Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 2. MAREC 1984 ŠTEV. 9 (2164) Slovenci v Italiji proti razdvajanju Pred napovedanim začetkom razprave o globalnem zaščitnem zakonu za slovensko narodno skupnost v italijanskem parlamentu so Slovenci v Italiji zunanjemu ministru Andreottiju naslovili posebno spomenico. Andreotti je ob koncu svojega obiska v Jugoslaviji pred dvema tednoma zavzel stališče, da Slovencev v Italiji pri zakonski zaščiti ne gre obravnavati kot enoto, temveč ločeno po pokrajinah. To bi pomenilo hudo diskriminacijo za Slovence v videmski pokrajini, torej za beneške Slovence. Enotna delegacija slovenskih organizacij je v spomenici protestirala proti takemu ločevanju, kajti „edina zgodovinska razlika med raznimi deli slovenske manjšine v Italiji izhaja iz dolžine trajanja časa asimilacije, ki so ji bili podvrženi". Spomenica nadalje poudarja, da je za Slovence nesprejemljiva vsaka diskriminacija tistega dela slovenske narodne skupnosti, ki je bil doslej najmanj zaščiten. Že pred tem pa je skupina beneških Slovencev med veliko avdienco slovenskih romarjev prosila papeža Janeza Pavla II. za pomoč pri uveljavljanju narodnostnih pravic. ..Obstaja resna nevarnost, da bi nas z zakonom obsodili na iztrebljenje", piše v spo-tnen.et, ki so jo beneški Slovenci predali papežu. V Trstu pa je pred dnevi nekdanji Zupan Cecovini, glavar desničarske stranke Lista per Trieste, za katero so znane zveze s heimatdienstom, zahteval, da naj se slovenska manjšina enkrat za vselej prešteje. Tako kot nemškonacionalci na Koroškem tudi desničarji v Italiji skušajo kovati kapital iz protimanjšinskega rovarjenja. Cecovini namreč spet hoče postati tržaški župan. Večina proti ločevanju šolarjev V čem so neprijavljeni otroci zapostavljeni? — Veliki stranki taktizirata Obe vetiki stranki v deželi, socialistična in ljudska, sta proti temu, da bi manjšinsko vprašanje vključili v volilni boj za deželnozborske volitve. Volitve bodo, kot je v sredo sporočil deželni glavar Wagner, 30. septembra letos. V vprašanju dvojezičnega šolstva pa se obe stranki vadita v taktiziranju. Obe hočeta tako rešitev, ki bo ustrezala „vsem prizadetim " — torej tako slovenski narodni skupnosti kot tudi Haiderju in Feldnerju. Na posvetu zaupnikov obeh osrednjih organizacij pretekli etrtek so vehementno nasprotovati šolskemu apartheidu. Resolucijo objavljamo na 2. str. Na zasedanjih predsedstev sta obe stranki ta teden obravnavali vprašanje dvojezičnega šolstva. Diskusija o tem vprašanju je tako dosegla začasen višek. Knafl: Večina proti ločevanju Predsednik koroške ljudske stranke Stefan Knafl je v torek na tiskovni konferenci obrazložil, da je večina prizadetega prebivalstva proti ločevanju šolarjev. Hkrati pa je povedal, da bo ljudska stranka prepustila svojim članom odločitev, ali podpišejo Feldnerjev referendum ali ne. Sicer pa je referendum legitimno sredstvo direktne demokracije. Zavzel se je za sporazumno rešitev vprašanja, ki bo sprejemljiva za vse strani in poudaril, da se mora šola prilagajati potrebam življenja. Sicer pa bo ljudska stranka počakala na izid referenduma in nato na posebni konferenci, ki ji bo prisostvoval tudi Mock, določila svoje stališče: „Ko bomo videli, kolikšna je pripravljenost za spremembe." Tako Knafl, kot Leo Uster sta spet in spet poudarjala pravico staršev. Glede toliko citiranega argumenta o zapostavljenosti neprijavljenih otrok se je Knafl najprej izgovarjal na starše, nato pa je dejal, da o tem ni raziskav in da on o tem vprašanju ne more soditi, ker je hodil v šolo drugje. Ni mogel potrditi, da bi bil Slovenska lista za delavsko zbornico ..Zaupajmo v lastno moč!" S tem geslom letos prvič nastopa slovenska lista pri volitvah v delavsko zbornico. Lista, ki je sad skupnih prizadevanj sindikalnih aktivistov okoli Narodnega sveta koroških Slovencev in V nedeljo 4. marca 1984 gremo na VI. zimski pohod „Arihova peč" Zberemo se ob 10. uri pri Polancu na Čemernici nad Šentjakobom. iniciativne skupine v Zvezi slovenskih organizacij, si je nadela ime „Koro-ška Solidarnost". Lista bo pri volitvah v delavsko zbornico 8. in 9. aprila nastopila v volilnih skupinah delavcev in nameščencev. Glavna kandidatka pri nameščencih je Liza Hobel iz Sinče vasi, zaposlena pri podjetju In-trade, na drugem mestu pa je Walter Gutovnik iz Globasnice, ki dela v tovarni celuloze Obir. Delavsko listo vodi Gregor Krištof iz Šmihela, tiskar v Mohorjevi tiskarni in član obratnega sveta, drugi kandidat pa je Jožef Krasnik iz Žitare vasi, zaposlen pri IPH Žitara vas, kjer je tudi predsednik obratnega sveta. Ta teden se je lista predstavila javnosti. Njeni predstavniki so novinarjem tolmačili program liste, ki je dosledno dvojezičen. Lista s svojim nastopom hoče še posebej opozoriti na probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem, njena skrb pa velja seveda še posebej južni Koroški. Program je v nasprotju z drugimi listami nastal prav na Koroškem in se tako neposredno odziva na probleme v tem prostoru: na prednjačenje pri brezposelnih, na zapostavljenost obrobnih krajev, na interese delovnih ljudi za ustvarjanje delovnih mest npr. z regionalno pogodbo med sosednimi regijami in seveda na potrebo dvojezičnosti tudi na delovnem mestu. šolski uspeh teh šolarjev slabši. Med vrsticami pa sta funkcionarja ljudske stranke vrgla v diskusijo tako imenovani Voukov model, ki na šolah z majhnim številom prijavljenih predvideva slovenski pouk po normalnem pouku. Za dovolj velike šole bi prišla v poštev delitev, kot jo že prakticirajo recimo v Velikovcu, Borovljah, Vrbi in Podkloštru, seveda pa je bito med vrsticami slišati tudi možnost, da bi šole, kjer ni prijav (teh je sedaj 14), izvzeli iz območja dvojezičnega šolstva. Usterjeva varianta, da bi pouk slovenščine izvzeli iz redovanja, pa bržčas ni bila mišljena resno. VVagner proti šoto akciji SP Tudi Wagner je v ponedeljek po seji strankinega predsedstva in v sredo na tiskovni konferenci ponovil svoje stališče, da je treba rešiti vprašanje skupno z vsemi prizadetimi. Sodil je, da referendum pri velikem delu prebivalstva ne zbuja veselja, vendar pa je zagovarjal previdnost za svojo stranko. Tako so socialisti sicer sprejeli stališče do referenduma, vendar ga ne bodo objavili. Wagner hoče preprečiti, da bi stranka „ostala sama v dežju". Sicer pa so zvezni predsedniki strank pripravljeni, da nadaljujejo ..trenutno prekinjena pogajanja o šolskem vprašanju". Datum za njihov sestanek bo določil kancler. K pogajanjem po Wagnerjevem mnenju ne bodo pritegnili Slovencev, škoda pa je, da niso v sosvetih. Videl je tudi možnost, da bi začel veljati šolski zakon iz leta 1959, če bi stranke priznale štetje iz leta 1976 kot ugotavljanje manjšine. Vendar se socialisti mislijo zoperstaviti vsakemu kvalitativnemu posegu v organiziranost šol. V torek se je zvezni predsednik ljudske stranke Alois Mock sestal s kanclerjem Sinowtzem, da bi se z njim pogovoril o sestanku vseh strank. V ponedeljek se je v Celovcu zavzel za hitro reševanje tega vprašanja, seveda na osnovi tristrankarskega pakta in seveda v sporazumu z vsemi prizadetimi. dan žena V čelrek 8. marca 1984 bo za občni zbor Zveze stovenskih žena v Miadinskem domu SŠD v Ceiovcu, Mikschaiiee 4. Pričetek ob 13. uri. Soprireditelj prireditve ob ženskem prazniku je Siovensko šoisko društvo. Ženske, pridružite se nam! PREBERITE na strani 2 Protesti proti šolskemu apartheidu 3 O novi številki „Die Brucke" 4 Nastop študentov glasbe v Tinjah 5 Iz Šentjakoba in okolice 8 Uspehi Wiege!eta in Erata Za samostojno Glasbeno šolo Borovlje: Proračun in kanalizacija Ob mednarodnem dnevu žena 8. marec, mednarodni dan žena, je nastal v času, ko so bile svoboda, enakopravnost in mir nenehno ogroženi. Težnje po miru, enakopravnosti in svobodi pa vse od tedaj, tudi še v današnjem svetu, prežemajo demokratično misleče ženske po vseh petih kontinentih, zlasti v nekaterih nerazvitih deželah, kjer niso ogroženi le ti trije pojmi, temveč osnovni pogoji za življenje, dostojno človeka. Kot vsa leta doslej Zveza slovenskih žena tudi letos ob dnevu žena posveča posebno pozornost konkretnim dogodkom naše narodne skupnosti. Zavedamo se, da je vsako prizadevanje za pravice žena in izboljšanje njihovega položaja neločljivo povezano z bojem za napredek in pravice celotnega naroda. Zato tudi pribijamo, da so zahteve po ločevanju šol, po ukinjanju in okrnjevanju slovenščine groba kršitev pravic narodne manjšine. Zaostritev, ki jo nacionalistični in protislovenski krogi s tem povzročajo v odnosih med obema narodoma, je v hudem nasprotju z demokracijo, enakopravnostjo in človekovimi pravicami. Taka politika pomeni korak nazaj v čas, ko smo bili skupaj z drugimi narodi in demokratično mislečimi zatirani vsi. Slovenske žene in matere se prizadevamo za upoštevanje materinščine tudi v predšolski vzgoji, medtem pa akcije za demontažo dvojezičnega šolstva z vsemi posledicami za otroke, učitelje, za celotno prebivalstvo merijo na nadaljnjo okrnitev tako že okrnjenega izobraževanja v obveznem šolstvu. Slovenske žene, združene v Zvezi slovenskih žena, se neprestano in iskreno trudimo za demokratične in enakopravne odnose med večinskim in manjšinskim narodom. Zato pozivamo vse demokratične ženske organizacije v Avstriji, da v duhu mednarodnega ženskega praznika skupaj z nami zavrnejo nacionalistično zaostrovanje in nastopijo proti demon -taži dvojezičnega šolstva. To bo krepilo demokratične sile, bo krepilo tudi ugled Avstrije in bo pokazalo enotnost žena v borbi za napredek in za dosego ciljev mednarodnega ženskega praznika, A/dena Grdk/nckcr V Ce bo što po Množijo se g/asovi proti šo/skema <2pgrt^eid%. Ljudje pišejo pisma kra/-cev, organizacije sprejemajo reso/acije in aspešno pobirajo podpise. Tadi Cerkev se je og/asi/a. .SJovens^o-nem-šk: koordinacijski odkor krške ško/ije se je od/očno postavd proti /očeva-nja „nemškik" in „s/ovenskik" šo/ar-jev. Toda vzroka za cv/orijo še do/go ni. Mekanizmi od/očanja c strankak, ki so na ok/asti, so taki, da apošte-vajo javno mnenje še/e, ko ki ategni/o vp/ivad na vo/i/ne od/očitve. Nič dra-gače ni v vprašanja sprememke sedanje šo/ske areditve. Tadi ta stopajo nače/a in dek/aracije v dragi p/an, v prvem ve/ja aritmetika ok/asti. Če ko š/o po aiečeni poti (in za zdaj ne kaže, da ne ki, saj se nokena od ve/ikik po/itičnik si/ v deže/i ni postavi/a proti rejerendamaj, kodo zakonske osnatke okravnava/i v de-že/nem zkora. Dot/ej pa kodo taktizira// in skaša/i najti tako rešitev, da ko vo/k sit in koza ce/a. V astreznem odkora deže/nega zkora kodo pazi/i, da zakon ne ki škodova/ nokeni stran- utečeni poti ki. Najti osnovno sog/asje je ta; vsi so za sprememko. Vprašanje ko /e — če ko š/o po atečeni poti — kdo ko aspe/ modi/icirati zakonske osnatke ko/j. Trostrankarski sporazam ko ok-ve/ja/ tadi v šo/skem vprašanja. 5/o-vencem pa kodo deja/i: kodite vese/i, da areditve nismo še ko/j pos/akša/i. Če ko š/o po atečeni poti. Na to pot pa /akko vp/ivamo,- z astvarjanjem javnega mnenja. Tadi s premiš/jeno taktiko, nikakor pa ne s paniko. Oke ve/iki stranki si pri vo-Zitvak prizadevata za g/asove i na eni i na dragi strani, pri nemškonaciona/-cik in pri .S7ovenc;k. Z okek strani jik dokivata. /n to so /akko od/oči/ni g/asovi. Če komo prepriča/i IVagnerja in tadi NnaJ/a, da s protis/ovenskim sta/-/iščem /akko na tej strani zgakita več g/asov, kot jik /akko na dragi prido-kita, komo priš/i ve/ik korak naprej. Toda dot/ej ko potrekno še precej trdega de/a. Predvsem tadi med nem-škojezičnim prekiva/stvom, kajti tam je naša okefavna rezerva. P- DOBESEDNO JG proti geto šolam KarntHfr TcgeszeitMHg, 27. 2. 79#4 Die Junge Generation Ktagenfurt/Land sieht in diesen Bestrebungen (zur Einfuh-rung von getrennten Schulen — d. Red.) einen groben VerstoB gegen das Prinzip der Toieranz und die Gieichberechtigung der stowenischen Voiksgruppe. In der Praxis wiirde es sich bei Realisierung die-ser Vorschtage um die Errichtung von ,,Sonder"-Schuien handeln. SLO za skupne šole Karntnfr TageszeltMMg, 26. 2. /9#4 Der SLO (Sozialistischer Lehrerverein Osterreichs) vertritt einhellig die Auffas-sung, daB in der Frage des zweisprachi-gen Unterrichtes die gemeinsame Pfticht-schule aiien Anforderungen am besten ge-recht wird. Er verurteiit die FP-Aktivita-ten, die lediglich eine politische Aufhei-zung dieser Thematik darsteHen. (.. .) „Der soziaiistische Lehrerverein wird sei-ne schulpolitischen Zielsetzungen und Be-strebungen auch kiinftighin zum Wohle alier Karntner Kinder — ohne Unter-schied der Sprachzugehorigkeit -— aus-richten und verfotgen, wobei er sich ent-wickiungsbedingten Veranderungen oder Fortschritten nicht verschtieBen witl", meinte der Vorsitzende, Prasident Kart Kircher. Eksperimenti s „schlulšstrichom" Aegln^ld Vospernik v Kleine ZeitMng, 27. 2. /9^4 Mit der Forderung nach getrennten Schuten — spater vietleicht auch nach getrennten Kirchen und anderen offent-tich zugangtichen Institutionen? — begibt sich der Karntner Heimatdienst, im Ge-gensatz zu seiner vor der Fernsehoffent-tichkeit im „Ctub 2" im vergangenen September demonstrierten Versohnungsbereit-schaft, svieder auf den Weg hin zu jenem „SchtuBstrich zwischen zwei Vdtkern", den sein Vereinsorgan, der „Ruf der Hei-mat", 1970 forderte und der bis heute von Dr. Fetdner und Co. unwiderspro-chen gebtieben ist. Die Geschichte, so hieB es damats, ziehe ihren SchtuBstrich erst, wenn eines von zwei Votkern nicht mehr bestehe. Die Schute ist fur sotch ein zietbewu8tes SchtuBstrich-Experimen-tieren offensichttich eine dankbare Kampf-statte. In einer Zeit, die nach integrierter Gesamtschute, nach Einbeziehung Behin-derter ins Regetschutwesen, nach vieten anderen Gemeinsamkeiten strebt, witt man jene, deren „Behinderung" darin be-steht, daB sie die zweite, historisch ge-sehen sogar die erste, Landesprache erter-nen mochten, aussperren. Enostranska politika Vjernik, Zagreb, 27. 2. Z9#4 Obisk (Craxija na Dunaju — ured.) je potrdi), da so odstraniti edinstvene emocionalne zavore in da zdaj vetja počakati na paket ukrepov, ki naj zagotovi enakopravnost jezikov pred sodišči, avtonomno upravno sodišče, krajevne napise itd. Avstrija ni pripravljena na koncesije, če gre za Južno Tirotsko, ktjub temu pa drug drugemu nočejo obrniti hrbta. (. . .) Ne dogaja se poredko, da nekatere države prakticirajo enostransko politiko v tem vprašanju (narodnih manjšin). Pri tem žeto odtočno ščitijo tastno narodno manjšino v drugi državi, problemi pa nastanejo, če kdo isto zahteva od njih. Uprimo se apartheidu! Naslednja resolucija je bila sprejeta na zborovanju zaupnikov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencv ter dvojezičnih učiteljev v četrtek, 23. feb. 1984 v Celovcu. Globoko zaskrbljeni zaradi ogroženosti nadaljnjega obstoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem apeliramo zaupniki, zbrani na zborovanju obeh slovenskih osrednjih organizacij, skupno z dvojezičnimi učitelji na vse, ki nosijo politično odgovornost na zvezni in deželni ravni, predvsem še zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja in zveznega kanclerja dr. Freda Sinotvtza, da z vso odločnostjo zavrnejo zahteve FPD in Heimatdiensta po odpravi sedanjega dvojezičnega šolstva in po uvedbi ločenih razredov, ki meri v to, da bi bili potisnjeni slovenski otroci v geto šole. Od odgovornih pričakujemo, da storijo vse za ohranitev in izpopolnitev skupne dvojezične šole na južnem Koroškem. Mnenja smo, da nihče v Avstriji, ki je demokratičnega mišljenja, ne more sprejeti uvedbe sistema apartheida, ki bi razdvajal prebivalstvo južne Koroške in za vedno onemogočil enakopravno in mirno sožitje obeh narodnih skupnosti. Zato tudi pozivamo vse koroške deželane, da naj ne podprejo referenduma KHD. Izpričujemo svojo pripravljenost in odločnost, da se skupno z drugimi demokratičnimi silami v avstrijski družbi upremo vsem protizakonitim poskusom poslabšanja na področju manjšinskega šolstva in zadolžujemo vodstvi obeh osrednjih organizacij, da se nadalje dosledno zavzemata za izpolnitev ustavnopravno zagotovljenih pravic, tudi pred mednarodnimi forumi. Ponovno moramo opozoriti zvezno vlado in javnost na dejstvo, da člen 7 avstrijske državne pogodbe tudi 29 let po podpisu ni izpolnjen, in zahtevamo od zvezne vlade, da končno pristopi k celoviti rešitvi odprtih vprašanj člena 7 v resnih in enakopravnih pogovorih z našim zastopstvom. "Aktivirajmo avstrijsko javnost!" „Ustvariti moramo široko solidarnostno gibanje kakor smo ga že imeli v sedemdesetih letih" pravijo člani Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, ki se z apelom „Zo-per apartheid v Avstriji" obračajo na demokratično avstrijsko javnost. Študenti pozivajo avstrijsko zvezno vlado, naj izpolnjuje svoje obveznosti do slovenske narodne skupnosti, z zbiranjem podpisov za ta apel pa apelirajo tudi na poslance koroškega deželnega zbora naj se zoperstavijo predlogu FPO, ki zahteva ločevanje šolarjev po narodnosti. V prvem tednu je podpisalo že približno sedemdeset pomembnih avstrijskih osebnosti, ki podpirajo ^stremljenja manjšine po zboljšanju dvojezič- nega pouka na podlagi enakopravne in skupne vzgoje vseh otrok neglede na socialno in narodnostno pokole-nje", kot je rečeno v apelu. Med temi prvopodpisniki so dunajski psiholog Erwin Ringe), bivši borec proti fašizmu Josef Hindels, zasledovalec nacionalsocialističnih zločincev Simon Wiesenthal, predsednik avstrijske visokošolske zveze Herbert Rainer, univerzitetni asistenti in profesorji iz Salzburga, Dunaja, Gradca in Celovca (Hans Haas, Erik Prunč, Erika Weinzierl, Wolfgang Holzinger), pisatelj Peter Handke in pisateljica Ma-rie-Theres Kerschbaumer, kabaretist Lukas Resetarits, bivši predsednik koroškega deželnega zbora Josef Gutten-brunner, predstavnik Zveze demokra- tičnih učiteljev Reinhard Sellner idr. Poleg tega je podpisalo tudi že nekaj sto drugih podpisnikov po vsej Avstriji. Akcijo pa podpira sedaj tudi že Koroška mirovna iniciativa, prav tako pa se je pridružila temu pozivu tudi Socialistična mladina Avstrije na svojem minulem kongresu. Tej števiiki Siovenskega vestnika je pritožen apet KSŠŠ „Zoper apartheid v Avstriji". Podpisne akcije mater SJ: Nobenih centralnih šoj za koroške Sjovence! Na nedavnem kongresu socialistične mladinske organizacije Soziaiistische Jugend (SJ) na Dunaju, kjer je dosedanji predsednik Josef Cap odstopii in so izvoiiii za novega predsednika Aifreda Gusenbauerja, so na prediog koroške SJ sprejeii tudi resolucijo proti ghetto-šoiam. Objavljamo celotno resolucijo. Nemškonacionatne sile, na čelu seveda s koroškim heimatdienstom in svobodnjaškim desničarskim Haiderjem, so trenutno spet aktivni proti slovenski manjšini. Zahtevajo spremembo tačas veljavnega manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 v smeri centralnih šol (— ghetto-šol). Po zakonu iz 1. 1959 je potrebna prijava k pouku slovenščine, pouk sam pa mora realizirati razredni učitelj v okviru normalnega pouka. Že to je močno skrčenje v primerjavi z uredbo iz leta 1945, ki je predvidevala na južnem Koroškem obvezen dvojezični pouk za vse. Kmalu po državni pogodbi 1955 pa se je aktiviral heimatdienst in je z grožnjo šolskih štrajkov uveljavil ureditev iz 1. 1959. Po ljudskem štetju 1981 se le še 14.000 Korošcev priznava k manjšini, asimilacijski pritisk pa bi se s centralnimi šolami še povečal. Zato zahtevamo: JL Vsi prizadeti na Koroškem naj se vsedejo za mizo in si prizadevajo za sprejemljivo ureditev v smislu dvojezičnosti. Nobenih centralnih = ghetto šol, ker povzročajo izolacijo namesto integracije! Izboljšanje dvojezičnega pouka (npr. učila, izobraževanje učiteljev) na osnovi enake in skupne vzgoje vseh otrok ne glede na socialno in narodnostno poreklo! Vztrajanje pri načelu skupne vzgoje ki velja v Avstriji in se je pedagoško obnesel, ne glede na spol, veroizpoved, narodnostno in socialno pripadnost! Izpolnitev vseh pravic koroških Slovencev, zagotovljenih z državno pogodbo! Prepoved članstva socialistov pri KHD! Predsednikom koroških in avstrijskih parlamentarnih strank pa z odprtimi pismi pišejo tudi pliberške in druge matere z južne Koroške. V odprtem pismu pravijo pliberške matere med drugim: „Iz izkušenj vemo, da bi bila taka sprememba sklenjena samo v škodo slovenske narodne skupnosti". Matere apelirajo na politike, da opustijo svoje namere spreminjati šolsko ureditev v škodo Slovencev, „takšna sprememba bi nasprotovala šolski vzgoji za narodno strpnost in mirno bodočnost". 10 let KSŠ v Gradcu Slovenski študentje v Gradcu bodo informirali graško javnost o trenutni šolski situaciji na Koroškem. V tem letu bodo slavili tudi desetletnico obstoja Kluba slovenskih študentov v Gradcu. To so člani novega odbora kluba povedali na svojem prvem obisku pri Zvezi slovenskih organizacij prejšnji teden. Delegacija, ki jo je vodil predsednik Toni Reichmann, je seznanila poslovodečega tajnika ZSO dr. Marjana Sturma, s pevskim, dramskim in drugim delovanjem kluba in se zavzela za še boljše stike med osrednjima organizacijama in študenti izven Koroške. Mirovno zborovanje sindikatov treh dežel v Ljubljani Prihodnjo nedeljo, 11. marca, bo v Ljubljani veliko zborovanje za mir, razorožitev in sožitje, ki se ga bodo udeležile številne sindikalne delegacije iz Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Na tem shodu sindikalistov iz prostora Alpe-Jadran bo med drugim govoril tudi predsednik koroških sindikatov Erwin Frtihbauer. Koroška je dobila dodeljen kontingent 300 udeležencev, vendar v javnosti doslej ni bilo nobenega poziva za udeležbo na tem zborovanju. Prijaviti se je bilo treba do minulega ponedeljka, vendar je dotlej bilo menda prijavljenih šele sto udeležencev. Okoli zborovanja se je medtem na Koroškem razvil političen konflikt, ki nikakor ne dela časti geslu zborovanja: za mir, razorožitev in sožitje. Skupina slovenskih sindikalistov, ki formalno seveda niso združeni v frakcijo v sindikalni zvezi, je hotela sodelovati na tem shodu in organizirati tudi poseben avtobus, vendar je tajnik sindikatov Gerhard Hausenblas odklonil sprejetje v koroški sindikalni kontingent. „Zame ni slovenskih sindikalistov", je izjavil, temu mnenju pa se je pridružil tudi Frtihbauer. Avtobus na mirovno zborovanje Koroška solidarnost poziva slovenske sindikaliste k udeležbi na mirovnem zborovanju sindikalistov treh dežel v nedeljo 11. marca 1984 v Ljubljani. Vozni red avtobusa: 6.00 KGZ Pliberk, 6.15 Juena, 6.30 Posojilnica Do-bhta vas, 6.40 IPH Žitana vas, 7.30 Celovec (Mohorjeva), 7.45 Mlečnik, Koženfavra. Prijave do 7. marca sprejemajo: Jože Krasnik (IPH — 0 42 37 / 25 25), Peter Wieser (Slovenski vestnik — 0 42 22/540 42), Vinko Kušej (Naš tednik — 0 42 22 / 51 25 28), Janko Oitzl (Zveza slovenskih zadrug — 0 42 22/51 23 65) in Hanzi Tomažič (Nedelja — 0 42 22 / 54 5 87). Vožnja je brezplačna, število je omejeno na 50 slovenskih sindikalistov. Pogoj je članstvo pri sindikatu! Kako je s sožitjem? „Z%77te ni 7ioWMskik sindikalistov." Ta izj^vn tnjnik^ deželnega sindikalnega vodstva, H jo je prevzel tndi njegov predsednic Trtvin Trdkkaner, je svojevrsten škandal. Ali kočeta zanikati, da so na Koroškent Slovenci, C! so kkrati člani sindikatov? Ali pa ntislita, da ntorajo slovenski sindikalisti z vstopom v sindikat odložiti svojo narodnost? Po tej logiki ne sme kiti soclullstlč-nlk In krščanskih In komanističnik sindikalistov. Svojevrsten škandal je tadi postopek pri organiziranja udeležencev za mirovno zkorovanje sindikatov treh dežel v Tjakljani. Tukorckoč tajno so jlk zkrali. Geslo tega škoda „za mir, razorožitev In sožitje" očitno ni prodrlo na Koroško. Treku ko poskrketl za to. P. W. Davčne utaje in ,,navadni" kriminal ir* o je pred tetom dnj skočit med poiicijskim zastiševanjem obdotženec skozi okno pohcijskega urada (bit je menda kriv tatvine v vrednosti 50.000 šitingov), je bit ta samomor avstrijskemu tisku vreden pičtih deset vrstic, pribtižno tako-te so napisati: obdotženec je uvidet svoj brezizhodni potožaj in si je sodit sam! — Podobne vesti so zapisali še pred komaj dvema mesecema o četi seriji voznikov, ki so si po izgubi vozniškega dovotjenja vzeti živtjenje: „sami kavža" bi na Zitji rekti; če ne bi bit vozit pijan, bi tahko še živet. Čeprav je ravno v teh primerih što za materiatno eksistenco posameznika, saj je v svojem poklicu nujno potrebovat avto oz. vozniško dovotjenje. Pred dvema tednoma se je obesit neki nižjeavstrijski podjetnik, katerega so osumiti, da dotguje državi kar deset mitijonov davčnih šitingov. Zato so pri njemu ukazati izvesti hišno preiskavo, pri kateri je očitno izgubit živce in si vzet živtjenje. V avstrijskem tisku je zato nastata prava hajka na finančnega ministra Satcherja, kot da bi bit on osebno izustit smrtno obsodbo: Menda so uradniki davčne stužbe (Cankar bi jih imenovat „dacarje") dateč prekoračiti svoje kompetence in izvajati na podjetnika takšen pritisk, da ni videt več drugega izhoda kot pot v smrt. Kdor je kdajkoti imet opravka s poticijo ati drugimi organi ekseku-tivc, si nedvomno tahko predstav-ija in ve, da zastiševanj in hišnih preiskav prav gotovo ne opravtja-jo z žametnimi rokavicami. Tudi v tem primeru dacarji niso biti pobožna jagnjeta. Že Shakespeare je govorit o „the insotence of office" (o objestnosti oblasti), na dnevnem redu je skoraj v vsaki državi. Upati je, da bo minister Satcher držat svojo obtjubo in strogo ukrepat, če se bodo potrdite obdotžitve finančnih uradnikov. Ztasti je zanimivo, zakaj se razvija naenkrat takšno ogorčenje na državne obtasti, ko bi bito to ogorčenje na mestu tudi ob drugih primerih; ati je živtjenje majhnega tatu, v nemščini bi rekti „Hendt-dieb", manj vredno kot živtjenje podjetnika, ki je zakrivit „samo" davčni prestopek v višini desetih mitijonov šitingov? Ati pa gre — kar pride resnici verjetno najbotj btizu — tem tjudem za še večja davčna darita podjetnikom, kot jih tako in tako že imajo? Kajti ogorčenje in teatratična žatost funkcionarjev trgovske in gospodarske zbornice na odprtem grobu je bita samo potitična poteza: što je v bistvu za kampanjo za opravičevanje davčnih prekrškov podjetnikov. Detavci ati nameščenci nimajo nobenih možnosti, da bi pri davkih varčevati ati ogotjufali državo: Od mezde oz. ptače jim avtomatično odtegnejo vetik det njihovega trdo zastuženega denarja. Vrhu tega so davki na mezdo ter davki na večjo vrednost dateč najvišji dohodki države. To pa je gospodom podjetnikom še premato: tragični primer na Nižjem Avstrijskem bru-tatno izkoriščajo za maksimiranje profita. Sicer bi namreč morato ta- ko ogorčenje in taka žatost vetjati ob vsakem prekršku državnih obtasti proti morebitnim in resničnim kriminatcem. Ktjub temu si imata finančni minister in sociatno-tiberatna vtada sama pripisovati, da je sptoh tako dateč prišto: če bi strožje in predvsem že mnogo prej ukrepate proti davčnim kriminatcem, v javnosti ne bi moge) nastati vtis, da so davčni prekrški zgotj kavatirski detikt, marveč čisto normatno kri-minatno dejanje. Vsota davkov, ki jih dotgujejo avstrijski podjetniki državi, dosega pribtižno 18 mi-tijard (!) šitingov, kar odgovarja dvakratnemu dežetnemu proračunu Koroške. Strogo je treba ukrepati proti prekrškom državnih in varnostnih obtasti v vseh primerih in prav tako strogo je treba ravnati s tistimi podjetniki, ki se izmikajo obdavčevanju in jih je v Avstriji vsekakor preveč. d%we*tA6:? VESTNIK Die Brucke 4-1984 Srečanje slovenskih pesnikov v Kranju Na tretjem srečanju slovenskih pesnikov prejšnji četrtek v Prešernovem gledališču v Kranju, so se tokrat pogovarjali o „se-aanjem trenutku slovenske poezije". Na povabilo organizatorja — Prešernovega gledališča — se je odzvalo več kot štirideset pesnikov iz Slovenije in zamejstva. Kot pričakovano, je pogovor tekel odkrito in kritično, zlasti o položaju pesnika v sodobni družbi in o mestu poezije v le-tej. Ob tem je razumljivo, da je bilo izraženih več nasprotujočih si mnenj in stališč. Diskusija, ki jo je vodil pesnik Niko Grafenauer je zato bila zelo živahna. Nanašala se je na že vnaprej napisane referate nekaterih pesnikov in esejistov, kar je razpravi dalo večjo vsebinsko izpoved. Med referenti, ki so govorili na srečanju, je bil tudi Valentin Polanšek, ki je zbranim pesnikom spregovoril o sedanjem trenutku slovenske poezije na avstrijskem Koroškem. Referent je z zadovoljstvom ugotovil, da je pesniška sedanjost na avstrijskem Koroškem tako razgibana, tako enkratna in obetavna kot še nikdar v zgodovini slovenskega slovstva. „ln ta sedanjost", je povedal Polanšek, „ima toliko prvinskega na sebi, da odpira najširše perspektive v bodočnost in nadaljnjo porast slovenskega besednega ustvarjanja onstran Karavank v deželi ob Dravi, Zilji in na Gurah." Polanšek je nato podal zelo informativen pregled o slovenski poeziji na Koroškem, lahko rečemo malo antologijo, kateri je priključil še bibliografijo slovenskih koroških pesnikov. Srečanje slovenskih pesnikov v Kranju je potekalo v znamenju slovenskega kulturnega praznika oz. mesca kulture. Zaključili so ga z literarnim večerom v Prešernovem gledališču. Nekateri pesniki pa so že v teku dneva brali na nekaterih osnovnih šolah na območju občine Kranj. Prof. Walther Nowotny -šestdesetletnih RETROSPEKTtVA Štigličevih filmov France Štiglic je najplodnejši slovenski filmski ustvarjalec. V letih po osvoboditvi je zrežiral vrsto slovenskih celovečernih filmov ter številne dokumentarce. Zato je ime Franceta Štiglica tesno povezano s slovensko filmsko zgodovino. Pravkar je Slovenski gledališki in filmski muzej izdal knjigo „France Štiglic" in sicer v zbirki Slovenski film. S tem je Štigličev filmski opus javnosti predstavljen tudi v obliki knjige. Izid knjige „France Štiglic", katero so javnosti danes dopoldne predstavili v Cankarjevem domu, je tudi povod, da ob tej priložnosti priredijo še retrospektivo Štigličevih filmov, ki v Cankarjevem domu poteka od včeraj naprej in bo trajala do 26. marca letos — ob ponedeljkih in četrtkih z dvema predstavama. Tako bodo ljubitelji slovenske filmske umetnosti imeli priložnost videti vse Štigličeve filmske stvaritve. Ob tej priložnosti je umestno naglasiti, da smo večino Štigličevih filmov z velikim navdušenjem (v organizaciji Slovenske prosvetne zveze) videli tudi na Koroškem. Filme Na svoji zemlji, Dolina Miru, Povest o dobrih ljudeh, Balada o trobenti in oblaku, Pastirci, Svet na Kajžarju in druge imamo v lepem spominu. Prepričani smo, da bomo v kratkem tudi na Koroškem spet imeli priložnost videti enega izmed Štigličevih filmov, saj ima SPZ tudi letos v načrtu izvesti teden slovenskega filma — tak pa brez Stigličevega filma takorekoč ni izvedljiv. S precejšnjo zamudo je pravkar izšla 4. številka letnika 1983 koroške kulturne revije Die Brucke. Urednik Ernst Gayer to opravičuje s tehničnimi težavami, ki so nastale pri urejanju pričujoče številke, hkrati pa obljublja, da bodo letošnje številke revije izšle ob napovedanih rokih (marec, junij, oktober, december). Težave nastanejo torej tudi zgolj iz uredniške plati - s finančnimi se uredniku Die Brucke ni treba boriti. Zato tem bolj razu- M. Šolohov Pred kratkim je umrl znani ruski pisatelj Mihail Šolohov, eden izmed najvidnejših predstavnikov ruskega realizma. Šolohov je postal znan po svojem romanu „Tihi Don", v katerem opisuje življenje svojega ljudstva ob reki Don ter preobrat sovjetske družbe. Šolohov je poleg romana „Tihi Don" napisal še vrsto drugih knjig, med njimi „Zorana ledina", ..Človekova usoda" in druge. Mihail Šolohov je za svoje literarno delo leta 1965 prejel tudi Nobelovo nagrado. Šolohov se je poleg pisanja udejstvoval tudi kot angažiran nasprotnik jedrskega orožja. Kot tak je lani pozval pisatelje vsega sveta, naj se bojujejo proti kopičenju jedrskega orožja. Mihail Šolohov se je rodil 11. maja 1905 v kozaški vasi ob Donu, umrl pa 21. februarja 1984 v Mo- memo naše miadjevce, če kdaj pride do kasnejšega izida revije. Toda pravkar zapisana pripomba izgubi svojo veljavo v trenutku, ko po reviji začnemo listati, saj bralec takoj ugotovi, da gre za izredno pestro in bogato vsebino. To dokazujejo tudi številni avtorji, ki so zastopani v reviji; njihovi prispevki obravnavajo različna področja kulture. Vseh prispevkov tu seveda ni možno navajati, za naše bralce pa bo v informacijo, če zapišemo, da zadnja številka Die Brucke letnika 1983 predstavlja tudi slovenske avtorje. Tu mislimo na prispevek pisatelja Draga Druškoviča, katerega črtico 'Pan je v nemščino prevedel dr. Mirko Messner, ilustriral pa pisateljev sin Drago Druškovič. Sem sodijo tudi kratki prispevki slovenskih pisateljev, ki koroškemu književniku VValtherju Nowotnyju čestitajo za njegovo šestdesetletnico, med njimi tudi koroški pesnik Valentin Polanšek. Tudi v rubriki novosti gre za delo slovenskega koroškega pesnika Andreja Kokota, katerega zbirko Kaplje žgoče zavesti ocenjuje Peter Kersche. Edith Darnhofer obravnava nemško izdajo Levstikovega Martina Krpana, ki ga je (kot Kokotovo knjigo) izdala založba Drava. Kot znano, je delo prevedla Helga Mračnikar, ilustriral pa tržaški siikar (dobitnik letošnje nagrade Prešernovega sklada) Klavdij Palčič, katerega upodobitev Krpana recenzentka smatra za izredno posrečeno. Toda ocen slovenskih knjig še ni konec; Edith Darnhofer bralcem Die Brucke predstavlja še dvojezično knjigo za otroke, Betlehemska zvezda zavije s svoje poti — Der Štern von Betlehem ver-Ia8t seine Bahn, katere zgodbo je ilustrirala dunajska slikarka Angelika Kaufmann založili pa celovška Mohorjeva družba in Jungbrunnen-verlag na Dunaju. Tako o novi številki Die Brucke brez dvoma lahko zabeležimo, da upravičeno nosi ime most, ker urednik Gayer dejansko enakopravno obravnava kulturno dogajanje na Koroškem in s tem prispeva k stvarni informaciji bralcev revije, kaj se na Koroškem (pa tudi drugje) dogaja v kulturi in umetnosti — nemški in slovenski. To tudi potrjuje odprtost revije. Zato Die Brucke lahko priporočamo vsem, ki jih zanima, kaj se dogaja na koroški kulturni sceni. Pro/. Wa/r^crNoworrry jf v $rfJo 29. Jtrv// rvo; 60. ž/v/jenj- .s^Z jaMej. Z% ro pr//oŽMO.rt jf M t/e/ežfH iretT/fHp ČMf/r^ $ sfnr;?/ Mrdr/n//? /or%wov Zn rrfM/nZZ? przjgfe-/jev, ^Z so 7HK Zzrf^/i 7MjZ?o/;rf žf/;e. Čfpr