lUA>a torti MM S. Undiii Av* OfflSS of Pubttoatfoa. MIT South L*wn4aU Ato. Talophono, Rockw.U 4U04 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ČZZŽZ* SS+VSS. Chktf> HI,aobota, 9. februarja (Februar y 9), 1929. n—saia lir »aUlat at ■»odol roU of puHiij fot 1» oootl— 1IM. Art ol Pot. >, m?. aottorUo* m Jtao 14. m«. STKV.-—NUMBEH 34 Trije »Sitarji branili da-lavske pravice do radia Zakaj aaariški maraarji obračajo Mat laorjaT Nt mani biti kapitalist, zato j« poklonil bogastvo unlversi. Madleon, Wie.—Profesor Har-ry Steenbock, direktor oddelka agrikulturne kemija na iriacon-•inaki univerzi, je danee aklaml-ran kot Llndbergh med ameriškimi znanstveniki. Steenbock je pionir, ki je odprl vraU milijonom ljudem do idravja — posebno onim Invalidom, ki ao o-ropsni šolnine svetlobe — toda plačila milijonov dolarjev note vieti, pač pa je poklonil vea dobiček od svoje iinajdbe univerti v avrho nadaljnih inanstvenih raaiskavanj. Steenbock je isnaiel proces vlaganja ultravijoličnih Šarkov v jestvlne, ne da bi pokvaril okus jedil. Z drugimi heeirtpml oe to pravi, da je izoliral vitamin D, HI m »daj lahko producira kemično po njegovi formuli. Vitamin D se lahko prlmoia moki, sadju, maslu in drugim Jeatvl-nam, IsvsemAl sladkorju. Kdor uliva na ta način preparirane Jo-dl dobi poreijo solnčne svstlobe traven, tl»tega dela svetlobo, ki Je najbolj potreben teloau. Prooes je vreden milijone dolarjev, kajti Steenboekova formula je Oe komerclaliilrana In uatanovlla so Jo drušba, ki bo prolavajala Jedila po njogovpm receptu. Toda Steenbock se jo kratkomolo odpovedal vsem dobičkom procesa in določil v pogodbi, da vsi milijoni, ki jih pri-neae njegova iznajdba, pripadajo univerti. "Zakaj niste violi dobiček ia-oof oo ga vprašali. "Zato, ker nočem biti kapitalist," je odgnvodT ^Zdi ae mi, Delavska radiopoeUje tudi opravičena ponoči da enega Uka. VV ushingtan, D. C. — Komisar L* Fount svetna radiokomiaije je bil precej iznenaden, ko je pred senatnim odsekom odkril, da ims delavska radioposUja v Chicagu WCLF, ki ja lastnina Oikaške deUvake federacije, tu^ di zagovornike mod aenatorji. Trije senatorji — DU1 ša Waah-ingtona, Sraith it Južne Karoli-ne in Glenn it Illinoiaa — oo ia-javili, da jo delavoka radiopo-staja tudi opravičena do enega toka ponoči. Ti senatorji ao menili, da se velikim dnevnikom v Chicagtti— "Tribune," "Daily News" in Hearstovlm listom dovoljuje prost tok skoti štiri in dvajset ur, medtem ko delavoki radioposUji ni dovoljeno pošiljati ali oddajati program po šestih zvečmr. La Fount je skušal eelotadevo pomečkati, pa ni šla Rekel je, da je mislil, da deUvake posUjs smatra čas po dnevu najboljšim za oddajanje programa. Glenn je odgovoril, da je bilo oči vidno,-da je čikaško delsvstvo s takim postopanjem nezadovoljno. Senator Dill, oče sedsnjega zakona za kontrolo rada in zagovornik deUvake radiopoeUje, je naglasil, da je komisija odklonila posUji WCFL celo dovoljenje za kratke valove, da bi ae delavski program razposlal po deželi na male postaje 100 watov. U Fount je ifjayU» da je komisija to dovolila mhogim drugim podjetjem, da se napravijo poizkusi in da sdaj tti prftpmVUf* da bi izdala še kakšna dovolj*, nja. Senator Smtth Jo poetal ne-strpen zaradi umikanja in izmi-kavanja La Founta, p* je vprašal, ako je komieija dovolila de-lavstvu res kakšne pomembne koncesije. Rekel je: "Ali ni.tako, kakor če bi kdo muli navezal krmo visoko gori na drevo in muli rekel, da si naj pomaga sama, kakor ve in sne?" Poizvedovanje v pisarni radio-komisije je odkrilo, da je bilo zaslišanje zastopnikov delavske radiopošUje, ki je bilo preloži no od dne 10. januarja na dne februarja, aopet preloženo na kasnejši čao. U FounU je zagovarjal početje komisije, ki je dovolila velikim dnevnikom prost tok afcooi 24 \& bili prijazni napram radio tru-*tu, so ozUvili delo drug za drugim in so sprejeli bolje plačane i*>zicije. Zdajšnji alučaj je Pic-k srdov dogodek. Ta Jo pustil komi sarstvo in je poetal podpred-*<*dnik zveze Columbia za oddajanje programov z radiopoeUje. Ohregnav morilec daaee ekse-katlraa. Mexieo Citjr, 8. febr. — Joee '<*on Toral bo jutri ustreljen na dvorišču jetnišnice v federalnem distrikta. Morilec prezidenU 'Pregona je v sredo apeliral na Kovtioričnaga predaednika Gila za pomiloUonje od omrtne kasni, toda Oll je odklonil prošnjo. S so bile isčrpane vse instance »pela. '•oijaki ratificirali Ki9iggsv pakt. Varšava, 9. febr. — Poljska •orniea je včeraj soglasno rati-ficirala Kellogg-Briandovo proti vojno pogodbo. Dnevnik, ki ga ladaja unija tlpo-grafidiih delavcev, aa povečava. Albaar, N. Y. - likalna oi< ganizaoija št. 287 tlpogrsflčnlh delavcev Je dobro pripravljena za nadaljovanje boja. Lokalna u-nija št. 4 tlpograflčnlh delavcev v Albanjju je obljubila, da bo pomagala najmanj z 1260,000 v borbi proti Hearstu in Gannet-tu, ki sU izprla tlpograflčne delavce. * Kpt podpornica in zaveznica Je vašna tudi lokalna unija št 6 tipografičnlh delavcev v New Yorku, ki Je takoj poalaU petdeset tiaoč dolarjev podporo. Najboljše orošje izprtih tlpo-grafičnih delavoev je nov dnevnik "Aibany Citisen,M ki ga Jb pričela iadajati lokalna organizacija tipografičnlh delavoev. Ta list je pričel izhajati na štirih atraneh It. se js kmalu povočal za sUlno in na šeotnajst strani. Cirkilaelja toga dnevnika Je od 16,000 do 80,000. List gre sko-raj večinoma v vsak dom v mestu. Naobratno m pa cirkulacija Hearatovlh In Gsnnettovih listov krči. Unljskl Ust je montiral nov tiskarski stroj, na kaUrem lahko tiska list ns 98 straneh. Tipogreflčnl delavci ao isvsds-11 in dognali, da GannetU podpira George Eastman, snanl milijonar, ki Isdeluje fotograflčns kamero, ki prihajajo na trg pod imenom "Kodak." Ta Jo nasprotnik strokovno organizirsnih da-lavoov.,|i svojih tovanm jeed-pravil unijo kovinskih likerjev« Na to j# ustanoriNvoje kompi nljsko unijo. V svojih laborator-jlh Ima tudi telesUvca, o katerim dolg proltkušnje In ki Ima namen Izpodriniti strojno eUv-ce. Ganaott jo zagrozil svojim strojnim eUvoem, da uveda telesUvca v avoji tiskarni. Polikue je nap«*!!, ampak dosdaj Io še ni obnese!. Stalin discipliniral tadl Tomake- ga ki nasprotuje Izgonu Trse« kija. Moskve, S. febr. — Zatiranje Trockljove organizacije v ruski komunistični strsnkl sa nadaljuje. Medtem ps posUjs spor mo0 voditelji vedno bolj kritičen« Konservstivno krilo komunisti*« ns strsnke stopa v aktivno opo-sicijo proti SUlInu. Konservs-tlvd smstrsjo, ds izgon Trockl-ja In zatiranja trocklstov ne more imeti dobrih posledic. Mihael Tomekl, član politbiro-Ja in predsednik sveU vseruskih strokovnih unij, Je bil sUvljon pod policijsko nadzorstvo. Politični detektivi pazijo na Vsak njsgov Korak. Buharin, bivši u-rednlk "Pravde" ln predsednik ekeekutive komunistične Inter-naclonale, je tudi pod takim nadzorstvom. Buharin in Tomski «U proti izgonu Trockija iz Rusije, Stalin ima močno oporo v de-Isvclh v Unlngradu, kjer je splošna zahteva komunistov, da morajo biti "izdajalci In manjše-viki Tiaskijevegs kova isgnsni iz SovJeUke unije." Taaaer se akrlva v Dalmaciji Dubrovnik, Dalmacija, I. feb. —. Geno Tunney, bivši ameriški boksaraki prvak In njegova še-na, sU ečerej od tukaj zbežala v neke emio ribiško vas, da ui-deU aedovednlm množicam In časnikarjem, ki so Jima vedno sa hrbtom, odkar sU prišla v Jugoslavijo. Bombaj, Indija, 9. febr.—Lju-t| ulični boji med hinduškimi In muslimanskimi verslUml fanatiki ss nadaljujejo še pati dan. Do snoči js bilo 41 ooik • ubitih In okrog 960 rsnjsnlh,, ftritske vo« jsške čeU, ki |>-na v Panamo, prineed na svojem povratnem poletu okrog 100,000 pisem pošU. režju blizu BeUhene star kaaon, v k al m sin is bilo starih šoaaskih xlst sikov In drugih dragulja v vrednosti 990^09. Top lam let-nko 1997 Hodi aa, da eo zaklad sekepaif morski plrstje v davnih GUM. Cal. 9. febr. — John Thompson in Fred Robinson ste se včeraj ubila, ko sU padla s višine tiaoč čevljev na »emljo na Miinjem letališču. Oba sU MU dijaka v vojaški letakki šoli. Val »rass v um AagseeaM Dei^oe. Golo., 9. febr. — An-Loo Angeles. Cal. — Tomp*- ^ lnqun. oestrlčna^ Vobn D. raturo v LoelAngebott la okolici Rorksisfkrje. je včerej zgoreli je padla v četrUk aa 41 eteptoj. v ognju, ki je nasUl v njenem Temu pravijo tukaj *mraz." Igtaiiovanju. Palm Beaeh, FU. — Neznani bnnditi ao v četrtek vlomili v so-bo v hotelu, v kateri je stanova-ln Ruth Backa, U odneeH dragulje v vrednosti 990/100. Havsno, Kuba, 9. febr. — V "tekk^, mesepa januarju ja I* R O SVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Cone oflosov po dofom«. RokopM ao M Naročnina: Zodinjene dri«ve (iivon Chicaga) S®00 na loto, $8.00 pol loto; Cbieago ln Clcero $7.60 m loto, 18.75 u pol leta, in ___ __ ... , Naalov m vaa, kar laa stik s "PROBVETA" 1457-51 So. UwndaloAro—a. Cfclcago wmm -THE ENUGHTENMENT Organ of tke Slovaaa Natloaal Beeeftt 8odety. rnmm OtraoS by tke Hlovene National ■__i..- Sodetf. Subsrriptlon: United States (eacept Chifsfo) and Caaada »6 00 jwr1 pnr; Chlea«o $7.60, nad foreltm eeotrios por yesr 11EMBER OF THE FEDERATED PRESS ISS Datum v oklepajo n. pr. (Jan. 31-1929) poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da va mje a Um dnevom potekla naročnina. Ponovite ^ pravotaano, Sa aa vam na[ ostavijist ■"■t KONCEM TEDNA. Našel se Je kongresnik Zihlman in hoče rešiti vprašanje brezposelnosti, kakor se k večjemu re&uje v blazni-cah, v katerih dobe brezplačno hrano in stanovanje ljudje, ki žive v prepiru z zdravo človeško pametjo. TaViht-ni zakonodajec je predlagal neki zakon o potepuštvu menda zato, ker smo pred zakonom vsi enaki. Očividno ima ta zakon namen napolniti zapore, ječe in kaznilnice ob času gospodarskih kriz z brezposelnimi delavci, kl zaman brusijo svoje pete od podjetja do podjetja in iičejo delo, ki ga ne dobe, ker ga ni. Modrost tega zakonodajca je res občudovanja vredna, kajti ta pokaamje, da kapitalistični političarji niso zmožni reševati perečih socialnih vpraftanj. Zanimivo bi bilo, ako bi ta kongresnik povedal in dokazal, koliko koristnega dela je on opravil za človeško družbo, da ne vzame konca od vsega hudega. Napredni kongresniki so ga precej dobro podučili in mu povedali to, kar mu je šlo. Ali zdi se, da ta poduk ni dosti zalegel, kajti našel se je kongresnik HesseJ, druga velika luč na polju sociologije, in povedal, da je na delu, da predloži drugo, še bolj ostro predlogo glede "potepu-itva," kot je bila Zihlmanova. Nekateri ljudje, ki bi bili radi slavni in veliki, ne dajo miru, dokler se pošteno ne osmešijo. Herostrat je zažgal tempelj Diane, da postane slaven, nekateri zakonodajalci pa rešujejo socialna vprašanja na ta način, da žele vtisniti brezposelnim delavcem pečat hudodelcev, dasiravno niso storili drugega zločina, kot da ne morejo dobiti dela, ker je gospodarska kri&a, ali so pa prestari, da bi podjetniki črpali ie njih dela zelo velik dobiček. o o o Med ljudi, ki spadajo med one, ki imajo otroško pamet, se štejejo tudi monarhisti v republikah. Večkrat jih napadejo histerični in božjastni popadki in krči. To se je dogodilo tudi z nemškimi monarhiati, ko je ub^žni kajzer Viljem II. praznoval *vojo sedemdesetletnico. Priredili so prireditve in se pri teh našemili, kot se to zgodi v Italiji in drugih južnih evropskih državah, kadar obhajajo pustni čas. Te prireditve niso povzročile nobene Škode in nesreče, ampak obudile so veliko smeha med pametnimi ljudmi. Dobro je, da ima tudi resno nemško ljudstvo svoj veseli pustni čas. Kajti za življenje se ne smatrata le žalost in boj, ampak k njim spada tudi veselje, da človek lahko pravi, da Živi. e • o V zapadnovirginjskem premogovniku je silna raz- htrelba ubila štirinajst rudarjev. Bili so sami siromaki, ki so zase in svoje družine služili kruh s težkim delom. Med njimi ni bilo nobenega milijonarja. To je bilo opaziti takoj v velikomestnih dnevnikih, kajti vesti o nezgodi so bile tako zmedene in nejasne, da je moral biti človek pre cej brihtne pameti, da je zapopadel, kaj se je pravzaprav zgodilo v zapadnovirginjskem premogovniku št. 6 Poca- hontas Coal kompanije v Kingstonu. e e o Vsaka pole/s, vsako priporočilo ali odredba za kon trolo premogovne industrije, v kateri vlada pravcata anarhija, je po mnenju zagovornikov najbolj trmastih premogovniških podjetnikov protiustavna. Vsaka odred ba, ki vklepa rudarje na premogoven) polju še v večjo ekonomsko sužnost, je pa po mnenju ravno teh zagovornikov premogovniških podjetnikov ustavna. Ako bi podjetniki ln njih pravni svetovalci imeli prosto roko pri določanju za konov in bi bili sprejeti le taki zakoni, ki so po njih mislih ustavni, tedaj bi delavci živeli v strašnejšlh razmerah, kot nekdaj sužnji in srednjeveški tlačani. e e s . Delavski tajnik Daviš ae je izrazil v nekem pismu, da je H6 odstotkov Američanov siromašnih. Iz tega sledi, da je bilo v preteuenem letu le 11 odstotkov Američanov deležnih proeperitete. Ako l.i ne bilo Uko, bi ne bil izi( predsedniških volitev takšen, kot je bil. Obžalovanja vredno je, ako jara gospoda nastopa kot prava gospoda, ampak smešno je, ako ai siromak domišlja, ije bogat in enak v premoženju milijonarju. Podoben ki ae je dicila s pavjim perjem. glgltlll VESTI IZ NASELBIN V*"1 Ar ms. Kana. -r V naslednjem telim slovenaki javnosti predo-či£i Korespondenco v zadevi znanega delavskega vodje Alezan-dra Hosrata, ki ga še vedno gotove "nevidne dualne" sile skušajo očrniti pri ruda« ih. Pismo je bile naslovljeno na tajnika-bfagajnRča 14. distrikta UMWA organizacije, na Harry Burryja, ki mu g* je poslal Jack Thoma«, predsednik, ns kompnikacijo od lokalne unHe *t. 171 iz Lexlng-tona, Ho., dne 28. jan. t. 1. Glasi ae: "Cenjeni g. H. Burr! Lokalna unija št. 171 UMWA. Lezing- krivica, po- ton. Mo., je na redni seji eoglas- il__3T Ti no sprejela predlog, da vprašamo Vas in Alexandra Howata, ako bi vi dva kot voditelja UMIVA, sprejela poziv Arch Helmn in Peta Agnessona, ki sta znana kot razbijalca naše unije. Omenjena dva sta namreč izjavila, da sta pripravljena de- sreči, bolezni In »mrtl. Pristopajte v njena društva dokler je čas. , Pozdrav vsem! , • Vaeo Bucevich, tajnik. Važne vesti. Bridgeport, O. Kar ae tiče delavskih rszmer v tej okolici so zelo siebe. V rovih, ki obratujejo, se dela samo dva do tri dni na teden. Do»ti rovov je, ki le niso pričeli ni^ z obratom od 1. aprila. 1927. Tukaj je še dosti rojakov, ki'niso zaslužili centa od l. aprila, 1*27 Po lemu se ve kakšne razmere vladajo. Tovarne v bližini tudi slabo obratujejo, zraven se pa delo ne dobi, posebno če človek ni vešč kakega tofT bi več sebno za premogarje mogli dobiti delo, bi niko ne šli nassj v rove. Kar se tiče društvenih razmer tudi ne moramo beležiti preveč napredka radi gori omenjenih zaprek. V Prosveti pridno zasledujem mnenje dopisnikov - , ^ , m glede konvencije in provizorič- batirati, in unijaki lokal1 št. 17Uih ^1. Kar sem dosedaj či- želi zvedeti, dali sta vidva pri pravi jena sprejeti poziv na debato, ki ae ima vršiti v Lexing-tonu na javnem shodu. Omenjena krožita med svojimi pristaši govorico, da se ju Howat in Burr bojita. Dejala h ta: "Midva ava ju pozvala — pa sta ee uatrašila." Prosimo vsju, da nas obvestite o vajinem stališču glede tega vprašanja, in to na zahtevo lokalne unije. Bratski pozdravi J. Thomas, predsednik, Pat McKeena, tajnik." Na to pismo je Harry Burr odgovoril sledeče: "O zadevi sem razpravljal z A. Howatom In oba konstant i-rava, da je omenjeni poziv obema novica. Vsekakor pa želiva obveatitl rudarje v Kansasu, da sva pripravljene sprejeti poziv n ds se aranžira shod kar najprej mogoče. Upava, da bodo rudarji, ki so uposleni v dotič-nih distriktih, imeli koristi od te debate, ker sva prepričana, da se ne bodo rudarji v okolišu Lexingtona pustili kar tako zavesti od Helma in Agnessona. Brez vsakegii dvoma sta omenjena dva pričela organizirati dual-no organizacijo v Lexingtonu ssmo zato, ker so jim tamošnji rudarji odrekli nsdsljno plačo na rudarsko - delavskem plačilnem meniku. Harrv Burr, tajpik-blagajnik. Kot je razvidno iz poznejše korespondence je bil aranžiran javen shod, ki se je vršil v Ex-celsior Springsu, na katerem sta bila navzoča Howat in Burr. Shod je bil izredno dobfro obiskan, na katerem je bila sogUu-no sprejeta resolucija, da se ob-država ponovni shod dne 1. feb. na Istem mestu, z namenom, da ne instalira lokalno rudarako u ni j sko postojanko ter da se sprejema rudarje v dotičnem okoll-šču. Frank Bunch, predsednik 25. distrikta rudarake organizacije, se v pismu obenem zahvaljuje Alexandru Howatu in Harry Burr ju za njiju pomoč in po-žrtvovalnoat pri organiziranju. ■iEiiHM*^ Naznanilo In zahvala. South Bcnd. Ind. — Javnosti žellmr naznaniti želoetno vest, da je dne IA. januarja t. 1. preminul brat Božo Kljaich, član društva št. Ml SNPJ, v najlep-šl moški dobi, star komaj 97 let. Bolehal je delj časa. javil se je bolnim dne 16. novembra prošle-ga leta. Rojen je bil 1. 1892 v' Lapovcu, Lika, Jugoslavija. Član naSega društva je postal novembra meseca 1.11127. Pokojni zapušča sestro v Sa-eramentu Callf., in dva brata, v stari domovini pa eno seetro. Iskrena hvala gre na tem mestu člana^u omenjenega društva za njrn pomoč in udeležbo ter darovani venec. Njegovi sestri, kl ae ai ustrašila dolge poti in ne stroškov, kajti prišla je na njegov pogreb Iz daljne Callfornije. gre posebna čast In hvala. Poslovila se je zadnjič od svojega umrlega brata Boža in mu položila krasen venec v spomin Istotakogre hvala njegovim bratoma Luki In nijl sa veoce. Največja hvala pa gre aobratom in rojakom, ki so dali bretplačno svoje avte sa pogreb. Apeliram na vae naše rojake, da vsi izmed naa postanemo člani SNPJ. ki nam pomaga v nc- tal, je bilo poročilo in augeatije sobr. Anton Gardena iz Clevelandu najboljše. Ce človek paz-no ln previdamo čita njegove članke, mu mora dati misel, da on piše za korist SNiPJ, in to je na mestu. Vem, da on je brat, kateremu je SNPJ res pri srcu, in njegovi članki tudi pokažejo to. Kar bi delalo mržnje proti sedanjemu gl. odboru ali posameznim osebam gl. odbora, bi sptoh ne smel6 priti v provizo-rlčna pravila. Ravno tako je z drugimi »ličnimi točkami, ki niso bile dosti premišljene po odboru za pravila. K&r se moje osebe tiše, mislim, df je to predrznost. Naš sedanji gl. odbor je naredil kolikor je mogel v korist SNPJ, s tem se tflora vsak član strinjati, kateremu je PJ res pri srcu, ne pa kake druge spletka rije in osebnosti. SNPJ še ni imela in nikoli več nc dobi, če tega zgubi, boljšega , predsednika kot je Vincent Cain-1 kar. On je mož, kateri v resnici dela za organizacijo in dobrobit njenega članstva. To posebno vemo premogarji v zadnji stavki. In ravrfd tako je z ostalimi gl. odborniki. Prihodnja kontencija mora gledati, da no sprejme take točke v prihodnja pravila, kot so omenjene. Tukajšnji soc. klub št. 11 je obhajal 3 letnico obnovitve dne 29. dec., 1928. Pri tem se je vršila predstava "Zenitev radi premoženja" in veselica, na k«. teri je igral mladinski orkester drultva št. 18 SNPJ. Prireditev Je izpadla povoljno. Seveda bi bilo bolje, pa je ravno takrat razsajala influenca, tako da je skoro nI bilo hiše, da bi ne imeli bolnika, ponekod so obolele kar cele družine, tako da smo bili zadnje dni v strahu, da ae morda prireditev ne bo motla vršiti. Pa vendar se fe stvarce precej zadovoljno iztekla, ker je bilo mnogo občinstva iz d[rugih naselbin, in finski sodrtigi in so-druginje so nas posetfli.. Vendar bl pa človek pričakoval več kooperacije domače naselbine pri takih prireditvah, ker so za korist delavstva, ker tu versko prepričanje ne Igra nobene vloge. Torej bi prosil rojake, da delujemo ekupno pri takih prireditvah, enih ali dmfib. in u-apeh bo gotov. I Dne HO. dec. se je vršila konferenca soc. klubov in društev Izobraževalne akcije sa vzhodni Ohio; bila je dobro obiskan*. Ta dan so nas poaetili finski ao-drugi. Predsednik konference je dvakrat prekinil zborovanje v slovenskem jeziku, tako da ho imeli omenjeni sodrugi priliko poročati »n izraziti svoj« mnenje o pokretu. Storilo se je precei In bl se lahko še več. če bi bilo več časa na razpolago Z drug« konferenco naj se prične ob url, sa katero j« sklicana, in nič čakati. Kajti Oe so oddaljeni lahko tu ob določeni uri. ne.vem. zakaj bl bližnji ne storili iato. če jim je delavsko gibanje pri srcu. Kar je najvažnejše prihodnjo konferenco glede razprav ie naša mladina, kar se na 1 ■ Izobraževalni akciji. Torej upamo, da bomo spet skupno delovali kot smo že svoječasno. Prihodnja konferenca, je bilo sklenjeno, se vrši zopet v Bridgeportu. Datum določi konferenčni tajnik v sporazumu kluba št. 11. Odbor za bodoče je sledeči. Nace Zlemberger, tajnik, Joaeph Snoy in John Mauri iz Neffaa, O., organizatorja. — Ker je zadnja klubova seju sklenila, Ua naredi priredbo skupno z društvom SSPZ, se tem potOm vabi vse člane kluba, da se zagotovo udeleže prihodnje klubo-ve seje, ki se vrši 17. febr. ob 10. 'dopoldne v društveni dvorani v spodnjiih prostorih. ImS-mo določiti datum priredbe in Še veliko drugih stvari rešiti. Pokažimo, da smo res zavedpi sodrugi in agitirajmo, da se klub poveča. Poglejmo kako so se sodrugi po drugih krajih Žrtvovali za naa v zadnji stavki. Mi, ker jim ne moremo poplačati njih požrtvovalnosti, dajmo pa vsaj delovati za pokret, in to jim bo v zadovoljstvo, da bo v Bridgeportu močan soc. klub. Jamranje, da je 5Qc preveč za plačevanje, če stopiš v klub, ne drži. Koliko centov se potroši, ki se ne ve zakaj? Torej, Že enkrat vas vabim vse. Pripeljite kaj novih kandidatov. Določiti bo tudi treba datum za prihodnjo konferenco. Joaeph Snoy, RFD No. 2, Box 7, Bridgeport, Ohio. I vaa Melek: -a mr.. SOBOtA, fci FEBRUARJA opazovanja j* prej Goepa Juttica spredaj in zadaj. Gospa Justica je ta teden o-* bravnavala dva alučaja. V prvrtn slučaju je oblekla kraiko kikeljco, navlekla mesnate nogavice, pokazala šplčasta kolena, napudrala si je šilast nos, pordečila pe petna te ustpiee in (}OveznUa si je barpko kratkih las na votlo glavo. ' RezuJtat: cerkveni tat, ki j* poneveril milijon dolarjev, j«2 dobil p*jt let ječe. V drugem alučaju je imela na aebj črno haljo nune, avbo "železne babe", obraz Belcebubove Pri tem poslu fef8 menda noben" sestre in v roki klešče za pulje- nevarnosti?' h bi kaka bomb: nje nohtov. * Rezultat: navaden tate, ki je ukradel 30 žakljev fižola, je bil obsojen v dosmrtno ječo. Bogme, ne kradi fižola, niti kruha ali prašičjih repov, brate 1 Stavim nekaj, da je senator Moorhead goreč kristjan, ki ve-ruje v "strah božji" in morab biblije, je zagovornik abstinence v pijači in spolnosti in hud vražnlk boljševizma. TakihB treba, da bo Amerika čiml zrela za — vstajenje. Revolucija za mizo. Brat Trunk, ki sedi v bedako-vem paradižu pri kolovratu i>, pisano |rleda in prede besede pravi, da je meni "lahko revolu-cionirati za uredniško mizo' ali granata padla in me odnesla k vragu. Da li je moje "revolucionira nje" na pisalnem stroju lahke ali težko, je moja zadeva, o ka teri ne razpravljam. Lahko i>? Mami Justici se bolj prikupiš, če podučim brata Trunka, da zs vrvi < se jim vrezavale v vratove. T pesem, rojena iz dela radi nu nosti, je pravi biser pesmi, ki' je kdaj rodila spontsno iz mn žioe. Največji komponisti » barmonlzirali U motiv za mo*l zbor.' "Svoboda" ima to pe«?' v prevodu Mileta Klopčiča. harmonizaciji Maxa Ludvig* to pesmijo je n. pr. Saljapin 1 spel po vsem svetu in mnog teatrov je tudi to pesem in«cen ralo. V Sloveniji še ni bila 1 pesem peta. Zdaj je dontopr vsem pevskim društvom. "Marseljeao" je enako zalo/ la "Svoboda" z novim, M" tekstem. Vse partiture so natisnjf lepo na trpežnem belem i*P' ju. Druge pesmi — slssti r» ruskih zborov — so še v delu. Vse navedene pesmi ao sa 0 ški zbor. nekstere * ao laiK vodljive, nekstere spet teije Opozarjamo nanje vsa dela ska pevska društva v A da jih naročijo pr. Kuliun zvezi "Svebeda". > lača Delavske zbornic«-, ki i11 bo proti majhni "aflkodnim rj de volje poelaia. HjjTl^ ski zbori eo še naročili is J" n a vero v ni promanjac. reaem. . . —~ . ^nr^lali r ki bi jo morali delavci prepevati W»v oh vsaki priliki, kadar hočejo Bsisssdis pevsšm 'rt>"",' dekaaati. ds so kulturna razred. Vesti iz [jljgtiFIKACIJA atenta- r torja kraleva. (Isvirno.) Stip, 18. jan. 1929. V soboto so v Stipu ustrelili BUgoja Kraleva, ki je lani u-Ltrelil generala jugoslovanske armade Kovačev iča. Kot član Lkedonstvujuičih je bil od Lvoje organizacije določen, da ubije generala Kovačeviča. Bil je obsojen na smrt in v soboto zjutraj so g« ustrelili. Po poročilih z razprave je znano, da je Kralev na razpravi obžaloval da je ubil generala Kovačeviča. Tudi zadnje hipe Lred svojo justifikacijo, je obžaloval, da se je dal zapeljati od makedonstvujuščih ter ubil L kot pravi — najboljšega generala Jugoslavije. Proti polnoči svoje zadnje noči, se je Kraleva polastil 0panec. Spal je štiri ure, do štirih zjutraj. Pri njem je bil v celici« neki novinar, ki pripoveduje sledeče. "Ko se je prebudil, se je začel obračati, kot bi hotel govoriti s kor^ a v celi« j« Ml» popolna tiftina. Sedel sem ob njegovem vzglavju jn ga nisem hotel več nadlegovati z vprašanji. Ob pol sedmih odpre j et-ničar celico in pokliče Kraleva. Drhteč se dvigne atentator s postelje, kadi cigareto za cigareto. Kovač mu sname okove in mu natakne lisice. "Kaj imaš še povedati?" sem ga vprašal. "Ničesar, vse sem izpovedal pred sodiščem. Prosim vas, zapišite: vaše oblasti ne bodo dobile nikoli takega zločinca ki tako vse prizna kakor sem priznal jaz." Še več je govoril, hvalil celo naš režim, bržkone v upanju, da bo še pomiloščen. Ko mu je stražnik dal 10 . dinarjev, češ, tvoji so, vzemi jih, je dejal Kralev: "Cemu mi bodo? Izroči jih mojim tovarišem v celici št. 4. Naj jih potrosijo za mojo du-»0!" odgovor ja atentator in solze se mu zableste -v očeh. In potem se je poslavljal od narednika : "Oprosti, dragi narednik. — Morda sem se kdaj pregrešil v zaporu. A ti si bil prijazen z mano. Odhajam v smrt. A to je moja poslednja želja: moji bratje naj me maičujsjo s tem, da ubijejo one, ki so mene pre-varili in me navajali k umoru. Naj moja žena lepo vzgoji o-troka, da se bo znal maščevati nad njimi, ki so mene pripravili k >mu, da sem začel moriti ljudi." Kralev stopa na morišče in izprasuje narednika in mene: "Ali bi lahko še govoril z glavarjem ?" Bilo mu je ustreženo. Poldi-(;ih "i.. glavarja, ki je atenta-torju stisnil roko. Kralev mu je fovoril: "Oprosti glavar, čo sem kaj zagrešil in hvala ti ker si ms dobro čuval in lepo ravnal z pttnoj v zaporu." # "Zbogom brate!" je še dejal 1,1 s1"l>al na morišče, pojoč pe-o mladosti... Ko je prišel do monAča jn 8poznaif da zanj p v. En 'Judje, ki so pritekli iz H* ,n okolice gledat, odhaja- F; ^»tfrnl krvav i is ■ rije. lfoharj| za • ie _---,--- ">l*rwJ Upre- membami, ki jim je podvrien vea krvni tok. Barcroft se je spomnil vranice. In — ni ae zmotil. Dokazano je, da so šUvilna krvna teteaoa, ki jih vidimo v vranici, paraš neporabljena; po-" izkusi c živalmi ao pokazali, da je vranica — če šival miruje brez ogljenčevega okaida. ki ga je med poizkusom vdihala in ki ai je osvojil vso oatolo kri. Okaid prodre Šele pozneje v vrsnieo ln oatane v nji delj časa nego drugod: zopet dokaz, da vranica ni neposredno podrejena krvnemu krogotoku. Potemta kem je tista reserva rdečih krvnih telesc shranjena v vranici za alučaje, ko rabi organizem val krvi. To ae je dokazalo tudi s poizkusom zastrupljanjs z monoksidom: kri v krvnem krogotoku ja imela odgovarjajočo količino okaida, doiim ga v vranici ni bilo, ker leži izven krvnega "obrata". To pa velja sgolj za mirujočo žival. Brž ko ae Jtval nekoliko giblje, stopi vranična kri v krogotok. To pričuje, da gibanje telesa »ah te v s večjo količino krvi nego mirovanje, zato jame vranica takoj.delovati: shramba a rezervno zalogo sa odpre in telo vzame to, kar rabi. Ce vemo. kako majhna je vranica, ae nam ne vidi verjetno, da bi bil ta organ toli pomemben. Clo-veška vranica namreč ne UhU po smrti več od 120—270 gramov. Barcroft pa je hotel dognati, koliko tehta vranica v živem telesu. Zosnoval ja način, ki naj bi mu razkril to tajno. Z dokaj preproaU operacijo ja pritrdil na robove vranice kovinake spona, ki naj bi omogočile, ds se s Roentgenovo o-svetljavo dožene dejanska lega in obseg Uga sicer nevidnega organa. S poftietki od strani ln od zadaj se js ras dognala velikost, posredno pa tudi Uža vranice. Zanimivo je primerjali ŠUvilke, ki jih je dobil Barcroft pri runih živalih. Vranica živa mačke je tehtala ,24.05 gramov, mrtve pa ff.8 grama. Nadaljnji poizkusi so dokuzn 11, kako pomembna Ja to "banka sa rdeča krvna Uleaca" pri iz gubi krvi. Barcroft Ja vzel mački Izvestno količino krvt In I Slnmrti Kirodei Podporni Jidaoti) it. isor vdvisvI 1S04 GLAVNI STA* W7-M SO. LAWNDALE AVL. CHICAGO, IU4NOU Isvrievalni odbor: UPKAVNI ODSEKt Prvdasdalk Vlnrent Caiaksr; pod|ir«d»«dsik An«lrrw Vldrlch. K.K.D. V, Bo« 1SS. Jah«M(»wn, Pa.t r* tajnik HIs« Notsk; talnih bolnl*k«fa odd.IV. Lovrenc Grsdtšekt fl. blaiajnik John Vngrlrhj artdnlk flolls Jot* Cavert-sik: upravitelj sUalla Plllp Uodinii vrhovni idravnik Ur. P. J. K »m. SSSS 8t. t Islr Ave. Clsveland. Ohlo. G08|H)|)AH8K1 OlMKKi rrank Sum rak. pr«U«dntk. m V. 74»h St., CUvflsnd. Ohlo; Kr.nl Alash. SIS« a. Crseford Ave., ( hlc»|o, III.; Jscob Zupantlt, SSfT H. Hldft-w«y Ave.. Chicazo, III. POBOTNI OUMKKt John Gorieh, predsednik. II« W. Hsy 8!.. Sprinifield. III.t Jafca Trieli, Ho« SS. (Mmbone, Pa.| Tony »hrami. K.P.O. No. I, johneioa ( ity, M.| Praak Podboj, Boi Sl, Park Kili, Pa.; Anton ialar. Bos ST. Arsia, Kane. BGLNI&KI OiiMRK: OHKKDNJK OKKOtlKi Lovrene Uradlšeh, SSA7-&I 8o. I.awndale Ave. Chicago, III. ^ - VZHODNO OkKOftJK: Joaeph Zorko. II.F D. S. Mi 1S0, Weat Naslon, Ant«>a Abram, 1IS9 K. 7«th Bt., t Ivvelasd, Ohio. ZAPADNO OKROtjR: Jscob lUloh. H.H. I, Boi SS, PitUburg, Kana. u Jnvoaapad; Kranh K lun, Bo« SM, t hUholm, Minn .. sa sev. sap,| Jaha Golob, Bos 144, Koek »princ«. Wyu. * Nadzorni odbor: • Pranh Zsjc, predsednik. »63» W. Sttlh St., Chicago, III.( Ludvik Medve-šek. S4SS Bt. Clalr Ave., Clevelsnd, Ohlo; Albert Hrast, 8B8 Be. Plerce Bt, Mllwauhee, Wls. Združitveni odbor: Prsnh Vidmar, predaednlk. 1S4S S. Ailth Ct.. t lcero. III.; John OHp. S4SS (U. Cllfton Park Ave.. Chicago, III.; Peter Geahel, 40» If. Walast, Obla. rade Sprtega, Colo. POZOR!—Korespondenca i glavnimi odboralhl, hI delajo v glavnem ara* du, ae vrši takelei VSA PISMA, hi ae aaaaiajo na posie gl. predaednlha. ae naslsvei Pred-aedalAivu S.N.P.J.. SSI7.&I 8o. Uwndale Ave.. Chicago, III. VSR ZADEV K BOLNIlKR PtlDPORK 8K NA8I.OVK« Bolslšhs tajni-št ve 8.N.P.Jh SSA7-SS Bo. Uwndale Ave., Chicago. III. DKNARNK POllUATVR IN STVARI, ki se tkejo gl. Iivrštvalaega odbora la jddnote voble se aselovci Tajništvo S.N.P.J., S0S7-II Ba. Lalra-d«lc Ave., Chicago, III. VSK ZADRVR V ZVRZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI so pašllla|e sa aaalevt BlagaJniAtvu S.N.P.J., SMT-S* So. Ueadale Ave., Chicage. III. Vae prltblbe glede poalovanjs v gl. Iuvrševalaem odboru ae na) pošiljajo Praak Zajca, pred«t«iniha nadsornega odbora, tlgar naslov |t agorsj. Vsi prlslvl aa gl. porotni odack se naj pošH|s|o na aaslsvt John 0stisk. 414 W.'ihr Bt., Springfield, IU. n polt Do- Um izračunal telo vranice gnal js, ds js postala Vranica za pet iestln lažja. PoUmtakem Ja vranica talazu takoj nadomesti- ls to, kar js bilo izgubilo, če prenesemo to na človska, dobi mo naslednji rezultat: Človek lahko izgubi 100 kublčnlh centl-metrov aH eno desetlnko litra krvi, ne da bi se zmanjšala ko Hči na organizmu potrebna kroteče krvi: U Izgubo nemudoma poravna vranica. Zanimiv je tudi ta-ie poizkus: Živali, ki so Jim t oporačljo Izrezali vranico — kar Jim ob nor malnih okolščinah ne ofrožu Življenja — ao manj Časa nego normalne živali vzdržale zastrupljanje z ogljenčevlm monoksi dom. Msnjksls Jim ja vranična rezervna krvi, ki b| nadomestila zastrupljena krvna telesca. To Je samo dfl Barcroftovih razlskavanj: ns tem mestu ae nlamo mogli dotakniti niti vseh naj važnejših Izsledkov. 2e j/ tega kar smo povedali, lahko povzamemo nekaUre zanimivosti o skrivnostih našega organizma: Predvsem vidimo, da količina krvi v človeku nI stolna In n< I spremenljiva, marveč sa I/ preminjs s zalogo v Vranici. Take Izpremembe aa dogajajo vsak dan; naj aa le ispramenl taaMisrsliirSi ali ss raeMHJo o-ziroms skrčijo tile, da pri vsakem delu, ki zahteva povprečno dihanje, dalje pri vsakim poškodovanju, ki Je združeno s Izgubo krvi — aa odpre krvno skladilčs v vranici In volumen krvi as povila aH znlfta. Zrn po Um lahke presodimo važnost Ufa organa za vsdrfc'-vaaja člws*kega zdravja; pesiej bomo njegovo vlogo In nalogo lažje razumeli. Vranica lahki« d'< nek« mere filtrira kri, ko spre-j* tim vase krvna talaaas i a svojim mišičevjem ps to prsčšSČ4*no kri iflij« v liki. kadar tako veleva InUree orgsnlzma. PoUmtakem je vrenks regulator Icrvi daje trnu in pras io veliko vali njo UdaJ ai omejeno z*olj ns o|jl krog raziskovalcev jn str>b kovnjskov. Po dr. B. Wica4ierju I—u*. Val doptal ia dragi splai. aasaanlla, oglasi, naročnina la J® v IV0|I 8 f IamIIoim Jud rtu i t*, aaj ae pošilja aa naalovi SSIT-II Se. LawadSlc Ave« Chicago lil. 1 sploh vas, kar TROSVtTA." Novi nemški morski velikani Parnika "HUKMKN" in "M I ROPA" S»v*ro.n*iH. ikri/" U»ueja toliko »a oimanja, kot ravno m«l Jugoaiovaril, kateri ao se Sa dolge peaJoftevaJI finih Is udet»Sih pa mikov druMie verno-nemškega l.ioyde. Ni Šuda, da tako Aaljno pričakujejo jirvega prihoda Udi o v« h pa rnikov — «i fw»M In Kutout, ki niata le največja in najhitrejfta IsummI vaeh nsmMiih pur-nltov, Um vel ata tudi »grajene | «o najnovejšem modernem nedrt«, //< llko predeči obeočnoei teh velikanov, veda. te številke vem de Jo lo pri' Idi*no dihe e delu In matorijelu w» gradnjo Uh |mrnlhov. PetsJoAe ob-Svo «e asit« aenime M U sove roplovno aJulle Oeellna sila je veiikenet I l^rnatr ij ne torl ine Is 4 vjjokt prt vaaheoiu seiisho Kaadslj" emd Be« YoiV"m is Bremenom Ur neaaj, I« ata pf*plula v Štetih dn«h - U Je blireet » heiort deeedej U m MU att-Ta Mteeet bf eMočaJe pe* deagelf v JogoelavOo prej krt e S dneh r«ta knjigo M ae dele nepiaeM e odoi oorii m verseaH le^ioeei ae vae ie4iui* ne uh persikth. I tretji raared je aelo prijaase Ur ll* dobuo urajen, in tretji raared je na gremens in goiepi aamo po Imenu Potniki, ki ao as v prejAnJIh čaalH (le pred vojno J vosill preko oioene, bodo neali na uh parnlhih vse udnb-itoali, haure ae deld le Is na draljlh parnikih, Velike, »račns kabine s dvomi ali Mlriml posUlJami, asešno Mo pogrnjene, tekoča vode In Mati srak, ao delni anali udotmoeti, Jedilna dvorane Jd velika In okuano o rejena PnJasni jioatrednlkt vam po-sl rešejo s labraso, nuSJdse hren«' l>a je hrana prvovrstna in v isebi-IjUi o Um ni treba le poeeb*J ime niatl Kadar je lepo vreiss ja jetnikom na mapolafe prostorna paluba, kjer aa lahko eprehajejo, Igrajo Igre, alt sa sotndtjo, kadar Jo pa Malo vree>*. tedaj nudi potnihesi veli ha drolelme dvorana proaur aa M-Uvo In krglkodaajc. VidiU ueaj, de je se udolrho itoUvanje preskrbljeno, Udtel V lepem ell grdem vremenu. Pa mika //raeren In gorope tU le* ko | ni no 'grpjenn, da kljubejeU tudi najbujietiiu vikarju, aeUeeJ bedo iinell eeio občutljivi pet Siki pHJalao vošsje. ln daei revne ae predori proti vodi nepredudai Is Urej vami. kijuii Umu st« pernths onkrbUmS s dovolj reMlnlmi čolni aa vae osabe. ki eo na psrntka. Tl reStlsi črdal se kol msli ne r »tki seae. Ur i maja |set-tui goniiMit elbk, radio ln mm g Vg|pnl oehrldjeni ae daljše vuieje. . 1'ernika /IrVeren In Kurmm bo^e te kmetu pHpbile v Nam Veti, Is U be inameaUt dvdek -f reeveje preko-etlantakess peuvsnis amevt-»klh Jugoslovanov, kaunk prlljsb I jene črte je •e*erno*emifcl Ueyd. Ur prllju » • l-«ka Bremen. »S |l SO eeeali fni^-d« kreenBl — Ur*m*M Ml samo za svoj kostum 1900 Blue Island Ave. I t i* JLEli^L i]l I li i Nsce Mlhevc: • Biazaa iaaaka V Bali Krajini se nahaja občina Sulice. V občini iupenuje Peter Plut, ki je obenem gostilničar ob glavni cesti. Njegove gostilna je znena po dobrem vinu, ns svojih kozercih pa ima nspis: Dsnes smo, a jutri nismo, tako pravi av. pismo. Bog bo vprašal, kje ste bili, da pri Petru niste pili. Je pe Peter Plut jako prebrisan kot gostilničar in kot župan. Nasvete je dajal kmetom deleč naokolo, seveda js moral biti vsak tak nasvet pošteno šalit v njegovi goetilni. Tudi njegova žena ee je razumela na gostilno, kakor tudi na župeneke posle. In kadar so prišli vaški fantje v gostilno, jim je takoj rekla: "Ali ste kaj židane volje, da bi eno zapeli f In tako ae je je prijel priimek "U židana mama." Fantje so vedno rekli: "Gremo k U židani mami." Seveda še bolj močan magnet je pa bila hčerka Julka, okoli katere so ae radi smukali fantje. Domalega vsak večer je bila ta-^Hna dobro obiskana, dne dobi župan Plut _ obisk. Pred njegovo _ se ustavi s svojim ko-mladi Jože Žugel s Krva-trga. V njegovem kole-sedela ženska samo v k rs j nem u glavarstvu in deželnemu odboru. Takrat pe še nismo imeli novega stanja v državi In eo obiastvs fte zanikrno uradovala. Župan Plut je vedel, da bo moral, če po zakonu postopa, to ubogo blazno gluhonemo žensko prehranjevati na občinske stroške, ki* bo v veliko škodo njegovim velikim kmetom, ki plačujejo .občinske do-klade. Zupan Ptot je bil prebrisan človek. Že Več let je kuhal jezo na Marttiia Matjašiča, župana v ZabreŽJu. ki je bil svoj čas obesil na vrat občini katerega je morala njegova občina plačevati sedeta let mesečno po 10 gld. 20 lcr. Sedaj ee mu je nudila prfiika, da mu vrne milo za dragb, Ukazal je svojemu hlapcu Jerneju, naj takoj napreže koleselj; na ko-leselj sta naložila ubogo žensko v spodnjem krilu, ki je kadila Mpodnjem krilu in kadila vir-žinko. Jože 2ugel je iznenadene-mu Plutu pripovodovsl, da ee je pred več dnevi pojavila na Krvevčevem vrhu ta Ženska — ki je mutasta — ter hodila po vasi v samem spodnjem kriki in neprestano kadila cigaro. Ker se je tako potikala po vasi, so se vaščani zbali, da jim zažge vae, zaradi tega so jo poslali županu, da zanjo po zekonu ________. . ______w potrebno ukrene. < X štirlaa et dni ae je ogla* v Zupan Plut ni bil tega oblika M*^ prav nič vesel. Zakon mu je veleval, da dogodek sporoči o- cigaro. Jerneju je naročil, naj pelje ženeko v Zabrežje in jo Um odloži v županovo korszo, potem naj se takoj vrne. Žcaaki je pa Ae stisnil v roke velik »op virftink. Hlapec Jernej je po-gnal konjiče in tako sU ee odpeljala. / Župan Peter Plut je rešil s tem svojo občino stroškov, a bil je radoveden, kaj ee je z ubogo žensko potem zgodilo. Ces štirinajst dni ss je oglasil konjski mešetar Iz Zabrežja. Župan Plut ga vpraša: "No, kaj je novega v Zabrežju?" Marko epije kozarec vina in reče: "Nič posebnega, ampak ael|*j je pa vendar: Pred štirinajstimi dnevi se je v Zabrežju pojavila, kakor bi bila is neba padla, mutasta ženska, ki hodi po vasi v spodnjem krilu in vedno kadi cigara Zabreški župan Martin Mu-tjašič je bil aleer tudi zvest pristaš bivše klerikalne stranke, ni pa bil take prebrisan, kakor župan Peter Plut. Postopal je strogo po zakonu. O mutasti ženski je poslal poročilo na o-k rajnega glavarja in deželni odbor. Toda oblasti so tedaj, ko že aismo fenoli novega stanja, uradovale malomarno in zanikrno. Meseci in meseci so minili, pa ni prišla rešitev vloge. Uboga ženska Js pa vss U čas hodila po vasi v spodnjem krilo In kadila viržinko. Tekom mesecev je pa vendarle prižla županu morski vrag (b aaglsMias preval L M.) —— "Imenitno 1" mi je zavpil Johnson na ušesa, ko smo ss uspešno p^erili skozi poplsvo, ki js spremljala to manever, vedel sem pa, da ni imel v mislih Wolf Larsenove veščoeti in spret-nosti, ampak ladijo aemo, ki je tako isborno prenesla vas. Sedaj je bila taka tema, da ni bilo nikjer videti čolna. Toda Woif Larsen je vztrajal v strahovitem viharju, kakor da bi ga bil vodil nezmotljiv notranji nagib. Daai smo bili vedno napol pod vodo, topot ni bilo doline, v katero bi vosili in naleteli emo na prevmjeni čoln, kl ae je pri dviganju precej rasbil. Sledili ata dve uri strašnega dela; vel, kar nas js bUo — dva lovca, trije mornarji, Wolf Larsen in jaz — smo zavili najprej sprednje, zatem pa glavno jadro. Potem je bil krov razmeroma prost vodo in Duh je skakal ln se potapljal med valovi kot samašek. Že takoj Is početka eem si odri konce prstov in aem pri zavijanju jader dplal s velikimi bolečinami, da so mi solse tekle po licih. Ko pa je bilo vae dovršeno, so me zapustile moči kakor žensko ln izmučen, utrujen do skrajnosti sem ee zgrudil na krov. V tem ao tudi privlekli Mugridga kot utopljeno podgano izpod oglavja sprednjega dela, kamor ss je bil strahopetno skril. Vidsl sem, kako so ga vlekli v kabino; ves presenečen sem opasil, da Je bila kuhinja izginila. Presen ds! krova js kasal, kje js bila stala.* V kabini sem našel vse moštvo zbrano, mornarje la lovce; med tem, ko se je kava kuhala aa mali peči, emo pili žganje in hrustall mornarski prepečenoc. Nikdar v mojem življenje ml ni bil živež tako dobrodošel. Nikdar tako dobro dišala. Ladije se je tako zibala In premetavala, da ee celo I niso mogli gibati ne da bi se oprl-In ko je večkrat sadonel klic: "Zdaj pogrošne 1" emo zleteli vsi na enetn steno kabine, kakor da bi bila krov. Tobenega opazovale*!" aem slišal, Wolfa Larsene, ko smo utešlll glad ln žejo. "Na krovu nI mogoče nobene reči doleti. Ako nae kdo povosi, pa naj nae; umakniti bi se mu itak ne mogli. Vel v posteljo, da se malo nasplte." Mornarji ao ae splasili na sprednji del ladije in spotoma razpostavili stranske luči. Lov-ea pa ata oetala v kabini, ker nI kazalo, da bi odprli zapornico do stopnišča v medk rov ju. Z Wolfom Lsrssnom sva odresals Kerfootu zmečkani prst in zašila ostanek. Mugrldge, ki je ves čas moral kuhati, etreči a kavo in vzdrževati ogenj, je tožil, da ima notranje poškodbe, zeklinjal se je, de Ima zlomljeno rebro, dve. Ko sve ge pretakala, ava našla, da ao tri zlomljena. Vendar sva njegov slučaj odložila aa drugi dan; pred vsem savoljo tega, ker Jas nisem imel nobenega znanja glede zlomljenih reber In aem moral poprej pogledati v knjigo. "Mialim, da ni vredno, da amo ga dobili." sem dejal Wolfu Larsenu. "razbit čoln za Kol-lyjovo življenje." "Kelly Itak ni bil dosti vreden." je bil odgovor. "Lahko noč." Po v aem, kar ae je bilo zgodilo, in ker sem trpel silne bolečine na koncu prstov In smo pogrsšsli tri čolns, de ne omenim divjih skokov, ki jih je dslala lsdijs, bi mielll, da je ne-mogoče spati Vendar ao ae ml morale zapreti oči v tistem hipu. ko sa je glava doUknila blazine In skrajno izmučen aem spsl vso noč. Duh ps ss Js sam in bres vodatvs boril s vihar j sm In vosil svojo pot. Osemnajsto pegtevjs. Ko se je drugi dsn vihar polegel, sva s iVoifo^ L*nauiuu* hitro malo uosledals v sns-u>mične (n rsnocelniške knjige In uravnala Mugridgu rebra. Ko pe je vihar odjenjal. je F.lOtftgg« Matjašiču v glavo dobra misel Ukazal je evojemu hlapcu Juretu, naj spremi to žensko od njegovega mlina ob Kolpi; tam jo naj posadi v čoln in jo prepelje ns hrvaško stran ter jo odloži na vrtu Ivote VeseHniča, župana v Pravotinu. Za odhod ji je pa dal župan šop viržink. Tako ee je tudi zgodilo. • Od takrat ni bilo več elišati o mutasti ženski in naši župani eo rešili ubožno oskrbo. Čez oeetn mesecev pe pride župan Matjašič v nemalo zadrego. Prišla je namreč rešitev od deželnega odbora, da naj župan mutaako žensko odda v blaznico na Studenec. Po dolgem razmišljanja, kaj naj sedaj napravi, je župan Matjašič vrnil deželnemu odboru akt s poročilom, da je mutasta Ženska že pred šestimi meeeci neznanokam izginila. Kaj ao pa Hrvaškem s muta-eto žensko, ki je hodila v spodnjem krilu in venomer kadila viržinko, napravili, nam ni 6 odeto, kar je v ostrem kontrastu e porastom od 1. do 1020, ko se je *r,lošn > število žensk, zaposlenih ttvsn hiše, povečalo od pet in pol miljonov na oaem miljonov. petina jih pa bila zaposlene v tovarnah. Te ae more rsztolmsčiti s tem. da ravno v dobi 1900—1910 ae je vršil največji razvoj tovarničar-.stva. Značilno je, da v prvem desetletju- tega stoletja ao bile ženske večinoma sapbetene v slabše plačanih strokah, dočim je v drugem desetletju in čim dalje bolj opažati tendenco prebiti se do boljše plačanih meet. Ker je družina povsod temelj na katerem počiva drŠavna zgradba, je njena gospodarska sigurnost življenjskega pomena in ta gospodarska sigurnost dandanes zahteva v jago mttQg|n slučajih, da bodi ženska kruho-borka in istočasno gospodinja in oskrbovateljica otrok. Občutna je potreba pravega razumevanja socijetaftge pomena ženskega industrijelnega <|e- Wolf Larsen križaril po onem (Mu oceana, Kjer nas je vihar dohitel, ln nekoliko zapadno odtod. Mornarji ao med tem popravljali čolne, delali ter pritrjevali nova jadra. Srečali smo več drugih lovskih skunerjev, ki ao iz večine iskali izgubljene čolne in ki ao večji del imeli ns krovu čolne in moštvo, katere so rešili, Id pa niso bili njihovi. Največji del teh mor-ake pee lovečih ladij je bil namreč zapadno od nae, in na dolgo in na široko razkropljeni čolni eo ee v divjem begu obrnili proti najbližjemu savetju. . Dva naša čolna ln vse njihovo moštvo smo zdravo dobili na akunerju Cisco, Dimač a z Ni-konom in Leachem pa Je Wolf Larsen v veliko evoje veselje našel na ladiji San Diego. Na ta način smo čez pet dni našli, da amo izgubili aemo štiri ljudi: Hendersone, Holyoeka, Willi-amaa in Kellyja — in iznova smo bili na lovu krilih črede morskih psov. Ko amo vosili za njo proti vstru, smo namerili na strahovite nfefle. Dan za dnevom so ss spuščali šolni v morje in ao isginili v megli akoraj isti hip, ko so se je dotaknili vode; mi na krovu pa amo v rednih trenutkih dajali znamenja s rogom in vaakih petnajst minut vatrelili s bombno puško. Venomer ao ae arubivali čolni in zopet našli. Bil je namreč ičaj, da je isgubljegi čoln s deležem na do-bičku lovil pri oaem ntunerju, h kateremu se je bil zatekel, vse dotle, doklsr ga ni našel lastni skuner. Toda Wolf Larsen, ki je imel en čoln manj, ss js takoj polastil prvega, ki ae je izgubil v megli ln dospel do njega; priellil je moštvo, da Je lovilo z Duhom, ln jim ni dovoUl, da bi se vrnilo na laatno ladijo, ke amo Jo ugledali. Spominjam ae, kako je s nastavljeno puško nagnal lovca in njegova dva mornarja v spodnji del ladije, ko je njihov kapetan vesli tako blizu mimo Duha, da M mu lahke prepečenoc vrgel, ter nae ispraševal, še nam je kaj znanega o njih. Mugrldge ee je čudno, trdovratno oklepal življenja ln je kmalu šepal po ladiji, eedaj je moral opravljati dve elutbl; bil je kuhar ln ka-binski streže. Johnson in Leach sta bila ustrahovana'in tepena kot poprej; pričakovala ata, da bo konec lovskega čaaa obenem tudi konec njunega življenja. OetaU ao živeli kot psi In njihov neusmiljeni gospodar je ravnal s njimi kot a pel. Jas aem Še precej dobro shajal s Wol-fom Laraenom, daai ae nisem mogel popolnoma otreati miali, da bi edino prav ravnal, da bi ga ubil. Neizmerno me je očaral, neizmerno ssm as ga bal. In vendar si ga nisem mogel misliti in i t vega. V njem Je bila neka vstrajnoet, kakor da bi bil večno mlad, in ta je vzbujala v meni te občutke in jih zopet udušlla, Videti aem ge mogel aamo vedno živečega, vedno vladajočega, v vodnem boju ln rasdsjanju, v katerem je aem ostal živ. Ko amo bili eredi črede in je bilo morje Pfenemirno, da bi opustili čolne v morje, ee Je zabaval med drugim s tem, da je spustil v morje čolne a dvema veslačema In enim krmarjem, katerim ss Js sam pridružil. Bil je tudi dober strelec ln je prinesel na krov marsikako kožo, kš jo je dobil v nemogočih lovskih okoliščinah, kot so ae lovci Isrežali. Zanj je bila neka potreba, da ee je tako igral s življenjem in ee boril sanj prod siloviti premoči. . Učil eem ee vedno več mornarstva, la nekega lepega dne — kar ee je eedaj redko namerilo — eem doživel to zadovoljstvo, da aem sam vodil In poveljeval ladljo la pobiral čotae. Wolfa Larsena je namreč sopet napadel njegov glavobol; od jutra do večera sem stal pri krmilnem koleeu, vodi po oesanu aa zadnjim odvo-veternim čolnom ter vsel zvečer nJega la pet oetallh čolnov na krov bres vsakega povelje ali nasveta kapitana. Včsaih smo tudi naleteli ne viharje; v ti-sUh krajih se namrsč viharji prav pogeeH; sredi Junija smo doživeli tajfun. Id je bil jako pomemben in jako vašen zavoljo memb v mojem življenju, ki jih je povzročil RAZNO človeštvo VS-več. Statistika Združenih ------------nam pove, da je na vsakega prebivalca 40 kg sladkorja, že nasled-I pa 60 kg. Vsak Ameri-porabi po teh računih dnev-20 kock. Seveda statistika pove samo to, koliko sladkorja se porabi povprečno; aamo ob sebi ume, da se bogatejši ljudje sladkajo bolj nego ubožni. Leta 1926 eo snedli v Združenih drŽavah 491 milijonov kg sladkorja in bonbonov v vrednosti približno 20 milijard Din. SOBOT A, 9. FEBRUAR atropja v pritUigje ? Ds bi , sftedle? Prav go«Vo i* J jajca eo bila cela. Kdo v«' kan neumni nagoni ao skriti TT ših? Stari Indijci so poz^ lastnost, zato ao zapustili ba.i da je miš duša pokojnegs ka, kl js bil v življenju ut rl&kih zabavišč Mistlnguette je porabilp 4^0 kož rajčic, monakovsko gledališče je opremilo svoje pleeal-ke a kostumi iz kož aligatorjev. 600 teh živali je moralo poginiti, da se dobili kostume, na katerih al pade oči vsega sita gospoda. J-lv Ravnateljica U.' S. Women'a biroja opisuje velikansko spremembo v socijalni strukturi meriške družine. ' Ena petina vseh žensk v Združenih državah je 1. 1920 delala ta zaslužek in v to število je vštetih 2,000,000 poročenih žen. Ptoblem je tem, kako naj se spravi v sklad delo ženske z njenimi dolžnoetmi gospodinjskimi. Velika sprememba v ženskem delu je nastopila, ko so začele ženske iti na delofzven doma — tovarne in a tem spremenile ves aodjalni položaj. Mesto da bi izgotavljale potrebščine za svoje družine, pibstsle ao dni-narke, da za izvrleno delo dobivajo gotovo pjačd v gotovini. Od začetka človeštva ali vsaj od najstarejših znanih nam ča-sov ae je ženska vdeleževala d«-in razvoja in spominjala mt-ode, ki so se razvile od časa do časa. Ko se je 4Jdyeštvo razvi-o is primttivne *Fobre, najdemo, da je bitdom delavnica, kjer ae je pripravljala vsa hrana in obleka, ki ae danes izgotavlja v tovarnah. . Žena je bile ona, ki je delala vs* načrta in jtti izvrševala, da se vzadovolji potrebam doma to družine. Potem pa je prišej Šas, ko so ae pot^b-ščine začele IsdsloVsti isven doma, In a tem je nastopila doba tovarniškega aiatema. Ženaka je sledila delu in prišla v tovarno, ali s tem je bil njen položaj povsem izpremenjen. Od pro-izvajateljice v svoji hiši, kjer ni prejela rilkakega plačila kot nagrade za svoje delo, postala je dninarka v tovarni s mezdno nagrado koncem vsakega tedna. To je bHo sa žensko velikanska novotarija, daleko večja radi mesta in položaja njenega zaposlen j a, kot radi dela eamega Ne le, dftje a tem nastala sprememba . gleda saposlsnja ženske, marveč tudi sprememba ■ eocijalni .strukturi družine. Naše stanovanje ae je spremenilo od blvaaja v zasebnih hišah do bivanja 500 do 1000 družin pod istlss krovom, v stanovanjih do 5 ali e sob za vsako družino. Temu je vzrok večja ugodnoat bivanja v stanovanj skih poslopjih, ali dvoje drugih vzrokov je mnogo vplivalo na to: odhajanje hčer in sinov is družinskega doma, da zaalužijo drugje, in drugič težkoča najti služinčadl. Vae to je jako naravno. Cim dalje večja potrebe ženekih moči v tovarnah, trgovinah in uradih privlačuje ženski evet svet, ki si ni nikdar poprej mogel predstavljati svoje hišno dele v Obliki dolarjev ln centov in ki je poprej mog i kvečjemu saalužitt v nepoAelj nem poklicu alužklnje. Med leti 1910 in 1920 ee je Atovilo zaposlenih ftenek le malo povečelo. Ali tO resdobje j« značilno v pogledu zapoelenja žensk. Znatno je padanja števila zaposlenih žensk na farmah Manjše je bile tudi število žensk v hišnih poklicih, in to ss 14 od-odsto men j. ženske v profeei jonalnih poklicih eo povečale svoje števila sa 19 odsto, ženske v obrtih aa 4S odsto; kot uradnic pa ss je njihovo žtevilo povečalo med L 1110 in 1920. sa 140 odsto. „ . V toverništvu Je Ml porast zaposlenih žensk neenoten, le za la in znanja razmer, pod kateri- «aau popolnoma izginiti mi dela. Petina vaeh žensk je L 1920 delala izven doma in njihovo število dnevne raste. Kako naj spravimo v skled njeno delo z dolžnostmi gospodinje in matere? Ne moremo niti ne maramo preprečiti jjiti ovirati njeno industrijslno delo. Ženska ima pravico do svolode dela v vsakem polju, ki ai ga izbere, ker časi so prešli*' ko ee je mislilo, da je mesto žene le doms. Njeno mesto je povsod, daai njeno najvažnejše meato je doma. Kdor pozna naše delavke, se ne boji, da bedo opustile to avojo važno meato. Ona ae njegove važnoetl zaveda, kakor mi vei. O. t ■as Ce bi se take luksuzne predstave čeetb uprizarjale, bi bile morale nekatere živali že v doglednem Tudi miši kradejo. — Redko- Ave., Chicago, lil Telefon fl OPREMLJENE SOBE JEM. V N V najem se odda z vs«,, tsebnim pohištvom opr«mlj< gorke sobe, tako da si tudi \ ko kuhate aami ako to lelite.' rej še rabite tako sobo se oi site pri rojaku in bodite ui in živaletvo.—Zveza pa-f jeni, da bodeto po zmerni c dobro postrsteni. Nahajam i dobrem transportnem distri v bližini Madison, Ashlsod Lake etreet poulične kara ln di V neposredni bližini nadu ne železnice "Lake Street tn fer." Priporočam ae tudi n •kom, kadar ee mudite v Ch: gu po opravkih, da ee izglai pri meni aa prenočišč«, s i štovanjem veš rojak: i 1749 West Ksyi komar je znano, da imajo miši posebne simpatije do predmetov, ki blešče. Tatinski nagib te «W valce je bil dobro znan starim Egipčanom, zakaj ime poteka jz njihovega jezika in je pomen tatu. R. F. V. poroča f | mira," da ao mu nekaj čaaa no izginjala jajca v kurniku. Pod kurnikom je imel skladišče pre- 8894^—(Adv.) naa zmavuL gajz ien\lo moga. Ko je bila zaloga inčrffas, t je in de- je dal odstraniti tramovje eke, na katerih je ležal premog. Zelo ga je presenetilo, ko je našel pod deskami celo zalogo u« kradenih jajc. Kdo naj doume akrivnost, zakaj so miši prenesle jajca tako rekoč iz prvega nad- pnik iral na Naš potoftM ton Zidaošek is ia obiskal naš Jruge rojake in I nino ze list Prosveta, prod knjige Književne Matice S. P. J. Torej ga toplo pripor jmo vsem Članom In drugim jakom, da mu gredo na rok pomagajo pri agitaciji u Proaveto. — Upravitelj Pl Godina. Afttirajte vi 4JProavet< ftt prijatelj vaHkokrat odMtU v uaodi nagega iMMi. Vložna knjižica je gotQvi prijatelj. lahka je d« takega prijatelja, ako to hočete. Začnite varčevati in a.t« ea svoje prihranke redno vsak teden vlagati pri Chicago t obrnite ae N« SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA «;. * jf .k,j; , !* ! ^ ' , - • ' •, , . - : »;,' "J v' Tlaka vabiln na veeaUee In ahade, vidtnke, gaanto, knjige, koledarje, letaka iti v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, Mksm, nemškem, angleškem jezika in drugih ---1---K"- " k i • > . Tp • - ▼opfltvo tiskarne apelira na Članstvo s.n.pj^ da tiskovine ' naroča v svoji tiskarni . ^ i mdjake dele prva vrela. Vsa pojasnile daje vodstvo s. n. p. j. printery Sif74a Sa. Unmdale Avenna chicago, ni* • % W .C O tam at dobb na žkuo tudi vsa ustmena poja1nila