Št. 20 (1051) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, 14. maja ^ X 1970 Toplice za zbor aktivistov Do 7. junija bo vse nared - samo da bi bilo lepo vreme - Popoldne program na Bazi 20 V Dolenjskih Toplicah se je pretekli torek, 5. maja, zbral odbor za pripravo zbora aktivistov, ki je pretehtal možnost za čim boljšo ureditev prometa, preskrbo, kulturni program irr prireditveni prostor. Računajo, da bo 7. junija prišlo na zbor 10 do 15.000 ljudi, da bo v Dolenjskih Toplicah parkiralo 2.000 osebnih avtomobilov in 150 avtobusov. Edvarda Kardelja so zaprosili, da bi govoril na veliki proslavi. Ta se bo začela ob BELSAD: z DANO ne bo združitve Prejšnji teden je delavski svet tovarne sadnih sokov in likerjev Belsad v Črnomlju obravnaval predlog o združitvi z mirensko tovarno Dana. Združitev so odklonili z obrazložitvijo, da ta možnost kolektivu Belsada ne bi prinesla zagotovljenega razvoja v prihodnosti, razen tega bel-sadovcem tudi ni bil všeč pogoj Dane, da bi po združitvi prenehali poslovati kot samostojna pravna oseba. NOVA ŠTEVILKA DOLENJSKIH RAZGLEDOV: Q Dvajset let Belokranjskega muzejskega društva str. 15 □ Ob stoletnici rojstva Martina Humeika str. 16 □ še o zlatem nakitu kneginje v špilerjevi gomili I str. 18 ■ in drugi prispevki □ o prekinitvi dela v STILLESU str. 7 □ neosnovane govorice str. 11 □ gumijasta peta ga je izdala str. 14 □ trikrat na dan se nasmejte! str. 28 11. uri, ob 15. uri pa bo proslava še v prenovljeni Bazi 20, kjer bo pel novomeški pevski zbor »Dušan Jereb«. Dopoldne bo igrala velenjska godba na pihala, pelo bo 550 mladih pevcev osnovnih šol novomeške, črnomaljske, metliške in trebanjske oibčine. Od Dolenjskih Toplic do Podturna bodo cesto asfaltirali in položili tudi asfalt po Toplicah, razširili bodo cesto Dolenjske Toplice—Uršna sela—Novo mesto in postavili nov, trdnejši most čez Sušico. Za preskrbo bodo skrbela novomeška gostinska in trgovska podjetja ter Mesno prehrambeno podjetje. Ob velikem zboru slovenskih aktivistov bo pošta izdala poseben žig, s katerim bodo 7. junija žigosali poštne pošiljke. Nekdanji kurirji in vezisti iz vse Slovenije so odnesli najlepše vtise s srečanja v Beli krajini Na fotografiji jih vidimo ob prvem postanku na Suhorju, kjer so jih pričakali z vso belokranjsko gostoljubnostjo in prisrčnostjo. (Foto: It. Bačer) Kot nekoč toplo sprejeti Sobotno in nedeljsko srečanje kurirjev in vezistov s prebivalstvom Bele krajine, Dolenjske ter Ivančne gorice je bilo prisrčno Okoli 250 nekdanjih kurirjev in vezistov iz vse Slovenije se je udeležilo sobotnega srečanja v Beli krajini. Gostje so doživeli topel sprejem že na Suhorju. Ko so borci v partizanskih uniformah z odlikovanji in zastavo prikorakali pred spomenik, kjer so položili venec, jim je izrekel dobrodošlico Franc Tomc, predsednik krajevne organizacije ZZB, pio- nirke pa so jim pripele rdeče nageljne. Po krajšem kulturnem sporedu in partizanski malici so udeleženci srečanja nadaljevali pot do Metlike. Na svečanosti pri spomeniku na trgu je govoril predsednik občinske skupščine Ivan Žele. Ob obisku Metlike so si gostje ogledali tudi Belokranjski muzej in BETI. (Nadaljevanje na 6. str.) KAR 2 .TRIKOTNIKA. Akcija preletov tudi na letališču Prečna - N. mesto Novomeški aeroklub je med najmočnejšimi v državi 18. maja se bodo «0ovenski Jadralni piloti iz klubov Lesce, Celje, Ptuj, Ljubljana in Novo mesto preselili na novomeško letališče v Prečni, kjer se bo eafiel drugi del republiške akcije preletov v organizaciji Zveze letalskih organizacij Slovenije in aeroklubov iz Leso In Novega mesta. Namen akcije so vrhunski dosežki v jadralnem športu in čim večje število preletenih kilometrov. V prvem delu, ki se je začel 15. aprila na letališču v Lescah, sta bila dosežena prvič dva »zlata C« za prelet »slovenskega trikotnika« (300 kilometrov). Letalci, ki se bodo do 10. junija udeležili drugega dela akcije, bodo spali v internatu na letališču v Prečni. Letalni park novomeškega 'aerokluba je zdaj med najmočnejšimi v Jugoslaviji, saj ima 5 motornih letal (v kratkem pričakujejo še šesto — moderno športno letalo ameriške proizvodnje) in kar 8 jadralnih letal, med njimi 2 »delfina« in odličnega češkega »blani-kaw- m. V čast Martinu Humeku Na Gradiščih pri Raki bo v soboto, 16. maja, ob 16. uri slovesno odkritje spominske plošče znanemu slovenskemu čebelarju, sadjarju, vrtnarju, strokovnemu učitelju in organizatorju Martinu Humeku. Prireditev bo v čast stoletnice njegovega rojstva. Po odkritju plošče bo v osnovni šoli na Raki pri Krškem še ogled Humekove razstave. Pokrovitelji prireditve so občinska skupščina Krško, krajevna skupnost Raka in osnovna šola Raka. Peter Jovanovič, znani kipar — samouk iz Poljanske doline in udeleženec zadnjega mednarodnega simpozija kiparjev Forme vive v Kostanjevici, je pred kratkim spet obiskal mestece na Krki in na šolskem dvorišču izklesal iz hrastovega debla kloštrskega Žolnirja, osebo iz znanega istoimenskega dela slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. (Foto: Ivan Zoran) VEČ LET SO PRIKRIVALI VELIKO IZGUBO „Zadeva LEPIŠ" pred sodiščem Pretekli teden je bila pred občinskim sodiščem v Črnomlju dvodnevna razprava zoper 5 obdolžencev iz nekdanjega podjetja LEPIŠ - Osebno okoriščanje so ugotovili samo pri bivšem direktorju Začelo se je septembra 1967, ko je računovodkinja Anica Pestner iz suhorskega podjetja LEPIŠ poskušala narediti samomor. Pustila je pismo, v katerem je napisala, da raje umre, kot da bd njo dolžili nepravilnosti v podjetju, ker jih m kriva. Takrat S3 začeli organi UJV iz službe družbenega knjigovodstva preiskavo v podjetju. Sledil je dolgotrajen dokazni postopek, sodišče pa je pred dnevi ugotovilo krivdo posameznikov. Obtožnica je bremenila nekdanjega direktorja podjetja Zvoneta Jermana, računovodkinjo Anioo Pestner, Vida Obsojamo agresijo v Kambodži Na seji občinske konference ZK Novo mesto 11. maja so člani konference, preden so začeli z dnevnim redom, obsodili amerišiko agresijo t Kambodži. Podobno so v Brežicah 12. maja na zborovanju v počastitev stoletnice Leninovega rojstva zbrani razposlali protestna pisma zvezni in republiški konferenci SZDL ter Zvezi sindikatov Jugoslavije. Več kot 500 ljudi se je zbralo ob velikem parkirnem prostoru na Otočcu, kjer so tekmovalci nedeljskega avtomobilskega rallyja DOLENJSKA OSMICA 1970 imeli spretnostno vožnjo. Na sliki: posebno pozornost so zbujali AUSTINI—MINI JI, katerih eden je tudi zmagal. Podrobnosti na športni strani! (Foto: M. Vesel) OD 14. DO 24. MAJA Okrog 23. maja dva ali tri dni lepo vreme. V ostalem nestalno, s pogostnimi padavinami oziroma nevihtami. Dr. V. M. Kambiča, vodjo tehničrvo-ko-mercdalne službe, Ivana Škofa, vodjo žage, in Nikola Sumimo, skladiščnika podjetja. (Nadaljevanje na 12. str.) ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! I ribnical TELEFONI: 87-068 87-099 OKNA VSEH VRST VRATA— SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDIT DOLENJSKI LIST tedenski mozaik Navzlic vsem krizam in ameriškemu vdoru v Kambodžo se na stavbi zunanjćga ministrstva v Washingtonu množijo golobje. En par si je celo spletel gnezdo na balkonu pred diplomatskim oddelkom ministrstva in izlegla sta se dva mlada goloba. »Vrag naj me vzame,« je vzkliknil visok funkcionar, ne bi si bil mislil, da se lahko v tem ministrstvu kaj izleže!«... Ob dvestoletnici prihoda kapitana Cooka v Avstralijo so na mestu takratnega izkrcanja v navzočnosti britanske kraljice in njenega moža uprizorili ta slovesni dogodek. Toda ko se je počasi bližala lesena ladja z igralcem, ki je igral kapitana Cooka, se je vesela druščina študentov zapodila v motornem čolnu do obale in bradat mladenič je zasadil v zemljo britansko zastavo. Policija v motornih čolnih se je takoj pognala Za študenti. Kraljičin soprog se je zabaval, kraljica pa je negibno strmela v uradni del ceremonije ... »Samo v Nevo Yorku so lani lastniki zapustili 60.000 avtomobilov,« piše sovjetski futurolog Gen-nadij Gerasimov. »V Moskvi je skupno 80.000 zasebnih avtomobilov — in mi jih ne mislimo zapustiti.« Toda zato imajo v Moskvi dosti bolj čist zrak kov v New Yorku ... Po besedan podpredsednika ZDA Spira Agneiva poskušajo »mladi kolerični intelektualci in utrujeni, zagrenjeni starci« spodkojjati prizadevanja predsednika Nixona, da bi dosegel »pravičen mir« v Jugovzhodni Aziji. Nixon se lahko popolnoma zanese vsaj na svojega podpredsednika . . ■ Trideset mladincev je vdrlo v eno izmed najbolj znanih delikatesnih trgovin v Parizu in odneslo kup dobrot. Kaviar, salame, šampanjec in podobno so potem delili revežem v pariških predmestjih. Novinarjem so izjavili, da se nimajo za tatove. Policija je nabrž drugačnega mnenja .. Peking je povzal Kitajce v Hongkongu, naj vlagajo honkonške dolarje v kitajske banke in jih zamenjujejo za kitajsko valuto, ki je »več vredna od majavega dolarja«. Ker pa Peking sam določa pariteto svoje valute do dolarja in ker niso nikjer omenjene obresti za naložbe, se tisti, ki imajo »majave« dolarje, niso posebno navdu-ieno odzvali temu pozivu ... ZANIMIVO, A NEREŠENO VPRAŠANJE NAŠE DRUŽBE Pokojnine za kmete Zakaj zidamo gradove v oblake? Tudi pohorskemu kmetu sam les ne bo dal pokojnine -Razprave o tem postavimo na trdna tla! O kmečkih pokojninah veliko razpravljamo. Lahko bi tudi rekli, da že predolgo. Po tolikih razpravah bi bilo treba nekaj storiti. Da; so pokojnine nujne, o tem namreč nihče ne dvomi. Zato ni čudno, da se iz dneva v dan pojavljajo novi predlogi, kako to urediti. Nobeden pa še ni bil takšen, da bi ga lahko v kratkem uresničili. Pozimi se je na mariborskem območju — prav- TELEGRAMI BONN — V obeh Nemčijah se pridno pripravljajo na (drugo srečanje med kanclerjem Brandtom in predsednikom sveta ministrov Nemške DR Stophom, ki bo 21. maja Kasslu v ZRN. Prvi sestanek je bil v Erfurtu na ozemlju NDR 19. marca etos. . BEJRUT — V Libanonu so vznemirjeni zaradi izraelskih groženj, da se »boao maščevali« nad Libanonom, ker od tam prihajajo komandosi na izraelsko ozemlje. Golda MeiT je izjavila, da je položaj na izraelsko-libanonski meji »zelo resen«. HAAG — Nizozemska vlada je razglasila dva sovjetska diplomata za nezaželena, češ da se ukvarjata z vohunstvom. Trdijo, da so našli pri njiju zemljevid z vrisanimi vojaškimi objekti. LONDON — Priljubljenost premiera Wilsona in laburistične stranke se čedalje bolj krepi. Medtem ko so še pred letom dni laburisti zaostajali za konservativci za 25 odstotKov, so zdaj laburisti že prehiteli konservativoe. Zato politični krogi ugibajo, ali bo Wil-son že junija razpisal splošne volitve, da bi izkoristil priljubljenost stranke. LONDON — Sodna porota Je oprostila bivšega britanskeaa po slanca Wi1liama Owena obtožbe, da je češkemu posredniku izdajal državne tajnosti. MOSKVA — Pomorski manevri sovjetske vojne mornarice, ki so se raztegnili na vse oceane, so končani. Pn manevrih so sodelovale raznovrstne vojne ladje, atomske in klasične podmornice, letalstvo in pomorska pehota. VVASHINGTON - Prihodnji polet Apollo—14 na Luno bo verjetno novembra letos. Astronavta bosta, poskušala pristati na isti točki v goratem delu Lune, kakor bi bila morala pristati astronavta Apol-la—13. BONN - ZR Nemčija čedalj« bolj krepi gospodarske zveze z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami. Samo lani se je zahod-nonemšk. izvoz v te države povečal za 22,5 odstotka, uvoz pa za 18,2 odstotka. zaprav na Pohorju — pojavil predlog, da bi uvedli pokojnine za kmete s prispevki od prodanega lesa. Prvi predlog je dobil bratce. Govori in piše se, kar naprej. Nihče pa ni vzel v roke svinčnik in izračunal, kaj je moči narediti. Pa poskusimo mi. Gozdno gospodarstvo Maribor odkupi v enem letu od zasebnih lastnikov gozdov okrog 90.000 m3 lesa. Lanska povprečna cena, ki so jo dobili kmetje za les, je bila okrog 120 din za m1 lesa. Lanska povprečna cena, ki so jo do; bili kmetje za les, je bila okrog 120 din za m3, če bi od tega dali 3 odstotke v pokojninski sklad kmetov, bi se nabralo okrog 324 000 din. Mesečna pokojnina 300 din pa nanese vse leto 3600 din Iz teh sredstev bi torej lahko prejemalo pokojnino le 90 kmetov. To bi bil izmed vsakih 300 kmetov le eden. V občini Ptuj pa že zdaj prejema socialne podpore okrog 600 ljudi. Pravijo, da si je gozdno gospodarstvo Maribor poskusilo zagotoviti sredstva za kmečke pokojnine tako, da bi jih dobivali le tisti, ki prodajo v enem letu NA ZADNJI POTI — Nepregledna množica študentov je spremila na zadnjo pot svojega vrstnika Jeffreya Millerja, ki so ga 4. maja med demonstracijami proti vojni v Kambodži skupaj s tremi drugimi študenti podrle krogle nacionalne garde. Študenti na sliki dvigajo roke in prste v znamenju črke »V«, znamenju miru. Telefoto: UPI Ko proslavljamo stoletnico rojstva velikega Lenina, smo globoko prežeti z zavestjo o svetovno zgodovinskem pomenu in trajni aktualnosti njegove misli in delu. Leninu se bomo najbolj oddolžili, če bomo sodobne probleme socializma u-stvarjalno reševali, tako kot je to Lenin delal v svojem času. TITO najmanj 10 m1 lesa. Tako se število upravičencev za pokojnino močno skrči. Vzlic temu pa bi jih bilo veliko več kot le 90 — ali okrog 150, če bi tudi gozdno gospodarstvo prispevalo v sklad 3 odstotke od svojega deleža v ceni, ko proda les lesnemu podjetju. še kratek račun, če bi vsak pohorski kmet prodal v enem letu povprečno 100 m' lesa po povprečni ceni 150 din — letos je nekoliko višja, kot je bila lani — bi prispeval v pokojninski sklad 450 din. Torej za poldrugi mesec pokojnine ali za pokojnino vsakega osmega kmeta. Analize zdravstvenega zavarovanja kmetov za vso Slovenijo pa kažejo, da bi bilo treba takoj dajati pokojnino okrog eni tretjini vseh kmečkih gospodarjev, če bi jo začeli dajati pri izpolnjenih 65. letih starosti. Teh številk nisem nanizal zaradi tega, ker bi nasprotoval pokojninskemu zavarovanju kmetov. Nasprotno — ne maram, da bi se kmetje tolažili z zidanjem gradov v oblake, ampak želim, da bi take razprave postavili na trdna tla. Sredstva iščimo tam, kjer jih bo moči najti. In ne izgubljajmo časa. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m XIV. POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« — Na sobotni slovesni seji mestne skupščine Ljubljana v hali Tvoli, na kateri je bilo navzočih tudi blizu deset tisoč Ljubljančanov, je predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher ob dnevu zmage in 25-letnici osvoboditve izročil prebivalcem glavnega mesta Slovenije red narodnega heroja. S tem visokim odlikovanjem je predsednik republike Tito počastil Ljubljano zaradi herojskega, množičnega in enotnega odpora sovražniku med vojno kakor tudi zaradi njenega izrednega prispevka k organizaciji revolucionarne oblasti, zdravstvene in sanitetne službe, varnostne in obveščevalne službe, partijske tehnike in za uspehe v obor<> ženih akcijah. Enako odlikovanje je prejela tudi varnostno-obvešče-valna služba OF Z redom zasluge za narod z zlato zvezdo pa so bili odlikovani: centralna tehnika KPS, organizacija OF in KP na slovenskih železnicah ter njihov rajonski odbor OF in rajonski komite KP v Ljubljani ter zdravniški in sanitetni odbor OF v Ljubljani. Hkrati so prejeli letošnje nagrade mesta Ljubljana: ekonomist in di-. rektor tovarne »Rog« Zvone Tanko, akademski slikar Franc Mihelič, profesor France čemažar, zdravnik dr. Franta Mis, košarkarski klub Olimpija in uredništvo ibornika »Ljubljana v ilegali«. V soboto je bil, tokrat že štiri- najstič športna, v nedeljo pa mani-festativni pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki se ga je udeležilo kakih 30.000 ljudi. V nedeljo dopoldne, po manifestativnem pohodu ob žici pa je bilo slovesno zborovanje na Trgu revolucije. ■ VOJAŠKA PARADA V BEOGRADU — V soboto, 9. t m., je bila ob 25-letnici osvoboditve vojaška parada enot JLA in teritorialne LJUBLJANA -MESTO HEROJEV obrambe na Bulvarju revolucije v Beogradu. V spremstvu predsednika Tita, njegove žene Jovanke in številnih visokih političnih, državnih in vojaških voditeljev si je parado ogledal tudi predsednik prijateljske Zambije dr. Keneth Ka-unda, ki se je te dni mudil na državniškem obisku v Jugoslaviji. ■ JEDRSKA ELEKTRARNA V KRŠKEM? — Raziskave strokovnih služb in elektro institutov v Zagrebu in .Ljubljani so pokazale, da bomo že leta 1975 potrebovali v Sloveniji in Hrvatski 4,5 milijarde kilovatnih ur elektrike več kot jo zdaj lahko dajejo elektrarne. Spričo tega so predstavniki poslov- nega združenja elektrogospodarstva SR Hrvatske in poslovnega združenja za energetiko SR Slovenije na nedavnem skupnem sestanku predlagali, naj bi obe republiki skupaj zgradili jedrsko elektrarno z močjo 600 megavatov v Krškem. Priprav naj bi se lotili takoj, elektrarna pa naj bi začela delati 1976. leta. ■ ODPRTI MEDNARODNI SEJMI — V soboto so v Ljubljani odprli deveti mednarodni sejem Alpe-Adria, na katerem sodeluje 12 držav in 250 razstavljavcev. Zaprli ga bodo 17. maja. V petek so v Novem Sadu odprli mednarodni kmetijski sejem, v nedeljo pa v Sarajevu prvič mednarodni sejem ru-rizma in športa. ■ ZAMUDA PRI SETVI — Od predvidenih milijon hektarov orne zemlje so doslej v Vojvodini s spomladanskimi posevki zasejali samo kakih 600.000 hektarov. Mnoga polja so namreč dolgo časa ležala pod vodo. ■ VELIK UVOZ AVTOMOBILOV — V prvih treh letošnjih mesecih so Jugoslovani uvozili za 122 milijonov deviznih dinarjev blaga. Od tega je šlo največ za uvoz zasebnih avtomobilov, in sicer kar 67 milijonov dinarjev. Jugoslovani so v tem času kupili v tujini 4163 osebndh avtomobilov. Pralnih strojev so kupili v tujini za 7 milijonov, hladilnikov pa za 2 milijona dinarjev. tedenski zunanjepolitični pregled Medtem ko ameriške in saigonske čete lezejo čedalje globlje v Kambodžo in so v zadnjih dneli izvedle tri nove ofenzivne sunke, se po svetu še ni polegel val protestov proti vdoru v Kambodžo. Za predsednika Nixo-na, ki se je okrog prvega maja odločil poslati tudi ameriške vojake v Kambodžo, je najhuje to, da so vse ozemlje ŽDA preplavile demonstracije, kakršnih celo v ZDA ne pomnijo. Kaže, da se ni dvignila samo ameriška mladina v obsodbi agresije na Kambodžo in vsega nesmiselnega klanja v Indokini nasploh, ampak da je potegnila za seboj tudi starejšo generacijo, med njo tudi lepo število senatorjev. Posebno veličastna je bila triurna demonstracija pred Belo hišo — rezidenco predsednika ZDA — ki je potekala v redu in miru. Organizatorji čedalje bolj poudarjajo — in trezni in odgovorni ljudje jim pritrjujejo — da se je treba izogibati spopadom s policijo, ker si prav tega želijo njihovi nasprotniki in zagovorniki vojne v Indokini. Najnovejše demonstracije so bile v znamenju štirih mla. dih žrtev, ki jih je nacionalna garda s kroglami pokosila pred državno univerzo v Kentu. ■*" Predsednik Nixon je očitno začutil, kako močan je sedanji protest in si prizadeva »priti v stik« z mladico. No-tranji minister Walter Hickel ga je opozoril, naj pazi, da si ne bo popolnoma odtujil mladine. Zdaj so prišle na dan nt-katere podrobnosti o tem, kako je Nixon sprejel usodno odločitev, da bo poslal ameriške vojake v Kambodžo. Samo štirje možje so slišali vse razloge za ali proti tej odločitvi. To so bili predsednik Nixon, njegov svetovalec za nacionalno varnost Kissin-ger, zunanji minister Rogers in obrambni minister Laird. V Sloveniji je 48.474 voznic motornih vozil Lani je stopilo pred komisije za vozniške izpite v Sloveniji 83.965 kandidatov in kandidatk ali 3.030 manj kot v 1968. Vozniški izpit so priznali 30.236 kandidatom (2.144 manj kot leto dni prej), tako da je bilo konec leta 1969 v naši republiki že 320.914 voznikov motornih vozil ali 21.935 več kot leto dni prej. Med 320.914 šoferji je 48.474 voznic, o katerih je na splošno znano, da prav dobro upravljajo motoma vozila. Zanimivo je, da so vsi trije — Kissinger, Rogers in Laird — prepričali predsednika, naj ne pošilja ameriških vojakov v Kambodžo. Predsednik Nixon očitno ni poslušal nasvetov, ampak se je odločil za usodni korak. V ameriškem senatu se je dvig-nil pravi vihar. Senatorji so izjavili, da predsednik vodi vojno na svojo roko, ne da bi vprašal za mnenje Kongres, ki je po ameriški ustavi edini pooblaščen odločati o tem, ali bodo ZDA stopile v vojno. Predsednik seveda trdi, da ni začel nove vojne, Protesti da gre samo za vojaško akcijo in da bo tako ali tako umaknil ameriške vojake iz Kambodže do 31. junija letos. Malokdo verjame njegovim zagotovilom. Toda že zdaj je južnovietnamski predsedmk Nguyen Van Thieu izjavil, da se je z novim kambo-škim premierom Lon Nolom »v načelu sporazumel«, da bodo južnovietnamske čete »vo dile nenehne vojaške opera cije proti komunističnim silam v vzhodni Kambodži«. Poleg tega sta se po Thiujevi izjavi vladi pogovarjali o možnosti, da bi južnovietnam. ske vojne . ladje blokirale kamboško obalo, predvsem pristanišče Sihanoukville, da ne bi sovražnik vozil okrepitve in strelivo po morju ▼ Kambodžo. Skratka, južnovietnamski predsednik se ne čuti vezanega z nobenimi izjavami predsednika Nixona, da bo odpoklical ameriške vojake iz Kambodže do konca junija. Smisel njegovih besed je jasen: ne gre samo za vdor v Kambodžo, ampak za pravo okupacijo te dežele. Ob 25-letnici zmage nad nacistično Nemčijo je sovjetski obrambni minister maršal Grečko zelo ostro napadel ZDA — »glavno trdnjavo mednarodne reakcije« — in po-udaril, da bi bil v tretji svetovni vojni »imperializem uničen kot svetovni sistem«. Njegov ton je bil za ncikaj stopinj ostrejši od tiskovne konference, na kateri je sovjetski premier Kosigin obsodil ameriški vdor v Kambodžo. Politični opazovalci menijo, da so sovjetski vojaški voditelji zmeraj ostrejši v izjavah, kot so »civilni« voditelji ZSSR. Kljub temu opozarjajo, da se pogovori o strateški razorožitvi (SALT) na Dunaju še vedno nadaljujejo, čeprav so se zaradi vdora ▼ Kambodžno zaostrili odnosi med ZDA in .SZ. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! 2 ? V Stefan Zweig: ZAPEČATENI VLAK L LENIN - 9. aprila 1917 (3) SKOZI NEMČIJO: DA ALI NE? Švica leži ukleščena med Italijo, Francijo, Nemčijo in Avstrijo. Skozi zavezniške dežele je Leninu zaprta pot kot revolucionarju, skoai Avstrijo in Nemčijo pa kot ruskemu državljanu, pripadniku sovražne sile. Prav nesmiseln položaj: Lenin si lahko obeta, da mu bo prej ustregel nemški cesar Wil-hel kot Miljukovljeva Rusija ali Poincarjeva Francija. Spričo ameriške vojne napovedi mora, Nemčija za vsako ceno skleniti mir z Rusijo. Tako bi ji bil revolucionar, ki bo doma delal težave poslanikom Anglije in Francije, dobrodošel pomočnik. Toda kakšna nepopisna odgovornost, če bi se na vsem lepem začel dogovarjati s cesarsko Nemčijo, ki jo je sto in stokrat zmerjal v svojih člankih in ji pretil! Saj je po pojmih vse dotedanje morale vsekakor veleizdajstvo, če sredi vojne in z dovoljenjem sovražnikovega glavnega štaba stopi v nasprotnikovo deželo in se popelje skozi. Lenin mora vsekakor vedeti, da bo tako že na začetku močno kompromitiral svojo stranko in s^ojo lastno stvar; sumili bodo tudi, da ga v Rusijo pošiljajo kot plačanega in najetega Vladimir Iljič Lenin agenta nemške vlade, (v Moskvi, 1920) in da ga bo zgodovina, če uresniči svoj program hitre sklenitve miru, za večne čase ožigosala, da je preprečil pravi, zmagovita mir Rusije. Povsem razumljivo, da so se zgrozili ne samo zmernejši revolucionarji, temveč tudi večina Leninovih somišljenikov, ko je dejal, da je pripravljen, če bo treba, iti tudi po tej najnevarnejši poti, ki ga bo najbolj kompromitirala. Zaprepaščeni so ga opozarjali, da ob pomoči švicarskih socialistov že dolgo potekajo dogovori, da se po legalni in nevtralni poti, z izmenjavo ujetnikov, omogoči vrnitev ruskih revolucionarjev v domovino. Toda Lenin je vedel, kako bo ta pot dolga in kako bo ruska vlada spretno in nalašč v brezkončnost zavlačevala njihovo vrnitev, vedel pa je tudi, kako odločilen je sleherni dan in sleherna ura. Videl je samo cilj, medtem ko se drugi, manj brezobzirni in manj drzni, niso upali odločiti za dejanje, ki je po vseh tedanjih zakonih in mišljenjih bilo izdajalsko. Toda Lenin se je odločil pa se sam zase in na lastno odgovornost začel dogovarjati z nemško vlado. PAKT Lenin ve, kako splošno pozornost je zbudil njegov korak in kako je izzivalen, zato ravna pri tem .kar naj-bolj odkrito. Tajniku švicarskih sindikatov Fritzu Plattenu naroči, naj obišče nemškega poslanika, ki se je že prej dogovarjal z ruskimi emigranti, in mu pove, kakšne pogoje Lenin postavlja. Kajti ta mali begunec nikakor ne pošilja nemški vladi kake prošnje — kakor da že sluti svojo prihodnjo avtoriteto — temveč ji stavlja pogoje, pod katerimi bi bili potniki voljni sprejeti ustrežljivost nemške vlade: njihovemu vagonu mora priznati pravico eksteritorialnosti. Ne pri prihodu v Nemčijo ne pri izhodu iz nje ne sme biti nobenega pregleda potnih listov ali oseb. Nadalje, da sami plačajo vožnjo po normalni tarifi, da nihče na lastno pobudo ne sme stopiti iz vagona, prav tako pa ga nihče ne sme poklicati, da bi izstopil. Minister Romberg je te pogoje sporočil naprej. Zanje je zvedel Ludendorff, ki jih je nedvomno zagovarjal, čeprav v njegovih spominih niti z besedo ne omenja te odločitve, ki je bila nemara najvažnejša za svetovno zgodovino v vsem Ludendorffovem življenju. Poslanik je skušal spremeniti nekatere podrobnosti, kajti Lenin je hote tako dvoumno sestavil protokol, da bi se v vagonu brez vsake kontrole lahko peljali ne samo Rusi, ampak tudi Avstrijec Radek. Nemški vladi se je mudilo prav tako kot Leninu. Saj je isti dan, 5. aprila, Amerika napovedala Nemčiji vojno. In tako je Fritz Platten dobal 6. aprila opoldne nenavadno sporočilo: »Zadeva urejena v zaželenem smislu.« Devetega aprila 1917 ob pol treh je iz restavracije Zahringerhof stopila četica revno oblečenih ijudi in s kovčki v rokah zavila proti zuriškemu kolodvoru. Vsega skupaj dvaintrideset ljudi, med njimi tudi žene in otroci. Od moških so ostala znana samo imena Lenina, Zinovjeva in Radeka. Skupaj so skromno obedovali in skupaj podpisali izjavo, da vedo za novico, objavljeno v »Petit Parisien« o nameri ruske začasne vlade, da bo z vsemi, ki bodo Potovali skozi Nemčijo, ravnala kot z veleizdajalci. 2 velikimi nerodnimi črkami so podpisali, da pre-yzamejo vso in polno odgovornost za to potovanje m da so sporazumni z vsemi pogoji. Tiho in odločno so se pripravili za pot, tako pomembno za svetovno zgodovino. NOVI TRAKTORJI »TORPEDO TT 100« IN »TT 100 D« — Na letošnjem novosadskem sejmu so bili prvikrat razstavljeni najnovejši proizvodi tovarne motorjev »TORPEDO« z Reke: težki traktorji z močjo 100 konjskih sil. — Na sliki: to je prvi izmed »velikanov« nove vrste. Doslej smo take traktorje uvažali, zdaj pa jih bo mogoče kupiti tudi na domačem trgu, zato se bodo kmetje zanje prav gotovo hitro zanimali. (Foto: TANJUG) O RAZVOJU KMETIJSTVA IN SAMOUPRAVNIH ODNOSOV NA VASI (7) Zadružništvo: da - toda drugačno Zadružništvo ni preživela romantika, temveč oblika organiziranosti, ki jo je treba izpopolniti v samoupravnem in organizacijskem smislu če ima preobilje kmetijskih pridelkov za posledico zmanjšanje cen in krizo ter s tem vrsto slabih posledic, ima vendarle eno dobro lastnost: kmetijci spoznajo, kako jim je potrebna organiziranost, kmetje se zavedajo, da potrebujejo zadrugo, nekoga, ki jih bo združeval in se potegnil za njihove interese. Tako je bilo tudi pri nas, brž ko so se zmanjšale možnosti prodaje in je prodajalec moral tekati za kupcem. Od 1 milijona motornih vozil: 560.000 avtomobilov Konec lanskega leta je bilo v državi že 1.05 milijona motornih vozil, od tega pa kar 560.000 osebnih avtomobilov. Po en osebni avtomobil je prišel potemtakem že na 37 Jugoslovanov. V Bosni in Hercegovini odpade na 1 osebni avtomobil 92 prebivalcev, v črni gori 30 in pravtar ko tudi na Hrvatskem. V Ma-kedoniji znaša ta številka 54 prebivalcev, v Srbiji pa 40 prebivalcev. V Sloveniji pride konec 1969 en osebni avtomo. bil že na 15,5 prebivalca. še pred tremi leti je bilo v Jugoslaviji registriranih pribl. 237.000 osebnih avtomobilov, čez dobro leto dni pričakujemo v naši državi že nekaj nad 1,1 milijona osebnih avtomob bilov. V Sloveniji se bo nji-hovo število povečalo od 120.000 na pribl. 200.000. Za turistično sezono: uvoz 15.000 ton govedine Da bd zagotovili gostinstvu in turizmu v letošnji sezoni dovolj mesa, bodo uvozili 15.000 govejega mesa. Zvezna direkcija za rezerve živil ima stalne pogodbe za dobavo 80.000 prašičev in 20.000 go. vedi. Življenjske potrebščine se še dražijo V marou so se cene življenjskih potrebščin podražile na 0,4%, če jih primerjamo s sta-njem v februarju. Glede na lanski marec pa so poskočila kar za 9,5%. Najbolj so se marca podražili stroški za hi-gienske predmete; za 2,3%, izdatki za obleko in obutev pa za 1,6%. IZREKI Hudiča si najprej naslikamo, potem se ga pa bojimo. Splošno razorožitev bi najteže izvedli v kameni dobi. Socializem brez človečnosti je poljub brez ljubezni. Postajamo prebivalci majhne vasi, ki se imenuje svet. Henrik Zbil med kmetovalci želje, da bi ustanovili lastno zadrugo ali kako drugo obliko združevanja, kot so na primer društva živinorejcev in podobno. Ob določenih zahtevah naši predpisi ustanavljanje lastnih zadrug tudi dovoljujejo in prav je tako. Razvoj zadružništva je razen organizacijskih sprememb zelo zavirio budi prelivanje ustvarjenega dohodka iz kooperacijske v lastno kmetijsko proizvodnjo, kar v mnogih zadrugah in kombinatih še delajo. To prelivanje je bilo zlasti občutno v obdobju, ko se je poslabšal položaj kmetijskih delovnih organizacij. Ni treba dodajati, da so v tem času tako zmanjšali soudeležbo kmetov pri upravljanju, da le-ti skorajda niso mogli ničesar spremeniti. In kaj bi se zato lahko naučili iz teh izkušenj? To, da je samoupravno organizirano zadružništvo način, ki omogoča postopen prehod od zasebnega, vase usmerjenega kmetijskega posestva, v modernejši način kmetijske proizvodnje, ker lahko zadružništvo usmerja in spodbuja razvoj, hkrati pa ščiti kmeta in preprečuje, da bi tako surovo občutil nekatere Svoj čas, leta 1956, smo imeli v Sloveniji okrog 700 zadrug, v katerih je bilo včlanjeno 70 odstotkov vseh kmečkih gospodarstev. To je bilo obdobje razmaha zadružništva, ki je s svojimi akcijami spodbudilo velik del zasebnih kmetov, da so si prizadevali hitreje napredovati. Sledili so znani ukrepi, ki so bili posledica novih zamisli o razvoju našega kmetijstva in ki so hkrati z velikim tehnološkim napredkom prinesli tudi znane napake in pomanjkljivosti. Danes je v naši republiki le 61 kmetijskih zadrug, razen njih pa še 26 kombinatov in posestev ter 14 gozdnih gospodarstev, ki se tudi delno ukvarjajo s kmetijstvom. Večje zadruge so resda združile kapital in pridobile še nekatere druge prednosti večje delovne organizacije, po drugi pjati pa so se oddaljile od kmetovalcev in se največ ukvarjale z lastnimi problemi, ki jih je bilo v lastni kmetijski proizvodnji zelo veliko. V Sloveniji je vrsta območij, ki jih takorekoč ne pokriva nobena zadruga in nič čudnega ni, če se pojavljajo Kmetijski nasveti m kL' / Orlo, obenem pa RAZVESELJIVA NOVICA ZA ŽIVLJENJSKE ZAVAROVANCE Zavarovalnica SAVA deli presežke Zavarovalnica SAVA je na seji samoupravnih organov sklenila deliti življenjskim zavarovancem presežke iz leta 1968 in 1969, ki znašajo 10 milijonov novih dinarjev Delitev presežkov v življenjskem zavarovanju izvira iz posebnega značaja te zavarovalne panoge, življenjsko zavairovanje se namreč bistveno razlikuje od ostalih vrst zavarovanj po. tem, ker Je kombinacija rfzika za primer smrti in varčevanja, medtem ko so vse druge zavarovalne vrste samo rizi-ko zavarovanja. Življenjska pogodba namreč zagotavlja izplačilo zavarovalne vsote v vsakem primeru, to se pravi ob priliki smrti zavarovanca, kolikor pa le-ta ne nastopi v dogovorjeni zavarovalni dobi, ob doživetju določenega Obiskali so italijanske prijatelje Posebna delegacija občine Ribnica, ki so jo sestavljali Jože Tomšič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV, 6ekretar občinske konference ZK Danilo Mohar, podpredsednik občinske skupščine Inž. Lojze Marolt in član sekretariata občinskega odbora ZZB NOV ter nekdanji borec v italijanskih partizanskih enotah Stane Nosan, so se med prvomajskimi prazniki mudili na obisku v pobratenem mestu Arcevda v Italiji. Ribniško delegacijo, ki je prinesla prijateljem v Arce-vio pozdrave iz Ribnice, so »elo lepo sprejeli. Tako obiski utrjujejo prijateljstvo dveh krajev in dveh narodnosti. T0 se je pokazalo ponovno tudi med zadnjim obiskom v Arcevid. —r Ni časa za poležavanje Ob vhodu v Novoteks sem srečala Jožeta Bratkoviča, predsednika mladinske organizacije v podjetju. Mislila sem, da je oblačen dan kriv za njegovo slabo razpoloženje, pa mi je takoj pojasnil, da je vzrok za to prehlad: »Za bolniško pa ni časa. ker je prav te dni veliko dela,« je dejal. To me ni presenetilo, saj so se Novoteksova mladinci posebno zadnje čase že večkrat izkazali z lepimi uspehi. — Delo vsake organizacije je odvisno tudi od njenega vodstva- Kako si se ti lotil predsedovanja? »Ko so me izvolili za predsednika, je bilo stanje v mladinski organizaciji v kolektivu precej žalostno. Treba je bi- lo izdelati delovni načrt. Izvedli smo anketo, v kateri so mladinci odgovarjali na različna vprašanja o tem, kaj jih zanima in v katerih dejavnostih bi se želeli udejstvovati. Upoštevali smo odgovore in potem izdelali načrt, ki smo ga pozneje uspešno izpolnjevali« — V Novoteksu je okrog 200 mladincev. Za kaj se največ zanimajo? »Ker je bilo precej zanimanja za dejavnosti Ljudske tehnike, smo letos ustanovili radioamatersko in foto-kino sekcijo, ki že kažeta prve uspehe 2e lanska anketa pa je pokazala, da se mladinci zelo zanimajo za samoupravljanje v kolektivu in so pripravljeni tudi aktivno sodelovati. O tem bomo na sestankih imeli predavanja in bomo za prihodnje volit- ve v samoupravne organe izdelali svoje predloge. Moti me, ker ni posebnega zanimanja za delo Zveze komunistov. Lani ie sicer bilo v ZK sprejetih sedem mladincev, vendar se na splošno mladinci otepajo dela. Največ zanimanja je še vedno za izlete- Zato jih povezujemo z ekskurzijami, kjer mimogrede še marsikaj koristnega zvemo.« — Kakšne akcije pa pripravljate sedaj? »Pravkar sta dve ekipi sodelovali v pohodu ob žici okupirane Ljubljane, pripravljamo več izletov, v maju se bomo udeleži- li tudi pohoda »Po stezah Trdinovih bajk«. Ker se‘ Je letos naša mladinska organizacija povečala z novo zaposlenimi mladinci v konfekcijskem oddelku, bomo morali misliti tudi na prostor, ki ga bomo lahko uporabljali za svobodne dejavnosti« A. VITKOVIC Najprej povečati štipendije O štipendiranju v Beli krajini so se pomenili na posvetu predstavnikov obeh občin ter študentov iz kluba in dijakov gimnazije življenjsko zavarovanje na dobo pet let in bodo imeli letos potek zavarovanja, bodo prejeli presežek v višini 6 odst. od zavarovalne vsote. Zavarovanci s 7, 10 in 12-letnim trajanjem bodo ob poteku svojih zavarovanj prejeli mnogo večje deleže, ker bodo k njim več prispevali. Naj pojasnimo še, zakaj niso presežkov deležni zavarovanci, ki so sklenili življenjska zavarovanja pred 1. I. 1965. Ta zavarovanja so sklenjena po cenikih iz leta 1955, ki so v dobi 10 let zelo zastareli, ker se je v tem času pri nas v gospodarstvu marsikaj spremenilo. Navedena zavarovanja ne izkazujejo nikakih presežkov, temveč imajo celo mnogo prenizko vkalkulirane stroške. šele z novimi ceniki, oziroma ko je prevladala premija novih zavarovanj, sklenjenih po 1. I. 1965, je življenjsko zavarovanje zače- lo ustvarjati presežke. Tako so se pokazali presežki prvič po zaključku leta 1968, ko so premije novih zavarovanj zavzele 70 odst. celotnega življenjskega inkasa, ter v letu 1969, ker so le-ta zavarovanja zavzela že 80 odst. premije. Zavarovalnica Sava bo skušala z odobrim gospodarjenjem še naprej ustvarjati čim več presežkov, da bo s tem pri svojih zavarovancih dosegla še več zaupanja, kakor ga ima danes. je občinska konferenca SZDL njegov solastnik, so predlagali, naj bi dolenjske občine z izdatnejšim sofinanciranjem preprečile morebitno nadaljnjo podražitev domačega tednika.. Vtem ko so omenjali vlogo sredstev obveščanja, so dejali, da nastajajo občutne vrzeli zlasti v delovnih organizacijah, kjer sistemi obveščanja nikakor niso zadovoljivi. Neobveščenost in s tem dopuščena možnost delovanja nazadnjaškim silam pa sta v zadnjih dveh letih že večkrat izzvala nepotrebne izpade v nekaterih kolektivih. Le 6 delovnih organizacij v občini ima svoje glasilo, ta pa so občasna, razen v Beti in pri Gozdnem gospodarstvu, kjer izhajata mesečno, ter Iskre, 'ki ima tedenski tovarniški list. Ni zadovoljivo le informiranje preko članov samoupravnih organov in vodilnih ljudi, saj izjave takih posameznikov dostikrat niso odraz stanja v kolektivu. Včasih pa je tudi tako informiranje odbijajoče, kajti ponujanje nerazumljivih številk in tujih izrazov ter zapletenih tabel vzbujajo pri delavcu prej odpor kot zanimanje.. Med glavnimi vzroki za slabo obveščanje v delovnih organizacijah je predvsem dejstvo, da ni kadrov, ki bi bili sposobni nuditi samoupravljavcu točno, poljudno napisano in hitro informacijo. Kakšen odnos pa je do obveščanja v kolektivih, so pokazali že z udeležbo na konferenci. Od vseh vabljenih je prišel samo direktor Belta. Na konferenci so se zav-vzeli še za to, da bi v prid televizijskim gledalcem Bele krajine in nadaljnjemu naraščanju te oblike javnega obveščanja vendarle že uredili pretvornik na Mimi gori. Priporočili so tudi krajevnim organizacijam SZDL, naj organizirajo boljšo dopisniško mrežo, medtem ko bo skrb za razširjanje javnih sredstev obveščanja, zlasti pa Dolenjskega lista, postala stalna skrb Socialistične zveze. RIA BAČER roka. Izplačilo zavarovalne vsote je torej zagotovljeno, vprašanje je le, kdaj pride do izplačila. Zaradi te lastnosti živ-ljenskega zavarovanja že zakon o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah določa, da se tehnična premija in rezerva življenjskega zavarovanja ne smeta mešati s tehnično premijo in rezervo ostalih zavarovalnih vrst, ki jih goji zavarovalnica. Naložbe vseh življenjskih zavarovanj so združene v tako imenovani matematični rezervi in so naložene v področnih bankah, kjer se tudi obrestujejo. Iz ugodnejših naložb teh sredstev, manjše umrljivosti zavarovancev od predvidene ter zaradi zniževanja stroškov so v zadnjih letih nastali presežki, kijih bo zavarovalnica delila med svoje zavarovance. Presežki se bodo delili na vsa življenjska zavarovanja z začetkom od 1. I. 1965 dalje, ki so plačevana najmanj tri leta in so bila dne 31. XII. 1969 v veljavi. Izplačevali se bodo obenem z izplačilom glavnice za doživetje, smrt ali odkup. Želimo povedati še, kolikšni bodo ti presežki na posamezno zavarovanje. Vsakdo bo prejel tolikšen del presežkov, kolikor je k njim prispeval. Cim dalj časa je zavarovanje plačano in čim večja je premija, tem večji bo delež na presežkih. Zavarovanci, ki imajo sklenjeno Kot nekoč... Nadaljevanje s 1. strani) V Črnomelj so prišli šele okrog 18. ure. Tudi tu so s harmoniko in zastavo prikorakali k spomeniku na Grič, kjer je imel govor prvoborec Franc Košir, nato pa so jim Črnomaljci v prosvetnem domu pripravili lep kulturni program. Kurirji in vezisti so v Črnomlju prenočili, v nedeljo zjutraj pa so obiskali še Stare žage in Občice ter se po drugi strani že dopoldne vrnili proti Ljubljani. Zelo lepo so jih sprejeli še tudi v Ivančni gorici, kjer so v narodnih nošah nastopili učenci osnovne šole. Gostje so bili v Beli krajini in vzdolž vse poti povsod toplo sprejeti. Z domačini so obujali spomine na vojne dni, obenem pa so spoznavali današnji gospodarski utrip teh krajev. V klubu belokranjskih študentov ugotavljajo, da je štipendij premalo. Iz podatkov nedavno izvedene ankete med 62 člani kluba so spoznali, da prejema štipendijo 24 študentov, od teh jim nudi pomoč pri šolanju 13 štipenditorjev domačih občin, ostali dobivajo štipendijo republiških ustanov. Povprečen znesek štipendij je 298 din, republiške štipendije pa so za 26 odstotkov višje. Podporo Zveze borcev dobiva 7 anketiranih, študentsko posojilo ima 6 članov, 6 pa jih je honorarno zaposlenih. Kar 56 odst. anketiranih belokranjskih študentov dobiva vso pomoč za šolanje od doma. Materialna stiska slabo vpliva na študijski uspeh, zato je tudi osip med belokranjskimi študenti precejšen. Zaradi takih razmer obstaja možnost, da bodo študentje iz Bele krajine iskali štipendije v drugih občinah, s tem pa bodo tudi veliko manjše možnosti za izboljšanje kadrovske strukture doma. Klub študentov ugotavlja, da povprečen študent v Ljubljana potrebuje za življenje najmanj 420 din oziroma več, če ne stanuje v študentskem domu. Zaradi vsega tega klub belokranjskih študentov predlaga: 1. da bi v obeh občinah izdela- li študijo o kadrovskih potrebah, 2. da bi tudi v črnomaljski občini ustanovili komisijo za pravilno podeljevanje štipendij (v njej naj bi sodeloval tudi predstavnik kluba) in 3. štipendije naj bi povečali vsaj na 355 din, kolikor znaša povprečna republiška štipendija. Nedavni posvet v Črnomlju je bil koristen za štipendiste in štipenditorje, predlogi so bili sprejeti, študentje pa upamo, da bomo imela v prihodnje manj težav. LADKA PETRIČ FOTOGRAFIJA TEDNA Ker bomo pred ]X>lclno sezono izdali predvidoma samo še dve številki našega lista v. velikem obsegu, imajo naši fotgrafi tedna, le dvakrat še možnost prislužiti nagrado. Pri zmanjšanem obsegu lista, bo seveda tudi »potrošnja« fotografij manjša. Pohitite, rok 1e IS. maj! UREDNIŠTVO To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Še o prekinitvi dela v sevniškem STILLESU 29. aprila so na sestanku družbeno političnih organizacij v podjetju STILLES v Sevnici razpravljali o nedavni prekinitvi dela. Očitno je, da so se v kolektivu pogovarjali o osnutku pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, že preden je bil le-ta izobežen na oglasni deski. 23. aprila, dan pred prekinitvijo dela, je bil namreč osnutek na običajen način razobešen, ob njem pa še uvodne opombe o postopku javne razprave Posebej je bilo navedeno, da bodo pravilnik obravnavale v naslednjem tednu družbeno-politične organizacije v podjetju, zatem kolektiv podjetja, končno pa bi ga sprejel delavski svet. Po tem postopku bi delavski svet o pravilniku odločal šele maja. Sobotni dogodki so ta način, ki je bil v skladi s sprejemanjem samoupravnih aktov, kot to določa statut podjetja, prekinili. Na sestanku političnih organizacij so zato tak način reševanja problemov — s prekinitvijo dela — ostro obsodili. Osnutek pravilnika so umakni- Zakaj ni pravica za vse enaka? Četrt stoletja je minilo od osvoboditve in težko je verjeti, da se še delajo tako očitne krivice nekaterim posameznikom. Navedem naj primer vojne vdove Frančiške Košmrlj. Ze več let pred vojno sem poznal mir. no in delavno družino Janeza Košmrlja, ki je prišel v naše kraje kot tesač od Loškega potoka. Družino je preživljal s te' sanjem v gozdovih nekdanjega boštanjske-ga graščaka in gozdnega veleposestnika Jakila, stanovanje pa je družina imela v nekdanji Pustdvi hiši, kjer sedaj stoji nova hiša na mestu, kjer se odcepi od ceste Radeče—Krško cesta proti Bučki. Ob prihodu okupatorja je Košmrljevo družino doletela enaka usoda kot mnogo drugih slovenskih družin. Košmrljevi so bili izseljeni na Hrvatsko, kjer je bil oče Janez zaradi sodelovanja s partizani ok-tobra 1914 ustreljen v Pitomači. Tudi sin Anton je odšel j partizane, doma pa je ostala le žena Frančiška z najmlajšim sinom. Na Impoljco se je vrnila kmalu po osvoboditvi in se vselila v pritlično hišico na Artu 15, ki stoji v bližini doma počitka. Imelo je sobo, veliko 30 kvadratnih metrov, brez kuhinje in jedilne shrambe, čeravno je sprejemala dokaj skromno invalidnino, se vsa leta po vojni ni nikoli pritoževala zaradi skromnega življenja. Nedolgo tega je hišico, v kateri je stanovala, kupil uslužbenec doma počitka, ki ■je nameraval hišo obnoviti in je zato vlo. žil pri občinskem sodišču v Sevnici tožbo za izselitev. S tožbo je uspel in Košmrlje- vi so ponudili, da bi se preselila v nekdanjo gozdarsko hišo na Artu v pritlično sobo, ki meri le 20 kvadratnih metrov. Ponudbo je Košmrljeva odklonila, ker je stanovanje manjše kot prejšnje in ker je razen tega še grajeno iz kamna in vlažno. Vdova Košmrljeva si je Se med vojno nakopala revmo in še nekatera obolenja. Da bi ugotovili, kako je s stanov^a-njem, so zaslišali nekdanja stanovalca v tej hiši. Eden je trdil, da je stanovanje zelo vlažno in da pozimi teče vodu po zidu, drugi pa, da se iz njega ni izselil za-radi vlažnosti, temveč zaradi tega, ker ima v sedanjem stanovanju v Sevnici bliže do delovnega mesta Občinsko sodišče je upoštevalo slednjo izjavo, ne da bi si stanovanje ogledala posebna komisija, še preden je sodišče izdalo odločbo o prisilni izselitvi, ki jo je potrdilo tudi okrožno sodišče v Novem mestu Tako so 6. aprila Košmrljevo nasilno preselili v drugo stanovanje, kamor je lah. ko spravila le del pohištva, preostanek Pa mora hraniti pri sosedu K0 sem obiskal Košmrljevo, sem se lahko prepričal, da je res tako Košmrlje-va se je sicer pritožila komisiji za prošnje in pritožbe pri IS SRS, toda vprašanje je, kdaj bo kdo posredoval, da bi ji krivico popratili. Težko je tudi razumeli, zakaj ne bi mogli z nasilno preselitvijo vsaj šc malo počakati, zlasti ker ima menda obljubljeno stanovanje v novem bloku, ki ga gradi društvo upokojencev iz Sevnice. Dodam naj še, da novega lastni• ka hiše na zadene nobena krivda, saj je bil toliko dober, da je plačal stroške preselitve, čeprav je bilo določeno, da jih mora plačati prizadeta Košmrljeva sama. Morda bi bilo prav, da bi se pri njej zglasili predstavniki krajevne ali občinske organizacije ZZB NOV in se prepričali, kaj se je naredilo, ter pomagali. Karel Zorko, Zavratec 32 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V m : SV H PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE L UGODNOSTI! 0 Vaši prihranki deviz doma niso na varnem. Na deviznem računu prt DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več! Dobili boste obresti! 0 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. % Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. 9 Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo. % Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država. % Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. % S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite. UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 % v devizah in 1 % v dinarjih; z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 °/» v devizah; z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 */o v devizah in 0,5 o/o v dinarjih. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem li iz javne obravnave, ker vsebuje nekatere nepravilnosti, predvsem pri vrednotenju delovnih mest administrativnega osebja, pa tudi nekaterih delovnih mest v proizvodnji. Sklenili so, da bodo izdelali nov osnutek pravilnika, potem ko bodo izvedli sistematizacijo delovnih mest. Poročanje o povečanih osebnih dohodkih v zadnji številki Dolenjskega lista, kjer je rečeno, da bi po novem osnutku pravilnika delavci prejemali 20 do 50 din več, vodilni. delavci in delavci v administraciji pa tudi do 700 din več, zahteva pojasnilo. Pisec ni iskal podatkov v tovarni, zato naj navedemo, da je doslej na primer inženir tehnolog prejemal 1.500 din na mesec, večina vodilnih delavcev pa okoli 2.000 din, to pa je zaslužek, ki strokovnjaka ne bo zadržal v podjetju. Res je, da tudi visoko kvalificirano delo v proizvodnji ni bilo dovolj ovrednoteno. Vodstvo podjetja in kolektiv sta se znašla pred vprašanjem, ali ustrezneje vrednotiti strokovno delo ali po uravnilovki razdeliti vsem enako, še nedavno je podjetje izdelovalo pohištvo in opremo na podlagi neposrednih naročij! državnih organov in raznih petičnežev, ki so zahtevali predvsem visoko kakovost, niso pa se toliko ozirali na stroške. Danes so stvari precej drugačne: na natečajih se je treba boriti za naročila, tam pa ni odločilno le skrbno delo in poznano ime, marveč tudi stroški proizvodnje, ki jih obrtniški način in zastarela strojna oprema prav gotovo zelo povečujeta. Kot v vseh manjših krajih so tudi v Sevnici težave pri iskanju strokovnih in vodilnih delavcev. »Za 700 din« večji osebni dohodki torej še ne pomenijo bistvene prednosti. Razponi v zaslužkih so v kolektivih, kjer se zavedajo, da brez dobrih strokovnih in vodilnih delavcev ne bo sodobne proizvodnje, še mnogo večji. Nadalje je bilo v omenjenem sestavku navedeno, da delavci v upravi ob sobotah ne delajo. Samoupravni organi so sprejeli odločitev, da v proizvodnji delajo tudi ob sobotah zaradi tega, ker je bilo veliko naročil. Ob tem so sobotno delo priznali za nadurno delo. Delavskemu svetu je bila hkrati postavljena zahteva, naj nadurno delo v režiji (upravi) omeji, kolikor je mogoče, in da mora biti režijsko delo opravljeno v rednem delovnem času. Izdelava sprejemljivih meril za nagrajevanje ni lahka zadeva. Prav gotovo bi se dalo nasprotujoča si mnenja o spornem pravilniku uskladiti v javni razpravi brez prekinitve dela. Urejanje nekaterih nesporazumov je naloga družbeno-političnih organizacij in vodstva podjetja, ki mora vztrajno in strpno iskati za kolektiv najboljše rešitve. ALFRED 2ELEZNIK NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki ki so objavljeni na tej strani — K prispevkom, ki |ih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače) vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Dvojčka Peter in Pavel Crček, doma iz Mokronoga, ki služita vojaški rok v Bihaću, lepo pozdravljata domači kraj, znance in prijatelje. NOVO MESTO Mrčes ni samo nadležen.. .. prenaša tudi bolezni. PlPS unfiuje muha, molje, komarje, brenclje in ostali mrčes. Na Dolenjskem je prav malo krajev, kjer se niso za hitrejši napredek odločili na referendumih za samoprispevek. V nedeljo, 17. maja, bodo šli na volišča tudi prebivalci krajevnih skupnosti Ponikve in Videm—Dobrepolje, z izjemo naselij Vodice in Hočevje. Na referendumu se bodo odločali o tem, ali bodo od 1. julija letos pa do zadnjega junija 1975 plačevali samoprispevek za vodovod. Vsak »da« na glasovnih lističih bo pomenil novo kapljo vode v tej suhi kraški dolini, kjer je kar 10 naselij s skoraj 3000 prebivalci brez zdrave pitne vode. Prvi načrt je bdi zaradi nazadnjaških niisli obsojen na neuspeh pred šestimi desetletji. Plodna dolina je vse do danes ostala suha in žejna, piebivalci si gasijo žejo z nezdravo vodo iz hišnih kapnic. Vsa nesnaga se s streh steka v vodnjake: nič čudnega ni, da se pojavijo epidemična obolenja tifusa in da so vsebolj pogoste bolezni srca, tuberkuloza in rakasta bolemja. V sušnih mesecih morajo prebivalci voziti vodo tudi po 10 in več kilometrov daleč. Gorje, če se takrat pojavi na strehah rdeči petelin. Takrat ne pomaga modema oprema, ogenj se bliskovito širi, kot se je to zgodilo pred časom v vasi Podgora. Razvoj kmetijstva je odvisen predvsem od vode: Dobre-poljoi so znand kot dobri živinorejci. Tudi industrija se je tako razvila, da brea zadostnih količin vode ne bo več mogla napredovati. Zaradi tega tudi ne bo več mo DOBREPOLJE: BOMO POPRAVILI STARE NAPAKE? Vsak „da“ je nova kaplja vode! V nedeljo referendum v dobrepoljski dolini: glasujte že dopoldne, obkrožite »da« za napredek! Pet let samoprispevka za vodovod! Cesta od Rašice do Dobrepolja, dolga kakih sedem kilometrov, je na nekaterih mestih hudo razdejana. Najbolj jo je poplava Raščice prizadela tik pred Ponik vami, nedaleč od Rašice, koder skoraj ni bila več prevozna- Delavci cestnega podjetja so jo nedavno zasilno popravili. Na najbolj ogroženem delu cestišča so morali nasuti veliko materiala in cestišče precej dvigniti. Dobrepoljci že vrsto let želijo, da bi asfaltirali cesto do njihove doline, in bi bili pripravljeni tudi sami prispevat. Žal nekaj naslednjih let ne bo nič, ker bodo vse sile in denar usmerili v gradnjo vodovoda. (Foto: Grivec) Naša knjižnica ne more zaživeti Knjižnica je v Velikih Laščah edino kulturno žarišče izven šole, a še to životari -* Po več letih so jo lani odprli, zdaj pa je spet zaprta Pred leti je bila ljudska knjižnica v Velikih Laščah po številu izposojenih in branih knjig med najboljšimi. Leta so minevala, knjižničarka — učiteljica se je utrudila. Ker ji ni nihče pomagal, je knjižnico zaprla. Lani je na pobudo občinske Zveze kulturno - prosvetnih društev in osrednje občinske knjižnice velikolaška knjižnica spet zaživela: pod strokovnim vodstvom knjižničarske iz Ljubljane in s sodelovanjem štirih šolarjev jo je nova knjižničarka Fanči Sever uredila. Knjižnica je dobila nov, urejen prostor med mesnico. Zaprte omare so predelili v police, da imajo bralci prost pristop h knjigam, ki jih preiko 800 in so razdeljene po vsehind v nekaj skupin. Zaradi nekajletnega zastoja ▼ knjižnici ni novih, sodobnih knjig. Vendar so na polici tudi knjige starejših izdaj, ki jih je težko dobiti. V glavnem so vse knjige namenjene odraslim. Obisk knjižnice je silab. Solarjev ni, ker je šolska knjižnica bolje založena z mladinskimi knjigami, pa tudi izposojnina Je nizka. Marsikdo očita knjižnici neustrezen čas izposojanja.' Pri tem ne pomislimo, da ne moremo prisiliti enega same- ga človeka, da bo ob vsakem času na razpolago in da bo za zastojnkarsko delo moral žrtvovati še ves prosti čas. Ljudska knjižnica ni stvar enega samega človeka, pač pa vseh občanov v kraju, zato naj z njo sodelujejo, se ob njej izobražujejo in ji po svojih močeh pomagajo. Kljub precejšnjemu prizadevanju v vsem kraju ni mogoče dobiti človeka, ki bi bil knjižničarki v pomoč. Prav zdaj je knjižničarka na porodniškem dopustu, zato je knjižnica začasno zaprta. Za pomoč smo pridobili le eno vaščanko, ki pa zaradi smrti v družini ne more sodelovati. L. S. Mladi in stari z roko v roki Ob določenih dneh naj bi se zbirali vsi, ki imajo veselje za isto zabavo ali delo V mesecu maju, ki je namenjen mladim, posvečamo več pozornosti prav njim, ker vemo, da nas bodo čez nekaj let pri delu zamenjali. Oglejmo si, kako delajo in kako so pripravljeni za te naloge v Velikih Laščah. Na sestankih pogosto ugotavljamo, da mladina v Velikih Laščah ni do.avna, da je neresna. Pogosto ob takih naštevanjih kažemo s prstom na »grehe«, ki so jih zakrivili še prejšnji rodovi. Pri tem pa ne’vidimo, da si želi mladina novih oblik dela. Tako se mladi Laščani zelo zanimajo za planine in ho- Počitek prežive v naravi Vedno več Ljubljančanov preživi soboto in nedeljo v naravi ob kočevski cesti Komaj je izginil sneg, že spet ob sobotah, posebno pa ob nedeljah, prihaja na območje. Pijave gorioe, Turjaka in Velikih Lašč množica izlet rakov. Utabore se v bližini glavne oeste ali nekaj sto metrov vstran in vsak po svoje na najbolj poceni način preživlja tedenski oddih. S se- Izletniki prihajajo Zadnja lepa nedelja Je spet izvabila Ljubljančane na izlete proti Turjaku, Velikim Laščam in naprej proti Ortneku, Grmadi, Ribnici, Travni gori in Kočevju. Kot je že običajno ob lepih nedeljah, tako so tudi preteklo nedeljo izletniki preživeli večji del dneva v naravi vse od Pijave gorice pa naprej ob cesti proti Kočevju. Največ se jih je spet ustavilo na območju do Velikih Lašč. dijo ob praznikih na izlete, nekaj mladincev se ukvarja s fotografiranjem, nekateri ob prostem času igrajo na šolskem igrišču košarko in podobno. Se bi lahko našteval vrsto dejavnosti, v katere bi lahko pritegnili mladino, ki bi ob pravilnem vodenju in delu premostila večno vrzel med svojo in starejšo generacijo. Ne bi bilo napak, če bi znova oživel klub. kjer bi se zbirali stari in mladi, ki imajo veselje za iste ali podobne dejavnosti. Tako b; se lahko enkrat na teden zbrali šahisti, ki jih ni malo, drugič pevci pa športniki ali pa bi obnovili fotografski krožek. Delo in sodelovanje bi se prepletajo. Tako bi preprečili dosedanjo prakso, da je vse delo vodilo le nekaj posameznikov, ko so ti popustili, pa Je vse propadlo. Nujno potrebno je vsepovsod vključevati v delo več mladih — za vzgled so lahko gasilci — in celo šolarje, ki končujejo osemletko, saj je v zadnjem času spot več možnosti, da si bodo služili kruh v domačem kraju L. S. boj prmesejo hrano za ves dan. Nekateri so jo pripravili že doma, drugi pa kuhajo in pečejo kar v naravi. Seveda imajo s seboj tudi različne igre, da Jim čas hitreje mine in da Je rekreacija kar najbolj popolna. Popoldne in proti večeru je zato na glavni cesti proti Škofljici velik promet. Na priključku na glavno cesto Novo mesto—Ljubljana v Škofljici čaka običajno vrsta avtomobilov, da se bodo lahko vključili v kolono vozil, ki prihaja iz novomeške smeri. Priključek v Škofljici bo treba preurediti tako, da bo tu nadvoz ali podvoz in da bodo vozila s kočevske ceste prihajala na glavno cesto z desne strani. Sedanji priključek Je Uidi nevaren, saj se Je tu zgodilo že več težkih nesreč. gla zaposlovati mladine; še vedno se veliko ljudi zaposluje drugje. Naprede^ prodira v dolino: pralni stroj ima že vsaka hiša, prebivalci gradijo kopalnice — a vse to nič ne pomaga, če ne bo dovolj vode. Krajevni organizaciji SZDL in krajevna skupnost na območju Videm-Dobrepo-lje in Ponikve sta sprejeli sklep, da je gradnja vodovoda nujna. V marcu in aprilu so prebivalci doline na zborih volivcev soglasno predlagali svetu krajevne skupnosti, naj razpiše referendum. Tudi grosupeljska občina meni, da je referendum potreben, ker je to edini način, da bo dobrepoljska dolina prišla do zdrave pitne vode. če bo samoprispevek izglasovan, bodo kmetje plačevali po 5 odst. od katastrskega dohodka, delavci, upokojenci in obrtniki pa po 2 odstotka od osebnih dohodkov, pokojnin oziroma čistega dohodka. Občani bodo samoprispevek plačevali pet let, ker bodo razen glavnega vodovoda položili tudi stranske odcepe do vseh naselij, razen do Ho-čevja in Vodic. Nedeljske volitve so torej motnost, da se prebivalci te doline odločijo za boljšo in lepšo prihodnost sebe in svojih otrok. Hkrati lahko popra- Posojilo za kanalizacijo Komunalni sklad bočine Grosuplje je najel pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana posojilo v znesku 315.0000 din na 10-letno dopla-čilno dobo z 2-ods. obrestno mero. Posojilo bodo porabili za izgradnjo spodnjega voda kanalizacije v Grosupljem ob Partizanski cesti. vijo staro napako prednikov. Pričakujejo, da bodo volišča obiskana vsaj tako, kot so bi- li zbori volivcev. Kdor je za naprede^, svojega kraja, ta bo že v dopoldanskih urah obkrožil svoj »da« za vodovod in s tem za napredek kraja, za lepšo bodočnost. Volivci, ne pozabite: vsak »da« pomeni novo kapljo v suhi kraški dolini! 1,7 milijona za komunalna dela Preteklo leto je komunalni sklad občine Grosuplje uporaoil skoraj 1,8 milijona dinarjev, predlog letošnjih dohodkov in izdatkov sklada pa je nekaj nad 1,7 milijona dinarjev. Dohodki sklada se oblikujejo iz prisipevka za uporabo mestnega zemljišča na območju naselij Grosuplje in Ivančna gorica ter iz prispevka investitorjev in delovnih organizacij za urejanje gradbenih zemljišč. Vzdrževanje in razširitev komunalnih naprav bo sklad financiral v celoti le v naselju Grosuplje, denar z območja Ivančne gorice pa sklad odstopa krajevni skupnosti Ivanina gorica. -vec Cigansko vprašanje Tudi v grosupeljski občini je vedno bolj pereče cigansko vprašanje. O tem so spregovorili odborniki tudi na zadnji seji občinske skupščine. Nekateri so opozorili, da postajajo Cigani včasih kar predrzni v svojih zahtevah, ne kažejo pa nobene volje po ustalitvi oziroma vključitvi v redno delo. Njihove nasilnosti se ljudje ponekod celo bojijo. Na skupščinski seji so sklenili, da bodo morale pristojne občinske službe o teh stvareh temeljito razmisliti in ustrezno ukrepati. Suša je v dobrepoljski dolini največja ovira napredka. Ni je večje nadloge, kot kadar poleti zmanjka vode. Prebivalci bodo šli v nedeljo na volišča, da si izboljšajo življenjsko raven, in bodo z glasovanjem za samoprispevek poskrbeli, da bo odslej tudi ta suha kraška dolina imela dovolj vode., KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM ■ GROSUPLJE — LetoSnja pr-va občinska priznaj a OF v grosupeljski občini so dobil: Dušan Kavčič iz Predstruge pri Dobre-poljah, Janez Lesjak iz Grosupljega. Vera Podkoritnik iz Grosupljega, Anton Puš lz Radohove vasi in Janez Stibemik iz Pece pri Grosupljem. ■ TABORSKA JAMA — Za pr vomajske praznike so spet odprli jamo z lepimi kapniki, v kateri so prenovili električno razsvetljavo. Zdaj urejajo okolico; 6 km ceste od Grosupljega pa Je v obupnem stanju — Se sreča, da bodo letos položili asfalt do Ponove vasi. ■ GROSUPLJE — Pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani so izračunali, da je bilo v grosupeljski občini lani izgubljenih 40.850 din zarall začasne nezmožnosti za delo. Številka predstavlja skoraj 4 odst. vseh delovnih dni. ■ STIČNA — Mesno podjetje Je bržkone tudi v prvih treh le-to&njlh mesecih poslovalo z izgubo. Njegov nadaljnji obstoj Je »daj odvisen predvsem od klavni- ce: prisilna uprava pa se Se ni odločila ali bodo gradili novo ali pa obnovili staro. Kajpak bo veliko odvisno od denarja. ■ GROSUPLJE — Lani Je bilo v grosupeljski občini začasno brezposelnih 57 ljudi, predlanskim pa 65. Lani se je prvikrat zaposlilo 25 delavcev, predlanskim pa 17. V občini so lani imeli 4 stalne priznavalnine in 79 stalnih socialnih podpor. Obe številki sta nižji od predlanskih. ■ GROSUPLJE — Občinska konferenca SZDL Je obravnavala 6. maja vlogo SZDL v krajevni skupnosti. V tehtni razpravi so se zavzeli, naj bi krajevne skupnosti povezovale delo vseh organizacij. ■ TEMENICA — Da bi bilo delo krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij Socialistične zveze bo\J usklajeno, bodo ustanovili samostojne organizacije za območje krajevnih skuDnosti Temenica, Dob — Hrastov Dol (doslej Šentvid), Metnaj 'Stična) in Mlačevo (Grosuplje) To nalogo bodo izpolnili do konca letošnjega septembra. :: i 1 P - ' o,t k • ■■■£ ' ” C m- £?»'< 'li; ><>•* f ' ' FOTO - OBZORNIK 1. Začela so se dela na sodobni štiripasovni avtomobilski cesti med Zagrebom in Karlovcem, ki bo kasneje 'povezala Zagreb tudi z Reko in s Splitom. Svečanosti ob otvoritvi, posvečeni * ?5-let-nici osvoboditve Zagreba, je prisostvoval tudi predsednik izvršnega ,sveta Hrvatske Dragutin Haramija. Na sliki: pogled na gradbišče med zagrebškimi južnimi vpadnicami med svečanim začetkom del (Foto: TANJUG) 2. V Soboto je pripeljal SONČNI VLAK iz Avstrije preko Jesenic v Ljubljano, kjer so se jim pridružili še naši udeleženci. Na sli-lci: Ivan Selak iz šmarje-te in France Perovšek iz Sodražioe (Foto: France Mod.c) 3. Pogled na udeležence slavja ob zaključku XI. pohoda po poteh partizanske Ljubljane v nedeljo na Trgu revolucije (Foto: France Modic) 4. Na dan zmage so kočevski pionirji pri spomeniku NOB svečano sprejeli kurirčkovo pOŠtO- PiO-nir Samo Brudar je torbo s pozdravi za tovariša Tita predal predsedniku občinske konference SZDL Nacetu Kamičniku, ki je pionirjem spregovoril o pomenu zmage nad fašizmom (Foto: France Brus) 5. Parkirišče pred bolnišnico v Novem mestu postaja zlasti ob nedeljah, ko se ustavi tu tudi več kot 100 avtomobilov, že zdavnaj premajhno. Naš sodelavec Polde Grahek je ujel pogled na križišče pred bolnišnicami. Podražitev mesa in odlok občinske skupščine Kočevje o deratizaciji nista prizadela naših muck. Odlok je namreč ostal le na papirju, v mestu pa je dovolj miši in podgan... (Foto: France Brus) kultura in izobraževanje Dve razstavi o Leninu 8. maja zvečer, ob obletnici osvoboditve Novega mesta, so v Dolenjski galeriji odprli razstavo, posvečeno stoletnici Leninovega rojstva. O pomenu in zgodovinski vlogi Leninove misli je spregovori] sekretar občinskega komiteja ZKS Boris Gabrič. Kulturni del so izpopolnili šentjernejski oktet in recita-torki. ki sta prebrali nekaj odlomkov iz del Maksima Gorkega in revolucionarnega pesnika Majakovskega. Na otvoritvi se je zbrala samo peščica družbeno-političnih de. lavcev. Razstava bo odprta do konca maja in obsega: vrsto propagandnih sovjetskih revolucionarnih ' lepakov iz let 1918—1927, fotografske posnetke dokumentov, dogodkov in osebnosti iz sovjetske revolucije, državljanske vojne ter gospodarske izgradnje (1917-1936), liste iz albuma »Življenje tn delo V. 1. Lenina«, Leninova zbrana dela v izvirniku in ilovenske prevode posameznih razprav. Od prvomajskih praznikov je tudi v Posavskem muzeju v Brežicah odprta razstava v počastitev stoletnice Leninovega rojstva. Z okoli 200 eksponati pokaže Leninovo vsestransko osebnost kot teoretika, stratega revolucije, pobornika miru In sožitja itd., odmev Leninovih revolucionarnih idej pri jugoslovanskih narodih in še posebej pri Slovencih. Razstave Grete Pečnik, Antona Plemlja in Antona Repnika Trije naši znanci z vsakoletnega trebanjskega tabora slovenskih likovnih samorastnikov imajo te dni samostojne razstave: Greta Pečnik, ki živi stalno v Piranu, jo je 9. maja odprla na Jesenicah na Gor., v Piranu pa razstavlja Anton Plemelj iz Ljubljane. Obe razstav* sta vzbudili živahno zanimanje obiskovalcev. Anton Repnik naš znani sampuk iz Mute, pa razstavlja svoje risbe v galeriji Bunkarthof v Ziirichu^ njegova razstava bo odprta do 8. junija. — Greta Pečnik in Anton Plemelj bosta sodelovala z novimi zanimivimi deli tudi na veliki razstavi »Slovenski likovni samorastniki 1970«, ki bo odprta od 27 junija do 20. julija v Trebnjem. Tg. JUBILEJ DOLENJSKEGA KULTURNEGA FESTIVALA Daleč od brezimnosti Številne kulturne prireditve ponesle v svet ime in sloves Kostanjevice -najmanjšega slovenskega mesta - Žarišče ljudske kulture Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici je pripravil letos v jubilejnem 15. letu obstoja obširen spored gledaliških, likovnih, koncertnih in literarnih prireditev. Ko to pišemo, je nekaj teh prireditev že bilo, druge pa se bodo zvrstile v naslednjih mesecih tja v september. Ob koncu avgusta bodo v okviru prireditev Dolenjskega kulturnega festivala slovesno izročili namenu obnovljeno samostansko cerkev — enega naj lepših dosežkov naše spomeniško-varstvene službe. Iz majskega in junijskega sporeda Dolenjskega kultur-nega festivala le neikaj naslovov pomembnejših prireditev: gledališče: »Dogodek v mestu Gogi« Slavka Gruma v uprizoritvi Drame iz Ljubljane, »Znamke, nakar še Emilija .. « Dušana Jovanoviča (Mala drama, Ljubljana), »Gorenjski slavček« J. Foersterja (Opera SNG iz Ljubljane); likovne prireditve: partizanska grafika, koroški likovni ustvarjalci, razstava del akademskega slikarja Eda Murtiča; dnevi za koncerte in recitale še niso določeni. Očitno je. da Je Dolenjski kultumj festival ustanova ki se je s svojo dejavnostjo povzpela iz brezimnosti v slovenskih in jugoslovanskih mejah. Forma viva — kot ena pomembnih dejavnosti v okviru festivalnih prireditev — si je ta čas pridobila mednaro-ni ugled in sloves. Zato tudi ni presenečenje, da se je letos (v desetem jubilejnem letu) prijavilo na mednarodni simpozij kiparjev največ udeležencev Festival je z vsemi dosedanjimi prireditvami po- Srečanje mladih pevcev v Metliki V nedeljo, 17. maja ob 16. uri, bo v Metliki revi ja mladinskih pevskih zborov. V gornji avli osnovne šole se bodo dopoldne od desetih naprej zvrstili mladinski pevski zbori osnovnih šol iz Črnomlja, Vinice, Starega trga, Semiča, Suhorja in Metlike. Nastop bosta poživila tudi nastopa pevskega zbora učenk poklicne šole tovarne BETI in tamburaški zbor metliške osnovne šole. nesel glas o kraju širom po dežel] in državi ter s tem znatno pomagal utrditi tudi temelje turističnega razvoja. Festival je ustanova pokrajinskega pomena in nikakor ne občinska domena. Na Slovenskem prav gotovo ni podobne sorodne ustanove. Prireditve Dolenjskega kulturnega festivala so v minulih letih obiskale nekatere pomembne osebnosti slovenskega kulturnega življenja. »Dolenjski kulturni festival dostojno prispeva svoj delež k veseli resnici, da postaja Kostanjevica novo žarišče ljudske kulture,« je zapisal, slovenski pisatelj France Kosmač. Svoje vtise pa je pred leti umrli slovenski pesnik dr. Alojz Gradnik strnil v tele vrstice: »Festival je manifestacija, ki mora vzbuditi presenečenje in začudenje. Uspeh dokazuje, kaj lahko us-tvari ideja in pobuda ene same osebe, prežete z željo in voljo na odkazanem ji skromnem prostoru utešiti željo tudi podeželskega občinstva s pridobitvami naše podeželske kulture.« I. Z. TRŽAČANI V KOSTANJEVICI — 20. maja ob 20. uri bodo v kostanjeviškem domu kulture gostovali igralci Slovenskega gledališča iz Trsta s Silonejevo dramo »Prigoda ubogega kristjana«. Delo, ki ga prvič izvajajo v slovenščini, je v našo odrsko besedo prelil Mirko Mahnič, zrežiral ga je Andrej Hieng, sceno pa je pripravil Sveta Jovanovič Na sliki: Jože Zupan in Rado Nakrst imata v Silonejevem delu pomembeni vlogi. (Foto: Magajna) Prireditev, ki je v Beli krajini vsako drugo leto, naj Šola za življenje Med sedmim in 21. majem je delavska univerza Kočevje pripravila v okviru šole za življenje vrsto zanimivih predavanj za mladino in za starše. V šoli za mlade bodo štiri predavanja, in sicer o spolnem m telesnem dozorevanju, o odnosih med spoloma ter o tem, kako naj se mlad človek uči. Približno iste teme, seveda malce prilagojene, bodo tudi za starše, razen tega pa še o zdravi prehrani otrok. Jutri v Kostanjevici: razstava z recitalom Jutri ob 18. uri bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli prvo likovno razstavo v okviru XV.. dolenjskega kulturnega festivala. To bo retrospektivna razstava del znanega akademskega slikarja Franceta Godca iz Ljubljane. O umetniku bo spregovoril likovni kritik Mirko Juteršek. Hkrati bo v Lamutovem salonu tudi literarni večer, na katerem bodo nastopili naslednji pisci iz Dolenjske: Ivanka Hergold, prof. Janez Kolenc, Irena Bašelj, Vladimir Bajc, Janja Kastelic, Ivan Perhaj in Ivan Zoran. Uvodno besedo bo imel prof Jože Škufca. bi bila predvsem srečanje mladih pevcev, hkrati pa tudi prikaz požrtvovalnega dela učiteljev, ki na naših šolah poučujejo petj’e. Na žalost premorejo vse belokranjske šole le enega kvalificiranega pevovodjo, zato je trud tistih, ki pevsko vzgajajo našo mladino in ji vzbujajo ljubezen do petja, toliko več vreden. Za republiško revijo, ki bo letos v Zagorju ob Savi, so prijavljeni trije zbori: mladinska zbora osnovnih šol iz Črnomlja in Metlike ter dekliški zbor poklicne šole tovarne BETI Na nedeljsko srečanje katerega pokrovitelj je predsednik metliške občinske skupščine Ivan žele, vabimo vse prijatelje lepe pesmi MEDOBČINSKI SVET ZKS POSAVJE RAZPRAVLJAL O KULTURI Poti za sodelovanje niso zaprte Komunisti se bodo zavzemali za to, da bodo brežiška, krška in sevniška občina dajale za kulturo vsaj po 0,20 odst. narodnega dohodka »Spodbuda, da medobčinski svet Zveze komunistov danes razpravlja o kulturi, se mi ne zdi le posrečena, ampak tudi pravočasna. Smo namreč tik pred sprejemom zakona o kulturnih skupnostih, zato je še kako prav, da povedo svoje o tem tudi komunisti,« je dejal Miloš Poljanšek, predsednik republiškega prosvetno-kultumega zbora, 6. maja na razširjeni seji posavskega medobčinskega sveta Zveze komunistov v Krškem. Kot gostje so sodelovali še: Boris Lipužič, direktor republiškega Zavoda za šolstvo in zvezni poslanec, republiški poslanci, predstavniki republiške konference Socialistične zveze in Zveze delavskih univerz Slovenije, kulturni delavci in drugi Komunisti spodnjesavskih občin so na tej seji poudarili, da se bodo zavzemali za to, da kulturna dejavnost ne bo ograjena z občinskimi plotovi, ampak je potrebno na tem področju razviti kar najširše medobčinsko in tudi medobmočno sodelovanje. Seveda je nujno izdelati razvojne načrte za posamezne občine in območje, ker bo le PO SEDMIH LETIH SPET RAZSTAVA V ČRNOMLJU Vrh samoukega slikarstva Razstava pastelov in akvarelov Franca Čadeža v avli prosvetnega doma bo odprta teden dnj - Po otvoritvi je bil večer glasbe in umetniške besede - Črnomlju se pozna, da primanjkuje tovrstnih prireditev Mali kulturni barometer ■ GOSTOVANJI- \ NOVKM MESTI' — V počastitev dneva zmage Je minulo soboto gostoval v Domu kulture akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Pod vodstvom dirigenta Marka Muniha )e izvede) bogat spored, ki ga je bil pripravil za proslavljanje 50-ietmce slovenske univerze v Ljubljani »NEPOKOPANI MRTVECI V KOSTANJEVICI - 9. maja zvečer je v kostanjeviškem kulturnem domu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče u Celja z dramo »Nepokopani mrtveci« francoskega dramatika m filozofa Jeana Paula Sartra Občinstvo je napolnilo dvorano. prired.tev pa je bila v čast 25-obletnice osvoboditve. ■ KNJIŽNA RAZSTAVA - Pred kratkim so v novomeški Studijski knjižnici Mirana Jarca odprli razstavo memoarske in zgodovinopisne literatur* o narodnoosvobodilnem boin nn Slnvpnskpm Ohse(?a tiske po maju 1945 Prireditev je posvečena 25-letr osvoboditve 4 PISATELJSKO SREČANJE — V Piranu je bilo minul) teden srečanje pisateljev Jugoslavije, Francije, Italije, Avstrije. Madžarske in Romunije Razpravljali so o tami »Deus ex machina, deus in machina-« Prihodnje leto bodo >isatelji iz teh dežel v razgovoru poskusil) odgovoriti na vprašanje, zakaj pisati ■ JOVANOVIČ IZDELAL ŽOLNIRJA — Peter Jovanovič, znani amouK iz Poljansk doline in udeleženec zadnjega mednarodnega simpozija kiparjev na samostanskem vrtu v Kostanjevici, je te dni izdelal v lesu kloštrskega Žolnirja. osebo iz istoimenskega Jurčičevega romana Kip bo lepo o-krasil bogate zbirke udeležencev Forme vive v Kot anjevlci. ■ LETOS SPET SIMPOZIJ - 1. julija se bodo na samostanskem vrtu v Kostanjevici zbrali udeleženci letošnjega mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. Pričakujejo da bo na simpozij prišlo sedem kiparjev. Prostorna avla črnomaljske-ga prosvetnega doma 7. maja zvečer ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, ki so prišli na otvoritev slikarske razstave samouka Franca Čadeža, 69-letnega upokojenega kurjača iz Poljan nad Sokfjo Loko, ki zdaj živi v Mariboru. To je za Črnomelj tz-redno razveseljiv pojav, hkrati pa tudi povsem razumljiv, saj v domačem kraju že sedem let niso imeli nobene likovne razstave. Ta likovni dogodek jim je omogočila sekcija "za kulturno dejavnost pri občinski konferenci Socialistične zveze, še poseben trud pa sta v prireditev vložila njena člana Janez Dra-goš in Silvester Mihelčič. O samoukem slikarju, čigar 44 pastelov in 8 akvarelov bo teden dni razstavljenih, Je spregovoril ravnatelj škofjeloškega muzeja umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec. Predvsem je poudaril, da Cadeževo slikarstvo s patino realističnega akade- mizma kaže vrh, do katerega se lanko povzpne samouk. Zato je razstava slej ko prej na nadpovprečni ravni, visoko nad likovnimi prireditvami, ki jih obiskovalcem ponujajo razstavišča v krajih, kakršen Je Črnomelj. Motivno je Čadež pokraj i-nar, s čopičem pa je ustvaril bogat dnevnik popotnih vtisov iz rodne Poljanske doline, okolice Rovt, Maribora, z morja in iz alpskega sveta Njagova slikarska govorica je umirjena, ubrana na tenkočutno doživljanje nara-ve, lirično razpoloženjska. Ca-deževi pasteli in akvareli gledalca umirjajo, na njih se oko spočije. To je gotovo odlika, ki je pri samouku presenetljiva. Po otvoritvi razstave je bil v dvorani prosvetnega doma večer glasbe in umetniške besede, na katerem so sodelo-ali: vokalni kvartet »Zvonč-ki« iz Kranja, solist Silvester Mihelčič z električno harmo- niko in dramski igralec Jože Logar iz Škofje Loke. I.Z. Za konec sezone: »Vdova Rošlinka« Igralska skupina Novomeškega amaterskega gledališča bo 20 maja ob 20. urj uprizorila v Domu kulture Cvetka Golarja ljudsko veseloig-ro »Vdov0 Rošlinko«. Nastopili bodo: Zvonka Falkner (Rošlinka), Jože Bračika (Ba. lantač), Jože Falkner (Rožmanov Janez), Ana Vitkovič, Darja Ličen, Marjetka Žagar, Vinko Žabkar, Niko Bratož in Polde Cigler — člani DPD Svoboda Dušan Jereb in Odra mladih. To bo po daljšem zastoju prvi nastop novomeških igralcev, ki se v okviru gledaliških prizadevanj Zavoda za kulturno dejavnost pri-pravijajo za naslednjo sezono. Delo je odrsko pripravil režiser Marijan Kovač, scena pa je delo Nika Padevske. ga. tako možno dobro razviti sodelovanje. Načrti pa morajo zajeti poklicne in amaterske kulturne organizacije, ne da bi pri tem druge zapostavljali na račun prvih. Menili so, da v amaterizmu še tega ne bi imeli, ko ne bi bilo posameznikov, ki so res z dušo in telesom izgorevali v delu, čeprav niso dobili kdove kakšnih družbenih priznanj m podpore širše skupnosti Po mnenju Miloša Poljanška, ki je nekajkrat posegel v razpravo, so bili prav zavoljo takih posameznikov uspehj na kulturnem področju v Spodnjem Posavju znatno večji, kot bi smeli pričakovati ob sredstvih v ta namen. Komunisti so še zlasti opozorili na podatke, po katerih dajejo spodnjesavske občine za kulturo na prebivalca precej manj kot poprečno v Sloveniji, komaj 0,10 do 0,15 odstotka narodnega dohodka. Zato je eden od sklepov te seje, da je treba v vseh občinah doseči, da se bo delež za' kulturo v letu ali dveh povečal vsaj na 0,20 odstotka narodnega dohodka. Predvsem pa bodo vplivali na občinske skupščine, da bodo kulturno problematiko češče obravnavale, ne le tedaj, ko določajo razporeditev proračunskega denarja. Gotovo pa je, so poudarili, da občine za zdaj še niso tolikanj premožne, da bi mogle povsem ustreči potrebam in željam v kulturi Zato se bodo še nadalje potegovali za republiška sredstva, to pa naj bi bila tudi ena od oblik republiške pomoči za odpravljanje razlik med razvitimi in nerazvitimi območji. Glede delavskih univerz so člani medobčinsekga E’"ta menili, da je tretoa proble* matiko temeljito proučiti, preden bi zavzeli kakršnokoli stališče — ali do predvidene združitve v eno ustanovo ali do nadaljnje samostojnosti posamezne univerze Poudarili so, da se ne kaže prenagliti tudi spričo dejstva, da v spodnjesavskih občinah ni pravega čuta in razumevanja za izobraževanje odraslih. I. Z. OGLE* DALO MLA »DIH Mi: ::'i p ftr'" Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: p Ime in priimek . -------------------------- Kupori .t | j ~ „Spet bi bila otroška sestra!" Mlada dekleta, ki se bodo odločila za otroške sestre, morajo imeti, tako pravi Brigita Angleitner, rada otroke in biti potrpežljiva V jeseni bodo na novomeški šoli za zdravstvene delavce vpisovali gojenke tudi v oddelek otroške smeri. Tej odločitvi je ^botrovalo občutno -pomanjkanje otroških sester v vrtcih, zdravstvenih domovih in bolnišnicah na Dolenjskem. Mlada dekleta premalo vedo o tem poklicu. Brigita Angleitner, otroška sestra iz novomeške bolnišnice, je svoj poklic predstavila takole: »Ko sem se odločala, da postanem otroška sestra, so mi domači pogosto rekli, da mi bo žal, ker bom vsa najlep- ša leta prebila ob malih bolnikih. Res je, da je delo naporno. Polne roke dela imam, ker je otroških sester malo in moramo tiste, ki smo, veliko več delati, kot je predpisano. Kljub vsemu bi se spet odločila za otroško sestro, če bi izbirala življenjski poklic. Rada imam otroke in vse bi storila zanje. To pa je za naše delo najpomembnejše. Mislim, da bi zdaj, ko sem se navadila na male bolnike, težko delala med starejšimi « — Kaj bi svetovali mladim dekletom, ki se nameravajo odločiti za ta poklic? »Odločijo naj se, če imajo rade otroke. To jim bo veliko pomagalo. Otroci, ki jih pri nas sprejmemo v bolnišnico, so močno navezani na dom. Ure in ure, dneve in dneve stojim ob posteljah najtežjih malih bolnikov, jih negujem in jim pomagam, kakor najbolje vem in znam. Nepopisno srečna pa sem, kadar se malemu bolniku obme na bolje, ko iztegne ročice in se nasmeje in tako pokaže, da me pozna.« Novomeški šolarji so prejšnji teden izdali tretjo številko glasila »Utrinki«, v katerem so objavljeni zanimivi in dobri prispevki o srečanju z mladinskima pisatelje* ma Francetom Bevkom in Antonom Ingoličem na Muljavi ob podelitvi bralnih značk, nekaj pesmi in topli prozni sestavki. Učenci so pred izdajo še enkrat pregledali ciklostirane liste skupaj s predmetno učiteljico Ivanko Mestnik. (Foto: Marija Padovan) ANKETA O VAJENCIH OPOZARJA: Namesto tožb odkrita beseda Vajenci prepogosto tožijo nad odnosi v delovnih organizacijah, kjer delajo, premalo pa naredijo, da bi odkrito govorili o svojih težavah v okviru mladinske organizacije, katere člani so Srečanje mladih literatov 23. maja zvečer bo na grajskem dvorišču v Metliki I. srečanje mladih literatov Dolenjske in Bele krajine pod naslovom »Ogrlica besed«. Prireditev pripravljata mladinska konferenca ZMS Metlika in mladinska igralska skupina »Osip šest«. V strokovni komisiji, ki bo ocenjevala literarne prispevke, bodo pisateljica Mimi Malenšek, pisatelj prof. Jože Dular, tretji član pa bo najbrž predstavnik RTV Ljubljana. Člani mladinske igralske skupine »Osip šest« bodo prebrali literarne prispevke Irene Žefran in Žarke Slana iz Novega mesta, Tomaža Skrbinška & Črnomlja, Andreja Vebra iz Mrzle luže, Martine Nemanič, Bogdana Končarja in Zorana Hočevarja iz Metlike, Martine Furar iz Šentjerneja ter Mirka Barblja iz Vinice. Nastopil bo tudi Silvester Mihelčič s harmoniko, Toni Gašperič pa bo prebral nekaj svojih humoresk. —hi Po dveh tednih spet kupon Poslali ste nam 90 kuponov in odločili tako: 1. »Moj dom je zaprt« - Slaki, 45 glasov, 2. »Pridi, dala ti bom cvet« - Eva Sršen, 13 gl., 3. »Zvestoba« - Beneški fantje, 10 glasov, 4. »Trla baba lan« - Korni grupa, 8 glasov, 5. »Čemu da živim - Mišo Kovač, 2 glasova Vmes so bili prvomajski prazniki, Dolenjski list pa je bil tanjši in je v njem zmanjkalo prostora za mladinski kotiček. V štirinajstih dneh se je nabralo v našem uredništvu le 90 pravilno izpolnjenih kuponov, čeprav smo jih pričakovali mnogo več. Žreb je določil takole: 1. Breda Podržaj, Karlovška 5, NOVO MESTO, dobi ploščo »EVileko si ti« — Tereza Kesovija, 2. Rozika Repovž, Šentjanž 59, ŠENTJANŽ, dobi ploščo »Da li znaš« — Kruno Sla-binac, 3. Ljuba Oberstar, Dobrnič 5, DOBRNIČ, dobi ploščo »Ich denk an dir.h« — Roy Black. Plošče so darilo blagovnice MERCATOR Novo mesto, kjer imajo bogato izbiro domačih in tujih plošč. Bliža se konec šolskega leta, na Zavodu za zaposlovanje v Novem mestu pa se v teh dneh spet pogosto oglašajo matere s svojimi šolarji in iščejo zanje zaposlitve ali prosta učna mesta. Mladi ljudje se, tako kažejo podatki, še vedno raje odločajo za takojšnjo zaposlitev po končanem šolanju, manj pa je takih, ki bi se navduševali nad priučitvijo ali celo nad likom. Nedvomno je treba iskati vzroke tudi v bolj ali manj napetih odnosih med mojstri in vajenci. Da je to res, kažejo tudi podatki ankete, ki so jo izdelali med vajenci v Novem mestu. Na vprašanje, kaj je vajence najbolj moti- lo na obvezni učni praksi, polovica spraševanih ni odgovorila, drugi pa menijo, da jih moti predolg delovni čas, nepravičen odnos šefa do učencev, delo ob sobotah in nedeljah, delo v montaži, premeščanje z dela na delo. Predolg delovni čas najbolj moti gostince, oceno, da so se naučili premalo, pa so izrekli kovinarji in go- Novomeški taborniki na pohodu ob žici Odred gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je poslal 20 članov na pohod »Po poteh tovarištva in spominov,« ki je bil v nedeljo, 10. maja, v Ljubljani. Vse tri ekipe iz čete Zelenih otokov in čete porečanov Vodomec so se solidno uvrstile. četa porečanov se je 3. maja udeležila tudi sprejema zvezne štafete mladosti v Žužemberku, kjer so navezali prijateljske stike z vojaka novomeške garnizije, na predvečer dneva zmage pa so njeni člani pripravili program in zakurili kres nad stadionom v Novem mestu. J. MALI Sprejem v podmladek RK 9. maja so na osnovni šo- li v Birčni vasi sprejeli v podmladek RK učence 1. razreda. 23 novim podmladkar-jem so podelili izkaznico, učenci iz višjih razredov pa so jim pripravili zanimiv kulturni program. Podmlad-karje je v imenu krajevne organizacije RK pozdravil predsednik Franci Bartolj. stinci. Zanimivo je tudi, da se učenci gostinske šole, ki so na obvezni praksi v restavraciji na Bregu, pritožujejo, da se predstojniki vtikajo v njihove osebne zadeve. poleg vsega je ta restavracija obrat gostinske šole, kjer se ti učenci tudi redno šolajo. Vrnili so jim obisk Gojence dijaških domov v Šmihelu pri Novem mestu in v Krškem so te dni obiskali dijaki dijaškega doma iz Ruš. Ob tej priložnosti so se dijaki in dijakinje srečala v športnih panogah. Tokrat so boljši šmihelski in krški dijaki, ki so premagali vrstnike iz Ruš. Srečanje je bilo v glavnem namenjeno izmenjavi izkušenj in gojitvi tesnih stikov, ki jih med seboj imajo dijaki slovenskih dijaških domov. Razstavlja Zoran Hočevar V prostorih bivšega otroškega vrtca v metliškem gradu razstavlja slike in risbe Zoran Hočevar. Razstava bo odprta do konca maja. 2e prve dni si je nad sto risb in dvajset olj ogledalo približno dvesto ljudi. Razstava je prispevek k praznovanju meseca mladosti, slike pa vzbujajo pozornost predvsem zaradi izvirnosti, mladostnega zanosa, svežine barv, z idejo zoper neokvirjenoist našega vrtičkarskega življenja, šestindvajsetletni Zoran Hočevar, ki je Metličanom dobro znan, saj je to njegova četrta samostojna razstava, preseneča obiskovalce z novim načinom slilkanja. Z raznobarvnimi črtami ustvarja podobe malega mesta, zimski metež, čapljo, ciganke in podobno. Večer glasbe in umetniške besede V črnomaljskem prosvetnem domu je bil v četrtek, 7. maja, po otvoritvi razstave večer glasbe in umetniške be-' sede. Recitiral je dramski igralec Jože Logar iz škofje Loke. Poslušalci 90 bili razočarani, saj je igralec govoril v narečju, ki ga marsikdo ni razumei dobro. Črnomaljci menijo, da je treba že tako redke kulturne prireditve pozorneje izbrati. A. L. Učence kovinske stroke najbolj moti delo v montaži avtomobilov. Delo na teko čem traku montaže avtomobilov ali prikolic v IMV ter premeščanje učencev z enega delovnega mesta na drugega je po mnenju mladih vajencev vzrok, da se premalo naučijo. Res pa je, da velike delovne organizacije, kakršna je IMV, ki v pro izvodnji avtomobilov potrebuje avtomehanike, ne morejo zaposliti vseh na delovnem mestu avtomehanika, ker imajo proizvodnjo organizirano na tekočem traku. Nemogoče je pričakovati, da bo avtomehanik, ki dela na proizvodnem traku, strokovno usposobljen za popravila vseh vrst avtomobilskih motorjev. V manjših .. obrtnih delavnicah pri zasebnih obrtnikih pa se morajo učenci prav tako velikokrat lotiti dela, ki ne sodi v njihov poklic. Anketa prav gotovo ne daje popolne ih natančne slike odnosov med učenci in mojstri, podatki pa dajejo slutiti, da bi morali mladi ljudje v okviru mladinske organizacije pogumneje spregovoriti o svojih težavah in jih začeti reševati. Drugi beat ansambli Na reviji beat ansamblov, ki bo v soboto v Sevnici, bodo od novomeških ansamblov nastopili samo »Volvo ksi«, čeprav so bili prijavljeni tudi »Diademi« in »Brezposelni nori vragi«. Bobnar »Vragov« je šel k vojakom, vodja »Diademov« pa je pobral bistvene dele opreme. Zato pa bodo nastopili »Safirji« iz Laškega, naknadno pa so se prijavili tudi »Lordi« iz Hrastnika. Ni še dokončno znano, kdo bo prireditev vodil: potem ko niso mogli dobiti Marjana Kralja, bo bržkone napo vedovaia Božena češnovar, sicer napovedovalka brežiškega radia. Priznanje šolama Ob zaključku tedna Rdečega križa je predsednik občinskega odbora RK Kočevje dr. Miha Petrovič sprejel naj-boljše ^ mlade člane RK iz vseh osnovnih šol v občini. Sprejema se je udeležilo nad 40 šolarjev, katerim je razen dr. Petroviča spregovoril še sekretar občinske konference SZDL Nace Kamičnik. Ob tej priložnosti je dr. Petrovič podelil tudi pismena priznanja najbolj prizadevnima organizacijama RK na šolah. Prejeli sta jih organizaciji osnovne šole v Kočevju in Vasi-Pari. Mladim članom RK so ob tej priložnosti prikazali tudi nekaj filmov in jih pogostih. O kmetijstvu že v osnovni šoli Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je predlaga- lo, naj bi pri pouku na osnovnih šolah nekaj ur tehničnega pouka posvetili kmetijstvu. Po njihovem mnenju so kmečki otroci prikrajšani za prepotrebno znanje, ki bi si ga morali pridobiti že na osnovni šoli. Vse kaže, da bo predlog uresničen. Na nekaterih šolah ne bodo imeli težav, če bodo morali uvesti v učni program kmetijstvo, ker imajo potrebne strokovnjake. Na novomeški osnovni šoli že letos učijo otroke, kako je treba obdelovati vrt in skrbeti za lončnice. Otroci skrbijo tudi za ribezov nasad, šolski vrt je vzorno urejen. Le neosnovane govorice Nobenih dokazov ni, da so uživali mamila V začetku se je šušlja- lo med mlajšimi, potem pa so tudi starejši Novo-meščani začeli širiti govorice, da nekateri mladinci uživajo mamila. Nobenih imen ni bilo in nobenih dokazov. Vesti so se kljub temu širile. Pristojni organi doslej niso dobili nobene prijave, vesti, ki so se širile po mestu pa niso dokazane. Videti je, da so mladoletniki začeli govoriti o uživanju mamil potem, ko so v nekaterih naših časopisih obširno pisali o pojavu narkomanije in o škodljivosti. Rezultat je nepričakovan: namesto da bi zanimanje mladih za drogo padlo, se je povečalo. Mladi ljudje se borijo proti lastni radovednosti, to pa Je — vse kaže tako — najhuje. Pristojni organi bodo poslej še bolj pazili, da ne 'bi prišlo do takih neosnovanih govoric. Širjenje narkomanije’ v naši državi žal ni preteklost. Vprašanje je, če še vedno lahko pred spanjem brezbrižno preberemo v časopisu članek, da je carinikom uspelo odkriti tihotapce mamil, ali naj se zaradi tega upravičeno bojimo. Še lahko spimo, ne smemo pa biti mirni! Podatki in poročila iz vzhodnih in zahodnih držav pripovedujejo, da je med mladimi čedalje več takih, ki so po stali sužnji droge. To pa pomeni za našo mladino le: drveti v nevzdržno naglico navzdol. POTA *3 § i DEŽURNI POROČAJO ■ ZGORELA ZIDANICA Z VINOM — Hud požar je zajel 9. maja zidanico Franca Simončiča iz Javorovice. V njej je imel posodo in okoli 700 litrov vina. Ogenj Je zidanico povsem - uničil, tako da Je škode za okoli 40.000. Lastnik je za nesrečo zvedel kasneje, saj Je imel zidanico na Velikem Banu. Zakaj se je poslopje vnelo, bodo ugotovili v preiskavi. ■ KRATEK STIK ZANETIL OGENJ — 8. maja je začelo goreti skladišče obrtnega montažnega podjetja v Novem mestu. Gasilci so bili takoj na kraju nesreče in se jim je posrečilo ogenj pogasiti, tako da je Škode le za okoli 2.000 din. Ugotovili so, da je skladišče začele goreti zaradi kratkega stika na električni napeljavi. ■ ČASOPISNI VOZIČEK UKRADEN — 8. maja so neznanci ukradli podružnici »Dela« v Novem mestu voziček, s katerim je raznašalka Ana Mrvič dostavljala vsako jutro naročnikom »Delo«, časopisni voziček je bil vreden več kot 300 din. ■ KOKOŠJI TATOVI V ŽABJI VASI — Ko je Anica Lobel iz •žabje vasi 10. maja zjutraj preštela kokoši, je ugotovila, da jih ima kar šest manj kot prejšnji večer. Očitno so njene putke zamikale zmikavta, ki si je hotel z ukradeno perutnino privoščiti slastno pečenko v nedeljo. ■ ZLIKOVCI V VINOGR ADU — Za okoli 800 din škode so neznanci povzročili v zadnjih dneh v vinogradu Antona Turka iz Velikega Cerovca. Porezali ali izruvali so večje število trt. ■ KDO JO JE OKRADEL? — Pred kratkim so ce tatovi prikradli v hišo Marije Markovič v Martinj! vasi in ji odnesli prihranek 2.000 din. Delavci javne varnosti še niso prišli na sled zlikovcem, tudi še ne vedo, ali jih Je bilo več ali samo eden. ■ PRIPOR ZA ŽALITEV — Pred kratkim so metliški miličniki pridržali Janeza Hudorovca, ker se je, precej opit, nedostojno vedel do gostov v nekaterih gostiščih. Goste je žalil in jih izzival k pretepu. Ko so ga privedli na postajo milice, se še ni umiril, ampak je z roko udaril po oknu in razbil šipo. ■ AZALEA V NEVARNOSTI — Azalea pon tiča, tista redka roža, ki rase med Brusnicami in Gabrjem na gozdnem pobočju, velikem nekaj arov, je v nevarnosti. Bru-sničani so si zapisali že več številk osebnih avtomobilov, ki so se, naloženi a izkoreninjenimi aaa-leami, vračali v Novo mesto. Kot Je znano, Je občinska skupščina to »čudno rožo pod Gorjanci« že pred leti zaščitila z odlokom, žal pa so na kraju samem pozabili postaviti ustrezne napise. Brusniška krajevna skupnost, na katerem območju rase ta raža,.je že razpravljala o skrunjenju narave in sklenila tudi po sodni poti preprečiti brezvestnežem, da bi uničevali, odnašali in tako iztrebljali edinstveno dragocenost narave. ■ Pretep v gostilni — 10. maja ob 9.10 Je Darko Peček, gostilničar iz Klinje vasi pri Kočevju, oovedal na postaji milice, da so se t njegovi gostilni pretepali in razbijali pijani sezonski delavci iz Ornega vrha. Razen pretepačev se bo pred sodnikom za prekrške zagovarjal tudi gostilničar, češ da je vinjenim gostom točil pijačo. Sprejemi in odlikovanja V počastitev dneva Jevne varnosti so priredili včeraj v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini slavnostne sprejeme za delavce javne varnosti. Ob tej priložnosti so slavnostno podelili osmim zaslužnim delavcem tudi odlikovanja, s katerimi jih Je lani ob 25-letnioi naše varnostne -orga; nizacije odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Tako Je sprejel Cvet« Turk red zasluge za narod s. srebrno zvezdo, pokojni Franc Sturm in Jože Tavčar red dela s srebrnim vencem, medtem ko so medalje dela dobili: Valentin Cvitko, Anton Janžekovič, Maks Vidic in Jurij Vogrinec. „Zadeva LEPIS“ pred sodiščem (Nadaljevanje s 1. sir) V dvodnevni razpravi pred črnomaljskim občinskim sodiščem je senat pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča ugotovil, da osebnega okoriščanja ni mogoče dokazati nikomur, razen nekdanjemu direktorju Zvonetu Jermanu. Tega so spoznali za krivega treh kaznivih dejanj. Oškodoval je upnike podjetja. Ko je spoaial, da LEPIŠ zaradi izgube ni zmožen plačila, je izplačal dolg bivšemu podjetju ZORA, avtoprevozniku Jožetu Radošu in obrtnikoma Francu Veselu ter Francu Zajcu v materialu, vrednem 74.904,48 din. Kriv je tudi ponareditve uradne listine, s tem, da je kot direktor in odgovorna oseba podjetja podpisal zaključni račun za leti 1964, 1966 in periodični obračun lz junija 1967, v katerih je bila z lažnimi podatki prikrita izguba v skupnem znesku 1,587.179,22 din. Jerman pa je uradni položaj izrabil s tem, da si je dal kot direktor v nasprotju s sporazumom delavskega sveta izplačati 7.405,05 din za dnevnice, kilometrino, prenočevanje ter stroške za šolske potrebščine v času dveletnega šolanja na višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Razen tega je v letu 1966 dal na žagi podjetja zase razrezati hlode v deske, vodji žage Sumini, pa je naročil, naj v dooavnico vpiše, da gre le za žamanje. Tako se je izognil plačilu prometnega davka in izstavitvi računa, pridobil pa si je 346,50 din premoženjske koristi. Sodišče ga je obsodilo na 2 leti in 2 meseca zapora, pogojno za 4 leta, oškodovanemu podjetju IMV, kamor se je LEPIŠ kasneje priključil, pa mora pcKvmiti znesek 24.543,80 din, za kolikor se je osebno oko. ristil. Samo, da bi dobili kredite Nekdanja računovodkinja Anica Pestner je bila obsojena na eno leto in 10 mesecev zapora, pogojno za 4 leta. Ugotovili so, da je zaključne račune za leta 1964, 1965 in 1966 ter v polletni obračun 1967 vnesla lažne podatke, da bd podjetje prikrilo izgubo. Decembra 1966 pa Je Pestner jeva na nagovarjanje Vida Kambiča sestavila tudi lažni popis blaga v skladišču izdelkov. Navedla je, da ima podjetje JUGODRVO v LEPI-SOVEM skladišču večjo količino stolčkov, teh pa ni bdlo. Zaradi tega je LEPIŠ priznal JUGODRVU dobroimetje v znesku 5440 din. Vid Kambič je kot pooblaščeni podpisnik za računovodjo podpisal lažni zaključni račun podjetja za leto 1964, namesto direktorja je podpisal lažno bilanco jz leta 1965 (v obeh primerih prikrita izguba), naklepoma Pa je napeljal računovodkinjo k temu, da je sestavila lažno inventuro. Obsojen je bal na 9 mesecev zapora, pogojno za 2 leti. Ivanu Škofu so dokazali le to, da je kot vodja žage julija 1967 z naročilnico LEPIŠ naročil pri obratu GG Crmo-šnjice 9.62 m3 jelove hlodovine, ki je kot zasebnik ne bi mogel dobiti. S tem se je tudi izognil plačilu prometnega davka. Sodišče mu je prisodilo 2 meseca zapora, pogojno za 1 leto. Nikolaj Sumina je avgusta 1966 kot vodja žage navedel v dobavnici, da so za direktorja Jermana žamali hlode, v resnici pa so jih rezali v deske. Ta usluga ga je veljala 1 mesec zapora, pogojno za dobo' 1 leta. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo okoliščine, v kar terih so obtoženci storili kaz. niva dejanja. Ugotovili so, da so izgubo skušali prikrivati le zato, da bi se pred ban- ko izkazali kot kreditno sposobne in da so lahko najemali nova posojala, s katerimi so krili primanjkljaj. Na vsak način sq si prizadevali obdržati podjetje pri življenju, da ne bi izgubilo zaposlitve veliiko ljudi iz pasivnega suhorskega področja. Podjetje LEPIŠ je bilo v težavah vse od začeUca poslovanja, poznalo pa se je tudi to, da niso bili kadrovsko dorasli zahtevam današnjega poslovanja. Razen tega so bila vsi obdolženi prvič pred sodiščem, krivdo pa so odkrito priznali, kar velja še posebno za Anico Pestner. Sodba še ni pravnomočna. Okoliščine, ki So LEPIŠ pripeljale v izgubo, pa so stvar zase, ki jo bomo skušali naknadno razložiti RIA BACER 29. junija lani je Marjan Kovačič ukradel kokoš na dvorišču Avgusta Bobiča v Dobravi pri Šentjerneju. Bobič je tatu opazil in ga zašle-doval. Ko ga je dohitel, je zahteval, naj mu kokoš vrne. Cigan pa o tem ni hotel nič slišati. Ker je Bobič zahtevo ponovil, ga je Kovačič napadel, saj je hotel ukradeno kokoš tudi odnesti. To mu je tudi uspelo,, vendar šele potem, ko je s pestjo dvakrat močno mahnil Bobiča po desnem očesu, da mu je močno oslabel vid. Novomeško okrožno sodišče je 7. maja obravnavalo to zadevo kot hud primer roparske tatvine, v katerem je storilec oškodovanca tudi precej telesno poškodoval. Marjana Kovačiča je obsodi- lo na eno leto in šest mesecev strogega zapora, moral pa bo Bobiču plačati tudi 2.100 din za bolečine. Pri izreku sodbe je sodišče ypoštevalo, da je bil Kovačič Voznikov oče mrtev, avtomobil pa uničen Ena najhujših nesreč na cesti Brežice — Bizeljsko se je zgodila 6. maja ob 18.45 v Dobravskem gozdu. Voznik osebnega avtomobila BMW 2002 Karlo Asi iz Zagreba, začasno na delu v Nemčiji, je med vožnjo proti Bizeljskemu prehiteval dva tovornjaka. Ko je prehitel drugi tovornjak, ga je zaneslo na desno na nasip. Po nasipu je vozil 22 m, nato pa je vozilo odbilo na levo, pa spet na desno. Vrtoglava vožnja se je končala v globokem obcestnem jarku. Med prevračanjem je iz avtomobila padel sopotnik, voznikov oče Karel, iki je bij tudi začasno na delu v Nemčiji, in se je smrtno ponesrečil. Avtomobil je popolnoma razbit, škodo pa so ocenili na 30.000 din. Drugo mesto iz Maribora Ekipa novomeške UJV se je na republiškem pa-trolnem teku uvrstila takoj za kadeti Ekipa novomeftke uprave Javne varnosti, ki so jo sestavljali miličnik prometne postaje Jože Čopič, miličnik trebanjske postaje Franc Slane in miličnika novomeške postaje Vilibald Kranjc in Stjepan Horvat, Je dosegla na republiškem patrolnem teku v počastitev dneva javne varnosti 7. maja v Mariboru med osmimi ekipami. Uvrstila se je takoj za kadeti — tekmovalci srednje strokovne šole iz Taona. Na območnem tekmovanju v krl-minalistično-tohničnih spretnostih, ki Je bilo te dni v Novem mestu, so najboljšo izdelke napravili miličniki Mirko SopčlĆ lz prometne postaje, Izidor Likar ia šentjur- nejskega oddelka in Franc Žalec iz trebanjske postaje. Končali so tudi območno tekmovanje z zračno puško in zračno pištolo. Puška — ekipno: 1. Prometna PM Novo mesto (Jože Pro-sinečki, Mirko Sopčtč, Franc Bojane), 2. PPM Novo mesto, 3. PM Novo mesto: posamezniki: 1. Pro-sinečld, 2. Bojane (oba PPM), 3. Režek (PM Novo mesto; zračna pištola — ekipno: 1. Pro. metna PM Novo mesto (Jože Pro-slneč4d, Franc Bojimo, Marjan Kopina), 2. UJV, 3. PM Novo mesto; posamezniki; 1. Jože Prosinečki, 2. Marjan Kopdna, 3. inšpektor milice Valentin Dobnikar. S pestjo branil kokoš Za dva udarca v desno oko in ukradeno kokoš je bi) Marjan Kovačič obsojen na strogi zapor do zdaj zaradi manjših premoženjskih prestopkov že desetkrat kaznovan, vendar s krajšimi zapornimi kaznimi. Upoštevalo je tudi, da je dejanje v celoti priznal in da mora vzdrževati dva mla doletna otroka. Po mnenju sodšča obravnavani primer kaže na to, da so Cigani na Dolenjskem spet vse bolj napadalni, da so njihova dejanje čedalje hujša in brezobzirna. Posiljevalci obsojeni s. J., Š. A. in M. M. iz Gradca pri Metliki so bili 5. maja na novomeškem okrožnem sodišču obsojeni na 8 (š. J.) in 5 mesecev zapora (Š. A. in M. M.). Glavni obtoženec S. J. se je zagovarjal zaradi posilstva neke ženske, š. A. in M. M. pa zaradi tega, ker sta pomagala Š. J- pri tem kaznivem dejanju. Dogodek se je pripetil 9. junija lani v Gradcu. Uidi na cesti smo ljudje... Izboksala sta potnika V beograjski avtobus, ki je zadnjega aprila okoli enajstih odpeljal potnike iz Novega mesta proti Zagrebu, je vstopil tudi Zagrebčan Rade Joko. Dalj kot do gimnazije pa se ni peljal, ker se je na Cesti herojev zgodilo nekaj, kar šoferju in sprevodniku tega avtobusa gotovo ni v čast. Pred gimnazijo je avtobus zapeljal deloma na pločnik na desni strani ceste in se ustavil. Tedaj so se odprla vrata in Rade Joko se je izboksan znašel na cesti. Šofer in sprevodnik sta ga tako obdelala, da je moral iskati zdravniško pomoč. Dobil pa jih je tudi neki potnik, ki je poskusil Joka braniti. Dogodek so videli poleg vseh potnikov na avtobusu, ki je bil pred prazniki precej natrpan, tudi vsi tisti Novomeščani, ki so šli tisto dopoldne po Cesti herojev. Nič čudnega, da so se zgražali, češ: če je ie bilo kaj med šoferjem, sprevodnikom in Zagrebčanom, bi to člana avtobusne posadke lahko na drugem kraju, predvsem pa na human način razčistila. N. N. Šolarji iz Velikih Lašč so se pred kratkim udeležili občinskega tekmovanja v prometu. Z mestom v zlati sredini so lahko zadovoljni, saj so vadili le dober teden. Na sliki: en podrti stebriček pri spretnostni vožnji ni pomenil, da je vsega konec, je pa tekmovalcem zaprl pot k nagradi. (Foto: Sever) ■ HRASTJE: ZLOMLJENA NOGA — Novomeščan Jože Potočar se je 10. maja peljal z osebnim avtomobilom proti Hrastju, ko mu je nasproti pripeljal motorist Jože Novak iz Orehovice. Vozili sta pri srečanju trčili, Novakov sopotnik Egon Žabkar iz 2abje vasi pa si je zlomil levo nogo. škode na obeh vozilih je za 600 din. ■ PRILIPE: 30.000 ŠKODE — 8. maja je Zagrebčan Merlen ša-vora prehiteval pri PriTipah terensko vozilo, ki ga je vozil Nikola Bošković. Med prehitevanjem si je premislil in je hotel zapeljati nazaj za. Boškovičevo vozilo; ko je videl, da tega ne more narediti, je zavil čez cesto. Zapeljal ie na bankino, v njegov zadnti del avtomobila pa je trčil Ljubljančan Anton Zapušek, ki je pripeljal naproti Zapušek in njegova sopotnika so bili pri nesreči laže poškodovani, škodo pa so ocenili na 30.000 din. ■ BIC: AVTO NA BANKINI — Zagrebčan Drago Farkaš se je 8. maja pripeljal z osebnim avtomo-bilo proti Zagrebu. Pri Biču ga je zaneslo na bankino, da je zdrsel na travnik, kjer se je večkrat prekucnil in končno obstal na njivi na kolesih. Voznik je dobil le nekaj odrgnin, na avtomobilu pa je škode za 15.000 din. ■ MOKRO POLJE: AVTO V AVTOBUS — 8. maja dopoldne sta si na cesti med Mokrim poljem in Ratežem pripeljala nasproti avtobus, ki ga Je vozil Brežičan Ivan Jagrič in osebni avto, ki ga Je šofiral šentjemejčan Branko Rude. Osebni avto je med srečanjem zaneslo na levo v avtobus: škodo so ocenUi na 4.000 din. ■ SKOPICE: VOZNICA V TO- V OR N JAKOVO KOLO — Zagrebčanka Zdenka Požnjak se je 8. maja zvečer peljala z osebnim avtom proti Zagrebu in pri Skopicah prehitevala tovornjak. Takrat Ji Je pripeljal naproti osebni avto in Po&njakova se Je skušala u-makniti nazal za tovomiak. Pri tem je zadela r tovom jakovo kolo, da je osebni avte odbilo na levo stran. Tam se je prekucnil na bok in obstal na bankini. Pri nesreči se Je njen sopotnik Franjo Toš laže poškodoval. Škode je bilo za 5.000 din. ■ DOLENJSKE TOPLICE: MAJHNA PRASKA — Nizozemski državljan Lorenz Gričar je 7. maja popoldne peljal od Dolenjskih Toplic proti Rumanji vasi, ko je nasproti nripeljal avtobus, ki ga je vozil Drago Andič. Vozili sta ■se med srečanjem oplazili, škode je za 4.600 din. ■ MOKRICE: NI MOGEL USTAVITI — 7. maja dopoldne sta proti Ljubljani peljala tovornjaka, ki sta Ju vozila Italijan Giusepe Gro-biša in Anton Goleč iz Ljubljane. Pri Mokricah je voznik pred Italijanom listavll, zavrl je tudi Gro-biša, ki ni mogel prehitevati. Goleč vozila ni mogel zaustaviti, trčil Je t zadnji del prikolice pred seboj, odbilo ga Je na levo stran, kjer se Je ustavil. Škodo so ocenili na 31.000 din. ■ ZALOKE: RAZSUL JE TOVOR — Janez Hartman iz Spodnjih Bitenj Je 7. maja ponoči peljal tovornjak proti Ljubljani. Pri Zalokah je zapeljal na levo stran ceste in zadel v zemeljski vsek: tovornjak se Je prevrnil na cesto, tovor pa razsul. Škodo so ocenili na 2.500 din. ■ ČRNOMELJ: UČENKA IN UČITELJ RANJENA — Tončka Kapš iz Kota je 5. maja zvečer pod vodstvom inštruktorja Vasilija Dormiža v Črnomlju pri odcepu za Stransko vas vzratno obračala, ko je mimo pripeljal Janez Švajger. Oba avtomobilo sta pri trčenju imela za 6.000 din škode, kandidatka in njen inštruktor pa sta dobUa nekaj lažjih odrgnin. ■ KARTELJEVO: MOTOR JE ZGOREL — 5. maja popoldne je pred Kartel j evim nenadoma začel goreti zadnji del motorja Ljubljančana Staneta Kovača. Z Ladom Kovačem sta sicer skušala ogenj pogasiti, a jima to ni uspelo. Motor, vreden 1.500 .din ie zgorel. ■ NOVO MESTO: TRČENJE V GU1JCEVI ULICI — Novomeščan Ivan Barbič in Smihelčan Slavko Stih sta se 5. maja popoldne v Gubčevi ulici srečala tako nespretno, da sta se avtomobila oplazila. Škode na obeh vozilih 'je 950 din. ■ NOVO MESTO: TRČENJE NA PARKIRIŠČU — Maribbčan Stanislav Rozman, sicer _ na delu v Zahodni Nemčiji, se je 4. maja popoldne peljal z avtomobilom nemške registracije po Ljubljanski cesti. Pri poslopju ELEKTRO Novo mesto Je nje>ov avto zaneslo čez pločnik na prostor pred hišo, kjer je trčil v osebni avto Novomeščana Rika Urha. škodo so ocenili na 4.000 din. ■ BREZICE: ZADEL GA JE OD ZADAJ — Na Ulici 21. maja v Brežicah je Martin Kunej iz Za-gaja z osebnim avtom zadel od zadaj osebni avto Brežičana Do-brosava Stojkoviča, ko je le ta zavil od tržnice na desni pas vozišča. Nesreča je terjala le gmotno škodo, ki so jo ocenili na 2.000 din. ■ CATE2: MED SREČANJEM V PEŠCA — 6. maja zjutraj Je Pavla Kolar iz Čerine z osebnim avtom med srečanjem z nekim avtomobilom na ovinku podrla 16-letnega Bojana Budiča s Čateža, ko je šel pravilno po levi strani ceste. Huje poškodovanega pešca je voznica sama takoj odpeljala v brežiško bolnišnico. ■ TRNJE: PADEL S PONVJEM — 6. maja ponoči je na tretjerazredni cesti med Trnjem in Mostecem padel s ponyjem (kolesom) Rajmund Šetinc iz Sel in se precej poškodoval. Odpeljali so ga na zdravljenje v brežiško bolnišnico. ■ BOVŠKO: MOPEDIST V BUKOV HLOD — 6. maja zvečer se je na četrtorazredni cesU Dovško— Senovo ponesrečil mopedist Leopold Mihelčič iz Presladola. Zaletel se Je v bukov hlod, ki ga je nekdo zvalil na cesto. Poškodovanega mopedista so odpeljali t novomeško bolnišnico. ■ JELOVEC: 15.000 DIN ŠKODE PRI TRČENJU — Na drugorazredni cesti v Jelovcu sta so 8. maja zalotela tovornjaka, ki sta Ju vozila Anton Vidmajer iz Podgorja ter Jože LaSič iz Trnja. Gmotno škodo so ocenili na 15.000 din. ■ KRŠKO: Z AVTOM V JAREK — 8. maja ponoči se je Marjan Božjak iz Podsrede, začasno na dolu v Nemčiji, na Zdolski cosd v Krškem z osebnim avtomobilom prevrnil v Jarek. Sopotnica Marica Škrbec lz Koprivnice je bila pri tem huje poškodovana. Sevničanov ne more nihče ustaviti Rokomet je na Dolenjskem prav lepo zaživel. Poleg dveh važnih središč v Brežicah in Ribnici se pojavljajo še nekatera razgibana rokometna žarišča. Med take gotovo šteje tudi Sevnica, kjer rokometaši v zadnjih letih vidno napredujejo. Za naše ekipe v republiški ligi preteklo nedeljo ni bilo uspeha: zabeležili smo tri poraze. Nekoliko bolj so se odrezali Krmeljčani, ki so v Kranju obračunali z Veterani. Krčani so igrali s spremenljivo srečo: Novomeščane so porazili, izgubili pa srečanje s Trboveljčani in z Brežičani. Crno-maljčani postajajo vedno bolj nevarni, tokrat so se znesli nad Dobovo. ROKOMET Mladi - čez drn in strn Sredi prejšnjega tedna je bilo v Novem mestu obč.nsko prvenstvo v krosu, na katereme je teklo nekaj več kot >7Q učencev iz Brusnic, Otočca, Žužemberka, Vavte vasi, Dol. Toplic, Stopič, Šentjerneja, Šmarje te, Šmihela in Novega mesta. Udeležba le bila razveseljiva, zlasti pa so presenetili mladi športniki iz Vavte vasi, Šentjerneja in Šmarjete Odlično organizacijo je nekoliko pokvarila malomarnost organizatorjev, ki niso za zmagovalce pripravili diplome niti niso izvedli javne razglasitve za najboljše. Takšni spodrsljaji res niso zaželeni .Rezultati: mlajše pionirke (53) 400 m: 1. Rakos,. (Vavta vas) 2. Turk, 3. Ručigaj (obe Šentjernej;; ekipno — 1. Šentjernej (Bratkovič, Turk, Ručigaj); mla:ši pionirji (53) 500 m: 1. Ciineša (Vavta vas), 2. Bajer, 3. Majerle (oba N. mesto); ekipno — 1. Novo mesto (Bajer, Majerle; Pekes); starejše pionirke (51) 500 m: 1. Kosmač (Šent.), 2. Crtalič (Šmarjeta), 3. Zupanc (Dol. Toplice); ekipiiO — 1. Sent-ernej (Kosmač, Janc, Furar); starejši pionirji (46) 600 m: 1. Rahne, 2. Jovič (ob. N. mesto), 3. Vodopivec (šmarjeta; ekipno — 1. Novo mesto (Rahne, Jovič, Bizovičar); mladinke (25 ) 800 m: 1. Kragelj, 2. Erbežnik (obe ESŠ), 3. Erjavec (gimn.) ekipno — 1. ESŠ (Kragelj, Kotar, Krevelj); mladinci (27T 1000 m: 1. Jazbec, “2. Hribernik, 3. Bučar (vsi gimn.;; ekipno — 1. Gimnazija' (Jazbec, Hribernik, Bučar). Na zgomii sliki: zmagovalci med starejšimi pionirji (od leve proti desni — Vodopivec (Šmarjeta), Rahne in Jovič (Novo mesto). Na spodnji sliki: zmagovalke med mlajšimi pionirkami (od leve oroti desni) — Rakuše (Vavta vas), Turk (Šentjernej) in Ručigaj < Šentjernej) Sd BELT — DOBOVA 26:13 Črnomeljski rokometaši so ponovno dosegli visoko zmago in s tem dokazali da njihovi zadnji uspehi niso bili slučajni. Čeprav so nastopili brez Gorska, se jim gost-'e niso mogli upirati. BELT' Englaro, Avguštin 5, B. Šimec 4, D. šimec 6, Grabrijan 2, Puljak 4, Rus. Svetič 2, Tajner 1, Novak 2. Dobova: Škvar'. Vasčer 1, Klemenčič 2, M. Doberšek 1 B. Do-beršek 7. D. Vučajnk. Gašperin 1, V. Vučajnk 1, Držič. L. LATERNER Dva nova dolenjska rekorda v Kranju V nedeljo, 10. maja, je bil v Kranju mednarodni atletski mi ting, na katerem so nastopali tudi štirje novomeški atleti. Vsi so se izredno odrezali, saj so osvojili celo najboljša mesta. Najboljši je bil Marjan Špilar, ki je v kopju dosegel prvo mesto 5 solidnim rezultatom 68,16; izredna sta bila tudi Tatjana Gazvoda in Marjan Jenko, ki sta postavila nova dolenjska rekorda na 208 m oziroma v skoku s palico. Rezultati: ženske — 200 m: 3. Gazvoda 26,5 (nov dolenjski rekord), kopje: 3. Saje 31,84, daljina: Saje 4,74; moški — palica: 2. Jenko 3,20 (nov dolenjski rekord), kopje: 1. špilar 68,16. Kdaj, kje, kdo? Nogometaši Celulozarja bodo gostovali v Šmartnem. V okviru ljubljanske conske lige bodo v nedeljo naslednja srečanja: Domžale — Odred, Kamnik — Bela krajina in Mirna — Elan V celjski nogometni podzvezi bo srečanje Žalec -r Brežice. V repu'ol.šk. odbojkarski ligi bodo Novo-meščani gostovali v Črnučah pri SAVI, Trebanjci pa se bodo doma srečali s Kamnikom. Dekleta iz Brestanice bodo imele v gostih vodilno ekipo v ligi Maribor. V republiški rokometni ligi bodo naslednja srečanja: Tržič — Brežice, Ribnica — šoštanj. Dekleta Brežic bodo gostovale v Ljubljani pri Olimpiji. BRANIK — RIBNICA 22:18 Gostje so bili boljša ekipa v prvem delu srečanja. Zlasti je bil nevaren Jože Šilc. Kasneje so se Mariborčani zbrali in zabeležili mago. Ribnica: Lovšin, Tanko 2, Kers-nič 4, Ponikvar 3, Puželj, Andolj-šek 2 in ŠiK i BREZICE — SLOVAN 13:16 Drugouvrščena ekipa v republiški ligi ljubljanski Slovan se je v Brežicah predstavil z dobro igro. Domačini so popustili zlasti v zadnjih minutah in srečanje izgubili. Brežice: Berglez, Žerjav, Šetinc, Antolovič 2, Bršec, Pavlič, Bosina 4, Jurišič 2, Stangelj 1, Lipej, Av. sec 1 in Rovan 3. V. PODGORŠEK BREŽICE — SLOVAN 7:10 Gostje so poved e že na začetku in obdržale vodstvo do konca srečanja. Domačinke razigranim Ljubljančankam niso bile kos. Brežice: Božičnik, Bužančič 4, irfolan 1, Štavber, Bah, Mišič 2, Kolar, Les, Blatnik, Zorko. V. PODGORŠEK SEVNICA — CERKLJE 34:16 Domačini so popolnoma nadigrali svoje nasprotnike iz Cerkelj in zasluženo osvojili dve točki Posebno se je odlikoval razpoloženi Pirc, medtem ko pri gostih nobenega ne moremo pohvaliti. , Sevnica- Sirk, Valant 3, Brežan, Nagode, Perc 11 Koprivnik 3, Svažič 7, Trbovc 7. Stojs 3 in Krejan. Cerklje: Lorbei, Mazinjanin 5, Kodrič 1, Šipčič, Zlobko 5, Degen 3, Jazbec 1, Jurešič 1. Pucko, Vovk, Drobnič. M. SIRK VETERANI (KRANJ) — KRMELJ 20:2‘. V lepi m zanimivi igri so gostje poželi zaslužen., zmago. Krmeljčani so bili vseskozi v vodstvu in so na koncu poželi lepo zmago. V ekipi gostov ni bilo slabih mest. Krmelj- V. Logur 1, C. Logar 8, Hočevar, Mirt, Končina 1, inž. Papež 1, M. Papež 2. Zaman 2, Šalamon, Koprivc 8. B. DEBELAK KRŠKO — RUDAR B (TRBOVLJE) 11:28 Trboveljsk. Rudar je v Krškem 'astopil skoraj o prvo eKipo, zato se Krčani niso mogli upirati raz-granim gostom Krško: šeler, Iskra 3, Bizjak 1, Arh 3, Turk 3 Bučar 1, Mikulič, Andrejaš, Gorenc in Hrastnik. L. HARTMAN PARTIZAN (BREZICE) B — KRŠKO 26:10 Brežiško moštvo Je zasluženo premagalo Krčane, posebno zaradi grobih napak v njihovi obrambi, '•azen tega ie bil vratar nezanesljiv. Brežice: Žerjav, Bužančič 5, Lipej 8, Zore C Stangelj 3, Šetinc 3 in Skočaj 1. Krško: Šeler, Iskra 3. Bučar, Gorcnc 1, Arh 1, Tomažič, An dre. ''5» Hrastnik, Bizjak 4 in Turk 1. L HARTMAN KRŠKO — NOVO MESTO 37:23 čeprav so Krčani nastopali z mlajšo zasedbo, so z visokim rezultatom premagali Novomeščane. Posebno se je odlikovala udarna trojica Iskra. 'Šulc in Kovačič, ki :e dosegla 22 zadetkov. Krško: Šeler 1, Šulc 6, Arh 5, iskra 10, Bučar 4, Tomažič 2, Turk 1, Gorenc. Kovačič 6, Mikulič 2 m Skoberne Novo mesto: Seničar, Možina 8, Šetina đ, Cvelbar 1. Kaplan 3, Blatnik 1, Blažič 2, Vidmar 5 in Marn. L. HARTMAN Dobova : Partizan (Sevnica) 15:22 »DOLENJSKA OSMICA« ZADOVOLJILA GLEDALCE IN TEKMOVALCE AVTOMOBILIZEM Litijčani in austini Dobra priprava za jesensl-ii »NAGRADO GORJANCEV 70« Čeprav je bil nedeljski avtomobilski rally prva tovrstna prireditev pri nas, so bili vozniki in prireditelji z udeležbo in potekom preizkušnje zelo zadovoljni. Zvezni športni funkcionar in uradni delegat avtomobilske zveze Slovenije Iz Ljubljane, tovariš Jož« Vovko, ki je na razglasitvi o izidu rallyja na Otočcu pozdravil zbrane v imenu AMZS, je rekel: »Navdušen sem nad vašo današnjo prireditvijo in prizadevnimi dolenjskimi športnimi delavci ter vozniki, ki so tako kot lani ua Gorjancih tako rekoč iz nič in brez izkušenj zelo uspesno izpeljali razmeroma zahtevno marsikateremu do-niačinu pa na izviren način pokazati lepote naših krajev. Zanimivo Je tudi dejstvo, da |e med prvimi desetimi na seznamu zmagovalcev pet dustinov Prireditelj se zahvaljuje za vso pomoč in razumevanje Cestnemu podjetju iz Novega mesta in upravama javn«, varnosti iz Celja in Novega mesta. Ko Je predstavnik pokrovitelja tov. Cedo Černelič, tehnični direk- Važno za tekmovalce! Športna komisija AMZ Slo venije Je obvestilr AMD Novo mesto, da bodo za sodelovanje na Jesenski avtomobilski gorski hitrostni dirki na Gorjance za državno prvenstvo morali imeti prijavljeni vsaj republiško tekmovalne licenco. Pogoj za pridobitev te licence )e udeležba na vsaj petih ral-lyjih ali avtomobilskih hitrostnih dirkah. Od domačih tekmovalcev ima zdai največ motnosti Drago Badovinac, drugi pa bodo morali sodelovati do septembra še vsaj na 3 prireditvah. Prva taka je litijski rally 31. maja. O udeležbi se pozanimajte pri vodji novomeške ekipe tov. Lojzetu Zoranu! Dolenjci na lepljivem repu Dolenjske odbojkarske ekipe so se abonirale na zadnja_ tri mesta t lestvici. Vse kaže, da bomo letos Dolenjci ob dve ekipi: če se ne bo stanje spremenilo, bosta družbo najboljših morala zapustiti ravno dve dolenjski ekipi. Srečanje t Novem mestu med domačini in Kočevjem je pokazalo, da naše ekipe ne igrajo preveč dobre odbojke. Trenutno so nekoliko boljši Trebanjci, ki se tudi na tujem ne dajo kar tako ugnati. Do konca tekmovanja v ligi ie preostalo še nekaj srečanj, zato upamo, da bo našim končno us^d izboljšati trenutno stanjč. Razveseljujejo nas dekleta iz Brestanice, ki edine plujejo v varnih vodah. ODBOJKA NOVO MESTO — KOČEVJE 2:3 Kočevarji so presenetili pomlajeno ekipo Novega mesta in jim prizadejali poraz. S tem porazom so se Novomeščani ponovno znašli v nevarnih vodah. Tekma je bila vseskozi izenačena, posebno pa je bila zanimiva v petem setu, ko je odločala igra živcev. Pri Kočevarjih sta bila najboljša Luzar in Arko, pri Novomeščanih pa Penko in Jenko. KOČEVJE — MARIBOR 0:3 V zanimivi in borbeni tekmi so gostje v prvih dveh nizih brez večjih težav porazili domače. V nadaljevanju srečanja pa so Kočevarji uredili svoje vrste in so Mariborčani le s skrajnimi napori odločili tretji niz v svojo korist. A. ARKO KAMNIK — BRESTANICA 0:3 Dekleta iz Brestanice so bree večjih težaVj porazile zadnjeuvr-ščeno ekipo Kamnika s 3:0. Bile so v celoti boljše in je njihova zmaga povsem zaslužena. Kamničani so se pritožili, ker Brestani-čanke niso imele zdravniških potrdil. MISLINJA — KEMOOPREMA (TR). 3:2 Nekaj minut manj kot dve uri je trajal v nedeljo zagrizen in zanimiv boj med izenačenima moštvoma Mislinje in Kemoopreme iz Trebnjega. Ko je po odlični igri v četrtem setu že kazalo, da bodo Trebanjci zmagali, so v odločilnem nizu popustili, naredili nekaj zaporednih napak, tako da bolj izkušenim domačinom ni bilo težko izkoristiti to za zmago. Mislinja je zmagala z rezultatom 3:2 (—10, 12, 7, —6. 5). V moštvu Trebnja morsmo tokrsf no~°hpf pohvaliti Babnika. Sodniška dvojka je goste nekajkrat oškodovala. M. L. Celulozar se ne more zbrati NOGOMET tor Industrije motornih vozil iz Novega mesta razdelil pokale, diplome in praktične nagrade, ki so jih prispevala novomeška podjet-a NOVOTEHNA, NOVOTEKS in KRKA, je izrazil prepričanje, da je novomeška ekipa brez dvoma spo-obna pripraviti avtomobilske pre-zkušnje tuli na mednarodni ravni. Izidi rallyja: Moški: 1. Ivan Svetič (austin mini 1000), AMD Litija — 127 kazenskih točk; 2. Miro Benčina (peugeot 204) AMD Novo mesto — 143; 3. I.ado Remic (austin mini 850), Litija - 144; 4. Andrej Senica (simca 1000), Novo mesto — 145; 5.—6. Jane: Kastelic (renault 16), Litija, :n Drago Rebernik (fiat 850 coupe), Novo mesto — 145; 7. Dominik Gutman (zastava 750), Novo mesto — 191; 8. Jože Erjavec (austin 1100), Litija — 200; 9. Marjan Kopina (austin 1300), Novo mesto — 191; 10. Janez Milavec (austin cooper), Ljubljana Moste — 212 točk. Zenske: 1. Janda Peterneli (zastava 1300j, Novo mesto — 545; 2. Marija Jerovšek (fiat 850), Novo mesto — 654. Drugi domačini: M. Kravs — 231, D. Badovinac — 242, I. Berus — 270, B. Rems — 271, A. Becele — 296, S. Janko/ič — 299, L. Marolt — 314. o. Skube — 316, T. Kump — 395, T. Lampe — 556, L. Pavlič — 647, I Šiško — 712 in J. Bradač — 2377 kazenskih točk. Ekipe: 1. Litija I. - 271 točk. I. Litija II — 352 . 3. Novo mesto III — 374, 4. Novo inesto 1 — 394. 5. Koper — 524, 6. Novo mesto II — 586, 7. PIONI** (Novo mesto) — 924 , 8. ŠOLT (Ljubljana) — 1836 itd. m. OSANKARICA - CELULOZAR 3:2 Krčani so po zaslugi nezanesljivega vratarja Šepetavca doživeli nepričakovan poraz. Dobil je zadetek celo iz sredine igrišča, še večjo napako pa je napravil pol minute prea koncem tekme, ko je .zpustil iz rok nenevarno žogo in zapečatil usodo Celulozarja. Zadetka za Celulozarja je dosegel Stanojevič. L. HARTMAN ELAN — DOMŽALE 0:0 To tekmo lahko imenujemo srečanje zamujenih priložnosti. Novomeščani so se z »osti igrali kot mačka z mišjo, vendar jim po zaslugi odličnega vratarja in neiz-najdljivosti domačih napadalcev niso prišli do živega. RUDAR — CELULOZAR 2:0 V srečanju za pokal maršala Tila so na Senovem rudarji premagali krškega Celulozarja z 2:1. V prvem delu so bili Senovčani boljši, v drugem pa gostje. Zadetka za Rudarja sta dosegla Zu-pevc in Pleterski, za Celulozarja •>a Bajus. J KODELJA BREZICE — DRAVINJA 1:2 Srečanje Brežičanov s kandidatom za prvo mesto Dravinjo iz Slovenjskih Konjic še je končalo 7 zasluženo zmago gostov 2:1. V. PODGORŠEK BREZICE — LAŠKO 3:0 Brežičani so potovali v okviru tekmovanja za pokal maršala Tita v Laško in srečanje dobili s 3:0 brez borbe: domače moštvo ni prišlo na igrišče. PONIKVA — PARTIZAN (SEVNICA) 6:1 Nogometaši sevniškega Partizana so s pomlajeno ekipo gostovali v Ponikvi in srečanje izgubili z visokim rezultatom. J. BLAS BELA KRAJINA — MIRNA 6:1 Belokranjci so zasluženo visoko premagali Mirenčane. Domači bi laHko dosegli še večjo zmago, če bi bili nekoliko bolj spretni. V prvem delu igre so celo vodili s 5:0, zato je kazalo, da bo prišlo do prave katastrofe. Vendar so kasneje Belokranjci popustili, Mirenča-ni pa so se nekoliko zbrali. Uspelo jim je doseči častni zadetek ln KOŠARKA Šentvid : Novo mesto 53:59 Novo mesto : Moste 64:57 BETI : Zarja (Ljubljana) 38:50 tako nekako omiliti poraz. Strelci za Belo krajino T. Weiss 2, Pe. trovič 2, Karin ji Ferforlja, za Mirno: Metelko. . T. LATERNER BOC (POLJČANE) — RUDAR 2:5 Senovski rudar j; so zabeležili že četrto zaporedno zmago v spomladanskem delu prvenstva. Tokrat so nadigrali Boč v zanimivi in ži-/ahni igri Strelci za Rudarja Brezo všek, Gaser ir Pleterski ter avtogol igralcev Boča. J. KODELJA Rakek : Odred (Ponova vas) 3:0 Najboljši pionirji v Kočevju Občinska zveza prijateljev mladine Kočevje je prevzela organizacijo 20. republiškega šahovskega prvenstva, ki do v Kočevju v dvorani množičnih organizacij 23. in 24. maja Ker organizatorju za izvedbo prvenstva primanjkuje denarja — pričakujejo veliko udeležbo mladih šahistov — so sklenili prositi nekatere delovne organizacije za pomoč. Neuspeh Kočevja 10. maja Je bilo v Kočevju ekip-ao pionirske šahovsko prvenstvo Dolenjske. Udeležilo se ga je 11 ekip. Rezultati — starejši pionirji: l. Kočevje, 2 Sodražica, 3. Grosuplje; starejše pionirke: 1. Mokronog, 2. Višnja gora, 3. Kočevje; mlajši pionirji: *. Stična. 2. Ko. „•e v je, 3. Sodražica. Najboljše eki-->e (prve' so se uvrstile na republiško prvenstvo, ki bo 16. in 17. maja v Kočevju. J. PRIMC Bora llinčič prvak Brežic Preteicli teden Je bilo v Brežicah končane letošnje šahovsko irvenstvo Brežic. Na Turnirju je sodelovalo 16 igralcev. Lanskoletni ospeh je ponovi'. Bora llinčič, ki |e zmaga) z dvema točkama prednosti. Končna uvrstitev: 1. llinčič 14,5, 2. Filipčič 12.5, 3. Valenčak 1,5, 4. Veljkovič 10,5 itd. V PODGORŠEK Krčani prvi Na slovenskem šr.hovskem prvenstvu ekip iz dijaških domov, ki je bilo v Kranju, so mladi Krčani zasedli prvo mesto. Končni vrstni red: 1 Dijaški dom Krško, 2. DD TSŠ Ljubljanu 3. DD Ruše. 4. DD Kranj, 6. DD Velenje in 7. DD itore. L. HARTMAN Od tu in tam • NOVO MESTO — V sredo, 20. maja, bo v Novem mestu zanimivo srečanje najboljših slovenskih metalcev kopja. Ob 17. uri popoldne se bodo na Stadionu bratstva in enotnosti srečali špilar (N. m.), Zomada (Olimpija), Kopitar (Kladivar) in drugi. (N. N). • KRŠKO — Te dni je bilo športno srečanje dijakov in dijakinj Novega mesta in Krškega ter gojencev dijaškega doma iz Ruš pri Mariboru. V športnem programu so bili boljši dijaki iz Novega mesta in Krškega. Rezultati: moški — mali nogomet: Krško — Ruše 6:3, namizni tenis: Krško — Ruše 3:1, šah: Krško — Ruše 0:4, košarka: Krško — Ruše 46:24, odbojka: Krško — Ruše 2:0, rokomet: Krško — Ruše 20:17, ženske: namizni tenis — Šmihel — Ruše 3:1, šah: Šmihel — Ruše 1:1, rokomet: Šmihel — Ruše 2:4. (L. H.) • ČRNOMELJ — V prijateljskem šahovskem dvoboin so Šahisti čmomeljskega BELTA pr®-magali semiško iSKRU t a:0. (A. L.) • NOVO MESTO — V četTtek in petek, 14. in 15. maja, bo ▼ Novem mestu področno atletsko prvenstvo osnovnih šol oziroma šol H. stopnje. (1. V.) • LJUBLJANA — Na 14. pohodu po poteh partizanske Ljubljane so nastopali tudi športniki Dolenjske. Med več tisoč nastopajočimi so zlasti bili uspešni v kategoriji tekmovalcev šol II. stop-nje za moške športniki novomeške gimnazije, ki so osvojili četrto mesto, in dijaki TSS iz Krškega, ki so bili osmi. Med šolami I. in II. stopnje pa so se posebno dobro odrezali člani SŠD Polet iz Šentjerneja, ki so bili peti. Naših tekmovalcev je. bilo še več, vendar nam niso znane njihove uvrstitve. (T. R.) • NOVO MESTO — Prejšnji petek je Klub posavskih študentov priredil v Novem mestu srečanje s športniki iz tovarne zdravil KRKA. Med sabo so se pomerili v štirih disciplinah. Bolj uspešni so bili študenti, saj so zmagali v rokometu in malem nogometu. V namiznem tenisu se je srečanje končalo neodločeno, v šahu pa so bili boljši Novomeščani. Rezultati: rokomet: KRKA — KPS 10:20, mali nogomet: KRKA — KPS 4:9, namizni tenis: KRKA — KPS 2:2 in šah: KRKA — KPS 11,5:4,5. (M. F.) • KOČEVJE - Na prvenstvenem srečanju so nogometaši Kočevja doma odpravili Ribničane s 4:1. Strelci za domače so bili: Lovšin, Briški 2, Bejtovič, za goste pa Jevtič. (J. M.) • NOVO MESTO — V pone-deljek dopoldne se je v Novem mestu na občinskfem atletskem prvenstvu kosalo več kot 150 mladih atletov iz Šentjerneja, Žužemberka, Stopič,' Šmarjete, Šmihela, Otočca, Vavte vasi. Dolenjskih Toplic in Novega mesta. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz Novega mesta, Vavte vasi, šmarjete in Šentjerneja. Rezultati: pionirji — 60 m: 1. Ravbar (Vavta vas) 7,9, 2. Bizovičar in Nagode (oba N. m.) 8,0; 400 m — 1. Vodopivec (Šmarjeta) 60,0, 2. Majerle 61,8, 3. Bajer (oba N. m.) 62,3; 4x60 m: 1. Novo mesto (Podbevšek, Bizovičar, Colarič, Nagode) 30,0; daljina: 1. Lutman (N. m.) 5.01, 2. Grahek (Šmihel) 4,94, 3. Krese (Dol. Toplice) 4,91; višina: 1. Konček (Šmihel) 1,50, 2. Podbevšek (N. m.) 1,45, 3. Dular (Vavta vas) 1,40; krogla: 1. Zupančič (Dol. Toplice) 11,67, 2. Colarič 11,63, 3. Cvetakovič (oba N. m.) 11,48; pionirke: 60 m — 1. Jakše (Vavta vas) 8,0; 2. Kalinovič (N. m.) 8,2, 3. Turk (Šentjernej) 8,6; 300 m: 1. Crtalič (Šmarjeta) 47,5, 2. Gričar (N. m.) 48,8, 3. Ručigaj (Sent.) 49,0; 4 x 60 m: 1. Novo mesto (Radešček, Lavrič, Kalčič, Kalinovič) 33,8; daljina: 1. Ka- stelic 4,54. 2. Štrasberger (obe N. m.) 4,48, 3. Zupanc (Dol. Toplice) 4,38; višina: 1. Savnik 1,30, 2. Dl-mitrovič (obe N. m,) 1,20, 3. Trenz (Šent.); 1,20; krogla: 1. Grabrijan (N. m.) r0,17, 2. Jerše (Zbk.) 9,62, 3. Štangel (Otočec) 9,62. V ekipni konkurenci je bil vrstni red naslednji — moški: 1. OŠ Katje Rupena (N. m.) 5,31 točk, 2. OŠ Jožica Venturini (Vavta vas) 3,25, 3. OŠ Martin Kotar (Sent.) 309 itd. ženske: 1. OŠ Katje Rupene (N. m.) 694 , 2. OS Martin Kotar (Sent.) 545 , 3. OS Jožica Ventu- rini (Vavta vas) 325 itd. Najboljši posamezniki so prejeli diplome, ki jim jih je izročil predsednik občinske konference ZMS Janez Slapnik. Ekipa Novega mesta je že tretjič zapored osvojila prehodni pokal občinskega komiteja ZMS, zato ga je prejela v trajno last. (S. D.) • NOVO MESTO — V četrtem kolu dolenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Stari devet — Partizan <‘*v>v > 311:295, Vseh devet — PIONIR 327:384, ISKRA — KRŠKO 3^4:344. Po četrtem kolu vodi PIONIR s 6 točkami. Sledijo: ISKRA, Stari devet, Krško s 4 točkami. (B. D.) Hvala za vašo kri; ki rešuje življenja! 5. maja so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Avbar, uslužbenec iz Bršlina; Jože Brulc, Anion Miklavčič, Andrej Primc, Ivan Božič, Ivan Kastelic, Marica Drab, Marija Marjan in Dominik Bratož, člani IMV Novo mesto; Anton Vidic, Dušan 2unič, Anton Makovec, Anton Jančar, Jože Prešeren, Ivan Gorenc, Jože Slak, Anton Gal, Aloj?: Kraševec, Anton Kapler, Janez Pavlič, Bogdan Stanešič, Ivan Mežan, Franc Jeraj, Franc Kraševec, Marija Zura, Franc Brajer, Jože Mejač in Vinko Dolenc, člani Elektro Novo mesto; Ljubo Rabič, pečar iz Novega mesta; Marjan Marinčič, dijak novomeške gimnazije; Jože Razpotnik, Slavko Judež, Tone Gabrijel in Dušan Slana, člani PTT Novo mesto; Jože Hočevar, član Novolesa, Straža; Lado Janc in Jože Ber-kopec, člana Novoteksa, Novo mesto; Frančiška Kastelic, članica Beti, Mirna peč; Lidija Celič in Frančiška Golob, članici Industrije obutve, Novo mesto; Milka Zupančič, gospodinja iz Gabrja; Franc Pavlič, član osnovne šole Otočec. 9. maja pa so darovali kri: Stane Senica, Milka Koncilja, Janez Senica, Vinko Križe, Milan Pelko, Tilka Šenica, Ivan Picelj, Anton Henigman, Karel Pezdirc, Štefan Fifolt, Pepca Pezdirc, Franc Kren, Franc Cesar, Karel Kmet, Nevenka Avguštin, Anton Koncilja, Olga Turk, Valentin Črnic, Veronika Bučar, Milica Fifolt, Marija Zupančič, Marica Klobučar, Darinka Henigman, člani Bora, Dolenjske = SKORAJ PET MESECEV JE STRAHOVAL NOVO MESTO Gumijasta peta ga je izdala Vlomilec je bil pravi razsipnež: prirejal je veseljačenja, kupoval dragocena darila in se s taksijem vozil nakupovat v Ljubljano - Znancem je pojasnjeval, da ima bogato mater v Kanadi ali da je dobil masten honorar - Ko so zvedeli, kdo je, jim je zaprlo sapo Čez progo pod vlakom 5. mada ob 1125 se je zgodila huda nesreča na železniškem prehodu v Stari vasi pri Krškem. Jože Nedoh iz Krškega se je tedaj vračal v družbi svoje žene z dela na njivi- Pri železniškem prehodu so bile zapornice spuščene, na tiru pa je stal vlak, da bo odpeljal proti Krškemu. Nekaj časa sta čakala, nato pa sta se kljub prigovarjanju dru- gih, ki so tam čakali, odlomila, da bosta šla na drugo stran kar pod vagoni. Najprej je po vseh štirih zlezla pod vagoni če? progo žena, nato pa je začel tvegani prehod tudi Nedoh. 2ena je srečno prišla skoz, ko pa je bil pod vagonom mož, se je vlak premaknil nazaj in ga hudo poškodoval. Vsega v krvi so nemudoma od* peljali v brežiško bolnišnico, toda še isti dan je Nedoh zaradi prehudih poškodb umrl. Skoraj pet mesecev so Novomeščani lani trepetali pred vlomilcem, ki je v večernem mraku vlamljal v njihova stanovanja in jim kradel prihranke. Vse do 6. decembra je bil skrivnostni vlomilec uganka tudi za varnostne organe. Nobena akcija, da bi dobili storilca, ni rodila uspeha. Toda z vztrajnim zbiranjem podatkov, budnostjo in s strokovnostjo je naposled njihov sum le zadel v živo. ... in končeval se je še en delovni dan: sreda, 30. julija 1969. Nebo nad Kačjimi ri-dami je bilo še zardelo, sicer pa je v Novo mesto od vsepovsod, tiho kot po prstih, stopal poletni mrak. Na Krki so se lenobno pozibavali odsevi prvih prižganih luči. Kmalu se je tolikanj zmračilo, da je bilo težko prepoznati človeka, če je bil dlje, kot nese lučaj. Iz Kettejevega drevoreda se je utrgala senca sloke moške postave in planila k Pujsovi hiši- Za hip je postala, ko pa se je prepričala, da res ni nikogar doma, je skočila na balkon in izginila skozi odprta vrata v notranjost. Ko so se Pujsovi vrnili, so kaj hitro ugotovili, da so imeli med odsotnostjo obisk-Ojoj! Kuverte s 3.600 din, ki je bila spravljena med perilom v zidni omari, ni bilo več. Kdo, vraga, se je tako grdo spozabil? Vlomilec, tat! Sledov ni bilo in v preiskavi niso mogli prav nič storiti. Čez štiriindvajset dni, ko raziskava vloma pri Fujsu ni napredovala niti za ped, je prišlo na upravo javne varnosti v Novem mestu sporočilo da je vlomilec odnesel šoferju Francu Krlrnu iz Kosove ulice 15000. Delavce javne varnosti je spet čakalo trdo delo, toda več kot to,‘da je dejanje na las podobno tistemu v Kettejevem drevoredu, spet niso mogli ugotoviti in tudi ne upati, da bi jim zlikovec padel v roke. Pač: tat je pustil KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Ilovice. Nov brusniški kaplan ■ (FARA BRUSNICE) — podeljena je gosp, Martinu Nemaniču, sedaj kaplanu rta Čatežu ob Savi ■ (GOSP. IVAN KNAVS), — župnijski upravitelj v Krškem, umrl je po kratki bolezni velikonočni pondeljek, star 71 let. Pokojni je bil rojen na Gori pri Ribnici, služboval je kot kaplan na Kočevskem, v Vipavi, v Podzemlji in Veliki Dolini. V Krško je prišel za vikarja pred 32 leti. — Prebivalci so vedeli cenitj njegovo delal-nost, kar so tudi ob njegovem pogrebu pokazali. Spremljalo je rajnega gospoda vse prebivalstvo, uradništvo, mnogo duhovščine, ondotna društva, z jedno besedo, bil je velikanski pogreb. N. v. m. ■ (FRANČIŠKANSKA PROVINCIJA) — je sedaj po določilu rimske kurije na novo obkrožena. K provinciji sv. Križa pripadajo samostani: Ljubljana, Gorica, Maribor, Pazin, Novo mesto, Kamnik, Brežice, Nazaret. ter hospica Sv Trojica v Slov. Goricah in Brezje. Vst hrvaški samostani, Jaška, Karlovac, Klanjec, Samo-bor se sklenejo s provincijo sv. Cirila in Metoda v Zagrebu in Trsat. ■ (UVOZ HRVAŠKIH SVINJ) — iz okrajev Koprivnica, Ludbreg, Glina, Virgin most in Petrinja v zagrebškem okra. ju je prepovedan v tostransko državno polovico. ■ (DRUGA ŽELEZNICA DO TRST A J — Dunajski uradni list poroča, da v želez, niškem ministerstvu kar najhitreje izde. lujejo načrte za nameravane nove železnice. Ako državni zbor takoj odobri vladno tfdlojo. prično dela takoj. Za progo Go- nato bi se vršili ogledi ?a proge Jesenice tiča—Trst bil bi že v maju razpisan ogled; —Gorica, Celovec—Jesenice in za železnico, čez T.ure. ■ (SCHWARZOVO HIŠO V NOVEM MESTU) — Na Velikem trgu je kupil g. Ludovik Ferlič, kteri je že sedaj jo v najemu imel. | (HUDA SLANA) — nastala je prošli petek dne 27. aprila po celi novomeški okolici. Vse je bilo belo, kakor v kakem prav mrzlem zimskem dnevu. Pred solnč-nim vzhodom nastala je sicer kaj gosta megla, o kateri se je bilo nadjati, da bode slano, kakor se kmet izrazuje — pojedla. Zal, pa se je to le prav v nižavah re$ zgodilo, ne pa tudi v višjih legah. Vinogradi na Trški gori so zlo do polovice visokosti tako pozebli, da je pričakovati, da bode komaj polovica očes ali pa še manj zagnala. Veliko večja škoda je pa v še nižjih vinogradskih legah, kakor v Cerovcih (Smolenjivasi), Blatnikih itd. Povsod tam je težava še kako zdravo oko najti. Največja škoda zapaziti je na cepljenih trtah, katere kakor znano, prej zaženejo, kakor pa na lastnih koreninah rastoče evropske trte. Kako da bode s sadjem, se zdaj še ne da presoditi, gotovo pa ne dobi o, ker je ravno — razun jabolk — vse v najlepšem cvetju. ■ (RIMSKI ROMARJI) — iz Ljub1/ n. ske škofije so odpotovali v pondeljek 23. aprila zjutraj, in sicer nad 600; tudi iz Novega mesta se je nekaj oseb udeležilo. 25. aprila so došli v Rim. Danes se že proti domu vračajo. Prem. gosp. knežškof. se ti domu vračajo. Prem. gosp. knezoškof se (IZ DOLENJSKII NOVIC 1. maja 1900) Jovan Adžić — do 6. decembra 1969 skrivnost za Novomeščane in delavce javne varnosti sled gumijaste pete, to pa je že bila iskrica, na katero je veljalo biti pozoren. Bo skrivnostni vlomilec zdaj odnehal ali se bo preselil v drug kraj? če bo na daljeval, koga je vzel na piko? Bodo imeli pri raziskovanju naslednjega (morebitnega) vloma kaj srečnejšo roko? Na naslednje neznančevo dejanje so se na upravi javnosti pripravljali s podvojeno budnostjo. Kazalo je, da so tolikanj pripravljeni, da se jim tokrat storilec gotovo ne bo mogel izmuzniti. Ko bi le še vedeli, kdaj in v katerem stanovanju ... Mesec dni ni bilo nič, in ko je že vse kazalo, da bo morda zdaj mir, je spet udarilo: vlomilec je bil v Kettejevem drevoredu ... In v naslednjih mesecih je bilo v Novem mestu še deset vlomov. Varnostni organi so marljivo zbirali podatke in proučevali sledove, ki jih je storilec pustil nevede v stanovanjih ali pred njimi. Raziskave, ki so .sledile vsakemu dejanju posebej, so jih napotile k sklepu, da je vse vlome opravil isti storilec. Spričo ugotovitve, da so si vlomi podobni kot las lasu, je bi^ tak sklep tudi pravilen. To je pomenilo, da ne bo potrebno loviti skupine, ampak posamezn’ka. Ponavljajoči se vlomi so zasejali med Novomeščani preplah in negotovost. Od doma so šli le tedaj, kadar je bilo nujno, pa še takrat so‘naročili sosedom, naj malo popazijo na njihovo stanovanje. Marsikje so se zavarovali tako, da so čez noč pustili prižgane luči. Skriv- nostnega storilca so se bali tembolj, ker od uprave javne varnosti niso dobili razveseljivih odgovorov na vprašanja, kako poteka raziskava, ali je morda zmikavt že prijet itd. Preden je uprava javne varnosti lahko sporočila, da je trud rodil sadove in da so naposled le prijeli hudodelca, je moralo preteči še veliko dni in tednov, tja do zime ... Kdo naj bi bil vlamljal? Stanovanja, kjer je vlomilec opravil svoje, so varnostni organi skrbno pregledali. Sprva so lahko sledili le prstnim odtisom in odtisom dlani, ob zadnjih vlomih pa je storilec pustil tudi dobro vidne odtise gumijaste pete. Le-ti so bili dobro vidni zlasti na pološčenih tleh. Sled celega stopala je storilec pu stil le ob vlomu na Mestnih njivah- Po teh podatkih so sklepali, da je bil vlomilec obut v delavske čevlje z gumijasta peto. Pred raziskovalce se Je zdaj zastavilo vprašanje, kdo naj bi bil vlamljal v delavskih čevljih. Glede na to, da je iz stanovanj odnašal le denar, v glavnem samo dinarje, so sklepali, da mora biti ta oseba iz urejene dru. žine, lahko pa tudi delavec. Toda ko so zvedeli, da je no-vomeška industrija obutve prodala na Dolenjskem okoli 1.000 parov takih čevljev, ka’-ršne npj bi bil nosil sedanji sklepi močno razmajali. Kazalo je ži. da po dosedanji poti skoraj ne bo mogoče odkriti storilca. Ob tem tudi ni bilo jasno, ali je vlomilec pri tem poslu novinec ali povratn k, torej človek, ki ve, kako se taki stvari streže. Domnevali so le, da ni starejši od 30 let in da dobro pozna razmere v Novem mestu. Nepojasnjeno je bilo tudi, ali »dela« sam ali ga »zunaj« kdo čaka. Ze od vsega začetka so povabili k raziskavam spretne izvedence in miličnike novomeške postaje. Opazovalno službo so okrepili in jo razširili na večje območje. Tako so bili ob koncu oktobra kriminalisti in v »navadne državljane« preoblečeni miličniki pet dni nenehno na preži. Legitimirali in izprašali so več kot 350 ljudi, med drugim tudi vse tiste, ki so bili zaradi vlomov že na zatožni klopi, čeprav so za sodelovanje naprosili tudi sosednje uprave javne varnosti, storilca še vedno niso mogli odkriti. Za storilca usoden 6. december Naposled je bilo 6. decembra spet vlomljeno. Tokrat v novem naselju nad Ulico ■l&r- Na včerajšnji dan pred šest bila pri nas ustanovljena vssi varnostna organizacija. Včeraj vsi tisti tovariši, ki jim je zaupc vseh nas, ki že četrt stoletja &'■ skupnosti. Biti v službi javne varnosti častno in humano delo, pomeni ti se številnim nevarnostim, ki : poznajo. Od miličnika na V^T: nam stoji ob strani, da varu]> pred zlikovci, da se žrtvuje ?S> užaljeni, če ne bo hitro zgrabil v obraz zabrusil žalitev! Roko In pri tem. nam je dostikrat c htevamo VQ.iličnikovo pomoč \ pozimi ali poleti. Da, zahtevaj V službi javne še na praznik da skoči v vodo po utapljajoče! po ženico itd. In kako često 1 da je tudi miličnik samo .človt Pa vse to in še marsikaj dr ličnik tudi opravi. Nemalokrat zahteva delo * veka z dvojno, trojno močjo' okoliščinah opravljati delo k in neoporečno je že domala v zmorejo mnogi tovariši. Kak( mo krivice, če se kateremu kc vse kot po maslu, če ne priTne nam je zagodel v stanovanju. In kljub vsemu včerajšnji vi, ki sodijo k letošnjemu tedi delavce naših varnostnih orQl bodo dnevi oddiha. Kajti čast Ijajo, jim tega ne omogoča. Med iskanjem denarja je vse razmetal. (Foto: UJV) Majde Šilc. Očitno je bilo, da je tat zelo potreboval denar, saj je vlomil kar pri belem dnevu — med 11. in 13. uro. Gospodinja je našla stanovanje razmetano- Ob ogledu so delavci uprave javne varnosti našli že znano stopalo na zasneženi poti k-, hiši. Tudi drugi sledovi so se ujemali s tistimi, ki so jih odkrili pri prejšnjih vlomih. Zdaj ni bilo več nobenega dvoma, da je vse vlome v Novem mestu zagrešil isti človek. Zdaj se je tudi ponudila priložnost, da storilca razkrijejo. ' Novi podatki, ki so jih dobili po tem vlomu, so raziskovalce napotili v neko dramsko skupino, v skupino ljudi, ki je v decembru pripravljala proslavo. Z dakti-loskopom so preizkusili vse člane te skupine, saj so vsi podatki govorili o tem, da je storilec med njimi. To delo ni bilo brez uspeha. Sum je padel na visokega moškega črnih las. Njegovi prstni odtisi so se ujemali s storilčevimi, čevlji z gumijasto peto pa so natanko pokrili odtisnjene sledove iz stanovanj ... Adžić; »Moja težka mladost...« Ko so tega moškega aretirali, se ni upiraL Odvedli so ga v preiskovalni pripor, kjer je povedal, kdo je,, kaj je in zakaj je med slučajnim bivanjem v Novem mestu zagrešil toliko stranpoti. To je bil Jovan Adžič, rojen leta 1948 v Beogradu, povratnik in ... S cer pa je med zaslišanji podrobno pri-povedoval o svojem življenju in vlomih v stanovanja nekaterih Novomeščanov takole: »Sem iz delavske družine. Ko sem odraščal, sta se oče in mati ločila. Mati je odšla čez mejo in se v Kanadi zno-va poročila. Z očetom sva ostala sama, toda doma ni bilo več. Od časa do časa me je oče oddajal sorodnikom, a pri njih nisem imel obstan-ka, ker me niso razumeli. Začel sem krasti, da sem se lahko preživljal. Sprva sem jemal samo toliko, da sem oe nasitil, kasneje ■sem potreboval vedno več in poskusil z večjimi tatvinami in vlomi-3.. februarja 1965 me je beograjsko sodišče obsodilo na tri leta mladoletniškega zapora. Kazen sem prestal v VPD Kruševac, a ne do konca, ker so me predčasno odpustili. Spet sem začel krasti, tokrat pa sem se lotil avtomobilov. Okrožno sodišče v Beogradu mi je za ta »s spet mi ki I soit^ V m in f se ^ kaj dalj beli biifl pr# ceifl da gaW boH K, cen1 ce*11 ljal zaA K«r val’ tv* dxi0 te& di A stil* dei» bil«3 se prs rr« p oV če''1 odP ljfli obl' Vs« ob de11 »še, graJ po k»^ not' rnicf k< Ž !Ž $ 5e* ‘ r* nu deja rekl< ki i reve kazi obrt avto je I sto SONCE Merkur Zemlja Merkur fj1dvajsetimi leti je državna in enotna so torej praznovali na. skrb za varnost 'livno v socialistični pomeni opravljati Pa tudi izpostavlja-Hh drugi poklici ne aer zahtevamo, da 5 naše premoženje nas. m kako smo tistega, ki nam je 'ta srce: taki smo. sto vseeno, ali za-vdnevi ali ponoči, " od njega celo to/ arnosti i oddiha se otroka, v ogenj tem pozabljamo, e9a in težjega mi- avni varnosti člo-hitrostjo; v takih itetno, strokovno -tnost. Pa tudi to Pogosto jim dela-’atakne, če ne gre storilca takoj, ko 2. in še drugi dne-javne varnosti, za )v niso bili in ne delo, ki ga oprav- 10. oktobra „1966 izleti in pol zapora, ga odsedel v Poža-Med prestajanjem končal tri razrede šole in se izučil za Ovarilca. Nato pa me zanesla v Novo me- Sin bogatih, scenarist...? a sem se bal, da bi bredel; še vedno so pred očmi postopki, to pridejo. Toda sča-'tti na vse pozabil. •. ru sem dobil znance 'pke, s katerimi sem ijal, to pa je tudi ne-Potreboval sem če. ^ denarja. Nisem si ave, kje ga naj do-ačrt sem naredil že fvim vlomom. Znan-tovarišem sem rekel, e mati v Kanadi bo-ročila in da poslej ne denarja ■ sem naredij 6. de-Znankam in znan- II že več dni priprav-t>avo v gostilni Pri v B. vasi. Denarja e nisem imel dovolj ^ ga hitro potrebo- III sklenil, da bom vlomno tatvino po-^osrečila se je, toda ' me ljudje najbrž tu-°znali...« Pa je že prej obrnil *se z razsipavanjem ■ Prav tedaj, ko je hinu vzeto 15.000 din, ekajkrat denarno »iz-v Novem mestu in jta. Znankam je ku-^agocena darila, pla-|rigrizke, sam pa se * s taksijem v ljub-boutique nakupovat perilo in kravate, ki so bili. začudeni ^šnem zapravljanju '■ je odgovarjal, da *U> dobiva od beo-^a gledališča mesečno din honorarja,« s J1 se ga »spominjajo D&šnega režiserja, ig-3 scenarista«, v®* Adžića bo ostal v ^ novomeške uprave jtvarnosti zapisan kot k, ene najtežjih sto-k °da čeprav je bil že začetka od sile za-,j Sa je varnostnim or-MUspelo raarešiti. Se-I? to lahk* dosegli le ]jVeČji strokovni uspo-^sti in prijemi ter le volje in truda. S so Adžlću presekali tstranpota, pa so l aU premoženje še ^®remu Novomešča- Dolenjski fantje (na sliki) so sodelovali v sestavu 214 Slovencev in Slovenk na paradi ob dnevu zmage v Beogradu. V slovenskem podešalonu je bilo tudi 21 članov teritorialnih enot iz Dolenjske. Pred parado na skupinskih pripravah so naši teritorialci dobili pohvalo od komandante parade, enako priznanje so poželi po končanem nastopu (Foto:. S. Dokl) LEPA MOŽNOST ZA MAJSKI IZLET MLADINE Gorenjska vabi na dan letalstva Na Brniku bodo v mesecu maju pripravili zanimivo razstavo jugoslovanskega letalstva in protiletalske zaščite - Za mladino so posebno privlačni poleti s štirimotornikom DC-6 B nad Jadransko morje V okviru praznovanja meseca mladosti organizirajo na mednarodnem letališču Brnik pri Kranju od 21. do 26. maja prvo povojno letalsko razstavo v čast dneva letalstva, ki ga pri nas slavimo vsako leto 21. maja. Operativni odbor za proslavo dneva letalstva na Brniku si je organizacijo proslave zamislil takole: razstavljali bo-do letala in sredstva leta'sk: zaščite, razsn tega bodo demonstrirali najrazličnej ia letala in priredili le‘alske polete za mladino z letalom DC-6 B do Kvarnerja in nazaj. Cilj razstave, ki jo bodo lahko obiskali učenci in prosvetni delavci, je, da bi se slovenska mladina vključila v aktivni sestav vojnega letalstva JLA. oziroma seznanila s. potrebami vseljudske obrambe. Vse šole na našem območju so dobile vabilo, zato smo prepričani, da se bodo tudi odzvale. Organizatorji so za mladino pripravili polete v dnevih od 23. do 25- maja z modernim štirimotomim letalom DC-6 B na ogled Jadranskega morja. Cena prevoza je 60 din, vsak bo imel možnost prejeti še lepo nagrado KB Ljubljana, ki bo dvema potnikoma podarila hranilno knjižico z vlogo 50 din. Poleti so lahko lepa nagrada za učence, ki so se med letom najbolj odlikovali. Vse podrobne informacije o poletih že imajo vodstva osnovnih šol. Obisk razstave in ogled je brezplačen, pri razstavljenih predmetih pa bo zagotovljeno strokovno tolmačenje. Program je naslednji: 21-maja — od 14.00 do 19. ure: ogled razstave; 22. maja: od 9.00 do 1900; ogled razstave, od 16 00 do 16-15 bo desant športnih padalcev; 23. maja — od 9.00 do 14 00: ogled razstave, od 10.00 do 11.00 nastop akrobatske skupine domačih reaktivnih letal »GALEB« in »JASTREB«, od 16-30 do 16.45 bo desant športnih padalcev; 24. maja — od 9.00 do 19 00: ogled razstave, od 11.20 do 11-30 desant športnih padalcev, od 15 00 do 15.15 nastop akrobatske skupine domačih reaktivnih letal »GALEB«, od 15-15 do 15.30 nastop letal »JASTREB«, od 15.45 do 16.00 desant športnih padalcev; 25. maja — od 9 00 do 19.00 ogled razstave, namenjen šolski mladini, ob 1030 in ob 15.00 desant športnih padalcev. ^ Čeprav je rok prijav za polet mladine z letalom nad Jadransko morje že potekel, bodo prireditelji še nekoliko dni počakali na prijave z Dolenjske. Vabimo vodstva šol, naj ne zamudijo te enkratne priložnosti! Nagradni polet z letalom Vodstvo osnovne šole »Katje Rupene« iz Novega mesta je nagradilo najbolj prizadevne učence v svobodnih dejavnostih s poletom nad Kvamer. Učenci bodo v okviru proslave dneva letalstva, ki bo od 21- do 26. maja na Brniku, z velikim štirimotornikom DC-6 B poleteli na ogled severnega dela Jadranske obale iz zraka. Nagrajeni so: Lavra Černelič, Borut Dobnikar, Samo Kralj, Jožica Blažič, Slavko Seni-čar, Tamar Cefarin, Ingrid Kalinovič, Vojko Dragaš in Zlatka Spahič. ARBONITI VARUJEJO VAŠ LES arbo LJUBLJANA PODGRAD v t^oboto, y. maja, so dijaki novomeške gimnazije pod strokovnim vodstvom prof. Dušana Modica z astronomskim daljnogledom opazovali navidezni prehod planeta Merkurja Čez Sončevo ploskev. Jasno vreme je omogočilo, da so od 5.20 zjutraj do 13.21 opazovali pojav, ki so ga nazadnje zaznamovali 1924. leta. To je razmeroma redek dogodek: v 217 letih se zvrsti 29 takšnih prehodov in to 19 blizu dvižnega vozla (nastopajo novembra) in 10 prehodov pri padnem vozlu (maja). Na sliki: v levem zgornjem kotu risana ponazoritev prehoda Merkurja čez Sončevo ploskev in približna lega vseh treh nebesnih teles 9. maja dopoldne* Ob daljnogledu dijaki novomeške gimnazije. (Foto: Slavko Dokl) Osmrtnica V podjetju »Dlakaimport« so davno pred reformo gospodarili tako, kakor da so tam zaposleni sami ekonomisti s starimi izkušnjami. Bes so imeli monopol nad produkcijo, toda očitki, ki so jim jih pripisovali zaradi konkurenčnega podjetja »Ščetinaprom«, so bili povsem neupravičeni. V samoupravljanju so sodelovali vsi, razen psa čuvaja, in prav to se jim je maščevalo. Nekega dne je brez predhodne bolniške poginil. Na sestanku kolegija je direktor v rokah mečkal umazan listič, ga tiho prebral in kot navadno začel: * »Tovarišija!« Glas se mu je tresel in videti je bil žalosten in potrt. »Zašli smo v zos in ne vem, kako se bomo izmazali. Prosim...« Porinil je listič pred računovodkinjo, ta ga je sunila naprej pred sekretarja, ne da bi ga pogledala. Sekretar je mislil, da je to nov način razpravljanja po kratkem postopku in ga frcnil pod nos pravnemu referentu. Pravni je listič z dlanjo previdno poravnal in ga poslal kadrovniku- Direktorjeva tajnica je že odmaknila, komolec, da bi potujočemu lističu naredila prostor, in si brez potrebe začela brisati nos. Kadrovnik je začel glasno brati: »Račun za prevoz, obdukcijo in pokop čuvaja Nerona, psa bernardinske pasme. •.« Sledilo je nekaj številk, nato pa: »... poginil vsled podhranjenosti z znaki okužbe ...« »Ali vam je zdaj jasno?« in že so vsi hkrati prikimavali: »Seveda. Kaj moremo, če ga je tako hitro pobralo?« Direktor je povzdignil glas: »Vprašanje je le, iz katerega fonda bomo poravnali račun! Mislil sem, da bi šlo iz fonda za reprezentanco, pa še zame ne bo zadostovalo. Kje je še konec leta in obiski so tako pogosta, pa še tujina ...« »Ali ne bi vzeli iz fonda za nepredvidene izdatke?« je dahnila tajnica kar tako, da bi videli, kako se za stvar zanima. »Nemogoče!« je zakričala računovodkinj a in dodala: »V ta fond nismo do danes vložili niti pare-« Kakor vselej, kadar so bili v zagati, so tudi zdaj čakali na pravnega. Razumel je proseče poglede, se odkašljal in začel: »Vsi vemo, da je bil pokojni Neron zaslužen član našega kolektiva. Da je poginil tako rekoč od gladu, je sramota za ves kolektiv.« Po dvorani je završalo: »Saj mu ni balo slabo, dokler si ni glavna kuharica v menzi nabavila prašiča, pa tudi šef kuhinje bi lahko malo bolj poskrbel zanj, ne samo za tistega svojega Fifi j a-« Direktor je s prsti pobobnal po mizi, da bi pomiril duhove, ki jih je razdražil pravni, in nadaljeval: »Mislim, da bi stroške moral nositi kolektiv!« »Sem proti nabiralni akciji!« je kakor iz topa ustrelila računovodkinja in podprla svojo izjavo. »Pokojnika bi žalili, če bi po njegovi smrti zanj beračili.« Tedaj je pravni slovesno vstal kakor zagovornik nedolžnega obtoženca v sodni dvorani in deklamiral: »Neron je delno tudi sam kriv, da ga je pobralo, saj ni nikoli kazal nezadovoljstva, ni cvilil, ni hlastal za muhami, skratka ni bil proti. Res jp tudi, da je takrat, ko je bil v polenti svinčnik, dobil poln krožnik zabeljene polente, kar bi po vitaminih zadostovalo za tri dni. In ko so makaroni smrdeli po plesni, je imel polno kozico. Iz tega sledi, da ni bil racionalen. Predlagam, da stroške poravnamo v breme potrošnega materiala.« »živio!« so zatulili vsi kot na povelje- Direktor je naslonil glavo tajnici na ramo in narekoval: »Pravni referent bo s pomočjo kadrovnika sestavil besedilo za osmrtnico. Za nagrado bosta dobila dva dni izrednega dopusta, če bo osmrtnica res taka, kot jo pokojnik zasluži.« (Honorar 100 din) LIPCE CIGANOVE KOLINE Po prvi svetovni vojni so v Velikem Bukovju sekali drva. Delavci, ki so bili iz vseh krajev, so dobro zaslužili. Med njimi je bilo tudi nekaj Ciganov. Najbolj delaven je bil Cigan Martin, ki si je z vztrajnostjo in trudom veliko prihranil. S prihranki si je v Tribučah kupil staro hišico. Ker je bil najbogatejši, so ga Cigani izvolili za svojega župana. Moj oče ga je nekega dne vprašal: »Martin, kako, da si kar naenkrat postal ciganski župan?« »Nič čudnega,« je odgovoril Martin, »imam svojo hišo in Cigani iz vse okolice prezimujejo pri meni.« Martin je v svoji skromni hišici veselo živel, koval motike, srpice in drugo orodje in ga prodajal po_ vaseh. Nekega dne je prišel tudi k nam in oče ga je vprašal: »Martin, ti si gospodar in sedaj je čas kolin- Ali si tudi ti zaklal kakšnega prašiča?« »O, klali smo tudi pri nas, samo ne prašiča, ker ga nisem imel. Zaklal pa sem tisto konjsko kljuse, ker nimam ničesar, s čimer bi ga preživel čez zimo. Tako pa imamo vsaj dovolj mesa za vso zimo. In mastno je tudi dovolj. Samo nekaj me moti: preden sem ga del sušiti v dim, sem ga pozabil razkovati. Sedaj pa me vedno, kadar ga pogledam, podkve spominjajo na nekdanjega konjička, tako da mi meso ne gre preveč v slast, še dobro, da imam veliko sorodnikov, ki mi bodo čez zimo pomagali pojesti meso, in se ne bo pokvarilo.« V stari hišici je nekaj let zapovrstjo prezimovalo vse Martinovo cigansko sorodstvo. Spomladi so se Cigani razšli in hišica je ostala prazna. Tudi Martin je izginil neznano kam. Veter je vztrajno razkopaval njeno slamnato streho in kmalu je kazala gola rebra. Les je začel gniti in hiša je počasi razpadala Na tramovih so se ohranila le še konjska kopita. (Honorar 100 din) ANICA JANKOVIČ umi.'«« Klimi« »li Občni zbor turističnega društva 21. maja ob 19. uri bo v HOTELU PUGLED občni zbor Turističnega društva Koievje. Na njem bodo pregledali svoje delo v zadnjih dveh letih in sprejeli delovni program za bodoče delo. Društvo bo podelilo tudi priznanja 12 drugim društvom, organizacijam in delovnim organizacijam, ki so posebno pripomogle k turističnemu napredku v občini. Izvolili bodo še novo vodstvo društva. Novi upravni odbor naj bi po sedanjem predlogu štel 15 do 21 članov, medtem ko je po dosedanjih praviljh društva štel lahko 15 članov. Obisk iz Čabra Pred kratkim, k med narodnoosvobodilni bojem je tesno so-rj°ya] z Osvobodilno ^5}o* Po osvoboditvi je ^ Poverjeništvo za fi- prS6if, °kraju Trebnje, na \/t' * pa Je Prišel njamo n°' V nekdajnj° ŽS&- S?-Vneznato0 Podaje zarv^i ^ačaja, ki je le Pet ljudi. možnU Je zaslutil velike oznosii razvoja. Vedel žilavostin°^6 ^ Se 2 VS° J za^nzel v delo. žrt* *e’ da brez osebnih ln skrajnih naporov Prav mt0re biti uspehov, znal nr spoznanJe Pa je Ceravn Std na ko!ektiv Pnj VSeh 0krajnih ne«a^Q nasel 2adost‘ ^očio ^,Umevanja’ )esPO-kolftift- porov celotnega Sr„vendarie uspei- tovarni ^°! Danes 1013 v zatvw^ DaNA kruh 200 hove dn* in Z njimi nji' Pastmi lne- Tovarna je neišiha e^° Hajpomemb- Pa^I1 ' *«“■ '*■*». ~ »»“T, važno industrijsko podjetje republiškega in državnega pomena. Našega jubilanta njegovi sodelavci, pa tudi drugi občani zelo cenimo. Predvsem spoštujemo njegove osebne vrline: poštenje, odkritost, doslednost, natančnost in vestnost, njegov delovni polet in njegovo napredno usmerjenost. Pohvalno je zlasti njegovo tesno sodelovanje z ljudstvom, katerega poslanec iri odbornik je bil mnogokrat. Njegova zasluga je predvsem, da se »DANA« ob svojih uspehih ni zaprla vase, ker je on znal kolektiv vselej prepričati, da je tovarna del kraja in da je dolžna sodelovati pri njegovem razvoju. Sadov takega razumevanja pa danes ne občutimo samo Mirenča-ni, marveč vsi občani. Dragi naš Lojze! Morda ti ne bo prav, da danes pišemo o tebi. toda beseda nam sama sili v pero. Želimo ti trdnega zdravja in veliko lepih uspehov! VLADIMIR BERCE pOMEMBNO za lastnike zemljišč Nova razvrstitev občin Po Pregleriir T'------------------------ Poredili h p0sebne komisije so na novo raz-- — a*astrske občine v posamezne skupine tež, Dolga njiva, Korita, Knežja vas, Lokovek, Mali Videm. Roje, Šentrupert, Vrhtrebnje, Mirna in Straža. Četrta A skupina: Jelševec, Laknice (del), Selo Mirna, Staro Zabukovje, Stehanja vas, Trebelno in Omusika vas. Četrta B skupina: Novo Zabukovje, Sela Sumberk in Tihaboj (del). Težave pri uvrščanju je povzročalo predvsem to, da katastrske občine ni mogoče deliti, čeravno obsega zelo različna zemljišča in bonitetni razredi tega povsod do^ volj ne upoštevajo. Spre membe v skupinah so bile Izvedene tako, da ni bila porušena usklajenost s sosednjimi občinami, kar je bila zahteva republiškega sekretariata za finance, ki sicer ni odobril sprememb. W da razvrsti-fameaie sv1vri obćln v po- ? na °bdaS’ W vpliva' Pfavična, je Povsem še lan ^Ulslta skup korn- i111161107^8 P0- t si > novn ln Predla- ^eniembe So razporeditev. j^UpS&ne že m *** sklePu S"**! odlok ^eSWle v ob' 1,1 ^kih občanov.PriSPevkih katastrske nah: na^lednjih skupi- C^nj©vekA n?1"41 Bistrica, mk. fSlr bm*‘ ^ šk?Ve’ Paproče- Sev-k® (del) J®?’ r Siefan- Trti' V Z&or ■ Loka> Vel Go. Trebnje*‘ Mo- ia B sknn- dje sel°' Tret-lupina; Brezovica, Ca- nilČKAEJI,REJCI MALIH ŽIVALI,LJUBITELJI NARATE m&mIdtti revijo ki je namenjena vam. \ a *»* *?. ^ celoletna naročnina 34,-din ^ V. •ilP iKMItKI GLAS«, LJUBLJANA, MlKLOftlćl VA 4/1 -Rotl jun*# V drugem kolu prometnega tekmovanja »Kaj veš o prometu« sta med ekipami zmagali zastopstvi osnovnih šol iz Šentruperta in Mokronoga V organizaciji občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu in ob pomoči članov AMD Trebnje je bilo v petek, 8. maja, drugo kolo šolskega prometnega tekmovanja »Kaj veš o prometu«. Tekmovanja so se udeležili učenci štirih osemletk, manjkali so le šolarji z Mirne. Med posamezniki je v tret- gal Zdravko Jan iz Trebnje-ji skupini, v kateri so tek- ga, ki je osvojil 21 točk, movali učenci petih m še- drugi je bil Lojze Gregorčič stih razredov, zmagal Janko iz Šentruperta (16 točk), 3. Rugelj iz Šentruperta, k: je Marija štamcar iz Mokrono-osvojil 19 točk. Drugi je bil ga (8), 4. in 5. mesto sta si Stanko Leban iz šerrtruper- delila Goran Pivk iz Mokrota — 10 točk, 3. do 4. Bran- noga in Gabrijel Tišina iz ko Rokave iz Šentruperta in Šentruperta itd. Janez Prosenik iz Trebnje- Med ekipami je prvo me-ga — 5 točk, 5. Franci La- sto dosegla osnovna šola vrinšek iz Mokronoga — 4 Šentrupert (Rogelj, Rokave, točke itd. Leban), 2. je bila osnovna šo- V četrti skupini, v kateri la Trebnje, 3. osnovna šola so tekmovali učenci sedmih Mokronog in 4. osnovna šo-in osmih razredov, je zrna- la Veliki Gaber. V četrti skupini si je prvo mesto priborila ekipa šote' iz Mokronoga (štamcar, Pivk, Rman), 2. je bila šola iz Šentruperta, 3. osnovna šo-ia Trebnje in 4. osnovna šola Veliki Gaber. Pri posameznikih so prvi trije v obeh skupinah dobili medalje (zlato, srebrno in bronasto), oba prva tekmovalca pa še nalivni peresi, darilo tovarne EMI z Mirne, ki je bila pokrovitelj tekmovanja. Najboljši ekipi sta dobili tud.: prehodne pokale. To vzgojno tekmovanje je bilo dobro organizirano in je tudi pri drugih prebivalcih Trebnjega vzbudilo dokajšnje zanimanje. Tekmovalci čakajo na start. (Foto: M- L.) lucij pa so vsem dobro zna-ne. Na koncu razprave so sklenili, da se bodo pred sejama konferenc še enkrat sestali. O konkretnejših pripombah in predlogah k tezam bomo še poročali. M. L. RAZPRAVA O KMETIJSKIH TEZAH CK ZKS Dvomi v praktične rešitve Ocena: teze o razvoju kmetijstva in vasi so teoretično v glavnem dobre, to pa še ni vse Jutri praznik Trebnjega V spomin na znano partizansko akcijo praznuje Trebnje vsako leto 15. maja krajevni praznik. Krajevna organizacija ZB je v sodelovanju z drugimi tudi letos pripravila program prireditev: popoldne bo najprej občinsko strelsko tekmovanje ter prijateljsko odbojkarsko srečanje med moštvom KE-MOOPREME in Novega mesta, proti večeru bo žalna slovesnost pri spomeniku NOB, zatem pa v prosvetnem domu proslava in gostovanje KUD »Ivan Cankar« iz Velike Loke, ki se bo Trebanj-cem - letos predstavilo z igro Mateja Bora »Raztr-ganci«. mm Zahvala RK po uspešni akciii Nedavna krvodajalska akcija v trebanjski občini je imela presenetljivo dober odziv. Na Mimi je prišlo kri darovat 164 ljudi, v Trebnjem 146 in v Mokronogu 89. Posebno prijetno je presenetil kolektiv mirenske »Dane«, v katerem je dala kri polovica vseh zaposlenih V akciji so se dobro odrezali še mokronoška Iskra, Modna oblačila iz Trebnjega in nekatere druge delovne organizacije, kjer je bilo vodstvo naklonjeno prizadevanjem Rdečega križa. Občinski odbor RK se vsem darovalcem, krajevnim organizacijam RK in tistim, ki so kakorkoli pomagali pri akciji, najtopleje zahvaljuje. Sklep: poseben sestanek Kot je znano, je občinska skupščina na eni prejšnjih sej sprejela petletni ’ačrt razvoja, gasilstva v občini, v katerem je predvideno, kakšne bodo naložbe v gasilstvo in katere stvari bodo najprej na vrsti. Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog, ki je v precejšnjih težavah, je poslalo na občino zapisnik z občnega zbora, iz katerega je videti, da se tamkajšnji gasilci ne strinjajo povsem s tern načrtom. Skupščina je na zadnji seji sklenila, naj se predstavniki občinskega gasilskega sklada, občinske gasilske zveze in oddelka za družbene službe na porebnem sestanku pogovorijo, kaj je mogoče narediti. TREBANJSKE IVERI ■ NAJBOLJŠA U1CLA ODBRANA. Strokovna žirija Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, ki jo sestavljajo znan likovni kritiki, je minuli teder izmed 172 poslanih del odbrali 60 likovnih stvaritev 24 avtorjev iz Slovenije in Hrvatske. Za razstavo, ki bo proti koncu junija postavljena v obeh avlah trebanjske osnovne Sole, bodo organizatori izdal' bogat prospekt razstavljenih del. ■ NACRTI PRIPRAVLJENI. Nacrti za gradnjo smučarske vlečnice na pobočju Grmade so v glavnem pripravljeni Zamisel je bila nekaj £asa v negotovosti zaradi mnenja zavoda za spomeniško varstvo, da bi posek gozda pomenil prehud posep v naravno okolje kraja. Zdaj kaže, da se je stvar vendarle uredila tako, da bodo z Celi lahko začeli. Večji del opreme bo smučarski klu.. skujal dobiti v obliki posojila. ■ SPET »BERGERJI« V TREBNJEM. Ansambel Pranja Bergerja, pri katerem nastopa mlada pevka Melita Avsenak, bo v nedeljo po daljšem času znovn gostoval v —rebnjem kjer običajno najde hvaležno občinstvo. Prireditev bo ob 19.30 v kino dvorani ■ SE RAZSTAVA MLADINSKIH PEL. V sejni dvorani v Trebnjem bo od 20. do 24. maja v čast dneva mladosti razstava mladinskih likovnih del. Na razstavi bodo sodelovali amaterji iz vseh dolenjskih ob6m Več o razstavi bomo še poročali ■ IZLET V MISLINJO. Odbojkarski klub KEMOOPREMA je v nedeljo organiziral avtobusni izlet v Mislinjo, kjer Je moštvo igralo prvenstveno tekmo (poročilo je na športni strani). Vozil je avtobus podjetja KEMOOPREME, ki pa žal ni bil povsem ooln, Čeravno je bila vožnja za člane TVD Partizan ln druge zastonj. Med potjo nazaj so sl udeleženci ogledali Velenje. ■ OGLEDALA SE NI DALO DOBITI. Na nevarnem križišču pred staro osnovno šo.o že dalj časa manjka prometno ogledalo. Z občinske uprave so sporočili, da so ogledalo takoj naročili, vendar ga kljub nekajkratnim pozivom niso dobili. Prometna ogledala izdeluje tovarna Vega iz Ljubljane, naraščajoče potrebe pa, kot kaže, presegajo njene zmogljivosti, saj je edini Izdelovalec prometnih ogledal v Jugoslaviji Ogledalo bodo namestili. brž ko ga bodo dobili. Šentrupert: še letos dostava pošte Novomeško podjetje PIT Je uvedlo dostavo poštnih pošiljk tudi za naselja Rožem-pelj, Gor. in Dol. Selca, Dol. in Gor. Kamenje ter s tem končno vendarle ustreglo stari želji tamkajšnjih ljudi. Za letos je predvideno, da bo »izvendostavno« območje ukinjeno tudi prj pošti Šentrupert. Ker so nekatere vasi v šentruperških hribih zelo raztresene, si bo podjetje delno pomagalo še s predalčniki, ki jih bodo namestili tam, kjer bodo ljudje želeli S pomočjo predalčnikov dostavljajo poštne pošiljke tudi v mnogo bolj razvitih deželah. Mirna: nove pridobitve za praznik 6. junija bo praznovala krajevni praznik mirenska krajevna skupnost in kot že večkrat doslej ga bo proslavila z novimi pridobitvami. Za praznik bodo izročili namenu prenovljeno kopališče pod gradom, nov otroški vrtec ter. asfaltirani kos ceste do doma prosvetnega društva »Svoboda«. Na večer pred praznikom bo na Mimi gostovalo celjsko gledališče i »Desetim bratom«. 24. maja gasilska konferenca Občinska gasilska zveza Je za nedeljo, 24. maja. sklicala letno konferenco, na kateri bodo obravnavali poročila o delu gasilskih organizacij v minulem letu ter razpravljali o načrtih za vnaprej^ V občini Je 26 gasilskih društev, ki imajo' čez tisoč članov, tako da Je gasilska organizacija ena najmočnejših po številu članov. Za 12. maja predvidena skupna seja občinske konference ZK in občinske konference SZDL je prestavljena proti koncu meseca, ker Je potrebno nekatera odprta vprašanja poprej temeljito obravnavati v ožjih skupinah z ljudmi, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s problemi kmetijstva. Prvi tak razgovor 7. maja, na katerem so sodelovali predstavniki KZ Trebnje, KG Slovenska vas, občinske skupščine, družbeno-politič-nih organizacij m sveta za kmetijstvo, Je pokazal, da Je potrebno k tevram o razvoju kmetijstva in samoupravnih odnosov na vasi, ki jih je dal v’ Javno obravnavo CK ZKS, dati oprijemljive predloge, ker samo takt*"predlogi lahko prispevajo k spremembam Večurno razpravo, v kateri so udeleženci povedali tudi nekatere nasprotne si misli, je kaj težko strniti v nekaj stavkih, lahko pa bi rekli, da se Je vseskozi kot rdeča nit vlekla bojazen, da sklepov in stališč ne bomo dovolj hitro uresničevali, zlasti zato, ker za zamislimi o razvoju kmetijstva »ne stoji denar« .Teze, ki so v glavnem teoretično dobro zastavljene, izražajo resda politična stališča in ne morejo vsebovati oprijemljivejših Izračunov in načrtov, razen njih pa razpravljavec vendarle nima v rokah ničesar drugega- Usode nekaterih stališč in reso- TEEBANJSKEiOY!CE Spet veliko nepotrjenih knjižic »Lanske težave se ponavljajo. Zaradi neplačanih davkov bo spet veliko kmetov brez zdravstvenega varstva,« izjavlja Franc Kočevar, načelnik davčne uprave v Črnomlju 25-letnica gimnazije Gimnazija v Črnomlju bo v soboto, 23. maja, proslavila 25-letnico svojega delovanja. Jubilej bodo počastili s prireditvijo v Prosvetnem domu, ki bo ob 10.30. Na proslavo vabijo vse profesorje, ki so poučevali na šoli, prav tako vse bivše dijake. O cesti na Učakovcih Kar 38 občanov se je udeležilo^ nedavnega zbora volivcev za vasi Učakovci, Kovači grad in Vukovci. Sestanek je vodil odbornik Niko Prokšelj, udeležili pa so se ga tudi predstavniki občinske skupščine Cmomelj in domače krajevne skupnosti. Največ so razpravljali o nujnem popravilu ceste Vinica—Učakovci— Vukovci, o okrepitvi električnega toka in o razvoju turizma. Sprejeli so sklep, da se navedene tri vasi priključijo krajevni skupnosti Vinica, cesto pa bodo začeli popravljati že v^maju. Krajevna skupnost bo prispevala gramoz, vaščani pa bodo dela opravili prostovoljno. Vsako gospodij-stvo bo opravilo dva delovna dneva ali pa bo plačalo 80 din nadomestila za vsak delovni dan- Prav tako so sprejeli sklep, da bodo pobrali pristojbino za obremenitev te ceste. Plačati bodo morali vaščani Vukovcev in Učakovcev, ki pesek iz Kolpe prodajajo. Lep praznik vseh belokranjskih šolnikov v Semiču Letošnji dan prosvetnih delavcev so belokranjski šolniki slavili v Semiču. Srečanje je organizirala sindikalna organizacija semišike šole. Ob 9. uri so se zbrali v Prosvetnem domu. kjer se je odvi-jal uradni del sestanka. Po pozdravnem nagovoru Jožeta Kolenca, predsednika občinskega sindikalnega sveta Črnomelj, sta sledili dve stro-kovam predavanji: o poto-vanju po Sredozemlju je govoril prof. Mirko Kambič, o petdnevnem delovnem tednu v šolah pa prof. Medveš. Prosvetni delavci iz obeh belokranjskih občin so si nato ogledali tavamo Iskra ter proizvodnjo kondenzatorjev, sledila pa je zabava v prostorih tovarniškega obrata družbene prehrane. ■ SPOMINKI POVSOD NAPRODAJ — Sekcija za turizem pri občinski konferenci SZDL ima v načrtu organizirati prodajo domačih spominkov po vseh belokranjskih gostiščih. ■ SEMINAR O OBVEŠČANJU — Na občinski konferenci SZDL, ki je bila posvečena obveščanju občanov, so predlagali, naj bi sindi. kat organiziral strokovni seminar za ljudi It delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z obveščanjem v kolektivu. Menili so, da je to potrebno, ker so marsikje tudi kadri vzrok, da obveščanje ni v redu. ■ BOLJŠA ORGANIZACIJA POGREBOV — V Črnomlju Je vse več civilnih pogrebov, ugotavljajo pa, da ni nikogar, ld bi prevzel organizacijo in poskrbel za svečanosti, ki sodijo zraven. Sklenili so, da bo SZDL pobudnik te akcije, razen tega bodo po vzorih drugih krajev izdelali poseben pravilnik o civilnih pogrebih. ■ SE VEDNO POMANJKIJIVO-v STI — Pred letošnjim prvim majem je krajevna skupnost prosila — Lani je blizu 500 kmečkih dačnih zavezancev izgubilo pravico do zdravstvenega varstva, ker niso plačali dav-kov. Zdaj po vaseh knjižice spet potrjujejo, in kot je sli- šati položaj ni dosti boljši. Kaj se zgodi s kmetom dolžnikom, če zboli? — Res je, da letos ne kaže dosti bolje, kot je bilo v Za turistične delavce V ponedeljek, 18. maja bo ob 19. uri v sejni sobi občinske skupščine Cmomelj občni zbor Turističnega društva. Po sprejemu načrta in izvolitvi novega odbora bodo predvajali tudi film o turističnih znamenitostih Slovenije. Na občni zbor so vabljeni vsi dosedanji člani društva in drugi občani, ki so pripravljeni v prihodnje sodelovati pri hitrejšem razvoju turizma v središču občine. Nastop Butorajčanov Dramska skupina iz Buto-raja je že dvakrat nastopila z veseloigro »Dnevi naše sreče«, ki jo je režirala Katica Švajger. Režiserka zasluži vso pohvalo, saj je kot gospodinja v zelo težkih pogojih spravila na oder dokaj dobro naštudirano delo. Redno je obiskovala tudi režiserski seminar v Črnomlju, kamor je hodila peš, v domači vasi pa vodila in režirala vse kulturne prireditve. K. W. prebivalstvo, naj izobesi zastave, kakor je to običaj za vse večje praznike, ugotovili pa so, da marsikje zastave v mestu spet niso visele. Ne samo da so svojo dolžnost pozabili v marsikateri zasebni niši, tudi na vseh družbenih stavbah zastav ni bilo. Kritike so sle-dile. ■ ZA ORGANIZACIJO JlJttJE-VANJA CEL STAB SODELAVCEV — V Črnomlju se tudi letos skrbno pripravljajo na svojo največjo vsakoletno turistično prireditev v iuniju. Radi bi program izpopolnili in privabili še več gledalcev tudi iz drugih krajev Slovenije, zato se z organizacijo jurjevanja ukvarja cela vrsta komisij. Razen komisije za preskrbo so že vse druge sredi največjega dela. ■ OB NEDELJAH VELIKO GOSTOV — Bela krajina je za izletnike iz Dolenjske, Hrvaške in Ljubljane vse bolj zanimiva, kar zlasti ob nedeljah priča veliko število osebnih avtomobilov. Gostje se ustavljajo največ v naravi, večji obisk pa imajo tudi domači gostinci. letu 1969. Veliko, je dolžnikov, in če kdo od takih, ki nima knjižice, zboli, je treba reševati vsak primer posebej, če se prizadeti zglasi pri nas v uradu in če ugotovimo, da res ne more plačati zaostanka, mu izdamo potrdilo. Stranka pa mora pismeno pristati, da se občina za svoj dolg lahko vknjiži na posest. Take primere smo že imeli in jih še pričakujemo. Pred kratkim je prišla ženska, ki je imela samo 280 din dolga za socialno zavarovanje. Knjižice ji niso potrdili, v družini pa je nastala huda bolezen, potrebna zdravljenja v bolnišnici.. Za tako majhno vsoto dolga se ni izplačalo delati vknjižbe, zato smo raje njen dolg plačali mi. V nasprotnem primeru bi morala občina plačati težke denarje za bivanje v bolnici. — Koliko kmečkih dolžnikov imate, letos že na spisku? — Okoli 300 je starih dolžnikov, ki so v zaostanku s plačili za 867.172 din. Dolgove iz prejšnjih let bomo razčistili, da jih ne bomo prenašali v nove bilance. Po krajevnih središčih pa so spiski dolžnikov taki: V Dragatušu imamo 91 zaostankarjev, iz območja Cerkvišč, Gribelj in Vranovič jih je 65, iz Starega trga 52, iz Semiča 170 in z viniškega konca 109. Mesec dni je minilo, kar je bila v Dragatušu ustanovljena sekcija za turizem, že imajo v vasi vse polno načrtov za delo. Do nedavnega krajevnega praznika so nekatere olepševalne naloge že izpeljali, v prihodnje pa bodo skušali doseči še, da bi ob činski odlok o javnem redu in miru veljal tudi za Dra-gatuš, s čimer bi preprečili nečistočo na vaškem trgu. Sekcija bo izdala kmetijski Dragatuš: dva koncerta Prosvetno društvo Oton Zupančič bo priredilo v soboto, 16. maja, ob 20. uri koncert v okviru tekmovanja za Zupančičevo nagrado. Moški in mešani zbor, tamburaši in instrumentalni trio bodo najprej nastopili pred domačim občinstvom v dvorani zadružnega doma, v nedeljo. 17. maja pa bodo koncert priredili na Vinici. Prireditev bo v dvorani osnovne šole ob 14. uri. Napredek v Petrovi vasi Vaščani Petrove vasi že dlje časa niso bili deležni nobene prireditve, pred kratkim pa je skupina mladih pripravila lepo presenečenje. V slabih 14 dneh so naštudirali kulturni program v počastitev dneva OF in ga predstavili vaščanom v gasilskem domu. Obiskovalcev je bilo precej in bili so zelo zadovoljni. Se več bi bilo lahko obiska, če ne bi bilo v vasi tudi ljudi, ki širij’o govorice zoper najbolj aktivne tovariše. Mladinci pa se ne bodo dali, saj pripravljajo že naslednji program, s katerim bodo skušali poživiti kultur-no-prosvetno življenje vasi. S. M. — Kaj boste naredili s temi? — Marsikdo, ki je dolžan manjšo vsoto, bo dolg plačal. Veliko imamo tudi prošenj za znižanje ali odpis davkov. V nekaterih primerih se bomo poslužili tudi te možnosti, vendar se bomo prej temeljito prepričali, če je posamezni prosilec res plačila nezmožen. — Ali se vam kdaj zasmili kmet, če pride na davčno upravo tarnat, da nima za davke? Občinska konferenca Socialistične zveze je s ploskanjem potrdila predloge žirije za podelitev letošnjih občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Po pravilniku o podelitvi priznanj bodo vsako leto podelili 5 srebrnih značk najzaslužnejšim občanom. Letos, ko se taka priznanja prvič razdeljujejo, bo 7 nagrajenih Žirija pod predsedstvom Antona Dvojmoča je izbrala naslednje: Klub OZN na Vi- zadrugi pismena navodila, kako naj skrbi za ureditev trga in okolice zadružnih garaž, lastniki stanovanjskih hiš pa bodo morali čistiti cesto pred svojimi poslopji in urediti bankine. S turistično vzgojo bodo začeli v šoli, kjer bodo imeli predavanja za otroke, kako lahko pomagajo pri urejanju naselja. Sekcija bo razen tega poskrbela za zasaditev brezovih drevoredov na steljrii-kih in za ureditev sobe, v kateri je svojčas bival pesnik Oton Zupančič. Slavistično društvo pa bodo Dragatušča-ni prosili, naj na hiši odkrije spominsko ploščo. S pomočjo Dolenjske turistične zveze nameravajo izdati razglednice kraja, popisali pa bodo tudi lastnike, ki — Razumemo težave kmeta in vemo, da pri marsikateri hiši res težko odrinejo prispevke, toda naša služba je taka, da moramo skrbeti za občinske in državne dohodke. Res je tudi, da se ljudje veliko bolj zavedajo pravic kot dolžnosti. Krajevne skupnosti hočejo dotacije, vaščani zastonj prevoze za šolarje itd. Od kod naj občina vzame, če ljudje nočejo plačati davkov? Se nikoli pa nismo človeka v resnični stiski zavrnili. nici; Leopolda Bečaja, upokojenca iz Pustega grada pri Dragatušu; Alojza Cvitkoviča, šefa krajevnega urada v Ad-lešičih; Etbina Černeta, upokojenca iz Črnomlja; Franca Kapša, kmeta iz okolice Semiča; Janeza Kramariča, sod-, nika iz Črnomlja, in Štefko Pahulje, upokojenko iz Črnomlja. Sklenili so, da bodo nagrajencem OF izročili značke na posebni slovesnosti, ki bo 4. julija ob srečanju slovenske in hrvaške mladine. bi bili pripravljeni odprodati parcele za gradnjo vikendov na Tinči gori. Prav tako bodo popisali zgodovinske in kulturne znamenitosti Dragatuša ter nekdanje šege in navade. Zelo zahtevna pa bo akcija zbiranja starih predmetov, za katero so se tudi odločili. S pomočjo šolskih otrok bodo po hišah zbirali stare predmete, ki največkrat brez koristi ležijo kje na podstrešju. Domačin Evgen Cestnik bo stare predmete restavriral, zato jih bodo razstavili v šoli in hkrati objavili, da bodo starine naprodaj. Dragatuš bo poleg vsega pobil »turistične informacije«. Nudili jih bodo v gostilni Simonič, kjer bodo tudi goste usmerjali v zasebne turistične sobe. Pomembno: dr. Dougan na obisku Prejšnji teden je obiskal Cmomelj dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije. S predstavniki obč. skupščine in vodstvi družbenopolitičnih organizacij se je najprej pogovarjal o stanju turizma in možnostih za veliko večji razmah te panoge, zlasti v dolini Kolpe in vinogradniških predelih občine. Ogledal si je tudi ob-kolpsko dolino od Podzemlja preko Adlešič do Vinice. Dr. Dougan se je zanimal zlasti za delo turističnih društev in lovskih organizacij ter pohvalil dosedanja občinska in krajevna prizadevanja za hitrejši turistični razvoj. S Črnomaljci so se zmenili, da bo konec maja širši sestanek z več vplivnimi turističnima delavci Slovenije, na katerem bodo obravnavali osnove za sestavo srednjeročnegapro-grama razvoja turizma v Belj krajini, katerega bo s pomočjo republiške sestavila Dolenjska turistična zveza. Široke razprave o kmetijstvu Teze o ekonomskih vidikih razvoja kmetijstva v Sloveniji so v črnomaljski občini obravnavali v več organih in na terenu. Najprej sta o tezah razpravljala komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski konferenci ZKS in sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, v soboto in nedeljo pa so jih na terenu obravnavala vodstva družbeno-političnih organizacij in aktivi ZK. Končno besedo o tezah pa. bodo rekli na občinski konferenci zveze komunistov v Črnomlju, ki bo 14. maja. Vablieni v nedelio Občinski odbor Rdečega križa v Črnomlju bo organiziral v nedeljo, 17. maja, ob 9. uri na športnem igrišču v Loki tekmovanje ekip prve pomoči, če bo slabo vreme, bo prireditev v telovadnici nove osnovne šole v Loki. Računajo, da bo nastopilo 5 ekip, ki bodo pred občinstvom pokazale svoje znanje. K prireditvi Sq vabljeni občani in mladina. Skupina šolnikov in gostov, ki so se udeležili sobotnega srečanja belokranjskih prosvetnih delavcev v Semiču. Od leve proti desni: ravnatelj gimnazije v Črnom-iju prof. Janez Kambič; Rade Vrlinič, podpredsednik občine Črnomelj; Jože Kolenc, predsednik občinskega sindikalnega sveta Črnomelj; Metod Plut, ravnatelj semiške šole, in Janez Dragoš, ravnatelj poklicne šole v Črnomlju. (Foto: R. Bačer) Vedno velika izbira ženskih, moških in fantovskih oblek, blaga za ženske poletne obleke, kamgarnov in diolenov, perila jn pletenin pri •OeleteUstil*. ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR Dragatuš se spušča v turizem Na steljnikih bodo zrasli brezovi drevoredi, uredili bodo Župančičevo sobo in priredili v šoli razstavo starih predmetov R. B. Odlikovanci so znani Sedem predlaganih za občinska priznanja OF Svečana podelitev bo šele julija na Vinici Denar iz proračuna je za letos razdeljen Vsi uporabniki metliškega proračuna bodo morali predvideni dohodki uresničeni - Kar zategniti pas, vprašanje pa je, če bodo sploh vsi visi v zraku, je predvideno v rezervi Izračuni, ki so jih na občini delali več mesecev, kažejo, da bo za letošnjo proračunsko potrošnjo možno pričakovati 122,6 odstotokov lani uresničenih dohodkov, pri čemer je všteta tudi republiška dotacija. Od tega bo šlo za potrebe proračuna 77,5 odstotkov in za izobraževalno skupnost 22,5 odstotkov sredstev. Dohodki letošnjega proračuna, ki zajemajo 3,342.318 din, so zelo napeti. Za okoli 20.000 din že zdaj dvomijo, če jih bo možno zares zbrati. Iz previdnosti, da ne bi komu obljubljali goloba na strehi, so to vsoto zaenkrat predvideli v obvezni rezervni sklad. Po izločitvi 969.000 din, kolikor mora metliška občina letoa zagotoviti financiranju vzgoje in izobraževanja, so namenili kulturno prosvetni dejavnosti 12.702 din več kot lani, pri čemer gre povečanje sredstev največ na račun Belokranjskega odreda. Tudi socialno skrbstvo je dobilo 104.529 din več kot lani, vendar s tem potrebe še daleč niso krite. Dosegli bodo le to, da bodo priznavalnine povečali na povprečje 100 din, delno bodo zvišali doslej smešno nizke socialne podpore, novih prošenj za priz- navalnine in podpore pa zaenkrat ne bo mogoče odobravati. Za komunalno dejavnost bi v Metliki potrebovali vsaj 350.000 din, od tega 230.000 din samo za vzdrževanje parkov, kopališč, kanalizacije in javne razsvetljave, v proračunu pa je za vse to predvidenih le 102.300 din. Razliko bodo krili iz sklada za negospodarske investicije. Pri letošnjih nujnih izdatkih bodo morali počistiti še več drugih občinskih skladov. Tako bodo krajevne skupnosti v celoti izpadle iz proračuna, nekaj sredstev pa jim bo nar menil cestni sklad. Za delo državnih organov je namenjenih 1.355,360 din, kar je tudi nekaj več kot leta 1969, vendar je nujno povečati osebne dohodke zaposlenih v občinski upravi, saj je veliko nepogrešljivih delavcev zaradi nizkih osebnih dohodkov že razmišljalo o odhodu na delovna mesta v gospodarstvo, kjer jim nudijo takoj po 1.500 din več kot na občini. Razen tega so se povečali tudi materialni izdatki. će upoštevamo, da bo 24 družbenopolitičnih organizacij in društev v občini dobilo 223.400 din, potem se res ni bati, da bi kje razmetavali z denarjem. Dotacija posa- meznim društvom znaša od 300 dm na leto do 65.000 din, ki jih bo dobila Socialistična zveza. Podatki kažejo, da bo letos varčevanje za vse obvezno, vprašanje pa je, če bodo sodišče, tožilstvo, medobčinske inšpekcijske službe in drugi lahko brez posledic opravlja- li naloženo delo, ko jim občina ne zagotavlja zadostnih sredstev. Čestitke nagrajencem! V soboto so v Metliki slovesno podelili devet občinskih priznanj Osvobodilne fronte Boldraž: 13 hiš si gradi vodovod V požrtvovalnosti najbrž zlepa ni enakega Bol-dražanom - Poleg samoprispevka še delo Boldražani si že dolgo želijo vodovod, niso pa čakali le na družbeno pomoč, temveč so se sami lotili izkopa nad 700 metrov dolge trase od Slamne vasi. Teren je zelo kamnit, zato je prebivalstvo 13 hiš krepko delalo, da so izkopali zemljo, pomagali pa so tudi pri montaži in spet teren zasuli. Občina je prispevala le material in strokovna dela, vse drugo so vzeli prebivalci Boldraža nase. Vrednost opravljenih del znaša okoli 80.000 din. Vse prostovoljno delo pri gradnji vodovoda so vaščani opravili, kljub temu da že plačujejo občinski samoprispevek za 5-letni program javnih del. Požrtvovalnost prebivalcev Boldraža je javno pohvalil tudi predsednik občinske skupščine Ivan 2ele na zadnji občinski seji ter še pristavil, da bi na enak način še veliko vasi lahko prišlo do vodovoda. Ce bi se podobnih akcij lotile vasi ob gradaš-kem vodovodu, v Curilah in Podzemlju, jim ne bi bilo treba več dolgo zajemati vodo iz slabih vodnjakov. 9, maja popoldne je bila v sejni sobi občinske skupščine Metlika prisrčna svečanost, na kateri je predsednik občinske konference SZDL inž. Janez Gačnik razdelil letošnja srebrna priznanja OF 9 nagrajencem, obrazložitev pa je podal Anton Vraničar, predsednik žirije. Priznanja so prejeli znani medvojni aktivisti in tudi predvojni revolucionarji, ki so bili tudi vsa leta po vojni s svojim aktivnim delom na čelu več družbeno-politič-nih organizacij. Srebrne značke so dobili: Regina Fir iz Metlike, Frenk Molek iz Metlike Ivan Urh iz Metlike, Milan Kovačič iz Gradca, Janez Šegina iz Prilozja, Janez Povše iz Dobravic, Polde Šegina iz Rosalnic, Marija Radkovič s Suhorja in Predavanje za starše V nedeljo, 17. maja, bo v Metliki roditeljski sestanek za starše vseh otrok, na katerem bo predaval tudi dr. Franc Pediček iz Ljubljane. Govoril bo o vedenjskih zadregah in obramnih reakcijah otrok v doraščajoči dobi. Istega dne bo dr. Pediček predavaj še na Suhorju. „Trpljenje je zapisano v srcu“ Marija Radkovič s Suhorja je danes še prav tako delavna, kot je bila leta 1941 - V soboto je dobila srebrno značko kot priznanje OF Radkovičeva mama je ena zelo redkih žena in aktivistk, ki so še danes na čelu vaških organizacij. Razen tega da je kuharica v šolski menzi, je še predsednica vaškega Rdečega križa, tajnica krajevne organizacije ZVVI, dela v Sociaiističm zvezi in pri Zvezi borcev. Stežka sem1 zvabila iz nje nekaj drobcev življenjske zgodbe. »Kar sem prestala, bo ostalo zapisano v mojem srcu. Ni treba, da bi zato zvedeli vsi ljudje. Nikdar nisem delala zato, da bi me kje hvalili,« je rekla Sin Zvonko, ki dela v metliški Beti, mi je poma- gal mamo pripraviti k besedi. — Živeli smo v Sošicah. Moj mož, ki je bil že pred vojno naprednjak, me je 1941 vključil v osvobodilno gibanje. Aktivistično delo je bilo zelo težko, ker sta bili v vasi kar dve sovražni postojanki. Ko je odšel mož 19*2 v partizane, sem ostala s 3-letnim sinom in tik pred porodom sama. Ostala sem sicer v vasi, a sem se s partizani vred zmeraj umikala v gozdove. Komaj da sem lahko v hiši rodila. 2e trj dni po porodu pa sem morala z otrokoma precej daleč na pot. Oktobra 1942 smo bili na Gorjancih obkoljeni. S probojem smo se rešili na Budinjak. Po kapitulaciji Italije sem ostala na Jugorju pri moževih sorodnikih, a delati nisem prenehala. Marca 1945 sem tako oslabela, da so me z otrokoma poslali v italijansko bolnišnico Altamura pri Bariju. Kako so potovali z letalom, je povedal sin: — Jokal sem že v Krasincu na letališču, ko mi je odneslo titovko z glave. Majhen sem bil, a se spominjam, da je bilo med vožnjo vsem potnikom v letalu slabo. Mene so peljali v pilotovo kabino. Ko so mi porinili v roke veliko čokolado, sploh nisem vedel, kaj je to. Radkovičeva je z otroki dočakala osvoboditev v Splitu. Sele junija 1945 je po mučni vožnji z raznimi prometnimi sredstvj in peš z otrokoma dopotovala v Novo mesto, čakal jo je mož kapetan, z motorjem. Sreča snidenja ni dolgo trajala, saj je že leta 1946 Radkovičeva postala vdova. S tremi majhnimi otroki je ostala sama. Leta 1948 se je naselila na Suhorju. — Nihče ne ve, kako težko je ženski tri otroke spraviti h kruhu. Meni se je s pomočjo družbe to posrečilo. Zdaj imam lepo življenje. Ne manjka mi nič, glavno pa je, da se tako lepo razumemo. R. B. Mestna godba v Metliki, ki praznuje 120-letnico delovanja, zaslužna pa je za vzgojo mladine v vsem povojnem obdobju. Svečanosti so se udeležili tudi predstavnika vseh družbenopolitičnih organizacij in občine ki so po uradni slovesnosti povabili slavljence na prigrizek v hotel Bela krajina. Veselica vabi Gostišče Veselica nad Metliko je od 1. maja dalje spet vsak dan odprto, razen ob ponedeljkih. Gostom so poleg običajnih jedi na razpolago tudi postrvi, za zabavo pa imajo glasbeni avtomat z najnovejšimi ploščami. Gostišče je odprto od 12. do 24. ure. Na Pungartu tekmovanje RK Občinski odbor Rdečega križa v Metliki in štab za civilno zaščite prirejata pod pokroviteljstvom tovarne NO-VOTEKS občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Prireditev bo~v nedeljo, 17. maja, ob 10. uri na Pungartu. Na ogled tekmovanja vabijo vse občane, da bodo videli, kako so domače ekipe prve pomoči usposobljene za nuđenje pomoči v primeru nesreče. Z deli bodo nadaljevali . V okviru programa javnih del bo Komunalno podjetje v kratkem nadaljevalo lani začeto urejanje pokopališča v Metliki Zaenkrat bodo delali oporne zidove in navaža- li zemijo, medtem ko vprašanje gradnje mrtvašnice ostaja še odprto zaradi finančne stiske. * vŽ' ■■. mz m Klavnice levo, desno . . . Ko so na nedavni seji metliške občinske skupščine razpravljali o nujni dograditvi domače klavnice in omenjali še veliko klavnico, ki jo gradijo v 14 km oddaljenem Črnomlju, je odbornik Žlogar dejal: . • — Klavnice gradimo levo in desno, nihče pa se ne vpraša, kaj bodo klale, ko nikjer ni več živine. Je kdo že o tem razmišljal? Pred spomenikom na Suhorju so v soboto dopoldne domačini lepo pričakali slovenske kurirje in veziste in jim po programu pripravili tudi skromno pogostitev. Na fotografiji: polaganje venca pred spomenik. (Foto: R. Bačer) Denar se vrača kmetijstvu Sklad za pospeševanje kmetijstva v občini je računal letos' na 120.000 din dotacije iz proračuna, vendar je dobil le 50.0000 din. S prispevkom, ki ga je v sklad namenil kolektiv zadruge, in z neizkoriščenimi sredstvi od lani bo na razpolago 115.0000 din, to pa je za malo metliško občino kljub vsemu lep znesek. Ker plačajo kmetje vsega okoli 170.000 din kmečkih davkov, bo torej veliko tega denarja vrnjenega kmetijstvu. Mladini plačanega funkcionarja V metliški občini občinski komite mladine doslej ni imel stalnega uslužbenca f ugotavljajo pa, da bi bilo to potrebno, saj je med zaposlenimi okoli 75 odstotkov mladih ljudi ir tudi delo organizacije lepo napreduje Pri dodeljevanju sredstev mladini iz- proračuna so na ta račun za 8.000 din povečali dotacijo, predlagali pa so, naj bi bodoči plačani mladinski funkcionar hkrati opravljal še tajniške posle za kakšno drugo organizacijo. Omenja- li so delavsko univerzo, ki bi tako potrebovala stalnega uslužbenca Izredno zanimanje za »Neretvo« Pred prvomajskimi prazniki so v Metliki vrteli Bula-jičev film Bitka na Neretvi. Ogledalo si ga Je 2300 ljudi. V šestih dneh se je zvrstilo 15 predstav. Če upoštevamo, da je v občini s 7200 ljudmi precej starejših in bolehnih ljudi in majhnih otrok, je videlo ta domači film skoro vse mlajše prebivalstvo. Bitko na Neretvi so si ogledali tudi učenci metliške osemletke in šolarji višjih razredov iz okoliških šol. -ar Kaj bo novega? Zdaj je že znano, kaj bodo v metliški občini uresničili letos v okviru kletnega programa javnih del. Vodovod bo zgrajen od Slamne vasi do Boldraža in od Pavičevičev do Gradca. Na Veselici bodo uredili čistilne naprave, oko- li 200 metrov kanalizacije bo urejene na Bregu revolucije, v Podzemlju pa je predvideno asfaltiranje ceste dc kopališča. Razen tega bo šlo letos veliko denarja za načrte za razna večja javna dela, ki jih bodo gradili v prihodnjih letih. • SPREHOD PO METLIKI Vsak vlagatelj ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vlože-nih najmanj 500 novih dinar|ev. je zavarovan za primer nezgodne smrti Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! ■ PEVEC BRACO KOREN z gosti Edvinom Fhserjerh, Evo Sršenovo in Caravellami je nameraval nastopit' v Metliki, vendar je bil obisk tako piće da je predstava odpadla Ljudje so si namreč prav tiste dni množično ogledovali film »Bitka na Neretvi«. ■ GOSTINSKO — TURISTIČNA ORGANIZACIJA »Gostur« pri BETI v Metliki je izdala cenik za sobe in dnevni penzion v hotelu C kategorije »Bela krajina«. Za osebo stane soba oziroma postelja 25 din dnevno, penzior v izvensezonskem času 40 din v sezoni, to je od začetka maja do konca septembra, po 50 din dnevno. Gostje lahko dobijo v recepciji hotela tudi karte za ribolov v Kolpi in Lahinji. ■ PRVOMAJSKI PRAZNIKI so bili marsikomu pokvarjeni, saj je v noči pred zadnjim aprilom sneg spet pobelil Gorjance in je živo srebro obstalo v Metliki le pri nekaj stopinjah nad ničlo. Tako so odpadli mnogi pikniki v naravi. Ljudje so si spet zakurili peči in obsedeli doma pri radiu in televizorjih ■ DRUŠTVC UPOKOJENCEV V METLIKI je Imelo v nedeljo, 10. maja dopoldne v kino dvorani redni letni občni zbor. Po običajnem dnevnem redu in izvolitvi novega odbora so se pogovorili o bodočem delu, zlasti o izletih, ki jih nameravajo organizirati letos za svoje člane Za 20. maj Je predviden dvodnevni avtobusni izlet v Benetke, če se bo zanj prijavilo 40 članov Cena izletu bo 200 novih dinarjev ■ ČEBELARSKA DRUŽINA V METLIKI ki šteje 17 članov — predsednik j3 Marko štefanič iz Križevske vasi — se letos ne more prav nič pohvalit* s čebelno letino. Zaradi hladnega, burjaste-ga vremena je tudi zalega slaba, poleg tega pa zavoljo pogostega deževja čebele težko pridejo do cvetnega prahu s katerim krmijo zarod, čebelarji upajo, da bo vsaj prihodnji mesec bolj naklonjen njihovim varovankam. ■ PODRUŽNICA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA v Črnomlju obvešča zavarovance iz območja občine Metlika, da bo njen uslužbenec v prihodnjih mesecih uradoval v Metliki naslednje dni dopoldne: 22. maja, 5 in 26. junija ter 10. in 24 julija Ni dovolj, da nam ni všeč Komunisti svoje odgovornosti ne smejo skrivati za posplošeno kritiko, pač pa se morajo dogovarjati, kako bodo napake odpravili LABOD V PRVEM TROMESEČJU 28 vagonov srajc za izvoz Tovarna perila Labod se uvršča med najmočnej. še jugoslovanske proizvajalce srajc — »Zadovoljni smo s letošnjo prodajo na domačem in tujem trgu!« pravi direktor tov. Zdravko Petan. — V prvem tromesečju so izdelali 280.000 srajc. Pozabljivi odborniki Na zadnji občinski seji so odborniki hkrati z drugim gradivom dobili poročilo novomeške podružnice SDK o gospodarjenju v preteklem letu. Kot je že v navadi, je bilo to gradivo zaupno, saj so v njem tudi poslovne skrivnosti posameznih gospodarskih podjetij. Predsednik občinske skupščine Franci Kuhar je zato rekel: »Pazite- na to gradivo, naj se ne valja po mizah in klopeh!« Dobro uro pozneje so v odmoru med sejo odborniki pohiteli na malico — gradivo pa so pustili na stolih, razen nekaterih, ki so imeli poročilo SDK pod pazduho. Ob malici so pač pozabili na prejšnja opozorila . >. Preloženo do prihodnje seje Odborniki novomeške občinske skupščine Sq na zadnji seji odločili, da zaenkrat ne bodo sprejeli odloka o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini. Menili so, da bi bilo primemo, če bi videli tudi zdajšnje normative, da. hi jih lahko primerjali, niso pa se strinjali z nekaterimi določili pripravljalnega odloka, ker niso bila dovolj jasna. * Zato so se dogovorih, da so sprejetje odloka preložili na prihodnjo sejo: do takrat bodo pomanjkljivosti in nejasnosti odpravili. RK v Mirni peči Prejšnji teden so učenoi osnovne šole v Mirna peči slovesno proslavili teden Rdeče-ga križa. Na lepi šolski prireditvi so sprejeli med mlade člane RK 49 pionirjev, 41 učencem sedmih razredov pa so podelili izkaznice o opravljenem 20-umem tečaju prve pomoči. Mladina in podmladek RK na šoli nenehno sodelujeta v številnih akcijah in v dejavnosti šole. Mirnopeški miting Pionirji mimopeške osnovne šole so za dan zmage pripravili v gozdu med Mimo pečj0 in Globodolom miting, na katerega so povabili prvoborce Adolfa Osterca, Ljudmilo Krese — Marušo in narodnega heroja Franceta Kre-seta — Gobana. Pionirji so pripravili kulturni program na lepo okrašenem prostoru: recitirah so, zaigrah pa so tudi skeč. Zraven tega so or-ganzirali strelsko tekmovanje: z zračno puško s© streljali v tarče in balončke. Pionirji so z zanimanjem poslušali pripoved borcev o dneh pred okupacijo o osvobodilnem boju. J. PUNGERČAR Hvaležni upokojenci Upokojenci tovarne zdravil Krka v Novem mestu se najlepše zahvaljujejo za pozornost in denarni prispevek za 1. maj. Podjetju želijo še veliko uspehov Cirkus da, prostora pa še ni Odbornik Rudi Mraz je že skoraj pred letom dni vprašal, kje bd bil primeren prostor za cirkuške predstave v Novem mestu. Svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve je pooblastil DOMINVEST, da poišče primemo lokacijo, česar pa še ni storil. Prav zdaj je na Lo-ki pod mostom cirkuško zabavišče z nekaj avtomati in streliščem. Prostor kajpak ni primeren. Upajmo, da bodo do prihoda naslednje cirkuške skupine že našli prostor, kakor je predlagal novomeški odbornik. Prejšnji mesec je bilo v novomeški občini več sestankov ZK, ki so po svoje veliko prispevali k notranji utrditvi organizacije ZK in k razčiščevanju stališč. Med drugim sta bila tudi dva sestanka s sekretarji organizacij in aktivov ZK in podjetij in s terena. Vabljenih je bilo deset sekretarjev, vabilu pa se niso odzvali sekretarji aktivov ZK iz LABODA, Komunalnega podjetja, Gozdnega gospodarstva, ISKRE Novo mesto in Cestnega podjetja. Na obeh sestankih so se pogovarjali o programih dela in sprejemanju novih članov ter izluščili veliko koristnega. Hkrati so ugotovili, da je storjenega veliko premalo za sprejemanje zlasti mladih članov, ker bodo mladi v prihodnosti prevzeli vodstva v organizacijah ZK, v podjetjih, v gospodarstvu in družbi in morajo biti na to pripravljeni. Vsiljuje se vprašanje, če v podjetjih, iz katerih sekretarjev ni bilo, poteka sprejemanje v ZK tako dobro, da se jim ni zdelo potrebno priti na sestanek. Sodbo o tem prepuščamo tamkajšnjim komunistom. Tudi na sestanku sekretarjev organizacij ZK iz vse občine, ki ga je sklical komite, so ugotovili, da se je treba najbolj prizadevati za sprejemanje novih članov. ZK ni organizacija, ki bi nasproto- Na 11. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti novomeške občinske skupščine, ki je bila 5. maja, je bilo na dnevnem redu 12. točk. Najdlje so razpravljali, ko so obravnavali analize zaključnih računov gospodarskih delovnih organizacij za lansko leto. Ugotovili so, da so v večini primerov dobro poslovale in da so celo presegle optimistične pro izvodne načrte. Prav zato so tudi letošnje ocene razvoja gospodarstva v novomeški občini optimistične. Odborniki so bili mnenja, da bi morale hitri rasti go spodarstva slediti tudi terciarne dejavnosti. Tako trgovina še vedno ne more ustreči vedno večjim željam kupcev, potrebno bo izboljšati nekatere obrtne storitve, gostinstvo pa zaradi razdrobljenosti težko sledi hitremu napredku na vseh področjih. Ker ni bil dovolj jasen in popoln, so odborniki zavrnili odlok O tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini. Sprejeli so odločbo o u-stanovitvi ekonomsko-admini-strativnega šolskega centra v Novo za vrtičkarje Beograjsko podjetje Seme, poslovna enota Maribor, je 5. maja odprlo na novomeškem živilskem trgu svoj kiosk. Razen semen imajo na zalogi tudi umetna gnojila, zaščitna sredstva za rastline ter hrano za ptice in ribice. V kratkem bodo dobili hrano za piščance. V jeseni bodo prodajali tudi rože gomoljč-nice in rezano cvetje ter manjše poljsko orodje. Oglašujte v DL vala željam in interesom posameznih delovnih ljudi in družbe, pač pa združuje najbolj napredno jedro družbe v organiziranem prizadevanju za socializem in za boljše življenje ljudi. Skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in z vsemi drugimi političnimi organizacijami v naši družbi se bori za enake smotre, zato lahko najde svoj prostor v njenih vrstah skoraj vsak občan. V organizacijah morajo zdaj kar se da odločno očistiti vrste, da ne bi novi člani kazali na slabe komuniste, ki so še v njih. Programe, Ki so jih organizacije sprejele, je treba brezpogojno uresničevati. Posameznim članom je treba dati na izbiro, ali so sprejeti program pripravljeni uresničevati in ostati člani ZK ali pa ZK zapustiti. Komunisti se ne smejo skrivati •* za posplošeno kritiko napak in ostajati nedejavni, pač pa se morajo predvsem dogovarjati, kako bodo spodbujali k napredku in izboljšanjem. S posplošeno kritiko, brez vsebinskega dogo vora kako napake odpraviti se namreč ukvarjajo predvsem nedelavni komunisti, ki pozabljajo na svojo odgovornost. Prav zato si morajo vse organizacije prizadevati, da bi vključile v članstvo kar največ neposrednih proizvajalcev. Delavec je namreč bil Novem mestu, vendar pa so potrdili samo dve organizacijski enoti: ekonomsko in upravno-administrativno srednjo .šolo, medtem ko se za enoto za izobraževanje odraslih in za strokovno izpopolnjevanje delavcev še niso dokončno odločili. Na seji so sprejeli tudi odlok, po katerem bo odslej mleko v polietilenski embalaži po 1,60 din liter, v tetrapaku pa po 1,70 din. Ker ni dovolj denarja, so se odločili, da bodo letos gradili šolo v Škocjanu, ki je občutno cenejša kot tista v Dolenjskih Toplicah. Solo v Toplicah bodo gradili prihodnje leto. in je še vedno nosilec revolucionarnih idej in najbolj neposrednega interesa delavskega razreda ter je zato tudi najbolj poklican, da udari po napakah, ki v družbi in v podjetjih brez dvoma so. M. JAKOPEC Priznanje za dolgoletno delo V zavarovalnici Sava — poslovna enota Novo mesto so 30. aprila svečano podelili nagrade uslužbencem, ki so v zavarovalnici zaposleni že vrsto let. Nagrade v vrednosti 1.000 dinarjev so dobili delavci, ki so zaposleni pri zavarovalnici že 20 in več let. To so: Dragica Pejano-vič, Dora Obrekar, Marta Lavrič, Stane Medved, Minka Ajster in Ivan Zidar. Za desetletno službovanje pri zavarovalnica pa so dobili lepe ure Milka Mežnaršič, Aga Vesel, Alojz Antončič, Jože Briški in Jože Muc. V prvi točki je sekretar Boris Gabrič poročal o dosedanjem delu. Komite je poročilo sprejel in ugotovil, da so bili sklepi, stališča in programi uspešno uresničevani v vseh organih, razen v organizacijah. Le 5 organizacij in aktivov je do zdaj predložilo programe dela, čeprav je bil prvi rok za to 25. marec, naslednji, podaljšani rok pa 15. april. Organizacije in aktivi so, kot so ugotovili člani komiteja, do zdaj naredili vse premalo tudi za sprejemanje novih članov. Menili so, da so bila vodstva organizacij in aktivov, torej sekretarja in sekretariati, dobro izbrana in da bi lahko bilo v organizacijah in aktivih narejeno veliko več, kot je. Nesposobnost ni vzrok za nedejavnost, pač pa premajhna pripravljenost za de- Labodovci so z gospodarjenjem v letošnjem prvem tromesečju res lahko zadovoljni. Za njimi so sejmi mode v Ljubljani, Beogradu in tradicionalni spomladanski velesejem v Zagrebu. Tu so razstavljali predvsem modne novosti in prodali tudi dobršen del jesenske kolekcije. V letošnjem prvem tromesečju so dosegli za 3,5 odstotka večji poslovni uspeh kot lani v istem obdobju. Produktivnost dela so v tem času povečali povprečno za 9,3 odstotka v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem — izdelali so za 27 odstotkov več kot lani. Labodove srajce niso znane samo doma, ampak se vedno bolj uveljavljajo tudi na zahodnem tržišču. Ni odveč pripomniti, da je to predvsem zaradi natančne Izdelave, modemih krojev in kvalitetnega blaga, ki ga ku- lo, tega pa so v največ ji meri krivi sekretarji in sekretariati organizacij in aktivov. Ugotovili so, da bo moral komite v primerih, ko se bo takšno stanje nadaljevalo, neposredno poseči v delo organizacij in poklicati njihova vodstva na odgovor ter jih, če bo potrebno, tudi zamenjati in kaznovati. Ob poročilu o delu komiteja, v katerem je bil posebno aktiven sekretar, so bih nekateri člani komiteja mnenja, da je narobe, če preveč dela prevzema en sam človek, in da bi moralo bolj zaživeti kolektivno delo. Po krajši, burni razpravi pa so se zedinili v ugotovitvi, da je bila tolikšna zavzetost sekretarja v prvem obdobju po trebna in koristna in da bo v bodoče treba bolj razvijati skupinsko delo komiteja pujejo pri najbolj znanih proizvajalcih srajčnega blaga, doma in v tujini. Dokaz za to je prav gotovo podatek, da maša vrednost letošnjega bruto izvoza že 408.000 dolarjev, neto devizni priliv pa znaša v prvem tromesečju 115.000 dolarjev. To kaže, da so si že tudd na zahodnem tržišču pridobila zaupanje kupcev, kar nameravajo obdržati in okrepiti še z večjo kvaliteto izdelkov in s pravočasnimi dobavnimi roki. Letošnji Labodov start je bil torej uspešen. To se kaže tudi v osebnih dohodkih, ki so najboljše zagotovilo za večjo delovno vnemo vsakega posameznika. V letošnjem prvem tromesečju so bili osebni dohodki v primerjavi z istim obdobjem lani za 19,73 odst. večji in znašajo povprečno preko 900 din. Tako se labod ovci naglo bližajo najbolje plačanim srajčarjem v Jugoslaviji. A. V. in drugih organov konference. Ko so bili seznanjeni s stališči sekretariata CK ZKS, so bili člani komiteja mnenja, da je treba v občinski organizaciji najti poti in načine, po katerih bo ZK prisotna v vseh interesnih skupinah in bo sposobna usmerjati dogajanje. M. J. Tekmovanje v prvi pomoči 17. maja bo na Loki v No. vem mestu občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanje poteka v okviru priprav na vseljudsko obrambo. Sodelovalo bo 6 ekip in izven konkurence ekipa šole za zdravstvene delavce iz Novega mesta. Pokrovitelj tekmovanja je tovarna zdravil Krka. Najboljša ekipa bo prejela kot nagrado kolekcijo njenih izdelkov, vse sodelujoče ekipe pa tolažilne nagrade, ki jih je prav tako prispevala KRKA. Tekmovanje že uspo. sobi j enih ekip bo brez dvoma prispevalo k večji obrambni pripravljenosti prebivalcev/ Najboljša ekipa bo tekmovala na republiškem prvenstvu, ki bo 14. junija v Novem mestu. Uspešni filatelisti Na svojem občnem zboru so konec prejšnjega meseca filatelisti ugotovili, da so v zadnjih dveh letih dobro delali. Število članov se je po* večalo od 70 na 110, med njd. mi pa je precej mladine. Zraven tega je v štirih šolskih krožkih, ki jih vodijo Lucija Budna, Srečko Kodre, Viljem Petelin in Cirila Novinec včlanjenih še 70 pionirjev. Društvo šteje približno 200 zbiralcev znamk, če upoštevamo še, da delata tudi mladinska krožka v šmihel-skem dijaškem domu in n» kmetijski šoli na Grmu. Društvo je v tem Času pripravilo tudi nekaj razstav. mmz Slovesen sprejem zvezne štafete mladosti je bil preteklo nedeljo, 3. maja, na Cvib-lju nad Žužemberkom. Štafeto je pred spomenikom padlim sprejel predsednik občinske konference SZDL Franc Beg. (Foto: Spliclial) MAJSKI POPUST v prodajalni NA GLAVNEM TRGU NOVOTEHNA NOVO MESTO MILKO NOVOTKHKA PRI PLAČILU z gotovino in na kredit ZANIMIVA OBČINSKA SEJA Ko bi vsi kot gospodarstvo Večina odlokov sprejeta, eden zavrnjen, drugega bodo še pretehtali - Dražje mleko ZK mora v središča dogajanja Komunisti morajo biti prisotni v vseh interesnih skupinah - Nedelavna vodstva organizacij bo treba kaznovati in zamenjati Na seji komiteja občinske konference ZK Novo mesto so prejšnji četrtek razpravljali o tem, kako so uresničeni dosedanji sklepi in programi konference, komiteja, komisij in organizacij, ter o tem, kako doseči, da bo ZK ustvarjalno prisotna v vseh središčih dogajanja in interesnih skupinah v občini. INDUSTRIJA NA POTI NAPREDKA Novomeško gospodarstvo: nova rast Industrija v novomeški občini bo povečala celotni dohodek za 49 odstot' kov, izvoz pa celo za 55 odstotkov — Nov napredek gospodarstva Industrijska proizvodnja, izvoz in družbeni proizvod se bodo v novomeški občini tudi leos večali bolj kot drugod v Sloveniji in Jugoslaviji. Ze lanski optimistični načrti so bili preseženi za nekaj odstotkov, zato ni nič ču-*dnega, da se bo letošnji celotni dohodek industrijskih podjetij v občini povečal kar za 49 odst., neto produkt in masa osebnih dohodkov pa za slabo tretjino. Novomeška industrija se vse bolj vključuje tudi v izvoz. Ta se bo letos povečal za 55 odst., dosegel bo višino 22 milijonov dolarjev, šel pa bo pretežno na konvertibilno področje, število zaposlenih se bo povečalo za 15 odst. in bo doseglo skoraj 8.000. Celotni dohodek v kmetij- SUHOKRAJINSKI DROBIŽ ■ NA DVORU dobro napreduje akcija za gradnjo vodovoda. 18-članski odbor je že obiskal preko 120 bodočih uporabnikov. Zbirajo pristopne izjave in denarne prispevke za 6 km dolgo vodovodno omrežje iz Žužemberka preko Za-fare do Dvora. Trasa je že zakoličena in teren je posnet. Za vodo se najbolj zanimajo vasi Mačkovec, Sadinja vas in Jama, kjer se je vključila v akcijo že večina gospodarstev in -gospodinjstev in prevzela svoje ob vese v denarju in delu. Vodovodno omrežje bo stalo okrog 800.000 din. ■ MLADINSKO NOGOMETNO MOŠTVO z Dvora . je že igralo v Žužemberku in Soseski. Zal pa nima igrišča, kjer bi lahko vadili. Košarkarji so si na orehu za dvorano pritrdili koš, za nogomet pa morali misliti na emljišče. M. S. stvu bo večji za 5 odst., v gozdarstvu za 7, v gradbeništvu za 10, prav toliko tudi v prometu, gostinstvu in turizmu, v trgovini za 13 odst., v obrtnih organizacijah za 8 in v komunalnih za 23 odstotkov. Letošnji celotni doho-.dek v gospodarstvu bo 1.964,294.000 din ali za dobrih 500 milijonov več kot v lanskem letu. Družbeni produkt se bo letos povečal za 23 odst., dosegel bo 523,378.000 din. število zaposlenih se bo dvignilo na 13.194. V industriji bo zaposlenih 7.999 ljudi, v prometu 1.425, v obrti 838, v gradbeništvu 870, v trgovini',562, v drugih gospodarskih panogah pa jih bo manj kot po 500. Družbeni produkt na zaposlenega bo dosegel 39.668 din, kar bo za dobro desetino več kot lani. Največji bo v trgovini: 51.149 din, večji od poprečja pa bo še v stanovanj-sko-komunalni dejavnosti — 39.730 din in kajpak v industriji — 44.525 din. Povsod drugje bo pod poprečjem, od vseh gospodarskih panog pa bo družbeni produkt na zaposlenega najmanjši v gradbeništvu, kjer bo 17.356 din ali za 2 odst. večji kot v lan- Namesto šole center Dosedanja ekonomska srednja šola v Novem mestu je po sprejetju odločbe na zadnji občinski seji postala organizacijska enota ekonomsko-administrativnega šolskega centra. Center bo združeval ekonomsko šolo, upravno administrativno šolo, enote za izobraževanje odraslih in za strokovno izpopolnjevanje delavcev pa odborniki še niso potrdili, ker hočejo najprej vedeti, kdo vse se bQ ukvarjal z izobraževanjem odraslih. Na dosedanji ekonomski šoli je diplomiralo 319 učencev Otroci si delijo dobro in zlo Šentjernejski podmladkarji so zbirali denar za letovanje socialno šibkih, bolehnih otrok na tovrstne akcije Vendar pa podmladkarji niso obupali. Ves teden so pridno prodajali nalepke in balončke, ob koncu tedna RK pa so pripravili lep kulturni program za učence 1 razredov, ki smo jih sprejeli v RK.« — Kakšni so vaši programi dela tn kako jih uresničujete? »Letos smo z podmladkarji sklenili, da bomo zares pomagali bolnim in onemoglim. Za 8. marec smo razveselili stare mamice in žene, otroci pa nameravajo obiskovati bolnike in ostarele na domovih še vse leto. Tako se namreč že zgodaj naučijo nesebično deliti pomoč tistim, ki so je potrebni.« — Česa so se podmladkarji naučili, odkar so člani organizacije RK? »Veseli me, ker si podmladkarji na naši šoli delijo med seboj dobro in slabo. Posebej pozorni so do socialno šibkih in bolehnih. Prav na njihovo pobudo smo zaprosili dr. Jožeta Podobnika, naj zdravi našo učenko, ki ima sklepno revmo. Rad je privolil in celo brezplačno jo zdravi, ker je kmečki otrok in nima zdravniške izkaznice.« M. PADOVAN Branka Mrak, učiteljica iz Šentjerneja, odide kmalu v pokoj. Za seboj bo pustila veliko praznino, kajti že celo desetletje pridno dela v krajevni organizaciji RK, nekaj let pa vodi tudi podmladek RK na šentjernejski šoli. — Zanima nas, kako ste se izkazali v tednu RK? »Prejšnjo nedeljo smo organizirali nabiralno akcijo za letovanje in zdravljenje socialno šibkih in bolehnih otrok. Otroci so nabirali denar v zapečaten hranilnik, ki je imel oznako RK. Nabrali so le 100 din, kajti naši ljudje niso navajeni skem letu. Zanimivo je, da se bo družbeni produkt na zaposlenega povečal prav v vseh gospodarskih panogah. Povečanje števila zaposlenih, večja produktivnost dela in večji življenjski stroški pa bodo povzročili, da se bodo skladi osebnih dohodkov dvignili približno za 22 odstotkov. Industrija bo kajpak najmočnejša postavka v gospodarstvu novomeške občine, veliko povečanje celotnega dohodka iz izvoza pa bo šlo predvsem na račun naj večjih podjetij v občini. J. SPLICHAL Turistično tekmovanje Turistično društvo Otočec — šmarješke Toplice je raz-pisalo tekmovanje za najlepše urejene kmečke domačije, gospodarska poslopja, hiše v neposredni okolici turističnih objektov, vrtove itd. V tekmovanje so vključena naselja: šmarješke Toplice — Šmarje-ta— Zbure; Škocjan — Družinska vas — Dobrava: šent. jernej — Maharovec — Bela cerkev — Kronovo — Otočec Tekmovanje se bo končalo 30. junija za najbolj prizadevne pa bodo prpravili .20 nagrad v višini 1.500 dinarjev. Denar je se sveta vladar Podatki so sicer govorili za šolo v Dolenjskih Toplicah, premalo denarja pa za cenejšo gradnjo šole v Škocjanu: lopate zasajene letos Z glasovanjem, v katerem je bilo 7 odbornikov proti, 8 pa se jih je vzdržalo je novomeška občinska skupščina določila, !da bodo letos zidali šolo v Škocjanu, prihodnje leto pa v Dolenjskih Toplicah. Sklep, da bo šola v Dolenjskih Toplicah spomenik boju Topliške doline, da bodo najeli za gradnjo kredit in zaprosili izvršni svet SRS Slovenije za moralno podporo pri gradnji šole, so odborniki soglasno sprejeli. Novomeška občinska skupščina namreč nima dovolj denarja, da bi lahko šolo v Dolenjskih Toplicah začela graditi že letos. Medtem ko bo topli-ška šola stala 9 milijonov din, bo škocjanska veljala 4 milijone din. Sodijo, da bodo ta denar lahko zbrali letos. Prav zato je tudi prav, da bodo gradili škocjansko 'šolo, ker bo1 do denar lahko naložili takoj. Ob tako hitrem naraščanju cen v gradbeništvu bi bil pri 4 milijonih bržkone vsaj milijon izgubljen, če bi z gradnjo odlašali. Organizacijska enota Zavoda za šolstvo Slove-liuje v Novem mestu je odbornikom pripravila gradivo, iz katerega je razvidno, da obe šoli delata v skrajno neustreznih pogojih za pouk. V Dolenjskih Toplicah odpade na učenca 1,14 m* površine učilnic, šola pa dela v štirih različnih zgradbah. Od 5 učilnic v škocjanskem šolskem poslopju, ki pa ni bilo grajeno v te namene, je ena sama primerna . za pouk, šesta učilnica v gasilskem domu pa je tudi neprimerna. Na učenca odpade 1,11 m2 površine. Zanimivo je, da se je v zadnjih petih letih število učencev v Dolenjskih Toplicah zmanjšalo za 13, v Škocjanu pa za 50. Skupaj s podružnicami ima šola v Toplicah 434 učencev, v Škocjanu pa 284. Podatki jo torej dajali-prednost gradnji v Dolenjskih Toplicah, odločil pa je kajpak denar. Res pa je, da je občinska skupščina sklenila, da bodo šolo v Dolenjskih Toplicah zanesljivo gradili prihodnje leto in da jo bodo gradili v celoti, se pravi s telovadnico, kakor so zahtevali prebivalci Topliške dolini, ko so se odločili za samoprispevek. JOŽE SPLICHAL SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK „Ta potres traja že 30 let!" Potres poslabševanja razmer v kmetijstvu traja že 30 let in skrajni čas je, da ga začnemo reševati - V prihodnje bo potrebna precej večja pomoč družbe, pa tudi njena stalna skrb za kmetijstvo Na seji občinske konference ZK v Novem mestu so v ponedeljek razpravljali samo o kmetijstvu. Ugotovili so, da so teze CK ZKS o kmetijstvu dobra in sprejemljiva osnova za bodoči razvoj te še vedno zelo pomembne panoge. Misli in izhodišča tez so dopolnili z izkušnjami iz kmetijstva v občii\i. Menili so, da bo družbena kmetijska proizvodnja še vedno tista osnova, ki jo bo treba razvijati in dopolnjevati na sedanjih površinah. Družbena proizvodnja se bo morala tesneje povezovati z zasebno kmetijsko proizvodnjo v raznih oblikah kooperacije. Večje poslovno povezovanje kmetijstva, trgovine in pre-delovne industrije, so podčrtali na konferenci, je pogoj za rešitev kmetijstva iz zagate. To povezovanje bi moralo potekati tako, da bo imelo kmetijstvo večji vpliv na cene svojih pridelkov v trgovini in tistih, ki jih industrij predela. Največ so govorili o zasebnem kmetijstvu. Rešitev zasebnega kmeta je v speci, alizaciji vendar moramo prej zagotoviti za daljše obdobje (vsaj za 15 do 20 let) cene pridelkov, pa tudi reprodukcijskih materialov in krmil, ki jih uporabljajo kmetje. Zasebnemu kmetu je treba omogočiti ustvarjanje denarja, ki ga potrebuje za svoj razvoj, ker glede tega ne more biti odvisen samo od kreditov, kot je danes. Ob tem so opozorili še na več stvari: pospeševalno službo pri kmetjskih organizacijah bo treba oživiti, vendar zanjo ne morejo nositi celotnega bremena kmetijske organizacije. Zasebni kmetje potrebujejo kredite, ob 8-od-stotni obrestni meri in 3 do 4-letnem odplačilnem roku pa jim niso dosegljivi. Pri bankah bo treba doseči, da bo na voljo tudi denar za dolgo-roino kreditiranje kmetijstva. Opozorili so še na izobra- ževanje, ki je zasebnim kmetom premalo prilagojeno, na potrebo zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmetov in na nujlnost spremembe zakona o dedovanju, ki največ prispeva k drobljenju že tako majhnih kmetij. M. J: Na trgu vse v redu? # NOVE CENE ZA MLE-KO je odobrila občinska skupščina prejšnji teden. Odborniki so se posebej ustavili ob višji ceni mleka v polietilenskih vrečkah in so predlagali, naj ljubljanske mlekarne 0,10 din povišanja namenijo proizvajalcem, da bi spodbudile k večji proizvodnji mleka. Mleka v polietilenskih vrečkah, ki je še edino pod kontrolo cen, pa zmanjkuje v novomeških prodajalnah dopoldne že zdaj, še preden nove cene mleka sploh veljajo. Kaže, da bodo potrošniki imeli ob podražitvi kaj malo izbire ... # PODRAŽITEV KOZMETIČNIH PROIZVODOV zaradi višjih prometnih davkov je zajela tudi nekatere proizvode, ki jih ne bi smela. Med drugim se je podražil tudi puder za otroke. Proizvajalci pa so sami od sebe že prej dvignili cene toaletnega papirja! . % POMARANČE so na novomeški tržnici pri zasebnikih naprodaj t>o 4 din kg, prodajalna SADJE ZELENJAVA in trgovine pa jih vztrajno prodajajo po 4,55 din za kg. Obojne pomaranče so enake kvalitete, nekaj korakov več pa se vsakemu potrošniku izplača! % KAVA se je v zadnjih dneh podražila v lokalih. V kavami na Gl. trgu stane ekspres kava brez smetane 1 din, s smetano 1,20 din, pri MERCATORJU brez smetane 0,80 din, s smetano 1 din, pri DOLENJKI pa brez smetane 0,60 din, s smetano pa 0.80 din. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rozika Bol- tez iz Kostanjevice — Florjana,, Draga Lavriha iz CvibelJ — Aleksandra, Marija Grabijan iz Kneži-ne — Marjano, Ana Malnarič iz Metlike — Marjano Ana Potočar iz Velike Bučne vasi — Ano, Ana Grebenc iz Leskovca — Tatjano. Jožefa Fink iz Obrha — Janjo, Ivanka Matjašič iz Rosalnic — Vando, Ana Gašperič iz Gornjega Globodola «— Stanka, Jožefa Sa-šek iz Jugorja — Heleno, Nada Pipuš 'z Ljubljane — Jano, Marija Kralj iz Velikih Poljan — Andreja, Antonija Stopar iz Orehovca — Milana, Danica Kočič iz Trebnjega — dekl‘oo in Gabrijela Hribar iz Trebnjega — dečka. Čestitamo! Novomeška kronika Na novomeški vpadnici nasproti pokopališča v Ločni so preteklo soboto in nedeljo bili vozniki osebnih vozil priče malomarnosti, ki ni osamljen pojav na naših cestah. Na prekopani asfaltni cesti so delavci Elektra iz Novega mesta pustili na enem mestu celo več kot 20 cm globok in več kot poldrugi meter dolg jarek, ki je bil prava past za avtomobile. (Foto: S. Dokl) ■ STROKOVNO EKSKURZIJO na ogled novosadskega sejma in kmetijskih organizacij v Vojvodini je organiziralo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Novo mesto zp svoje člane. Na pot bodo krenili 15. maja, ustavili se bodo v Beogradu, kjer bodo prenočili in si ogledali kmetijske obrate PIK iz Beograda, potem pa se bodo odpeljali v Titel, kjer si bodo ogledali kmetijski kombinat> iz Titla pa nameravajo nadaljevati pot v Novi Sad. ■ PRED ZAKLJUČKOM letošnjega šolskega leta je osnovna šola »Katja Rupena« v Novem me. stU' organizirala v nedeljo dopoldne skupaj z Zavodom za_ zaposlovanje predvajanje filmov o nekaterih poklicih. Film so si ogledali učenci iz višjih razredov, kar 'im bo prav gotovo pomagalo pri izbiri poklica. Predstavo so si ogledali tudi ravnatelji srednjih šol iz Novega mesta, predstavniki kadetske miličniške šole iz Tacna "ri Ljubljani ter starši. ■ MLADI FOTOGRAFI, člani fotografskega krožka na osnovni šoli »Katje Rupena«, bodo s svojimi izdelki sodelovali na razstavi na Vinici in v Novem mestu. Svoje vrstnike so že presenetili za Novo leto, ko so izdelali lične čestitke in Jih prodali; za denar so kupili potrebne kemikalije. ■ NOVE PROMETNE ZNAKE so postavili po mestu. Nanje so pozorni predvsem tisti, ki nameravajo delati vozniški izpit, ker se, če jih dobro poznajo, lahko ognejo marsikateri usodni točki. ■ NASELJE »NAD MLINI« se radnje leto lepo širi. Pionirjevi de-lavoi gradijo nove stanovanjske bloke ter »Dolenj kino« samopostrežno trgovino, na travniku proti Šmihelu pa so začeli prejšnji teden graditi zasebniki tudi družinske hiše. Lep videz naselja prav gotovo kazi neurejena okolica blokov Vse kaže, da obljuba o urejenem naselju letos še ne bo uresničena. ■ NA TRGU so bile cene v ponedeljek take: čebula 5 in 6 din, grozdjfe 6, banane 6,5, din, cvetača 6 din, jabolka 1, 3 in 3,5 din, pomaranče 4,5 in 4, limone 5, redkvice 1,2 din šopek, solata 6, 7 din, paradižnik 14, špinača 6 in 7 din, ananas 8, grah 8, česen 12 din, korenček 6 din, krompir 1,2 din, krompir (novi) 8 din kilo-tfl-am. Ja)ca so bila po 60 par. ■ RODILA JE: Renata Bevc iz Volčičeve 13 — Darjo. — Ena gospa je rekla, da bo pripravila vse potrebno za tekmovanje tistih, ki morajo vse dni presedeti na različnih sejah. Po doslej zbranih podatkih vodi sekretar komiteja občinske konference, ki je imel pretekli teden 16 sej. . , . o . • . . HWKS| ALEKSANDRA stereo cerknica Jugoslavija telefon 79-080 telex 31 -167 MODERXA M>XEVXA SOKA Piši to nam, poslali vata hama pvaspe hta in panudhv l 4 > p * agrotehnika LJUBLJANA export-import, LJUBLJANA, Titova 38 obvešča vse kupce, da tudi letos sodeluje na sejmu ALPE-ADRIA V LJUBLJANI OD 9. DO 17. MAJA 1970 V HALI E (JURČEK) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVlSCU Poleg ostale opreme nudimo kosilnice ALPINA, RON-DINE, VOGEL - NOOT, samokolnice, prikolice MENGELE, cisterne za gnojevko in privezovališča za govedo CREINA ter opremo za vrtičkarje kot ročne in motorne parkovne kosilnice MAC. SE PRIPOROČAMO ZA OBISK. Sodobno opremljen laboratorij v tovarni kemičnih izdelkov ARBO' v Podgrad« pri Ljubljani. Graditelji, ARBONITI varujejo vaš les! Tovarna kemičnih izdelkov ARBO iz Podgrada pri Ljubljani je podjetje, ki zaposluje okoli 50 ljudi in ustvarja 10 milijonov Ndin celotnega dohodka na leto. Ob ustanovitvi je pred 17 leti podedovalo staro, skorajda povsem obrabljeno opremo in še starejše stavbe, z dobrim gospodarjenjem pa se je kolektivu posrečilo obnoviti in modernizirati delovne priprave in uvesti moderen način proizvodnje. Mikroelementi — karbonati — za proizvodnjo močnih krmil, detergenti META za čiščenje v prehrambni industriji, naftenati — sikativi za izdelavo oljnih barv in lakov, stabilizatorji za proizvodnjo PVC granulata, polime paste za poliranje v kovinski industriji, to so v glavnem proizvodi, ki jih izdeluje podjetje ARBO iz Podgrada. Razen naštetih pa so v tej tovarni letos začeli izdelovati še ARBONITE, sredstva za zaščito lesa, ki so izredno učinkovita in s katerimi je tovarna pripravila kupcem prijetno presenečenje. Arboniti delujejo proti glivicam in mrčesu (fungicidno in insekti-cidno), ščitijo les pred drobnoživ-kami, kot so različne bakterije in plesni, ki še posebno rade napadajo moker les, ter pred žuželkami, ki napadajo suh in moker les. Zaščita lesa pred bakterijami in plesnimi je učinkovita že, če les večkrat premažemo. ARBONITI zavarujejo les celo proti termitom, drobnim žuželkam, ki so najbolj nevarni škodljivci gradbenega lesa v naših primorskih krajih. Proti termitom obvarujemo les tako, da ga potapljamo v ARBONITIH. ARBONITI so učinkoviti tudi tedaj, če je les že okužen s škodljivci. Pomembna lastnost naših pripravkov je, da so odporni proti izpiranju z vodo in jih uporabljamo za zaščito lesa, ki je v stalnem stiku z vodo. ARBONITI imajo kot oljni pripravki to dobro lastnost, da se dobro vpijajo v les že z uporabo enostavnih postopkov pri premazovanju in potapljanju. Sredstvo vpijajo vse vrste gradbenega lesa. ARBONITI se z vodo ne mešajo, topijo pa se v organskih topilih, kot so mineralna olja, nafta, bencin in druga. Zaradi vseh teh lastnosti lahko ARBONITE uporabljamo za zunanjo in notranjo impregnacijo vikend hišic, fasad montažnih stanovanjskih hiš, za impregnacijo na-puščev, ivemih plošč, lesenih podov in streh, stavbnega pohištva, ograj, kolov za trte in hmelj, lesenih posod za cvetje in še vrsto drugih lesnih izdelkov. ARBONITI so pripravljeni v različnih barvah, tako da graditeljem naknadno pleskanje z barvami ni več potrebno. Pakirani so v okusno litografirano embalažo po 1,5 in 20 kg. Cena je konkurenčna, dobiti pa jih je mogoče v vseh trgovinah z barvami in laki, kjer si kupci lahko ogledajo katalog, s pomočjo katerega lažje izberejo primerne barve. Uporabo ARBONITOV pri zaščiti lesa priporočata tudi zavod za zdravstveno varstvo iz Ljubljane in biotehniška fakulteta, ki sta izvedla potrebne preizkuse — teste. KUPCI NAŠIH IZDELKOV! ARBONITE in tudi druge naše izdelke lahko dobite v vseh trgovinah z barvami in laki na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju: KOČEVJU, RIBNICI, TREBNJEM, METLIKI, ČRNOMLJU, SEVNICI, BREŽICAH in KRŠKEM, posebej pa opozarjamo na prodajalno KMETIJSKE ZADRUGE Novo mesto, Komandanta Staneta 34 — poslovalnica 1. Pogovor z zdravnikom Priznanja za najprizadevnejše V tednu Rdečega križa sta predsednik občinske skupščine in predsednik občinskega odbora RK Novo mesto povabila na sprejem najprizadevnejše družbene delavce, ki delajo z mladimi člani Rdečega križa. Ob tej priložnosti se je predsednik občinskega odbora RK Boris Savnik zahvalil vsem za sq* delovanje, izročil jim je pismena priznanja in jim čestital. Pohvale so prejeli: Tea Bajc, Anica Bukovec, Mile.ia Bučar, Lucija Budna, Jožica Cefesnik, Irena Gostiša, inž. Tone Hrovat, Miloš Ja-kopec, Jožica Jakše, dr. Peter Kapš, Vera Kirm, Ema Kranjec, Alojzija Krevs, Slavka Kukman, Terezija Kulovec, Barbka Medja, dr. Leopold Morela, Branka Mrak, Doroteja Nahtigal, prof. Stanka Novak, Danica Poje, Alma Penca, Marjanca Podgoršek, Ivanka Potočar, Anton Progvar, Marija Rebernik, prof. Malči Recelj. Filip Rihar, Milka Simonič, Janez Šolmajer, Draga Šuštaršič, Mira Trdan. Mimica Turk, prof. Anica Zafred in inž. Ivo Zobec. S ploho umazanije na pešce 8. maja je po mostu v Novem mestu pridrvel fiat 1300 NM 114-38 in poškropil z vodo na cesfi pešca B. D. in P. J- Mislim, da bi morali vsakega voznika opozoriti, kako naj vozi po dežju, saj na cesti ni sam. Ali pa bodo pešci še nadalje »hvaležno« sprejemali nase umazane pljuske B. D. PTtt) Nespečnost KATERE SO ODLIKE VAŠEGA HLADILNIKA ; Jr\ |i=» ► velika prostornina ^ kompresorsko hlajenje do -12° ^ magnetno zapiranje vrat ^ plastificirane stene ^ avtomatično uravnavanje temperature VAŠE ZADOVOLJSTVO - HLADILNIK gJTTLEJTfE Zdaj imamo v pokrajini dobro zastavljeno delo umetniških galerij v Kostanjevici, Krškem, Trebnjem in Novem mestu, razne razstave pa prirejajo tudi v Kočevju, Brežicah, Metliki, Sevnici, Črnomlju in Ribnici - Koristno bi bilo stalno povezovanje vodstev lokalnih galerij in drugih prirejevalcev občasnih razstav Na nedavni prvi seji umetniškega sveta pri Dolenjski galeriji v Novem mestu so razpravljali predvsem o letošnjem razstavnem programu galerije, kot tudi o temeljnih nalogah in poslanstvu take kulturne ustanove. Sejo je vodil ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc, udeležili pa so se je člani sveta dr. Emilijan Cevc, Boža Podrgajs, Ljubo Žagar in Tone Gošnik. Posebno dragocena in za program galerije koristna so bila razmišljanja o pomenu take podeželske galerije, ki jih je razvil umetnostni konzu-lent galerijskega sveta dr. Cevc. Dve muzejski, dve priložnostni ter 14 umetnostnih razstav — to je enoletna številčna bera lanskoletne galerijske dejavnosti Dolenjskega muzeja. Razveseljivo veliko obiskovalcev skoraj vseh razstav, zlasti pa še načrtni in organizirani obiski šolarjev ter dijakov So med drugim potrdili, da so muzejska vrata na široko odprta in da jih kaže odpreti še bolj kot doslej. V Novem mestu smo med drugim lani videli umetniške razstave Fr. Slane, dve razstavi Borisa Kobeta, Jakopičevo razstavo ob stoletnici umetnikovega rojstva, veliko razstavo ob 70-letnici Božidarja Jakca, pa razstave Staneta Jarma, Boruta Pečarja, Jova Grobovška, Zore Vladen-Zavrnikove, Ivana Beznika, Orlanda Poiana, razstavo a-meriškega umetniškega lepaka in več razstav likovnih del dijakov in učencev osnovnih šol. Čeprav nf b; mogli govoriti o nenačrtnosti pripravljanja dosedanjih razstav v Dolenjski galeriji pa so izkušnje pokazale, da je za doseganje še večjih uspehov in za uresničevanje pedagoškega poslanstva take galerije umetniški svet kot svetovalno telo zaželen in potreben. Celoletni načrt gaierije seveda ne more biti odvisen od slučajnih ponudb različnih razstavljavcev — umetnikov ali ljudi, ki bi želeli javnosti pokazati svoja aela. Čedalje številnejši obiski sol v galeriji in večje zanimanje iavnosti nasploh za njeno delo ji narekujejo, da mora svoje poslanstvo prilagoditi danim okolno-st.im. Lokalna galerija ima priložnost za pristne stike z obiskovalci; kot mlada ustanova tudi nima tiste »čudne gloriole, ki ni prikupna za preproste ljudi", kot je na seji med drugim dejal dr. Cevc, in kar ji spet omogoča sorazmerno velik obisk. Ob takih galerijah padejo mentalne pregrade, kar kaže delo galerij v Sloveni Gradcu, Kostanjevici, Krškem. Novem mestu in še kje: povsod tt ljudje najdejo pot do teh prostorov. To hkrati obvezuje in usmerja galerijsko politiko, ki mora — posredovati ljudem, kar se je v njem okolic umetnostnega dogajalo. Do živil* *n zlasti še do mladih umetnikov ustvarjalcev ima taka galerija odgovorne dolžnosti, saj gre za njihovo afirmacijo. Prikazovati pa morn hkrati tudi dela starih mojstrov — Sem sodijo obveznosti lokalne galerije do slovenske umetnosti, saj mora pokazati ljuden njene ♦emeljne, močne stebre polpretekle ali še živeče generacije in še mora — iz slovenskega vrta pobrati glavne cvetove, ki jih publika ne more pogrešat.. To so, povzeto najbolj na kratko, glavne oz. hkrati že tudi spe cialne naloge lokalne galerije, ki ima drugače določeno poslanstvo. Programa pa si. seveda ne sme zacementirati, vmes bo še vedno tudi kai priložnostnega, morda včasih tudi manj umetniškega. Pri tem velja omeniti kako privlačne so šolske razstave, ki privabljajo a) nevroze in nevrastenije b) duševne boleani 3. Strupene snovi, ki delujejo na možgane, ki so lahko. a) dobljene od zunaj v telo (kava, čaj, alkoholne pijače, nikotin, nekatera zdravila in podobno) b) nastale v telesni (pri okužbi, uremiji, golši iteu. 4. Napake, ki nastanejo pri kroženju krvi; (visok krvni pritisk, poapnenje možganskih žil, srčne napake itd.) 5. žariščne okvare centra za spanje oziroma za budnost v možganih zaradi: .......... (vnetja možgan, možganskih bul, zilmh okvar v centrih in podobno). jasr.-o je, da nespečnosti ne bo več, če bomo odstranili vzrok, ki jo je povzročil. Npr.: vročico znižamo na normalno temperaturo, odstranimo hrup, preženemo mraz, damo zdravila proti bolečinam in podobno. Nekatera zdravila, čaj, kavo, alkohol bomo opustili če so vzrok nespečnosti. Bolnika a visokim krvnim pritiskom, s srčno napako, s poapnenjem možganskih žal ustrezno zdravimo in ko bolezen pozdravimo, odpade tudi vzrok za nespečnost. Enako ozdravimo nespečnost zaradi žariščne okvare centra, če pozdravimo ali operiramo vzrok. Zdaj so ostala le še nenormalna duševna stanja ki pretežno vsebujejo vse mogoče vrste in podvrste Psiho-nevroze lažje duševne motnje, ki nastanejo zaradi zunanjih vzrokov, so pravzaprav bolezni adaptacije, se pravi prilagoditve na okolje. Taki bolniki na zunanje vpli/e in dražljaje nepravilno reagirajo, ker se ne morejo pnia-goditi okolju. Zato pri takih bolnikih pnde do notranjih nesoglasij, do nezadovoljstva, do strahu, do notranjega nemira in zelo pogosto do nespečnosti. Ta nespečnost pa ni pri vseh enaka. Nekateri bolniki trdijo, da potrebujejo dol?o časa, da zaspe, drugi spet, da se hitro in zgodaj prebujajo, precej pa jih trdi, da se kar naprej prebu^a o, snet zasne in se spet zbude. Dosti pa je takih, ki trdijo, ^splSTne spe, pV se jim to le zdi, spe pa dovol, dolgo in dovolj globoko. , ,, . . Prav ta grupa bolnikov, psihonevrotiki, največkrat kar sama kupuje uspavala, kar pa je seveda nepravilno m škod mm Brezi svojih praškov in tablet kar. ne morejo živeti Priv bi bilo, da bi se posvetovali z zdravnikom, ki bi fiS pr^pisai uspavalo, če je to potrebno m sicer tako, Vri iirn bo nomaealo. Vsak posameznik je namreč drugačen in drugače reagira na isto zdravilo. Na neka^ra)^at vala se da tudi navaditi, tako da postanejo so seveda celo nevarna. t hkrati tudi množice staršev, ki sicer morda sami spet ne bi našli ooti v galerijo. Gre za pomemben psihični in kulturni moment, ki ua kaže načrtno gojiti tudi naprej. Tn še moramo omeniti nujno po-vezavo z drugimi galerijami, skr-beti za razstave stilnih prerezov, za občasne razstave reprodukcij, združene s šolskimi učnimi načrti, in podobno. Kaže, da je letošnji razstavni osnovni program Dolenjske galerije mogoče zajeti v tehle predlogih: prireditev osred- nje razstave ob 50-letnici znane umetniške razstave iz leta 1920 (Cvelbar, Jakac, Čargo, Mušič) ki je bila v Novem mestu pod Jakopičevo patro-nanco. Združena bi bila z re-citacijskim večerom in z glasbo iz takratnega časa. Drugič: razstava Maksima Gasparija; dvomesečna poletna razstava iz izbora dolenjskih umetnikov in slikarjev z dolenjskimi motivi; razstava dolenjskih srednjeveških fresk; Vavpoti-čeva razstava; Lamutova grafika iz zasebnih zbirk; event. razstava domačih slikar j ev-amaterjev in več drugih (tudi manjših) razstav, glede katerih imena in čas še niso določeni. Sem bi sodila tudi informativna razstava slik na steklu iz stalne zbirke Dolenjskega muzeja, razstava za občinski praznik, nova arheološka razstava na jesen 19'U in še kaj. Na -seji so opozorili, da kaže spet obnoviti mecenstvo; lani se je dobro izkazalo pri uresničevanju delovnega načrta. Dolenjskega muzejev, ki sam, kar povejmo na glas, z lastnimi sredstvi ne more financirati vseh predvidenih razstav. Naj zapišemo še sprejeto načelo, da bodo v Dolenjski galeriji omogočili predvsem tiste razstave, ki jih bo sprejel njen umetniški svet. Člani sveta so tudi na tej seji obžalovali, da zaradi objektivnih težav ni mogoče predstaviti zadnjih del pokojnega slikarja-domačina Vlada Lamuta, brez teh del pa bi hila vsaka večja njegova retrospektivna razstava nepopolna. TONE GOŠNIK Jože Gorjup: KOPALKE (olje — iz Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki) ZAPIS S PRVE SEJE UMETNIŠKEGA SVETA DOLENJSKE GALERIJE Načrti Dolenjske galerije Vedno več ljudi prihaja v zdravniške ordinacije zaradi slabega spanja, največkrat tožijo o nespečnosti. To niso samo starejši ljudje, med njimi je precej mladih, ki bi s spanjem ne smeli imeti nobenih težav. Prav to me je napotilo, da o spanju povem nekaj več. Normalno spanje je brez dvoma zelo važno dogajanje v življenju ljudi. Ce vemo za znano pravilo, da človek poprečno v 24 urah 8 ur dela, 8 ur porabi za prehrano, zabavo in druge dejavnosti ter da 8 ur spi, potem je lahko izračunati, d!a prespimo povprečno 1/3 svojega življenja. Ce torej dočakamo v povprečju 75 let, smo 25 let prespali. Kar doba cele generacije, kajne! V spanju počivamo, utrip srca in dihanje postaneta bolj počasna, krvni pritisk nižji, nekateri živčni refleksi ugasnejo, oči se obrnejo navzgor, zenici se zožita itd. Izmenjava snovi v spanju je urejena po določenem programu. Ko se zbudimo, se spet vse uravna v normalno budno stanje z razliko, da utrujenosti ni več, da smo sveži in spet sposobni za delo. Vzrokov zato, da spanje ni tako, kot bi moralo biti, je precej. Ce naštejemo samo nekaj najvažnejših vzrokov, da ne ^pimo, oziroma da spanje ni v redu, bi jih lahko spravili v naslednjih 5 grup: 1. Dražljaji, ki spanje ovirajo, so lahko: a) zunanji (ropot, vročina, mraz) b) notranji (vročica, lakota, kašelj, bolečina, želodčne in črevesne motnje, polh mehur itd.) 2. Nenormalna duševna stanja, ki so spet lahko: DOLENJSKI LIST 27 OKROGLE *0 PARTIZANIH Ko kruli v trebuhu Kolona Prve šumadijske brigade je leta 1943 šla skozi Srbijo. Na čelu kolone je bil narodni heroj Radivoje Jovanovič, komandant brigade, na koncu Sveta Popovič-Milič — komisar. Nekje spotoma se je Jovanovič obrnil in rekel borcu za seboj: »Povej naprej: koman- dant kliče Miliča!« Komandantov ukaz je šel od borca do borca in prispel nazadnje do nekoga, ki mu je bržkone strašansko krulilo po želodcu. Ta je sporočil naprej tako »Komandant ji piliće (picke) in te kliče.* Trikrat na dan se nasmejte, to je najboljše zdravilo! •Sodoben fotograf, ki mora biti tudi nekoliko poznavalca človeka, ne terja več od nas, da bi se smejali. Dobro ve, da ni ničesar, kar bi človeka bolj polepšalo, kakor naravna veselost, ki se zrcali v očeh, ne pa v odprtih ustih. Toda smeh je še več kakor trenutno olepševalno sredstvo. Smeh je lahko naravnost zdravilo za dušo in telo. Na svetu so ljudje, ki se lahko navzlic vsem križem in težavam še iz srca smejejo, čeprav samo za nekaj trenutkov. In najbrž jih prav ti trenutki narede odporne zoper vse težave, da ne izgube poguma in zaupanja vase. Kdor se sam ne zna smejati, naj gre vsaj enkrat z odprtimi očmi po cesti! Naučil se bo smeha. Videl bo ljudi, ki bi jih drugače prezrl, kako uporabljajo vso svojo zvitost, da se prebijejo skozi življenje. Videl bo otroke, ki se pode po cestah, nagajajo drugim... In še koliko drugega! Toliko je vzrokov za smeh, če se le pravilno naučimo iskati ga. Da je mačka na KIK »POMURKA« Murska Sobota - obral za kmetijstvo Rakičan objavlja prosto delovno mesto VETORINARJA pri pitani živini Kandidat mora razen splošnih pogojev izpolnjevati za nastop dela še naslednje posebne pogoje: — da je diplomirani veterinar in ima 2 leti prakse — da je odslužil vojaški rok ali pa je prost vojaščine. Izbrani kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas. Na razpolago je družinsko stanovanje. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijavi je potrebno priložiti: — dokazilo o strokovni izobrazbi — seznam dosedanjih zaposlitev v obliki izpisa iz delovne knjižice. dvorišču dobila mlade in da je zdaj v skrbeh zanje, je nekaj samo po sebi umevnega. Vzemite pa si več časa in si podrobneje oglejte ta nebogljena mlada bitja! Saj je komaj kaj tako gan-'ljivo smešnega; te male prisrčne nerode tako ljubko kobacajo po svetu, se igrajo, nagajajo druga drugi... Naučiti se moramo opazovati majhne dogodke, ker učinkujejo prav zaradi svoje neznatnosti tako smešno. Moramo se, na primer, nehote nasmejati, če vidimo človeka za avtomobilskim krmilom, ki se mu na obrazu pozna, da zna samo ukazovati, pa nenadoma pred železniškim prelazom napravi strahotno jezen obraz, ker mu rdeča luč ukazuje, da ne sme dalje. Tu mu vsa njegova moč prav nič ne pomaga. Samo zaradi tega, ker naleti na nekaj, kar se mu ne umakne, se jezi. Izraz besnosti na njegovem obrazu m v nikakršnem sorazmerju z majhno zamudo, ki jo bo imel. Da vzame velik človeft tako majhen do godek tako resno, to je pač z-res — smešno. Najbolj zdrav m najbolj rodoviten smeh je gotovo tisti, ki se nas poloti zavoljo naših lastnih neumnosti. Ne-•caj vam svetujemo: kadar boste doživeli kaj takega, kar vas bo spravilo v jezo, pomislite za trenutek, kaj bi storila vi, če bi se kdo drug tako jezil.; Kakšno bi se vam zdelo njegovo ravnanje? Smešno mar ne? Zlasti, če gre za Kakšno malenkost... Videli boste, da vas bo jeza v hipu minila in da se boste sami sebi nasmehnili. Kdor zna storiti to, napravi velik korak na poti k ob vladovanju samega sebe. V življenju je dosti reči, ki jih ne moremo doumeti z razumom. Toda tam, kjer modrost sama ni več dovolj, pomaga pogosto smeh. Smeh ie tud: zdravnik. Koliko je umetnikov, ki so slikali in o'salj najbolj smešne stvari ^'c’-at ko jim je obup trgal .. Torej — trikrat na dan smeh — to je najboljše zdravilo! Za oddih po delu VODORAVNO: 1. del strehe, 5. glasbena mera, 9. švicarska reka, pritok Rena, 10. arabsko moško ime, 11. utrdba na vzpetini, 12. gruda, 13. kemijski simbol za srebro, 14. stroj, 16. kraja, 18. zapreka, 19. središče vrtenja, 21. akademski klub, 22. morska žival, 25. odde-iek starorimske legije, 28 trd kavčuk, 30. površinska mera, 31. okrasni grm, 33 kemijski simbol za erbij, 34. žival iz rodu mačk. 35 zelo nevarna bolezen, 37. senca, silhueta, 38. kemijski simbol za americij, 40. kartaški izraz, 41. voda za kopanje 44. posoda, 47. prebivalec Epira, 49 kazalni zaimek. 50. dišeča rastlina. 51. moško ime (pisatelj Tavčar), 53. azijska država. 54. novome ška tovarna zdravil, 55. une-sak, obraba, 56. drag kamen NAVPIČNO: 1. kdor žaga, 2. glasbeni izraz za počasi, široko, 3. obdobje, 4. stiska, 5. grapa, 6. eden od kontinentov, 7. drevesni zajeda-iec, 8. travnik, 15. italijanski veletok, 17. bankrot, 20. polotok na Bližnjem Vzhodu, 22. moško ime, 23. mesna jed, 24 gusar, 26. strežnik, 27. vrsta papige, 29. zver, 32. nenadni udarec, 36. glavnica, 39. italijanski turistični kraj v Alpah ob Adiži, severno od Bolzana, 41. strokovnjak za kemijo, 42. večje glasbeno delo, 43. avtomobilska oznaka Leskovca, 45. napad, 46 eden od izvirov termalne vode v Rogaški Slatini, 48. cikasta krava, 52. na> višji del gore »Ne moremo je rešiti,« je iztisnil in si brisal sajasti obraz. Katka je povesila glavo. Potem se je stresla. Vzravnala se ie m zamrmrala: »Rešim jo sama.« Sklonila se je k mrtvemu Drejcu in ga poljubila na mrzlo sajasto čelo. Nato glasno, med ihtenjem: »Pokopljite ga na vrtu pod jablano in p< čakajte vsi pripravljeni na ladji. Vse, kar je v koči. znosite na ladjo! Pa ne odlašajte!« 2e je odprla skrinjo in vzela iz nje svoj široki kožuh, se oblekla, odšla v vežo in zmešala v skodelici nekoliko saj z mastjo ter si namazala svetle lase, da so bili vsi črni. Nato si je pokrila belo pečo. »Grem s teboj,« je pristopil Grajžar »Samo do mestnega zidu Tam me počakate V mesto ne sme nihče z menoj. Le jaz sama moram rešiti Marijo. Zbogom, oče!« Glas se ji je zatresel. 2e so se vrata zaprla za njo in za Grajžarjem. Tekla je proti mestu, da jo je Matija komaj dohajal. Pred mestnim zidom sta se poslov.la Tekla je dalje v noč Pri kapucinskem samostanu se je ustavila, stopila k vhodu in pozvonila. »Govoriti moram takoj z očetom gvaidijanom.« Vratar jo je odvedel v govorilnico. Kmalu je vstopil gvardijan. Nihče ni čul, kaj sta govorila. Nekaj minut pozneje sta oba stopila iz samostana in odšla po temnem trgu navzdol do sodnikove hiše. Nista ostala dolgo v hiši Vrnila sta se v spremstvu mestnega sluge Vsi trije so odšli do mestne ILKA VA ŠTITOVA: vražje: DEKLE (Zgodovinski roman) ječe Pred ječo pomnožena straža, široke mlake krvi... Ječar jim je odprl. Kriknil je in odskočil. Le-ščerba se je tresla v njegovi roki. Z grozo je strmel v K^tkin obraz. »čarovnica!« je dahnil. »Ni. Samo njena sestra je in bi jo rada še enkrat videla Imava sodnikovo dovoljenje. Sluga vam potrdi.« »Tako je Gospod mestni sodnik so dovolili eno uro razgovora,« je povedal sluga in odšel. Gvardijan in Kr.tka sta vstopila. Ječar je skrbno zaprl in zapahnil železna vrata. Ni še minila ura, ko so se vrata zopet odprla. Skozi nje je stopil gvardijan in podpiral svojo spremljevalko, ki je tihu ihtela in držala rutico pred očmi. Vsa sključena, na patra oprta je šla mimo stražarjev in se opotekla v nepredirno noč ... Tiho je drsela Sava mimo Gašperjeve ladje, pripravljene na odhod. Vsi so že bili na ladji, le Gašper je stal na bregu ln z ostrimi očmi prebadal noč proti nerazsvetljenemu mestu. »Gredo,« je tiho oznanil. Trije so prihajali proti pristanišču: tisti visoki, sloki je bil Grajžar, v sreda se je svetila bela Kat-kina peča in na drugi strani?. To ni Marija. Seveda ni. Kako bi bila, ubožica! Pater je. Gvardijan je »Hvaljen Jezus!« je izpregovoril gvardijan. »Amen,« je mrko odzdravil starec. Tedaj pa — »Gašper! O, Gašper!« Obe roki mu je iztegnila naproti in se mu zrušila k nogam. Ni je pobral. Ves trd je bil. Ni bila Katka.. Bila je — Marija. Razpisna komisija Študijske knjižnice MIRANA JARCA v Novem mestu razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - 1. rito imajo visoko izobrazbo m strokovni izpit, 2. da se lahko izkažejo z delovnimi dosežki v knjižničarski stroki ali na kulturnem in znanstvenem področju, 3. da imajo organizacijske sposobnosti, ki jih iaka-žejo z večletno prakso na odgovornih delovnih mestih v kulturnih, prosvetnih, znanstvenih ustanovah. Razpisni rok velja 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe z dokazili naslovite na navedeno komisijo. tl«_________________ DOLENJSKI LIST SIBIRSKA PRIPOVEDKA 0000 24. Paradižnik je slednjič zavozil v mirnejše vode. Parkiral je in s soprogo sta se podala na griček nad mestom, da se naužijeta razgleda. Množica slikarjev je tu vrtela svoje čopiče. Vsi so bili pač očarani nad podobo mesta, očarana sta bila tudi Paradižnikova. Očarana in utrujena ... Klara je sedla na zid ob cerkvici. Na zidu je ležala še mokra slika... in ko sta naša tu- rista polna vtisov odšla s hribčka, je Klara kopijo te umetnine odnesla s seboj na zadnji plati! Zadevica ne bi bila omembe vredna, če ne bi bila naslednja postaja naših turistov velika modna revija! Ni majhna reč takale prireditev. Oči ženstva vsega sveta so uprte v palačo, kjer se pred- stava odvija. Kajpak, tu se kuje usoda lepega - pa tudi usoda grdega spola Paradižnik je našel v dvorani lep Sedež zase, Paradižnica pa se je še nekaj časa obirala okrog stranišča in garderobe. Da ne bi kaj zamudila, je slednjič planila na hodnik in v dvorano - skozi napačna vrata! Kdo bi pač znal prebrati francoski napis na vratih! Znašla se je na odru za manekenke! Zakonsko stanje? Preoženjen! JEAN COBERT Kako so ribe začele živeti v vodi UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE — Kaj vam je? Kaj se je zgodilo? je vzkliknil Lesgrandes. Pred njim se je v množici neko dekle nenadoma zamajalo in gotovo bi bilo padlo, če ga ne bi bil zadnji hip ujel v naročje. — Oprostite, prosim vas, je zašepetalo dekle zmedeno. Nosila je lahko obleko, lasje, povezani z rdečim trakom, pa so ji prosto padali po ramenil. Pod dolgimi trepalnicami so se bleščale velike modre oči. Videlo se je, da ji je neprijetno, in spet se je začela opravičevati. — Nimate vzroka za opravičevanje, se je zasmejal Lesgrandes. Fotograf sem. Blizu imam atelje ... Kakih dvajset metiov od tod. če dovolite, vas bom peljal tja. Lahko boste odšli, brž ko bo bolje. Naj vas nesem? — Oh, ne, hvala. Nikar se toliko ne trudite. Mislim, da bom tudi sama zmogla. — Dajte mi roko in naslonite se name. Hvaležno se mu je nasmehnila in mu dala roko. V ateljeju ji je ponudil najbolj udoben naslonjač. — Se sedaj bolje počutite? — Da, bolje mi je! — Kaj ste delali, preden vas je polotila omotica? — Nič posebnega, študentka sem. Starši so mi umrli v prometni nesreči in sem sedaj sama. Kar so mi zapustili, sem hitro porabila. — popolnoma vas razumem. Kdaj ste zadnjič jedli? Pred dvema dnevoma, je odgovorilo dekle in se še bolj zgrnilo v naslonjaču. — To se mi je tudi zdedo. Prvi dan ni videti tako strašno, drugi dan pa že klecajo kolena, vrti se vam v glavi, podate v nezavest... Dobro, da sem bil na ulici in vam pomagal. Takoj pojejte ta sendvič. Pogrel vam bom tudi malo kave. — Zelo pozorni ste! Veste, imate zelo izrazit obraz in bi ga lahko izvrstno izkoristili za reklamo. — Mnogi so mi to že rekli, je rekla nerazumljivo. — Jaz vam govorim resno ... Dvignite glavo. Sklonite jo. Da, tako! Odlično ... Poglejmo še profil. Počakajte, da spremenim svetlobo. Lesgrandes je potisnil veliko kamero naprej in skozi objektiv pozorno opazoval dekle. — Krasno ... Zares božansko. če vas moja ponudba zanima, bi lahko napravila zelo dobre posnetke. — Kaj moram delati? — Samo pozirati. Najprej, denimo, za razgledenico za zaljubjence. če naredite ta izpit, boste dobili težjo na. logo. Za vsako odkupljeno fotografijo vam pripada tisoč frankov. Sprejmete? Razmišljala je. Nazadnje je rekla: — V redu. — Odlično! Delati bova začela jutri zjutraj točno ob devetih. Tu imate majhno akbntacijo za današnji dan. Naslednji dan je prišla točno ob določeni uri in delo se je začelo. Ni se hitro utrudila, čeprav je bil Lesgrandes neizprosen. Za vsako pozo jo je nekajkrat namestil in zahteval, da je dolgo ostala pri miru. Morala si je spreminjati pričesko in šminko. Vsak hip je spremenil osvetlitev. Okoli poldneva je nenadoma rekel: — Hotel bi, da poskusiva do konca tudi reklamne posnetke za krzno. To je malo težje, ker je potrebna elegantna drža. Zavijte se v ta kos kužuhovi-ne. Ne bojte se, ni prava. Lepe noge imate. Skoda bi bilo, če jih ne bi izkoristila. Se strinjate? — To ti bova midva povedala! Dva neznana moška sta se pojavila pri vratih. — Kaj se je zgodilo? Kdo ste? se je prestrašil Lengrandes. — Delaš pornografske posnetke? — Ne. To so reklamne fotografije. — Veva, kako se to začne. Najprej reklamni posnetki, nato pa ... Tvoja sreča, da dekle ni mladoletno. Dal nama boš sto tisoč frankov ali pa ti bova razbila aparate in poklicala policijo. — Policijo? V redu, če tako hočete. Tu jo imata! Moška sta poskočila od presenečenja. Za njima sta se namreč pojavila dva narednika. — Odpeljite jih! je ukazal fotograf, ki ni bil nihče drug kot inšpektor Lesgrandes. — To velja tudi zate, mala! Ko sta policaja odšla, je trudno slekel fotografsko haljo in se zatopil v misli. Več kot šest mesecev je skušal odkriti tolpo, ki se je imenovala »lovci na fotografije«. Pri svojem umazanem delu je uporabljala dekle za vabo. Njene modre oči in suho, a privlačno telo je privabilo' vsakogar. Z dobro zaigrano omotico je uničila mnoge. Tako so v šestih mesecih naropali dva milijona frankov. Ljudje so se bali škandala in so raje plačali, kot da bi tvegali. Tolpe še dolgo ne bi bili odkrili, če ne bi bila ena izmed žrtev napravila samomora in pustila pismo, v katerem je opisala metodo izsiljevanja. Zato je »Lesgrandes menil, da je najbolje, če se preobleče v fotografa in poskuša srečo na ulici. — Umazan posel. Glej, v kaj, vse se moram mešati, je trudno zamrmral. Pogledal je komaj razvite in vlažne posnetke. Obžaloval je dekleta, ki je tako nizko padlo. Torej, takole se je zgodilo. Na zemlji je živela ribica. Takrat še ni živela v vodi, ampak na suhem. Imela je troje otrok. Nekega dne je ribica zbolela. Leži, stoka v svojem šotoru iz jelenjih kož, še zganiti se ne more. Otroci jokajo, noč in dan jokajo. Ribici pa je čedalje huje. Najstarejša hči je stopila pred šotor, stoji, joka in gleda, če bi kdo prišel mimo, da bi pomagal njeni mami. In res: priletela je vrana, se usedla na drevo pred šotorom in vprašala: »Ribica, zakaj pa jokaš?« »Mama nam je zbolela, že dva meseca leži v šotoru in ne more vstati. Zato jokam.« Tedaj je dejala vrana: »Le posuši si solze, jaz vam bom mamo ozdravila. Pojdite vsi trije iz šotora. Jaz pa bom šla noter in se lotila zdravljenja, če boste slišali, da je mati zastokala, ne poslušajte. Če vas bo klicala, ne vstopite. Ko bo stokala in vpila, tedaj ji bo šla bolezen iz telesa in takoj bo zdrava.« Otroci so ubogali vrano in odšli na morski breg, vrana pa je stopila v šotor. V kotu je ležala bolna ribica, stokala od bolečin. Vrana je poskočila, široko odprla kljun in začela kiju-' vati bolno ribico. In ribica je poklicala: »Joj, otročiči moji, kje ste? Pomagajte mi, vrana me kljuje.« Otroci so slišali klice na pomoč in pritekli pred šotor, toda najstarejša sestra je rekla: »Ne smemo noter! Vrana mi je velela: ,če bo vaša mama zastokala, ne poslušajte. Če vas bo poklicala, ne stopite v šotor’.« In tako so otroci ostali zunaj. Ribica mati pa stoka,kliče: »Otročički, pomagajte! Vrana me ubija. Brž pritecite!« Otroci poslušajo, od žalosti se jim trga srce, toda v šotor ne smejo stopiti. Potem je mati utihnila, vse se je pomirilo. -v Iz šotora je prišla vrana. Zletela je na drevo, si čistila kljun. Otroci so stekli v šotor, in kaj so zagledali? V kotu so ležale samo koščice. Z drevesa se jim je zasmejala vrana: »Ribice prismojene! Kako lepo sem vas preslepila, a?« Ribice so zajokale. Potem so materine koščice odnesle na obrežje in vrgle v morje. Tudi same so poskakale v vodo. Ko so odplavale od brega, je najstarejša ribica pogledala iz vode in rekla vrani: »Ubila in požrla si našo mamo! Toda nikar se ne veseli! Sedaj boš tudi ti poginila, nikamor se ne boš mogla skriti!« Najstarejša ribica je udarila z repom po vodi. Morje se je razburkalo, začelo naraščati. Naraslo je in potopilo zemljo in drevje. . Kam naj se vrana usede? Letala je in letala, nazadnje pa omagala in padla v vodo. Ribice so planile nanjo in jo raztrgale na koščke in koščice. Poslej so ribe živele samo v vodi. In še zmeraj živijo v nji. v zameystvo: SGP »PIONIR« NOVO MESTO razpisuje za študij na visokih in srednjih šolah: 1. več štipendij za študij na gradbeni fakulteti 2. štipendijo na ekonomski fakulteti 3. štipendijo na pravni fakulteti 4. več štipendij na gradbeni srednji šoli 5. štipendiji na srednji tehniški šoli -strojni oddelek 6. štipendijo na Prednji ekonomski šoli 7. štipendijo na sred. administrativni šoli 8. več štipendij na gradbeni delovodski šoli Prošnje z življenjepisom pošljite do 31. 5. 1970 na naslov: SGP »PIONIR«, NOVO MESTO — kadrovski oddelek. Prošnji priložite: potrdilo o opravljenih izpitih oz. zadnje šolsko spričevalo. SGP »PIONIR« - NOVO MESTO NOVO MESTO sprejme V UČNO RAZMERJE • večje število TESARSKIH VAJENCEV • večje število ZIDARSKIH VAJENCEV Kandidati za sprejem morajo imeti uspehi > dokončano osnovno šolo. Pogojno sprejemamo tudi kandidate z uspešno dokončanim sedmim razredom osnovne šole. Izredno ugodni pogoji — celotne oskrbne stroške plača podjetje! Prošnje pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto — kadrovski oddelek. Razpis Kajuhovih nagrad za leto 1970 Da bi narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek in da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalci ter zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zainteresirali za ustvarjanje del s tematiko narodnoosvobodilne vojne, razpisuje zavod »Borec« Kajuhove nagrade za leto 1970. Kajuhove nagrade se podeljujejo za izvirna in še neobjavljena dela, napisana v slovenščini: za roman, povest, pesniško zbirko, zbirko novel, dramo, dokumentarno delo, spomine ter za ilustracije in opremo knjig, ki jih izda zavod »Borec«. Za Kajuhove nagrade pridejo v poštev le dela, ki obravnavajo partizanstvo, ilegalo, predvojno partijsko delo in razredno borbo, koncentracijska taborišča, ter znanstvena zgodovinska dela s tega področja. Po potrebi žirija lahko odloči, da se nagrade podelijo posebej za beletristiko in posebej za dokumentarna dela. Nagrade za književna dela: 1. nagrada v znesku 5.000 din 2. nagrada v znesku 3.500 din 3. nagrada v znesku 2.000 din Nagrada za opremo knjige: 1. nagrada v znesku 1.500 din Avtorji naj svoja dela pošljejo zavodu »Borec«, Ljubljana, Beethovnova 10/11, do 30. septembra 1970. Poslana dela bo ocenila žirija, ki jo bo imenoval zavod »Borec«. Vsa nagrajena dela bo s posebno pogodbo odkupil zavod »Borec« in jih uvrstil v svoj redni knjižni program. Kajuhove nagrade bodo podeljene ob obletnica Kajuhove smrti 21. februarja 1971. Upravni odbor zavoda BOREC ASTRA VELETRGOVINA LJUBLJANA, Titova 77 spre j me UČENCE za izučitev poklica trgovskega pomočnika Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo te pogoje: — da niso starejši od 17 let, — da so uspešno končali 8-letko, — da so telesno in duševno zdravi. Prednost imajo kandidati moškega spola z zagotovljenim stanovanjem v Ljubljani. Kandidati bodo poleg zdravniškega pregleda opravili tudi psihološki test. Pismene ponudbe sprejema ter posreduje potrebne informacije kadrovski oddelek podjetja (telefon 315-955). k] MONTAŽNO PODJETJE »INSTALACIJA LJUBLJANA, Kamniška ulica 48a objavlja RAZPIS za sprejem vajencev v prvi letnik za stroke: oddelek za centralno kurjavo 20 vajencev oddelek za vodovodno instalacijo 10 vajencev oddelek za klima naprave 10 vajencev za skladišče (trgovska strok^) 1 vajenec Pogoji za sprejem so: uspešno dokončana osemletka, starost do !6 let, kandidat mora biti telesno in duševno zdrav, t Prošnji za sprejem je treba priložiti: originalno zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige, zdravniško spričevalo. Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti bo podjetje sprejemalo do vključno 25. j vini ja 1970. Podjetje ima na razpolago nekaj prostih mest v vajenskem domu v Ljubljana. HITRO IN NAJCENE boste dobili premog, če ga naročite pri SLOVENIJA-MERKURJU CELJE Stanetova 19 ali pri sindikalni organizaciji vašega kolektiva. SLOVENIJA-MERKUR CELJE vam dobavi tudi vse vrste gradbene opeke HITRO IN NAJCENEJE NOVOTEHNA - Novo mesto objavlja naslednja prosta delovna mesta: v avtomobilskem servisu »Zastava« Novo mesto 1. 2 avtomehanikov 2. avtokleparja' 3. pralca osebnih vozil 4. 8 učnih mest vajencev v avtomobilskem servisu Metlika 5. avtokleparja 6. avtoličarja 7. pralca osebnih vozil 8. 7 učnih mest vajencev v prodajalni Metlika 9. skladiščnega delavca v prodajalnah v Novem mestu, Trebnjem, krškem in Metliki 10. 8 učnih mest vajencev (moških) Pogoji: pod 1.: KV avtomehanik, pod 2. in 5.: VK ali KV avtoklepar, pod 3., 7. in 9.: NK delavec, pod 4., 8. in 10. osnovna šola končana, z dobrim uspehom, pod 6.: KV avtoličar. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi. SGP »PIONIR« - NOVO MESTO NOVO MESTO sprejme V UČNO RAZMERJE 8 vajencev za poklic strojni ključavničar 1 vajenca za poklic avtoklepar 1 vajenca za poklic avtoličar 1 vajenca za poklic avtoelektričar 1 vajenca za poklic strugar 1 vajenca za poklic elektromehanik 6 vajencev za poklic avtomehanik 5 vajencev trgovske stroke (za delo v skladišču) 5 vajencev mizarske stroke Kandidati za sprejem morajo imeti uspešno dokončano osnovno šolo. Prošnje pošljite do 30. 5. 1970 na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto, kadrovska služba. Upravni odbor KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto PARAFANTA POGOJI: dokončana pravna fakulteta in 3 leta prakse ali dokončana višja upravna šola in 6 let prakse ali dokončane njima sorodne šole, poskusno delo 3 meseca. Kandidati naj vložijo prijave na Upravni odbor KZSZ, Novo mesto, Kidričev trg 3, v roku J 5 dni po- objavi razpisa. ISKRA TOVARNA KONDENZATORJEV, SEMIČ razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo zidne opeke, ostrešja in strešne opeke bivše župnijske zidanice v Semiču. Dražba bo v torek, dne 19. maja 1970, in sicer: ob 16. uri za družbeni sektor in ob 17. uri za zasebni sektor. Izklicna cena je 7.000,00 din. Interesenti morajo pred dražbo plačati 10 olst vrednosti izklicne cene. KRKA TOVARNA ZDRAVIL - NOVO MESTO bo za leto 1970 oddala košnjo sena in otave na travnikih posestva Pluslu Vse interesente vabimo, naj se zglasijđ dne 17. maja 1970 ob 10. uri pri stavbah posestva Pluska. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 17. RIA J A 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) — (Beo-gTad) 9.30 POD LIPO V CRNI (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: David Copperfield, Skrivnosti morja (Ljubljana) 11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 13.20 ŠPORTNE REPORTAŽE (Beograd) 15.00 SP V KOŠARKI — ZDA — PANAMA — prenos (Ljubljana) 15.40 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 15.50 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (do 16.30) (Ljubljana) 17.25 BRATJE KARAMAZOVI — ameriški film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) SJ0.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 DESET ZAPOVEDI — humoristična oddaja (Beograd) 21.15 SP V KOŠARKI — SZ — CSSR — II. polčas (Ljubljana) 22.00 VIDEOFON (Zagreb) 22.15 ŠPORTNI PREGLED JRT 22.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 22.50 V IMENU LJUBEZNI — oddaja iz cikla Neobvezno (Lju* bljana) 23.35 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK, 18. MAJA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 FRANCOSCINA (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.50 Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA — nadaljevanje in konec (JRT Ljubljana) 18.03 RISANKA (JRT) (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 ZNANOST IN MI (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MAKSIME7TER — zabavno glasbena oddaja ' (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 SP V KOŠARKI — JUGOSLAVIJA : BRAZILIJA — prenos (Ljubljana) 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 21/JO NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Ljubljana) 22.00 POGLED NAZAJ — oddaja o češkoslovaški kinematografiji in njeni šoli (Ljubljana) 22.45 POROČILA (Ljubljana) TOREK, 19. MAJA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.40 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.30 RUŠČINA — ponovitev (Za-reb) 15.50 TV VRTEC (do 16.05) (Zag-greb) 16.30 NOGOMET OLIMPIJA : CRVENA ZVEZDA — JRT — (Ljubljana) 17.30 II. POLČAS NOGOMETNEGA PRENOSA (JRT) — Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM MIHE DOVŽANA — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 POČASNOST PRI ŠOLARJU (Ljubljana) 19.27 NEPOZABNO POLETJE MLADIH RAZISKOVALCEV: Pred malo odpravo (Ljubljana) 19.41 POSEBEN NAČIN BRANJA SLOVARJA (Kako bomo uporabljali novi slovar (zadnja oddaja) (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 ECCE HOMO — HOMOL-KA, češkoslovaški film (Ljubljana) 22.00 400 LET SLOVENSKE GLASBE (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 20. MAJA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 17.00 NAPOVED SPOREDA (Lju-bljana) 17.05 VELIKI IN MAJHNI — OcL. daj a za otroke (Zagreb) 17.45 OBZORNIK (Ljubljana) 17.50 MOZAIK (Ljubljana) 18.00 SP V KOŠARKI — SZ : ZDA prenos (Ljubljana) 18.40 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 18.50 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Ljubljana) 19.30 PRVI KORAKI: Ansambel Diamanti (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 SP V KOŠARKI — CSSR : JUGOSLAVIJA — prenos — (Ljubljana) 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 21.20 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Ljubljana) 22.00 CORRIDE MUSICAL — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK. 21. MAJA 9.35 TV V ŠOU (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (ZagTeb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (ZagreD) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.45 VESELI TOBOGAN: Koper — II del (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 RISANKE IN ŠE KAJ (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 KO SEM BIL VOJAK - oddaja TV Beograd (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) M.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 SP V KOŠARKI — JUGOSLAVIJA : PANAMA — prenos (Liubliana) 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 21.20 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Ljubljana) 22.00 ZGODBE ZA VAS — serijski film (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana! PETEK, 22. -MAJA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.50 SEBASTIAN MED LJUDMI — serijski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 B Smetana: VLTAVA — mladinski koncert (JRT) — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 V SREDIŠČU POZORNOSTI: Za večjo storilnost kmetijstva (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 GOLA DŽUNGLA — ameriški film (Ljubljana) 22.05 MALO TAZ, MALO TI — quiz TV Beograd) (Ljubi ja- 23.20 POROČILA (Ljubljana) na' SOBOTA, .23. MAJA .9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (do 12.00) (Beograd) 15.00 SP V KOŠARKI PANAMA : BRAZILIJA — prenos (Ljubljana) 15.40 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 15.50 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Ljubljana) 16.30 MOTORNE DIRKE V PRE-LUKI — prenos (Zagreb) 17.15 OBZORNIK (Ljubljana) 17.20 OHCET NA KMETIH — reportaža (Ljubljana) 17.45 Greid;anus: HODL DE BODL (dve vedri vode) — mladinska oddaja (Ljubljana) 19.15 MOZAIK (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SV*W Kuwait (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 SP V KOŠARKI — JUGO SLAVIJA : ZDA — prenos — (Ljubljana) 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 21.20 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Ljubljana) 22.00 3—2—i (Ljubljana) 22.05 SKRIVNOSTI MORJA — dokumentarna serija (Ljubljana) 22.30 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA? — poljski serij, film (Ljubljana) 23.20 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.40 POROČILA (Ljubljana) RADIO LJUBLJANA VSAK DAN; poročila ob 5.00, 6.00 , 7.00 , 8 00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan spored od 4.30 do 8.00 ■ PETEK, 15. MAJA: 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turstični napotki za tuje goste, 12 30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Sile: Kdaj dognoju-jemo koruzo in s čim; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 17.15 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Koncert zbora South Missouri College iz Amerike; 20.30 »Top—pops 13«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih ■ SOBOTA, 16. MAJA: 8.04 Glasbena matineja; 9.35 Z orkestrom Paul Mauriat; 10.15 Pri vas doma; 11.1)0 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ciril Remic: Me-haniziranost izkoriščanja naših gozdov; 12.40 Z ansamblom Borisa Kovačiča; 13.30 Priporočajo vam 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 V plesnem ritmu z orkestrom Kookie Freeman; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga, 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika; 20.00 • »Nove melodije«; 21.15 Eurodiscparade; 22.15 Oddaja za naše izseljence ■ NEDELJA, 17. MAJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Frane Puntar: MedvedeK zleze vase; 9.05 Koncerti iz naših krajev; 10.05 še pomnite, tovariši. . . Ivan Jan: Ko- krški odrea je rešil zapornike iz begunjske kaznilnice; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom p. v. Francija Puharja; 14.30 Humoreska tega tedna — Azis Nesim: Junak; 15 05 Napevi in ritmi za vas; 16.00 Radijska igra — Dieter Kiihn: Simptomi; 16.50—19.00 Nedeljsko športo popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.15 Na ples vabi orkester Etzel Roy; 22.40 Popevke iz studia Radia Zagreb. ■ PONEDELJEK, 18. MAJA: 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki . za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Gvido Fajdiga: Prehod na urejeno pašno košno rabo travinja; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 S koncertnim orkestrom Boston Pops; 14.35 Naši .poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.15 »Signali«; 18 35 Mladinska oddaja; »Interna 469«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Pol ure z ansamblom Atija Sosa in Mojmi-ra Sepeta; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jugoslavija — Brazilija. ■ TOREK, 19. MAJA: 8.04 Operna matineja; 9.35 S pihalnim orkestrom Yves Bouvard; 9.45 Slovenske narodne pesmi iz Bele krajine; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Boris Praprotnik: Izkušnje z usmerjanjem kmetij v govedorejo; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih; 14.40 Mladinska oddaja: »Na poti s kitaro«- 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.15 Popoldanski Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 1815 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra — Femi Euba: Želva; 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 20, MAJA: 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten: Vzroki odmiranja breskev; 12.40 Pesmi ir. plesi iz Jugoslavije; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Operetni odlomki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Gla. sbene razglednice; 20.00 Koncert opernih melodij; 21.15 Prenos II. polčasa košarkarske tekme Jugoslavija — CSSR; 22.15 S festivalov ■ ČETRTEK, 21. MAJA: 8.04 Glasbena matineja; 9.35 Lepe melodije z okestrom Hanell Robert; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Iztok Winkler: Vloga gozdarstva pri 'reševanju problematike višinskih kmetij; 12.40 čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam . . 14.40 »Mehurčki«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 četrtkovo glr.-1'eno popoldne; 18.15 »Morda vam bo všeč«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom The Tattoes; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Zabavna glasba; 22.15 Večer klavirskih skladb Aleksandra Skrjabina. KB LJUBLJANA KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA od 1. oktobra ljubljanska banka obvešča: prva potujoča ekspozitura v Jugoslaviji gre na svojo prvo pot da bo tudi prebivalcem odročnejših krajev bančni servis pri roki uvajamo najsodobnejšo ekspozituro, kakršno zadnje čase s pridom uporabljajo drugod po svetu ekspozitura bo v kratkem obiskala vse večje kraje v Sloveniji potujoča ekspozitura posluje po tradiciji naše banke hitro, učinkovito in zanesljivo ■ če vprašate za nasvet v potujoči ekspozituri vam odgovarja in svetuje kreditna banka in hranilnica ljubljana DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60000 izvodov! 31 V TEM TEDNU VAS ZANIMA ™nsK6ledat? Petek, 15. maja — Zofij« Sobota, 16. maja — Jane* Nedelja, 17. maja — Mojca Ponedeljek, 18. maja — Erika Torek, 19. maja — Vitoslava Sreda, 20. maja — Bernard Četrtek, Ul. maja — Dan letalstva Brestanica: 16. in 17. 5. italijanski film »človek, ponos, maščevanje«. Brežice: 15. m 16. 5. angleški bavni film »Mlečna pot«. 17. in 18. 5. ameriški barvni film »črni suličarji«. 19. in 20. 5. ameriški barvni film »Izziv ljubezni«. Črnomelj: Od 15. do 17. 5. ameriški barvni film »čuka«. 19. in 20. 5. ameriški barvni film »Al-varez Kelly«. Kočevje — »Jadran«: 15. in 16. 5. italijanski barvni film »Kličejo me tujec«. 17. in 18. 5. ameriški barvni film — »Čas herojev«. 19. maja ameriški barvni film — »Ljubezen v Las Vegasu«. 20. ta 21. 5 danski barvni film »Rdeči plašč«. Kostanjevica: 16. 5. ameriški film »Pekel Pacifika«. i7. 5. fran-coski barvni film »Bufalo Bill«. Krško: 16. in 17. 5. ameriški barvni film »Preplah v Flrecre-eku«. 20. in 21. 5. jugoslovanski film »Operacija Beograd«. Metlika: Od 15. do 17. 5. ameriški barvni film »Adijo, Teksas«. Od 15. do 17. 5. ameriški barvni film »Odpadnik prerije«. 20. in 21. 5. mehikanski barvni film »Zlati petelin«. Mirna: 16. in 17. 5. slovenski barvni film ^Kekčeve ukane«. Mokronog: 16. in 17. 5. ameriški barvn film »Jesen če jenov«. Novo mesto: Od 15. do 17. 5. ameriški barvni film »Heroji Gva-dalkanala«. Od 19. do 21. 5. ita-lijansko-francoski barvni film »Seraf ino«. — POTUJOČI KINO NO VO MESTO: 15. do 19. 5. jugoslo-vansko-nemški barvni film »Med jastrebi«.. Ribnica: 16. in 17. 5. francosko-španski barvni film »Nekega lepega jutra« SEVNICA: 16. in 17. 5. ameriški film »Mat Helm, tajni agent«. 20. 5. španski film »Izgubljena žena«. Sodražica: 16. in 17. 5. italijanski film »Ringo in njegov revolver«. Šentjernej: 16. in 17. 5. ameriški film »ščegetaj me!« Trebrce: 16. in 17. 5. francoski barv. avanturistični film ^ »Človek iz Marakesha«. 20. 5. amer. kriminalni film »Golo upanje«. ^flBSlKfoEVESTIlAl ?_ T\jv1 CitanrfA 1 C- V rO _ Majdi Saje iz Dol. Straže iskre ne čestitke za 16. rojstni dan ter mnogo sreče in zdravja želi B. K. Ljubemu možu Stanku Pešcu iz Herbolzheima za praznik veliko sreče in medse'.* -jnega razumevanja želi žena Anica. Vsem domačim v domovini pa iskrene pozdrave. SLUŽBO DOBI IŠČEM pridno dekle, ki ima veselje delati z otroki (1 in 3 leta). Možnost večernega izobraževanja Ponudbe pod »Dve deklici«. TAKOJ SPREJMEM v službo natakarico. Plača po dogovoru. Naslov v uprav lista (1063/70). VZAMEM na kmetijo poštenega kmečkega fnnta. možna zaposlitev. Oskrba in plačilo po dogovoru. Franc Kalan, Poijšica 4, Podnart n Gorenjskem. TAKOJ ZAPOSLIMO osebo za delo na športnih objektih — Zveza za telesno kulturo Novo mesto - Stadion IŠČEM DEKLE za varstvo otrok in pomot v gospodinjstvu — dogovor. Jožica Grošelj, črtomi-rova A 27, Ljubljana. SPREJMEM priučenega mizarja ali fai ta za priučiU-v, ki ima veselje do lesa Stanovanje in hrana preskrbljena, nastop možen takoj. Vinko Kamin, Avsecovo 24 c, Ljubljana. IŠČEM dva soboslikarska pomočnika in sprejmem vajenca. Petan, soboslikarstvo, Brežice. SLUŽBO DOBI mlajše dekle za pomoč v gospodinjstvu in vrtu Petkovšek, Škofljica 18 pri Ljubljani. STANOVANJA ODDAM sotx dekletu. Naslov v upravi lista (1080/70). MI.AI) samski inženir išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1061/70) OD 1. JUNIJA dalje sprejmem sostanovalca. Sokolska 3, Novo mesto. STANOVANJE v centru Novega mesta nudim dekletu, ki ima popoldansko zaposlitev. Naslov v upravi lista (1016-70). ODDAM ogrevano sobo s posebnim vhcdom v Trebnjem. Naslov v upravi list« (1050/70). MOTORNA VOZILA POCENI PRODAM zastavo 750, letnik 1963 Vzamem tudi ček. Jože Ratelj Cest 3, Krško. R-4, letnik 19f , karamboliran, ugodno prodam. Drago Redenšek, Boštanj 2. pri Sevnici. IH) ZELO NIZKI ceni prodam zastavo 750, letnik 1964. Naslov v upravi lista (1032/70). POCENI PRODAM moped T 12 dobro ohranjen Naslov v upravi lista (1034/70 . ZASTAVO 750, letnik 1964, ugodno prodam Vprašatte v upravi Dolenjskega li a. UGODNO PRODAM fiat 850 v do brem stanju Naslov v upravi lista (1047/70) PRODAM UGODNO PRODAM ravnalni sko-bemi stroi 2upevec. 2abja vas '6, Novo mesu.. PRODAM komba ZMAJ 630 v dobrem stanju. Anton Stojnič, Gabrovec 20. Metlika. P(K:EN1 PRODAM polavtomatski pralni stroj super 3 B. Posebno je primerer za gospodinjstva brez tekoče vode Lahko si ga ogledate vsak dan od 16. do 17. ure. Inž. Petravič, Cesta hero- jev 37/1 (nasproti Veterinarske postaje) PRODAM visok otroški športni voziček in nov pletilni stroj »Brother«. Naslov v upravi lista (1038/70) PRODAM malo mlatilnico z dvema tresaloma. Janez Jamnik, Zbure 1, šmarjeta. PRODAM jesenovo dobro ohranjeno kombinirano omaro. Kolenc, Trdinova 5, Novo mesto. POCENI PRODAM dve zadnji ne-kovani 'kolesi za srednji voz za konja samca. Jože Pašič, Sela pri • Jugorju 13, Suhor. PRODAM stabilni bencinski motor 7 KS, Kettejev drevored 31, Novo mesto. PRODAM tovarniško nova, vezana okna, dvokrilna, 140 X 140, (3 kose) in ena vezana balkonska vrata 80 X 230, vse s pripadajočim okovjem in omarico za zeleno zaveso. Naslov v upravi lista (1063/70). PRODAM 100 satov za AN2 panje, dobro ohranjene. Cena dostopna. Jože Gorenc, Kamnje 11, Šentrupert. PRODAM venecijanko na dve klini in motor »Rade Končar« 5.5 KS. Ludvik Novak. Dolenla vas 10, Otočec ob Krki. KUPIM KUPIM VALJ za hobel mašino. Anton Kozmus ml., Lončarjev dol, Sevnica. POSEST PRODAM malo posestvo (3 ha l!> rov) med Sevnico in Krškim, 10 minut od avtobusne postaje. Do posestva se pride z vsakim vozilom Naslov v upravi lista (1068/70) PRODAM dvosobno stanovanje m nekaj vrta v Žabji vasi. Naslov v up ra Vi lista (1074/70). PRODAM GRADBENO PARCELO v Škocjanu poleg asfaltirane ceste, vodovoda in elektrike. Ivan Glo-bevnik, Škocjan. PRODAM kmečko hišo z vrtom, potrebno popravila, pri Ribnici. Ponudbe pod »25.000« na upravo lista (938/70). PRODAM hišo z vrtom in šupo v Jami pri Dvoru. Naslov v upravi lista (1029/70). PO ZEliO UCJODNI CENI prodam kozolec dvojnik, 2X4 okna. Ivan Kolenc. Mirna 11, na dvorišču Kmetijske zadruge. PRODAMO manjše posestvo s hišo ln vrto*n v bližini Novega mesta. Vseljivo takoj. Dogovor na Brodu 22 PRODAM gradbeno parcelo v Bučni vasi. Naslov v upravi lista (1056.70) RAZNO Majsko vreme v starih pregovorih (12. maja) če Pan-kraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. — (13. maja) P.o svetem Servati ni mraza se bati! — (25. maja) če je na svet ga Urbana lepd, rado suši se poleti send. — če v maju pogosto grmi, kmet se dobre letine veseli. — če je vel’ki travna (maja) .hlad, tedaj lepa ze-lenjad, dobro se pridela vino, polne žitnice z novino; tud’ ledine in send svish polne do vrha! — če trte ob polni luni cvete, polne in žlahtne grozde obrode. LUNINE MENE 21. 5. ® ob 04.38 27. 5. ob 23.32 4. 6. @ ob 03.21 KOTLE ZA ŽGANJEKUHO V vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4. — Šiška. Peter in Marija Malnar, črni po-ok 3, Kočevje, prepovedujeva kur-jo pašo in hojo po našem vrtu in Vrtnih njivah Marija Jenič, Gor. Lakovnice, Novo mesto, razglašam, kar sem govorila o Antonu Beceletu iz Gor. Lakovnic, za neresnično. Alojz Pevec, Škovec 11, „Velika Loka, prepovedujerr. pašo kokoši oo mojem vrtu, obenem pa hojo in vožnjo po njivi s parcelno številko 499/2. Ludvik Barbo. Orkljevec 7, Mirna peč, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem travniku v Jeren-gi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Golobič. Maline 2, Semič, prepovedujem hojo po vrtu pri Križu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Marija Cvo »n, Gor. Kamence 18, Novo mesto, prepovedujem sekanje in grabljenje listja v mojem gozdu v Strmcu; tudi ne dovolim odvažati že požagane smreke. Kdor tegp ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Alojz Slak Mali vrh 1. Mirna peč, se opravičujem Mariji Saje iz Malenške vasi 16, ker sem jo obdolžil, da je širila neresnične govorice o meni, ker nimam za to nobenih dokazov, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. S 1. MAJEM je bila odprta gostilna Pod lipo v Kostanjevici na Krki. Velika izbira domačih jedi ter pijač. Pridite, dobro boste postreženi. Za obisk se priporočamo. Kržičnikovi, Kostanjevica. MUZEJI, GALERIJE, RAZSTAVE DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim, arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure. MUZEJSKA ZBIRKA V BRESTANICI je odprta, ob sredah in sobotah od 15. do 17. ure in ob nedeljah od 10. do 17. ure. BELOKRANJSKI MUZEJ y. Metliki je odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski' muzej. POSAVSKI MU/.’M V BREMC'H je odprt vsak dan od 8. do 12. ure, v popoiuansKem casu pa ob torkih in petkih od 14. do 16. ure. Od prvomajskih praznikov pa do konca maja je odprta razstava »Ob stoletnici V. I. Lenina«. KOČEVSKA KNJIŽNICA ie Od prta tako: oddelek za odrasle v ponedeljek in čelriek od 9. ao 11. ure, v sredo in petek od 14. do 19. ure; mladinski oddelek v ponedeljek od 11. do 13. ure, v .torek od 14. do 19. ure, v četrtek od 11. do 14. ure in v soboto od 9. do 12. ure. DOLENJSKA GALERIJA V NOVEM MESTU: do konca maja bo odprt« razstava »Ob stoletnici rojstva V. I. Lenina«. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA »MIRAN JARC« V NOVEM MESTU je v počastitev 25-letnice osvoboditve razstavila v svoji avli zbirko zanimivih memoarskih in zgodovinopisnih tiskov o NOB v Sloveniji po maju 1945. LAMUTOV LIKOVNI SALON V KOSTANJEVICI: jutri ob 18. uri bodo odprli retrospektivno. razstavo del akademskega slikarja Franceta Godca iz Ljubljane. Pred otvoritvijo bo literarni večer dolenjskih ustvarjalcev. PROSVETNI DOM V CRNOM-LJU: v avli je od minulega tedna odprta razstava pastelov in akvarelov samouka Franca Čadeža iz Maribora. ZAHVALA Komaj v 32. letu starosti nas je nenadoma in nepričakovano — tragično zapustil naš dragi sin, oče, brat JANEZ - IVAN CESAR iz Bojanje vasi 25 pri Metliki Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali ob tako hudi nesreči. Posebna hvala slovenskemu gospodu župniku za spremstvo. Enako vsem Jugoslovanom v Nemčiji, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji pobi 14. aprila 1970 na' pokopališče Etlingen pri Stuttgartu žalujoči: mama. hčerka, brat z družino in drugo sorodstvo Stuttgart, 19. aprila 1970 Ob boleča izgubi našega dragega moža očeta, starega očeta, brata in str igr JOŽETA KOČEVARJA iz Bojanje vasi 18 pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, d so nam karkol pomagali, nam izrekali sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo občinski skupščini Črnomelj, družbenopolitičnim organizacijam Črnomelj, kolektivu MERCATOR in tovarni BE7TI iz Metlike, gasilcem, organizacija RK in krajevni skupnosti Radoviča za podarjene vence in soremstvo Hvala tudi Francetovim prijateljem iz Metlike m Črnomlja, godbi iz Metlike ter gospodu iupniku z Radoviče. Vsem.še enkrat prav lepa hvala! 2 a 1 u j o č i: žena Marija sin Franc, hčerke Jožefa, Meri. Kristina, Ivanka in Tončka, zeta Franc in Frenk, vnuki Slavko, Jožica, Jožek, Franci, Roz-meri in Jožek, brat Frani' z dru-j žino, nečakinja Marija z družino in tovarni NOVOTEKS (oddelek priprave) ter vsem, kii so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Darko, Stanko, hčerka Elza, oče z družino, sestra Marta z družino in drugo sorodstvo Ob težki izgubi našega dragega ANTONA KOLENCA iz Srednjega Globodola se iskreno zahvaljujemo vsem so-lodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala Sekciji za vleko v Novem mestu za podarjeni venec ter gospodu župniku za spremstvo Žalujoči: žena, sinovi, in hčere ter drugo sorodstvo Ob naše drugi sorodniki Bojanja vas, Črnomelj, Metlika, vlontreal, Stuttgart, Kimberley in Slavonski Brod ZA POVEČAVO in razširitev domače obrti nujno potrebujem 1,000.000 Sdin posojila. Vse ostalo ustno. Ponudbe pod »Resno«. BOLEHATE NA 2ELODCU, Jetrih, žolču, črevesju,^ prebavi? Poskusite z rogaško* DONAT vodol Hvaležni boste temu prlrodne-mu zdravilu! V Novem mestu ga dobit' pri STANDARDU (MERCATORJU, pri HMELJNI-KU in pri DOLENJKI. HOČETE presenetiti nevesto. Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! — Z izrezkom tega ogiasa dobite 10. odstotka popusta! Pekarna Grosuplje sprejme 2 PEKOVSKA POMOČNIKA PEKOVSKE DELAVCE priučene in ;a priučrtev Stanovanje zagotovljeno, osebni dohodki po pravilniku. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. GLEDALIŠČA, KONCERTI IN PREDSTAVE DRAGATUŠ: Domače prosvetno društvo priredi v nedeljo, 17. maja, ob 20. uri koncert. Naslednji dan bodo pevci in tamburaši gostovali na Vinici. KVINTET BERGER bo gostoval t naslednjih krajih: v soboto, 16. maja, ob 18. uri v Mokronogu; v nedeljo, 17. maja, ob 11. uri na Trebelnem, ob 14. url v Šentjanžu, ob 17. uri v Mimi peči in ob 20. uri v Trebnjem. KOSTANJEVICA: SNG iz Trsta bo v sredo, 20. maja, ob 20. uri gostovalo v kulturnem domu z dramo »Prigoda ubogega kristjana« Ignazia Siloneja. NOVO MESTO: Novomeško ama-tersko gledališče bo v sredo, 20. maja, ob 20. uri v Domu kulture uprizorilo Golarjevo »Vdovo Roši Inko«. Delo Je režiral Marijan Kovač. METLIKA: V nedeljo, 17. maja dopoldne, bo revija mladinskih pevskih zborov iz obeh belokranjskih občin. ZAHVALA Ob boleti u*-^i mojega moža, očeta, starega očeta, brata FRANCA REPOVŽA iz Gomile pri Šentjanžu na Dolenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v težkih trenutkih tolažili, nam izrazili sožalje, darovali vence ln ovetje. Posebna zahvala delovnemu kolektivu ELEKTRO Celje, PE Krško za pomoč pri pogrebu, vaščanom za pomoč, gospodu župniku za obrede, kakor tudi vsem govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, še enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti! Žalujoči: žena Marija, sinova Franc in Janez z družino, sestra Pepca, brat Janko in drugo sorodstvo Ob boleči izgub, naše ljubljene hčerke edinke ALENKE KOVAČ iz Kočevja se naj lepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence ln cvetje. Se enkrat iskrena hval; vsem, ki so jo v tako velikem štev lu spremili njenega preranega groba. Žalujoči: mamica, očka in drugo sorodstvo Ob prerani smrti našega ljubljenega moža. oče^a starega oćeia BLAŽA SEVŠKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, in vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo krajevni organi, zacljl ZK, ZZB, SZDL Stara Cerkev, prostovoljnemu gasilskemu društvu Stara cerkev in Ložine, predsedniku ZZB Stara cerkev tov. Mihajlu Špiritu ln tov. Ivanu Mikuliču za poslovilne besede ter godbi, ki ga je spremljala na zadnji poti. Zahvala sosedom Pogorelčevim in Koncilji, ki so nam nudili pomoč v najtežjih urah. Se enkrat vsem najlepša hvala. 2 » I u J o c I: žena Ivana in sin Mirko z družino nenadomestljivi izgubi drage žene in mame TEREZIJE TEROPŠIČ, roj. BERUS z Daljnega vrha se zahvaljujemo vsem; ki so jo spremili na zadnji poti, in vsem, ki so ji darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnice za vso skrb in nego v času bolezni in Pogrebnemu zavodu iz Novega mesta. Žalujoči: mož Jože, hčerke Pepca, Rozi in Mici z družinami Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra FRANČIŠKA ERJAVEC iz Sel pri Ratežu Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence ter cvetje. Posebno se zahvaljujemo ZB Smolenja vas in kolektivu IMV iz Novega mesta za podarjene vence ter gospodu župniku za poslovilni obred. Žalujoči: sinova Lojze in Jule z družinama, hčerka Marija z družino, hčerk« Francka in drugo sorodstvo Po težfld ir mučni bolezni m je zapustil naš PETER LAVRIČ ta Podlipe Zahvaljujemo se sosedom in pri- I iateljem za podarjene vence in izrečeno sožalje, dmžini Tutljevl iz Žužemberka, Jožkovi iz Jame, aj-dovški Soli. vsem učiteljem in faranom. Posebno se zahvaljujemo Ob prerani Izgubi našega nepozabnega moža. očeta, sina, zeta, nečaka in prijatelja JOŽEFA GUŠTINA iz Kompolj* se iskreno zahvaljujemo vsem, kt so nam pomagali in darovali vence. Predvsem se zahvaljujemo ka. lektlvu podjetja STOLARNA m vso pomoč, tovarišu direktorju za ganljive besede, prostovoljnemu društvu gasilcev iz Kompolja, tovarišu Stanetu Strahu za poslovilne besede, vaščanom, ki so nam pomagali in nam izrazili sožalje, ter gospodu župniku in gospodu kaplanu za molitve. Vsem še enkrat prisrčna hvala. 2alujoči: neutolažljiva žena Anica ■ sinčkom in hčerkico mama, tast in tašča ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konlorence SZDL Brežice. Črnomelj. Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Ctošnik (glavni tn odgovorni urednik). Ria Bač«r Slavko Dokl. Mllo6 Jakopec, Marjan Legan. Manja Pad ovan Jože Primc Jožt Splihal, Jožica Teppey. Ana Vltkovič tn Ivan Zoran Pehnlčni urednik: Marjan Moškon IZHAJA VSAK ČETRTEK - Posamezno številka * dinar — Letno naročnina «9 dinariev polletna naročnina «.50 dinarjev plačljiva vnaprej - Za inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (o« ustrezna druga valuto t tej vrednosti) - Tekoči račun pr) podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Poštni predal 33 — Telelon (068) <1 237 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - riška CGP »Delo« * Ljubi jam