banka začeti avoje poslovanje, mora imeti po postsvah drŽave II linois določeno vsoto denarja v gotovini. Tedanji msgnat in gls-var v Hlinoižkl repuhtikanaki politiki William Lorlmer, ki ja bil načelnik ustsnove ns Lsesal»ki u liri, je dobil pri denarnem zavodu Central TrUst Company rué-seli po »1.230,000. da je mogel ta d<*nar pokazati državnemu bančnemu nadzorniku. Državne oblasti ao potem dovolile banki poslovanje. Takoj nato pa je bil denar vrnjen tvrdki Central Truat Company. Pozneje je prišlo pri banki do poloma, in vložniki pa delničarji ao utrpeli zaairan tega težke izgube "Ko je bi is tvrdka Central Trust Compsny v tej zadevi to-b*na. ae ja meti drugim Isgovar-jala tadi s tem, čaš, ds je bila šola tosadevna traasakeija izvršena po William» R Dswrso, ki je 141 blsgsjnik denarnega savoda Cen trsi Tm«t Company. Blagajnik je drlal po Ihavodiiu predaedn'ka Ckarleaa 'I. Dsweat, ne ds bi kaj «edal a te« revnatetjaki zbor. "t?pemo, da a« bo Ijodetve Zdmženih držav maralo «'karle.j aa O. Daweaa za podpredaednlka, ki more v nepričakovanem ela'a ja poatati predaedaik tega veli. kega naroda." GLAVNI STANi tOST-Bt SO. LAWNDALE AVI., fHICAGO, ILLINOIS. Izvriavalni odbor: UPRAVNI ODSEKI Pr*4.«d.ik Vi.c.t CaUkar. Aadraw ViJrUk, g. P. D. T, Soi IOS, J.h«.»ow«, P«., .1, ujalk Mattbew Tark, tajnik UtaUksa* *4é«lka M«» Navak, «1 kUaajalk J«ka V»«rUk, ar*4atk glasita J o i. Zs*»rt»ik. upravitelj sht«U« FiO» Gadtaa. POROTNI ODSEMi Jaba Uodarwoad, pradsadalk, 407 W. H*y Si.. SpriosfUM. III., Msnlš tsUaalkar. Bas ITS, Sorberla«, Okio, fr.4 A. VlOar. S40S S. Nam lia Asa., Ckiraaa. III., Joka Tarialj Sat »t, Ha«4arsaasilU, Pa, Jak« Cariak, 414 W. Itay S«., SarUCtl«U. III BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROEJEt SU« Nasak, pra4»a4«lk. ISIT-S» U. Law.íala Av., Ckicaga, IH. VZHODNO OKROtJg. Jacak AmbraiM, Ras IM, Maaa, Run, P«. Jak« GroialJ, 14411 Pappar Asa.. Clasala«4, O 'Ar AfinO OKROŽJE. A«la« Solar. Ras 104. Grass, Ra«i., a« |M«aaaaarf. Mas Mar«, Boa 144, Bwkl, Ml««., aa sevaroaaaaS. * Mika tugal, 4443 S. Wlackaslar S«., Murrar, Utak. Nadzorni odbor: ¿aita. i>raJ«a4«lk, MM W. SSlk S»., CkicaBa, III., Praak j»* , k. tU IT Prpt.ar Asa., Cl.v.las m—4, 407 W. Mar Si., Sprl««fUM, tU. Val doplal la 4rugi spisi, aaooaail«. aglasl, aarašalaa la oplak «ae kar ia « asaal a glasilam ia4«oia, naj ao polil ja na aaolovi MPvoa««laM, I4S7-44 So. Lawadale A««., Cklsag«, 111, NAROČNIKI POZOR! Znamenj« (Aug. 30-1024) pomeni, ds vam naročnina poteča ns U dan. Ponovite jo pravočasno, ds vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, js mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je val list plačan In «s ns prejmete, je mogoče ustavljen, vsled napačnega naalo-va, pilite nam dopisnico In navedite stari in novi naslov. Nali zastopnik! so vsi dni-štreni tajniki in drugI sa-itopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina ss eelo leto je $8.00 in sa pol leta pa $2.80. člani S. N. P. J. plačajo ss ool leta $1.00 in sa celo leto $3.80. Zs mesto Chicsgo in Ci-cero sa leto $6-50, pol leU $3.25, ga člane $6.30. Za Evropo stane aa pol lete $4 00, ga vse leto pa $8 00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo same Vk sa poltnino. Naročnino lahko tudi sami pošljeta na naslov t UPRAVNISTVO MPR O S V ETAf> 2887 S. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. da in Južna Amerika iiuajo pše. nieo ga iavoa, in tja ac bo morala obrniti Kvropa, kadar izprazni svoje žitnice, Naznanilo rojakom iifom Amerike I SVEŽE KRANJSKE ELOBASE so zopet tuksj in dobe ss od ro-jska Jos. Leskova rja ia Raoins, Wis, Na bom opisoVsl kakšne so, ker velika večina jih že poana, oni pa, ki dvomijo, je najboljše, da ai jih naroča yssj pet funtov in se tsko prepričajo, ako vam us ugu-jsjo in niso tako dobre kot bi imele biti, vam vsak cent vrnem, torej vi ne riskirale ničesar. Že četrto leto razpošiljam klobas« in do sadaj mi ni bilo treba Še nikomur denarju vračati, kar znači, da ao-dobre in rojaki jut nemore. jo prehvalitl. Tako aedaj zopet priporočam mojim stsrim iu no* vim odjemaleem, da bi naročali moj pridelek iu mojo tvrdko priporočali * tudi drugim, ker ao lahko zangsete, imam' še na sto. tina odjemalcev, ki so vsi zsdo* voljni a mojo točno in dobro po. atrešbo. Pošljem jih od prt funtov na* prej, eena je 93o funt. Ako pošljete denar a naročilom, plačsm poštnino jaa. Po C. O, D. (pošt-nem povzetju) plsčate pa poštni» no samo, Pisms nsslovit« na t JOSEPH LESEOVAE, 610—14th Street, Raoine, Wis (Adv.) New-yor&ko GROZDJE. Starin odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom naananjam, da bom tudi lotos raipošiljal new. ycrSk? grosdje. Ako sta torej na-menjenl napraviti ai kaj groad naga soka In ako hočete Imeti ras dobro pijačo, tedaj j4 v Vašo ko-rtst, da stalite na aaw-jprAana, kar U aajboljs odgovarja naša nekaterih krejib K v rope ste anb mu n),uaa |n s« tz njags tudi aaj. čili velik del letošnjega pridelks ^^ ^ PA||m| rojaki rute Pranclja bo morala kupovati krak v Ameriki. l'ariz, n. sept. — Uradno po-ročilo poljedelskega ministra, ki sa bsvi s pobijsnjem draginje v Franciji, ksže, ds bo Prsncija morala Import irat I (išenieo U Hovarue in Južna Amerike. Pre. obilo' deževje v ve/ini in »uša v plenice Krane ija je letos prid«la la manj ko Isnif Jugoslavija (n Iliimunijs nimsts pšenjee za Is-•o«j pridebk na Ogrskem je j*. de| sa 10 milijonov bušljev in llusijs, zs katero se je llerrlol največ zanašal, Ima slabo letino radi auše na jugo/apadu., Kdino /Aruling države, Kana- DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE. I me aso « aalagl alas, krnel), aladkof «a« 4rugs p*tr«kš*tae. P««kaaMo in aa prspri/aju, 4a le «a/UaliSi to nato» Soka«I rado« h e»#pft)em, afedttferjeoi to « peo-4«jalt.a Mamin« 4sm« »rta«W RO> MIH pn saČjNi «aroCiMi. Pišne pa MomMlji aai FRANK OGLAR. Araa«a, flitiliii, O I sahtava po tam groadju cd leU de lata. EaU Js potrsbno, da mi svojs saktovs sporočite Š4 prod trgatvijo, da aa bom vadal rsv. nati ga latos ss obeU prsv dobra kapljlaa PrIJsvtte m Hm prej JOSEPH VOOEI0, Sos S, Sta D Hew Vork, M T, Potniki a atari kraj In «migrant j« < atoraga kraja pMaji« grah' UM. (III BMIIIM isa^-s*4 Ara , Na« v ar k ftonaroo pallet ve — Dal-lajST- Dinar jih iaSaSnl *44aU« ud^HjÜPPi a Pi4iu ra toil ZADRUGA. Spiaal Josip Stara. VIII. Napočil je lepi božični čas, kl (rs vsakdo najrajši praznuje doma ined svojci. Nevzlie hudi zimi in silnim zametom gre na pot, kdor more, da hi lejie dneva prebil v krogu roda svojega;,a kdor n« more domov, poišče al kako znano prijateljsko rodbino, de čez praznike ne bode Karneval. Malo-kje so se stsre božične šege tako lapo ohranile, kakor v Prnjavoru. Ko je na H veti dan odzvonilo po-ludne, izpraznile so se ulice in bilo jc tiho in mirno, kakor da so vsi ljudje pomrli. Niti is gostil-nic nisi Čul navadnega vrišče, in če si stopil vsnje, videl si prazne mize, sli nikjer žive duše. Hej so Is dsn prnjavorski gospodarji, prsv kakor stari Hloveni, gostoljubno odprli vrata doma avoje-ga. in dobro jim je došel vsakdo, ki ni imel »vojeg« ognjišča. Tudi zadružna miza "Tri parobrodu" je božične dneva bila prazna; za-dregarji so dobili toliko vabil, da vseh niti vzprejeti niso mogli. Po prsznikih se ""je zsčelo koledova-nje in bilo je nove zabave. "Adam in Eva" ata hodila od hiše do hiša in prišla sta tudi v "Zadrugo". H seboj sta uosila drevo, zapela pod njim staro pesem, naposled pa se je oglasil "bog oče" ter ju PROSVETA PONDEUEK, 15. 8EPTKMKP1 za podil iz raja. Ze "Adamom" ao prtfU "trije kralji", ia potem ae je zečel predpuat. Ni ga bilo večere, da ae no. bi prid rev i 1« poae-uifzne pustne meškere sli več ujik skupaj v goatilno "Pri parobrodu", in šalile so se z zadru-garji in jim nagejale, kakor ao največ mogle. Predpuatom ao minile "plaane vaje" in tndi pravih "balov" jc čitalnice neprevile aamo dva, zakaj čitalničarji ao ae hotcali nehote morali udeleževati tekozve-nih "purgerskih plesov", da ne bi žalili dobrih prnjavorakih meščanov. Po starodevni nevedt je vssko predpustno nedeljo v drugi gostilni bil "purgsrski ples", na katerem ao bili zastopani prav vsi stanovi. "V nedeljo je *>rvi meičaiiski ples," rekel je Zagorski in videl si mu na obrazu, da namereve nekaj imenitnega povedati "Že stari latinski pregovor veleva: 4V It i ni u živi po rimski šegi'; in ta resnica velja še dandanes za vsak kraj, torej tudi za Prnjavor. Mi smo doslej imeli svoje veselice zato, Jcer ni bHo drugih. Odslej bode drugače; začele se bodo javne zabave, ali hudo bi nam zamerili, če nas ne bi bilo poleg." "Prazen strah, Milivoj," seže mu Veselko v besedo, "brez nas je ne bode veselice v lepem Prnjavoru." "Nikar me ne moti, kadar govorim," h ud u je se Zagorski. "To še ni dovolj; mi ae moremo tndi zmeniti, kako ae bodemo ne teb meščenakih zabeveh .vedli. Jaz, pristni Prnjevoree, sodim, da nam treba paziti na dvoje: prvič mo ramo pokazati meščanom, da jih spoštujemo in da ae tudi po naiili žilah preteka meščanska kri, in drugič moramo povzdigniti čast 'Zadruge' naše." "živio, Milivoj!" pritrdijo mu tovariši, govornik pa nadaljuje "Mislim torej, de morenfb n« tek plesih bolj odlikovati meščan sl(e hčere, nego naše čitalnist« gospodičine. Podvizati se moram" da bodemo vaelej prvi na plesi Šči in da vai zajedno nastopi m ter jasno pokažemo navzočnost svojo. A naposled mislim, da nm ramo prav Ani izvoliti kraljico plesu. V ta namen bodemo kmalu p<> začetku razsodili, katera je naj lepša, potem pk bodemo vsi p<> vrsti vso noč ž njo plesali, a med počitkom jo bode vsek pot kdo drugi vodil po dvorani in jo kratkočasil." "Izvrstno!" vzkliknili ' so vsi jednoglasno. "Nej Prnjavorci vidijo, kdo je "Zadruga" in kaj premore!" dodal je ponosno Veselko. "Tako bodem plesal z meščan skimi deklicami, da se bode Her-mina kar tresla od jeze in zavid-nosti!" — Velike dvorana <'Pri zlatem jagnjetu" je v nedeljo bila lepo počejena in razsvetljena in pod Otok in Struga. Spisal dr. Ivan Tavčar. (KONEC.) Dan ze dnem ozirala ae je po stezah, ali ne prihaje baron Konštantin, ki je vender moral ve-deti, da hoče otoška kontesa stopiti v samostan, ter se zs vse življenje odtegniti pregrešnemu sve-tu. Saj se je po vsej srenji govorilo o njenej po-božnosti in o svetih njenih namerah. Ali barone n\ bilo! ' Ker je živele v zeveati, da mora kot prihodnja samoatanka izrovati najmanjše koreninice pregrešne ošabnosti v svojej duši, in ker je imela tudi zafest, da dolžujo hvaležnoat njemu, ki jej je stregel v silnej bolezni, odločila se je lepega dne, da gre ua Strugo, pomirit so z baronom Kon-Štantinom. Uže ne poti ao s* jej borili po duši čudni ob-čut ki. Stopivši v zapuičeno struško dvorišče pe jo je skoraj zapusti! pogum in pobožni njeni na-klepi so se hipom« raztopili. Ali naposled se je rope t ojačile. Ne dvorišči je bilo ie vse tako, kakor nekdaj. Pred umazanimi hlevi nekoliko polomljenih vo-zov, takoj pri dvoriščnem vhodu pa atar in brez dvomlie uže tudi alep pes, kl še vstal nI, ko jekto-pala tujka mimo njrK„ Nekoliko kuretine je groblo |mi gnojnih kupih, ter se razpršilo pri dekletovem vstopu. Nikjer ni bilo videti človeškega obraze. Iloječe Je stopah« po stopnicah navzgor. Velikanske razpoke v zidu so pričale, de Strugo nI prav varno blvaližčc. in dN bode častitljivo to poslopje kmalu ae razlezlo na vae štiri strani. Nekje na koridoru prifcl jej je nasproti raz-mrften deček z metlo v roki Odprl je uste, ter povzdignil roko, kakor da hoče potegniti umazan klobuček z las. Ali takoj je pomislil, .la je to aamo Ženaka. Pustil je torej pokrivalo na «lavi, ter čakal, kaj bode lapregovorils. Ali konten* jP mol-^ala IVeet rešile ae je brez dvmnhe pri čudne j prikazni leg« a t releja. Mol je moral končno vendarle ¡spregovoriti. "Sani sem doni«! HnIhimv plevejo v logu - on pa je na vrtu." Kontesa je povpraiul.i po baronu. Sporazumele «le ae, da je "on" baron, in stropu ao ar vnlele razpok«, ie po kotih (•redil M> pejki svoje m re», M talile ai je. «le mu manjka *en«k«. in da je človek reveš. ki more atanosati v teke« prosti»,i »t«-ni nikjer po-dobe' Hr glrdati ni kaj obrnil« «e j« k miši, pri katerej j« ^-Uel« (Mprta je knjigo, učeno medicinsko delo» Tekoj jo je *.,|»i taprla Tedaj je aa pazile pričeto piaano n« miai! Zopet Je pričela šteti respoke po «tropu. pojčeVipe po kottk. ter topel jemele uAeao knjig«, v roke. Pri tem pe ai je vednd mi»ftl|.,k.*t« de peč pitat Morda len akej. ia kaj t OMtati «I ni hotela, da jej je k«»do dejala aevoet, d« je to pt»«m morda namenjeno — šenakej. Ali vendar jc kilo telo. ISčaei j« aavile glaviee ro pet preti miai 11 «tele Ja aepaziti. da Je ae pičeno ne I tate — njeno ima t I*, te aa j« jeasao brelo i koal «a« (farnima t Ni je lenake, ki bi v ta- kem položaju bila premagala iakušnjavo! In tudi naša kontaaa je ni! Komaj se jej je dozdevalo, da je videle zapisano svoje ime, uže jc nagnila obra-zek k tujemu liatu ter brala, kar ni bilo pisano za njo. "Dragi prijatelj! Po dolgem molku zopet nekaj vrat od atarega tvojega puščavnika! Očet-ne hiša ml razpada, srce razpadlo mi je uše davno! Kakor drevo aem a suhimi vejami! Zapuatil bodem atari kontinent, ter ae preaelil v novega 1 Evropa ie zame prestara, in tudi jaz sem prastar za njo, Časih je dobro, če se drevo presadi v tujo zemljo. Potem raste, ki prej ni moglo. Slovo torej jemljem. Tudi pred tvoj prag prihajam. Znane ti je vsa beda, s katero so udarila nebesa mojo ubogo rodovino. Ali danes naj ti ;e pove-dano, da jc uaoda prihranila meni najhujše.. Človek, ki je najsilovitejše prouzročil mojim, zapuatil je otroka, hčer. Sovražiti bi jo moral, ali ao-vražiti je ne morem. V len opasale* re*tj okrog aabe. struga Jr s« daj razvalina Ne Otoku pe Jn vee polno šivljreje. va« (mino «iraškega krika I tteroa in beroniee oM«tita fta vedno tiate ki je dele i ravno priletefe sekone. Pretrkloat je f^gffr ia "l* * "Pfrajo na prik»dnj««t, In mi Aehnii' de hi jime vir aakonske te eeeče te-kel «e «Mg. asa, km da bi ne «aaekaii teke kme- «tj '' Pf*r* dvorani, kakor bi nekoga iskale, in ko je zapazila Doro in Slavo, šla je k njima. "Danes črna t vpraša jo Slava. "A, prosim te, kdo bode plesal v tej mešanici," odgovorile jc Hermina zaničljivo in glasno, da jo je čul Zagorski, ki je ravno mimo nje šinil z meščansko deklico. "Prišli smo le malo pogledat; najrajša bi bila ostala doma, toda oče ni dovolil, da se ne bi zameril meščanom. Umekni se malo, da sedem med vaju In se bodemo vsaj kaj smijale." Dora, ki je nocoj bila slabe volje, prikimala ji jo smehljaje, da ac ujema ž njo; židovka pa je sodila, da ji ne bi bilo ni v škodo, ni v sramoto, če bi plesala, in kar kvišku je skočila, kadar jo je kdo prosil za "jedenkrat na okolo". V tem je ostali mladi svet plesal, da se je vse prašilo, in vroče je bilo, da so sveče jele kar brleti. Minili sta prva polka in prva tu&zurka. Tedaj je Zagorski tovariše svoje zbral okrog sebe sredi dvorane in vse zapored vprašal, o kateri aodijo, da je najlepša. Ujemali se niso, vsak je imel drugo v očeh. "Ali ste nocoj vsi slepit" graja jih Zagorski, "poglejte tja na oni-le rajski cvet! To vam je ro- žica, ki nc vzrasc ua Xkm ci; kako «ukusno, kakol v»c na nji! R«st Jn op nje in sukanje, kako j« Pcm skladu. In u ^ gasti obraz z orlori* modrimi očmi, ki *0 » nasprotji s črnim. l.J (Dalje prihodnjii. Ali želiš snati pmibj atat angleško? Karo« venako-angleiko slovnice, je izdala in ima n» pr0(? Žavna matica 8. N. p. j ZA SLABO pomanjkanje teb splošno oa oslabelost SEVERA' BALZOL Splošna tenika as moške I ter Pomaga naravi s tem lodec in jetra bodo pt* avojim normalnim pot jam in prebava bo zo; stala redna. Ceaw 60 in 80 cantatj ! Vprašajte svojega w. f. stv^ra^co r; j.gedah 'raplösa'lo* SVETOVNE SLAVNE EVROPEJSKE iN AMERI-KANSKE AUTOMATIČNE PIŠTOLE IN REVOLVERJI PO NAJNIŽJIH UVOZNIŠKIH CENAH! aerNi model, kalibes s> u TIRANA AVTOMATIČNA PISTC pozor! arrsnreä,."; kwA. v Si^MrtirtaM mil«.— im «mm hVMka. MAUSZRJEVE REPETIRKE—KOMBINIRANE PUS1 Oficirski woa.li SV« imImv 4*l«a mvi I« PUŠKE m PISTOLE ■tr.lov DALJAVA VaJeilM. alrtiftMk« i« lovsko *r*IJ. Puiltino kopit* uparabljlvo brni tui (Solstor). Saljaso, kompletns . lo.taln tul.klm W A' ^ mto «HUsklJra« me« iInM it m raki m rMltls« potr.k. Upo- pOMbno I! jÄ •«"»»'•k* a«*k«).%. atr.ljanjo Ur«« to /Trno pTiioU^ u.^uI*' i* r^* tahk"- i""J«»*aa. aa. : r j i? k-^ ^ i Ta or«aj« j« ulo rahljalo M i« kot ltd. I kot I«vratno . to m lov. PoaoktM n««IJIvo S roinlk_ . lakko vtakne . vaotn avatu sa lov a« ___ V vojni i» torala Mav««rlea kl ao j* rabIH atiolei v N MtanSaoati, prokltno Moti. Koaiplatno plttolo a tavoj«» It4. 100 — S ' mm patroa ■.........i ..............i ................i MOVA TAJNA SLUŽBENA POSEBNOST I0S — Ta revolver. kl lasa S aal««v Sola» ««v to moraarska kopit«. Je naj bol jat avtomati«, al rov al vor ae lametavaajo patroa . __ '» a«jkoljao«a mal rljala. kl ao mor« 4obiti as denar. ~ jo ia najftaojfea» Jekla, o^ J« loa* kova to I«vratno rtaana ______ le val Soli ao naravni |. najboljao«a ko-vaaaea jekla, pravKaa kiMeaesai lahko ee nM aa «ddajo poaomaa»«ya atrela. ali aa Saat O«! aa drvato». O pram I jen Je e varno.inlm aap'radom, paUatlraalm e 4m* «f maja. l»M Patroao lapodej« avtomatlino. ko ao revolver odpre. Jam-«k«e vam, «a ko nuNisa aaafc kat kaa« ta «kka ta rov« oola. Ako šottto imeti poaaaa ia priljabljmi revolver pa »"•f*1 **ej. todoj aam paauita veta aa Meda aa ta rova!vor. Povejte, ako « holet. Imeti JaklMM plava barv« .11 alkljanetra Z« t« levolvhr ao rablja aa-vadao ti Rim Piro 81 la SS kalibra S a W. (Voter Piro Patroa«. v IS kali bora! revolver STRAZNISK1 UREJEVALNI MODEL Mvadn« f mm Lupa* filBv ^fUv.k aa $29.95 4.50 ISa — Lahko oreSJe Mata aovaaa nsodrla «raSla. aarejaao patwkno aa atrainlk«. Dvojao del... modno ogrodje, «Hinder ae lapakao ta i er — Lu««**" matUn« P«*'®»* -vadno rabijo pe • «votli I« "d I^J lakaaola a. )« »«J " T T.* .. T* ■ w ooooo^w www WW v i VW». aaoUrf petaNn, kl aSaaaljiva prepr.il vaako aaarada. SS kaHBer, d paldna «ov la St kaHtor SU to d^ paldna ee*. kro.no loaoaa kopito. ------- * IM . A VZO A I ».' ao aa as kallboral damo aa ia hallbor«! rov otv er re val ver ISS patroa aa It ballkor aa . „„,,,,,........... ISS pot reo aa St aa.............- las $13.25 14.50 16^5 55 2J0 3.10 SVETOVNO SLAVNA "MAIMCRJEVA" AVTOMATIČNA PtaTOl.r^EWIRILa !•• patroa M kalibra '•• patroa tt-t« kailhor' aa . . ............. "BABY" REVOLVER $18.50 13.10 3.60 PETELINA te« — Ta Ja aaj-maajai Itd.laa r«-I valver, rablja ao _____^ kratko aatroaa atol* aeca tt kaRkrai Jokraaaopa laSolka: avtomat Ida« topoSaJe palraa« ta »etala a« lakko poio«! oh hopita. No.I a« * ta- tlSS&ftYF7™ »75 Kopita, v kateresa a« vi«|ea« £ QQ .55 ««•H kaSV aa «Mm »port. 'Wiwtajt« vojaka, kaj o« ml«l< «d Lu««rijt rija aa motornem kele.u je eha» a ajlml. da tovl avtoband.u. ^ palce d«belo plod.vln«. je la aadeao na dalja«« Nm«»'«* " lapraaol a pritlakom na «umb Ml eodnji otral, ae «dpie aaklop ia tam Jo aamekre* praaen. TI novi modeli .. laprrm.»« »JJ ake ao mairmo kopitu doda i>uMm ■eno kepOe. To f«»*«* • "rj Klada avojo raka, kadar .ir.lja » vo Taka priprav« j« ««»rotwo «a e». Je «a*« laBka. a»«*«*" potk«. Ima dovolj kot Jalea«, v^ovo. velik« ka*«. « veda. aa rak aas tava. Hd. X 1. Coaa Ja ................ IS« — f« kalibra petran . . . ..••«•*»••••■ Importiran tal U kravjega aaaja atoae ta........... IM patroa k««tk