u«> , rokopisi »e ne « s -aioa. Edinost. iiHinti cimitimtt lista) v Trstu, ¥ srtdo 2«. ontopri W25. Posamezna številka 2U cent. Letnik L . Pei.v. • * -za meiec L 7.—, 3 mesece L 19.50. pol £a iaozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon R predstojim volitunm na ČehosiovaiKem h osla v a šk em volitve v parlament. Volilni siJem čehoslovaški je zelo kompliciran. Prvi uspehi, ki se bodo sporočah brzojavno bi mogli zavesti v krive domneve zlasti zato, ker se bodo spe polnjeni podatki mogli sporočiti še le 8 dni po volitvah Zato se nam zdi umestno, da podamo tu glavna načela, po katerih se vršijo- te -volitve. Poslanska zbornica čehosloVaška šteje 300 članov, ki se izvolijo na podlagi splor sne enake direktne in tajne volilne pravice po načelih proporcionalnega zastopstva Volitve se vršijo >v nedeljo, glasovanje je obvezno. Na dan volitev in prejšnjega dne je strogo prepovedano - prodajanje alkoholnih pijač. Volilci so vsi državljani brez razlike, ki so dosegli dobo 21 let. Voljeni morejo- biti vsi državljani, ki so dosegli dobo vsaj 30 let. Državno ozemlje je razdeljeno v 22 okrožij, od katerih volt Praga v dveh sekcijah 48 poslancev. So pa tudi manjša okrožja, ki velijo 6, 7, 8, 9 itd. poslancev. .. Nekdanja dežela (češko kraljestvo) voli v 9 okrožjih 160 poslancev, Moravska s Šlezijo v 5 okrožjih 70 poslancev, Slovaška v 7 okrožjih 61 in avtonomna Podkarpat-ska Rusija 9 poslancev. Torej skupno 300 Volitve se vršijo potoim kandidatnih list Da je lista veljavna, mora biti podpisana od 100 volilcev iz dotične ga okrožja. Vsebovati more največ toliko kandidatov, kolikor poslancev je izvoKti v dotičnem okrožju. Kandidat more biti postavljen samo na eno* listo in mora izjaviti s srvojim podpisom, da sprejema kandidaturo. Dva dni pred volitvami dobi vclilec volilno legitimacijo z vsemi kandidatnimi listami, ki kompetirajo v dotičnem volilnem okrožju. Listine se tiskajo in razdeljujejo uradnim potom. Poedine stranke plačajo polovico troškov za tisk in razdelja anje. Da se ne bi predlagale liste 'strank, ki v resnici ne obstojijo, je bilo določeno, da kandidati in podpisanci list, ki ne izvolijo na vsem ozemlju republike vsaj- enega poslanca, morajo plačati vse troške tiska in razdeljevanja svojih list, in to v vseh okrožjih, kjer so bile predložene. Volitve se vršijo v določenih prostorih od 8. ure zjutraj dalje. Na enem volišču ne >me glasovati nad 1000 volilcev. Po for-■nainostih overovljenja volilne legitimacije položi volilec glasovnico kandidatne liste, za katero se je odločil, v kuverto ter jo pred komisijo spusti v žaro, dočim druge glasovnice, ki jih je odklonil, spusti v drugo žaro. Na glasovnici se ne sme izbrisati nobeno ime niti ne spremeniti vrsta kandidatov. Uspehi volitev na poedinih voliščih z do-tičnimi zapisniki, podpisanimi od članov lokalnih volilnih komsij in zaupnikov posameznih strank, ki so v boju, se dopošljejo okrožni volilni komisiji, ki drugi dan po volitvah sešteje veljavne glasove vsake stranke. Vkupno število glasov v okrožju se razdeli s številom mandatov, prisojenih okrožju. Tako dobljeno število tvori količnik (kvocijent). Vsaki stranki se prisodi toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu vseh oddanih glasov. Mandati se prisodijo po redu na kandidatni listi. Jasno pa je, da se pri tem prvem razdeljevanju ne prisodijo vsi mandati. Kaka stranka more dobiti v enem volilnem okrožju več mandatov, v drugem pa nobenega, če na pr. število glasov, oddanih za njeno listo, ni doseglo dotičnega količnika. Zato se 8 dni po prvem skrutiniju vrš:i drugi pri centralni ivolilnt komisiji. K temu drugemu skrutiniju so dopuščene samo tiste stranke, ki -so dobile pri prvem razdeljevanju mandatov vsaj en mandat. Ostanki glasov vsega ozemlja republike se seštejejo« ter se dobljeno število razdeli s količnikom, ki tvori aritmetično sredino količnikov poedinih volilnh okrožij. Rezultat te delitve označa število mandatov, ki >se imajo prisoditi na drugem skrutiniju. Vsaka stranka dobi toliko mandatov, kolikorkrat je ta kvocijent vsebovan v številu ostankov njenih glasov. Pa tudi na drugem skrutiniju se ne prisodijo še vsi mandati in vrši se tretji. Praktično je ta skrutinij le malo pomemben, ker je Še malo mandatov, ki se imajo presoditi. V teoriji pa je kompliciran v novem volilnem zakonu po dejstvu, ker se predložijo tudi mešane liste (s kandidati različnih narodnosti in posebej še komunističnimi). Za ta skrutinij predložijo udeležene stranke nove liste kandidatov izmed tistih, ki -so dobili največ glasov za onimi, ki so bili izvoljeni na prvem skrutiniju. razvidno, sloni čebosl'Ctvaški vo-7 *stem absolutni pravičnosti napram manjšinam, toliko narodnim, kolikor političnim. v praktičnem pogledu je bolj pravičen napram manjšinam, ne*« napram večini sami. Med narodnimi manjšinami ni volilni bo, tako oster. Stranke manjšin se bolj nagibljejo k združevanju, doćim se čehcslovaške stranke množijo, zlasti pred volitvami. Program velikih strank se na fP'-h odobrava, ali poslanskih mest ni to-1;ko, da bi zadostovala vsem ambicijam. Od tod tendenca za ustanavljanje novih strank v zgolj volilne namene. Malo šte-vj o glasov, ki jih take liste morejo dobiti, so na sploh izgubljeni za čehoslovaškc večino. Frančiška frukiraua ar«4aik; Naročnina leto L 60.—t upravo it 11-59. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 oent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, ogla« denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—.Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v 1 rstu, uli«\ sv. Frančiška Asiškega štev. 20- l. nad. — Telefon uredništva in uprave 1^-57. Italija in Jugoslavija prejeli mandat za poravnavo grško-bolgarskega spora? Odhod zavezniških vojaških ataščjev na grško-bolgarsko mejo — Odmeri spora v jugoslovenski zbornici BEOGRAD, 27. (Izv.) Kakor se doznava, vih incidentov m nadaljnjih zapletljajev. so se med Italijo in Jugoslavijo vršila po- i Poslanik je sicer poznat z oarom na Rajanja za skupen nastop v grško-bolgar-. stalno provokacijo po ^mitih^ »l™ Pra*e skem sporu. Ni izključeno, da bo Italiji in! voditelje bo ugotovilo l>uMyo narodov Jugoslaviji poverjen mandat za poravnavo; opravičenost grškega prestopita, ^naa K pa je pozval grško vlado, naj da nov dokaz tega spora. Danes je posetil dr. Nin čiča grški poslanik v Beogradu ter mru obrazložil grško stališče v obmejnem sporu. Na jutrišnji seji bo zunanji minister dr. Ninčić odgovarjal na interpelacijo demo- za svoje miroljubne namene. V svojem odgovoru je izjavil grški ministrski predsednik, da je Grčija pristala na to, da se wsa zadeva f^roči Društvu narodov s pogojem, da se bo bolgarsko ozemlje kratskega poslanca Grge Arangjeloviča šele takrat izpraznilo, ko se bodo Bolgari glede grško-bolgarskih obmejnih dogodkov, j umaknili) z grških postojank, kt pfh imajo Na podlagi navodil Sveta Društva naro- zasedene. Grška vlada pa je, prožeta želje, italijanski vo- pridružita se vsaki inicijativi, katere cilj je mir, vendar dov so angleški, francoski in italijanski jaški atašeji prejeli od svojih vlad nalog, da odidejo na grško-bolgarsko mejo v svrhe proučevanja položaja. Obiskali bodo _____ ______ sprejela romunski predlog pod nastopnimi, skupno določenimi pogoji: 1.) Jutri ob 4. uri popoldne odideta en grške in bolgarske obmejne čete in mesto bolgarski in en grški generalštabi* častnik Petrič, ki so ga Grki baje močno poškodo- j v Demir-Kapu, da pokažejo grskun obme,-vali. Francoski vojaški atašć je odšel že; mm stražam postojanke, katere morajo za-danes na mejo. Angleški in italijanska! ata- sesti. 2.) Nato morajo grške čete^ ki so na bolgarskem ozemlju nasproti Jule, pričeti svcfj umik ter ga čimprej končati. Za časa tega umika grških čet jim bolgarske čete zadele inc hodo Cedile, dokler ne bodo grške čete zopet prekoračile mejo. Grki izpraznjuieio zasedeno bolgarsko ozemlje ATENE, 27. Grške čete so danes v so- Še pa odideta tekom jutrišnjega dne. PARIZ, 27. Ob 6. zvečer se je pričelo izredno zasedanje Sveta Društva narodov v ministrstvu za zunanje ureditve grško-bolgarskega obmejnega incidenta Seji so med drugimi prisostvovali Chamberlam, Briand, Scialoja in Hymans. Seji predseduje Briand. Po proučitvi položaja na grško-bolgarski meji je Svet naslovil na grško in bolgarsko glasju s sklepi Sveta Društva narodov prevlado ta-le poziv,: Zastopniki imenovanih i ćele izpraznjevati bolgarske obmejne kraje- ^t^r^tL^T^if^l Cchkov § obmejnih dttodKlli garska in grška vlada izdala svojim četamj Ukinjen je obsednega stanja na Bolgarskem povčlje, da se umaknejo za državne meje, i SOFIJA, 27. Ministrski predsednik je nadalje da -sporočijo Svetu v teku 60 ur, jizjavil novinarjem: Bolgarska vlada "*n jav-ako so čete v resnici izvršile uarnk in ako nost sta glolboko prepričani, da bo Svet so bile vse čete obveščene, da morajo Društva narodov rešil bolgarsko-grški spor ustaviti sleherne sovražnosti. Zastopniki na način, ki bo v iimtere»su splošnega miru navedenih dveh vlad }ega zanimanja. Značilno je, da so informacij bo Painleve tekom današnjega se varaždinski meščani udeležili volitev v dne predložil ostavko celokupne vlade. zek) pičjem ^evilu, dočim so okoličanski Pchtični krogi menijo, da se mora kriza selj^j zelo pritisnili ter računajo svop rešiti brez odilašanja, taka da se bo megla stvu. Poslanik je v imenu svoje vlade in na piošnjo bolgarske vlade predlagal, naj se ustavi prodiranje grških čet na bolgarsko ozemlje, da se prepreči nevarnost no- deja, da se bodo ekstremistični elementi prepričali o brezplodnosti svojih dosedanjih metod in da jih bodo v lastnem interesu spremenili. Načrti vlade in gibanje med opozicijonalci Pred združitvijo maksimatiator z unitarči? RIM, 27. Radi odsotnosti ministrskega .predsednika iti nekaterih članov vlade je nastopilo zatišje v. političnem življenju-Medtem se nadaljujejo v listih razprave o no vili načrtih vlade. K napovedani ustanovitvi generalnih tajnikov v raznih ministrstvih se vprašuje neki list, kaj da bodo odslej delali državni podtajniki, ki da že sedaj nimajo skoraj nobenega dela v ministrstvih, kjer ukazujejo v resnici le ministri, in ki bodo jutri, še manj delali, ko se bodo ministri naslanjali na generalne tajnike. Sploh da bodo" drž. podtajniki najbrže imeli odslej opravljati le dolgočasne posle; posvećenja vodovodov in spominskih plošč, polaganja temeljnih kamnov in otvoritve razstav. Omenilo se je tudi, da se bo v kratkem preuredili sodni pravilnik. V smislu te reforme bo justični minister neposredno odgovoren za delovanje državnih pravdnikov. S tem bol prišlo do stroge ločitve obtože-valnega sodstva od sodečega z različno ureditvijo, različnimi garancijami, različnimi funkcijami in z različno karijero. V pričakovanja Amendole Tudi v taboru opozicijonalnega bloka vlada mir v zadnjih dneh in ni pričakovati tu posebnih dogodkov do povratka Amendole, ki se bo povrnil najbrže 6. novembra. Amendola bo po svojem povratku takoj začel is svojim delovanjem na političnem polju. V očigled morebitnemu sklicanju kongresa Splošne delavske zveze se socijalisti čni listi b a vije z možnostjo sindikalne le potrebam obrambe svobodnega sindikata ter se postavila nad vsako malenkostno strankarsko politiko. Glasilo unitarcev «Gtustizia» se je takoj zavzelo za to mdisel in v tem smislu se je izrekel tudi maksimalistični «Avanti!» Iz tega sklepa «Risorgimento», da mislijo socialistične stranke skleniti vrste svojih organizacij na podlagi socijaiističnega in sindikalnega sporazuma. HussolInUev proglas na faiiste povodom tretje obletnice pohoda na Rhn RIM, 27. Ministrski predsednik in vodja fašizma je izdal povodom tretje obletnice pohoda na Rim proglas na fašiste vse Italije, v katerem ugotavlja, da je fašizem v treh letih svojega vladanja skrbno delal na spopolnitvi fašistovske revolucije, ki da jo bo v bližnji bodočnosti izvedel do konca. V tem proglasu opozarja tudi Mussolini fašiste, da ne smejo pozabiti, da so tri poglavitne rimske čednosti pokornost, razumnost in vztrajnost, in da je fašizem s pohodom na Rim vzel v svoje roke usodo vsega prebivalstva Italije. In proglas končuje: «Črne srajce! Visoko zastave, galjardete, plamene! Za boje od včeraj m za boje od jutri, in sami — če treba — proti vsem!» A noi!» Zasledovanje KaCakn u albanski meji Neznana usoda odvedenih ohridskih veljakov BEOGRAD, 27. (Izv.) O usodi odvedene- ga ohridskega okrožnega načelnika Milana Blažiča, prote Dragutina Miloševića in šo- zveze med ^^»aKsU in V te^ I ^JVjfJše ™>nega. obiajvil zasledovanje kacaskih roparjev je bilo ^ odposlano nekaj oficirjev in več oddelkov oziru je list «Battaglie Sindacali» članek, kjer zavrača vsako misel na sporazum med maksima lis ti in komunisti ter nastopa na drugi strani za skupno akcijo na sindikalnem polju med unitarci in ma-ksimalisti, katera da ima večje možnosti za obstotj radi večje sorodnosti v načelih in metodah obeh soc i j ailistič niih skupin. Po mnenju omenjenega lista bi se moralo o-svoboditi sindikate vsakega strankarskega vpliva, kar bi seveda izključilo vsak monopol socijalistov nad Zvezo dela. S tem bi bila temveč podana garancija za vse, da bo ta največja delavska organizacija sledila Volitve v senat se vršijo na istih podlagah in istega dne. Čehoslovaški senat je 'sestavljen iz 150 članov, izvoljenih za dobo 8 let (poslanci pa za 6). Volilci so državljani obeh spolov, ki so dosegli 26. leto. Izvoljen more biti vsak državljan brez razlike spola, ki je dosegel 45 leto. Volilnih okrožij za senat je samo 12. orožnikov. Zasledovanje vodi general Tomić. BEOGRAD, 27. (Izv.) Zasledovanje roparske toipe, ki je odvedla dva ohridska veljaka, je trajalo celo noč in cel dan. Orožniki so preiskovali« vse vasi ob albanski meji, a brez uspeha. Seja Narodne BEOGRAD, 27. (Izv.) Seja Narodne skupščine je bila danes slabo obiskana. Poslanec SLS Kremžar je govoril proti načrtu invalidskega zakona. Razprava se nadaljuje jutri dopoldne. St. Radić prida jutri zopet v Beograd BEOGRAD, 27. (Izv.) Stjepan Radić pride v Beograd v četrtek zjutraj. Z njegovim prihodom v* Beograd se zopet pričenja vprašanje njegovega vstopa v vlado. nova vlada predstaviti že v četrtek ob otvoritvi zbornice in senata. Predsedriik republike Doumergue bo najbrž Painleveju sestavo nove vlade. Poleg Pain-leveja -se omenja tudi Briandovo in Herrio-tovo ime. PARIZ, 27. Ministrski predsednik Painleve se je podal ob 14. uri k predsedniku republike in mu predložil ostavko vlade. PARIZ, 27. Painleve je baje povabil Herriota, da vstopi v novo vlado. Herriot se ni še izjavil v tem oziru in si je pridržal svobodo, da prouči položaj. izprememiie v nemški vladi BERLIN, 27. Hindenburg je sprejel ostavko treh ministrov in naprosil vlado, da ostane na svojem mestu. Finančno ministrstvo je bilo poverjeno Lutherju, notranje udeležbo na 80 do 90 odstot. Od 3000 volilnih upravičencev je volilo 1986. Prejeli ! so: samostojni demokrati 337 glasov in 5 Poveril j mandatov; radikali 182 glaso v in 2 mandata; radičevci 618 glasov in 9 mandatov.; frankovci in druge skupine 826 glasov in 11 mandatov; Davidovićevi demokrati 102 glasova in 2 mandata. Noblova nagrada za Gteraturo PAR12', 26. Noblova nagrada za literaturo za leto 1925. je bila podeljena norveški pisateljici Sigrid Undset radi njene trilogije «K.ristina Lavransdatter». Revolucija v KiKarcgul Spopad z vladnimi četami — 11 mrtvih rn 13 ranjenih LONDON, 27. Agenciji Reuter poročajo iz Manague (prestolice republike Nika- ministrstvo vojnemu ministru in ministrstvo ^ ^^ da . bfvši preasednik in načelnik za narodno) gospodarstvo prometnemu mi- — nistru. S tem je kriza rešena do -sklicanja zbornice. Občinske volitve v Berlinu BERLIN, 27. Po dosedaj ugotovljenih izsdlih pri občinskih volitvaii v Berlinu bo razmerje strank nastopno: Socijalni demokrati 74 mandatov (dosedaj 46 socijalnih demokratov in 44 bivših neodvisnih socialistov), nemške nactjomalna ljudska stranka 47 (dosedaj 42), komunisti 42 (20), demokratska stranka 21 (17), gospodarska stranka 9 (12), centrum 7 (8), intransi- j nistre v svrho preprečenja nadaljnjega pre-gentrii socijalni demokrati 3 (1), nemška j ltvanja krvi.____ DNEVNE IfESTl Obletnica pohoda na Rim konservativne stranke Clomorre zasedel mesto m se polastil trdnjave Lalomu. Trd-njavska posadka tse ni upirala, temveč se je pridružila upornikom. Spričo te akcije je konservativna stranka pozvala predsednika republike, da odslovi liberalne ministre. Uporniki so vkorakali v Managuo po srditem boju z vladnimi četami. V vsem je bilo 11 mrtvih in 13 ranjenih. Verjetno je, da se bo predsednik republike uklonil i konservati vcem in odpustil liberalne mi- Danes proslavljajo v Trstu in drugod po Italiji fašisti obletnico pohoda na Rim, ki se je začel, kakor znano, dne 28. oktobra 1. 1922. ter ise končal z zmago fašizma, ki je prevzel vlado Italije ter jo drži od tedaj trdno v svojih rokah. Letos je torej tretja obletnica omenjenega dogodka. Za letošnjo proslavo pohoda na Rim so se pripravljali fašisti v razpoloženju nekakega posebnega zmagoslavja, ki jim ga vlivajo razni politični dogodki tekočega leta: popolna zmaga fartnaccizma, t. j. skrajnih smernic v fašizmu samem, v državni upravi pofašistenje oblastev in uradov, v zakonch daji napoved novih «revolucionarnih» zakonov o preuredbi države, vsaj relativna zmaga v nedavni bitki za lire, in kar smatra ves fašizem za svoj največji uspeh, razpad Aventma, ki je sedaj že gotovo dejstvo. Kakor lani, tako se opaža tudi letos stremljenje fašizma, da bi pretvoril proslavo pohoda na Rim v nekak uvod k državnemu prazniku zmage, ki se vrši dne 4. novembra. Od tod prizadevanje, da se pritegnejo k proslavi obletnice fašistevskega pohoda vsa ona društva, ki utelešujejo spomin na zadnjo vojno, n. pr. organizacije vdov in sirot, vojnih pohabljencev, arditov, prostovoljcev Hd. Medtem ko je bilo naletelo to stremljenje fašizma lani na nepremagljive ovire, kaže vse, da letos ne bo ni kakih težkoč. Kakor je še vsem v živem spominu, je izvršila lansko leto na današnji dan sovražno demonstracijo proti fašizmu velika organizacija bivših borcev, katera je izdala svojim članom ukaz, da se ne smejo udeležiti slavnostnih sprevodov dne 28. oktobra, ker da je praznik bivših borcev 4. novembra, t. j. obletnica zmage. Posledica te demonstracije so bili znani krvavi spopadi med fašisti in bivšimi borci v Rimu in po nekaterih drugih mestih Italije pri^ obhodu na dan obletnice zmage, spopadi, ki so trajno utrdili sovraštvo med fašiisti in vojnimi veterani ter ga napravili nepopravljivo. Letos taka demonstracija ne bo mogoča, ker je bilo vodstvo omenjene organizacije razpuščeno in imenovan na njegovo mesto direktorij treh komisarjev. Dnevi koncem oktobra in začetkom novembra pa so tudi brez oizira na epizodo fašistovskega pohoda zgodovinski važni in pomembni, ker padajo v to dobo zaključni dogcuiki zadnje svetovne vojne, s katerimi se začenja... nova doba tudi v zgodoviini na<9 Jugoslovenov v Italiji. Tudi za nas so torej to dnevi obletnic. O tem pa kaj več v jutrišnji številki. • # # Proslave v Trstu se začnejo danes predpoldne ob 8. uri z mašo zadušnico za padle fašiste, in sicer v cerkvi Marije Pomočnice (pri starem sv. Antonu). Ob 10.30 se | bo vršila izročitev zastave 1. kohorti legije Sv. Just. Popoldne ob 2.30 bo parada milice na trgu Unita; s trga krene tudi sprevod po mestu. Ob 5. uri se bo vršilo slavnostno zborojtanje v gledališču Rossetfci. Matteottijev prcces Glasom zadnjih poročil iz Rima je sedaj baje gotovo, da bo mogla obtožbena sekcija izreči isvojo razsodbo glede zaključkov preiskave najkasneje do 15. novembra, tako da bi bilo istotako sedaj že gotovo, da se začnejo obravnave pred rimisko poroto kmalu po novem letu. Branitelji obtožencev kakor tudi zastopnik civilne stranke so predložili obtožbeni sekciji svoje 'spomenice. Civilno stranko (vdovo Matteottijevo) zastopa unitarski poslanec in odvetnik Modigliani. Njegova spomenica, ki' jo je predložil v pondeljek, obsega nad sto strani pisanih na stroj. Tu Ji obrambene spomenice, ki so jih predložili odvetniki Romualdi, Angelucci in Russo, branitelji Rossija, FilippeHija in Marinel-lija, 'Sio zelo obširne ter obsegajo vsaka nad 50 strani pisanih na stroj. Predvideva se, da se proti razsodbi ob-težbene sekcije ne bo pritožila nobena stranka, tako da se bo mogla takoj po razsodbi razpisati obravnava. Vodstvo italijanskega novinarskega udruženja ra (pušteno Prefekt rtmske pokrajine je izdal dekret, s katerim se razpuščata vodstvo italijanskega novinarskega udruženja s sedežem v Rimu, kakor tudi upravni svet blagajne v podporo novinarjev, ki si jo je ustanovilo rečeno udruženje. posle vodstva udruženja bo opravljala trojica novinarjev, ki jih je prefekt že imenoval. Vodstvo omenjene dobrodelne naprave je poverjeno svetniku računskga dvora Aleksandru Lupinacci. Prefekt utemeljuje svoj dekret s hudimi navzkrižji, ki da so že dolgo ovirala uspešno poslovanje vodstva kakor tudi blagajne. Ta navzkrižja so imela svoj izvor v dejstvu, da sindikat fašistovskega tiska ni hotel priznati starega, sedaj razpušče-nega udruženja kakor poklicanega zastopnika italijanskega tiska. To pa zato, ker je to udruženje — kakor so trdili novinarji fašistovske smeri — nasprotno narodni istvari; aH, kakor je točnejše brzojavi! generalni tajnik fašistovske stranke Farinacci: ker je brlo vodstvo protifaši-stovsko in masonsko. Tako je sMni val, ki Vsi današnji obtoženci so bili Col- yi]i z ^brim uspehom razgovoru, ki je trajal uro infar;chevi prijatelji- sestajali so se z njim ob niki ^ Tolmina: Bevk ----„ raznih pHiikah, prirejali pojedine in popivali, Kenda Ivana iz K----,------ kovali zločinske naklepe itd. Na enem »zmed. Krogel* Anton iz Tolmina, KraSna Viktor i: teh sestankov, ki se je vršil v gostilni Brioni, j j^ijc, Lukman Ljudmila iz Idrije, Maj-nik Aloj . ■__J _ 1 _ T ■__x ..i — mm reui nan^H hran 11— i ' • • TI : • XT _____ _ * 17_; 1 ^ i_ 1__ T-} i 1l l l K u sesuttuiuuv, n-' j*- ' f,— -----------. | i ti v i J t-, ^uMuau ujuuiuu« i/, lun)«., ■■ ""i- so izdelali načrt za roparski napad na hranil-. ^ Jz Jurije, Nemec Emilija iz Bilf, Poljenšek nico v Puli. To sta sicer tudi priznala cbto-|^arija iz Idrije, Prezelj Albina iz Podmelca, Nenavaden jubilej Čehoslo vaški listi so objavili dne 21. oktobra članek o kronistu Kosmasu. tičoči ®e 800-letnice njegove smrti. Kosmasa smatrajo literarni strokovnjaki za stvarnega ustanovitelja češke literature, čeprav je pisal svoja dela v latinskem jeziku. Toda ^ ^ ____ njegova kronika je btfa vedno ne samci ] ^OIt,v XT sodijo pošastnem prepričanju skupni kamen češke historiografije, ampak; Qd ^^ ^ __ ^vlja... so jo z zadovoljstvom čitale sirse plasta tekom dolgih stoletij. O Kosmosovem življenju je ostalo le malo podatkov. Po2nano __________ __________ ________^ ^ _____ je le, da se je rodil okcli leta 1045. iz BenolTčh, Višnovitz in Jurmanova. Dokazal je, j večjo količiao... sladkorja (ne mesa!), .katerega ugledne četke rodbine, da je študiral naj- da so tega zločina krivi Battistig, Višnovitz in|M pa pozneje pustili na cesrti. Tretje dcan;e prej v Prao'i a kasneje v Luttichu v da- Jurmanova, dočim je glede ostalih »btožencev bi se bilo moralo vršiti pri krojaču Mikužu, t •____1- J_ 1- Jv.^nlvtr« finvn. 1__HL :„ to fi. I\r<»n>acfin nrP Ng Qriie tak0i gospod državni pravd spi sov. Za svoj čas je bil Kosmas nena- j ^ sicer vam zaženem čevelj v obraz! Ka- vadno naobražen in je zelo dobro poznal j lcf(J priležnioo menite vi? To je moja zaro- svet. Cesto je potoval po inozemstvu. Obi-j tenka in je poštena ženska. Čudim se vam, da skal je Nemčijo, Italijo in Madžarsko, pa | se kot izobražen mož tako izražate!* tudi češke dežele je poznal jako dobro, i Nepričakovani vzklik Collarichev je p-recej j &reče in kislo muzal, ko je ugot-vljal višino stroškov, katere mu je povzročilo ponočno gostovanje nevabljenih toda rutiniranih igralcev Italijanska tržišča, — Valovanje cen, ki je danzadnem »opazujemo na amerikanskih tržiščih, je zelo utrudilo italijanske trgovce z žitom. Tudi primanjkujejo tukajšnji Spekulaciji za njen nekdanji razmah posebni krediti. Zato se udeistvuje le v ponovnih prodajah že plavajočega ali potujočega bla-ga, ki ga je navadno malo na razpolago in se po njem v malem obsegu vedno povprašuje. Italijanske kroge je razočaral ruski uvoz v Italijo, ki po najnovejših računih ni pre^g«! vsote 175.000 metrskih stotov in ki menda ne bo tako obilen radi bližajoče se zime. ki bo onemogočila vsak dovoz v ruska izvozna pristanišča. V tukajšnjih krogih sicer prevladuje nazira-nje, da se skriva pod sedanjo negotovostjo v svetovnih notiranfih ponovno dviga ne žitnih cen za prihodnje mesece, naziranje, ki gotovo ne bo brez vsake podlage. Na podlagi gornjih vi sti se je započel na italijanskih žitnih borzah tedenski promet v »«lo mlačnem raspoloženju, ki je prevladovalo skozi cel teden. Miafcnost v k*upčijo z domačo pSenioo ni vodila k nizkim ofertam, ampak ponudniki so z ozirom na večinoma višje nominalne cene inozemskega žita svoje cene zvišali. Zato ni bilo mogoče zabeležiti nikakega večjega prometa. Po nemškem žitu, 'ki je v prejšnjem tednu šlo zelo živahno v promet, se ta teden ni povpraševalo, ker so se njegove cene izravnale z domačimi. Na ta način je za sedaj zaključena kupčija v nemški pšenici. Na žitni terminski borzi v Genovi se je cena inozemski pšenici dobava oktober zvišala za L 2% in skoraj is i -i navzočne. zato ve preasedmK, da zopet vzpo- 1125. Zapustil Le dragoceno kroniko o ce- ^^ za Us prekinii razpravo. iS večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. £avek od vleg plača zavod sam. Ca e posojila na vknjižbe, menice, z i-stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke ođ 8 v, so 13 tn od IS do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67. &kš zgodovini. To njegovo delo se prišteva k najboljšim zgedevinskim delom srednjega veka. Svojo kroniko je začel pisati okoli leta J100., a pisal je vse do svoje smrti. Četudi ta kronika ni brez pogreškov, vendar kaže velike prednosti :v marsikaterem pogledu. Znal je razlikovati med zgodovinsko resnico in pripovedko, a zgodovinske dogodke je znal zasledovati z veliko pažnjo. Imenujejo ga očeta češke zgodovine, Nemci pa mu očitajo, da je bil pristranski v prileg praškim škofom in nasproten Nemcem. Njegciva kronika se je ohranila do danes v 14 rokopisih. Izdana j je bila večkrat ali v latinskem originalu, ali v prevodu. Urnik o prcthtojefc praznike Preteklo sobe to so imeli predstavniki razn''li podjetij /m ustanov v Trstu v tukajšnji trgovinski zbornici sestanek ter se dzgovorili glede urnika povodom predstojećih praznikov, kakor sledi: Za denes 28. oktebrar v pristanišču' od 8. do 14. ure brez počitka; trgovine na diobno se zaprejo ob 14. uri; po privatnih uradih gre urnik do 13. ure; industrijska podjetja se držijo veljavnih pogodb. 1. novembra; dan vseh svetih: praznik ves dan. ker nedelja. 2. novembra: vseh mrtvih dan: navaden delavnik. 3. novembra: sv. Just — pol praznika, trgovine in uradi se zaprejo ob 13. uri. Industrijska podjetja po pogodbi. 4. novembra: državni praznik, ki se praznuje ves dan. — Smrtna kosa Dne 27. t. m. je umrl v sanatoriju v Ljubljani g Anton Uršič, posestaik v St, Vidu pri Vipavi, Poko/nik je užival velik ag-ied kot umen gospodar, poseboio pa kot uspešen delavec na zadružnem polju. Posojilnica v Vipavi, Gospodarsko društvo velikimi in upornimi .kletmi in moderno opremljena Mlekarska zadruga v Št. Vidu so bile na p/, njegove ustanovitve. Vse te naprave j« vodil do malo preci smrtjo s strokovnjaško sprelnost/D in naravnost mlatfeniško v-nemo ilub v:soki starosti — prekoračil je 76. leto. Bil je tudi več let uzoren. župan občine šent-vidsk« in moder svetovalec soobčanom v vsaki stvari. P.okojnik ;« bil svak nač«ga ravnatelja g. Maksa Cotiča. Zaslužni mož naj uživa božji mir! Žalujočim ostalim, posebno pa •mami* Mariji, kakor jo sploh nazivajo v znak spoštovanja, naše najskrenejše sožalje. — Po konferenci narodnih manjšin v Ženevi. Izmed govorov, ki so bili izrečeni na manjšinski konferenci, smo prejeli tudi' govor poslanca dr.ja Pavla Schiemanna, ki ga objavimo v eni prihodnjih številk. Obveščeni smo dalje, da se je konference udeležil tudi poslanec dr. Besednjak, ki je tudi nastopil z lepim gervorom. Pridržujemo si, da ta govor ponatisnemo iz «Goriške Straže», ko bo objavljen. — Popravek. V govoru dr. Wilfana, ki smo ga objavili včeraj na uvodnem mestu, se mora v zadnji vrstici drugega stolhca brati: «ZakljiU-frujemo^ in ©e »zaključujem«, v opazki pa, ki sledi neposredno potem na dnu ©tolbca, bi se Collarich je popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Po odmoru ie drž. pravdnik začel razpravljati o Collaricnevih' zločinih, s katerimi je kr-viočni tolovaj tako žalostno zaslovel, na kar je zelo poimseo. Predvsem vjetski banki za trgovino z inezem- voljimo s kako majhno rečro, kater« ni vredno • 13------n— niti omenjati. Vlačim® se po tleh, po razdra-pani jx)ti, brez ciljev zadovoljimo se z malim in vsakcanim in se ne zavedamo, da resi Ie največje dejanje smereče na najvišje vrhunce. Kaj naj rečem o našem kult. delu? Statistik ne navajam, ko bi bile slabe in kratke, tudi stvom, ki že poseduje pariško «Banque Com-merciale pour TEufope du Nord», otvoritev podružnice v Genovi. Otvoritev te bančne podružnice je popolnoma v skladu z ruskim izvozom, ki gre v Italijo večinoma preko Genove, kjer je pred vojno že obstojala podružnica bivše ruske banke za inozemsko trgovino, nimami namena pisati zgodovine o našem deiu, ki ie pozne:e prenehata s poslovanjem. Nova ampak samo zbudi' f" -1- - J ~ u Ti Imamo štiri društva Najstarejši slov. denarni zavod Vipavsko, istrski refosk in kraški teran. Na normalen človek ki da ni odgpvoren k Ta^^zbuditi težnjo k" zb^jšanju. — 'podružnica bo stala pod vplivom sovjetskega j deb. ,0 jn za driižine VialS XX Setfiem. dejanja. Poudaril je. da je .CoHarich p*C, ^^ ^ ^^ ki so pa v - arhiv. komisarjjata za zunanfo ^inoJ br® 94 (prej Acquedotto) na drobno in Z« Alkoholni monopol v Rusi i je ustanovila - Telef. 2-41 kakršni so bili umor gostilna čarke Del Monte, gostilničarja Ritterja in sester Hla^Tracca-nelli, mora otrpniti vsako človeško usimle-n e napram n«mu. ne more biti govora o m-kaki opravičbi. Ti zločini dokazujejo, da ie Collarich izvrševal svoja dejanja s hladno, cinično preudarnostLO, ki jo j« zmožen samo človek, ki je pri zdiavi pameti. Njegov izgovorv ga je kot deček v begunskem taborišču v Wagni moral krasti radi gladu ter da je nesebično razdeljeval plen med lačne begunce, te tudi jalov. To ni bila nikaJca nesebičnost, ampak čisto egoistično hlimene dobrosrčnosti, s katero je hotel premišljeno prikriti in ublažiti svoja lopovstva. Fotem, Ko je zapustil begunsko taborišče je imel Colla- Borsfia p©ro4.— : Švica o J policijska«* -------. jorilike, temveč še raje prost ovo W ostal na slabi poti. Potemtakem jc popolnoma sam Kriy, da je človeška družba izobčila tt svoje srede. Razpravljapč podrobno o tolovajevi duševnosti, je pravdnik dokazoval, da Colia-richeva odkiitosrčnost ni bila mkoli iskrena. Ce trdi, da je kradel io ropal le z namenom, da b' ikodiovai bogatinom m pomagal revežem, zakai je potem okradel drja Locau^a, gostilni?arko Del Monte ;n sestn Hla, -canclii? Mari ro bile te osebe bogate? Ne, le proti slabotnim je on izrabil svoo moc. Sodba bodS neizprosna. Na podlagi teh izvajanj je crž. pravdni-k priporočil porotnikom, naj ne P^^f« mkakih olajševalnih okolščin, kajtd Collarichevi počini so tako krvavi in. kruti, da vpijejo do neba po maščevanju. Tisti, ki fih še zakrivil, ne zasiti« nt i trohice prizanesljivosti ali nailosti. In KlfUD temu bo obsodba še milostna, kajti porotni*! ne morejo izreči one obsodbe, ki jo « rich izrekal nad svojimi Žrtvami. GovorniJcje rrato opisal z živimi barvama porotnikom Krvavo zgodovino Goli ari chevih zločinov m njihovih pretresljivih podrobnosti. V dvorani je ves čas vladala mučna tišina, ki so jo motila le govornikove vznesene besede; obtoženci so sedeli nepremično sklonjeni na svojih klopeh in poteze na njihovih obrazih so pričale, da jih je neizprosni govor drž, .ptravdnika globoko presunil. Sledil je kratek odmor, po katerem je drž. pravdnik z globokimi izvajanji dokazoval krivdo Golaricha pri zločinih, ki jih še taji, in sicer roparska napada na zasebnico Bas-sich - Passanin in zasebnico Kalagas, obe iz Pule, tatvino v škodo trgovca Delise, tudi iz Pule, poskušane umore varnostnih organov Pappagallo iz Trsta, Ferraro in Kramerja iz Pule ter razne druge man,še zločine. Glede poskušanih umorov varnostnih organov je drž. pravdnik zahteval, da morajo porotniki potrditi obteievalne okolščine. Po novem odmoru je prosil za besedo odv. nič še poskušali, ker plavamo petdeset let za ostalim svetom. Vzroke nedelavnosti pustim zaenkrat, ker niso taki, da bi »e ne d«i odpraviti. Treba je samio svežih moči in mladih rok. _Zopet izlet. Kara? Na Kovačev Rovt! Naša družba se je povečala po dosti dijakih in ^ A°teae" d":J3. - do 34 50; Berlin odrajžali smo proti Rovtu, da z gručo pogie- od „ do 6,,3 . Bukar^št od 12.10 do 12.50 damo v to solzno idri^ako dolino. Ustavili smo | p^ ^ 7+35 do Odrska od U.0347 do se pri gramofonu na Rovtu, ki so ga navijali Dunaj od -.350 do —.360; Zagreb od in bi ga bili tud* navili, če bi pustila «kelnar- 44 m, do 44 80. ca», ki ni dala «vinte» brez centesimov. Raz- Benečij^ke obveznice 65.60. vila se je prisrčna zabava in dovtipe sta skrbela br. Č. in B. Največjo pozornost je zbudil prvi s solopetjem s spremljanjem zbora, bil je pa tudi nzbjsrečnejši, ker je pri «kuhalnici» dobil najlepšo -kazen — mesece šteti. Tako^ je minulo popoldne in z mrakom smo se vračali domov. — Šola. Jesensko zasedanje izpitov na realki je .končalo 17. t. m. Kandidatov pri maturi je bilo 15, od teh je napravilo maturo 12 in padlo 5. Pri ponavijalnrh Izpitih čez šesta razred; so padli itir> učenci. Redni pouk je začel 20. t. m. Vpisanih je 23 učencev in 3 učenke. — Himen. Poročil se je 20. tm. naš brat načelnik Fran Kršnik z gdč. Julko Podobnik. V VALUTE: Trst* *27. oktobra. Avstrijske krone od O-O^S do 0.0360; dinaiji od 4 J. - do 44.76; dolarji od 25.— do 25.25; novci po 20 frankov od 95.— do <>9 —; funt šterling od 121 75 do 122.10, Danes je borza zaprta. plačuje ALOJZIJ POUK, mm Goribaldi Z prvo nadstropje Pazite na naslovi Pazite na naslov! inserirojts u „Edinosti" Briljanfe, bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke m plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Vfa TO&RE BIANCA 28 Brezplačne cenitve v uradu in na doinu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. ti* Zdravilni coKo prodajajo-v vseh lekarnah. Proti glistam v (zelenih zavitkih) po L 1.—. Odvajalni (v rudečih zavitkih; po cent. 50 za odrasle in otroke se PODLISTEK moralo tui) iziraz t. d.» glasiti: -Govornik je rabil tukaj (ne 1 Poilucci, ki je zahteval nekatera pojasnila gle-z nacionalizem v posebnem pomenu i. je nadaljeval ogledujoč n>no uniformo., da sc osebno zanimate za strežen* bolnikov.» , , ... - To kaže, kaki> mak) veste o meni, gospod Crawshay.'»