K. S. K. lisi W. 22nd PUe«, CHICAGO, ILL. Return Po«ta«« CearanUed. The largest Slovenian Weekly in the United - • States of America. luued every Wedneedey Subcriptioa price: F«c mmmUn, y—rly.fO** ?«r nwiiwhii.....92.00 '•iwifa CeuatriM----$3.00 relephoD«: Canal 2487 Is---y OFFICIAL ORGAN os@©(aa2iaa OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION president, A. S.Burleson, Postmaster General* r: ^ Največji slovenski, ted- lik v Združenih državah. j Izhaja Tsako credo. NtročaiM: Za Umu. na ki«----90M Ca nUlut...........$2.00 Ca iaazMutv«......$3.00 NASLOV jredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Plača, Chicago, IU. Telefon: Canal 24«7 Entared as Sacond-CIa— Matter January 18, 191S, at the Post Office at Chicago, lllinoU, under the Act of August 24, 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22,1M1 No. 41.—Štev. 41. Chicago, 111., 13. oktobra (October); 1920. Leto VL Volume VL Razne vesti. PAKETNA POŠTA Z JUGOSLAVIJO BO KMALU 0TV0R-JENA* Glede uvedbe zveze paketne pošte med Združenimi državami in Jugoslavijo nam je doposlal Generalni konzulat kraljestva SHS v New Vorku sledečo uradno obja^ vo: • / Generalnemu konzulatu kraljestva SHS v New Yorku je došlo pismeno poročilo od ministrstva inostranskih del, da bo vprašanje glede poštne paketne zveze z inozemstvom kmalu rešeno. DosLej ni bilo mogoče te zveze uvesti iz razloga, ker je bil uvoz v našo deželo in izvoz iz nje v velikem številu predmetov zabranjen. Ta teden bo v Chicagu sedem morilcev obešenih. Četrtek 14. in petek 15. oktobra bo zapisan v zgodovini kri-minalogije mesta Chicago z velikimi črkami, kajti oba označena dneva bo 7 na smrt obsojenih" morilcev obešenih na dvorišču o-krajne ječe. Dne 14. t. m. bodo viseli štirje Italijani in en Amerikanec: Nicholas Viana, Francesco Campio-ne, Samuele Ferrara, Giuseppe Constanzo in John Henry Reese; v petek, 15. t- m. prideta pa na vrsto en Nemec in en Hrvat: Arthur Haensel in Frank Žagar. Sprva je bilo določeno, da bodo ta dva dneva naenki&t obesili 13 morilcev; šest izmed teh.si je izprosilo odgodenje usmrčenja za nedoločeni čas, preostalim _ , .. , sedmerim pa guverner Lowden Op. uredništva: Istotako nam ^ hotp, ppofaje ža po. poroča tudi jugoslovanski generalni konzulat v Chicagu. Ko bo tozadevna pogodba med ameriško poštno upravo in jugoslovansko vlado odobrena, b^mo tudi od strani generalnega poštarja v Washingtonu obveščeni, kar bomo takoj na tem mestu poročali. Omenjamo že dane«, da bo dovoljeno pošiljati v »Jugoslavijo do enajst funtov težke zavitke; poštnina pri funtu bo znašala 12c, ali #1.32. od takega zavitka. V kaki predpisani obliki {dolgosti, Širini ia višini) morejo biti poštni zavitki in kaj vse bo dovoljeno pošiljati, bomo tudi natančno pojasnili na tem mestu. Želeti bi res bilo, da bi bila ta zveza saj do meseca novembra otvorjeua; potem bomo vendar po preteku toliko let zopet lahko svojcem poslali kako darilo kretom pošte. 14. novembra bo žalovalni dan za padlimi ameriškimi vojaki. Washington, D. C., 9. oktobra. — Predsednik Wilson je danes določil in proglasil drugo nedeljo prihodnjega meseca (14. novembra) za spominski, ozirom žalovalni dan za vsemi padlimi ameriški vojaki, ki so dali svoje življenje za domovino v minuli vojni. Ta dan bodo razobešene po vseh vladnih in drugih javnih poslopjih zastave na poldrogu; ljudstvo se pa prosi, da se v cerkvah in doma spominja naših pokojnih junakov. miloščenje. Vsi ti kandidatje smrti, so bili strah in groza chikaškemu prebi- Otrok umoril otroka* V Chicagu se je dpe 7. t. m. izvršil umor ,kakršnega Se ne pomni naša sodnija. Pozorišče tega umora je bila hiša na 423 N. Lawndale Ave. kjer sta se igrala 4 letna deklica Dorothy Noble in 5 letni Robert Scanlon, doslej, vedno pajdaša in dobra prijatelja. Označeni dan je sedela mala Dorojeja na stopnicah pred hišo in. se je sladkala s cukerški, ka*e* re ji je kupila mati. »Njen tovariš 51etni Robert jo je ponovno prigovarjal, da naj mu da par cukrekov, kar je trdovratna Doroteja odločno odklonila. Robert ji je zagrožil, dtf ji bo prste na roki z vžigalico opekel, če mu ne izpolni želje; tudi ta grožnja ni nič pomagala. Slednjič ji je hudobni deček zagrozil, da ji bo za-žgal obleko, ako mu ne da par cukrekov. Pa mala Doroteja je ostala pri svojih besedah. To je 5 letnega Roberta tako ujezilo, da je v resnici stekel v kuhinjo po Parmerji v Iowi kurijo s koruzo. Elwood, Ia. — Farmerji iz tukajšnje naselbine so v veliki stiske .zaradi, pomanjkanja premoga in previsoke cene istega. Ker ve->lja tona trdega premoga danes okrog $20.— tona koruze pa samo $16.— »o se farmerji odloČili, da hodo rajši kurili s koruzo, ki daje, kakor znano ravno toliko toplote kot premog. Blizard v Coloradi. Leadville, Colo., jll. oktobra.— Včeraj proti večeru je razsajalo hudo snežno neurje v gorskih o-krajih in okolici našega mesta. Na večer je zapadlo snega za 2 palca na debelo. valstvu. Nekaj iznred teh je spa- vžigalice, med tem je pa deklica dalo k zloglasni tajni tolpi morilcev. Ki imajo po več žrtev na svoji vesti. Med vsemi sedmerimi obsojenci bo imel Hrvat Frank Žagar čast in srečo! da bo zadnji obe šen. Za njega so se zavzeli minule dni njegovi sodomačini in, bivši prijatelji s tern, da so po najboljših odvetnikih prosili guvernerja da naj mn izpremefci kazen v dosmrtno ječo; prošnja je bila pa zavržena. Frank Žagar je lansko leto ustrelil pri Burnhamu dva Griča, ker sta se mu zoprstavlja-la pri roparskem napadu. Bivši avstrijski cesar bo izgnan iz Švice. Ženeva, 8. oktobra. — Ker je mesto Ženeva določeno za glavni stan (urad) Lige narodov, je prišla švicarska vlada do prepričanja, da Ženeva ni več pribežališče odstavljenih vladarjev. Ker se nahaja v vili Prangin, blizu tega mesta tudi brvlu avstrijski cesar Karel s svojo družino (ženo in peterimi otroci) mu bodo oblasti naročile, da naj se preseli i« Švice v neko graščino, (»b nem&ko švicarski meji. Uljuden morilec. Washington, D. C., 8. oktobra. Ko je sodnik danes izrekel smrtno obsodbo John McHenry-ju, da bo obešen dne 14. decembra ,ker je umoril, nekega policaja, se je navedenec sodniku uljudno priklonil rekoč: "Lepa Vam hvala!" V pomoč chikaikim sirotam. 18. oktobra bo takozvani 'Tag Day.' Z dovoljenjem mestne oblasti se bo vršil v ponedeljek, dne 18. oktobra v Chicagu, 131etni dobrodelni dan za chikaške osirotele otroke pod pokroviteljstvom Dobrodelne lige za otroke (Children's Benefit League). Ta dobrodelna družba oskrbuje 53 raznih sirotišnic za otroke vseh narodnosti in vseh veroizpovedanj; veliko število izmed njih je tudi katoliških. Koliko dobrega je ta dobrodelna družba lansko leto za chikaško siročad storila, nam kaže dejstvo ,da so dobili otroci v gornjih zavodih 1,589,965 dni o-skrbe. ChikaSki Slovenci! Darujte torej za te omilovanje vredne mal čke kak skromni dar! V' Trije zamorci lineani po nedolžnem. McLenny, Fte., 6. oktobra. — Sinoči je razjarjena ljudska drn-tial vdrla v okrajno jcč.\ kjer so bili zaprti trije zamorci vsle-l limoni farmer ja J. H. White-ja,. namenoma da jih dobi v roke in linča. Ta nakana se je liivarjoui posrečila. Imena nesrečnih črncev so: Ray Field, Ben Givens in Milton Smith. Jim Givens, četrti zamorec, ki je v resnici ustrelil onega farmerja je pa linčarjem utekel. ____I _ Boj s tihotapci žganja. Ravnateljstvo prohibfcijskega urada v Chicagu je na tajen način izsledilo dobro organizirano družbo tihotapcev, ki je vozila po skrivnih potih visko iz Milwaukee v Hurley, Wis. Načelnik tega urada, maj. Dalrymple je vsled tega poslal minuli teden 15 svojih agentov, da zasačijo tihotapce pri njihovem nepostavnem delu. V nekem gozdu, 12 milj severno od Hurleya, so ti agent je prežali na svoje žrtve kedaj do-, spe karavana avto truckov z naloženo visko. Proti jutru, minulo nedeljo se jim je to posrečilo, ko so na neki strani gozda zapazili 4 vozove ,naložene z žganjem v vrednosti $40,000. Vozove je spremljalo 10 tihotapcev. Poveljnik' prohibicijskih agentov je s svojimi možmi skočil pred tihotapce in jim z orožjem zagrozil da naj se uda jo. Izmed 10 sta ostala samo še dva na vozovih, ostalih 8 je pa zbežalo v tmini v gosto grmičevje odkoder se je pričela pravcata bitka med agenti in }tihotapci; streljanje pred obema strankama je trajalo skoro 10 minut in oddanih je bilo več sto strelov. Med streljanjem je zadelo četvero krogelj voznika Chiapusia, gostilničarja iz Hurley. Wis., da je kmaln zatem umrl. tekla v svoje stanovanje. Robert ji je na stopnicah pot pristrigel, vprasnil vžigalico in zanetil njeno obleko ki se je naenkrat užgala. V groznem kriku in vpitju je hotela Dorotejina mati nesrečno hčerko rešiti, a bila je že preveč opečena; čez nekaj ur je dekletce umrlo v bolnišnici sv. Ane. Sodišče za otroke je pozvalo 5 letde-ga morilca in njegove -stariŠe k zaslišanju; vsekako bo pa zlobni 5 letni Robert Scanlon oproščen, ker je še otrok. Njegovi stariši in stariši umrle Doroteje so vsled tega tragičnega dogodka do cela obupani, ker sta si bila oba označena otroka vedno dobro prijatelja. Nesrečni cukerčki so pa temu prijateljstvu Nemščina bo tretji uradni jezik naredili tako žalosten konec. Sta- * , narodov, riši! Skrivajte užigalice pred o-j ženeva, 7. okt. - Iz zaneslji-trfK^' vega vira se poroča, da bo Liga Z mednarodnega delavskega kongTesa. ; Ženeva, 7. oktobra.. — Ne tt se vršeče m mednarodnem delavskem kongresu Lige narodov je bilo včeraj soglasno sklenjeno, da se bo ponudilo eno upravno mesto delegata za mednarodno delavsko komisijo Združenim državam. troci Zvezni senatorji na črni tabli. Washington, D. C., 9. oktobra. — Iz glavnega urada Ameriške delavsk? zveze (A. F. of L.) se poroča, da bode ta organizacija letos napela vse sile, da zabrani zopetno izvolitev peterih zveznih senatorjev in sicer: senat. Cum-mins-a iz Iowe, sen. Wadsworth iz Y., sen. Watson iz Indiane, sen. Brandee iz Conn, in sen. Mo-ses-a iz N. Hampshire. Označeni senatorji so namreč nasprotniki organiziranega delavstva. Zmaga "mokračev." Washington, D. C., U. oktobra _priziv pivovarja Christian Fei- genspana in .trgovca z žganjem Geo. C. Dempsey-a v Bostonu zaradi propevedi opojne pijače je vrhovno sodišče danes odklonilo ter obstoja na svojem odloku z dne 7. junija t. 1. da je Volstead-ova prohibicijska postava pravo-močna. ; narodoV določila tudi nemščino za svoj tretji uradni jezik, dasi-ravno je v verzaljski pogodbi o-značena samo angleščina in francoščina. Pogon na jnde v Budimpešti. Dunaj, 8. oktobra. — V Budimpešti so se zadnje tri dni pojavili veliki antisemitski nemiri, ali pogoni na Žide. Domačini napadajo kar na cestah in v kavarnah nezaželjene jude, grozeči jim, da naj se izselijo iz mesta. WaleUri princ bo regent Irske? London, 8. oktobra. — Tu izhajajočih politični tednik 44 The Nation" daje v svojem članku, nasvet, da naj bi parlament sprejel postavo o imenovanju an-urlefejkegal prestolonaslednika »v-gentom irske države. Ta regent naj bi imel pravico imenovati posebno komisijo sodnikov angleškega, škotskega in irskega po-kolenja, višje državne uradnike naj bi se pa odstavilo. Regent naj bf dalje proglasil mir, dalje po-milosčenje vseh političnih jetnikov. Dalje bi se moralo policijo in vojaštvo na Irskem razorožiti in poklicati voditelje Sinn »Fei-novcev k sestavi interimnega irskega kabineta. 'Na ta način hi bilo dolgotrajno irsko vprašanje kmalu rešeno. Načrt za federativno rusko republiko. Berlin, S. oktobra, -r- Tekoči teden se je vršilo na Dunaju tajno posvetovanje monarhističnih jn demokrat škili strank kjer se je ffdfrtfrltft važen načrt za ustanovitev federativne ruske republike in popolno uničenje sovijet-skega gibanja. . Za izvršitev te ideje se morajo zavzeti vse svetovne države izven Rusije. Najprvo je treba strmoglaviti Lenina in Trockija, potem pa iz raznih večjih ruskih držav ustanoviti federativno republiko. Veliko posojilo Odrski. Dunaj, 8. oktobra. — Semkaj iz Budimpešte se poroča^ da je Francija dovolila Ogrski $20.-000,000 ali 300 milijonov frankov državnega posojila po 5 Ad-stotkov plačljivo v 15 letih. Z delavskega sveta. Lowell, Mass., 7. oktobra. — Tukajšnje predilnice tvrdke Lawrence Manufacturing Co. so danes odslovile 3500 delavcev vsled pomanjkanja naročil za izdelano blago. Elkhart, Ind., 7. oktobra. • — Vodstvo delavnie New York Central železnice, je naznanilo svojim uslužbencem, da bo s prihodnjo sobto (9. t. m.) vsem znižalo plačalo za deset odst okov. Cincinnati, O., 7. oktobra. — Tekom zadnjih dveh tednov je bilo v našem mestu odslovljenih nad 200 železničarjev vsled pomanjkanja dela. delavcev. a St. Louis, Mo. 9. oktdbra. — V državi Missouri se bije že tekom .zadnjih 10 let hud boj proti uvedbi državnega zavarovanja delavcev. Zdaj je pa prišlo med delodajalci in delavci do tozadevnega sporazuma, ker je nad 400 večjih in manjših industrijskih podjetij za' to točko. Ta podjetja, ki imajo zaposlenih nad 200,000 delavcev priporočajo vsem volilcem države Mo. da naj dne 2. novembra glasujejo za dr* žavno zavarovanje. Predsednik Avstriie se vnema za Nemčijo. Dunaj, 8. oktobra. — Te dni se je predsednik avstrijske republike mudil v Gradcu, kjer je v nekem svojem govoru naglašal e-dini dve rešilni točki za Avstrijo : Združitev z Nemčijo, ali pa u-stanovitev podonavske federacije. Glede združitve Nemčije je predsednik Seitz (Zaje?!) mnenja, da bo sovraštvo do* bivše imperialistične Nemčije polagoma zginilo, in da bo demokratična Nemčija kmalu zopet stopila? v vrsto velesil. težje bi bilo pa rešiti vprašanje O ustanovitvi podonavske federacije. V tem slučaju bi razne sedanje neodvisne države morda ne hotele zopet stopiti v zvezo z Avstrijo. Predsednik Seitz je dalje rekel, da ne odobrava zopet-ne zveze z Ogrsko češ, tla bi to pomenilo zvezo dveh beračev v domišljiji, da sta milijonarja. Nemci, imajo dosti denarja in veliko dolga. Berlin, 9. oktobra. — Xa podlagi poročila tukajšnje državne banke je bilo koncem meseca septembra t. 1. na Nemškem v prometu za osemdeset bilijonov papirnatih mark (denarja); navzlic tej ogromni svoti kaže državni proračun še 67 bilijonov mark deficita. Največji pamik zgorel. Hamburg, 5. okt. — Tukaj je Haries zgorel največji parnik na svetu "Bismark" po imenn, katerega je gradila tvrdka Blohm and Voss. Na podlai sklepa mirovne konference, bi bili Nemci morali označeni parnik po dovršeni zgradbi zaveznikom izročiti. Kako je nastal ogenj, ne ve ni-, hče. Skupna tonaža "Bismarcka" je bila proračunjena na 56,000 ton; sedanji največji parnik "Leviathan" (preje "Vater-land") ki se nahaja v New Yor-kn last Hamburg-ameriške parobrodne družbe zavzema * samo 54,282 ton; navedeni pamik ki jc največji na svetu, je bil te dni na prodaj za $3,000,000; pa ga a-raeriška vlada ni hotela dati za to ceno. Svetovni rekord letalca. Buc, Francija, 9. oktobra. — Danes je ,dosegel avijatik, kapi-an de Romanet novi svetovni rekord pri svojem poletu. Preletel je-namreč en kilometer v 12.£ sekundah, kar tvori 292,82 km. (181.95 milj) v eni uri. Doslej je preletel avijatik • Jean Sasale J83.234 kilometrov na uro, torej ga je Romanet prekosil za 9 km. Uspešno zdravilo za vnetje slepiča. Pariz, 10. oktobra. — Profesor Pierc Dilbet je na tu se vršečem kongresu zdravnikov dokazal svoje poskuse o uspešnem zdravljenju • vnetja slepiča (appendicitis) s posebnim serumom. Ta način zdravljenja vporablja navedeni profesor že 13 let. Njegov «erum je tako uspešen, da se to bolezen lahko ozdravi brez vsake operacije. Grški kralj zbolel. Atene, 10. oktobra. Zdravstveno stanje grškega kralja Aleksandra je vedno slabše vsled prizadete rane, ker ga je pred par dnevi ugriznila neka opica v ste-gpo. Zdravniki se boje, da se ne pojavi zastrupljenje krvi vsled ugriza. Opica je napadla kralja v trenotku ko jo je podil od svojega psa. Nemško prebivalstvo izroča oro žje na ukaz vlade. Berlin, 9. oktebra. — Vsled poziva vlade je pričelo nemško' ljudstvo izročati oblastim vazno-vrstno orožje, katero je imelo doma skrito. Do danes je bilo na ta način izročenih 750,000 kosov smrtonosnega orožja, 3,250,000 nabojev (patron) it topov, 1000 strojnic; 15."00 ročnih granat itd. Ker plačuje vlada vsakemu last-nieu primerno odškodnino za izročeno orožje se je za isto do danes že izplačalo okrog 30 milijonov mark. Pozivu vlade k razorožitvi so skoro • vsi stanovalci Berlina sledili, le na Bavarskem jc bilo v tej zadevi prav malo u-speha. Balkanska ententa. Washington, 9. okt. — Diplo-matje, ki zastopajo razne države na Balkanu (Rumunsko in Jugoslavijo) zatrjujejo o snovitvi nove balkanske, ali siovansko-grške jrtale entente, h koji bo pristopila tudi Čehaslovaška, Poljska in tudi Grška. Iz.Kukreša poroča, da se je za zvezo osobito začela pogajati tudi Rumunska in Grčija. Ker hočejo balkanske države za nameravano zvezo pridobiti -tudi Bolgarsko, se je Rumunska izjavila, da tej'zvezi ne bo nič nasprotovala. čeravno sta si bili obe sovražnici. Rumunska je pri volji vse minulo tekom vojne pozabiti, samo da pride čimpreje do rekonstrukcije Balkana. Kladivo namesto že zla za italijanskega princa. Pariz, 8. oktobra. — Semkaj e poroča, da je italijanski kralj Viktor Emanuel vzel svojega sina, princa piedmonškega iz šol namenoma, da se priuči kakega primernega poklica, ali obrti; princ je pravkar dovršil 16. leto starosti. Komunisti v Italiji ta kraljevi korak pozdravljajo ker so mnenja, da bo revolucija v Italiji strmoglavila sedanjega vladarja, vsled česar je prestolonaslednik popolnoma nepotreben. i Sovijetska Rusija na robu propada. London, 11. oktobra. — Na podlagi semkaj prihajajočih poročil o dnevi vladanja boljševikov v sovjetski Rusiji prešteti; padec jc pričakovati v najkrajšem ča- __ »su. Po raznih mestih in krajih sirom Rusije se namreč pojavljajo vpori ljudstva, ker je že naveličano Leninovega iu Trockijevega diktatorstva. Iz Petrograda sc ljudstvo kar trumoma seli ker se boji preteče lakote letošnjo zimo. Poleg tega se punta tudi vojaštvo pod v-odstvom boljševiških generalov. Revčlte so izbruhnile že v Saratovem, Tamhovu, Vias-mi in Smolensku. Pristanišče Nikolajev, glavno rusko obmorsko postojanko so zavzeli antiboljae-viki; mesto Vilno imajo že Poljaki in Litvinci v svojih rokah. Boljše viški general Budenny se jc pridružil upornemu vojaštvu ter koraka proti Kijevu, da izže-ne boljševike. Dalje prihaja semkaj poročilo, da je sovijetska vlada pri volji skleniti na vsak način z generalom Vranglom premirje. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JE-DN0T01 _______ _ illl^i^ililiie LMRJPH . knjigovodstvo, t računstvo, trgovska arrg $25.00 za prida tiskarstvo, rezbarija, risaiv^, do 31. dec. bitcktura, čitanje načrtov, no računstvo, mizarstvo/ strojnike, poprava sola za eUktrfkarjc/ poslotfj, Druga nagrada $15.00; tretji pa $10.00. Imena tek društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. % Jednote. Dalje je določena posebna grada $2.50, orir. $5.00 za ga člana(ico), ki pridobi času 5, oziroma 10 novih č Nova, ali posebna nagrada, v veljavi od 1. julija dalje je pa se za vsakega novega claffla (ico). Ako dobi tcrej kak član t novih članov, bo prejel od KSKJ $760 nagrade v denarju, za 10 ps $15.00, ozfroma $1.50" za vsakega To je že lepa svota, katere Vam n* nudi tudi ne kaka velika angleškr podporna organizacija. NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU: Prva nagrada za društvo S15.0C za pridobitev največ članov do 31 dec. 1920. Druga $10.00, tretja pa &j.00. Tudi imena teh druStev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote. Dalje dobi vsak tajnik krajev nega društva 10c (deset) za vsakega novega člana: najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo prizna nja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade. m kemija, iteberite si torej kak predmet, kojega se priučite, da si.. boste bolj lahko preživljali. Kdor zna dandanes katerega izmed teh po-klfcov, lahko zasluži lepe novce. •Ako bi se pa morda rod i prin^U 1i ,kake druge obrti, naznanite nam to. -Slovenci (Jugoslovani), -iz Vir-ginlje! Ne zamudite te lepe prilike! Hodite sedaj ob dolgih večerih v to šolo! Ako se boste še bolj izobrazili, in še bolj izšolali, Vam tega ne bo nikdar žal. NEKAJ VAŽNIH ZGODOVINSKIH PODATKOV O MESTU CHICAGO NAZNANILO. Cenjene članice društva sv. Ge-novefe šf. 108 Joliet, 111. Kakor je že vsem znano se bo v naši fari sv. Jožefa vršil Jet ni cerkveni "fair" od 13. novembra do 25. novembra; vršil in nadaljeval se bo v tem času sleherni dau. Na tem "fairu" bo imelo naše društvo posebni "štant" (šotor) za prodajo raznih reči Jtakor po navadi. Vsled tega se obračam do vseh članic in eenj. sosester z u-ljudno prošnjo, da bi vsaka kaj v ta namen darovala; vsaka stvar bo dobrodošla. Katera članica i-_ma čas in priliko, naj sama kako •sfvar doma napravi, ker bo prišla bolj poceni skozi in tudi se take stvari bolj lahko v denar spravijo. Katera torej misli kak dobitek, ali kako stvar darovati za cerkveni "fair'1', naj isto prinese na sejo, vršečo se dne 7. novembra. Zajedno Vas tudi lepo vabim, da bi se te seje polnoštevilno vdežile, ker bo treba voliti posebni odbor, da bo imel vse to na oskrbi. Dela bomo imele gotovo pri tej prireditvi dovolj, zato naj se vsaka potrudi za boljši uspeh. Katera ne bo mogla sodelovati na "fairu", pa naj kaj daruje. •Za odbor dr. sv/ Oenovefe št. 108. Antonija Struna, predsednica. Za časa slovečih 'raziskovalcev Marquette-ja in Jolieta, (rodom Francozov) leta 1673 je bila na mestu, kjer se dandanes prostira Chicago mala indijanska vas. Že tedaj je Joliet prorokoval tej indijanski naselbini veliko bodočnost. Rekel je, da se hodo ondi naselili belokožei, ki bodo čez čas zgradili prekop od michiganskega jezera do veletoka Mississippi. Illinoiški in michiganski prekop je bil dograjen 1. 1848, izsuševalni (drainage) kanal pa leta 1900. Iz Chieaga bo pa tudi tekom let do reke Mississippi kanal poglobljen tako, da bodo lahko največji par-niki vozili na odprto morje; dalje bo tudi od južnega kolena michiganskega jezera do mesta Toledo, Ohio, do erijškega jezera skopan prekop za večje parnike. Iz Chieaga bodo potem vozili lahko tudi največji parniki po velikih jezerih do reke sv. Lavrencija, od tam pa dalje po atlantskem oceanu. Morda bomo še mi dočakali dobe, da se bomo kar tukaj v Chieagu vkrcali na potniški parnik namenjen naravnost v Trst, Havre, ali druga evropska pristanišča. - Leta 1804 jc bijjfe zgrajeua ob michiganskem jezeru sloveča zgodovinska trdnjava Fort Dearborn; ista je stala, na južni strani na z< vna OV otvorjehl o v -0hteittt in manjših pa zemljišča. Doftina spo vardov v Chieagu zn državnih gozdov in (Forest Preserve) je pa v mesta 17,000 akrov ali 26 Štirjn. ških milj. Leta 1832 so prvič pri-celi v Thieagu na 'debelo živino k tet i. Ltta 1849 je znani John H. Šheruian ustanovil veliko klavni eo «b Madison eesti in Ogden Ave. Leta 1865 so bili zgrajene in prometu izročene Union klavnice (Union Stock Yards), ki so dandanes največje podjetje te vrste na celem svetu. Te klavnice /zavzemajo 500 akrov zemljišča in so medsebojno zvezane z 300 milj dolgo železniško progo. Xe klavnice imajo 13,000 staj za živino ka mor se dnevno lahko -spravi do pol milijona goved na dan. Leta 1840 je bil otvorjen v Chieagu prvi vodovod, napeljan po lesenih votlih hlodih iz michiganskega jezera v razdalji 2 milj. Rezervar je stal na Lake St. in Michigan Ave. Leta 1851 je bil ta vodovod povečan in izboljšan. Leta 1867 so zgradili na Chicago ave. 2 milji dolg predor v jezero, kar je bilo pravo mojstrsko delo inženirjev. Dandanes pa znašajo predori za vodovodne naprave 64 milj, v akciji jc 12 večjih sesalnih « postaj (Pumping Station); dolžina vseh vodovodnih cevi pa znaša 3871 milj. L. 1856 jc bil dograjen prvi podeestni * kanal v michigamlfo jezero. Ker je bila pa' vsled tega pitna voda okužena, so 1. 1900 izkopali namesto njega novi "drainage" kanal. Prva javna (ljudska) šola je bila zidana leta 1844 na Madison St. blizu State St. Imela je salno ' - v'. ■ Skupaj Azija j.. S -' Itj •' --ik* 17,505 t ttftero je 5« oseb. Chicago se je vdel lovne vojne nad 30,( Kakor iz gornje tabelice razvidno; se je minulo leto priselilo naj^ več Italijanov, 95,145. tako tudi največ teh izselilo, 88.909 ; tem sh -■ttljo Angleži z največ priseljenci Joeljavi otroci vzbujajo pomilovanje pri vseh. ki prihajajo z njimi v dotiko. ^HHH Ti otroci predstavljajo trag.^- 27,871, Španci 18,821, Portugalci no pojavila nova še večja težava. dijo, in najbolj žalostno je to, da stariŠi in učitelji večinoma je nt pojmijo. % Doma provzročnje jecljavost otroka že začetkoma nestrpnost in psovanje s strani starišev. Če i je učitelj ravno tako neobčuten in iw»štrpen, ta^nesrečna okoliščina postane kritična. Rahločuten otrok opaža s poniža rt jeni in zadrego zasmeh, ki ga izziva njegovo mučno govornic. Ako učitelj ni ravno izreden človek, zgnbi prej ali slej svojo potrpežljivost in bo karal nesrečneža vpričo njegovih součeneev. ♦ Posledica je, ,da otrok v strahu čim dalje, bolj požira težke mu razloge in se zareka in kmalu nastane zamešnjava v vsem njegovem vokalnem ustroju. J tel javec postaja molčeč, da bi sc ne izpostavil zasmehovanju in vsled tega se čuti ne9rečnim in življenje mu jc zastrupljeno. * Ta nesrečnež pa zlasti potrebuje Učiteljeve pomoči. Ako se mu daje pogum in se*mu izkazuje potrpežljivost, se mu prepreči zasmehovanje in prihrani mu zlo mentalne agonije. Treba ukreniti potrebno za posebno proučevanje in oskrbo takih slučajev. Ni večje ljudomilo-«ti in dobrosrčnosti kakor poma- 5^48 2,006 «td«je H« rikn 90,025 2,360 «2,361 13*808 Th2 t , i . erikft Indija VWffh »kup*j 430,«01 288,311* c JC 742.— ki ga je nafiral za naše sirote g. Josip Lekšan, 149 Center St., Barberton, O. 7t 9,4+1 dopisom z dne 6. avg. t. 1. nam to 121 gospod poroča, da jc nabral med ta mošnji mi rojaki $11.50. Ako hi lam bila doposlana ta svota po čeku v dolarjih, bi bili dobili ve-tiko več kron. Pri nas namreč vsaka kronca dosti šteje in zaleže. Pošiljajte tdrej rajši čeke v dolarjih. Iskrena hvala nabiralen in derovalcem! zadnjem pismu z dne 23. avg. t. 1. smo Vam nekoliko potolkli-in pojasnili položaj o katerem ae nahaja naše društvo zlasti z**>zirotn na svoje sirot išče v Jfr.-Cidu nad Ljubljano. Medtem pa sc je neprivakova- 490 29 7.6A8 riOJf 6,606 1,398 5,502 25 45,472, m Grki 11,981. Platem je pomenljivo dejstvo, da zavzemajo baš naši Jugoslovani (Slovenci, Hrvati in Srbi) drugo največje število izseljencev v staro domovino, ki znaša 28,474: torej sc je našega naroda za 26,-886 več izselilo, kakor pa priselilo. Glede števila v staro domovino v minulem fiskalnem letu zavzemajo Rumunei tretje mesto 21.506; -fdalje Grki 20,314; Poljaki 18,190; ' 'Ogri 14,233 in Čehoslovaki 11,147. KAKO JE PREBIVALSTVO V RAZNIH DRŽAVAH NARASLO ALI PADLO V DESET LISTIH. gati tem trpinom. Dobrosrčna be 2 nadstropja z 8 šolskimi sobami* seda med štirimi očmi po šols- w; — _______ i- L-u ________ 1 _____ ______i... J_____.. ___i___• • __ ' ki so bile sprva le bolj prazne. Tedaj so to šolo nazivali 4*The Big School". Prva višja šola je bila otvorjena v našem mestu 1. 1856. Danes imamo pa 22 višjih šol, 275 sedanjega Rush St. mosta. John ^udskih, eno normalko dve uui- OTVORITEV VEČERNE ŠOLE NA VIRGINUI, MINN. Kakor nam poroča šolski svet mesta Virginia, Minn., se Je ondi dne 11. oktobra t .1. otvorila večerna šola za domačine in ino-zemce. Pouk sc vrši vsak ponedeljek, torek in sredo zvečer od 7. 30 do 9:30. Pouk je razdeljen v dva razreda : v šolo za amerikanizacijo (angleščino in državoslovje) in v obrtno šolo. Pouk za inozemec ki se hočejo priučiti potrebnih stvari za a-merikauizacijo se vrši v sledečih šolah na Virginiji: Technical Kinzie je bil prvi stalni belokožei ki.se je v Chicago naselil; svojo leseno kočo si je postavil ob sedanji Pinc in Kinzie cesti; prvi belokožni otrok rojen v'Chieagu jc bila Kinzijcva hčerka Ellen Marion. Istočasna naselbina belokožcev je izginila s površja 1. 1812 v znani Fort Dcadboro masa kri, ko so Indijanci pomorili 52 oseb. Leta 1816 je bila trdnjava Dearborn na novo zgrajena. Leta 1830 je hil postavljen prvi most v Chieagu; most je stal na plavajočih hlodih (splavih). Dandanes jc pa v Chieagu 72 premikajočih in stalnih mostov iz jekla ter konkreta.,Prvi časopis "Chicago Demokrat " jc pričel izhajati 1. 1833; prvi dnevnik "Chicago American" 1. 1839, prvi zdravniški list 1. 1845. Dandanes izhaja, v Chieagu 65 raznovrstnih tednikov in mesečnikov, 35 dnevnikov in 500 trgovskih vestnikov. Skupno število iztisov vseh teh Časnikov znaša pri, eni izdaji 5,000,000; ako bi sc vse te časnike naenkrat po pošti poslalo, bi bilo treba za to 80 vagonov. Tekom zbiranja belega vojaštva v Blackhawk (indijanski) vojni leta 1832 se je pojavila v Chieagu prva epidemična bolezen (kolera), ki je trajala dlje časa, tako da je leta 1849 umrla ena oseba na vsakih 36 oseb. Leta 1852, 1866 in School, in Southside ■ School, Pri-* mary and Franklin School. Vsi (1867 sc je kolera v Chieagu zopet prosilci naj se zglasijo pri Mr. obnovila in ponovno zahtevala grozne žrtve. Dandanes so pa zdravstvene naredbe v našem mestu mnogo izboljšane, da se ni bati Thekla Johnson v Technical šoli, ali v bližnji šoli kjer živete. Vpisnina in pouk sta prosta. Šola za obrtnike, ali strokov-.več sličnih bolezni. Za časa minule na šola se nahaja v Technical J španske influence jc bilo pač tudi High School. Prosilci za vstop chicasko mesto hudo prifcadeto, v to šolo naj se zglasijo pri MV.. kakor-v obče vsa druga večja me- Haivev .J. Seharr-u. V tej i oh rt- sta širom Amerike. HRHj w ______„ voli sc podučuje sledeče pre I-j Leta 1837 je bilo mesto Chicago tem znanem chieaškom požaru se verze in številno obrtnih in drugih privatnih'šol. Skupno število učiteljev in učiteljic v ljudskih šolah znaša 8000. Sloveče Rush medicinsko učilišče je bilo otvor-jeno leta 1843. Isto so krstili po tedaj najbolj znanem zdravniku Dr. Rush-u. Northwestern univerza je pričela poslovati t. 1851, chicaška univerza pa leto 1892. Art institut je bil dogotovljen 1. 1893, javna knjižnica pa leta 1897. Tekom civilne vojne je stalo Douglas taborišče (Camp Douglas) na 39 cesti in CottageGrove Ave. Ondi se je izvežbalo 30,000 vojakov. Leta 1864 je razsajala v Chieagu huda epidemija vsled koza ve bolezni (smallpox). Leta jc prisopihal prvi vlak v Chicago. Leta 1850 je bila 'železniška proga k Chicago-Galena-Elgin o-tvorjena. Leta 18V2 je bilo dano dovoljenje Illinois Central železnici za zgradbo proge ob jezerski obali. Dandanes je pa mesto Chicago največje železniško središče zvezano z vsemi mesti širom držav. Leta 1859 je bil tukaj o-tvorjen eestnoželezniški promet in sicer na State cesti. Pocestna železnica z obratom železnih vlači 1-nih vrvi je bila otvorjena 1. 1882. Nadeestna železnica na jezerski strani je pričela obratovati 1. 1892 ill sicer s parnimi lokomotivi, na južni strani 1. 1893 v Union loop pa 1. 1898» Leta 1860 jc bil Abraham Lincoln na narodni konvenciji v Chieagu nominiran za predsednika Združenih držav. Dne, 8. oktobra 18>1 je izbruhnil ogenj v nekem hlevu na 558 W. De Koven St., ki je uničil 18,000 poslopij; 93,000 prebival cev je bilo tedaj brez strehe; pri kem pouku dostikrat vzbuja pogum m zaupanje v samega sebe. Jecfjavi otroci zahtevajo posebno pažnjo v šolah ker se govorica teh otrok ki so dostikrat najboljši učenci, lahko zboljša in tudi popolnoma popravi. Washington, D. 0. — Naslednja tablica kaže prebivalstvo po državah v letu 1920 in 1910. Tablica pove, da je prebivalstvo v nekaterih državah zadnjih deset let naraslo, v drugih je pa padlo. Zadnja vrsta pokaže, katero mesto zavzemajo države po številu prebivalstva po redu v letu 1910. „ 1920 1910 1910 Mesto Priseljevanje in izseljevanje -leta 1919—20. Washington, D. C., 8. okt. — Na podlagi zdolej označene uradne statistike jc mogoče natanko dognati, koliko tujcev se je v Ze-dmjenc države priselilo tekom minulega fiskalnega leta od 30.' junija 1919 do 30. junija 1920, tako tudi koliko se jih je v tem času iz Združenih držav izselilo. »Število novih priseljencev znaša v tem času 430,0GL izseljencev pa 288,315; torej sc jih je 141,686 več priselilo kakor pa izselilo. To številp sc deli na posamezne države kakor sledi: Država Avstrija Ogrnka Belgija Bolgarija Danska Francija Nemčija Grška Italija Nizozemska Norveška Portugalska • Runii|n»ka Rusija Španija Švedaka Švica . TuHka (evropska) Anglija - , Irska Škotska Wale« Cebostovakija Fmska Poljska Jugoslavija Driige narodnosti Skupaj Evropa Priseljenci 268 84 0,574 v 90 3,137 S,94«.j 1,001 11,981 95,145 5,187 4,445 15,472 1,800 995 18*821, 5,862 3,785 1,933 27;871 9,591 9,357 1*253 3,426 756 4,813 1,888 1,735 Izseljen. 2,274 1448« 1,846 3,687 1,477 . 4,477 ::,06!> 20,314 j 88,909 | 1,017' 3,022 4,728 21,506 1,933 8,841 3,109 1,103 .1,812 8,099 4,735 1,488 141 11,147 1,473 18,190 28,474 1.429 Prebiv. Prebiv. po reda New York . 10.884.144 9,118,614 1 Penn...... . 8,720,169 7,665,111 2 Illinois . . . 6,486.098 5,638,591 3 Ohio...... 6.769,868 4.767,121 4 8,896,542 6 Mui...... . 8.862,366 3.866,416 6 Michigan . .. . 3,667,222 2410.178 8 California . „ . 8,426,636 2,877,849 12 Missouri . . . . 3,408.647 8.293,336 7 New Jersey. . : 3,156,374 . 2,637,167 11 Indian*..... . 2.880,644 2.700,876 9 Georgia. . _____ . 2,894,683 2,609,121 10 Wisconsin . . '."•2,681.889 2,833,86b 13 N.C....... . 2.iS 6.48 6 2,206,287 16 Kentucky , . . t 2.416.018 ' 2,289,905 14 Iowa . ;..... . 2.403,630 2424,771 16 Minnesota ^ 2,886.871 2,076.708 19 Atofeama oi.i . ' £.847.296 2,188,093 iS Tennessee .. . 2,337,469 2,184,789 17 Virginia . .. . 2,806,861 2,061,612 20 Oklahoma . . . 2.027.664 1,657,155 23 ' ou.'sUina . . . . 1,707,798 1,656.888 24 Mississippi .. . 1.789484 1.797,114 21 EKansas .... 1.769.267 1.690,949 22 Arkansas . . S. Carolina. . 1.760,995 1,674,449 25 . 1,688,662 1,516,400 26 W. Virginia.. 1,468.610 1,221,119 28 Maryland . . 1,449,610 1,296,846 27 Connecticut . . 1.880,885 1,114,756 31 Washington . .. .1,866,816 1,141,990 80 Nebraska . . . 1,286,602 1,192,214 29 Florida . . .. 966,206 762,619 33 Colorado . . . 939,376 799,024 32 Oregon ..... 788,889 672,766 85 Maine..... 768,014 742,871 84 N. Dakota .. 646.780 577,056 37 S. Dakota ... 686.839 583.888 36 Rhode Island. . 604,879 642.610 88 Montana . . 647,693 376,053 40 Utah . ______ | 449,446 373,351 41 New Hamp.. . 448,083 430,672 39 Idaho . .... 431,826 825,694 44 N. Maxico.... I 360,247 . 327.301 43 Vermont . . . 862.421 365466 42 Arizona .... 388,273 204.354 45 Delaware . . 228,003 202,322 46 Wyoming . .. 194,402 145,966 47 Nevada . 77,407 81,876 48 Dist. Col .. j..*. 487, 331.069 Skupaj i ..,. t06.683.108 91,972,266 Mila prošnja. Škofijsko društvo za varstvo rot ponovno apelira na ameriške rojake za pomoč. 246,295 256,533 Kitajska Japonska mete: Kuhanje, šivanje, domača inkorpotirano; tedaj je bilo v je do smrti ponesrečilo 107 oseb. Indija Urednik "Glasila K. S. K. Jednote" je te dni prejel od nadzornika Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani nastopno pismo, katero navajamo tukaj dobesedno v nadi, da bo ta ponovni oklic segel do darežljivih in usmiljenih src ameriških rojakov. Označeno pismo slove: V Ljubljani, dne 14. sept. 1920 Gosp. Iv. Zupan, urednik Glasila K. S. K. Jednote" Pravkar sem zvedel, da je dežel-nOrladno poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani odslovilo iz deškega isirotišča Marijanišče \y Ljubljani 10' dečkov-sirot in iz dekliškega sirotišea liehtcnturn-skega zavoda v Ljubljani, okrog 60 deklic-sirot, ker baje ni kritja za plačevanje oskrbnih stroškov. Te otroke jc kot ustanov-Ijence poslal v navedeni sirotišnici bivši deždni odbor bivše (lezel c Kranjske. Te ustanove so doslej znašale 80 do 120 K na mesec. Ker vsled neznosne draginje zavodi ne morejo več izhajati, so primorani z viša vat J tudi o-skrbovalnino in znaša zdaj ista po 300 K na mesec. Poverjeništvo za socialno skrb trdi, da za te po-viške nima kritja v državnem proračunu in da vsled tega more plačevati le del ustanov, ostale pa} mora opustiti. ~ Ravnateljstvi zavodov sta naenkrat v največji zadregi. Ravnotako tudi Škofijsko društvo za varstvo si-1 rot, ki ima moralično dolžnost zavzeti se zato osirotelo deeo. Kam ž njo? Ali na cesto ,ker svojcev otročiči nimajo. Vsekako bomo vse storili, da najdemo pota in sredstvo, da obdržimo te revčke pod varno streho. Toda pomislite cako breme! 70 otrok a 300 K mesečno—21.000 K t. j. na leto >52.000 K. Pa je še vprašanje, že bomo s to svoto shajali, ker sc cene vsem potrebščinam še vedno dvigajo. — .Ali ni obupen položaj, g. urednik! Nimamo drugega izhoda Jcakor pogumno na delo, pa zopet in zopet nadlegovati in prositi dobra srca. »Naj seže glas naše prošnje tudi do src vseh mladinoljubnih ameriških rojakov. V imenu sirot lepo prosimo, pomagajte nam, da z Vašo pomočjo prenesemo to velikansko breme! S posebno prošnjo se bomo o-brnili ttldi na organizacije, ki nam jih priporočate o eenj. pisni uz dne 12. jul. 1920. O nadalj-ni usodi zgoraj navedenih otrok i Vam bomo poročali. Proseč Vas, g. urednik, nadaljuje blagonaklonjenosti, bil jezimo z odlišnim spoštovanjem in rodoljubnimi pozdravi Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani. Fran Lavtižar, nadzornik. Opomba uredništva: —Vaš nasvet glede pošiljanja zneskov v čekih na dolarje je deloma na mestu, pa tudi ne, ker še nimamo stalne cene za tujo valuto. Danes (8. okt.) so bile jugoslovanske krone na chikaški borzi kvotira-ne 85c za K 100. — Kaka cena bo danes teden, ali čez 3 do 4 tedne, ko bi označeni ček prejeli, ne ve nihče. V tem času se lahko kurz jugoslovauske krone zniža, cena dolarja pa zviša. Nedavno je neki rojak odpotoval od tukaj v staro domovino. Imel je s sabo ček za $1000. — Ako bi bil tedaj pred odhodom odposlal to svoto v kronah na svoj naslov v Jugo-devijo, bi bil dobil za $1.45 K 100.—; ko je pa čez več tednov prišel v Ljubljano in oni eek tam zamenjal, je pri vsakih K 100.— izgubil eelih 45c, kar tvori pri $1000.— že ogromno svoto. Skupni, dosedaj nabrani znesek za vojne sirote znaša glasom IV. izkaza $1352.32 Ta znesek Vam bo gl. tajnik K. S. K. J. v krat- Chicago, Illinois. I vem času odposlal; za Božič bomo Dne 1. septembra smo prejeli pa skušali še nekaj več nabrati. !po čekovnem« uradu v Ljubljani Rodoljubni Vam pozdrav! I. Z. mešam mmmSBmm n*ST ^ FOR VICE PRESIDENT FOR PRESIDENT )bhajali odkar je bilo sklenjeno rje. Tedaj je marsikdo nas vzdihnil: "Zdaj. bo • boljše! Draginja bo ponehala! i. t. d." i— Pa smo se hudo varali. Kmalu po končani vojni s<0 se živ-ljenske razmere pri nas v Ameriki celo poslabšale, da smo morali za nekatere važne potrebščine še vee plačevati, kakor v vojnem času. Leta 1917 m 1918 smo bili v vojni s tujim sovražnikom, po sklenjenem premirju so pa ameriškemu ljudstvu napovedali boj brezsrčni in ^neusmiljeni profitar-ji in verižniki. Ni euda torej, da je minula vojna pomnožila število ameriških milijonarjev na 32,00U. Počasi, a sigurno hvala Bogu stopajo oblasti in vla.da tem pro-fitarjem na prste. Tako n. pr. smo morali še pred nekaj meseci plačevati za funt sladkorja 32 centov, danes je pa padla cena že na 12 centov. Vlada je namreč prišla na sled goljufivim manipulacijam raznih trgovcev in prekupeev s sladkorjem. O lavni oderuhi so f vtaknjeni v ječo, druge so pa oblasti občutno kaznovale z denarno globo in jim prepovedale nadalj-no poslovanje. V drugo znano vrsti ljudskih izkoriščevalcev in profitarjev spadajo trgovci s premogom. V resnici se mora vsakdo čuditi današnji tržni ceni istega. Niti za časa vojne nismo plačevali v Chicagu $17 50 centov za tono trdega premoga, kot ga moramo danes; sploh ga je pa še težko dobiti. Kako velikanske dobičke delajo ti profitarji pri prodaji premoga nam kaže dejstvo, da velja tona trdega premoga na mestu, ali v premogovniku, samo okrog $6.00; na drobno se pa prodaje trikrat dražje. V New Yorku je bila cena te vrste premoga celo $18.00 do $25.00 za tono. Vsled številnih pritožb iz vseh delov naše Unije, je baš te dni u-vedel justični department v Washington u najstrožjo preiskavo. Vsi prizadeti profitarji in verižniki s premogom se bodo morali zagovarjati pred zvezno sodnijo. > Tudi v našem mestu Chicago je podvzel okrajni« pravilnik Ch. F. CLyne potrebne korake, da se ustavi to profitarstvo. Tekom dveh tednov bodo vsi prizadeti oderuhi zvedeli svoje zasluženo kazen, na kar bo tudi cena premogu padla. Vsakemu obsojenemu trgovcu s premogom bo tudi odvzeta obrtna pravica. Mr. Clyne je prišel tekom te obravnave na sled dobro organizirani bandi verižnikov s premogom. Pripetilo se je včasih, da je šel premog po 4—5-krat preje skozi roke teh verižnikov, nego ga je dobil trgovec na drobno; sleherni izmed teli prekupeev je pa delal po 50e do.$1.00-pri toni posebnega dobička. Ti, takozvani prekupci (brokers) so zadnji čas tako narasli, kot gobe po dežju. Čemu pa tudi ne? Stroškov so imeli malo, dobičke pa velike. Vse,' kar je bilo treba za biznes takega profitarja, je bila kaka mala pisarna, pisalna miza ter telefon pa nekaj denarja. Ti profitarji so premog iz rok v roke prekupovali in zadrževali, da ni prišel konzumentoin v roke. Imeli so ga cele kupe po raznih jardih shranjenega v svrho špe kidaeije, dokler jim t niso stopile oblasti na prste. Vsled gorinavedenih dejstev svetuje okrajni pravdnik vsem družinam in stanovalcem iz Chi-eaga in okolice, da se ni treba s premogom še sedaj zalagati, ker bo cena istemu že Čez par tednov zdatno padla. LISTNICA UPBAVNIŠTVA. P. C. Pueblo ,Colo. — Vprašate nas, če morajo tudi člani naše Jednote plačati za mrtvaško naznanilo Icakega umrlega člana? Na to Vam odgovarjamo sledeče: Kdor hoče priobčiti v "Glasilu" tako naznanilo in zahvalo v obliki navadnega dopisa, mu to priobčimo brezplačna; kdor pa ž«»li imeti stvar obelodanjeno v obliki oglasa,^ali v lepši in bolj vidni obliki, mora za to plačati. Taka naznanila računamo po velikosti in sicer 4Qc za en palec višine, oziroma za lastno ceno. kakoršno moramo dandanes tiskarni plačevati. Ako znaša na primer tak oglas velikost 5 palcev, velja isti $2. v dvojni koloni (10 palcev) pa $4. — v blagohotno pojasnilo. P Ifigg . -. • ' . i -i o nestrpno pričakuje sijajne zmage republikancev v novembru. Ljudstvo se zaveda vsled lastne, žalostne skušnje,; da je treba v naši deželi premeniti slabo vlado v dobro vlado; ljudstvo se je odločilo, da hoče to na vsak način doseči. KER: • * • „ . ■ - . * ■ * * je že. do grla sito in naveličano sramotnega profitarstva; velike draginje, kriminalnega' trošenja in neznosnih davkov, kar mu je tekom "'. 't * -zadnjih sedem let nalagala demokratska administracija. KER: gleda z zaupanjem na republikansko stranko, ki bo naredila konec tem neznosnim razmeram, in ki bo zopet vpeljala razmere v splošno izboljšanje, da bodo naše tovarne obratovale s polno paro, da bodorlaši farmarji zamogli dobiti saj nekaj nagrade za njih delo, da se bo ameriškemu delavstvu zasi-guralo stalno delo z dobrimi plačami in da se bo odjemalce ščitilo pred iz-koriščevanjem. - KER: je naše ljudstvo že naveličano vseh šal in nevarnosti vlade samo enega moža, in zato hoče zopet uvesti reprezentativno vlado konstitucije; vlado ljudstva, za ljudstvo in po ljudstvu. s prostim izvrševanjem ustavnih svobod: svobodnega govora, svobodnega tiska in svobodnega zborovanja. KER: r >»»■-■ «i. trdno nasprotuje tujim zvezam ali pogodbam, ki bi prisilile naše mladeniče, da bi morali potovati čez sedmera morja zopet v vojno, pri tem bi pač ne ščitili naše ameriške koristi, ampak bi služili tujim interesom na povelje in pod ravnateljstvom nadvlade tujih sil , KER: želi naše ljudstvo, da bi bila Amerika, kakor že od nekdaj: svobodna, napredna, progresivna, močna in plemenita v zvezi z drugimi deželami. Ameriški volilci, ženske, kakor moški se zavedajo svojega ravnanja. Ti se bodo z veseljem odzvali klicu najvišje dolžnosti neodvisnega državljana; ti bodo oddali svoje glasove pri volitvi v pričakovanju in z "zagotovilom, da se bo njih volja izpolnila. Zmaga je zapisana v zvezdah. To čutimo sami vsenaokoli. Zmaga nam je zasigurana tako, kakor zrak, katerega vdihujemo. Zmaga nam je ugotovljena, kakor usoda. RepubliČanski Narodni odbor •Republican National Committe , S£ - • F' » .j) f*5 'V'** M r, ff 'tir ■ „ . m OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNITED STATE? OF AMERICA UNION lamed every Wednesday. Owned by the Grand Camiolian Slovenian Catholic Union of the United T.f^oF^ . States of America. OFFICE: 1061 W«et 22nd Plaee, . Phone: Canal 2487. . CHICAGO, ILL. Subscription pric«« For Foreign Countries.............................. .........$ 3.00 Poljudna razprava o Ligi narodov. M Ni ga skoraj dneva, da ne bi osobito sedaj, tik pred glavnimi volitvami čitali kake točke o Ligi narodov, ki je pred vsem republikanski -stranki trn v peti. ^ Idejo o ustanovitvi te'lige je sprožil še tekom minule svetovne vojne predsednik Woodrow Wilson. Dosedaj je prijavilo svoj pristop v Ligo narodov 39 držav iz vseh svetovnih delov; pristopil pa šc niso zraven Rsija, bivše centralne države, Nemčija, Avstrija, Bolgarska in Turčija. Istotako se bije že skoro 2 leti hud boj za pri stop v to ligo od strani Združenih držav. Wilsonova (demokratska) stranka z njenim predsedniškim kandidatom Coxom ima v svoji platformi program, da mora naša vlada odobriti mirovno pogodbo in stopiti v Ligo narodov; temu pa ostro nasprotujejo republikanci s predsedniškim kandidatom Hardingom na čelu. Kdo bo v tem zmagal, bodo pokazale volitve dne 2. novembra t. 1. Nameravana Liga narodov sama na sebi je nekaj .velikanskega, pomenljivega in važnega za ohranitev svetovnega miru in za zaščito malih narodov. Samo, ako bi ne imela ta liga zloglasne točke 10, pa bi jo tudi Zdrtižene države že davno odobrile. Navedena .točka namreč vsebuje določbo, da bi bile tudi Združene države moralično prisiljene zopet stopiti v vojno, ako bi se dva naroda (člana te lige) kaj sprla; v tem slučaju bi morala tudi Amerika poseči vmes in tej ali oni inozemski državi pomagati. Baš te točke v obče ne odobra varno, ker smo sc že naveličali bojevanja za tuje narode. V nastopnih vrsticah hočemo cenj. eitateljem na poljuden in kratek način razjasniti in opisati glavna vprašanja ali glavne stvari, zadevajoče sc Lige narodov. » Kaj je Liga narodov? Vprašanje: — Kaj je Liga narodov? Odgovor: — Liga narodov je organizacija, sestavljena iz samo vladajočih se narodov, gospodstev (vladovin) in kolonij, ki so sestavile in odobrile pogodbo (medsebojno sporazumno obljubo) v svrho pospeševanja svetovnega miru in pravičnega ravnanja med posameznimi narodi. Kamen lige. V. — Kaj je pravi namen te lige? O. — Namen te lige je označen v predgovoru svetovne mirovne pogodbe in zavzema sledeče točke glede pospeševanja kooperacije med svetovnimi narodi, da se ohrani mir in varnost potom: 1) sporazuma ogibati se vojne. 2) sestavljati določbe za javne, pravične in častne odnošaje med narodi. / 3) potom uvedbe mednarodne postave kot merodajni predpis lavnanja med vladami 4) potom vzdrževanja pravičnosti v vseh zadevah in natančno vpoštevanje vseh obveznosti kake pogodbe. Predgovor k pogodbi V. — Kaj jc najbolj važnega v tem predgovoru. O. — V istem je naveden namen, ki naj bi se izvršil, - Vsa dovoljenja raznih sil označene v tem predgovoru morajo biti izvršena tudi v točkah mirovne pogodbe kakor so n. pr. označene nekatere točke v predgovoru konstitucije (ustave) Združenih držav ameriških. V. — Kaj j*; mirovna pogodba? O. — Ustav^ Lige narodov, ki vsebuje oblastveno moč in načine, kako se mora točke predgovora izvršiti. V. — Ali Liga narodov tvori federacijo (zvezo) narodov, ali kako na vlado, ki je močnejša od drugih vlad? O. — fte. Liga narodov je omejena samo na določbe, označene v predgovoru mirovne pogodbe. — Ista tvori samo zvezo narodov koje moč in izvrševanje se opira na medsebojne obljube in sklepe, ki se morajo izvrševati s soglasnim dovoljenjem; pri tem se nobeni državi ne krati njene posebno zajamčene pravice. v V. — Ali vpliva ratifikacija mirovne pogodbe na omejitev samostojnosti kakega naroda? O. — Suvereniteta naroda je samo v. toliko prizadeta, kakor je omenjena v arbitraeijski pogodbi, kakoršnih imajo tudi Združene države dosti; vendar ne v večjem obsegu kakor bi n. pr. kak posameznik izročil svojo svobodo in čast v zaobljubi izvrševanja medsebojne pogodbe. Pogodba, označena v Ligi narodov torej ne vse huje nobene posebne predpravice ali oblasti nad notranjimi zadevami kakega naroda. Kako je bila Liga narodov ustanovljena? V. — Kako je bila Liga narodov vstanovljena in pod kakimi odnošaji? O. — Liga narodov je bila ustanovljena na mirovni konferenci v Verzalju, ko je sestavila tudi mirovno pogodbo z Nemčijo; radi tega jo nazivamo tudi Verzaljsko pogodbo. Isto je sestavil posebni odbor mirovne delegacije, zastopane po vseh svetovnih narodih. Mirovnih delegatov, raznih ekspertov in drugih veščakov je bilo na tej konferenci okrog 500. Liga narodov je bila sprejeta s soglas ninf odobrenjem navzočih delegatov. Mirovna konferenca je zborovala dne 12. jan. J919, pogodba je bila pa formalno potrjena na plenarni seji dne 28. aprila 1919. Od tega dne je preteklo 3 in pol mesece, da je bila ta niirovna pogodba podpisana (28. junija 1919). Označena pogodba je bila predložena senatni zbornici .Združenih držav dne 10. julija 1919. Skoraj čez pet mesecev zatem (9. marca 1920) je pa to pogodbo senatna zbornica zavrgla. Glede sprejema istd se je rabilo za debatiranje v senatu skoro še enkrat toliko časa. kakor pri sestavi v Marzelju. Ali Liga narodov v resnipi še obstoja? V. — Ali Liga narodov v resnici že obstoja? O. — Da, organizacija iste se vedno bolj in bolj siri. V. — Koliko ima že članov? Določbe glade pristopa. Kakšne so določbe glede pristopi v Ligo narodov? Vsi predpisi glede pristopa in odstopa iz Lige narodov so označeni v členu % mirovne pogodbe. Prvotni (ustanovni) člani so označeni v posebnem dodatku pogodbe za časa, ko se je isto sestavljalo. VpoSteti so vsi oni narodi, ki so mirovno pogodbo podpisali in nevtralei, ki so še le kasneje isto odobrili. Za vsakega novega člana Lige narodov je pa predpisano, da mora že dva meseca pred pristopom podati pismeno izjavo, ali prošnjo. ' Kakšni narodi lahko pristopijo v to ligo? V. — Kateri drugj narodi šc lahko postanejo člani te lige? O. -r- Vsaka, docela samovladajoča se država, vlada, ali kolonija. Ker so se Avstralija, Južna Afrika, Kanada, Nova Zelandija in britska kolonija v Indiji bprile v vojni zoper centralne sile, so gorinavedene države tudi člani Lige narodov in ker imajo lastno nadzorovanje pri svoji vladi. Kitajska je bila pripuščena v tq. ligo, ker ima največ prebivalstva in ker je tudi ona imela nad 1 milijon vojaštva v minuli vojni. Pristop novih članov. V. — Na kak način lahko pristopijo novi člani v to Ligo !♦ O. — Za pristop morata glasovati dve tretjini zbora Lige narodov, Prosilec mora dati povoljno garancijo, da se iskreno želi držati mednarodnih obveznosti; dalje mora sprejeti vse določbe predpisane po Ligi narodov v zadevi svoje vojaške sile in oboroževanja. v , • ' ; Doslej so prijavile svoj nameravani pristop pod navedenimi pogoji sledeče države: ~San Marino, Luksemburg, Islandija in Ge-orgija (v Transkavkaziji). Predlagane bodo za pristop na prihodnji seji zbore Lige narodov dne 15. noveinbra 1920. V. — Kako lahko član izstopi iz te lige? O. — Dati mora že dve leti prej svojo izjavo o nameravanem izstopu pod pogojem da za časa izstopa dotlčna država izvrši vse svoje mednarodne obveznosti, označene v mirovni pogodbi. Pri izstopu ni treba navajati nobenega tehtnega Vzroka za to. V. —- Kdo določa, je li država, ki želi izstopiti iz lige izpolnila svoje mednarodne obveznosti? O. — Vsako arbitracijsko sodišče, koje postavijo stranke v svrho razsodbe, ali stranke, označene v členu 13 mirovne pogodbe. Člen 14. te pogodbe in čl. 34. določata, da naj ima pravico do razsodbe v mednarodnih sporih vrhovno mednarodno sodišče (tribunal). Zbornica in vrhovni svet. V. — Kaj sta zbornica in vrhovni svet Lige narodov? O. — Ista tvorita zakonodajno in eksekutivno skupino lige, )značcno v členu 2 pogodbe, ki določa tudi poslovanje stalnega Jaj-ništva. Z drugimi besedami lahko ista primerjamo zbornici poslancev in senatorjev v Washingtonu. Zbornica (skupina delegatov) je parlamentarna skupina, ali zakonodaja, med tem ko je vrhovni svet samo nekaki odgovorni urrfd (kabinet) z omejeno izvršujočo oblastjo.« Tajništvo Lige narodov, je up;-avni odsek, podoben raznim taj-i list vim naše vlade. V. — Kako se tvori zbornico Lige narodov? O. h-- Zastopništvo iste je določeno v členu 3 da isto teorijo poslanci ali člani lige, da naj ima sleherni Član pri sejah po en glas; skupno število teh zastopnikov je pa določeno na 3. V. — Ker ima Velika Britanija štiri pokrajinske vlade (dominions) in sicer: Avstralijo, Južno Afriko,'Kanado in Novo Zelandijo, poleg tega pa še del Indije; ali ni Velika Britanija opravičena do šest svojih zastopnikov v tej zbornici, med tem ko so n. pr. Združene države opravičene samo do enega? O. —■ Na pogled da,'v resnici pa ne. ■ 1) Zastopnike označenih štirih pokrajin Velike Britanije izvoli in nastavi njih lastna vlada. Velika Britanija nima pri tem nobene besede. • 2) Izmed vseh petero glasov, koje naj bi Velika Britanija arbi-trarično nadzorovala je zastopništvo Indije. Volilna pravica je enakopravna. 3) Združene države izvršujejo glasom pogodln; protektorat nad sledečima peterimi republikam: Kuba, Panama, Nikaragua, Haiti in dominikanska republika, izmed katerih je vsaka članica zbornice Lige narodov. Pri tem imajo Združene države od gorinavedenih državic večjo zaslombo pri glasovanju, kakoršne ima Velika Britanija od strani svojih držav. 4) V zadevah, nanašajočih sc' samo angleških (britskih) ali ameriških.koristi bi se .glasovanje Velike Britanije in Amerike vršilo kot v celoti. 14 ameriških republik bi oddalo 14 glasov, Anglija bi pa štela skupno 6 glasov. Če bi bile še' Združene države članice Lige narodov, bi imeli Amerikanci 15 glasov.' 5) Najbolj zanimivo je pri tem dejstvo, da zbornica Lige narodov lie more kontrolirati načel, ali delovanja Lige narodov^ dasi-ravno lahko na svojih sejah razpravlja o njenih zadevah in o svetovnem miru kot označeno v členu 3. V. — Kaj *je vrhovni svet Lige narodom? ' O. — Vrhovni svet je vladajoča skupina lige. * Člen 4 mirovne pogodbe določa, da mora vrhovni svet sestojati iz zastopnikov Združenih držav. Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske; k temu je prišteti se štiri zastopnike štirih drugih narodov. Gorinavedene petere države so torej stalni zastopniki vrhovnega sveta Lige narodov. ~ Kako se voli zastopnike štirih drugih narodov? O. — Sčasoma po previdnosti v vrhovnem svetu. Namen te točke je, da so zastopani v vrh. svetil tudi drugi manjši narodi. Se daj spadajo v ta vrhovni svet: Belgija. Brazilija, Grška in Špansko (»Dalje prihodnjič.) Jugoslovenska Matica. Veliki diplomati Evrope so zopet čutili j>otrebo, da se po ustanovitvi Zveze narodov malo po-norčujejo iz malih narodov; naj-brže radi tega, da ne bi ti mogli priti do nezaslišane misli, da so tudi dtai polnovredni narodi, da imajo tudi oni tako sveta prava, ki jih morali rešpektirati celo vsemogočni antant, politiki. Ih potegnili so pri zeleni mizi črto po karti in sklenili, da morajo postati nasi ljudje, ki jih je skoraj milijon — Italijani. Trenotno imajo sicer dovolj moči, da z bajoneti prisilijo nase Primorce, da se udajo in da obstoji že dve leti na naši zapadni meji zasedeno ozemlje. Nikdar pa ne l>odo dosegli, da bi le en Jugoslo-, van primal njih krivorek kot ve- ljaven, ker bo za odstranite.v črte in za osvoboditev Primorcev vsak Jugoslovan tvegal vse, pa če bi moral poseči po sredstvih, ki se jih sedaj vsi antantini politiki tako zelo boje, dobro se zavedajoč, da pomenja svoboda Primorja svobodo morja in njegovo lastno gospodarsko in političko svobodo. Vsi, ki so nezadovoljni s pod-jarmljenjem Primorcev, vsi ki so za popolno ujedinjenje Jugoslovanskega naroda, vsi ti naj tvorijo Jugoslovensko A^atico. Mož in žena, staro in mlado'se mora okleniti Jugoslovenske Matice, ker samo tako" mora ona vršiti us peš | o svojo visoko' nalogo. Ne pleme, ne vera ne ločita njenih članov, ker je Jugoslovenska Matica splošna organizacija celokupnega jugoslovanskega naroda in naj kdo živi v Ljubljani ali v daljni "Ameriki,, jednako spada vanjo. Nujna # da je Jugoslovenska ___tako univerzalna, kakor je univerzalen in velik njen glavni namen, lajšati bedo in podpirati gmotno in moralno vse' one, ki so pali pod italijansko peto, da ubranijo svojo narodnost za oni svetli dan, ki bo videl zmagonosuo vstajati zanjo. Pod silnim nasprotnikom, ki sc bahato meša v družbo velesil, ječe naši bratje ob morju, zato mora vzrasti iz nas samih enakovredna sila, da ne bo vse naše delo zastonj. Le če bodo vsi Jugoslovani udeleženi pri osvobodilnem delu in bo to delo organizirano enotno, polno požrtvovalnosti in navdušenja, moremo upati na uspeh. Zato zbira Jugoslovenska Matica v svojem okrilju vse, ki so dobre volje, zato je ona naša najbolj u-niverzalna organizacija, ki daje našemu delu potrebno in koristno smer. Pritisk Italijanov jc tako velik, njih sile take, da moremo samo popolnoma združeni osvoboditi svoje brate. Kolikor je Jugoslovanov na svetu, toliko bi morala imeti Jugoslovenska Matica članov. .In tudi otroci; velik moralen pomen teži v tem, da so tudi otroci njeni člani. Ne samo, ker se tako že zgodaj nauče dela za narod, "temuč tudi za to, da vidi ves širni svet našo enotno neupogljivo voljo po ujedinjenju, nad katero bi moral svet strmeti in se ji ukloniti. Dokler nismo dosegli, da je vsak Jugoslovan čljui Jugoslovenske Maticc, takodolgo vemo, da nismo dovolj pripravljeni in naši Primorci morajo trpeti dalje. Vsako odlašanje podaljša trpljenje bratov ob morju, Soči in Žili. V Jugoslovenski Matici se vrši štetje borcev za Primorje. Milijoni morajo biti tam zbrani, kakor šteje tlačitelj milijone. NI Jugoslovana, ki se ga ne bi tikalo jadransko vprašanje, naj pripada tudi razredno nevednemu delavstva. Kadar bije Italijan, ne vpraša, kake razredne zavednosti je kdo, temveč samo, če ga je rodila slovenska mati. Kdo je tako nizek, da zataji svojo pošteno jugoslovansko mater, svoje trpeče brate vseh slojev in političnih mišljenj ! Ne varajmo se! Duša italijanskih mas je tako neozdravljivo zastrupljena, da vidi v nas le sovražnike, katere je treba zatreti. Polstoletna vzgoja v šoli in v jav-uosti omogoča dejanja, kakoršna doživlja naša nesrečna primorska raja, dejanja vandalizna, požiganja in uničevanja življenja in imetka. Jugoslovanska Matica zbira pod svojim praporom vse, ki so dobre volje, ki ljubijo svobodo. Naj preganjajo še s tako silo naše ljudi, naj še tako polnijo ječe z našim narodom, naj mu uničujejo imetje in zemljo, pride trenutek, ko pade nasilje, ko se uje-dini naša najbojlša kri z našim telesom. Tedaj pa bo dan obračuna in dan obračuna nc samo z našim narodnim nasprotnikom, tem več narodnim nasprotnikom, temveč tudi z onimi šalobardami, ki niso doprinesli nikake žrtve v ta namen, ker so zaylekli muko Primorja, ker so ovirali tudi našo svobodo in našo srečo! Zato stopite še danes v podružnico Jugoslovanske Matice, zato se prijavite še danes za člana! Člane ~Sprejma: Glavna podružnica Jugoslovanske Matice v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3 I. nadstr. in podružnice: Maribor, Novo mesto, Kranj, Brežice, Celje, Črnomelj, Dol. Lendava, Gu-štanj, Jesenice, Koroška Bela, Kostanjevica, Kranjska gora, Krško, Kamnik, Litija,. Lož, Mozirje, Murska Sobota, Ormož, Ponikva, Ptuj, Radomlje, Ribnica, Slatina-Radenci, Strnišče pri Ptuju, To-polšica-Šoštanj, Velikovec, Voj-nik, Višnja gora, Zagorje ob Savi in Železna Kaplja. Prispevki: Dobrotniki plačajo enkrat za vselej 1000 dinarjev K 4000., redni člani po 1 dinar mesečno, podporniki pa poljubno. Op. uredništva "Glasila": Prijave za pristop in članarino sprejema tudi uredništvo "Glasila", ki bo svoto z imeni vred odposlalo gl. podružnici Jugoslovanske Matice v Ljubljano. "Svoj sedež ima Jugoslovanska Matica v Beogradu, v središvu naše vlade. Potom organizacij podružnic pa razteza svoj delokrog na vse kraljestvo S. II. S., pa tudi rta Jugoslovane izven naše države, osobito na amerikan-ske Jugoslovane. Kot svoje glavno nalogo' smatra Jugoslovanska Matica propagando za zasedeno ozemlje, da postanejo oni pod tujim jarmom ne samo briga po-edincev, ampak, da ves narod kot en mož skrbi za dobrobit Primorcev. Jugoslovanska Matica zbira sredstva za kulturni in gospo-darski dobrobit Primorcev, seznanja javnost, tudi neslovansko, z njihovim življenjem ter je v vsakem pogodu njih najmočnejša dejanska in moralna opora. ^Društvo sestoji iz članov, vpisanih v podružnicah, ki tvorijo za vsako državno področje skupno pokrajinsko društveno enoto. Vsaka podružnica voli odposlance v pokrajinski zbor, ki izvoli pokrajinski odbor in delegate v centralni zbor, ki izvoli centralni odbor. Poleg članarine tvorijo darovi in dohodki iz prireditev glavno osnovo društvenega imetja. Člani so častni, dobrotniki, ki plačajo enkrat za vselej 1000 di-ntorjev in redni (en dinar mesečno). Kdor podpira društvo s prispevki, ne da bi pristopil kot član, postane podpornik. Član more postati vsak Jugoslovan, brez razlike na spol ali starost. Manj kot 18 let stari člani nimajo ne aktivne, ne pasivne volilne pravice. - _ Jugoslovanska Matica temelji na podružnicah, ki sc osnujejo v vsakem kraju, kjer se oglasi 20 članov. Podružnice v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu. Splitu, Novem Sadu, Cetinjah in Skoplju pa nosijo naslov glavnih podružnic, ter vodijo, dokler se ne izvrši pokrajinska organizacija podružnic s pokrajinskim odborom, za celo pokrajino vse delo za Jugoslovansko Matico. Smer podružničnemu delu daje pokrajinski zbor, ki se sestane redno meseca aprila ali maja. Na tem pokrajinskem zboru se voli izvr-ševalni organ zbora, pokrajinski odbor, ki sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, blagajnika in njegovega namestnika, 6 odbornikov in 6 namestnikov. . Po 1. juniju pa se sestane k rednemu zboroviVju centralni zbor. Na tem zborovanju sc zboruje o vseh načelnih vprašanjih, ki se posredno ali neposredno tičejo Jugoslovanske Matice. Zbor voli končno centralni odbor, ki ima 1 tajnika in po 3 odbornike in namestnike več kot pokrajinski odbor, ki je glavna eksekutiva Matice. Društvo preneha, če tako sklenejo tri četrtine udeležencev centralnega" zbora, ki imajo glasovalno pravico. Listnica uredništva. Deklarant: — Da ,v resnici še. ne more vsak ameriški Slovenec postati naturaliziran državljan in sicer zaradi vojnih razmer, v ka=. terih se še vedno nahajamo. Ker smo bili Slovenci pred vojno podaniki Avstrije, še daues sovražnice. Združenih držav, nas baš to ovira. Nedavno je kongres odobril p'ostavo, da se nc sme nobenemu sovražnemu tujcu (alien enemy) podeliti držav« ljanstva, dokler ne bodo Združene države proglasile miru. Naša dežela je namreč še vedno v vojnem stanju (na papirju) z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Nova postava pač dovoljuje naturalizacijo onim sovražnim tujcem, ki so vzeli prvi papir dve leti pred napovedjo vojne. Kakor znano, so Združ. države napovedale vojno Avstriji dne 7. decembra 1917; torej vsi oni kandidat je, ali prosilci državljanstva, ki so vzeli prvi papir do 7 .decembra 1. 1915 lahko dobijo še drugega, vsi oni, ki so ga pa vzeli po 7. decembru 1915 morajo, pa še čakati uradne proglasitve miru. Kdaj ravno bodo Združene države proglasile mir. še nihče ne ve. Prvi papirje veljaven za dobo 7 let. IZ PRAVIL JUGOSLOVENSKE MATICE Cilj "Jugoslovanske Matice" je pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini, osobito onih v zasedenem ozenflju. Važno za vsakega člana! Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to tajniku (ici) krajevnega društva; ne naznanjate pa te premembe naravnost upravnistvu "Glasila". Na taka pisma se upravništvo ne bo oziralo. K. S. K. Jednote Asesment 9—20 Kij jejz imovinami pri Alien Property Custodian? Jednota ...... ■ ■ ' Poškodnina Bol. po Plačali na ases.. 9-20 Smrtnina Alien Property Custodian je izdal splošne informacijo o načinu, kako morajo postopati ljudje, ki imajo pravno pravico do imovin v oskrbi tujega imetja, v svrho izplačila teh imovin. Kakor je Jugoslovanski Odsek Ameriškega Rdečega Križa svo? ječasno naznanil, imajo vp; sedanji jugoslovanski državljani in podaniki! pravico, da vložijo prošnjo in zahtevajo izplačilo zaplenjene -ga denarja oziroma imoyine. Nimajo pa te pravice podanikijmih dežel, s.katerimi so se Združene države vojskovale, namreč Nemčije, Avstrije in Ogrske, ako ne živijo v Združenih državah. Radi tega imajo pravico zahtevati izročitev svoje imovine vsi oni upravičenci, ki morejo dokazati svoje jugoslovansko državljanstvo, pa naj živijo v Jugoslaviji ali drugje. Ali Alien Property Custodian ne povrne imovine nikakemu dr-/avljanju te ali one prijateljske države, ako ta država ne dovoli istih vzajemnih pravic ameriškim državljanom. Radi tega, p red no Alien Property Custodian povrne imovino upravičenim jugoslovanskim državljanom, mora jugoslovanska vlada podpisati reciprocitet-110 pogodbo z ameriško vlado. Kakor doznava Ameriški Rdeči Križ, je diplomatska akcija v - tem pogledu zapričela že pred kakimi štirimi meseci, in ni dvoma, da t)o. vprašanje kmalu ugodno rešeno. Ko se to zgodi, tedaj bo stvar vsakega upravieenc'a, da dokaže svoje državljanstvo. Ameri-ika vlada zahteva, da zunanje države izdajejo taka spričevala potoni kake centralne oblasti, ki naj sestavi edinstven formular v to svrho. Kakor smo obveščeni, je bila tudi jugoslovanska vlada o tem obveščena. - Da se to zahtevo razume, treba pomisliti, da v zmislu St. ger-mainske mirovne pogodbe imajo residenti Jugoslavije tuje narodnosti pravico, da tekom dveh let po ratifikaciji miru optirajo za državljanstvo kake sedaj še neprijateljske države, v katerem slučaju ' bi se morali tekom nadaljnih dvanajst mesecev izseliti v zemljo, katere državljanstvo so sprejeli. Taki sedanji residenti Jugoslavije nimajo še pravice zahtevati povrnitev svoje imovine od Alien Property, ' Custodian, in radi tega je potrebno. da upravičenci predložijo dokaz 3 svojem jugoslovanskem državljanstvu. Po sklepu zgoraj omenjene j-eeiprocitetne pogodbe, postopanje . 'A iztirjanje imovine bilo bi sledeče: Upravičenec oziroma, ako je isti umrl, njegovi pravni nasledniki morajo predložiti uradu Alien Property Custodian poleg dokaza -> svojem državljanstvu prijavo svoje tirjatve (notice of claim) na . zapriseženi tiskovini v duplikatu, ka\or tudi prošnjo za izplačilo* • (application for allowance). Vsa potrebna dokazila treba priložiti v [ lpkumentarni formi. r Dokumenti, izgotovljeni v inozemstvu, morajo • biti potrjeni od ameriškega konzula, in dokumenti v tujem jeziku - norajo biti spremljeni od potrjenega angleškega prevoda. V prijavi • irjatve (notice of claim) mora upravičenec natančno navesti, kaj • zahteva. Kdor hoče izdati polnomoč kaki drugi_o§ebi ali organizaciji, da . oostopa v tej stvari v njegovem imenu, more to stvoriti. Na zahte- • :o more dobiti potrebny formularje take polnomoči (Power of attor-\ey) od Alien Property Custodian naravnost ali potom Foreign Lan- . ?uage Information Service, 1107 Broadway, New York City. Način opolnomočenja bo gotovo najbolj pripraven način za one, d se nahajajo v starem kraju. Alien Property Custodian želi rešiti vse te tirjatve potom konzularnih zastopnikov dotične države. Radi tega more upravičenec iz-lati polnomoč tudi direktno na jugoslovanski konzulat. Ker v večini slučajev teh jugoslovanskih imovin gre za zapuščine oziroma posmrtnine s strani naših podpornih organizacij, bi bilo . imestno, da bi te organizacije že ftedaj stopile v dotiko z jugoslovau- • kimi konzulati in ob enem obvestile upravičence v starem kraju. Jugoslovanski odsek Foreign Language Information Service. . Vmeriškega Rdečega Križa 1107 Broadway. New York, N. Y. je na • *azpolago za vse nadaljne informacije v tej zadevi. 530.25: 7 542.73 ! f 188.76 141.29 180.781 . 578.66] . 186.42 . . 28.77 . 79.51 .382.501 . 70.33 • 259,45 412.49 . 350.00 1250.00 500.00 30.96 79.97 83.02 52.25 11.89 562.31 1850.00 500.00 362.78 80.37 175.37 119.30 19.78 148.61 114.17 172.02 166.56 277.81 61.10 61.13 122.79 56.54 350.65 68.22 124.95 234.10 70.10 114.36 220.63 131.34 89.48 241.04 66.76 138.00 30.67 249.97 125.11 178.02! 79.64; 30.04! 125-33 5.98 116.00 50.21 75.53 63.62 220.14 231.11 88.83 217.86 Suspendovani člani. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minil.: 16367 .Vi ser Ivan H. 17. *1.000; — 18179 Absec Josip ml. R. 21, 11.000; — -!; ti Absec Josip star. R. 33 $1.000. Suspendani dne 17. septembra ; 1920. Društvo šteje 91 »anov(ic). t - - Josip Zalar, gl. tajnik.' i \' smislu sklepa zadnjega gl. zliorovauja Jednote odposlal sem zapisnik 14. konvenciji vsem gl. uradnikom in delegatom, ki so se zborovanja vdeležili in ravno tako vsem krajevnim društvom. Slučajno, da bi kateri izmed uradnikov, delegatov ali društev zapisniku ne prejel, naj mi .blagovoli naznaniti. ■ . , Ravno tako tudi naznanjam, da sem poslal certifikate članov in tl.iuic "Mladinskega oddelka" do žtevši društva št. 42. Vsa dru-s . a. ki so certifikate prejela naj mi prejem istih potrditi blagovolijo. • »na društva od št. I do 42, ki bi mogoče certifikatov ne prejela, proda-me obvestijo, da zamorem pri ekspresni družbi povprašati kaj V v; rok. da se certifikati niso naslovljencem dostavili. Ostala društva prosim, da že nekoliko potrpijo. Certifikati boon razposlani, kakor liitro bodo izgotovijeni. "a/no za tajnike in tajnice je, da vpoStevajo tole: "Če je član p.li članica Mladinskega oddelka črtan, se mora mesečnemu poročilu nr? de jati certifikat črtanega člana ali članice. V slučaju smrti otro-kv, se mora certifikat priložiti mrliškemu listu." — Prosim, cTiTse cenjeni tajniki(ice) po tem naznanilu ravnajo. X bratskim pozdravom, Josip Zalar, glavni tajnik. Šolske razmere v Bosni V Bosni • in Hercegovini so šolske razmere skrajno zaostale. Bivša Avstro-/ ogrska tekom 30 letne okupacij/ za ljudsko izobrazbo namenoma i^i, i ničesar storila. Njeno ."kulturno " delo se je omejevalo le na Sarajevo in druga mesta, kjer je imela svoje švabsko in madjarsko uredništvo in druge organe in kjer se se šopirili tuji podjetniki, ki so , zkoriščali naravna bogastva dežele. — ljudstvo samo je ostalo v ■ emi in bedi. Še danes prihaja v Bosni in Hercegovini kom«j na vsakih 100 št. km. po ena ljudska ">ola. Od blizu 2 mil jo nov prebivalcev obiskuje šolo le 50.024 otrok. Razmerje šolo obisku jočih otrok je po veroizpovedih naslednje: Katoličani, ki štejejo 434.00') duš. pošiljajo v šolo 18.750 otrok; pravoslavni, katerih je 820.000, imajo v saloh 20.385 otrok; musli-nanov je okoli 600.000, a njihovih »trok v šolah 10.889. Število katoliških otrok v šolah torej znatno nadkriljuje tako pravoslavne kakor muslimane. Med muslimanskimi šolskimi otroci je deklic samo )27, ostali so dečki. Tudi pravoslavni starši pošiljajo v šolo le -nalo deklic, t. j! 5691. a katoliški 6137. Katoličani torej tudi v tem oogledu nadkriljujejo prav osla v -le in muslimane, a je oči vid no, da tudi oni žensko izobrazbo še žeje zanemarjajo. Kako se varujemo strele. Izkušen lovec poroča: V 50 letih nisem nikdar našel bukve, v katero bi bila treščila strela. Tudi nemški * pregovor pravi, da mora človek ob nevihti bežati pred hrasti in smrekami, iskati pa bukev. Pod bukvijo je človek varen pred strelo, drugače pa pod nobenim drugim drevesom, posebno če stoji na sa-mem.Kdor je ob nevihti blizu gozda, naj se zateče vanj, toda ne ol> rob, ampak v sredo goščave in tudi tu naj ne stoji tik ob deblih. Kogar pa zaloti nevihta na planem. kjer ni nobenega zavetja, naj leže podolgem na tla 'n počaka, dokler se električna napetost v ozračju ne izravna in nevihto poleže. RAZNE STVARI. Podkupljivost francoskega časopisja. Ne čudimo se, če je fran ;osko časopisje pisalo tako grdo t Jugoslaviji dasi smo bili njih za-ezniki in ob času, ko smo se sami lajbolj navduševali za Francoze 'Humanite" objavlja danes vso-e, ki so jih dobili francoski list' :a propagando za odobritev tur ikega posojila; Turčija je poten uiptfa topove od neke franeosk , iriae, one topove, ki so v svetov i vojni bruhali na Franc >ze konzervativni "Autorite" ie cfo ril za to 40.000 frankov. "Excel ;ior" 40.000, "Figaro" 120.00 'Oil Bias" 40.000, "(iaulois' >0.000» " Agence Ha vas" 25.000 'Libre Parisien" 50.000. "Matin' 170.000. "Petit Parisien" 120.000 'Petit Republique" 55.000 ii ' Temps'r 100.000 ' frankov. Re cord je odnesel " Petit Journal" vi je dobil 285.000 frankov in k je svojčas služil tudi grofu Tisz ;a 100.000 frankov. — Zanimivo In tako časopisje naj" zastopt imen je ljudstva. Število pokopanih vojnih žrte' v češkoslovaški republiki. Kako *e da posneti po "Novi Dobi" majo na Čehoslovaškeni 250 tiso« vojnih grobov. Od teh jih pride m *esko deželo 30 tisoč, na Morav« n Š lesk o 80.000, na Slovaško ps 120.000. Domačih vojakov jc po kopanih v Čehih 30.000, Rusov 2000. Francozov pa samo 10. Večina je umrla za tuberkulozo in pa po taborih. Število umrlih francoskih voja-ikih duhovnikov. Po uradnih poročilih vojnega ministrstva je izmed 555 katoliških duhovnikov, ki 40 služili v armadi kot vojni ku-rati, padlo na bojišču 68, izmed 112 protestantovskih duhovnikov pa 6. 131 katoliških duhovnikov ie bilo odlikovanih z redom častne legije, 134 z vojnim križcem > izmed protestantovskih vojnih kuratov je bilo z redom častne le-jfije odlikovanih 10, z vojnim križcem pa tudi 10. Poprečno izmed vseh teroizpovedanj je padlo največ katoliških duhovnikov in jih je bilo tudi največ odlikovanih. RESOLUTION The XI V. tJcneral Convention of the C rand Carniolian Slovc-nian Catholic Union, (K. S. K. J.) held in Joliet, 111., from 16th — -i! h August 1920 acknowledging the general humanitarian activity of the American Red Cross, in this country and abroad, especially H . disinterested heKp in alleviating the suffering in our native country. as well as in appreciation of the work, displayed by the American Red Cross through its Foreign Language Information Service •• the ? n of the foreign-born element, aud tending towards bringing about, to their mutual benefit," a better understanding be-1 ' ecu the fon ign-l>oi1i and the native element of America, pledges the heartiest support and efficient cooperation'of the Central Committee, local branches and members of the organization during the next lied Cross Roll Call. RESOLUCIJA. XIV. glavno zborovanje K. S. K. J. vršeče se v Jolietu, lil. od !'».24. avg. 1920, priznavajoč splošno humanitarno delovanje Ameriškega IMečega Ki*iža. tukaj in v inozemstvu, zlasti nesebično pome č za olajšanje bede v naši rojstni domovini, kakor tudi priznava-.}"<* delovanje Ameriškega Rdečega Križa potom njegovega Foreign language Information Service v korist tujerodnim skupinam v Ameriki. katero delovanje stremi za dosego boljšega razumevanje med t uodnira in tujerodnim elementom v Ameriki v njuno vzajemno korist, * . obljublja iskreno podporo in sodelovanje glavnega odbora.-podružnic in članov pri prihodnjem Red Cross Roll Call. 20.09 97.87' 70.58 17.49 6.45! 182.5811 80.481 i 39.971: 45.59! ( 115.49'' 88.08 f 47.81 h , 41.05. 32.68 146.88 40.26 J 08.93 57.88 122.12 88.37 94.24 76.70 13.00 113.38 65.04 16.45 44.171 23.09' 307.39 197.11 56.15 35.191 53.00 8.00 56.25 Darovi za vojne sirote. IV. IZKAZ. - Do sedaj sprejeto za vojne sirote v stari domovini: V zadnji vštev. "Glasila" izkazani in potrjeni prejemki Rev. Anton Ggulin, St. Paul, Min., .................. lit. Rev. Jakob Trobec, škof v pok. Brock way, Minn.., Ma rija Trobec, Brockway, Minn. . . ................. Marijana Trobec, Brockway, Minn.................. Skupaj ' I 115,210.4511 '5.23 Preostanek 1. sept. 1920..........» J!'00 Prejemki tekom mesec« »epi. 1920, ? ?? Prejeli od dn*štev ...........". .....----- 1 00 Obresti............................... 1.00 Najemnina poslopij................... % 16,049.50 Skupaj > ..................................$1,352.23 Vsem eenj. darovalcem in darovalkam iz4*ekani najprisrčnejšo nalo! Za odbor: Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ. Izplačali: Smrtnine ................. Poškodnine ............... Upravni stroški ......'...... ' Preo&tanek 30. sept. 1920 Joliet, 111. 1. okt. 1920. ....... . ;.. . . .$710,265.79 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Ovpr the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J. NE POZABITE LEPIH It A GRAD K. S. K. JEDNOTE! Važno za vsakega člana! Ako ste se preselili in prerne-nili svoj naslov, naznanite to taj-niku(ici) krajovnega društva; ne naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila". Na taka ptana se upravništvo ne bo oziralo. Ameriški Slovenci in Slovenke! Spominjajte se pri raznih prilikah vojnih sirot na 81ovenskem! Vsak cent dobrodošel! Dobro'delo boš storil, če pride bis kakega novega člana (ico) z-K. S. K. Jednoto. AG-ITIRAJTE ZA K. S. K. JE DNOTO! Odprite srce, odprite roke, in pomagajte po zmotnosti vojnim sirotam v starem kraju! Alz je Vaš sin, ali hči tudi že Cenjeni sobrat! Cenjena sose-pri K. S. K. Jednoti? Če ne, po- stra! Stopi v vrsto agitatorjev za skrbite za to na prihodnji seji! našo Jednoto! '.fi ■ ip• -< = jf Družbo Sv. pri ljodeh, pogreb. Od vseh strani so prihiteli znanči, prijatelji in sorodniki, da »e po-slove od predragega pokojnika nevenljivih zaslug. Vživala je v ki bo ostal vsem, ki so ga pozna javnosti splošen ugled in spoSto-'li v trajnem, blagem spominu, vanje. Bodi je ohranjen trajen Porodil se je 9. septembra na spomin. Bledu na otoku vladni komisar Umrl je v Zagrebu v bolnišnici B- dr. Anton. Milavce z gdč. Ivan* IV. arm. obl. major Jurij Deisin-ger, doma iz Škofje Loke, delegat biv«e vojno-železnišfka inšpekcije, sedaj delegat ministrs- ko Smole iz Logatca! Poročil ju je ženinov brat g.1 kaplan Mila-vee iz Tržiča. V domovino se je vrnil kape bitelji. Začetkoma vojne jc bil v Bovcu naOor^en!ik,;,oniji Ki.ao;(>: ** va vojne in mornarice pri želez-it.an bivše trgovinske mornarice ški direkciji v Ljubljani. [Ivan Skušek iz znane ljubljan- > Umrla je soproga trgovca iu posestnika v Bowu na Goriškem.. . . . . ga. Rosina Strausgiti roj. Ken- h ^ vje »i« vii se je da. N. v. m. p^ ! pomni z Japonko, ki jo je sedaj ^ * pripeljal sabo v domovino. Yr- Mkti in dve hčerki obenem 11a nil se j<> ureko Amerike, mrtvaškem odru. V Cirkniku pri ^ ^ drž ^^ z Mirni na Dolenjskem je umrla 110inSkim ltr.nim jezikom v Ljub-vsled gnze dne 6. septembra ze- ljani je imenovan g. dr. Valentin na- Alojzija Gerden, mati devetih| Korun< profesor Ma , dež im. otrok. Istočasno sta ji umrli tudi naziji v Ljubljani, na gnzi dve hčerki, tako da so vse tri obenem ležale 4ia mrtvaškem odru. Pred štirimi meseci Plovba na reki Krki. Rudarski podjetnik g. j. Hofman (Čeh) v Mokronogu je dobil od direkcije voda predkoncesijo za upravljalna dela v to svrho, da se preuredi Krka od Xovega m«-bušncm tifusu. Stanje se obrača I sta pa do izliva v Savo pri Kr- šfcem-za plovstvo in plovitev. pa ji jc umrla ena hčerka. Minister dr. Korošec leži v mariborski bolnišnici bolan na t re- so spravili so 1 V Jftt - _ - ------wtr pa mm^tov, ali poslancev. 8 da* in 4 ne. Roparji so ves «aifkratki bolezni razprave nastopali predrzno in 0- Dosegel je lepo starost 80 let mm a* lslul ^ i Nftd ^ Ut je vegtno oprav)jaj službo cerkvenika pri podrulni cerkvi na Viču. Prijateljem, posebno duhovnik om-frančiškanom se pok. priporoča v blagi min. Pharm. magister Ivan Lampe t- Dne 11. sept. je zatisnil v Kra čitali pričam, da lažejo in da so se pogovorile med seboj. Dvorni svetnik Regally je nato za povedal obtožencem zamenjati prostore, toda ko je prišla prihodnja priča v porotno dvorano ,je po-' kazala zopet pot na storilca, na Jožeta Skubiea,, ki se je p roj najbolj jezil ,češ, da so se priče žUnaj pogovorile, da njega pokopljejo. Senat je nato obsodil Jožeta Skubiea, Ivana Skubiea in Ignaca Sojerja vsakega na 20 let ežke ječe in Ivana Mazija na 15 ( t težke ječe*. Sojer in oba Skubiea. so se nato ironično klanjali porotnikom in jim klicali porog- je bila Gospa spo nju za večno svoje oči pharm. mr; Ivan Lampe.. Pokojnik je bil ro Veliko ponarejalnico bankov- sc je posrečilo razkriti ljubljanski policiji v neki vili na Rečici ob Blejskem jezeru. V vili so imeli ponarejalci lepo urejeno tiskarno, ki jo je gnal velik motor na elektriko. Tu so se fnforicira-|ytf le 20 dinarski bankovci, polagoma na bolje Ivan Dremelj f. Dne 24. avgusta 1920 ob pol 5. uri popoldne je preminul v 63. letu svoje starosti Iv. Drenlelj, nadučitelj na Polici. Pokojnik se je rodil leta 1857 na Sp. Brezovem kot sin revnih kmetskih starišev. Ker je že v zgodnji mladosti čutil izredno veselje do učenja, so ga stariši na temveč tudi, kakor se je moglo prigovarjanje ondotnega g. kap-1 dognati, tisočaki avstrij>kih lana poslali v Ljubljano. Tu jc kron, ki so svojčas krožili v toli-prvič občutil grenkobo življenja, j kem številu ponarejeni. Ponare-Kot reven kmetski sin je pretr-jalei so imeli že vse predpriprave pel ,kakor je pozneje sam več-i izvršene, da začnejo tudi s pona-krat pravil, veliko bede in po- rejanjem drugih vrst bankovcev, manjkanja. Preživljal se je veči- Krivci se zasledujejo, noma sam. z raznimi inštrnkcija- U Slovenjega gradca nam pi-mi. Toda ravno v tej trdi šoli po-|šejo: V nedeljo .dne 5. septembra manjkanja se je izklesal njegov j popoldne so posetili Člani entent-značaj. Kljub slabim gmotnim razmeram je krepko vztrajal na trnjevi poti življenja ;a svojega ideala vfendar ni mogel doseči, ker je moral gledati na to, da pride čimpreje do kruha. Vstopil je leta 1876. v pripravnico, a predno je še dovršil študije, je moral odriniti v vojaško službovanje kot računski podčastnik. Po treh letih se je vrnil v šolo in leta 1884. je maturiral. Leta 1887. je bil nastavljen na dvoraz-rednici na Polici, kjer je ostal do svoje smrti. Dasi večkrat bole-hen. ni zamudil ni ene ure od šolskega pouka, dokaz, da se je vsega posvetil šoli in da mu je bila t£ več kot njegovo lastno zdravje. Toda sreča mu še ni obrnila svojega prijaznega obraza; komaj se je poročil, že mu je umrla po 3 letih žena in mu ostavila 2 otroka. Leta 1895. sc je poročil drugič in živel s svojo ženo v vzorni razumnosti 25 let. A tudi sedaj mu ni bila sreča neskaljena; od štirih otrok sta mu dva umrla v zgodnji mladosti, ostala dva pa v cvetu človeške dobe: sin v 18. letu hčerka pa v 16. letu. To je bil oster udarec za skrbno očetovsko sree; ravno bi morala dokončati svoje študije, pa ju jc odtrgala očetu neusmiljena smrt. Da bi lažje prebolel to bridko izgubo, se je še bolj oklenil svojih učencev. Učil jih je in vzgajal kot učitelj in oče. Marsikdo izmed njegovih učencev, zastopnikov vseh stanov, se ima e-dino njemu zahvaliti, da je dosegel svoj poklic. Nadvse marljiv in delaven kot mravlja, je bil neprestano zaposlen; kadarkoli ga je človek obiskal, gotovo ga je našel pri pisalni mizi, bodisi da je urejeval svoje šolske stvari, ali pisal prošnje in pisma občanom, ali pa pomagal županu pri upravljanju županskih poslov. Bil jte tudi dolgo časa predsednik kra£ nega šolskega sveta; 18 let pa prvi občinski svetovalec. Vsakomur, kdorkoli je iskal pri njem pomoči, je iz srca rad pomagal: toda zelo je peklo njegovo občutljivo srce dejstvo, da je za svoje dobrote večkrat žel tudi ne-hvaležnost Bil je cel mož in cel kristjan. Če ga je klicala dolžnost, si ga videl v eerkvi pri sv. obhajilu, ee je bilo treba, je svetoval, opominjal, svaril, grajal, pomirjeval. Nikakega sovraštva ni poznal. Ni čuda torej, da ' so ga ljudje vzljubili in > videli v njem svojega najboljšega svetovalca, svojega vodnika. Zlasti pa je dieila pokojnika njegova lz- jivo: "Ifvala, gospodje porotni q!" Med njimi je bil najglasnej si Sojer ,ki je bil tako predrzen da jc po izvršenih ropih prosil za službo orožnika in jo je tudi * resnici dobil in je bil kot orožni aretiran. Ko so obsojene roparje uplenili in jih odvedli v zapore so se1 obrnili porogljivo se smejoč in preklinjajoč; eden je zakričal Nie več nas ne boste videli!" in vončal z grdo laško kletvino. Francija in Italija. Arbeiter-zoitung" priobčujc na uvodnem mestu dopis iz Rima, ki se peča z razmerjem med Francijo in Ita lijo. Dopisnik ugotavlja, da gre do gospodarski in politični inte r$si Francije iti Italije odločno narazen. Francija misli le na se in svoje kapitalistične interese. Ker francoski narod polagoma izumira, se hoče šiloma vzdržati na višku na ta način, da prepreči sosedom za svojim hrbtom, da bi se mogli razvijati. Zato hoče Nemčijo za vsako ceno ohranita trajno oslabljeno in če mogoče razcepljeno. Zato je pri razdelitvi vojnega plena in odškodnine skrbela za to, da je vse v poštev prihajajoče premogovnike, premogovne dobave in surovinske vire odjedla Italiji in jih zagoto* vila sebi. Zato je prepovedala vsak izvoz železa v Italijo. Italija je bila pred vojno revna; da-n$s je beraško revna in njena bogata zaveznica dela na to, da ji nopolnoma onemogoči, da bi si HH njala na podjarmljcnje Bosne in Hercegovine , po Avstro-Ogrski leta 1878. Ploščo, y katero so bila med drugim vklesana tudi i-mena ob omenjeni priliki padlih ali umrlih naših rojakov, je dal pred nekaj leti vzidati na desni strani gornje cerkvene ladje častniški zbor bivšega kranjskega 17. pehotnega polka. Tako je izginil zopet eden izmed mnogih za sedanje izpremenjene razmere neumestnih spomenikov, kar je popolnoma v redu in se more samo odobravati. ljubljanska porota. Dne 11. sept. ob poli. uri zjutraj je dvorni svetnik Regali zaključil razpravo proti roparski tolpi iz Notranjih Goric, ki so ropali v ljubljanski okolici in povzročili veli-redna gostoljubnost. Kako zel<> ko strahu. Porotnikom je stavil ne razmejitvene komisije Slovenji gradeč, prišedši z avtomobilom iz Maribora preko Celja. Po sprejemu v okrajnem glavarstvu r„irbW1>0djeKTP0filitVr Hi**«*, opomogla! Nikoli ni 3° ,blU •«08'^ubi!d,ilbil. Italija gospodarsko tako za-sprejon m k.,or so j.m nI.. »ml'*sužnj„na kakor sedaj ^y, stavljeni navzoči gospodje m da- • t A__• . . \ .... 4 _ »1 o, . i m I11* Anglija sta si razdelili mono- me iz Slovenjega gradca. Tu sel' , . ... . . * . »pel nad surovinami, Italija iu o- Je vršna v v,l.k. dvorani ravno, a tvorita prireditev šolske mladine. Klc. a-. proletariati iz kaJu,,4 bosta I»ka predstava s petjem, preda- bi j(,ma]i delavuo mol vanjem spremi jeva njvm alnvc vge , ni fvdlu>t zak. njegraakega .alonskep orke-,,^^ (1>iMlik. da v „aUji fim. stra m sreceloya. Prireditev so si- i k i i- * • • j . . . , ..." . 3 . dalje bolj rastejo simpatije do člani ententne komisije o,fled«li • l ^ ♦ , , ' !.: Nemčije m nasprotje do Franci- ter se ponovno pohvalno izi-azdi ^H ^| o lepem nastopu naše mladine ter o vzornem poteku veselice same. Pred odhodom jc pozdravila Li-dvina Aplečeva predsednika en-t«ntne komisije angleškega polkovnika Cravena .Imenom šolske mladine ter mu podarila krasen šopek, nakar so se vrnili člani komisije čez Dravograd v Mari-bbor. Nova banka v Ljubljani. Tr- gevska družba "Impex" je usta-n<»viia svojo banko z imenom '^Slovenska banka", ^Delniška glavnica znaša 20 miljonov kron, ki se sme povišati na 60 miljo* nov. , '••• Trošarinski davek. Z dnem 20. sapt. t. 1. stopi v veljavo novi trošarinski davek na sladkor, jedilne olje, sveče, fina vina, špirit, "kisovo kislino in drugo. V najkrajšem času bo vpeljan drž. mo-nppl za vžigalice, sol- in petrolej. Monopolna pristojbima za vžigalice bo znašala od škatljice okrog 50 vin. / - . . (Odstranjena spominska plošča. Pfed kratkim so odstranili v šeptpeterski cerkvi v Ljubljani armornato ploščo, ki je spomi- jen 25 .januarja. 1855 v Zadlogii pri Črnem vrhu in je vstopil 1875 v lekarno .Air. Šavnika v Kranju, kjer je služboval kot asistent do svoje smrti, torej celih 45 Id Ves svoj prosti Čas je posveti čebelarstvu in jc bi! dolgo vrsto let predsednik čebelarskega dru štva in kot tak znan po celi Go renjski. Kako je bil priljubljen je pokazal njegov sprevod, kate rega se je udeležilo mnogo ob činstva. posebno uradništva Kranjska čitalnica mu je pela ginljive žalostinke. Farmacevtski fetan je izgubil ž njim enega anj- starejših in najboljših kolegov in žaluje ob njegovem grobu. Smrtno ponesrečil se je 14. sept. v gramozni jami pri Mali vasi blizu Št. Jurja pri Grosup tie® 28 letni Anton Drobnič i/. Male vasi. Ponesrečeni in dva njegova bratranca so kopali gra moz. Utrgal se je plaz in podsul Antona ~ Drobniča in enega bratranca, drugi se je pravočasno u-maknil Na klic sta prihitela na pomoč Janez Gačnik in njegov sin. Z velikim naporom so od-opali Drobnica mrtvega, bratranca, ki je bil zasut samo do pasu, pa le malo poškodovanega. Telefonske pristojbine z Avstrijo, Avstrijski državni urad romet je od dne 12. sept. do-oči\ nastopne telefonske pristoj-bine\z Jugoslavijo: 88 kron za navaden pogovor med Dunajem in Mariborom, Ptujem. Celjem in Zidanim mostom ;105 kron za navaden pogovor med Duiiajem n Ljubljano. Zagrebom in Bronom. Pogovori za časopisje stanejo polovico. Samomor. Dne 13* septembra ob enčetrt na 7. uro zvečer se je ustrelila gospa Reisner, ločena žena gorja. Reisnerja, ki 1. 1876 v Alboni. a je bila ves dan melanholična. Svojk prijateljici operni pevki Vilmi De Thie-ry je večkrat pripovedovala, da se bo ustrelila, ker je tako sama in da ima že vseag dovolj in. ne more več tako sama živeti. Pripovedovala je tudi ,da jo zbada okoli srca. Strel iz revolverja jo je zadel v srce in je v petih minil teh umrla. Ustrelila se je v navzočnosti trgovca gosp. Milana Skarberneta in svoje prijateljice operne pevke gdčne. De Tliiery-jeve. Samoumor gospe Reisnerje ve je vzbudil v Ljubljani veliko sočutja, ker je bila rajnica v letih od .1895—1900 ena najboljših slovenskih igralk, ki si je pridobila veliko lavorik posebno v Iju-bimskih in v tragičnih mladostnih vlogah. Najbrže sc ji je omračil um, ker se je že precej časa opazovala na njej velika nervoznost. Umrli so v Ljubljani: Ivana Supančič, ^asebnica, 66 let — E-izabeta Froehlich, zasebniea, 20 et. — Andrej Jeglič, visokošolee. 7 let. — Mujo Žagac, čevljarski vajenec, 15 let. — Jera Stalcer, »eračica, 80 let. — Matija Tro-an$C*t mestni ubožec, 79 let. — van Šojcr, davčni oficijal, 44 let. - Anton Polaj; strojevodja, 39 let. — Marija Zakelj/žena bajtarja, 36 let. — Marija Zupančič, tob. delavka, 75 let.—Anton Mesojedec, delavec 83 let. — Fran-Ičiška Čepelnik, fnestna uboga. 2 let. — Neža Siegl, žena železn.J uslužb. 8 let. -r-' Marija Maznik.j ulici »t. 1. točk. Regulacija meje je dopustna samo med temi fiksiranimi točkami in sicer tako, da se približuje kolikor mogoče idealni premi črti med določenimi točkami. Ta določba je velike principijelne važnosti. Določeno je bilo, da se na državni meji pri Radgoni takoj izvede tehnični pregled stare ogrske meje. Nemci so se temu u-}>irali ČeŠ, da bi se prebivalstvo razburjalo. Na naš predlog je de-limitacijska komisija odločila, da se ta dela takoj prično. Protest Hrvatov proti samostojni rriki državi. Ob obletnici D'. Annunzijevega vpada na Reko je odbor Jadranskega zbora, zbran na skupščini zastopnikov po Italijanih zasedenih krajev iu članov narodnega predstavništva iz okupiranih krajev, odposlal vrhovnemu svetu mirovne konference v Parizu na roke francoskega ministrskega' predsednika Millcranda brzojavko, v kateri meti dr. • poudarja, da» jiaš narod. kakor dosedaj, vztraja ne* omahljivo na principu samood-locjbe, najodločneje protestira proti samovoljni proklamaciji I)' Anuunzijeve italijanske Reggen-ze na Kvarneru ter opozarja, da bo potrpljenje našega naroda kmalu izčrpano, ako bi nas velike zapadne demokracije v tem usodnem trenotku ne zaščitile s pravično rešitvijo jadranskega vprašanja. Obenem je izvršilni odbor Jadranskega zbora poslal brzojavke Nj. Vis. regentu, narodnemu , predstavništvu, predsedniku ministrskega sveta dr. Vesniču in ministru za zunanje stvari dr. Trumbiču apelirpjoč na nje. da povzdignejo svoj jmo- služkinja, 25 let. — Matilda Ka- dušni glas in storijo vse, da se D' fol .zasebniea, 89 let. — rančiška , Annunzicva sramota ne razširi še Ivokalj, žena posestnika, 50 let Marija Sotlar, zasebniea, 62 et. — Marija Meglič, vdova po elavšcu, 44 let. —r A^olonija černc, tob. delavka v p., 68 let. Važen sklep razmejitvene ko* misija. V seji deželne vlade dne 9. septeiribra je vodja poverjeni-štva za notranje posle poročal, da je delimitacijska komisija v .Mariboru na predlog našega delegata* in proti predlogu nemških delegatov odločila, da ise mora državna meja v sektorju Kokoš-njak—Sv. Lovrenc držati natančno v mirovni pogodbi fiksiranih na drugo leto in da sc odreši narod iztrebljcvanja. Hkrati protestira proti proglasitvi italijanske reggenze na Kvarneru. Na ljubljanski univerzi jc bilo v prvem letu njenega obstoja vpisanih 741 slušateljev in 26 slu-šatcljic, in sicer na tehniški fa-kuleti 257, na pravni 234, na fi-lozofskei 96, na bogoslovni 90 in na medicinski 63. Umor na Dobrovi. V nedeljo, 12. sept. so priredili dobrovski ognjegasci pri gostilničarju Fr. Remcu na Dobrovi veselico s plesom, za katerega niso imeli do- ■ ■ ■ Batine za veriinike. Kakor po racajo madjarski listi, je budim pptanska policija prijcla'par tr gjvcev, ki so verižili s šolskimi knjigami. Državno pravdništvo odredilo, da se uvede proti njim postopanje v smislu zadnje g* zakona o navijanju con. Krši tQv tega zakona p^t sc kaznuje s palicami, ki bodo pri tej priliki prvič stopile v akcijo. trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Ameriko. Iz Belgrada poročajo: V Ameriki se interesirajo zs naše ekonomske. iu trgovske razmere in želijo, da bi stopili z nsmi v kolikor niiogoče tesno trgovsko zvezo. Pred nekoliko dnevi je bilo sklenjeno na konferenci. odposlanikov mnogih trgovskih firm iz Amerike, da se v najkrajšem času osnuje Trgova-čka. komora v Bclgradu. Preko ta naj bi došlo do boljših in in-, tenzivnejših trgovskih odnošajev mfd Jugoslavijo in Ameriko in ta komora naj bi omogočila investi ranje ameriškega kapitala pri nas. število mandatov za volitve v konstituanto. Beograd, 9. sept. — Štjpvilo volilnih okrožij in mandatov za volitve v konstituknto je sledeče: Srbija 31 volilnih o-krožij, 146 mandatov. S še neuje-dinjenimi kraji na vzhodni meji dobi Srbija dva mandata več. Črnagora 1 vol. okrožje, 8 mandatov. Bosna-Herccgovina 6 vol. okrožij. 62 mandatov. Dalmacija 1 vol. okrožje, 10 mandatov in sicer do demarkacijske črte. Cela Dalmacija dobi 21 .mandatov. Ht\*atska Slavonija 9 volil, okrožij. 93 mandatov. Z Istro do Lloyd Georgeva linije 2 mandate, več. Slovenija 3 volilna okrezja, 40 mandatov. Z A-cono na Koroškem vred 45 mandatov, do Wil-3onove linije pa dva mandata Več. Vojvodina 5 vol. okrožij, mandatov 44 ali 45 (še pi natančno preračunjeno) Vsa država VAM JAMČIMO VEČ JAJC. Mi jamčimo, da "Hen-Pep" pomago vašim kokošim, da daja več jajc kot ša nikdar praj, brez obzira s kakšno hrana ste jih hranili. Naše jamstvo-čitajte! Potem ko ste hranili vaše kokoši s "HEN-PEP" 30 dni in niste našli, da bi nesle več jajc, kot so navadno nesle brez obzira kakšno hrano ste jim dajali prej, vrnite nam preostanek in mi vam povrnemo vsak cent, ki ste VAM ni treba najmanj dvomiti, kot hranite vaše kokoši s "Hen-Pep". Vi ste lahko gotovi, da vam bodo nesle jajca vso zimo. •'Hen-Pep" podvoji jajčjo zalego, utrjuje kosti in mišice, hitro pomaga pri zorevanju jajc, obvaruje pred boleznijo in prisili leno kokoš celo v najmrzlejšem času, ko se prodava jo jajca po najvišjih cenah, da izleže več jajc. "Hen-Pep" vam jamči več jajc in vam jamči večjp dohodke, stroški so pa majhni ako se upošteva večji donesek jajc. Čemu dajejo vsi kokošjerejci "Hen-Pep" svojim kokosom? Ker vedo, da je to najboljše poznano sredstvo za pridobivanje jajc in da nikdar ne izostane, ne da bi povečal dohodek pri kokošjih jajcih in so zavarovani z našim jamstvom, da se jim povrne njih denar nazaj, ako ta hrana ne izvrši tega kar se predpisuje in ta hrana jih enostavno nc stane ničesar. Nc redite vso zimo vaših kokoši zasloni V časih te velike draginje je kokošja hrana -pre tej draga, da bi jo metali stran me, da bi imeli primerni dohodek v jajcih v tej draginji kokošje hrane. Torej uredite tako, da sc vaša kokošjereja izplačuje, s tem da jim dajete "Hen Pep" hrano, in vaše kokoši vam bodo prinašale __, „ j dober dobiček vso zimo, enako kot po letu. POŠLJITE NAM VAŠE NAROČILO ŠE DANES IN NIKDAR VAM NE BODE ŽAL. Citajte pisma! Nekaterih zadovoljnih odjemalcev "HEN-PEP" je vreden $1,000 in nikdar nočem biti bres te krme ra kokoši niti za tiso« dolarjev. Moje kokoši sedaj vse dobro nesejo jajca in bo lepe. GEORGE S. KANTOR, N. Carolina. Ko je bil toplomer pod ničlo To je prva zima v mojem življenju, da sem dobival jajca redno v času, ko je bil toplomer pod ničlo. Nekaj čudovitega. LENA OLSON. Minnesota. "HEN'-PEP" je čudovit: Sedaj je ravno me« ec da i, od kar dajem "Hen-Pep" mojim kokoftem. Vai "Hrn-Pep" je pomagal, da dobivam veliko mnoiino jajc. HENRY HUPER. Ohio. 123 jajc mesto urno 8 Navadno sem dobila po 8 jaj, sedaj pa dobim po 123 vsak dan. Ves ta napredek je povzročil vaš "Hen-Pep". Vpišite me kot vaio stalno odjcmalko. EDNA GLEASON. Ohio. 26 kokoši—526 jajc Od kar dajem kokošim Jamčimo, da povrnemo denar. Mi pozitivno jamčimo, da "Hen-Pep" pripravi vaše kokoši, da bodo le-jjle ve6v jajc, kot ie nikdar prej brez izjeme kokošjo krmilo in niste poskušali. Ko ste enkrat poskusili to našo kokošjo krmio in niste zadovoljni k uspehom, da je to najboljša toni-ka. ki ste jo še kedaj rabili, nam vrnite preostanek tonike in mi vmift povrnemo vaš denar. |AnM<^ila,iIM(n(,ll,,t,IIM,MHII,M,llw,MIII,,WIH(IIMla|......«•»•»•«,.,,, Pošljate nam po pošti ta famstvent kupon-sedaj! hi p p ■ mi a a po trikrat toliko jajc za prodaje kot preje. 2« kokoši mi je zleglo 526 jaje. Za lego jajc v zimskem času ni boljše hrane. MARY FISHER, *Missouri. 250 jajc na dan Od kar hranim kokoši s "HEN-PEP", dobim po 250 jajc dnevno mesto po 81. R. J. MILLER, Illinois. 46 kokoši—-926 jajc Tonika, ki sem jo kupil pri. vas, je še boUla kot jo vi opit ujete. Vse moje kokoši so sedaj v dobrem stanju. Prošli mesec so zlegle 926 jajc. C. BECKER. Oregon. National Formula Co., 437 Leland Building 1634' Sheridan Road, vašo hrano, dobim Z NATIONAL FORMULA CO., 437 Le land BuHdin? *GS4 SlwrMait Road, Chicago, 111. (Check s ise box. wanted) TRIAL SIZE .................$1.00 Enclosed find t..... give "HEN-PEP", your S Gentlemen : i wfli : guaranteed egg producer to" my : hens with the understanding that S if it does not make them lay more • eggs* than any other fof>;"rH učenci. — Radi pomanjkanja učnih moči je bUo zaprtih 8 šol s skupno 375 učenci. Manjka skiipaj 22 učiteljev. Čipkarski tečaj v Cerknem jc obiskavalo o-krog 30 učenk; slovensko učiteljišče v Tolminu (pripravnica in I. tečaj) 88 učencev in učenk, od katerih jc bilo 66 gojencev kon-vikta "Franca Škodnik." — V otroški vrtec jc hodilo okoli 30 Šole na Tolminskem in baje v zasedenem ozemlju sploh bodo odprte šele s prvim oktobrom tega leta. Italijanom se nič kaj ne mudi s poukom, to je že znana reč. Govore tudi, da bodo poslali učne moči, ki so bile do sedaj zaposlene na cerkljanskem* v one vasi okrog Tolmipa in dalje proti Bovcu, kjer dosedaj ni šple. Pomanjkanje učiteljev je veliko.1 Veliko preveč jih je zbežalo v-Jugoslavijo. — Uradni dopisi v tolminskem šolskem okraju na šolska vodstva so še vedno samo italijanski, med te mko so v goriškem šolskem okraju dvojezični v| sežanskem okraju pa^sanu^lo-venskL Čudno je to. | Treba/jih bo -postaviti na zra-otni eder! Iz | ne morejo pa izvrševati upra^ motni oder! Iz Trsta nam pišejo: Odkar se je lastnik bivše kavarne Commereio, sedaj "XXX otte bre", zapisal z dušo in telesom, s krvjo in z mesom fašistom, je njegova kavarna prazna. Fašistov samih je sram takega prelevijen-ea iu ne zahajajo v kavarno, vsak pošten Jugoslovan pa se je izogiba kakor smrdljive gnojnice.*' Vendar pa so se zadiye dm-vidfe: vali v tej kavarni nekateri ljudje ki bi ne pričakovali od njih tako malo značajnosti ,da prestopajo ta zaznamenovani in preklicani prag. Za s« daj jih še svnriofo. Če se ne poboljšajo takoj pridemo na dan z im>ij. Ker so trgovci, jim bfTto gotovo, zelo ljubo! Umrl je v Ljubljani 13. sept. obče znani čevljarski mojster g. Jožef Vider. Novi premogovnik v Srbiji. N' vftsi Pilienima, okraj Kolubarski, se našli premog odlične kvalitete. Posebna preiskovalna komisija si je ogledala rudnik in ugotovila velike količine premoga. Eksplo-ataerja novega premogovnika se prične v kratkem". Povečane monopoleke takse. Mbnopolska uprava, čije delovanje se je nedavno razširilo na ee-lo kraljevino, je povišala mono-polske takse na žigice na 500 dinarjev v zlatu od 100 kg in na cigaretni papir na 1600 dinarjev v zlatu od 100 kg. Te takse veljajo od 3. t. m. 200 novih vil v Belgradu. Iz Bilgrada javljajo, da je kupil z ameriškim kapitalom pred časom sestavljeni konzorcij veliko zem- vsaki občini v obeh conah ustanovi občinski glasovalni sek, obstoječ-iz treh Slovencev tTeh Nemcev, ki ima nalogo, sestaviti prostore za glasovanje in izdelati listine, potrebne za glasovanje. — V drugem razglasu se da-je jia znanje, da smejo na javnih shodih govoriti le osebe, ki imajo v dotičnem paeu glasovalno pravico. Uradne osebe in javni nameščeni, kakor tudi nepoggdne (nevšečne) osebe se'smejo govoriti na javnih shodih j ~ Lj^Mjafaa, 19. avgusta, Iz Celovca poročajo: Plebiscnih okrajev ali distriktov je me dza vezni-ška komisija na Koroškem napravila šest. Vsi. razeni okraja A, se raztezajo pa eni sami coni. Okraj A ima šest občin v coni A, sedem pa v eoni B iti ima fcagradi tega tudi dva sedeža. Rože k oziroma Vrbo. Vsaka velesila ima svojega zastopnika v vseh okrajnih svetih. V velikovškem okraju in v celovSki okolici sta predsednika svetov dva Angleža. V mestu Celovcu in v boroveljskem okraju izvršujeta predsedniške funkcije dva Francoza. V oteaju A in v piiberškem okraju predsedujeta Italijana. Vsakemu okrajnemu svetu v coni A* je prideljen kof posredovalec po 1 Jugosloven, v eoni B pa 1 Nemec.? '*<* i - Ljubljana, 19 avgusta. Iz Celovca j nam poročajo: Komisija je sklenila, da mora imeti vsaka oseba, ki ima svoje stalno "bivališče na plebiscitnem ozemlju in ki jc stara nad deset let, osebno izkaznico (indentitetno karto). . Te izkaznice bode izdajali vse občine* za svoje prebivalstvo, a okrajni sveti jih bodo potrdili s svojim pečatom. Ako se kdo odstrani iz svojega bivališča za več kof tri dniA mora to naznaniti okrajnemu svetu. V čigar področje pride. O-f se-bam, ki sc bodo smatrale za ne všečne, se bodo indentitetne karte odvzele. Osebe, ki hočejo priti iz Jqgoslavije v cono B, na primer v Celovec, morajo imeti pra-f vilen potni list ter si preskrbeti tudi vizuVn avstrijskega delegata. Osebe, ki hočejo potovati iz Av-j stri je v cono A. si pa morajo pre skrbeti vizum našega zastopnika v plebiscitni komisiji. Črna . Strašna nesreča v rudniku.) Dne 11. avg. ob poldva najstih na povratku z. dela se je dogodila v jami v Igrečevem silna nesreča. Žrtev je bil sedemnajst letni rudar Anton RoČnik, član *: ■—- - «* Preko d* premalo je je že načrte, parceliral' zemljišče in že zaprieel t zidavo vil. sedaj bo postavljenih 200 Vil, ki se; bodo dale meščanstvu na razpolago proti odkupnini. Konzorcij hoče z vezat i to novo naselbino s tramvajem z belgrajskim središčem. plebiscitna komisija izdala dva razglasa, v prvem se naznanja. da je vae plebiscitno ozemlje razde-Ijeao v šest okrajev, na kojih če-lu stojo ^medravoznišiki okrajni »fti. Ti sv(^i imajo svoje sedeže P*vi v Rožcku za pas A in v Vrbi z* pas B, drugi v Borovljah, tretji v Ptiberku. četrti v VcHkovcu. peti v Celovcu za celovško okolico, šesti tudi v Clovcu za mesto Olovee. Okrajni sveti so odgovorni za podrobno organizacijo ple-luscita v mejah svojega okraja ter so posredovalni organi med občinami in plebiscitno komisijo.. Imajo tudi v zmislu mirovne pogodbe dec. Kakor običajno — četudi nedovoljeno po rudniških predpi sih — so se vračali štirje rudarji — med njimi omenjeni — v dvigalu iz jame z dela domov. A. Ročnik se je najbrže nagnil in pri tem zadel z glavo ob v rovu zgrajeno tramov je, ki ga je zgrabilo, in trenotku je bil konec njegovemu mlademu življenju .Odtrgalo mu je zadnji del glave. Penesre- v Črno. Dne 13. avg. ob 4. uri popoldne smo zemeljske ostanke položili k večnemu počitku ob veliki udeležbi občinstva. Sprevod je vodil domači g. župnik ob asistenci e. g. Iv. Homboka, župnika v Mežici, in domačega g. kaplana' Ant. Mlinarja. Truplo .so nosili domači sobratje Orli, kate-Tiui so se pridružili sprevodu Orli iz Mežice. V svojem nagrobnem govoru je povdarjal domači č. g. župnik ' vrline rajnega! — predvsem njegovo otroško ljubezen do svoje matere-vdove — in njegogovo krščansko prepričanje. ljišee pri " Dušanove,u". Izdajal Vrlega pokojnika priporočamo v gorečo molitev in Wag spomin! Osemmesečno dete utonilo v Dravi. Mati »tirih otrok^Barbara •Kos iz Pulpačov, je te dni pustila svoje otroke same doma, ker je šla v gozd t>o drva, mož je pa-zo-poslen pri Zgradbi ceste v Loga-vasi. Otroci: trije so bili, so vozili 8 mesecev starega Tinčka v otroš-PLEBISCITNO DELO |kefn vorfčku po vasi in okoli hi-Celovec, 19. avgusta. Danes jelše, katera stoji tik Drave; tam so pustili voziček in se igrali v bliži-nh- Ker sc je- otreče nfribrže zganilo. pa voziček zdirjal v &w-' to in splaval proti vasi -Deščice. ■\n v ni tie otrok in neke-žeualre srJ prihiteli ljudje in poskušali rešiti dete, toda ko so prijeli voziček z drogom, se je ta nekoliko mrtopil in otrok je padel v reko. katera era je odnesla seboj. IabeHSSe. Dne 19 avgusta je ponovno se pripeljala ententna komisija v naš kraj. Nemškutarji so bili vsi na nogohfda pomagajo v]n-[ne>K. 1 ti. Kričali so: "Mi smo Korošci hoeh." Prav pošteno jih je zato tisti Kancjanov iz Pota dobil po moremo tdfco^nihwfti. Wa Feldhauezje^Otdo «a pod|»ir kdo daje vso ,pommel Kako je b»o možno, da se njegovo socialistično ley. 111. nam je pisal na 12. septembra il920, da je njegova žena trpela na utripanju srca že del j časa, se-Vlaj pa jo je Trinerjevo grenko vino rešilo te nadležnosti. Vaš lekarnar, ali trgovec z zdravili je ^dobro založen z vsemi Trinerjetimi zdravili. Poskušajte tudi Trinerjevo Angelica Bitter Tonic, Tri-nerjev Cough Sedative, T tine rje v, Liniment! — Joseph Triner Company, 1333—45 S. Ashland Avenue, Chicago, 111. (Advertis.) lllltllllllllllllMIIIMMIUMIMIIIIItllllllllll Chisholm. Minn, GLAVNICA IN PREOSTA« NEK S100.000.00. SKUPNO IMETJE $1,800. 000.00. Varčevanje je tajnost k uspehu. Ako denete na stran saj nekaj od svojega mesečnega zaslužka, se lahko poročite, si lahko postavite udobno domovanje (hišo), lahko daste svojim otrokom primerno izobrazbo in vzgojo, ter si končno lahko priskrbite _srečne in neodvisne dneve na stara leta. Pomnite! Ako stopite v :o zvezo s Prvo Na« dno Banko (First National ) v Chisholmu, Minn., boste s tem pridobili pri-telja, ki se bo vedno skrb-) zanimal za Vaš finančni peh, ter Vam bo lahko in udi vedno rad pomagal. Vaš domačin-rojak zaposlen v naši banki je g. Jakob Osbolt. On je pri nas v uradu, da Vam postreže, rad' tega se zaupno obrnite nanj. Banka odprta vsak dan od 9. ure dop. do 3. ure pop. Ob sobotah in ob plačilnih dnevih tudi zvečer od 7. do ure. iiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii HIŠE NA PRODAJ. SUBURBAN FLOML €0. Slovensko podjetje! Se priporoča Slovencem, slovenskim dmstvom in klubom. — Izdeluje krasne vence, šopke, pi e-;daja eveilfce -in vsakovrstne rastline. Naročite venee in šopke pri nas in prepričali se boste, da je idelo izborno, cene nizke. Cor. Troost and Yuba std. FOREST PARK, ILL. cpredmestje €Siica#Sv) ATTOLPH GALL, lastitffc'in tmi^tni vrtnar. Zastave, pravico do kontrole nad upravo, visokiNajbolj značilno pa istieiuje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Na prodaj imam dve hiši v Lettsdale, Pa. na št. 48 First St. Hiše stoje na Letsdale Crossing ^li.Leetsdale Station. — Prva hiša je na vegalu ter zidana iz kamena obsega 6 oso!) in 1 spalno sobo. Voda je napeljana mrzla in gorka i .tej hiši in plin za razsvitljavo. Sobe so. svitle in zračne, s, Druga hiša, kjer jaz živim, ima 7 sob in 1 spalno sobo ter je iz lesa; voda mrzla in topla je napeljana tako je tudi napeljan plin. Zelo prikladna za držati board^r-if. ker je le par minut hoda do febrike. Tudi.je prikladna ta hiša za kak fciznes. Kdor hoce; kupiti katero izmed teh.hiš, »aj jih pride osebno pogledat, ali naj mi piše. Jaz sem vedno * doma azjemši par ur okrog poldana. Ivan Svetec, Box 3 Leetsdale, Pa. OBDELANA FARMA NA PRODAJ. Rojaku, ki namerava kupiti 4bdel.no farmo, se nudi lepa priložnost kupiti 38 akrov farmo, na kateri se nahajC hisa z 5 sobami in cemoatiran basement, stale in drufa poslopja, stroji in nekaj orodja. Farma se nahaja S milj vshodno od mesta Joliet, IU., 1 miljo in pol od Lemont-a, IU., kjer je dober tr* aa pridelke in kjer so bogati farmarji; je r bHiini železnice ii^ dobrih poti do Jolieta in Chicage. * Zraven farme je tudi šola. Kdor misli kupiti, naj pride in si ogleda farmo sedaj, da *rfcU kaj se more pridelati. Cena farmi s poslopjem vred je $150 aker. Me zamudite te izredno lepe prilike in zglasite se aK pa najprej pilite po informacije. MLADIČ & VERDERBAR. 1334 W. 18th Street Chicago, 111. krvni Čaj je pravi.lekvso družino, da z njim bije boj zoper prehlad, influenco m vročinsM# bolezen, da ohrani kri zdravo in čisto, da oslajša želodec, preuredi Jetra in splahne obisti. Le vprašajte svojega Jekarja takoj clanes Bulgarian* Blood Tea in takoj se vam obrne zdravje na bolje. Ako ga nima, ga morate imeti takoj, in najboljše bo Če pišete naravnost nam, da vam ga pošljemo nemudoma po pošti predplačano. PČošljite $1.25 za eno veliko družinsko škatljo, ali pa $3.15 za tri šaktlje, ali pa $5.25 za šest ška tel j. Naslov jH. H. Von Schlick, President Marvel Products Co.. 436 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. llililillllililliliigiiliDSillilBIlIiilllliilllll^ 51 !• rsi BANK m DOLLAR BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tadi naša vlagateljica. • Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. 1 m ii ii m m ® u m IS) llllilBBiailllllllllil|g][ll[lBig IZ STAREGA KRAJA je prišlo le mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal prošnje na podlagi katerih jim je bUo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take prošnje, naj se zaupno obrne aa mene in jaz mu bodem zadevo povoljno nr<*dil. TUDI V VSEH DfcUGlH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V A MEHIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, cene nLrke. .j ANTON ZBA5NIK, javni notar, soba 102 BakeweU Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street. Avstrijski vojaki. Moški, ki so bili vojaki v avstrijski vojski za časa svetovne vojne, sedaj lahko pridejo it, Jugoslavije v Ameriko, če vam napravi tozadevne prošnje in druge potrebne listine SKENBER lavni notar za Ameriko bi stari kraj 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On vam jamči, da pride oseba, ki si jo želite k sebi, ali pa vam povrne denar. V vseh pravnih in notarskih posbh pa v zadevah, ki so v zvezi s.potoyanjem vaših ljudi iz starega kraja, se obrnite nanj, pa boste zadovoljni, zakaj, on je za vas, a vi bodite zanj. "Miljonska Nevesta" ali trpljenje mlade matere je kompleten krasen roman v 44. zVezldh, ter stane poštnino prosto sedaj,«amo $2.50/ Zalogo sem prevzela od rojaka Jos. Tomica, kateri je odpotoval v stari kraj. — Regularna cena je bila $5.28. Z'naročilom pošljite Money Order ali pa postne marake. ^ PAULINE BERGER, 3125 S. Harding Ave., Chicago, IU. AH sto ie pridobili kakega novega člana (ico) za prihodnjo sejo i v a. ® DENAR V JUGOSLAVIJO pošiljamo Hitro, točno in po cehi. Potrdila lastnoročno podpisana -po naslovniku dobimo tekom najkrajšega časa. Prodajemo i - PAROBRODNE LISTKE (šifkarte) za vse prore ZA in IZ Evrope po izvirni ceni. Našim potnikom-preskrbimo POTNE LISTE (pose) kakor tudi izdelujemo vse potrebne potne listine ter izvršujemo NOTARSKE POSLE vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, ki so potrebne za dopremo oseb iz .domovine v Ameriko. Jem-1 jenwr chPftair na J OBRESTNEE VLOGE ter plačujemo po -4% »bresti. Otvorite vaš račun danes. , Izplačujemo tudi največje vlotre vlagateljem nazaj brez od- P"V",L NEMETH STATE BANK, 10 E. 22nd St. New York, N. Y. ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® Zapiski iz mrtvega doma. Spisal A. M. Dostojevski. (Nadaljevanje.) togoee je, sem si mislil Prevel Vladimir Levstik. IMIllllllUlllllllllfltlllllllllUlIlllllllllUIII mu pri veže jo roke na puškina ko- v ča- sih, tla bi se čutili popolnoma krive in vredne kazni, posebno kadar niso grešili zoper tovariše, neoo zoper načelstvo. Večinoma se sploh niso Čutili krivih. Rekel • ni že .da nisem opazil, da bi grizla koga vest, niti če se je bil pregrešil proti lastni družbi. O presrre,ških proti načeletvu pa je sploh odveč govoriti. Včasih se mi je zdelo, da imajo v tem po-stednjera slučaju takorekoč svoj . hiii, ali bolje, praktični pogled na stvar. Mislili so na moč usode iu na neizogibnost dejstva, toda toda ne s preračunanjem, nego v nekakšni veri. Arestant, dasi vedno pripravljen, čutiti se opravičenega v svojih zločinih proti načolst vu, tako da da je bilo zanj sploh vsako vprašanje o tem brez zmisla, je v praksi vendar priznaval, da morajo načelniki gledati njegov zločin s čisto dru-aračnim pogledom in ga morajo imtemtakem kaznovati. Tu je veljal zanj obojestranski boj. Zločinec ve pri tem in ne dvomi, da ga oprošča asodba -njegove rodne okolice in njegovega domačega ozračja, ki ga nikdar — in tega se 011 zaveda — ne bo popolnoma obsodilo, marveč ga večinoma popolnoma oprosti, samo če se ni pregrešil nad svojci, nad brati, nad tesno vezjo, ki ga spaja z njegovim preprostim ljudstvom. Njegova vest je mirna, a v vesti je močan, nravstvene zadrege pozna nikoli, in to je glavno. On kar nekako čuti, da ja* ima na kaj opreti, in zatorej ne sovraži, nego sprejme to, kar >e j« zgodilo, kot nepopravljivo (N jstvo. ki se pri njem ni začelo in se ue bo končalo z njim, kot dejstvo, ki se bo nadaljevalo še dolgo sredi obstoječe pasivne, to-( da trdovratne borbe. Kateri vojak čuti osebno sovraštvo do Turka. kadar '.e bojuje z njim? In vendar ga Turek bode in kolje in strelja vanj. Sicer pa niso bile vse te pripo^ vesti popolnoma hladnokrvne in rnvniftlušnc. O poročniku Žereb-jatnikovu naprimer so pripovedovali celo z nekoliko primesji nejevolje, četudi ne posebno hu- S tem poročnikom Zerebjatm-kovim sem se seznanil že v prvih časih svojega ležanja v bolnici, razume se, da le po pripoveda-nju arestantov. Pozneje sem ga videl nekoč slučajno v resnici, ko je stal pri nas na straži. Bil je mož blizu tridesetega leta, visoke rasti, debel in rejen, z rdečimi, mastno zalitimi licf, belimi zobmi in posebnim grmečim smehom. Videlo se nm je po obrazu, da je najnezamišljeneji človek na svetu. Strastno je ljubil šibanje in kazen s palicami," kadar so slučajno imenovali njega za eksekutorja. Pripomniti moram, da sem smatral poročnika Žerebjatnikova že takrat za pošast med njemu enakimi in da so slično gledali nanj tudi arestanti sami. Razume se, da so bili v starih Časih, v tistih nedavnih starih časih, o katerih je "sporočilo sveže, pa mu je težko verjeti," tudi še razen njega ekse-kutorji, ki so radi vršili svoj posel natančno in z gorečnostjo. A to se je godilo večjidel naivno in brez posebnega navdušenja. Poročnik pa je bil pri eksekutor-skeni poslu takorekoč najrafinira-nejši sladostrastnik. On je ljubil, strastno ljubil eksekutorsko umetnost. ljubil jo zaradi umetnosti same. Naslajal se je z njo in kakor patricij iz dobe rimskega cesarstva, izrabljen in vel od naslad, si je izmišljal razne fin oče in razne protinaravnosti, da vsaj nekoliko razgiblje in prijetno pošee-geta svojo z mastjo zalito dušo. Arestanta vedo h kazni. Žereb-jatnikov je eksekutor; navdušuje ga pogled na dolgo,' izravnano vrsto vojakov z debelimi palicami. Samozadovoljno hodi ob fronti in zabičuje ljudem, naj vsakdo opravlja svoje delo skrbno in vestno, drugače . . . Vojaki že vedo. kaj pomeni ta drugače . . . A že prihaja zločinec; in če doslej ni bil znan z Žerebjatnikovim če še ni slišal o njem natančnejšega. si je dovolil z njim takšnole šalo. — Razume se, da je to samo ena . izmed sto njegovih šal; poročnik je bil neizčrpno iznajdljiv. Takrat, ko slečejo arestanta in pita, na katerih ga vlečeta potem dva podčastnika skozi vso zeleno ulico, začne vsak arestant po splošni navadi z jokavim in ža lobnim glasom prositi eksekutorja, naj ga kaznuje bolj milo in naj nikar ne poostri kazni s preveliko strogostjo. H>> >9- 'Vaše blagorodje," kriči ne srečnik, "usmilite se, bodite mi rodni oče, storite, da bom vekomaj molil k Bogu za vaše zdravje! Ne pogubite me, usmilite se!" Prav tega čaka Žerebjatnikov; takdj prekine opravilo in z navidezno ganjenostjo prične z are-stantom sledeči razgovor: "Prijatelj moj," mu pravi, "kaj pa naj storim s teboj S Saj te ne kaznujem jaz; zakon te kaznuje!" 44 Vaše blagorodje, vse je v vaših rokah, usmilite se!" "Ali misliš, da se mi ne smiliš! Ali misliš, da bom gledal z veseljem, ko te bodo bili; Saj sem jaz tudi človek! Ali sem človek, ali ne? Kaj praviš^" "Saj vemo, vaše blagorodje, saj je znano; vi ste očetje, mi smo vaši otroci. Bodite mi rodni oče!" kriči arestant, ki že začenja upati. "Da, prijatelj moj, le sam presodi; saj imaš pamet, da lahko misliš, sam se zavedam, da moram zaradi človečanstva glodati .tudi nate grešnika prizanesljivo in milostno." "Samo čisto¥ resnico govorite, vaše blagorodje!" "Da, milostno moram gledati, pa če si še takšen grešnik. Ali, tu nimam jaz besede, tu je zakon! Pomisli! Saj služim vendar Bogu in domovini; velik greli vzamem na svojo vest, ako oslabim zakon, premisli to!" *4Vaše blagorodje!" > -"No, pa kaj! Naj pa bo, za tebe! Vem, da grešim, a naj bo ... To pot ti prizanesem • kaznoval te bom milo. Ali kaj potem, če škodim s tem tebi samemu? Jaz ti zdaj prizanesem in te kaznujem milo, ti pa se boš nadejal, da bo drugič enako, in se pregrešiš iz-nova — kaj potem? Tvoj greh pride na mojo dušo . . ." "Vaše blagorodje! Prijatelj in sovražniki naj vedo! Kakor pred prestolom nebeškega Stvarnika . . ." "No, že dobro, že dobro! Toda — aji mi priseže«, da se bos Vedel odslej dobro ? " "Naj me Gospod zdrobi, naj na onem svetu ..." Ne prisegaj, to je greh. Saj verjamem tvoji besedi; ali mi daš besedo ? " 4 4 Vaše blagorodje!!!" "Poslušaj: prizanesem ti samo zaradi .tvojih sirotskih solz . . . Saj si sirota, kaj(ne da?" "Sirota sem, vaše blagorodje, sam kakor palec, brez očeta in matere . . ." "No, torej zaradi tvojih sirotskih solz; a zadnjikrat, le glej vedita ga," doda s tako mehko-srčnim glasom, da arestant kar ne ve, s kakšnimi molitvami naj za-zahvali Boga za tako usmiljenega človeka. Toda strašna procesija se je zganila, podčastnika ga potegneta naprej, boben ropoče, prve palice udarjajo . . . "Udri ga!" kriči Žerebjatnikov na vse grlo. "Žgi ga! Lopi, lopi! Užgi ga! Še ga daj, še \ Bolj ga udrite, siroto, bolj, falota! Pritisni ga, pritisni!" In vojaki udrihajo na vso moč, iskre se utrinjajo revežu iz oči; on kriči, kriči, Žerebatnikojv pa teče za njim ob fronti in se smeje, smeje, kar duši se, od smeha si podpira boke z rokami, ne more se vzravnati, tako da se revček nazadnje kar zasmili človeku. In vesel je, zabava se, le tuintam, po-redkoma se prekine njegov zvon-ki, zdravi, grmeči smeh, in spet se zasliši: ^Hf*-' "Lopi ga! Lopi! Užgi udri siroto! ..." In še drugačne izpremembe izumil. Arestanta privedejo kazni; tudi ta začne prositi, rebjatnikov se to pot ne hlini, marveč ig^a odkritosrčnega: "Vidiš, clragi moj," mu govori, "kaznoval te bom, kakor treba, zato ker si zaslužil. Nekaj pa lahko storim zate: h kopitom te ne privežem. Sam pojdefi, po novem vso MB««»fl«M In mlad* diktat* trps na Uhoma od bolssnl tvojega spola. Take bolezni se ponavadi ksisjo polom bo-Min v krifa. an stani, g lsdjih ali apodnjsm dolu tieboha, večkratnem glavobolu, fcofein in hladnem • spreminjanju po telesu. prej končano; kaj misliš? Ali ho češ poizkusiti?" Arestant ga posluša z dvomom in nezaupnostjo ter se zamisli: "Kdo ve," govori sam pri sebi, "morda bo pa res iagotnejše; tekel bom na vso moč,.tako da bo muka petkrat krajša; in vsaka palica me morda niti ne zadene." pravi j en sem!" 4'No, tudi meni je prav; teci! Pazite, ne zevajte!" krikne vojakom, dasi ve, da ne bo nobena palica izgrešila grešnega hrbta,- vojakom je znano predobro, kaj4 čaka tistega, ki ne zadene. Arestant steče po zeleni ulici, kar mu dado noge, a ne pride niti do petnajstega moža: palice padajo po njegovem hrbtu kakor blisk in bobnovo drobljenje, mahoma in hkrati z obeh strani, in s krikom se zgrudi nesrečnik kakor podkožen ali podrt od krogle fl^Ne, vaše blagorodje, „ po predpisih'" pravi bled in preplašen, pobirajte se počasi s tal. Žerebjatnikov pa, ki je vedel že naprej, kaj bo iz vse te istorije, se grohoče in duši od smeha. Toda vseh njegovih zabav in vsega, kar so mi pripovedovali o njem, bi niti ne mogel opisati! (Dalje sledi.) illiililililllilllililliinillillillSSlii SIFKARTE i ever as Regulator w. f. severa co. c l d a h rapids, iowa NAZNANILO IK ZAHVALA. Globoko potrtega siva naznanjamo s tem vsem sorodnikom in znancem, da je naš nepozabni brat in bratranec Anton Sonce dne 21. septembra, večkrat previden s svetimi zakramenti po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pokojnika je pobrala smrt v starosti 62 let. Za časa bolezni je revež mnogo pretrpel udan t usodo In božjo voljo. Nepozabni pokojni naš brat je je bil doma iz vasi Virje pri Medvodah. Tu zapušča mene (brata Jakoba v Jolietu), v stari domo-movini pa dve sestri Marijo in Klaro in eno šestrično Louise v St. Paul, Minn. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 23. sept. ob 9. uri iz hiše žalosti do slovenske cerkve, od tam pa na pokopališče sv. Jožefa. Štejemo si v dolžnost, da se zahvaljujemo g. župniku Rev, J. Plevniku, ker je prišel,, večkrat pokojnika tolažit in obhajat. Lepa hvala vsem sorodnikom in znancem za darovane krasne vence in lepa hvala tudi dr. sv. Cirila in Met. st. 8 KSKJ. koje-ga člani so ga spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so se vdeležili pogreba v tako obilnem številu. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Večna luč naj mu sveti! Žalujoči ostali: Jakob Sonce, brat. Klara in Marija, sestri. Louise, sestrična. Joliet, 111. 3. oktobra 1920. Rila nori 7000 Ijitfij leto. Sedem tisoč oseb umrje na leto sa— kilo,—tako se slastjo namreč mrtvaški listi, čemu? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled o trganja, ali kile. Kazke je pa s Vami? Ali se tqdi Vi zanemarjate s tem. da nosite le kako obveso, ali kaj drugega? silo, podobna Taka obvesna je samo sa _______L slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Ce se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa isnaila način, ki vsemu tema edpemaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obveso, ali paa zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takosvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeftna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je ie svetovno znan. < PLAPAO BLAZINICA, kadar se Jo tesno k telesu pritisne, ae ne premakne s prostora, valed tega tudi bolnika nič ne teti. Ta blazinica je mehka kot ft*, met, lahka prt nošnji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vaa Uto ne bo vedno teiflo. Pošljite svoje ime In naslov fte danes na naslov: PLAPAO CO.. Block 3267, St. Louis, Mo., da Vam poiiljemo ZASTONJ na poskulnjo Plapao In vsa potrebna navodila. KJE STA? Josin in Anton Podgornik, doma iz Čepovana—Tesno na Goriškem, (Primorsko.) Pred 13 leti je bil Anton predsednik nekega podpornega dm-, štva J. S. K. J. Ako kdo ;z®f>® PATENTI®®®® I ® ® ® ® ZASTONJ ® ® ® ® ® ® Imam 30 letno skušnjo kot odvetnik za patente, torej vse vate potrebe glede patenti se točno is-vrie. Moj urad je le par korakov od Glavnega Patentnega urada in jas lahko točno vršim to delo- Poiljite mi vaše iznajdbe za pregled. Pičite mi še danes v vašem jeziku: ® ® ® A. M. WILSON, Registered Patent Attorney. Victor Bldg., Waahington.D.C. ® ® ® ® ® ® ®®®@>®®®®®®®®® Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejia domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi s; Pilite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIB P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. za DUBROVNIK ® TRST, HAVRE @ in HAMBURG S proda jemo po in n a j p o v ol jnenih HO cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, III. Phone: Canal 4116. El II ■ | Pošiljam denar v staro domovino | $ po najnižjem dnevnem kurzn. $ ^ Imam direktno zvezo z Ljubljansko kreditno banko. ^ $ . JOSIP ZALAR, $ * JOLIET. ILL. $ Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, jc sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje mnoitne denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke s onimi, ki jim gredo oa limaniee. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljadni te hitri postrežbi. Ml plačujemo na hraaflae uloge Naša hawks je pod ki jih pripišemo k glavnici ako jih no dvignete. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mečetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Telefon: Canal 6027. ' FRANK GRILL'S DAIRY Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, 111. Se priporoča našim gospodinjam. Mleko razvažam na dom. Povprašajte nas za nasvet hi cene, kadar Mite poslati d—ai domovino! Ako imate doma Liberty Bond,*, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši m radi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven aedelj in praznikov od 9. d op. do t. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 . Prebitek $360,009.00 Sporočilo. Odgovarjajoč na številna vprašanja sporočam rojakom po Ameriki, da sem se vrnil 3. oktobra iz starega kraja, kamor sem šel z namenom, — prvič, da se seznanim s tamkajšnjimi razmerami, pred vsem gospodarskimi, in zlasti v kolikor pridejo iste v upoštev za ameriške rojake, — drugič sem šel pa tudi z namenom, da se osebno seznanim s težkočami, katere imajo jugoslovanski potniki v raznih križiščih, kakor v Parizu, Ba-selu, Trstu in Ljubljani, in da v teh mestih upostavim za svojo tvrdko zastopstva, na katere se bodo v slučaju potrebe z zanesljivostjo obračali. Na podlagi poznanja razmer v Jugoslaviji, pridobljenega z nad trimesečnim opazovanjem, mi bo mogoče še točnejše in v večji meri služiti svojim rojakom kakor do sedaj, zlasti, kadar rabi kdo kake informacije o nalaganju denarja v starokrajske denarne zavode, o investiranju denarja v starokrajska podjetja itd. Dalje bo moji tvrdki potom njenih zastopstev v omenjenih mestih mogoče nuditi pomoč našim potnikom, bodisi onim, ki potujejo iz Amerike, kakor tudi onim, ki potujejo v Ameriko. Zahvaljujoč se rojakom ob tej prilik} za veliko dosedanjo naklonjenost in zaupanje ter priporočajoč se tudi za naprej, ostajam . z odličnim spoštovanjem Leo Zakrafšek 70—9!li Ave., New York,N.Y. Čemu se ozirate podragihbankah? mmmmmmmmm mmmm aaHmmHs mmmm mmmmmmmmmm ■■■■■■■■ Ka lahko denar pošljete skoiz NAS in ste zagotovljeni, da bodo vaši sorodniki in prijatelji prejeli denar že v ŠTIRIH TČDNIH • » od dneva, ko ga pošljete. • Mi imamo posebne zveze in udobnosti z največjimi bankami v vasi domovini; vsled tega vas zagotavljamo ne le samo najbolj točne postrežbe, ampak tudi i:^aižje cene. Denar pošiljamo po kablju, čekih in denarnih nakaznicah. Mi vam brez kakih posebnih stroškov preskrbimo % DANES VELJA K 100—$0.95; K JOOO—$9.40 Izvirno potrdilo prejemnika. Mi naložimo denar za vas v vsako hranilnico t vasi domovini. • Prodajemo parobrodne karte do: Trsta, Dubrovnika, Hamburga, Havre, Gdanskega. Konstance i t. d. po najnižjih cenah iz Združenih držav do cilja. , Naš parobrodni oddelek vam preskrbi potne list« za Evropo in za potnike iz Evrope. COMMERCIAL _ & SAVINGS_______ 1935-39 MILWAUKEE AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS TELEFON ARMITAGE 1012 ODPRTO DNEVNO od 9—6. Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 8:30 do 8:30. Ob nedeljah od 10—12 ure. STATE BANK AKO ŽELITE DOBITI DRUŽINO, sorodnike, ali zaročenko is stare domovine v Ameriko, direktnim potom in po ceni, ako hočete hoče£°SLATI DENARJE HITRO in P° dnevni ceni, ako obrnit?!?!*71 V KRAJ P° najkrajši črti> ugodno in zadovoljno, EMIL KISS, bankirja, 133 Second Ave., New York, N. Y. Prodajem direktne šifkarte iz domovine do vsakega mesta v Ameriki. — Izdelujem vse spise javnega notarja za dopremanje dru-zm. — Potnikom v star; kraj nabavljam potne liste (pose) tukaj, računajoč jim edino konzularno pristojbino.