PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevnih
O ti >
o t
■j"	s-
Z-«	k
c.
!>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 86 (12.718)
Trst, sobota, 11. aprila 198'
o-
o
Potem ko je predsednik senata Fanfani na pritisk KD mandat zavrnil
Cossiga zaupal sestavo vlade notranjemu ministru Scalfaru
Zadnja
šansa
SANDOR TENCE
Izbira ni po volji socialistom, kritizirajo pa jo tudi komunisti
RIM — Mandat za sestavo nove vlade, ki ga je predsednik republike sinoči poveril notranjemu ministru Scallaru, predstavlja formalno gledano zadnji in skrajni poskus za rešitev te zakonodajne dobe ter istočasno potrjuje, da so predčasne volitve v teh razmerah dejansko neizogibne. Državnemu poglavarju je treba priznati, da je med to zapleteno vladno krizo naredil vse, kar je bilo v pristojnosti Kvirinala za izhod iz slepe ulice in predvsem za zaščito od ljudstva izvoljenega parlamenta. Najprej je poveril mandat Andreottiju, zatem je s pogumno potezo prvič v zgodovini republike poklical na Kvirinal komunistko Jottijevo, ob propadu njunih poskusov pa je zavrnil Craxijev odstop ter poslal njegovo vlado pred parlament, kjer pa se je po pričakovanju znašla brez potrebne politične večine. Cossiga je naredil vse, kar se je narediti dalo, ob koncu pa se je tudi on moral sprijazniti z dejstvom, da je pet-strankarska koalicija propadla in da v parlamentu trenutno ni alternativne večine, ki bi lahko nadomestila dosedanjo.
Scallaro je prvi notranji minister, ki je istočasno mandatar za sestavo nove vlade, kar samo po sebi dokazuje, da smo priča res izjemnemu političnemu in tudi ustavnemu dogodku, o katerem se je vredno temeljito zamisliti. Hkrati ne gre podcenjevati dejstva, da je Cossiga prej kot notranjemu ministru ponudil mandat za sestavo nove vlade predsedniku senata Fanfaniju, ki pa ga je odklonil ter s tem tudi on neposredno priznal zapletenost in izjemnost tega političnega trenutka.
Mandatarja čaka vsekakor delikatna in težka naloga, čeprav je pričakovati, da se bo predstavil pred parlament z dekretom o razpustu zbornic in o razpisu predčasnih volitev. Scallaro bo moral v vsakem primeru sestaviti vlado, četudi manjšinsko, ni pa še jasno, s katerimi silami in s katerimi ministri. Takoj nato se bo moral soočiti z vprašanjem ljudskih relerendumov, ki so že razpisani in ki se ne dajo kar tako izbrisati, zlasti potem, ko se je večina senatorjev izrekla za njihovo redno izvajanje. Ne gre konec koncev tudi pozabiti, da so se vse politične sile, z izjemo fašistov, že izrekle proti razpustu zbornic.
RIM — Iz Cossigovega cilindra je nepričakovano skočil notranji minister Oscar Luigi Scallaro: državni poglavar mu je poveril sestavo vlade, ki naj iz.-pelje predčasne volitve, te pa bodo domnevno 14. junija. Tako je in nič drugače, čeprav ne sme nihče tega povedati. Nobenega pravila ni namreč, po katerem lahko predsednik republike naroči izoblikovanje vlade zato, da jo parlament pokoplje in da se skličejo volitve; pa tudi takšnega pravila ni, po katerem lahko poverjeni predsednik prizna, da bo klonil in predčasno razpustil parlament.
Toda mimo vsake obredne folklore je smisel tega mandata prav ta: KD si hoče utrditi tla za volilno preizkušnjo pred naravnim iztekom zakonodajne dobe. K takšnemu tolmačenju nas navaja sicer že način, kako je Cossiga izbral Scalfara. Preden ga je poklical na Kvirinal, se je posvetoval s predsednikom senata Fanfanijem, ki pa je ponudbo o mandatu odklonil: pozno sinoči, ko je Scalfaro že sprejel zahtevno nalogo, je izjavil, da ni pravih pogojev za zaupanje sestave vlade predsedniku senata. Z drugimi besedami: Fanfani si tudi v svojstvu vodje ene od dveh vej parlamenta ni upal
izdati mrtvaškega potrdila za deveto zakonodajno dobo republike,-saj bi bil na ta način tudi sam odgovoren za njen konec. Nasprotno, Cossigi je dal jasno razumeti, da bi bil lahko sprejel mandat izključno za institucionalno vlado, torej takšno, ki bi izpeljala tudi referendume. Temu pa je KD seveda odločno nasprotovala.
No, ko s Fanfanijem ni šib, se je Cossiga obrnil na Scalfara, se pravi za kandidaturo, ki bi jo bilo moč predstaviti kot »garancijsko« tako vpričo dejstva, da je notranji minister bil več let podpredsednik poslanske zbornice, kot spričo njegove sedanje zadolženosti. V prvi vrsti pa zato, ker ji je bila KD naklonjena. Scalfarovo ime je med zdajšnjo vladno krizo pravzaprav že krožilo, četudi brez posebnega poudarka, a dosedanji ministrski predsednik Craxi je prav iz nasprotovanja tej kandidaturi na koncu kongresa PSI v Riminiju izjavil: »Socialisti ne bodo sprejeli možnosti, da bi morebitne predčasne volitve upravljali "prefekti".«
Izbiro državnega poglavarja ocenjuje negativno tudi KPI, katere tajnik Natta je bil ravno včeraj dopoldne na Kvirinalu. »Poveritev mandata za se-
stavo nove vlade Scalfaru — je izjavil Occhetto je v protislovju z neuspelim poskusom zaupanja te naloge predsedniku senata. V Fanfanijevem primeru bi bila odločitev institucionalno utemeljena, kar pa ne velja za notranjega ministra, niti ne za katerega koli drugega ministra razpuščene vlade. Poslanec Scalfaro se predstavlja torej kot zastopnik KD. Če je predsednik republike ugotovil, da ni pogojev za referendumsko vlado, pa smo vseeno še daleč od tistih jamstev o nepris-tranosti, ki smo jih bili zahtevali.«
Scalfaro se bo vsekakor že danes dopoldne lotil dela in se sestal z delegacijami strank, sicer pa je časa res malo: vlada bi morala biti sestavljena najpozneje že v torek in v sredo bi se morala predstaviti parlamentu. Če naj bodo volitve 14. junija, je pač treba razpustiti parlament najkasneje 30. aprila, toda vmes bosta še velika noč in kongres PRI, da ne omenjamo »vojne vihre«, ki jo napoveduje Pannella: radikalni voditelj je že pozval socialiste in komuniste, naj parlamentarno razpravo o zaupnici zavlečejo z obstruk-cionizmom, tako da bodo referendumi neizbežni.
G. R.
M
O
O
Papež Ne spuščajte se v razredne boje
BUENOS AIRES Tudi včeraj se je papež izmučil, pa ne le fizično. V mestu Parana je srečal etnični mozaik nemških, ruskih, italijanskih, belgijskih, švicarsko-francoskih in arabskih priseljencev ter jih označil kot vzor mednarodnega sožitja, v Buenos Airesu pa se je sešel s poljsko skupnostjo, ukrajinskimi katoličani (uniati), Židi in delavci. Rojaki so mu predočili nujo po zrušenju »brezbožnega varšavskega režima«, Ukrajinci so ga spomnili na »Cerkev brez glasu«, Židje so ga pozvali, naj tudi »de jure« prizna Izrael, on pa je diplomatsko priporočil slogo med različnimi veroizpovedmi.
Pred predsedniško palačo Rosada so matere desaparecidosov medtem vzklikale proti domači cerkveni hierarhiji, ki je bila in je na strani močnih, a tudi proti Janezu Pavlu II., ker jih ni sprejel, češ da nima časa. Tu je bila tudi napredna duhovščina in se vpraševala, čemu papež kot branitelj človekovih pravic ne sprejme glasnikov organizacij, ki se za te pravice dan za dnem vztrajno borijo. Pač pa je Wojty-la spregovoril poldrugemu milijonu delavcev in voditeljem peronističnega sindikata CGT, ki ga vodi konservativec in protialfonsinovec Ubaldini. Cerkveni poglavar je obsodil izkoriščanje delavcev in priznal pomen sindikatov: ti morajo voditi dialog s poli- ' tiki, ne pa se spuščati v razredne boje, ki so »ideološko in zgodovinsko zgrešeni«.
D. G.
Diplomatska ofenziva SZ pred Shultzovim obiskom v Moskvi
Gorbačov v Pragi ponudil pogajanja o taktičnih jedrskih raketah v Evropi
Mihail Sergejevič Gorbačov v Domu kulture v Pragi
PRAGA - Sovjetski partijski voditelj Gorbačov je včeraj v Pragi Zahodu predlagal likvidacijo kemičnega orožja in pogajanja o taktičnih raketah dometa od 500 do 1.000 kilometrov, ki ne bi bila vezana na pogajanja o evroraketah, obenem naj bi zamrznili število taktičnega jedrskega orožja z dometom od 100 do 500 kilometrov.
Obisk Mihaila Gorbačova v Pragi je torej za-dobil širše dimenzije od tistih, ki jih je dala slutiti nekajdnevna odložitev zaradi »lažjega prehlada«. Gorbačova seveda žuli perestrojka, dobro se zaveda, da mora ta prej ali slej zajeti tudi zavezniške države. V Pragi se mora torej spoprijemati s pravim paradoksom, ko mora prepričevati češkoslovaško vodstvo v pravilnost svoje perestrojke, ki je na las podobna Dubčkovim reformam. Težko je vcepiti v glavo to dejstvo ljudem, ki so prišli na svoje položaje po »bratski pomoči« zavezniških držav, ker je ČSSR z Dubčkom krenila s poti realnega socializma. Z mojstrsko potezo je torej Gorbačov vsaj delno osredotočil pozornost na razorožitvena vprašanja, s tem posredno opozoril praško partijsko vodstvo na svojo majhnost.
Povsem razumljivo so najnovejši razorožitve-ni predlogi Mihaila Gorbačova povzročili presenečenje v zahodnih krogih. Vsi so namreč pričakovali, da bo sovjetski partijski voditelj dal nove predloge šele ob prihodu ameriškega državnega tajnika Shultza v Moskvo prihodnji'četrtek. V
krogih NATO niso včeraj prikrivali nelagodnosti ob taki potezi in navajali, da ne morejo dajati ocen, saj so ta vprašanja preveč kočljiva, da bi jih obravnavali v javnosti, ker se mora o njih izreči diplomacija.
Vsekakor pa so se že oglasili tisti, ki nasprotujejo kakršnemukoli dogovoru, da bi s svojimi tezami pogasili nov plamen upanja. Po teh tezah naj bi bila zamrznitev taktičnih jedrskih orožij dometa pod 500 kilometri nesprejemljiva, saj bi varšavski pakt ohranil premoč. Natovske generale ničelna opcija ne prepričuje, pozabljajo seveda, da je ta predlog nastal na zahodnem zelniku, da ga je Reagan vihtel kot prapor svoje miroljubnosti.
Včeraj pa je Mihail Gorbačov posredno priznal sovjetsko premoč v jedrskem taktičnem orožju, ko je ponovil obljubo o umiku dodatnih taktičnih raket z ozemlja NDR in ČSSR. Ponovno se je zavzel za 50-odstotno zmanjšanje strateškega jedrskega orožja v obdobju 5 let, če bodo ZDA spoštovale sporazum o protibalističnih sistemih (ABM) in ne bodo sprožile vratolomne oboroževalne tekme v vesolju. Gorbačov je tudi prehitel običajne zahodne kroge, ko se je zavzel za dosledno obojestransko preverjanje razorožit-venih sporazumov z inšpekcijami. Kot zadnje je predlagal zasedanje zunanjih ministrov KVSE.
(voc)
Srečanje sindikatov z obeh strani meje
LJUBLJANA — Italijanske sindikalne organizacije na vseh ravneh so pripravljene pomagati jugoslovanskim delavcem, ki že delajo v Italiji pri pridobitvi dovoljenja za bivanje in ureditvi delovnega statusa. Urejanje teh vprašanj se je močno izboljšalo s sprejetjem novega zakona o zaposlovanju in tretmaju delavcev iz držav zunaj Evropske gospodarske skupnosti v Italiji. Vendar pa je doslej le malo jugoslovanskih delavcev izkoristilo ugodnosti, ki jih ponuja Zakon, je rečeno v skupnem sporočilu o pogovorih, ki so jih imeli včeraj in predvčerajšnjim v Portorožu in Ljubljani predstavniki sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in italijanskih sindikatov CGIL, CISL in UIL.
V pogovorih so pozitivno ocenili dejavnost italijanskih sindikatov pri sprejemanju in izvajanju zakona. Poudarili so, da bi se jugoslovanski delavci v Italiji morali pogosteje obračati na organizacijo italijanskih sindikatov in na njihove patronažne službe, ter pravočasno ukrepati za urejanje svojega položaja. Dogovorili so se, da bodo sindikati obeh držav na sindikalnem in institucionalnem področju spodbudili dvostransko sodelovanje, da bi zagotovili zanesljivejši položaj sezonskih delavcev iz obmejnega območja.
Bombni atentat v Barceloni
V Barceloni naj bi baskovski separatisti ETA ponovno podpisali bombni atentat, ki je povzročil ogromno gmotne škode in lažje ranil dve osebi. Razstrelivo so atentatorji namestili v parkiran avtomobil.	(Telefoto AP)
Eksplozija v Pakistanu 14 mrtvih v atentatu
RAVALPINDI Pakistanski predsednik general Zia Ul Hak je včeraj apeliral na vse državljane, naj sodelujejo s preiskovalci pri zasledovanju avtorjev bombnega atentata v Ravalpindiju. V atentatu je izgubilo življenje 14 oseb, kakih sto pa je bilo ranjenih.
Atentatorji so podtaknili razstrelivo v avtomobil, ki so ga nato parkirali v neposredni bližini mestne tržnice, kjer je običajno veliko mimohoda. Prav zaradi tega je eksplozija peklenskega stroja povzročila tako veliko število žrtev, ki najbrž ni še dokončno. Med ranjenci je namreč še veliko oseb v smrtni nevarnosti.
Stavka dijakov slovenskih
• Vtt| VI	•	•
višjih sol v Gorici
NA 8. STRANI
Kdo je mandatar Oscar Luigi Scalfaro
RIM — Oscar Luigi Scalfaro je star 69 let in je po rodu iz Novare, kjer se je že zelo mlad angažiral v tamkajšnjih katoliških organizacijah, v katerih je od vsega, začetka zagovarjal zmerna in konservativna stališča. Aktivno je sodeloval v antifašističnem gibanju in bil med pobudniki društev, ki so konkretno pomagala družinam od fašizma preganjanih demokratov. Doktoriral je iz prava in je za nekaj časa opravljal tudi poklic javnega tožilca in sodnika, že od mladih let pa je bil vneto angažiran tudi v političnem življenju.
Scalfaro je bil član ustavodajne skupščine in bil nato vedno izvoljen v poslansko zbornico. Kot podtajnik pri predsedstvu vlade se je goreče prizadeval, da bi Trst prišel pod italijansko suverenost in kasneje bil član raznih vladnih komisij, ki so se ukvarjale s problematiko istrskih begun-
cev. Bil je predsednik raznih parlamentarnih komisij, posebno tiste za pravosodje in večkrat tudi podtajnik v sredinskih ter v levosredinskih vladnih koalicijah. Leta 1969 je bil izvoljen za podpredsednika poslanske zbornice, za notranjega ministra je bil prvič imenovan leta 1983 ob izvolitvi prve Craxijeve vlade, potrjen pa v drugem kabinetu, ki ga je vodil socialistični tajnik.
Velja za doslednega in iskrenega demokrata, istočasno pa tudi za. strogega moralista. Časopisne kronike poročajo, da je pred leti v neki rimski restavraciji Scalfaro primazal klofuto neki mlajši ženski, samo zato ker je imela »prevelike odprtine na obleki«. Minister je ta dogodek kasneje demantiral in priznal, da je posegel le zato, ker je v restavraciji ravnokar večerjal tudi priletni duhovnik, (st)
Sirske enote zasedle položaje tudi pred Burž el Baražnom
V Bejrutu zavladal popoln mir
BEJRUT — Nad zahodnim Bejrutom je zavladal popoln mir. Sirske enote so po Šalili zasedle še dostope v palestinsko taborišče Burž el Baražne. Za sedaj vsi spoštujejo s sirskim orožjem vsiljeno premirje. Berijevi šiiti, ki so obleganje taborišč prepustili Sircem, so se umaknili, prav tako mirujejo Palestinci, saj upajo, da ne bo Damask pred očmi vsega sveta dokončal, kar so začeli šiiti. Po vsem sodeč je bila Sirija prisiljena ukrepati, da ne bi zgubila podpore prosirskih palestinskih organizacij.
Medtem pa se nad Libanonom zgrinjajo novi temni oblaki, ki ne obetajo nič dobrega. Vzdolž zelene črte se napetost med kristjani in muslimani stopnjuje, druži v Šufu postajajo nemirni, ker. so jih Sirci izrinili iz libanonskega političnega dogajanja.
Na sliki (telefoto AP): sirski vojak na straži pred vhodom v Burž el Baražne.
V Tokiu dolar močno padel
NEW YORK Le slabih 24 ur potem, ko so finančni ministri sedmih zahodnih držav v Washingtonu dosegli sporazum »o stabilizaciji dolarja«, je vrednost ameriške valute na borzi v New Yorku in v Tokiu padla na doslej najnižjo raven. Pod vtisom dogodkov na borzah poteka tudi sedanje zasedanje svetovne banke in mednarodnega denarnega sklada, kjer razpravljajo predvsem o možnosti za hitrejšo odpravo dolžniške krize.
Do najnovejšega padca dolarja je po mnenju analitikov prišlo zato, ker so na borzah včerajšnjo izjavo ameriškega finančnega ministra Jamesa Bakerja, »da bi bilo nadaljnje padanje dolarja zelo nevarno«, ocenili kot znak, da ZDA zaenkrat še ne bodo poskušale zaustaviti padanja dolarja. Dolar je včeraj na tokijski borzi padel na vrednost 142,5 jena.
Ameriška ambasada v Moskvi naj bi bila nared do Shultzovega obiska
Nadaljuje se igra vohunov med ZDA in SZ Kdo vse je .podtikal prisluškovalne naprave
MOSKVA, WASHINGTON - Ameriško veleposlaništvo v Moskvi naj bi bilo zdaj, na predvečer uradnega obiska Georgea Shultza v glavnem mestu SZ, povsem varno. Glasnik ameriške ambasade, ki se je včeraj sestal z novinarji, je večkrat ponovil zagotovilo, da bodo vsi Shultzo-vi razgovori z VVashingtonom potekali brez dodatnih poslušalcev. Glasnik je tudi demantiral vest, da bi se moral Shultz posluževati posebnega vojaškega letala za svoje stike z matično domovino med tridnevnim obiskom v Moskvi. Afera marinsov, ki so jih prelisičile plavolase sovjetske matehari, naj bi bila torej vsaj za Američane formalno rešena.
Sovjetska vlada vsekakor vztrajno trdi, da ni-
vpletena v to vohunsko afero na račun ameriškega veleposlaništva v Moskvi. V bliskoviti ping-pong igri je SZ napadla Američane, češ da so oni, ki dosledno stikajo po sovjetski ambasadi v ZDA. Tudi glasniki sovjetske ambasade v Was-hingtenu so včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi predočili ameriškim novinarjem prisluškovalne naprave made in ZDA. Sovjetski viri so tudi posredovali vest, da so Američani »oslepili« nekega sovjetskega diplomata, ko so nanj prežali z laserjem.
Da bi svoje trditve še podkrepili, so glasniki sovjetske ambasade v Washingtonu priredili skupinski ogled uradov, kjer so pred kratkim staknili skrite mikrofone in mikrokamere.
Odslej dovoljene le klasične koče
RIM — Včeraj je stopil v veljavo zakonski odlok ministra za trgovsko mornarico Degana, ki prepoveduje namestitev lesenih ali plastičnih krogel ob ustju mrež kočaric. Ta sistem je zelo v rabi med italijanskimi ribiči, saj kočo spremeni v neke vrste dreždo, s katero lahko vlečejo mrežo tudi po kamnitem dnu brez večjih posledic. Kroglični plovci so namreč tako nameščeni ob svinčenih utežeh, da »preskoči« mreža morebitne ovire, ki bi bile zanjo usodne.
Jugoslavija dala pobudo za prvo vsebalkansko srečanje
Napovedujejo, da bo v kratkem prišlo v Beogradu do sestanka ministrov za zunanje zadeve vseh držav Balkanskega polotoka. Bržčas bodo zraven tudi predstavniki nekaterih podonavskih držav, saj pobudniki sestanka upravičeno menijo, da se takšna srečanja navsezadnje ne morejo omejevati in ne morejo zadevati samo tistih, ki so ozko zemljepisno zastopani na' določenem področju.
Pobudniki srečanja pravijo tudi, da spada v sfero, ki predstavlja nekako neposredno balkansko sosedstvo, tudi marsikatera sredozemska država, zato pa ne izključujejo, da bodo v prihodnje vabili še vsaj nekatere sredozemske predstavnike. Razvoj je namreč zmeraj bolj nedvoumen: posamezna področja imajo svoje ime, vendar to bo čedalje bolj samo geografski pojem. Sleherno področje namreč ima svoje neposredne, pa tudi bolj oddaljene sosede, zmeraj bolj pa bo z njimi živelo in se tudi razvijalo.
Zato naj bi beograjsko srečanje ne imelo strogega balkanskega obeleže-nja, marveč naj bi zajelo vse, ki so tako ali drugače zainteresirani za sodelovanje z Balkanom, Balkan pa seveda z njimi. Glede na to je tudi pričakovati, da beograjski sestanek ne bo prvi in zadnji, pač pa prvi v nizu sestankov, ki bi si sledili, na njih pa bi sproti obravnavali aktualne teme. Nuja po nadaljnjih sestankih izhaja tudi iz tega, ker so na primer jugoslovanski sosedje sila različni tako ge-
ografsko kot politično, gospodarsko in kulturno. Od jugoslovanskih sosedov so trije pripadniki vzhodnega bloka, dva spadata k zahodnemu bloku, ena država (Avstrija) je izrazito nevtralna, Albanija pa je, kot vemo, država zase.
Pred beograjskim srečanjem pripravljalni seveda razmišljajo, kaj storiti, da bi bilo kar najbolj uspešno. To bi namreč bil prvi tak sestanek po drugi svetovni vojni, zato so tudi ta-korekoč zunanja, predvsem evropska pričakovanja, domala nestrpna. Ena prvih opazk je, da bi bilo treba pričeti pripravljati natančnejše programe »sodelovanja«, saj so obstoječi v glavnem stari in večinoma »klasični« ter jih ne navdajajo novejši vzgoni. V zvezi s programi je kajpak nujno, da so med sabo različni, saj so razlike med življenjskimi značilnostmi posameznih sosedov vse prej kot majhne.
Sestavni del takorekoč tematskih priprav je tudi priporočilo, da ne bi smeli vztrajati, kot se žal še zmeraj v glavnem dogaja, na enem področju ali pa obliki sodelovanja, marveč to razširiti tudi na druga torišča. Že priprave naj bodo zategadelj takšne, da
pri njih ne bi sodeloval samo sklicatelj, marveč tudi predstavniki udeleženk. Kar res je namreč, da je razvoj zadnjih desetletij tako ali drugače vplival tudi na balkanske razmere in da bi bilo treba bolj pogumno in izvirno pristopiti k novim oblikam sodelovanja. Teh zanesljivo ni malo. Upoštevanje zasluži tudi priporočilo, naj bi od samega začetka imeli pomembno vlogo ne samo politiki, pač pa tudi strokovnjaki.
Tudi za poglobitev sodelovanja na balkanskem področju je najbolj primerno pospeševanje gospodarskih povezav, saj sta tudi v tem primeru politika in gospodarstvo dve plati sicer iste medalje. Razumljivo pa je, da tudi pri tem ne pridejo več v poštev zastareli in klasični pogledi, temveč da lahko tudi v balkanski sferi pričnemo uveljavljati višje oblike gospodarskega sodelovanja. Te pa so, na žalost, dobesedno odsotne. Lani so bile jugoslovanske sosede na Balkanu (vključena je tudi Italija, ki pa je prisotna bolj kot nekak sredozemski partner) navzoče v jugoslovanski blagovni menjavi z 18 odstotki, se pravi s
4.200 milijoni dolarjev, kar je, glede na objektivna stanja in možnosti, manj kot skromno.
Pri pripravah za prvo vsebalkansko srečanje na višji uradni ravni je zaznavna tudi ugotovitev, da so sila pomanjkljivi tudi stiki v kulturni dejavnosti. Ce je kultura vzvod sodelovanja in napredka, potem bi morala to svoje poslanstvo opravljati zlasti na Balkanu. Podatki pa žal pravijo, da so kulturni stiki med Jugoslavijo in drugimi deželami na Balkanu še zmeraj zasnovani na znanih kulturnih konvencijah, ki pa v glavnem pomenijo »ohranjanje«, ne pa razvoja. Žal, je slišati te dni v Beogradu, so ti kulturni stiki na zunaj zelo »folklorni«, v globini pa jim primanjkuje sodobnih prijemov, ki pa bi jih lahko navdajala med drugim prav ta živopisana folklorna podoba.
Pri odnosih med Jugoslavijo in sosedi so seveda bistvenega pomena jugoslovanske manjšine, ki žive v sosednih deželah. V pripravah na balkansko srečanje je ta problematika sicer prednostna (zunaj meja živi približno 720 tisoč pripadnikov
narodnosti, ki imajo matico v Jugoslaviji), toda pogledi na ta problem nemara še niso povsem enotni: eni namreč trdijo, da bi bilo treba problem manjšin takorekoč »poenotiti«, saj je zanj odgovorna Jugoslavija v celoti ter da ne bi smel vedno prevagati v obravnavi raznih vprašanj z določeno sosedo. Drugi pa pravijo, da so za problem narodnostnih skupnosti onstran meje najbolj takorekoč merodajne republike (in samostojni pokrajini), v katerih živi matično jedro, saj tudi najbolj poznajo zadevne razmere.
Seveda imajo slednji kar utemeljene, navsezadnje tudi nesporne »samoupravne« argumente. Mimo prizvoka določenega »unitarizma«, ki veje iz prve inačice, je namreč tudi dejstvo, da tako federativna ureditev, kot pod-ružbljanje zunanje politike nalagata, da je treba prisluhniti predvsem tisti družbeno-politični skupnosti, v kateri živi določeno matično jedro. To je namreč nedvomna iztočnica. Seveda so v posameznih primerih dopustne taktične poteze, pač v korist »vsedržavnih« interesov, vendar te ne smejo krniti bistvenih in dolgoročnih vezi med narodom in narodnostjo, ki živi prek meje.
Priprave na prvo vsebalkansko srečanje imajo potemtakem svoj velik »plus«. Mestoma pa tečejo, utemeljeno, tudi tako, da odločneje razčiščujejo obstoječe dileme.
MIRO KOCJAN
Neposredna prodaja
■	•	•	1	■	■	W	• |
sveže in imrinjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ZADRUGA
SANTA BARBARA s c R L
"SPLOŠNE PROTIPOŽARNE STORITVE"
NOVO PRISTANIŠČE - BIVŠA GASILSKA POSTAJA - TEL (040) 303953/741761/817216
NUDI:
•	DODATNO GASILSKO SLUŽBO V PRISTANIŠČU
•	KONTROLO,VZDRŽEVANJE IN POLNJENJE VSEH VRST GASILSKIH APARATOV
•	PREGLED IN ATEST VSEH VRST PLINSKIH JEKLENK
•	ZAŠČITNE PROTIPOŽARNE PREMAZE
•	KONTROLO, VZDRŽEVANJE IN POLNJENJE LADIJSKIH GASILSKIH APARATOV
•	NASVETE IN PRIPRAVO PROTIPOŽARNE DOKUMENTACIJE
•	IZDAJA POTRDILA ZA PREVENTIVNE GASILSKE NAPRAVE
•	PROTIPOŽARNE MATERIALE IN SPLOŠNE PR0TINEZG0DNE NAPRAVE
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
Deželni parlamenti aktivnejši v skupnosti Alpe Jadran
TRST - Skupnost Alpe Jadran rasle in se spreminja, postaja vse bolj tudi skupnost deželnih skupščin in ne samo skupnost deželnih vlad, ki so pred skoraj desetimi leti začrtale pot sodelovanja in soočanja. Postopno stopa iz kanclij in se zakoreninja med ljudmi, seveda z vsemi problemi in težavami, ki so značilne za tako rast.
To je osnovni zaključek dvodnevnega zasedanja predstavnikov skupščin dežel Alpe Jadran, ki se je zaključilo včeraj na tržaški pomorski postaji. Prisotni so soglašali, da so taka srečanja potrebna in koristna in da jih bodo v prihodnje še prirejali, saj spodbujajo boljše medsebojno poznavanje in kažejo, na katerih področjih je treba poseči, katere instrumente prilagoditi, da bi skupnost v še večji meri postala tvoren dejavnik miru in sožitja.
In ravno vprašanje miru je bilo včeraj eden od problemov, ki so mu diskutanti posvetili veliko pozornosti. Vprašanje je načel deželni poslanec iz Veneta Morandina, ki je predlagal, naj bi bilo ravno vprašanje miru in denuklearizacije eno od področij, s katerim naj bi se spoprijele skupščine, saj ima po njegovi oceni danes vprašanje miru različno kulturno valenco kot v preteklosti, ker brez miru bi tudi človeški rod ne preživel. Ali se skupščine članic Alpe Adrie s svojimi omejenimi pristojnostmi lahko angažirajo v tem smislu? Po mnenju Morandina je to mogoče. In to je bilo tudi mnenje prof. Livia Paladina, ki je menil, da je treba preseči vprašanje različnih pristojnosti in nezmožnosti podpisovanja sporazumov z neformalnimi političnimi sporazumu. Vsaka članica lahko torej izvaja koordinirano z ostalimi svoje pristojnosti za dosego skupnih ciljev kot so vprašanje prevozov, zaščita okolja, skupne raziskave na univerzitetni ravni, in seveda zaščita miru.
Med včerajšnjo razpravo je močno odmevalo tudi vprašanje pravic narodnostnih skupnosti. Načel ga je slovenski predstavnik Samo Divjak, ki je nadrobno opisal odnos do italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji, o pravicah Slovencev v Italiji in bolj na splošno o pravicah narodnosti pa sta govorila podpredsednik deželnega sveta F-JK Tonel in svetovalec Drago Štoka. Tonel je poudaril, da bodo skupščine skupnosti Alpe Jadran lahko dale pomemben prispevek in sprejele vse potrebne ukrepe ob upoštevanju načela, da je asimilacija praksa, ki nasprotuje razvoju manjšin in torej je v nasprotju z demokracijo. Drago Stoka pa je s svoje strani naglasil vlogo mostu, ki jo imajo manjšine ter izrazil upanje, da bodo slovenski manjšini v Italiji čimprej priznane pravice.
Ob koncu zasedanja so udeleženci sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo voljo zastopanih skupščin, da ohranijo in razvijejo institucionalno priznane odnose sodelovanja. Skratka, kot je poudaril predsednik deželnega sveta F-Jk Solimbergo tudi skupščine želijo biti vse bolj aktivni protagonisti, v delovni skupnosti Alpe Jadran.
V Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani
ZTT predstavilo prevod Tomizzovih Mladoporočencev
LJUBLJANA — »Ta zgodba, ki bi tudi danes, v času katastrofalnih groženj in otopelosti krepko razburkala javnost, je mojemu mestu skorajda neznana. Nasprotno pa jo znotraj narodnostne manjšine še predobro poznajo; a zdi se, kot da jim ni do tega, da bi na novo grebli po njej, že zaradi vznemirjanja, ki se ob tako kruti usodi znova polasti ljudi ali pa je že udomačeno v njih, ki so podobno tragedijo preživeli«. S tema stavkoma se začenja pripoved »Mladoporočenca iz Ulice Rossetti« pisatelja Fulvia To-mizze. Od četrtka je knjiga dostopna tudi slovenskemu bralcu.
Prav izid slovenskega prevoda dela, ki je doživelo v italijanskem prostoru velik uspeh pa tudi med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji bilo deležno marsikaterega pogovora, je privabilo na sedež Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani številno občinstvo, eminentne slovenske in druge pisatelje ter kulturne delavce. Slovenska izdaja tragične zgodbe Stanka in Dani nosi podpis založbe Založništva tržaškega tiska in prevajalke Majde Capuder. Prav naša založba je bila pobudnik četrtkovega srečanja, na katerem je spregovoril urednik Dušan Drolc (po pozdravih predstavnika DSP Vena Tauferja) in poudaril, da je knjiga, ki je namenjena vsej slovenski javnosti, izšla kar v 10 tisoč izvodih.
Tudi sam Tomizza je spregovoril o svoji stvaritvi. Poudaril je, da mu je šlo pri pisanju za iskanje resnice v tragediji vojne, ki je tako močno prizadela slovenski narod. »Ta knjiga, ki sem jo napisal v podoživljanju usod, je najbrž pomembna za razumevanje odnosov, ki so med obema narodoma v Trstu,« je dejal pisatelj. In pristavil, da je v Trstu še določena mržnja do Slovencev in slovanskega sveta, a kljub temu je zgodba dosegla tržaško javnost in jo prizadela. Skoraj nujno je bilo, da je o Stanku Vuku in njegovi ženi pisal neslovenski pisatelj, saj to omogoča večjo distanco in znanstveno rigoroznost. »Pravzaprav,« je podčrtal Tomizza, »je vloga pisatelja prav ta, da posodi svoj glas tudi "drugim", da se zrcali tudi na drugi strani
in skuša popraviti to, kar so oblastniki v zgodovini pokvarili.«
Mladoporočenca iz Ulice Rossetti sta torej tudi v slovenščini. Prestavitev v naš jezik je Založništvo tržaškega tiska zaupalo prevajalki Majdi Capuder, ki je na četrtkovem srečanju
razgrnila nekaj svojih vtisov in pogledov na delo ter zaključila svoj poseg z apelom, da bi se vendarle, vsaj danes, razkrilo resnično ozadje umora obeh mladih ljudi. Predstavnik knjižnih izdaj ZTT Miran Košuta pa je spregovoril o nekaterih vsebinskih značilnostih romana ter opozoril na odmev, ki ga je ta imel pri kritiki ter zaključil, da je delo pravzaprav »odprto delo«.
Ljubljanska predstavitev Tomizzo-vega dela je bila ob koncu še priložnost za predstavitev letošnje mednarodne literarne nagrade Vilenica. »Ni naključje, da je lani to nagrado prejel prav Tomizza,« je dejal Veno Taufer, »saj je pisatelj s tega konca, živi ob meji in se s to problematiko tudi odprto ukvarja.« Tudi letos bodo podelili podobno nagrado na srečanju, ki bo septembra ob tej kraški jami in v Sežani. Ponovno bodo povabili ustvarjalce iz širokega evropskega prostora (okrog 100 pisateljev, kritikov, esejistov in založnikov), priredili literarne matineje in večere ter izročili še dodatno priznanje, tako da bo tudi letošnja Vilenica odmevala v svetu in se potrjevala skozi kakovost, (mč)
Boljunski tamburaši v Kopru
TRST — Tamburaški ansambel KD France Prešeren iz Boljunca se je v torek udeležil zanimivega gostovanja v koprskem gledališču, kjer je poleg zamejske skupine nastopil še Mandolinenclub »Gut Klang« iz Weichartshaina (ZRN).
Glasbeno srečanje je s posredovanjem ZKO iz Kopra priredila nemška agencija, ki jo vodi slovenski izseljenec. Le-ta pa vsako leto nemškim kulturno-umetniškim skupinam priskrbi daljšo turnejo po slovenski in hrvatski Istri, kjer imajo te skupine možnost, da navežejo prijateljske stike z našimi ansambli.
Večer je bil zelo prijeten in reper-toarsko raznolik. Mandolinenclub »Gut Klang« se je predstavil z vrsto priredb operetnih del, venčkom ruskih in italijanskim pesmi. Nastopil pa je tudi tenorist. Tamburaški ansambel iz Boljunca, ki ga vodi Drago Žerjal, je zaigral vrsto slovenskih narodnih pesmi, nekaj dalmatinskih in južnoameriških motivov in pa venček tržaških in koroških pesmi. Nemški ansambel je bo-Ijunskim tamburašem poklonil tudi spominsko plaketo in izrazil željo, da bi se med obema skupinama razvili plodni stiki, (dam)
Desetletje festivala Cantapiccolo danes v Umagu jutri v Izoli
UMAG, IZOLA — Letni mednarodni festival otroške pesmi »CANTAPICCOLO« praznuje desetletnico, ki jo bodo s svojo prisotnostjo počastili tudi gostje iz Poljske. Mali pevci pa bodo ta konec tedna prepevali danes v Kulturnem domu v Umagu, jutri pa se bodo predstavili izolskemu občinstvu.
Program letošnjega festivala, ki ga uspešno organizirata pobrateni občini Tolentino in Izola oziroma posebni italijanski odbor in samoupravna interesna skupnost za kulturo in šolstvo pripadnikov narodnosti v Izoli, vključuje 16 pesmi. Njihovi avtorji so tako iz Italije, kot tudi iz vrst italijanske narodnostne skupnosti pri nas. Izolske pevce bosta spremljala zbor »Glavani cantori«, ki ga vodi domačinka Amina Dudine in orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Maria Rijavca. Goste iz Italije je na festivalsko udeležbo pripravljal dirigent Fabrizio Marchetti iz Mace-rate, v Umagu in v izolskem kulturnem domu pa jih bo spremljal zbor I »Cantapiccolo«.
Festivalska večera otroške pesmi bodo obogatili tudi nastopi številnih plesnih skupin, med katerimi baletna skupina iz Macerate, akrobatski plesalci osnovne šole iz Umaga, izolska skupina LAI tamkajšnjega kuiturno-umetniškega društva »Svoboda«, balet italijanske skupnosti iz Umaga in letos prvič tudi ansambel »TUCHLIKI« iz Poljske.
MIRJAM MUŽENIČ
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergani
pelletterie
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
ENTE FlERA UDINE ESPOSIZIONI
4./12. APRILA 1987 SEJMIŠČE CORMOR
HOBBV ŠPORT PROSTI ČAS
ALPE
ADRIA
VZHOD
Urnik ob delavnikih od 16 do 22.
Urnik sobota/nedelja od 10. do 23.
FULVIO TOMIZZA
Prevod: Marija Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Tudi branilci so se izživljali v svojih zagovorih, ki so bili resda malce manj nesramni ali so prav tako mejili na tragikomičnost. Slavni Cassinelli je v družbenem življenju zaupanih mu nacionalistov prepoznal »blodno intelektualno ciganstvo«, v zameno pa je, sklicujoč se na zakonik, kar na dolgo dlakocepil o razliki med združenjem »s ciljem, da...« in združenjem »z namenom, da...«. Kar se tiče študenta Vuka, se mu zdi bolj »vrinek na tem procesu«. Njegov kolega Pittaluga je branil Pina, za katerega je javno tožilstvo zahtevalo smrtno kazen; trdil je, da ga ne more postaviti v vrsto tistih, ki so našli spodbude za svojo dejavnost v tujini, se ukvarjali zdaj s teroristično, zdaj vohunsko dejavnostjo in prinašali v Italijo radijske sprejemnike angleške znamke. Tomasijevo delo pa »ne dopušča nobene domneve, da bi-bilo usmerjeno na plenitev, rop ali pokole, ne, omejuje se zgolj na obnovitev razpuščene komunistične stranke, na komunistično propagando ali kvečjemu na spodbujanje k oboroženi vstaji proti državi, ki pa jo je k sreči preprečila takojšnja intervencija policije.« Na koncu je pozval sodnike k »usmiljenju in velikodušnosti, ki sta lastnosti močnih«.
Ko se je Pino vrnil v celico, je napisal svojim partijskim tovarišem pismo v slovenščini, ki je veljalo kot moralna oporoka. »Star sem 26 let in ljubim življenje; užival sem vsak njegov hip in najmanjši njegov trenutek. Ljubim človeštvo, otroke, naš Kras, gore, morje. In prav zato ker ljubim vse, kar me obkroža, podarjam svoje življenje brez kančka obžalovanja, kajti po svetu se žrtvuje na milijone tovarišev in tovarišic, ki so boljši in več vredni kot jaz. Ko boste analizirali naše delo, boste v njem našli ogromno omejenosti in napak. Skušajte razumeti naše pomanjkljivosti in nam jih oprostite; imejte pred očmi, da smo se zmeraj borili z vsemi močmi proti meščanom in za zmago delavskega razreda, za ustanovitev sovjetske republike in za združitev vseh sovjetskih republik po svetu. In ko bo slovenska mladina, komunistična mladina, živela v lastni sovjetski republiki, naj se spomni na nas kot tudi na vse tiste borce, ki so se borili za komunizem. S tem, da smo dali svoja življenja, smo dali partiji najboljše, kar smo mogli dati.«
Naslednjega dne je bila nedelja, a sodišče se je vseeno sestalo in izreklo obsodbe. Poleg^Pina Tomažiča so obsodili na smrt še osem obtožencev. Šestindvajsetim so naložili kazen tridesetih let zapora. Stanko Vuk je padel v skupino, ki naj bi odslužila petnajst let ječe. Branje obsodb je izzvalo odobravanje poslušalcev. Preden je sin Pepija Ščava stopil za stražnikom, ki naj bi ga odpeljal v celico, je še odgovoril ploskajočim someščanom in jih pozdravil s privzdignjeno pestjo. V odgovor je bilo slišati tuljenje in žvižge, škvadristi so hitro udarili fašistično himno revolucije. Hrup in vpitje sta se nadaljevala še na trgu pred sodno palačo,
Tragedijo
neke
manjšine
kjer se je v trenutku organiziral sprevod, ki je šel nato .po Ulici Carducci in nato skozi mestno središče z bojno pesmijo Julijske iredente; »V Rossettijevi (h deželi govorimo samo italijansko!«
Medtem ko se je skupina črnosrajčnikov pripravljala, da razbije okna bufeta v Ulici Cassa di Risparmio, ki je nato po nasvetu policije ostal zaprt za ves čas vojne, so v drugih delih mesta že razdeljevali letake s protestnimi napisi proti obsodbam in s pozivi k skupnemu boju proti fašizmu. Letaki so prinesli popolnoma novo kratico OF: Osvobodilna fronta. To je bila organizacija, ki je nihče od obsojencev, tudi Pino Tomažič ne, še ni utegnil spoznati. Partizansko gibanje pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki se je malo pred ,tem formiralo v Jugoslaviji in so se vanj vključevali tudi liberalci, katoliki in bivši pripadniki teroristov, je v Trstu že premoglo svoja operativna jedra.
Pino je iz celice tudi staršem naslovil kratko pismo. Pisal jim je, da je miren in skorajda zadovoljen, žalosten je samo ob misli na njihovo bolečino. Velikokrat jim je že poskušal dopovedati, kako različna je njegova pot od njihove in kako se cilja ne moreta prekrivati. Ne ve sicer, od kot sega njihovo razumevanje zanj, ve pa, da ga dobro poznajo in da si bodo lahko razložili, zakaj si je izbral tako življenje in zakaj mu je sojen tak konec. Zahvaljuje se jim za vse, kar so zanj žrtvovali. Od matere je ohranil podobo, ki mu je najljubša: žena, begunka, ki ga je v vojni vihri v naročju prinesla v neznano deželo; oče mu je bil najljubši v trenutkih, ko ga je seznanjal s Krasom in trdim kmečkim delom. Knjige zapušča tovarišem, denar in obleke sorodniku Colji. S knjigami, ki so v hiši, naj razpolaga Dani, kot se ji zdi najbolje.
»Salve«.
(1) Domenico Rossetti (1774	1842) po svojih literarnih in zgodovinskih študijah
ter po svojih državljanskih čustvih zaseda posebno mesto v italijanski kulturi in tržaškem patriotizmu. Po njem se imenuje omenjena ulica, še posebej pri srcu Umbertu Sabi, ki jo je ovekovečil v svojem Canzoniere kot ulico »radosti in ljubezni«;
Odprli so ga včeraj opoldne na razstavišču pod Montebellom
Z navdušenjem novih organizatorjev letos Motor Show večji in bogatejši
V ponedeljek premiera otroške igre
Ole Luk v veselje naših najmlajših
nejsi m najkonkretnejsi izraz sveta avtomobilov v Trstu, saj so na njem v celoti in v povsem novi, povezani obliki zastopani vsi tržaški poverjeniki velikih avtomobilskih proizvajalcev, združeni pod pokroviteljstvom Zveze industrijcev,« je med včerajšnjo slovesnostjo ob odprtju 7. Motor Showa, poudaril predsednik Velesejemske ustanove Gianni Marchio. Letos je namreč ustanova poverila organizacijo te živahne prireditve — ki so jo med drugim premaknili s februarja na april prav tistim, ki se s športne ali komercialne plati ukvarjajo z vsem, kar sodi v svet avtomobilov, motorjev, njihove opreme in nadomestnih delov.
Od tod tudi nekatere novosti, ki si jih bodo obiskovalci lahko ogledali na razstavišču pod Montebellom. Predvsem je razstavni prostor z ozirom na
prejšnje izdaje skoraj podvojen, na njem pa so našli prostor eksponati, ki so si jih zastopniki avtomobilskih hiš zagotovili prav za to priložnost. Štirje rdeči ferrariji, s slavno "testo rosso" na čelu, luksuzni modeli BMW in Mercedesa, pa kompletne serije Fiata, Alfa-
Današnji spored Motor Showa bo naslednji:
10.00	odprtje za občinstvo
— 11.00 poskusne vožnje v prostem minicrossu
12.00	ekshibicija modelov RC
14.00	minicross
15.00	extempore Audiocar
15.30 poskusne vožnje motocross 125
Romea, Lancie, Citroena, Forda, Opla, Peugeota in Renaulta, skandinavskih proizvajalcev Saab in Volvo, angleškega Austin Roverja, Volkswagna-Au-dija, Innocentija in španskega Seata. Svet zase so seveda motorji, tisti za na cesto in taki posebni, za kros in druge športne kompeticije. Če bodo avtomobili bolj od blizu zanimali kupce, ki imajo kaj pod palcem, se bo mladež dlje ustavljala pri motorjih in motornih kolesih, še zlasti pa bo obisk izkoristila za ogled katerega od številnih športnih tekmovanj.
Tudi predsednik tržaškega Avtomobilskega kluba ACI Sandro Moncini je ob včerajšnjem odprtju posebej podčrtal novosti letošnje manifestacije, ki odražajo navdušenje organizatorjev in razstavljalcev in ki jo uyrščajo skoraj med ' prave" avtomobilske razstave. Pod Montebellom si je dejansko moč ogledati panoramo vseh modelov najbolj prestižnih avtomobilskih hiš v svetu: od pravih avtomobilskih mitov, ki so daleč od dosega navadnih smrtnikov, do vozil, ki služijo za delo in za prosti čas. Ob tem pa ne gre pozabiti na bogat program prireditev, ki so se začele že včeraj popoldne, in ki poleg športnih tekmovanj ponujajo tudi modelarstvo, filmske predstave in glasbo, (vb)
—	16.00 poskusne vožnje motocross
250
—	16.30 tekme v minicrossu
—	17.00 tekme v minicrossu za začet-
nike
—	18.00 nagrajevanje
—	19.00 do 22.00 »Komični avtomobi-
li«, projekcija filmov s Stan-liom in Olliom, Bustrom Ke-atnom in drugimi komiki
—	19.00 glasba na razstavišču
—	22.00 zaprtje vhodov
Človek, ki bi imel smisel za izbrano izražanje, bi se lahko razpisal o srečnem trenutku Slovenskega stalnega gledališča. V dneh nastopov s Smrtjo trgovskega potnika v Novem mestu in Ljubljani, kjer je občinstvo navdušeno sprejelo izvedbo našega ansambla in primerno počastilo jubilanta Silvija Kobala, je prišla iz Novega Sada vest, da je predstava Za narodov blagor predlagana v tekmovalni spored letošnjega Sterinijega pozorja. Gre za izjemno priznanje, saj je od vseh jugoslovanskih gledališč izbranih del samo osem in le še eno slovensko: Grumov Dogodek v mestu Gogi v izvedbi ljubljanske Drame, nedavno odigran tudi v abonmaju SSG. S Ste-rijinega pozorja je torej prišlo priznanje, ki daje še eno posebno težo projektu celotnega Cankarja na našem odru, žal pa obenem kaže, kako je dobršen del našega občinstva premalo občutljiv za umetniška prizadevanja našega gledališča.
V petek smo doživeli slovenski krst Siiskindovega Kontrabasa, četrto domače delo v abonmaju, sicer pa šesto premiero v tej sezoni. Že v ponedeljek pa se nam obeta krstna uprizoritev otrokše igre Ole Luk.
Avtor in režiser Marko Sosič je za svojo dramatizacijo izbral tri Andersenove pravljice: Palčiča, Marjetico in Ole Luk-Oie. Iz slednje je sicer vzel samo naslovnega junaka, kajti »na vsem svetu ni nikogar, ki bi vedel toliko zgodb kakor Ole Luk-Oie, po naše bi mu rekli uspavalec. Ta vam res zna pripovedovati!«, kot priča Andersen. Sosič je z elementi vseh treh pravljic in s prepletom zgodb napisal celovito novo delo, ki bo malčke, katerim je namenjeno, gotovo navdušilo in prevzelo. Med drugim računa tudi na njihovo aktivno sodelovanje na prizorišču in z lutkami Magde Tavčar ter kostumi Giuliane Gerdol. Miroslav Košuta je igro dopolnil s pesmimi, ki
jih je uglasbil Aleksander Vodopivec. Dolgo vrsto oseb, živali in živalic pa oblikujejo Bogdana Bratuž, Drago Gorup, Tanja Pečar in Alda Sosič.
Ponovitvi Ole Luka bosta v Kulturnem domu v Trstu še v torek in sredo, nadaljnje pa po velikonočnih počitnicah.
Ob vsej tej živahni dejavnosti bi človek skoraj pozabil na še vedno nerešeno vprašanje finančnega kritja izteka sezone in prihodnosti Slovenskega stalnega gledališča. Ampak v Ul. Petronio očitno še vedno živijo od svojega ustvarjalnega zagona in - obljub.
Od 22. t. m. v Rossettiju
Zares čuden par v ženski verziji
V	gledališču Rossetti bo od 22. do 26. aprila na sporedu komedija Neila Simona »Zares čuden par«. Delo, ki je nastalo pred več kot dvajsetimi leti, je originalno prirejeno za moški vlogi, saj obravnava tegobe in stiske zakonskih mož, ki sta ju ženi usodno zapustili. V takem nenavadnem partnerstvu je prvotno vse v najlepšem redu, s časom pa privrejo na dan nevroze, napetosti in nesporazumi.
V	ženski verziji Zares čudnega para, ki sta jo predelala Franca Valeri in Luigi Lunari, bosta v tržaškem gledališču nastopili znani igralki Monica Vitti v vlogi pikolovske in dlakocepske Fiorenze in Rossella Falk, kot neredna, zakomplicirana in delu predana Olivia. Poleg njiju sodelujejo še Orazio Orlando, Maria Grazia Bon, Mariella Fenoglio in drugi. Ponovitve te posrečene komedije bodo trajale, kot rečeno do 26. aprila, rezervacije in predprodaja vstopnic pa bo v Pasaži Protti.
Bogat program danes na Motor Shom
Danes in jutri ponovno odprta meja pri Botaču
Danes in jutri med 9. in 18. uro bo prost prehod državne meje pri Botaču na območju Glinščica - Beka in obratno. Kot običajno priporočamo obiskovalcem odprte meje, naj imajo pri sebi veljavni osebni dokument in čim manj izletniške opreme.
Za danes zjutraj so pobudniki odprte meje povabili na tradicionalno srečanje in prijateljski sprehod predstavnike družbenega življenja in oblasti iz dežele FJK in Slovenije. Prisotni bodo tudi številni učenci šol iz občin Dolina in Sežana ter drugih obmejnih občin.
V	gledališču Prešeren bo odprta dokumentarna razstava o načrtih Parka Doline Glinščice in o Konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine za Škocijanske jame.
Prijetna novost letošnje odprte meje bo jutri ob 15. uri v Botaču, ko bosta igrala pihalni orkester Breg iz Doline in Godba iz Ricmanj.
V ponedeljek v krožku Che Guevara posl. Rubbi o reformah Gorbačova
V	ponedeljek, 13. aprila, bo gost krožka Che Guevara poslanec Antonio Rubbi, odgovorni za mednarodne odnose pri vsedržavnem vodstvu KPI, ki bo spregovoril na temo: »Mir in demokracija v reformah Gorbačova«. Predavatelj bo obravnaval tudi druge aktualne mednarodneh teme, v prvi vrsti odnose med Sovjetsko zvezo in ZDA, razoroževanje, vlogo Evrope in evropske levice. Konferenca se bo pričela ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19.
Krasna sprehajalna steza nad Sesljanskim zalivom
Danes odprtje Rilkejeve pešpoti
JADRANSKO MORJE
Danes popoldne ob 15. uri bodo uradno odprli za javnost obnovljeno pešpot, ki nosi ime po nemškem pesniku Rainerju Marii Rilkeju. Pobudo za obnovitev te sprehajalne steze, ki se vije nad Sesljanskim zalivom do
Devina, je dala pokrajinska uprava že pred kakim letom, zanjo pa se je zavzel novoizvoljeni odbornik za okolje Alberto Dini. Tretjino stroškov, ki jih je zahtevala primerna ureditev steze, je krila uprava občine Devin-Nabreži-
na, k uresničitvi pobude pa ja veliko prispeval tudi pokojni princ Raimond Thurn Taxis.
Uradno odprtje te poti spada, kot smo že večkrat omenili, v okvir manifestacij ob letošnjem mednarodnem letu zaščite in varstva okolja. Vzporedno z odprtjem pešpoti pa bodo potekale na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu še druge zanimive prireditve, med katerimi naj omenimo fotografsko razstavo Pina Sfregole, ki je prav te dni na ogled.
Današnje otvoritvene slovesnosti se ne bo mogel udeležiti minister za okolje De Lorenzo, kot je bilo predvideno, saj ga zadržujejo druge nepričakovane obveznosti. Govorili bodo devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, predsednik Pokrajine Locchi, predsednik Letoviščarske in turistične ustanove Barison, deželni odbornik Carbone in princ Thurn Taxis.
Okrogla miza s predstavniki LpT, KD, PSDI in KPI
O strankah in izseljevanju Istranov
Stranke in množično izseljevanje Istranov. O tej temi so predvčerajšnjim razpravljali v Krožku za kulturo in umetnost štirje govorniki: bivši podžupan Giorgio Cesare, občinski odbornik Vattovani (socialdemokrat prvi, demokristjan drugi), pokrajinski svetovalec KPI Stelio Spadaro in odvetnik Arturo Gargano, tajnik PRI v prvih povojnih letih, sedaj predstavnik LpT. Okrogla miza, ki jo je priredil Krožek za istrsko-beneško kulturo Istria, bi lahko bila priložnost za bolj distancirano razpravo o dogodkih, s katerimi se je za kraje v severnem Jadranu dramatično končalo dolgo boleče obdobje med letoma 1914 in 1945. Žal se želja pobudnikov okrogle mize, da bi omogočili tvorno razpravo med različno mislečimi, v glavnem ni uresničila. Bolj kot na soočanje je namreč šlo za pogovor med gluhimi, večinoma v antikomu-nističnem in strogo ideološkem tonu tudi predvolilnega značaja. Predsednik Krožka Istria Depangher je vsekakor ocenil srečanje za pozitivno, saj bi se pred nekaj leti težko zgodilo, da bi za isto mizo sploh sedli ljudje tako različnih nazorov. Očitno je travma izselitve ustvarila nepremostljive psihološke ovire, ki onemogačajo znanstveno-zgodovinsko razumevanje teh dogodkov. Nosilci drugačnega pristopa so lahko le mladi, ki so na predvčerajšnji razpravi prinesli nekaj svežega vetra.
Predstavniki sredinskih strank so bolj ali manj emotivno ugotavljali, da strupeno povojno ozračje, ki sta ga ustvarili vojna in stalinistična ideologija, ni dajalo možnosti za dialog in izbire med Italijo in Jugoslavijo. Toda, kot je poudaril v razpravi ravnatelj Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Fogar, je v teh interpretacijah še vedno preveč nenaključnih zgodovinskih izkrivljanj, s katerimi določeni krogi manipulirajo. Prav zato je Spadaro v svojem posegu razvil osnovno misel, da je treba zgodovino Trsta, ki je v 90 letih doživel tako številne in radikalne
premike, strogo spoštovati. Na vzvišeno poudarjanje itali-janstva Trsta in Julijske krajine je Spadaro spomnil, da so ti kraji vsaj poldrugo stoletje, če ne še prej, bili multinacio-nalni, in da je italijanska komponenta ena od tolikih. Med vzroki, ki so sprožili izseljevanje, je Spadaro omenil v prvi vrsti ideološke. S stališča kulturne antropologije pa ob tem še dejstvo, da se bržkone Italijani, vajeni svoje dominantnosti, niso mogli vživeti v položaj manjšine. Ob tem je brez dvoma igrala pomembno vlogo tudi miselnost (verjetno dediščina o pojmovanju države iz 19. stoletja), da nacionalnost sovpada z državnimi mejami, kar je imelo za posledico, da so jugoslovanske oblasti pospeševale izseljevanje Istranov. O vlogi komunistične partije je Spadaro dejal, da o tem vprašanju ni imela avtonomnega in kritičnega stališča. Prvi premiki se poznajo šele s prihodom Vittoria Vidali-ja.
O specifični temi, stranke in begunci, je bilo bolj manj izrečenega. Jasno je, da so Istrani - antikomunistično in katoliško nastrojeni - množično vstopili v sredinske stranke, predvsem v Krščansko demokracijo, ki je nemudoma ustanovila posebno komisijo, v kateri so se zbirale istrske skupnosti. Kot je poudaril Cesare, so Istrani kmalu pokazali svoj vpliv: izvolili so svojega poslanca Bologno (za njim so sledili drugi), v svojih strankah so zavzeli najvplivnejša mesta, iz njihovih vrst sta bila tudi župan Bartoli in škof Santin. Nič čudnega torej, da je poroka med istrskimi begunci in sredinskimi 'strankami tako čvrsta še sedaj, saj imata oba partnerja korist.
Kaj pa o italijanski manjšini v Istri in o bodočnosti? Z izjemo Spadara, ki je poudaril nujnost tesnejših stikov, se drugi politični predstavniki sploh ne zmenijo zanje. Za »izdajalce« očitno ni prostora, pa čeprav so Italijani...
UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333
NOVOGRADNJE - POPRAVILA - VZDRŽEVANJA
POŽARNA VARNOST SSV,.
TEHNOLOŠKE INŠTALACIJE = _ PROJEKTIRANJE
Včeraj v gledališču Rossetti impozantna prireditev ob 20. jubileju
Friulia gleda danes v prihodnost s premislekom o prehojeni poti
Deželna finančna družba Friulia je z včerajšnjo tri ure trajajočo prireditvijo v gledališču Rossetti številnemu, predvsem mlademu občinstvu ponudila res zanimiv in nazoren vpogled v zadnji dve desetletji gospodarskega in družbenega življenja v naši deželi. Vrsto manifestacij, ki bodo skozi vse leto potekale v znamenju njenega dvajsetega jubileja, je včerajšnja prireditev začela na res slovesen in impozanten, a hkrati vsebinsko bogat način.
Domišljena scena je z elektronskimi pripomočki, z zvokom, napisi in podobami spremljala razmišljanja in pogovore na odru, kjer so se zvrstili utrinki iz preteklosti in se skozi načrte za prihodnost zlili v celotno podobo te naše obmejne in v razvoj zazrte dežele. Podčartal jo je predsednik deželne uprave Adriano Bia-sutti, potrdil minister za trgovinsko mornarico Costante Degan in razvili ugledni gostje: generalni direktor združenja Confindustria Annibaldi, direktor Raziskovalnega zavoda Censis Delai, predsednik Združenja deželnih finančnih družb Nizzoli in predsednik skupine Zanussi Rossig-noli.
Po uvodnem pozdravu župana Staffierija je spomine na ustanovitev finančne družbe obudil njen podpredsednik Arnaldo Pittoni, v imenu štipendistov Friulie za podiplomsko specializacijo v podjetniških vedah pa je govoril mladi univerzitetni diplomiranec iz videmske pokrajine Luigi Focolini.
»V dvajsetih letih je finančna družba zapustila za seboj neizbrisno sled, o kateri priča njena prisotnost v stotinah podjetij in velika finančna sredstva, ki so jim bila zaupana v obliki sodelovanja ali finansiranja,« je v svojem izčrpnem referatu dejal predsednik Friulie Vittorio Za-non. Orisal je bistvene etape razvoja
družbe, za katero je bilo sprva precej bojazni, da bi se spremenila v običajni birokratski finančni inštrument. Teh dvajset let je dokončno prepričalo tudi največje dvomljivce in danes je Friulia sodoben in nepogrešljiv inštrument za izvajanje industrijske politike deželne uprave, s strateško vizijo razvoja. V tej optiki zastavlja že danes sredstva in metode za jutri, po svoji naravi pa je v bistvu že prava merchant bank, ki se postavlja ob bok svojim partnerjem s široko ponudbo finančnih storitev, svetovanja, posredovanja in povezave z vsedržavnimi in mednarodnimi finančnimi centri. Predsednik Zanon je zaključil s trditvijo, da se Friulia ne boji rasti, tako v svoji osnovni finančni vlogi kot v ustanavaljanju samostojnih operativnih enot, s či-
mer bo vse bolj postajala vir razmišljanja in proizvajanja kulture.
Naj še dodamo, da je včerajšnjo učinkovito režirano prireditev domiselno povezoval znani televizijski novinar Paolo Frajese.
Vodstvo pokrajinskega sindikata SIULP
Tržaška sekcija Enotnega sindikata uslužbencev policije SIULP je izvolila novo pokrajinsko vodstvo sindikata. Za pokrajinskega tajnika SIULP je bil izvoljen Paolo Badalucco. Pokrajinsko vodstvo je izvolilo tudi novo tajništvo, ki ga sedaj sestavljajo Rocco Falcone, Francesco Guerrucci, Silvano Pizzale, Eugenio Russo in Saverio Zaccone.
Delavci Verdija so zavrnili predlog o referendumu o novem superintendantu
*
Enotno, vodstvo delavcev Gledališča Verdi je na svoji včerajšnji seji enoglasno zavrnilo predlog tržaškega župana Staffierija, ki je tudi predsednik te ustanove, da bi delavci sami z referendumom izbrali novega superintendanta gledališča. Izbirali pa naj bi med dvema kandidatoma, in sicer med dosedanjim superintendantom prof. De Ferro, ki ga predlagajo demokristjani, in prof. Agnellijem, za katerega se ogrevajo socialisti. Kot smo že poročali, se je o tej metodi že pred dnevi negativno izreklo sindikalno vodstvo delavcev z utemeljitvijo, da je Staffieri izrabil svojo vlogo predsednika ustanove in posredoval predlog v imenu svoje stranke, se pravi LpT. Ko bi sindikat pristal na tak predlog, bi namreč izgubil svojo pogajalsko vlogo in postal garant strankarskih sil.
Delavci Gledališča Verdi se bodo ponovno sestali na skupščini, ki bo v torek, 14. t. m. Zaenkrat pa bo odpadla zadnja letošnja operna premiera, ki je bila na sporedu nocoj. Opero Šostakoviča Lady Macbeth bodo predvajali predvidoma v torek.
Pri Piccolu novinarji nezadovoljni ob zamenjavi odgovornega urednika
Novinarji krajevnega italijanskega lista II Piccolo ne bodo glasovali o zaupnici novemu direktorju, ki bo že konec prihodnjega tedna nasledil sedanjega odgovornega urednika Marca Leonellija. Tako je sklenila včeraj skupščina novinarjev po večurni razpravi, na kateri so ocenili nepričakovane spremembe v okviru grupe Monti. Marco Leonelli bo namreč čez dober teden prevzel vodstvo bolonjskega lista II Resto del Carlino, na njegovo mesto pa je založnik določil dosedanjega odgovornega za pokrajinske strani bolonjskega časnika Paola Francia.
Skupščina je neugodno ocenila vrtinec odgovornih urednikov v grupi Monti, ob tem pa izrazila zakrbljenost, ker prihaja do zamenjave v vodstvu tržaškega časopisa v delikatni fazi selitve in tehnološkega preustroja. Odkar je namreč grupa Monti odkupila Piccolo, ima časopis že tretjega odgovornega urednika s poprečno frekvenco zamenjav vsakih osem mesecev. To seveda neugodno vpliva na vodstvo lista. Skupščini se je zdelo namreč naravnost smešno, da je vsakih osem mesecev poklicana, da se izrazi o programu novega direktorja. Zato se bo v znak protesta vzdržala glasovanja o načrtih Paola Francia. To je prej nezaupnica založniku kot pa novemu odgovornemu uredniku, ki bo prevzel vodstvo lista za Veliko noč.
Občna zbora na Proseku in Kontovelu
Na Proseku in Kontovelu bosta drevi občna zbora dveh združenih gostinskih obratov. Na Proseku se bodo ob 20.30 zbrali člani Društvene gostilne. Prisotnim bo upravni odbor poročal o poslovanju v tekočem letu in obenem podal v odobritev bilanco za leto 1986. Člani bodo nato še volili nadzorni odbor, kateremu po triletnem obdobju zapade mandat.
Ob 21. uri pa se bodo na Kontovelu zbrali člani Gospodarskega društva: po poročilih in predstavitvi bilance za poslovno leto 1986 bodo prisotni morali izvoliti nov upravni in nadzorni odbor, saj sedanjima izteče mandat.
Odnosi v tržaški večinski koaliciji se čedalje bolj zaostrujejo
Predvolilno vzdušje zaostruje klimo
Na valu vse ostrejših polemik med strankami na vsedržavni ravni ob vladni krizi se je zadnje čase politično vzdušje močno zaostrilo tudi med strankami, ki tvorijo večinsko koalicijo na tržaški Občini in Pokrajini. Prva znamenja določene zadrege in tlečih nesoglasij je bilo sicer slutiti že iz razvlečenega »preverjanja« med vodstvi Liste za Trst, KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenske skupnosti, ki traja že nekaj mesecev, ne da bi mu bilo videti konca. Predvolilno vzdušje ob napovedanem predčasnem razpustu parlamenta pa se je očitno, kot je sicer običaj ob takih priložnostih, še mnogo poslabšalo razmerje med nestrpnimi zavezniki.
Da je temu res tako, potrjujejo po eni strani nedeljska skupščina Liste za Trst, na kateri so njeni veljaki natresli ostalim članom koalicije nič koliko očitkov in samo odložili morebitno odločitev o sprožitvi krize tudi v obeh največjih krajevnih upravah, do razčiščenja v Rimu, oziroma do trenutka, ki ga hoče LpT izbrati sama; po drugi strani so si v zadnjih dneh in tednih sledili polemični nastopi političnih voditeljev koalicije vsevprek, z vzajemnimi obtoževanji o odgovornostih in namenih, da bi povzročili krizo.
»Krajevna politična situacija se je nenadoma razgrela,« nam je včeraj priznal pokrajinski tajnik PSI in tržaški podžupan Augusto Seghene. Po njegovem del demokristjanov zasleduje krizo občinske in po-
krajinske uprave v pričakovanju političnih volitev, zato forsira politično polemiko in instrumentalizira vsak problem. Smoter te razbijaške akcije je po Seg-henejevem mnenju ta, da se onemogoči hipoteza o morebitnem volilnem zavezništvu med socialisti in LpT, s katerim naj bi Trst pridobil 2 parlamentarca. V ta namen je tudi KD sprožila na socialiste tak nezaslišan napad, ki po tonih spominja na dosedanje zadržanje MSI, v zvezi z Garibaldijevim osnutkom zakona o zaščiti Slovencev, da bi pač sprožili proti zavezništvu s PSI desničarske kroge Liste.
Gre za popolno instrumentalizacijo, zatrjuje Seghene, saj je za omenjeni osnutek pripisati odgovornosti vse delovne skupine senatne komisije za ustavna vprašanja, ker Garibaldi bi ne mogel sestaviti osnutka brez soglasja komisarjev ostalih strank. Glede vprašanja zaščite Slovencev je PSI mnenja, je poudaril Seghene, da je treba ob njem ustvariti podporo večine tržaških političnih sil, zato je treba opustiti vsak maksimalizem in delati potrpežljivo. Tudi pri tem problemu, kot sicer ob poskusih razbijanja koalicije, ki prihajajo od KD, se socialisti ne bodo pustili izzivati, ampak se bodo trudili preprečiti krizo na krajevni ravni, je zaključil Seghene, ki je obdolžil tudi krajevno KPI, da pomaga demokristjanom v prizadevanjih za razbitje ravnotežja.
»Komunistične partije prav zares ne morejo označiti za stranko krize,« je posredno odgovoril pokra-
jinski tajnik KPI Ugo Poli v izjavi za naš dnevnik. »Mi smo od vsega začetka ostro nasprotovali koaliciji, ki se je umestila na Občini in Pokrajini, in dejstva potrjujejo, da gre za najslabši upravi v tej zakonodajni dobi. V koaliciji zavzema desničarska LpT osrednjo vlogo, kar ustvarja hudo negativno klimo, kot dokazujejo ravno reakcije na objavo Garibaldijevega osnutka. V njej je pa opaziti čedalje večjo oholost KD, ki išče zgolj pozicije oblasti in je opustila svojo do neke mere progresivno vlogo iz sedemdesetih let. Upravičena je. tudi skrb, da socialistično iskanje volilnih zavezništev z LpT ne privede do pomika dela volivcev v levo, ampak nasprotno do prevzema političnih in kulturnih stališč LpT po PSI. Vsekakor je med strankami večine opazna huda napetost, ki se predstavlja že kot divja kontrapozicija pri boju za oblast, na upravni ravni pa z odobravanjem propagandističnih sklepov, ki ne rešujejo dejansko problemov, ampak jih prepuščajo nerešene za prihodnje tisočletje (kot novi stadion, jaarkirišče v Silosu, ureditev mestnega središča).« Cim prej bo. taka koalicija odslužila, tem bolje bo, je zaključil Poli, ki se je na koncu zavzel za oblikovanje novih, progresivnih uprav (ki jih ni mogoče sestaviti brez sodelovanja KPI), ki bi mogle med drugim imeti tudi drugačen odnos do Slovencev, vitalne družbene komponente za kulturni in gospodarski napredek vse krajevne družbe.
Na torkovem večeru v Slovenskem klubu
Predstavitev dela o boju Briško-beneškega odreda
Agenti na Opčinah izsledili še dva kitajska državljana
Slovenski klub in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje vabita svoje člane, aktiviste in bivše borce na redni torkov večer, ki bo 14. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
Gosta večera bosta generalmajor Franc Črnugelj - Zorko, nekdanji politični komisar Briško-beneškega odreda in 20. brigade, avtor monografije, ki je pred kratkim izšla pod naslovom »Na zahodnih mejah — 1943«, in kustos Goriškega muzeja prof. Slavica Plahuta, ki je knjigo strokovno recen-zirala.
, Na večeru bo stekel razgovor o vsebini knjige, ki je posvečena narodno-osvobilnemu boju na najbolj zahodnih območjih ozemlja, kjer živijo Slovenci. Knjiga, ki je izšla pri založbi Partizanska knjiga v Ljubljani, je bila že predstavljena na Goriškem, kjer je naletela na lep odmev, saj so v njej številna pričevanja in prispevki bivših borcev, brez spominov katerih bi veliko dogodkov ne bilo mogoče verodostojno rekonstruirati in opisati, saj je prav za čas od septembra do decembra 1943 zelo malo dokumentov o delovanju teh enot.
Komisija za zgodovino Briško-beneškega odreda je skupno z avtorjem izdelala načrt, po katerem naj bi snov in vse podatke in dokumente za to območje zajela v tri knjige s skupnim naslovom »Na zahodnih mejah«. Prva, o kateri bo govor na torkovem večeru, zajema med drugim tudi razvoj in glavne aktivnosti italijanskih partizanskih enot, ki so se ustanovile v jeseni leta 1943 na območju »Kobariške republike«, druga knjiga naj bi prikazovala dejavnost drugega Briško-beneškega odreda, tretja pa delovanje enot operativnega štaba za zahodno Primorsko.
Knjiga je izredno zanimiva, saj govori o nastanku Briško-beneškega odreda, o razmerah v tako imenovani »Kobariški republiki« po prihodu štaba Goriške divizije, o razmerah v Goriških Brdih, severnem Posočju in v Beneški Sloveniji pozno jeseni 1943, o dejavnosti narodnoosvobodilnega gibanja decembra 1943, itd.
Večer bo torej zanimiv, na kar že sedaj opozarjamo stalne udeležence torkovih večerov kot vse, ki jih zgodovina narodnoosvobodilnega boja na območju naše dežele še posebej zanima.
Po množičnem »lovu« na Kitajce, ki so v prejšnjem tednu ilegalno prestopili jugoslovansko-italijansko mejo (izsledili so jih kar 39!), so agenti obmejne policije na železniški postaji na Opčinah prišli na sled še dvema kitajskima državljanoma. Moškega, 30-let-nega Janga Jianhuaja, ki je zaposlen kot kuhar v eni od kitajskih restavracij v Turinu, so aretirali pod obtožbo, da je organiziral ilegalni prihod tujih državljanov v Italijo z namenom, da bi jih tu zaposlil na.črno. Mladoletnico, ki je bila z njim in ni imela vstopnega vizuma, so predali jugoslovanskim obmejnim organom.
Jianhua je pred dnevi poletel z letalom iz Turina do Zagreba. Tu se je srečal z dekletom (in morda še s kakšnim drugim kitajskim državljanom), poskrbel za prevoz njene prtljage z vlakom v Italijo, in jo nato hotel ilegalno prepeljati (vedno z vlakom) v Italijo. Ob prihodu vlaka na opensko železniško postajo sta se oba skrila pod sedeže v zatemnjenem oddelku vlaka, nakana pa jima ni uspela, saj ju je policijski agent izsledil.
■ Danes ob 10.30 bo na sedežu KPI v
Ul. Capitolina 3 javna skupščina delavcev škedenjske železarne Terni, ki so včlanjeni v KPI. Delavci bodo po-
jasnili svoja stališča v zvezi z novimi proizvodnimi načrti železarne. Sklepe bo povzel sen. Antonino Cuffaro.
Za referendume in proti volitvam
»Da referendumom, ne predčasnim volitvam« je geslo današnje manifestacije, ki jo prirejata krajevni sekciji radikalcev in PSI danes ob 17.30 v prostorih hotela Savoia Excelsior na Nabrežju Mandracchio. Za socialiste bosta nastopila pokrajinski tajnik Seghene in miljski podžupan Rossini, za radikalce pa član zvezne posvetovalne skupščine PR Busdachin.
Zasedanje o alkoholizmu
Danes bo na sedežu Združenja alkoholikov na zdravljenju ACAT v Ul. Coroneo 3 zasedanje operaterjev, ki delajo v centrih za pomoč alkoholikom v. deželi. Tema zasedanja, ki se bo začelo ob 17. uri, bo odnos med Združenjem in javnimi ustanovami. Jutri od 9. ure dalje se bo zasedanje nadaljevalo v prostorih gledališča Rossetti.
Predpriprava na Dan mladih
Kot predpripravo na Svetovni dan mladih prireja Škofijski center za mladinsko pastoralo molitveno bedenje v katedrali sv. Justa. Verski obred se bo pričel drevi ob 20. uri, vodil pa ga bo tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi.
Večer v katedrali bo ob 21.15 obogatil nastop skupine Gen, pripadnikov organizacije »Mladi za združen svet«, ki bo predstavil gledališko igro z naslovom »Ljubiti ljubezen - - dialog, ki presega čas«. Namen predstave je opozoriti na pomembne, še danes aktualne misli Kristusovega evangelija.
pismo uredništvu
»Moja srnica nima rogov«
Spoštovani urednik!
Sem soprog srnice, o kateri ste v včerajšnji številki pisali, da se je v Ul. Muratori »z rogovjem zapletla v mrežo«. Moja družica je že po naravi 'resda malce živahna in radovedna, kar pa še ne pomeni, da so ji kar čez noč zrasli rogovi.
Zvesti srnjak
+ Po dolgi bolezni je tiho odšla | od nas naša.dobra mama, nona in sestra
Milka Rupel vd. Starc
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo: hči Slava z Dušanom, vnuka Jadranka in Pavel, sestra Betka in ostalo sorodstvo.
Kontovel, 11. aprila 1987
SPDT sporoča, da je preminil
Pavel Volk - Volpi
Pogreb bo danes, 11. t. m., ob 9.30 iz evangeličanske kapelice na pokopališče pri Sv. Ani.
Trst, 11. aprila 1987
».SLOVENSKO P STALNO „ „ i GLEDALIŠČE 7 V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
Danes, 11. t. m., ob 20.30 RED B - prva sobota
jutri, 12. t. m., ob 16. uri RED C - prva nedelja
v četrtek, 16. aprila, ob 16. uri - RED I - mladinski
v petek, 17. aprila, ob 19. uri -IZVEN ABONMAJA
v soboto, 18. aprila, ob 20.30 -RED F - druga sobota
v ponedeljek, 20. aprila, ob 16. uri - RED G - popoldan na dan praznika
-> nr
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
Eft jr
■ Skedenj
priredi
Filmski maraton Aljoše Žerjala
Danes, 11. t. m., ob 20.30 Vas vljudno vabimo na
1. VEČER FILMOV: Firenze, Rižarna, Sentimentalno potovanje, Štiri zlata dekleta Krasa, Normandija.
gledališča
VERDI
Jutri ob 16. gri (red D) zadnja predstava de B'anfieldove opere LJUBEZENSKA PISMA LORDA BYRONA (dirigent Spi-ros Argiris, režija Gianfranco Ventura) in IL CAR1LLON MAGICO (dirigent Lucia-no Rosada).
ROSSETTI
Danes, 11. t. m., ob 21. uri: MODNA REVIJA - FASHION in C.
Jutri, 12. t. m., ob 9. uri: deželni IN-TERCLUB ACAT.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist N. GUTMAN.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
V	umetnostni galeriji Krožka RAS,
Ul. S. Caterina 2, bodo jutri, 12. t. m., odprli razstavo slikarja MAURA LIKARJA. Razstava bo trajala do 18. t. m.
V	umetnostni galeriji Al Bastione bodo danes, 11. t. m., ob 18. uri odprli razstavo PONTEROSSO Roberta D’AM-BROSIJA. Razstava bo trajala do 24. aprila.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO. Otvoritev razstave je danes ob 18.30.
čestitke
Včeraj je praznovala ANJA SMOT-LAK iz Doline 6. pomlad. Ob tej priliki ji čestitajo nonoti in vsi, ki jo imajo radi.
šolske vesti
Izčrpane pokrajinske lestvice za poučevanje na slovenskih šolah. Tisti, ki do 30. t. m. dosežejo predpisani naslov, lahko prosijo za vključitev v izčrpane pokrajinske lestvice suplentov. Ponovno prošnjo morajo vložiti tudi tisti suplenti, ki imajo že mesto na šolah v tem šolskem letu in prihajajo iz izčrpanih pokrajinskih lestvic. Rok za predložitev prošnje zapade 30. t. m. Informacije dobite na Sindikatu slovenske šole, Ul. Filzi 8 - tel. 61193, v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure; v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Poklicni zavod J. Stefan obvešča starše, da bo roditeljski sestanek v ponedeljek, 13. t. m., po naslednjem vrstnem redu:
-	ob 15.30 1. A R-TV
-	ob 16. uri za vse ostale 1. in 2. razrede
-	ob 18. uri za vse 3., 4. in 5. razrede.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih: dne 13. t. m.
-	ob 18. uri 1. A, 5. A, 3. B, IV. v. g.
-	ob 19.30 1. B, 3. A, 4. B, 1. ki. 1. dne 14. t. m.
-	ob 18. uri 2. A, 2. C, 5. B, 2. ki. 1.
-	ob 19.30 2. B., 4. A, V. v. g., 3. ki. 1.
TABOR MLADIH
priredi
danes, 11. t. m., ob 21. uri
Ples
v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah
Vabljeni!
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
vabi
člane na
87. REDNI OBČNI ZBOR
danes, 11. t. m., ob 20. v prvem in
ob 21. uri v drugem sklicanju.
V društvenih prostorih.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Crimini del cuo-
re, kom., ZDA 1986, 105'; r. Bruce Be-resford, i. Diane Keaton, Jessica Lange in Sissy Spaček.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr,-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Mosguito Coast, dram., ZDA 1986, 117'; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Helen Mirren.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Nightmare - i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Pantera rosa - il mistero Clouseau, ZDA 1983, r. Blake Edwards; i. Ted Wass, David Niven.
PENICE - 17.30, 22.15 Nessuna pieta, dram., ZDA 1986, 107’; r. Richard Pear-ce; i. Kim Basinger, Richard Gere.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120’; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Golden girls, porn.,
CAPITOL - 16.30, 22.00 Gli aristogatti,
ris., Wolfgang Reitherman; 78'. 'ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FIGE - 17.00, 21.30 II sole a mezzanotte, ZDA 1985, 105'; r. Taylor Hackford; i. Mikhail Baryshnikov, Gre-gory Hines.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II co-lore dei soldi, kom., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
RADIO - 15.30, 21.30 Deep throat in America, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ .-18. letom □ □
___________prispevki________________
V	spomin na ljubega brata Emila Goloba iz Beograda darujejo sestre Golob
50.000	lir za Sklad A. Cok, 50.000 lir za Dijaško matico, 50.000 lir za društvo slovenskih upokojencev, 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot ter 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Emila Goloba darujejo Pini, Boži in Marta 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 25.000 lir za Sklad M. Čuk, 25.000 lir za svetoivanski Marijin dom ter 25.000 lir za Sklad A. Čok.
V	spomin na Emila Goloba daruje inž. Andrej Čok 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na pok. Oliviera Candottija daruje Angelo z družino 10.000 lir za sekcijo SPI-CGIL - Križ.
V	spomin na Kristjana Metelka daruje Nada Kemperle 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontpvel.
V	spomin na Branka Grahonjo daruje družina Racman (Gročana 27) 20.000 lir za KD Krasno polje.
V	spomin na prijatelja Branka Grahonjo daruje Jordan z družino 20.000 lir za KD Krasno poje in 20.000 lir za cerkev na Pesku.
Ob 15. obletnici smrti ljubljenega sina Bruna Škrka daruje mama Ema 100.000 lir za Vaško skupnost Trnovca.
V	spomin na Ninota de Giorgija daruje družina Natural (Gropada) 10.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na drago Edo Zenz Vitez daruje mož s hčerko 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob gospe Kristine Lavrenčič por. Batič darujeta Olga in Ludvik Grgič (Opčine) 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ninota de Giorgija daruje družina Kalc (Gropada 99) 10.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na Branka Grahonjo darujeta družini Bernetič in Racman (Gročana)
30.000	lir za KD Krasno polje.
Nosilci krste pok. Angela Štoke darujejo 100.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na predragega očeta Branka Grahonje, darujejo Andrejevi sošolci
70.000	lir za osnovno šolo na Pesku.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi vse otroke na SKRIVNOSTNI, ČAROBNI POPOLDAN, ki bo jutri, 12. t. m., ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujejo: domači otroški pevski zbor in čarovnika Romano in Mister Lee.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo v ponedeljek, 13. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Taborniška organizacija RMV - Trst - Gorica vabi na predavanje z diapozitivi KARAKORUM 86, ki bo v torek, 14. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Naš gost bo Duško Jelinčič. Vabljeni!
SZSO - veja volčičev in veveric vabi vse svoje najmlajše člane in voditelje na običajno velikonočno srečanje, ki bo na skavtskem sedežu, Ul. Risorta 3, danes, 11. t. m., ob 15.30. Konec predviden za 18. uro.
KD Lipa vabi v sredo, 15. t. m., ob
20.30	v Bazoviški dom na koncert MPZ Primorec - Tabor. Vodi M. Šček.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom, v sredo, 15. t. m., ob 20.30 gostuje dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro Damira Feigla LJUDSKI GLAS -BOŽJI GLAS. Režija D. Gorup. Na večeru sodeluje harmonikarski ansambel Mi-ramar pod vodstvom E. Zajec. Vabljeni!
PD Slovenec in kmetovalci iz Boršta in Zabrežca vabijo v sredo, 15. t. m., ob
20.30	v Srenjsko hišo v Boršt na predavanje inž. Darka Sedmaka na temo SANACIJA OLJKE PO POZEBI TER ZAŠČITA PRED ŠKODLJIVCI.
razna obvestila
Jutri, 12. t. m., organizira PD Vipava pohod po poteh nanoške bitke. S trga v Vipavi bomo proti Abramovim na Nanos krenili ob 9. uri; tu bodo poleg žigov in značk na voljo tudi čaj in razglednice.
Zadruga Lonjer-Katinara sklicuje danes, 11. t. m., ob 19.30 v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju, v društvenih prostorih v Lonjerju REDNI OBČNI ZBOR.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladina:
-	na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
-	v Tolminu od-29. 6. do 15. 7. od 10. do 17. leta;
-	pri morju od 13. 7. do 25. 7. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. t. m. na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/IIL, tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Centro Turistico Studentesco e Gio-vanile (Študentski in mladinski turistični center) obvešča svoje člane, da so na razpolago programi za študij jezikov v tujini za poletje '87.
Člani in vsi, ki so zainteresirani, se lahko oglasijo na sedežu Centra na Trgu Dalmazia 3/B za vsakršno informacijo.
V Društvu slovenskih Izobražencev v Trstu - Peterlinova dvorana - bo v ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 podal velikonočno versko misel katinarski župnik A. ŽUŽEK, ki bo govoril na temo LJUBEZEN ZIDA - o človeških odnosih in medsebojni ljubezni.
Krožek V. ŠČEK - Ul. Machiavelli 22/11 - vabi v torek, 14. t. m., ob 18. uri na okroglo mizo: KAKŠNO GLEDALIŠČE IN ZA KOGA? Pogovor bodo uvedli Rafko Dolhar, Marija Ferletič, Saša Rudolf, Livij Valenčič in Vladimir Vremec.
_________mali oglasi________________
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno 3 mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. 0481/30890.
URADNICA import-export z znanjem srbohrvaščine in angleščine išče zaposlitev. Tel. 818067.
KOCIJAN LADI - Dolina 147 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz knjigovodstva in trgovinstva. Tel. 416150.
PRODAM obleko za standardne plese. Velikost primerna za deklico 12 - 13 let. Tel. 231864.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali dve sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 229476 v večernih urah.
PRIMOTOR KLUB omogoča članom in prijateljem nakup s 30-odstotnim popustom motorja CAGIVA 125 Aletta, dobitka na nagradnem žrebanju. Ponudba ne velja za prodajalce motorjev ali podružnice. Informacije na tel. 763856 (zjutraj).
LJUBITELJI KONJ v vasi Beka - v okolici Kozine - oddajamo v najem hišo s hlevom ter 1 hektar terena za košnjo ali druge namene. Ugodno. Tel. 226445.
SPRETEN NATAKAR išče tudi 3-krat tedensko zaposlitev. Tel. 291169.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom.
IŠČEM profesorja ali študenta za popoldanske lekcije iz stenografije. Tel. 281920.
PRODAJAMO hišo pri Idriji z večjimi prostori za obrt. Kličite -tel. 003861/341094.
OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
IŠČEM NUJNO inštruktorja za matematiko višjih šol. Tel. 631961.
PRODAM VESPO PX125E, letnik '85,
4.000	km. Tel. v večernih urah na št. 227214.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 11. aprila
STANISLAV
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 18.45 - Dolžina dneva 13.18 - Luna vzide ob
14.55	in zatone ob 4.30.
Jutri, NEDELJA, 12. aprila
. CVETNA NEDELJA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.18 najnižja -34 cm, ob 9.04 najvišja 29 cm, ob
15.00	najnižja -42 cm, ob 21.21 najvišja 51 .cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1003,9 mb raste, veter 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 83-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Federica Delbello, Gaia Sofia Muto, Francesco Rupini, Antonio Riccio, Massimo Mancuso, Valentina Mačehi.
UMRLI SO: 87-letni Silvio Bellio, 67-letni Girolamo Lenotti, 80-letna Gugliel-• mina Laurencich, 83-letna Anna Pavanel-
10	vd. Codris, 70-letni Guerrino Savi, 96-letna Anna Perossa vd. Foscarini, 87-let-na Maria Trevisiol vd. Vidi, 76-letna Lu-cia Stefanutti, 62-letna Giuseppa Lozar, 80-letna Bianca Liposich vd. Vidotto, 49-letni Lino Možina, 77-letna Paolina Krps-hovitz.
, OKLICI: finančni stražnik Giuseppe Amoroso in uradnica Luciana Zogani, zdravnik Aldo Scabar in učiteljica Nataša Scuka, uradnik Giorgio Maraspini in uradnica Laura De Robertis, električar Gilberto Checchi in uradnica Fides Pe-rich, v pričakovanju prve zaposlitve Daniele Babudri in uradnica Gemma Bo-netti, delavec Giorgio Clon in uradnica Claudia Ukmar, uradnik Lucio Rossmann in bančna uradnica Noriš Dagostini, uradnik Alessandro Larconelli in učiteljica Gabriella Pangher, agent J.V. Pietro Pisanu in tajnica Gabriella Urbani, delavec Daniele Doliani in študentka Magda Ferlat, finančni stražnik Giuseppe Napo-
11	in delavka Antonella Tolloi, geometer Mario Gili in geometer Licia Cociancich, trgovski potnik Sergio Montini in prodajalka Fulvia Renner, strugar Giorgio Cernich in bolničarka Serenella Sillo, univerzitetni raziskovalec Marino Zen-naro in uradnica Doris Degano, prodajalec Franco Pečar in zlatarka Tania Sker-lavai, trgovec Ivano Canton in prodajalka Viviana Martinuzzi, kuhar Sergio Ju-govaz.in uradnica Silvia Del Bene, knjigovodja Mariano Rupel in prodajalka
ZA VAŠO POROKO . ..
»FOTOGRAFIJA« EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
Luciana Matitti, uradnik Giuseppe Mas-trorilli in uradnica Laura Buchberger, uradnik Fabrizio Vascotto in uradnica Ornella Boato, uradnik Fabio Dalla Mora in uradnica Cinzia Achille, finančni stražnik Bartolomeo Aprile in gospodinja Francesca Romano, delavec Domenico Tutone in uradnica Susanna Zecchini, električar Valter Scherlich in bolničarka Lorena Lagoi, strojnik Gioacchino Barile in univerzitetna študentka Isabella Cag-netta, uradnik Antonio Blasina in prodajalka Cristina Mestroni, univerzitni profesor Carlo Pelanda in notar Paola Maz-za, geometer Maurizio Beatrisotti in uradnica Elettra Bagatin, uradnik Vin-cenzo Friolo in uradnica Rosaria Giusto-lisi, uradnik Antonio Podgornik in uradnica Luciana Savelli, delavec Flavio Belič Petri in delavka Barbara Capodei, delavec Alessandro Perich in študentka Adriana Scarazzato, tapetnik Viljem Ci-uch in točajka Nadia Felluga.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6., do sobote,
11. aprila 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali tel. 827528 ob uri kosila.
Združenje Union s smučarskim klubom prireja naslednje izlete:
—	zadnja nedelja na snegu, 12. t. m., v Šesto - Moso - Monte Elmo, tudi za nesmučarje v S. Candido.
—	za Veliko noč 19. - 20. aprila v kočo na Zoncolanu. Cena 52.000 lir -prevoz in polni penzion.
Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 - II. nad., vsak dan (razen sobote) od 17. do 19. ure. tel. 61011.
Ženski odsek za Ricmanje - Log obvešča vse žene, ki se bodo udeležile izleta v Furlanijo v nedeljo, 12. t. m., da bo odhod autobusa iz Ricmanj - na Bardah ob 8. uri; iz Boljunca - na Gorici ob 8.10 in od Domja - pri DISPRAL ob 8.20. Prosimo točnost.
menjalnica_______________________n>- 4.198?
Ameriški dolar............. 1280.—
Nemška marka ................ 710.50
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint ......... 627.—
Belgijski frank............... 33.30
Funt šterling.............. 2050.- -
Irski šterling............. 1870.—
Danska krona............... 184.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 950.—
Japonski jen		8.30
Švicarski frank 		....	856.—-
Avstrijski šiling		100.75
Norveška krona 		186.—
Švedska krona		200 —
Portugalski eskudo		8.50
Španska peseta		
Avstralski dolar 		.... 860.—
Debeli dinar		1.85
Drobni dinar		1.90
dHi/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
TASKI
P0DG0RNIK&C.
STROJI,
SISTEMI in ČISTILA
na visoki tehnološki ravni za čiščenje steklenih površin in tal
TRST — Ul. Udine 12 — Tel.: 416472
Zastopnik TASKI za Furlanijo - Julijsko krajino
□	naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami
□	senčnat vrt
□	Prostorno parkirišče
Nočni filmi znanih režiserjev
Spet bodo prišli na svoj račun ljubitelji nočnih filmov. Rete 4 nam od jutri dalje ponuja vsak večer, seveda v poznih urah, še ne-predvajane filme ali celo prvence znanih režiserjev.
Že jutri zvečer (ob 22.30) bo na sporedu film - komedija L' uomo di stagno avstralskega režiserja Petra Weira (ki je med drugim avtor znanih Un anno vissuto pericolosamente in Mosguitro Coast). Ponedeljek bo posvečen prvencu Oliverja Stona, ki je pravkar prejel oskar .za film Platoon. V filmu La mano je med igralci Michael Caine. V torek bo na vrsti Ro-
bert Young s filmom Divorzio stile New York, naslednji dan, v sredo pa Brian De Palma z Impara a conoscere il tuo coniglio, v katerem nastopa Orson Welles (njemu je tudi posvečena današnja slika). V četrtek si bomo lahko ogledali film Due donne in gara (ena od atletinj je Mariel Hemingway) Roberta Townea (avtor Greys(ockea).Petek nam bo prinesel še en film Petra Weira Le macchine che distrus-sero Parigi. Sobotni film Oggi sposi spremlja vrsta zanimiv imen: režiser Brian De Palma, ob njem Chyntia Munroe in Wilford Leach, med igralci Robert De Niro in Jill Claybourgh.
sobota 20.15 RTV-lj
Moški imajo radi plavolaske (glas. kom.) nedelja 20.30 Rete 4 Quando la moglie e in vacanza (kom.) nedelja 22.30 Rete 4
L' uomo di stagno (kom.) ponedeljek 20.30 Rete 4 Niagara (dram.) ponedeljek 23.40 Italia 1 Viale del tramonto (dram.) torek 20.30 Italia 1 Phenomena (groz.) torek 23.45 RAI 2 Furore (dram.) sreda 20.30 Canale 5 Laguna blu (pust.) četrtek 20.30 RAI 3
La gatta sul tetto che scotta (dram.) četrtek 23.20 Italia 1 Stalker (dram.) petek 22.30 RAI 1 Jesus Christ Superstar (glas.)
glasba
sobota 10.00 RAI 2 Claudio Arrau izvaja Beethovna sobota 20.30 RAI 3
Poje Riccardo Cocciante sobota 21.00 RAI 3
Koncert z dir. Wellerjem Moestom sobota 23.15 RAI I
Mehta pripravlja Pesmi z gradu Gurre ponedeljek 21.25 RTV-Lj Spomin na Danila Švaro torek 23.50 Italia 1
Rock opolnoči: The Stones in the Park petek 20.30 TV-Kp
Simfonični koncert z Miho Pogačnikom
šport
nedelja 21.35 RTV-Lj
Medn. prvenstvo v športni gimnastiki sreda 15.00 RTV-Lj
Namizni tenis: Jugoslavija-Madžarska sreda 19.55 RAI 1
Nogomet: Italija-islandija (olimp. rep.)
ali
sobota 20.30 TV-Kp
Gramscijevo življenje (dok.) ponedeljek 23.40 RTV-Lj
Povodni mož (balet Vojka Vidmarja) torek 17.25 RTV-Lj
Domača naloga (otroški film)
i E


			
iill
t 'iili
jip*......
^ !i|

RAI 1
RAI 2
RAI 3
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Tečaj francoskega jezika
9.30	Koncert
10.00	Nanizanka: Diamanti
11.00	Rubrika: Sobotni sejem, vmes (12.00) Dnevnik - Kratke vesti
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prizma
14.30	Film: La fiamma non si spegne (dram., It. 1949, r. V. Cottafavi)
16.15	Risanka: Gristi
16.30	Izžrebanje loterije
16.50	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
17.45	Nabožna oddaja
18.05	Košarkarska tekma
19.00	Aktualnosti: Pan
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fronto, Topolino?, vmes film L'ultimo viaggio dellarca di Noe (pust., ZDA 1980, r. C. Jarrott, i. E. Gould)
22.30	Dnevnik
23.15	Opera: dir. Zubin Metha pripravlja Pesmi z gradu Gurre
0.10 Dnevnik - Zadnje vesti
9.00	Izobraž. oddaja: L'eta sospesa
9.30	Inf. oddaja: Giorni d'Europa
10.00	Koncert: Claudio Arrau izvaja Beethovnovo sonato v c-molu
11.10	Film: Un re per guattro regine (pust., ZDA 1956, r. Raoul Walsh)
12.30	Dnevnik - Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.00	Šport (jahanje, atletika)
17.05	Nanizanka: I ragazzi della valle misteriosa
17.30	V formi z Barbaro Bouchet
18.15	Dnevnik - Šport
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
19.45	Dnevnik, nato športni dnevnik
20.30	Film: II caso Drabble (krim., ZDA 1973, r. Don Siegel, i. Michael Caine, Glive Revill)
22.50	Dnevnik - Zadnje vesti
23.05	Rubrika o modi
23.45	Šport (odbojka, plavanje) .
0.30 Film: Arma da taglio (pust., ZDA 1972, r. Michael Ritchie)
1.55	Šport: tenis (iz Dallasa)
9.45	Aktualnosti: Danes, kje
10.45	Dokumentarec: Festa barocca -II lungo confine del nord
12.00	Pregled: Magazine 3 (ured. Ivano Balduini)
14.30	Šport: tenis (iz Barija)
16.55	Filmske novosti
17.05	Film: Una pallottola per Roy (krim., 1941, r. Roul Walsh, i. Humphrey Bogart, Alan Curtis)
18.45	Dokumentarec: Da zadovoljimo oko - Egon Schiele
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Novinarji pripovedujejo - Luigi Pintor
20.30	Glasbena oddaja: Dadaumpa -poje Riccardo Cocciante
21.00	Koncert simnfoničnega 'orkestra RAI iz Rima, dirigent Weller Moest, violina Salvatore Accar-do (Strauss, Wieniawsky)
22.05	Dnevnik - Kratke vesti
22.10	Tednik
23.10	Dnevnik
23.35	Film: Gli amanti della citta se-polta (pust., ZDA 1949, r. Raoul VValsh, i. Joel McCrea)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
i_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________
RTV Ljubljana__________________
8.00	Poročila
8.05	Otroška oddaja: nanizanka Radovedni Taček - Srce, 8.20 Pamet je boljša kot žamet
8.25	Povest: Solzice (Prežihov Vo-ranc)
8.50	Otroška oddaja TV Sarajevo: Zadnje poletje otroštva
9.20	Tedenski zabavnik
10.25	Folklorni ansambel La Capouli-ero (z nastopa v Križankah)
11.10	Televizija zvezd (pon.)
16.00	Poročila
16.10	Mladinski film: Moj družabnik
17.55	Zdravilne vode: Istarske Toplice
18.25	Rubrika: Da ne bi bolelo...
18.45	Risanka
19.00	Danes. Knjiga
19.26	Vreme in dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.21 Film: Moški imajo radi plavolaske (kom., ZDA 1953, r. Howard Flawks, i. Jane Russell, Marilyn Monroe)
21.55	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: V pričakovanju jutrišnjega dne (S. Sheldon)
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Glasbena oddaja: Alpe Adria Musič Festival (2. del)
15.25	Otroški program, vmes risanke,
nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Rubrika: Tuttilibri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zgodovinska rubrika: La mac-china del tempo
20.25	TV novice
20.30	Dokumentarec: Življenje Antonia Gramscija - Izobrazba (1. del)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
22.40	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.20	Dokumentarec: II nuovo Pacifico - L'era del pacifico (1. del)
ZASEBNE POSTAJE
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.05	Risanke: Speedy Gonzales, Gatto Silvestre, Lady Oscar, John e Solfami
8.30	Kviz: Video News
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film: Belle ma povere (kom., It. 1957, r. Dino Risi, i. Marisa Allasio, Maurizio Arena)
16.15	Nanizanka: Freebie and Bean
17.15	Dokumentarec: Obiet-tivo sul mondo
18.00	Športna oddaja: Re-cord
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Variete: SandraRai-mondo Show
23.00	Aktualnosti: I misteri della notte
23.45	Filmska rubrika
0.05 Nanizanki: Lottery,
1.05	Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan„
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grandeNell
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke An-nette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Le valli della so-litudine (kom., ZDA 1949, r. Louis King, i. Dick Powell, Evelyn Keyes)
17.20	Nanizanka: A cuore aperto
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Mano lesta (kom., It. 1981, r. Pas-guale Festa Campani-le, i. Tomas Milian, Gi-ovanna Ralli)
22.20	Oddaja o parlamentu
23.10	Dokumentarni film:
Cio che Locchio non vede
1.10	Nanizanka: Ironside
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Giochi di guerra (dram., ZDA 1981, r.
Donna Taylor, i. Barry Dostvvick)
10.45	Nanizanke: La strana coppia, 11.15 Quincy,
12.15	TJ. Hooker
13.15	Rubrika: Controcor-rente
14.00	Športna oddaja: American Bali
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Sandy, Lupin
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.25	Streethawk
22.20	Športna rubrika
23.20	Šport, odd.: Grand Prix 0.35 Glasbena oddaja: Dee
jay Television
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Hero High,
13.30	Gli orsetti del cuore
14.00	Športna oddaja
15.00	Šport: catch
16.30	Risanke: Mimi, Gigi, II fichissimo, Voltron, Transformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Aloha Paradise
20.30	Film: Quelli della ca-libro 38 (krim., It. 1976, r. Massimo Dallamano, i. Carole Andre, Marcel Buzzuffi)
22.20	Film: Belli e brutti ri-dono tutti (kom., It. 1979, r. Domenico Pao-lella, i. Walter Chiari, Luciano Salce)
0.30 Film:	Lycantropus
(srh., It. 1961, r. Paolo Heusch)
TELEFRIULI
14.00	Nad.:RosadeLejos
15.00	Nogomet A lige: Sampdoria - Udinese
17.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Una gita scolas-tica (kom., 1983, r. Pupi Avati, i. Carlo Delle Piane)
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: E la vita continua
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA T		ELEVIZIJA		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
9.00	Atletika: maraton moški
10.00	Kmetijska oddaja: Linea verde
11.00	Maša
12.15	Linea verde (2. del)
13.00	Dnevnik - TG Luna
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV
14.05	Ob svetovnem dnevu mladine s papežem . Janezom Pavlom II. (prenos iz Buenos Airesa)
14.20	Variete: Domenica... in
14.30	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	It. nog. prvenstvo A lige
19.50	Vreme, in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La piovra 3 (r. Luigi Perelli, i. Michele Placido, Giuliana De Sio, 3. del)
22.20	Športna nedelja
00.10 Dnevnik
00.15 Glasbena oddaja: Musicanotte -Pianoforum - pianist Maurizio Zanini s Simfoničnim orkestrom RAI izvaja Mozartov Koncert v B-duru K 595
9.00	Otroška oddaja: Buongiorno domenica
10.00	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
10.35	Filmska matineja: Aque del Sud (dram., ZDA 1944, r. Howard Hawks, i. Humprey Bogart, Lau-ren Bacall)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva
13.00	Dnevnik ob trinajstih
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.30	Variete: Chi tiriamo in ballo
17.00	Športna oddaja: Studio & Stadio - kolesarstvo in avtomobilizem (prenosa iz Roubaixa in Buenos Airesa)
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: LJspettore Derrick
21.40	Informat. oddaja: Aboccaperta
22.45	Dnevnik
23.00	Oddaja o židovskem življenju in kulturi
23.25	It. nog. prvenstvo B lige
24.00	Informativna oddaja: Obnova muzejev (2. del)
12.00	Informativna oddaja: Dežela in njena glasba - Argentina (4. del)
12.50	Filmske novosti
13.00	Film: I commedianti (dram., ZDA 1967, r. Peter Glenville, i. Richard Burton, Liz Taylor, Alec Guinness, Peter Ustinov)
15.20	Športni prenosi: avtomobilizem 1000 km (iz Monze), mednarodni teniški turnir (iz Barija), jahanje (iz Agnana)
17.30	Športna oddaja: Domenica gol (1. del, z neposrednim prenosom teniškega prvenstva v Dallasu)
19.00	Dnevnik
19.25	Deželni šport
19.45	Športna oddaja: Domenica gol
(2. del)
21.30	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Teatro 10 , poje Mina
22.00	Izobraževalna oddaja: Časovni stroj - Zgodovinski videoclip
' (pripravil Stefano Munafo)
22.15	'Nogometno prvenstvo A lige
23.30	Dnevnik
23.45	Glasbena oddaja: Jazz Club -Kvintet Giovannija Tommasa
iiliiiiiii:
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
8.55	Poročila
9.00	Otroška matineja - Živžav: Risanke, Indijanske legende
9.55	Lutke in lutki
10.00	Nanizanka: Fračji dol (9. del)
10.25	Nadaljevanka: V pričakovanju jutrišnjega dne (1. del)
11.25	Celjski instrumentalni kvintet •
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.00	Nadaljevanka: Malu (11. del)
16.10	Poročila
16.15	Film: Ženska iz Kentuckyja (ZDA 1982, r. Walter Donigor, i. Cheryl Ladd, Ned Beatty)
17.45	Zabavna oddaja: TV kavarna
18.45	Risanka
19.00	Danes: Kino, nato Turistični nagelj - neža
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Potovanje v Vuč-jak (Krleža-Štivičič, 11. del)
21.10	Glas. oddaja z Nedo Ukraden
21.35	Mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni gimnastiki
22.05	Športni pregled
22.50	Poročila
TV Koper______________________
14.00	Športni pregled
19.00	Nadaljevanka: Primož Trubar (2. del)
20.10	Baročni koncert: Landini Con-
sort
20.30	Politična rubrika: Sedemdni
21.00	Nadaljevanka: Vita e morte di Penelope (5. del)
22.00	Nanizanka: II brividb delLimpre-visto
22.30	Nanizanka: I grandi registi
23.30	Rubrika: O alkoholizmu
CANALE5_____________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanka: Mary Benjamin
10.50	Nanizanka: Aliče
11.25	Informativna oddaja: Punto 7
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.20	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.05	Film: Gli anni ruggen-ti (kom., It. 1962, r. Luigi Zampa, i. Nino Manfredi, Gino Cervi)
17.00	Sodna rubrika: Forum
18.00	Nanizanka: Orazio
20.30	Nadaljevanka: Nord e
Sud II (zgod., ZDA 1977, r. Kevin Connor, i. Patrick Swayze, James Read, zadnji del)
22.25	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
23.10	Koncert: W. A. Mozart - Simfonija št, 40 v G-molu op. K 540 in št. 39 v Es-duru op. K 543 Orkester milanske Scale, dir. Carlo Maria Giulini
0.20 Nanizanki: Sguadra specciale, 1.20 Missio-ne impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Film: Follie di secolo (kom., It. 1939, r. Amle-to Palermi)
10.15	Rubrika: II girasole
10.45	Nanizanka:	Bravo
Dick
11.15	Informativna oddaja: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti
15.50	Nanizanka: La famig-lia Holvak
16.45	Nanizanke: Arniči per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin, 19.00 College,
19.30	New York New York
20.30	Film: Ouando la mog-lie e in vacanza (kom., ZDA 1955, r. Billy Wil-der, i. Marilyn Monroe, Tom Ewell)
22.30	Film: L' uomo di stag-no (kom., ZDA 19880, r. Peter Weir, i. Judy Morris, Ivar Kants)
0.35 Nanizanki: Switch,
1.25	Bravo Dick
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, Popples, Piccole donne
10.30	Športna oddaja: Šport ZDA (košarka NBA in football NFL)
13.00	športna oddaja: Grand Prix (motociklizem)
14.15	Boks: Francesco Dami-ani-James Broad
15.15	Glas. odd.: Deejay
17.15	Nanizanka: L'uomo di Singapore
18.15	Informativna oddaja: Controcorrente
19.00	Risanke: Jem, Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Tednik o kinematografiji
23.10	Film: Mr. Klein (krim., ZDA 1976, r. Joseph Losey, i. Alain Delon, Jeanne Moreau)
1.30	Nanizanka: Serpico
TELEPADOVA
13.00	Film: Tenderly (kom. It. 1968, r. Franco Bru-sati, i. VirnaLisi)
14.30	Rubrika o medicini
15.00	Nadaljevanka: Bolero
15.45	Informativna oddaja:
Week-end
16.30	Risanke: II fichissimo del baseball, Gigi Vol-tron, Transformers, Casper, La cosa
19.00	Nanizana: Alle soglie delfuturo
IH
20.30	Film: Barguero! (pust., ZDA 1970, r. Gordon Douglas, i. Lee Van
. Cleef, Warren Oates)
22.20	Nanizanka: Spy-Force
23.30	Aktualna oddaja: V prvem planu
24.00	Nočni film: Cera una volta un commissario (krim., Fr. 1972, r. Ge-orges Lautner)
TELEFRIULI_________
14.00	Variete: Domenica con Telefriuli
14.10	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
17.45	Glasbena oddaja: Musič box
19.00	Športna oddaja
20.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
21.00	Športne vesti
22.15	Film: La cosa di un al-tro mondo (fant., r. Christian Nyby, i. Margairet Sheridan)
24.00	Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled

..Ji
..' m
IIllillESisl
i Miii; i::.
.

i*:
■Ul


fllll
l-i

1 E
«21>:

£ O
■- 5
a >o
D 0 X W
o
i E
01
mš
0
'ra
c
(U
>0
J5
a
c/)
E
0
U)
0
0
0 U H J
«\
i/i
(A O P
EC O h <
EC H (fl
O UJ EC
gE
9l
> X
U
>
M
P...*...j,
ii
lip'”....g.
««l!
II
ii- PiPP::
"'"!!::!j




...|...|....|I
|P.................j


^ I........I....
'■■ttiNilil,,,.
lIlBiKin"
--ii;::
m
■ii 'm
v:
I
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
iiiHHiiii
RAI 1_________________________
7.20 Rubrika: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Nadaljevanka: Santa Teresa d' Avilla (1. del)
15.15	Pravljica: La fanciulla nel melo
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Walt Disneyjev svet
17.30	Risanka: Tao Tao
18.05	Nabožna oddaja: Osmi dan
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička (11. del), 19.00 Mednarodno letališče
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La piovra 3 (zadnji del)
22.20 Dnevnik
22.30	Filmske novosti
22.35 Koncert z dir. Jamesom Juddom 0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.15	Dokumentarec: Mednarodna panorama - Dnevnik iz neke vasi Masaj (6. del)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25 Dnevnik. Ce da vedere
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05 Medicinska rubrika: Trentatre
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Passaggio mortale
19.30	Dnevnik in vreme
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol (i. Rory Calhovn, Ed Nelson)
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik - Nocoj
22.45	Aktualnosti: Mixer - anketa
23.30	Rubrika: Odprti studio
23.45	Nočni film: Nebbia a San Francisco (krirn., ZDA 1934, r. Willi-am Dieterle, i. Bette Davis, Do-nals VVoods)
RAI 3_______________________
12.05	Izobraževalna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsažah 14. stoletja (7. del)
12.30	Dokumentarna oddaja: V srebrnem jajcu - Scila in Karibda
13.00	Znanost in tehnika: Tkanine, blago, moda (9. del)
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domačih nalogah
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.30	Šport: Nogometno prvenstvo A in B lige
18.00	Glasbena oddaja: Discoinverno '87 (12. revija)
19.00	Dnevnik in vreme
19.35 Deželne športne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di... (1. del)
20.30	Zabavna oddaja: Ridere all itali-ana - Senti chi parla (2. del)
21.40 Dnevnik
21.45	Nadaljevanka: Tenera e la notte - Napoli liberty e sfregi
22.20 Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik
		
		
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik: Zrcalo tedna
10.20	Film: Policijska zgodba (It.)
17.00	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Konj (7. odd.)
17.40 Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kameleon v kozarcu
17.45	Otroška nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva
18.15 Glasbeni ropot - z znanimi slovenskimi rock skupinami
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05 Drama: Tisto malo srca (Ranko
Božič, i. Branko Djurič, Boro Stjepanovič, Zaim Muzaferija, prod. TV Sarajevo)
21.25	Glasbeni večer: Spomini na skladatelja - Ob 85. obletnici rojstva skladatelja Danila Švare (skozi pripoved njegovih sodobnikov in učencev, ob nastopu znanih slovenskih umetnikov)
22.25	Dnevnik
22.45 Dokumentarec: Rdeče Trbovlje
TV Koper___________________
14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program, vmes risanke in nanizanka
17.30	Rubrika: Start - premikanje zakaj in kako
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Ponedeljkov šport
20.25 TV novice
20.30	Film: La donna e donna (kom., r. Jean Luc Godard, i. Jean-Clau-de Brialy, Jean-Paul Belmondo)
22.00	TVD Vsedanes
22.10 Zdravniška rubrika: Zdravnik in pacient
22.50 Nanizanka: Hazel
23.40 Balet: Povodni mož (koreograf Vojko Vidmar, solista Vojko Vidmar, Sanja Neskovič)
I:::;;;							•i:			11					::V
liiiii!		iiliiiilii		iliiillliiiiiliii		lili;	lii	ii!!!;:;			lili;		’« '	
CANALE5_____________
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
7.30	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine, 9.25 Come stai
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital
11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Oceano rosso (pust, ZDA 1955, r. A. Wellman, i. J. Wayne)
17.00	Nanizanka: L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Poliziotto Super-piii (kom., It. 1980, r. Sergio Corbucci, i. Te-rence Hill)
22.30	Tednik: Tivii Tivu
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke An-n§tte, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15. Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Niagara (dram., ZDA 1953, r. Henry Hathaway, i. Marilyn Monroe)
22.05 Film: La mano (dram., ZDA 1981, r. Oliver Stone, i. Michael Cai-ne)
0.05 Filmske novosti 0.40 Nanizanki: Ironside, 1.30 Switch
ITALIA 1____________
8.30	Naniz.: Fantasilandia
9.30	Film: E' scomparso l'a-ereo del presidente (dram., ZDA 1971, r. D. Duke, i. Peter Graves)
11.00 Naniz.: La strana cop-pia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Dokum.: Jonathan
21.30	Nanizanka: Ai cohfini della realta
22.30	Variete: Lupo solitario
23.40 Film: Viale del tra-
monto (dram., ZDA 1950, r. Billy Wilder) 1.45 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Gašper, La cosa
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: II fichissimo del baseball, Gigi, Voltron, Transformers, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Nero Wolfe
20.30	Film: Passaggio ad Hong Kong (dram.,
ZDA 1959, i. Orson Welles, Curd Jurgens)
22.20	Šport: Catch
23.20	Filmske novosti 24.00 Nočni film: Cingue
figli di cane (pust., It. 1969, r. A. Caltabiano) 1.00 Nanizanka: I nuovi Roockies
TELEFRIULI________
13.30	Nogometna tekma: Pescara - Triestina
15.30	Glas. odd.: Musič Box 17.45 Nanizanka: The cor-
ruptors
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Nogometna tekma: Udinese - Como
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika 19.30 Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika 23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.)
ITALIJANSKA	11	•jj* L lisi Vf i 2» i	:::::::::	
				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20 Rubrika: Uno Mattina 9.35 Nan.: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La famiglia Brady 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?, vmes (13.30) Dnevnik
14.15	Nad.: Santa Teresa d'Avilla
15.15	Rubrika: Italijanske kronike
15.45	Izobraž. oddaja: Shede
16.15	Nanizanka: La baia dei cedri
16.45	Risanka: Walt Disneyjev svet
17.30	Risanka: Tao Tao
17.45	Izobraževalna oddaja: Slovar 18.00 Dnevnik - kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička, 19.00 Mednarodno letališče
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Primer
21.30	Film: Come far volare il tempo (dram., ZDA 1980, r. Lee Grant)
22.30	Dnevnik, nato 2. del filma
23.15	Sanremske zvezde: Level 42
23.50	Dnevnik - Zadnje vesti
0.05 Aktualnosti: Hvala, ne kadim
11.15	Izobraževalna oddaja: Monografije (1. del)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25 Dnevnik - kakor mi
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50 Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Gli inesorabili (vestern, ZDA 1960, r. John Huston, i. Audrey Hepburn, Burt Lancas-ter)
22.30	Dnevnik - nocoj '
22.45	Informativna oddaja: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Furore (dram., ZDA 1940, r. John Ford, i. Henry Fonda, John Carradine)
12.05
12.35
13.00
13.30
14.00
14.30 15.40
17.05 18.00 19.00
19.30
20.05
20.30
22.05
22.10
23.25
23.55
Inf. oddaja: Virgil (2. del) Aktualnosti: Mednarodna panorama - Zgodovina prestopništva Informativna oddaja: Tkanine, blago, moda Tečaj angleščine Informativna oddaja: Filo diretto - Pomoč pri domači nalogi Mladinska oddaja: Jeans Film: La figlia del Corsaro Ver-de (pust., It. 1941, r. Enrico Gu-azzoni, i. Doris Duranti)
Zabavna oddaja: Vse o... nas Informat. odd.: Stiffelius Dnevnik Deželne vesti
Izobraževalna oddaja: Laltra faccia di... (2. del)
Film: Corri, mamma corri (dram., r. Richard I. Heffron, i. Joanne Woodward, John Considine) Dnevnik
Aktualna oddaja: I luoghi di-menticati dal cinema Dnevnik - zadnje vesti Nadaljevanka: Ritorno a Brides-head
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
			••••i::::::::::::::					:::::::::::::	::::::		::::::::::::::
liiiiiiiiii				s'	s:'	:::			fflilBII	»a		
■lil.
..«•!»!«,
pr-iiniiiji-
■
lis’:’
: :
lili::;-

„L ::
‘■‘■Hi,-,,.
'm
.......
P..

RTV Ljubljana__________________
10.00	TV mozaik - Šolska TV: Vesolje - Rob večnosti
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.15	TV mozaik (ponovitev)
17.20	Poročila
17.25	Otroška oddaja: Domača naloga (A. Brvar-I. Pediček, kratki igrani film, zasnovan na ' antipeda-goški" poemi Andreja Brvarja; r. Igor Pediček, i. Rok Mlakar, Maks Furijan, Mila Kačič, Evgen Car)
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris (ponovitev 4. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Močno zdravilo (2. del)
21.15	Aktualno - Teme in dileme: Jugoslovansko kmetijstvo še ni našlo svoje poti (pred plenumom CK ZKJ o jugoslovanskem in slovenskem kmetijstvu)
22.30	Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Evin vek
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV Novice
20.30	Film: Vivi, ragazza vivi (dram., r. Lorenzo Artale, i. Aldo Reggiani, Pilar Velasguez, 1. del)
21.45	TVD Vsedanes
21.50	Vivi, ragazza vivi (2. del)
22.30	Košarka: jugoslovansko prvenstvo - play off
23.40	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu
::	!!!:	!!!!				iiiilliiljij:	:!«!!!	!!!!	!!!!!!!	!:::!!!	!!!	Hi!!!!:;;!!!		!i:!!	'!!	!!!!!	!!!!!!!		!!!!!	iiiiiiiiiiiiii;;;;		
::			•i::!::	::ii:				::::			:::		!ii::£ii:i:::i			•i:::		•"I:::::!::!!;;				
CANALE5_____________
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
7.05	Risanke
7.50	Inf. odd.: In studio
8.10	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine, 9.25 Come stai?
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Donne in cerca d'amore (kom., ZDA 1959, r. Jean Negules-co, i. Hope Lange, Stephen Boyd)
17.00	Nanizanka: L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: La figlia di Mistral (4. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.45 Nanizanka: Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.50	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi girail mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Il petomane (kom. It. 1983, r. Pasgu-ale Festa Campanile, i. Ugo Tognazzi, Mari-angela Melato)
22.25	Film: Divorzio stile New York (dram., ZDA 1979, r. Robert Young, i. Jeremy Ley, Trini Alvaraldo)
0.15 Nanizanki: Ironside,
1.05	Switch
ITALIA 1____________
8.30	Naniz.: Fantasilandia
9.15	Film: Cal il selvaggio (kom., ZDA 1976, r. VVilliam Hale, i. David Janssen, Trish Van Devere)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny, Sandy, Lupin
18.00	Nan.: La časa nella prateria, 19.00 Arnold,
19.30	Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film:	Phenomena
(groz., It. 1985, r. Dario Argento, i. Daria Nico-lodi, Jennifer Connel-
iy)
22.40	Variete: Lupo solitario
23.50	Rock opolnoči: The Stones in The Park 0.50 Nanizanki: A-Team,
1.45	La strana coppia
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, 13.30 Jabber Jaw
14.00	Nad.: Happy end
14.45	Aktualnosti
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Il fichissimo, Gigi, Voltron, Tran-sformers, Ghosbusters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Aloha Paradise
20.30	Film: La gatta da pela-re (kom., It. 1981. r. Pip-po Franco, i. Pippo Franco, Janet Agren)
22.20	Nanizanka: Bolero
23.20	Filmske novosti
24.00	Nočni film: Oggi a Berlino (dram., It. 1962, r. Piero Vivarelli)
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, 15.00 Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Verdi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Glasbena oddaja
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
£ g
tl
* S
1 E
«J3
0>
M
£
O
w
H
J
«1
M
ti
H
>
M
Z
£3
■RG GOLDONI 1 - ULICA ZUDECCHE 1 - KORZO SABA 18 - ULICA MACHI,
mmiitim p m minami
o?
C; g
- S
a >0
^ s
* s
i
E
£
a
'to ©
c O
,S o
ro
a
(A
0)
ro J3
O) N
a) 2
(A C ra >o ra
- .2 ,,
§1
8 H;
S1
°?>8 5 »Hi
f g 13
n a & P S
ui “J cc >
S t
5 3 > *
li

11! I
JiiiS ■Bil

“ fSj
’
r
m
I	-m
	j •_ H_ '•'■s

lil


i
I
■I
ITALIJANSKA	T	ELEVIZIJA		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20 Rubrika: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady 11.55 Vreme
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Nad.: Santa Teresa d'Avilla
15.15	Inf. oddaji: Restavriranje spomenikov, 15.45 Trdi kamni
16.15	Nanizanka: La baia dei cedri 16.45 Risanka: Walt Disneyjev svet
17.30	Šport: kolesarstvo (iz Belgije)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Inf. odd.: Sever kliče Jug...
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička, 19.00 Mednarodno letališče
19.40	Almanah in vreme
19.50 Nog. temka: Italija-Islandija, vmes in na koncu Dnevnik
22.05	Nan.: Due assi per un turbo
23.05	Dnevnik
23.10 Rubrika o kinematografiji
23.41	Športna sreda 0.20 Dnevnik
11.15	Dokumentarec: Vzgajati in misliti (3. odd.)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25 Knjižne novosti
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35 Mladinska oddaja: Tandem
16.50 Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05. Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55 Inf. odd.: Odprti prostor
18.15	Športne vesto
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
19.30	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.10 Nadaljevanka: La corsa alla bomba (r. J. F. Delassus in A. Eastman, i. P. Capponi, C. Čope, 1. del)
22.20 Dnevnik. Doremifa
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Sguadra speciale (krim., ZDA 1973, r. P. D'Antoni, i. R. Scheider, T. Lo Blanco)
12.10	Šport v ljudskih igrah
12.40 Informativna oddaja: Poizkusi iz fizike - O elektriki
13.00	Izobraževalna oddaja o tkaninah
13.30	Tečaj angleškega jezika
14:00 Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.20 Film: Mille lire al mese (kom., It. 1939, r. Massimiliano Neufeld, i. Umberto Melnati, Alida Valli)
17.00	Variete: Vse o... nas
18.00	Inf. odd.: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35 Informativna oddaja: Italijanske dežele
20.05 Izobraževalna oddaja: L' altra faccia di...
20.30	Film: II re dei Re (zgod., ZDA 1961, r. Nicholas Ray, i. Jeffrey Hunter, Hunter Robert, 1. del)
21.50 Dnevnik
21.55	Film (2. del)
23.10	Dokumentarna oddaja: Delta
23.55	Dnevnik
0.20 Nadaljevanka: Ritorno a Brid-shead (zadnji del)
lliiillliiiliiiiiil IliliiHliiiniiliil	JUGOSI	„OVA		$	KA		EL	EV	IZIJA	■		
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Integrali
10.40	Matineja. TV drama: Tisto malo srca (R. Božič, produkcija TV Sarajevo)
15.00	Evropska super liga v namiznem tenisu: Jugoslavija-Madžarska
16.45	Tv mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška nanizanka: Primožev dnevnik - Danes sem slikar (L. Suhodolčan, rež. A. Tomašič, pesmi Miroslava Košute je uglasbil Urban Koder, 7. del)
18.15	Dokumentarna serija: Skrivnosti morja (10. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Dokumentarec: Mednarodna obzorja - Filipini po letu dni ( novinar Blanka Doberšek)
20.50	Ciklus kanadskega filma: Anne Trister (1986, r. Lea Pool, i. Alba-ne Guilhe, Louise Marleau, Lu-cie Laurier)
22.35	Dnevnik
22.50	Okrogla miza: Izročilo Čebin
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek
20.25	TV dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: lo a modo mio (r. Eros Mačehi, vodi Gigi Proi-
' etti)
21.45	TVD Vsedanes
21.55	Dokumentarec: Ljubezen do narave
22.25	Nanizanka: 1 cavalieri del cielo
23.00	Dokumentarec: Istria nobilissi-ma
23.30	Južnoameriške pesmi in plesi
CANALE5_____________
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro Italija
7.10	Risanke
8.00	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine
9.00	Nanizanka: Aspettan-do il domani
9.25	Rubrika: Come stai?
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25	Rubrike: II resto e vita, Ciao signora, I testi-moni del Cedron
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Destino sull'as-falto (dram., ZDA 1955, r. Henry Hathaway, i. Kirk Douglas)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Laguna blu (pust., ZDA 1980, r. Randal Kleiser, i. Bro-oke Shields, Christop-her Atkins)
22.25	Dokumentarna oddaja: Toto po 20 letih
24.00	Nanizanki: Mississip-pi, 1.00 Missione im-possibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grandeNell
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Čharlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 21.55 Spenser
22.50	Film: Impara a conos-cere il tuo coniglio (kom., ZDA 1973, r. Brian De Palma, i. Orson Welles)
0.35 Nanizanki: Ironside, 1.25Switch
ITALIA 1_____________
8.45	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: Grande McGo-nagall (kom., ZDA 1975, i. Peter Sellers)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele Vision
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Nanizanka: Licia dol-ce Licia
20.30	Kviz: O.K. Il prezzo e giusto
22.35	Variete: Lupo solitario
23.35	Nanizanke: Ai limiti dell incredibile, 0.35 Toma, 1.30 Simon & Simon
TELEPADOVA
13.00	Risanke: Casper
14.00	Nad.: Happy End
15.00	Rubr.: D come donna
16.30	Risanke: Gigi, Il fichis-
simo, Voltron, Tran-sformens, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Nero Wolfe
20.30	Film: Teste di cuoio -Vai col blitz (kom., It. 1981, r. Giorgio Capi-tani, i. Philippe Leroy, Daniela Poggi)
22.30	Film: Vinella e Don Pezzotta (kom., It. 1976, r. M. Guerrini, i. G. Bracardi, L. Tomas)
0.30 Filmska rubrika
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.10	Nanizanka: Maggior-
domo per signora
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Maggior-domo per signora
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle 23
0.30 Glasbena oddaja: Speciale La Grotta
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
RAI 1_________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?,
13.30	Dnevnik
14.15	Nan.: Santa Teresa d' Avilla
15.45	Inf. odd.: Kronike motorjev
15.45	Izobr. odd.: Glasbila - Harfa
16.15	Otroška oddaja: II sabato dello zecchino
17.00	Risanka: Grisu il draghetto
17.25	Rubrika o knjižnih novostih
18.05	Informativna oddaja: Danes v parlamentu
18.05	Inormat. oddaja: Spaziolibero
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Barabba (zgod., ZDA 1962, r. Richard Fleischer, i. Anthony Ouinn, Silvana Mangano)
22.45	Dnevnik
22.50	Informativna oddaja: Esplorando 0.05 Dnevnik- zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.15	Izobr. oddaja: Monografije
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Naadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dnevi in zgodovina
18.15	Filmske novosti
18.25	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -Una candela per 1'assassino
19.40	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Nessuno torna in-dietro (r. Franco Giraldi, 4. - zadnji del)
22.05	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
22.30	Dnevnik
22.45	športne vesti: košarka - polfinale play-off
0.15 Nočni film: Enrico IV. (dram., It. 1944, r. Giorgio Pastina, i. Clara Calamai, Osvaldo Valenti)
RAI 3_________________________
12.00	Informat. oddaja: Sveto leto
12.30	Informativna oddaja: Miinchen
13.00	Informativna oddaja o tkaninah in modi
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.20	Film: Teodora (zgod., It. 1953, r. R. Freda, i. Gerorges Marchal, Maria Canale)
16.55	Zabavna oddaja: Vse o... nas
18.00	Inf. odd.: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Inf. oddaja: L'altra faccia di...
20.30	Film: La gatta sul tetto che Scotta (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i. Paul Newman, Liz Taylor)
22.15	Dnevnik
22.20	Informativna oddaja: Geo
23.05	Filmske novosti
23.15	Dnevnik
23.35	Film: Camera 666 (1983, 'r. Wim VVenders, i. Jean-Luc Goddard, Rainer Werner Fassbinder)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Filmska vzgoja: Kaj je film - Filmski igralec (s Fabijanom Šovagovičem), nato slovenski kratki film Strupi (1963) in razgovor Majde Knap z režiserjem Makom Sajkom
11.00	Film: Zgodnja zmrzal (ZDA)
16.25	TV mozaik: Šolska oddaja (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Uganke med nitkami (Arhar-Ogorelec, i. Maja Svetlik, Maja Moravec)
17.45	Mladinska oddaja: Bilo je... šola za junake - Tito
18.15	Dokumentarna oddaja: Čas, ki živi - Nič več strogo zaupno
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Šp., r. Rafael Moreno Alba, 9. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Okrogla miza: Izročilo Čebin
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate (r. Pa-ulo Ubiratan, 1. del)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek
20.25	TV novice
20.30	Film: La legione del Sahara (pust., r. Joseph Pevney, i. Alan Ladd, Richard Conte)
22.00	TV Vsedanes
22.10	Nadaljevanka: Delitto di stato (r. G. De Bosio, 2. del)
23.15	Dokumentarec: Istria nobilissi-ma
23.45	Nanizanka: I cavalieri del cielo
CANALE 5_____________
7.50	Jutranja oddaja: Dobro jutro Italija
8.00	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine, 9.25 Come Stai?
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, ,12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Il vecchio e il mare (pust., ZDA 1958, r. John Sturges, i. Spencer Tracy)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.55	Filmske novosti 0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.05 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	1 giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Il solitario del Rio Grande (vestern, ZDA 1971, r. Henry Hathaway, i. Gregory Pečk, Pat Ouinn.)
22.20	Film: Due donne in gara (kom., ZDA 1982, r. Robert Towne, i. Mariel Hemingway, Scott Glenn)
0.40 Nanizanki: Ironside,
1.30	Switch
ITALIA 1
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.30	Film: Hot Rod (pust., ZDA 1979, r. R. Armita-ge, i. R. Culp)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Sandy, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: Professione vacanze - Speriamo che sia vacanza (i. Ger-ry Gala, Mara Venier)
22.10	Variete: Lupo solitario
23.15	Film: Stalker (dram., SZ-ZRN 1979, r. An-drei Tarkovskij, i. Aleksandr Kajdanov-skij, Alisa Prejndlich)
TELEPAPOVA
13.00	Risanki: Gašper, Jab-ber Jaw
14.00	Nadalj.: Happy end
14.45	Informativna oddaja:
Speciale spettacolo
15.00	Rubr.: D come donna
16.30	Risanke: Il fichissimo,
Gigi, Voltron, Tran-sformers, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: La valle dei re (pust., ZDA 1955, r. R. Pirosh, i. R. Taylor, E. Parker)
22.20	Šport: Čatch (svetovno prvenstvo)
23.20	Filmske novosti
24.00	Nočni film
TELEFRIULI
13.00
13.30
14.30
15.30
18.10
19.00
20.00
20.30
21.30
22.30
23.30
0.30
Nanizanka: Una famiglia intraprendente Nad.: Rosa De Lejos Dražbi: IL tappeto ori-entale, Roberta Pelle Glas. odd.: Musič Box,
17.25	Speciale La Grotta
Nanizanka: Maggior-domo per signora Dnevnik
Dok.: Tarvisiano - una finestra sull' Europa Športne vesti Dokumentarec: Zoo foille Dnevnik
Nanizanka: La signora e il fantasma Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
..
m
..|
lili!
i
............i
Kiu,
•-šišiijjj
Tf-
i-.suj)
nipii
lite
■ p
%
a
5
RG GOLDONI 1 - ULICA ZUDECCHE 1 - KORZO SABA 18 - ULICA MACHI,
RAI 3
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
11.55	Vremenska napoved in Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Inf. oddaja: Domande a Gesu
17.50	Inf. oddaja: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Domande a Gesu (2. del)
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dok.: Restavrirane umetnine
21.10	Prenos iz Rima: Via Crucis s papežem Janezoma Pavlom II.
22.05	Dnevnik
22.30	Film: Jesus Christ Superstar (glas., ZDA 1973, r. N. Jewison, i. T. Neeley, C. Anderson)
0.15 Dnevnik
0.30 Inf. odd.: Mednarodna panorama
RAi 2________________________
11.15	Informativna oddaja: Raziskava z videom
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: L'ispettore Derrick -I secondi perduti
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer -kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: II testamente e l'es-tasi (dram., ZDA 1965, r. Carol Reed, i. Charlton Heston, Rex Harrison)
12.10	Informativna oddaja: O psiho-motorikiin hibah
12.40	Dokumentarec: Zemljepis danes
-	Valovi in obale
13.00	Informativna oddaja: Tkanine in moda
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto
-	Pomoč pri domačih nalogah
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.15	Film: L' assedio deli' Alcatraz (dram., It. 1940, r. Augusto Geni-na, i. Maria Denis, Rafael Calvo, Carlos Munos)
18.00	Informativna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Košarkarska tekma: Italija-Špa-nija (neposredni prenos iz Mes-sine, turnir kadetov)
20.30	Gledališka predstava: Posvečeno Shakespearu - Henrik VI. (r. Jane Howell, i. Peter Benson, Brenda Blethyn, Ron Cook, Juha Poster, produkcija BBC)
22.25	Dnevnik
22.30	Drama (2. del)
0.10 Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
k_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________
RTV Ljubljana_______________
10.00	TV mozaik: Tednik
11.00	Mednarodna obzorja
11.40	Nadaljevanka: Sonce in sence (9. del španske nadaljevanke)
15.45	TV mozaik (pon.): Tednik, 16.45 Mednarodna obzorja
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Makedonske ljudske pripovedke
17.50	Lutkovna nanizanka: Fračji dol (10. del ameriške nan.)
18.15	Ustvarjalno gospodarstvo: Vrsta pred kaščo je vedno dolga
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Srce gorate dežele (3. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Zgodovinska noč na Čebinah (ob 40. obletnici ustanovitve KPS)
22.30	Dnevnik
22.45	Film: Pomembno je biti zaljubljen (Fr. 1975, r. Andrzej Zulaw-ski, i. Romy Scheider, Fabio Testi, Klaus Kinski)
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program, vmes risanke, ' nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek
20.25	TV novice
20.30	Koncert v CD: Simfonični orkester Slovenske filharmonije dirigira Janos Kovatz, solist Miha Pogačnik (Haydn, Mozart, Brahms)
22.00	TV Vsedanes
22.10	Dokumentarec: Ko se korenin zavemo - NOB v Sloveniji
23.20	Dokumentarec: Sulle orme della volpe pallida
CANALE5______________
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro Italija
8.30	Rubriki: Magazine
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	Rubrika: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Storia di una mo-naca (dram., ZDA 1959, r. Fred Zinnemann, i. Audrey Hepburn, Peter Finch)
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.301 Colby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Nanizanka: Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Svvitch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40 Dokumentarec: Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Una piccola storia d'amore (kom., VB 1979, r. George Roy, i. Laurence Olivier, Arthur Mili)
22.35 Filmski tednik
23.10 Film: Le macchine che distrussero Parigi (dram., ZDA 1974, r. P. Weir, i. Terry Camille-ri, Melissa Jaffa)
0.50 Nanizanki: Ironside, 1.40 Switch
ITALIA 1__________
8.30 Film: Il giorno della passione di Cristo (dram., ZDA 1979, r. Jones Cellan, i. Chris Sa-radon, Hope Lange)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Deeay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30 Film: Due come noi (kom., ZDA 1983, r. John Herzfeld, i. John Travolta, Olivia New-t on-John)
22.15	Športna oddaja: A tut-to campo
23.10 Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA 0.50 Nanizanki: Riptide, 1.45 La strana coppia
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, La cosa
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Il fichissimo del baseball, Gigi, Voltron, Transformers, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: La storia di Ruth (zgod., ZDA 1960, r. Henry Koster, i. Peggy Wood, Tom Tryon)
22.20	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Fimske novosti 0.30 Inf. odd.: Week-end
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Variete: Vanita
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.45	Nadaljevanka: E la vita continua
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Kdor veliko govori, veliko laže.
(angleški)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 20 leti: 16. 3. 1967 je bila ustanovljena KASTA, Krožek absolventov Slovenske trgovske akademije, kasneje Trgovskega tehničnega zavoda.
OSEBNOSTI:
■	12. 4. 1962 je v Montevideu (Urugvaj) umrl glasbenik David Doktorič, ki se je rodil 24. 6. 1887 v Mašicah (Slavonija).
■	11. 4. 1891 se je v Križah pri Tržiču rodil vaditelj in načelnik Sokola v Trstu Egon Jezeršek, ki je padel ob Vipavi 14. 11. 1917.
■	11. 4. 1953 je v Beogradu umrl organizator OF in prvi predsednik Narodne vlade Slovenije Boris Kidrič-Peter, ki se je rodil 10. 4. 1912 na Dunaju.
■	14. 4. 1927 se je v Črnem kalu rodil politični delavec in raziskovalec Karel Šiškovič, ki je umrl v Ljubljani 4. 2. 1982.
■	gledališča		■				
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 11. 4., ob 19. uri: opera Don Carlos (G. Verdi), dirigent Lovrenc Arnič, v italijanščini.
V	ponedeljek, 13. 4., ob 15. uri: opera Gorenjski Slavček (Fbr-ster), dir. Lovrenc Arnič.
V	torek, 14. 4., ob 19. uri: opera Traviata (G. Verdi), dirigent Vladimir Kobler.
V	sredo, 15. 4., ob 19. uri: opera Nabucco (G. Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
V	četrtek, 16. 4., ob 19. uri: opera Zvedave Ženske (Wolf-Ferrari), dir. Igor Švara.
V	petek, 17. 4., ob 15. uri: balet Romeo in Julija (S. Prokofiev), dir. Vladimir Kobler.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 11. 4., ob 19.30: Arzenik in stare čipke (Joseph Kesselring), rež. Dušan Mlakar (ponovitev v sredo, 15. 4., ob 11. uri).
V	ponedeljek, 13. 4., ob 19.30: Vihar (W. Shakespeare), rež Mile Korun.
V	torek, 14. 4., ob 19.30: Vrsta (Israel-Horovitz), rež Barbara Hie-ing (ponovitev v sredo, 15. 4., ob 19.30).
V	četrtek, 16. 4., ob 15. uri: Kranjski komedijanti (B. Kreft), rež. Jože Babič.
V	petek, 17. 4., ob 19.30: Smrt trgovskega potnika (A. Miller), rež. Marij Uršič, gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Mala Drama
V	ponedeljek, 13. 4., ob 20. uri: Ljubosumni Barbouille (Moliere), Saj to je nemogoče (Favreliere), Narobe Pavliha (Parmelin), v izvedbi gledališke skupine katedre za francoski jezik Univerze E. Kardelja v Ljubljani.
V	sredo, 15. 4., ob 20. uri: Zapiski blazneža (N. V. Gogolj), nastopa Branko Grubar, rež. Zvone Šedlbauer.
V	četrtek, 16. 4„ ob 20, uri: Kralj Lear (W. Shakespeare), v izvedbi študentov AGRFT v Ljubljani.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 11. 4., ob 20. uri: Metastabilni Graal (Nenad Prokič), rež. Joviča Pavič, Drama SNG Maribor
V	OKROGLI DVORANI v nedejjo, 12. 4., ob 21. uri: Sklicujem zborovanje - večer z jerco Mrzel.
V	OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 13. 4., ob 20. uri: Znotraj (Elsner Grošelj), predstava Trajne delovne skupnosti KN 4444.
V	SREDNJI DVORANI v torek, 14. 4., ob 20. uri: Kar hočete (VVilliam Shakespeare), rež Mile Korun, Slovensko ljudsko gleda-lišče Celje
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 16. 4., ob 19.30: Assai - večer francoskega baleta Bagouet iz Montpelliera.
MGL Ljubljana
Nocoj, 11. 4., ob 19.30: Španska kraljica (P. Božič), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitve 14. 4. ob 15.30 in 19.30, 17. 4. ob 19.30).
V	sredo, 15. 4., ob 19.30: U slovenačkim gorama (Ž. Petan, E. Fritz, U. Koder), rež. Žarko Petan.
Mala scena
V	četrtek, 16. 4., ob 22.15: Klopca (A. Gelman), rež. Marjan Bevk.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 11. 4., ob 11. in 16. uri: Sapramiška (S. Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v četrtek, 16. 4„ ob 20. uri: premiera Zajček Peter (Ervin Fritz), rež. Peter Dolgan.
Kulturni dom Španski borci
V	torek, 14. 4., ob 14. in 20. uri: Ta nori dan (Peter Turrini), rež. Miran Hercog, gostuje PDG Nova Gorica.
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 12. 4., ob 19.30: Laskač (Carlo Goldoni), gostuje Teatro Slabile del Friuli-Venezia Giulia iz Trsta.
VIDEM
Palamostre (Trg Paolo Diacono)
Auditorium Zanon (Ul. Leonardo da Vinci)
Nocoj, 11. 4., ob 21. uri: na pobudo Teatra Contatto - Dove brilla il mio sole (Grossmann-Schafer), nastopa Mechtild Grossmann.
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 11. 4., ob 21. uri: Le farfalle, rež. Paolo Poli, nastopata Paolo Poli in Ida Omboni (ponovitve vsak dan ob 21. uri, ob praznikih ob 16. uri).
Gledališče Goldoni
V torek, 14. 4., ob 20.30: Histoire du soldat (Igor Stravinski)) in El corrigador y la molinera (Manuel de Falla); (ponovitve 15. 4. ob 18.30, 16. in 17. 4. ob 20.30.)
kameni						
LJUBLJANA
Festival Ljubljana
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 15. 4„ ob 19.30: koncert ob 10-letnici pobratenja med VViesbadenom in Brezovico, sodelujeta pevska zbora Mannergesangverein Ge-miitlichkeit 1865 iz Wiesbadena in Moški komorni zbor iz Brezovi-
Cei<RIŽANKE - V VITEŠKI DVORANI v petek, 17. 4., ob 19.30: koncert angleškega kantavtorja Eddyja Walkerja.
Cankarjev dom
V	SLOVENSKI FILHARMONIJI nocoj, 11. 4., ob 18.00: koncert Zbora radiotelevizije Zagreb, dir. Zoran Juranič.
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 13. 4., ob 19.30: orgelski koncert Zsigmounda Szadhmaryja (Messian, Kagel).
V	SREDNJI DVORANI v sredo, 15. 4„ ob 19.30: godalni kvartet Arditti ( Ferneyhough, Kenakis, Kempf, Reynolds, Ligeti).
V	VELIKI DVORANI v petek, 17. 4., ob 19.30: koncert vojaških orkestrov iz Ljubljane in Zagreba, dir. Robert Ivanovič in' Avgust Putarek.
PORTOROŽ
Avditorij
V	sredo, 15. 4., ob 20. uri: koncert za violo in klavir v počastitev Tartinijevega rojstva, igral bo duo Francesco Sguarcia in Gianni Bellucci.
BENETKE
Palača Prigioni vecchie
Nocoj, 11. 4., ob 18. uri: koncert za klavir in violončelo dua Mazzeo-Longo.
Restavracija Paradiso perduto
V	nedeljo, 12. 4„ ob 21.30: koncert skupine Gadzho.
Cerkev Svetega Štefana
V	četrtek, 16. 4., ob 21. uri: Pasjon po Janezu (Johann Sebastian Bach), dir. Alan Hacker (ponovitev 17. 4. ob 20.30).
Cerkev della Pieta
Nocoj, 11. 4., ob 21. uri: Koncert - poklon Vittoriu Pfiziauti.
PADOVA
PALASPORT SAN LAZZARO
Nocoj, 11. 4., ob 21. uri: koncert kantavtorja Vasca Rossija (vstopnice pri Good Musič, Costa Legrenzi 103, Mestre).
VIDEM
Palasport Carnera
Nocoj, 11. 4., ob 20.30: koncert Aliče (v dobrodelne namene).
V	ponedeljek, 13. 4., ob 20.30: koncert kantavtorja Francesca Guccinija (vstopnice so na razpolago: v Vidmu pri Discotecs, Ul. Gemona 39, tel. 0432/203464-, v Gorici pri La Discoteca, Ul. De Gasperi 27, tel. 0481/32855; v Trstu pri UTAT, Ul. Imbrianill, tel. 040/77901.
LJUBLJANA
MODERNA GALERIJA: razstava skulptur Dušana Damonja (vsak dan do 23. 4.). Pregledna razstava slik Branka Filipoviča -Sila (vsak dan do 23. 4.).
IZOLA
KULTURNI DOM IZOLA: razstava slik Davida Hockneya (Bred-ford 1939), predstavnika angleškega pop-arta (odprto vsak dan do petka 17. 4.).
BENETKE
PALAČA FORTUNI: razstava del petih ameriških fotografov z naslovam, Dialectical landscapes (odprta je vsak dan, razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure.)
VIDEM
SHOW ROOM VATTOLO (Viale Palmanova 326): Furlanija Julijska krajina - Arhitektura po žensko (razstavjeni so načrti 29. žensk arhitektov dežele Furlanije-Julijske krajine, odprto od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19.30).
	druge prireditve		:
NAŠA BESEDA 1987
Srečanje gledaliških skupin južne Primorske
V	OSNOVNI SOLI na Škofijah v četrtek, 16. 4., ob 13. uri: Vžigalnik (H. C. Andersen), ŠKUD Brinjevka - Sred. šola Postojna.
V	DEKANIH v četrtek, 16. 4., ob 19. uri: Priložnostni zdravnik (Moliere), MKD Postojna - Miroslav Vilhar Zagorje.
V	KOPRSKEM GLEDALIŠČU v petek, 17. 4., ob 11. uri: recital Najlepša je bila svoboda gledališke skupine DAH - SGPŠ Izola in recital SEDŠ Koper.
_ V IZOLSKEM KULTURNEM DOMU v soboto, 18. 4„ ob 20. uri: Čakajoč na Godoja (Samuel Becket), skupina STEPS - Izola.
	današnji radijski sporedi			
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Koncert v baziliki sv. Silvestra v Trstu: violinist Črtomir Šiškovič in pianist Igor Lazko (Rožanc, Kogoj, Švara); 11.30 Pisani listi: Bio vrt, Čej so tiste stezice (oddaja iz Kanalske doline), Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Naš lepi okrogli svet (Alenka Čepar); 14.30 Klepet ob glasbi: (oddaja, ki obravnava probleme mladih z vključevanjem družin, pripravila in vodi O. Cupin, realizacija M. Oficija); 16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi; 16.20 Glasbene skice;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijski kviz o Primožu Trubarju (neposreden prenos iz koprskega gledališča).
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.30	Kmetijski r^veti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Lojtrca domačih; 16.40 Vrtiljak; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu: Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Kviz o Primožu Trubarju, 19.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16,30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni spored; 14.45 Športna oddaja; 15.45-19.30 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Hit Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj?; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
filmske premiere
eva fornazarič
Zaljubljena otroka manjšega boga
j____________tu in tam__________|
Bagouetov balet Assai v Ljubljani
FIGLI Dl UN DIO MINORI (CHILDREN OF A LESSER GOD)
Produkcija: Burt Sugarman in Patrick Palmer za Paramount, ZDA 1986 □ Režija: Randa Hi-nes □ Scenarij: Hesper Anderson in Mark Medloff po istoimenskem Medloffovem gledališkem delu □ Fotografija: John Seale □ Glasba: Michael Convertino □ Igrajo: VVilliam Hurt (James Leeds), Marlee Matlin (Sarah Norman), Piper Laurie (Mrs. Norman), Philip Bos-co (dr. Franklin)
Ona je lepa in »govori« z neverjetno hitrostjo, -krili z rokami, gibčno premika prste, spretno izraža svoja čustva, ne da bi izrekla besedice. On, ki je vanjo noro zaljubljen, se na vse kriplje trudi, da bi jo dohitel, da bi ji pomagal do izgovorjene besede, »do življenja«.
Otroci manjšega boga so v drami Marka Med-loffa gluhonemi. Taki, ki s simboliko giba in posebno prstno abecedo nadomeščajo tisto, za kar so prikrajšani, in taki, ki prav dobro slišijo in govorijo ter so svoje življenje posvetili poučevanju gluhih. V prvo skupino »otrok« spada Sarah Norman (z Oskarjem nagrajena igralka Marlee Matlin), ki se kot gluhonema trudi, da bi s prisiljeno tišino in molkom zatrla svojo čustvenost, v drugo pa spada James Leeds (VVilliam Hurt), profesor na Governor Kittrige School for The Deaf, ki bi rad prebil njen zid tišine.
Rad bi se prebil do njene tišine (zato se bo z njo »pogovarjal« pod vodno gladino šolskega bazena), še raje pa bi ji pomagal razbiti njen zid molčanja in jo naučil, kako se lahko izgovarjajo posamezni zvoki. Na osnovi tako njenega kot njegovega emotivnega doživljanja ene izmed najlepših ljubezenskih zgodb, ki nam jih je darovala ameriška kinematografija v zadnjih dvajsetih letih, so nepremostljive težave v sporazumevanju.
Ljubezen, ki ju druži, je velika, neizmerna, univerzalna. Režiserka Randa Hines (za film so ji podelili zlatega medveda na letošnjem berlinskem festivalu) je ohranila nedotaknjeno to glo-
boko čustvo, ki veže gluhonemo, trmasto in samosvojo lepotico s plavolasim profesorjem, ki je prav tako trmast in samosvoj. Kot vse ljubezenske zgodbe, tudi te ni mogoče opisati z besedami. Vanjo se lahko le utopimo, ko se nam pojavi pred očmi (velik delež ima pri tem fotograf John Seal) in skušamo v njej najti drobec naših čustev.
Tako pozabljamo na dejstvo, da je Sarah (pa tudi igralka Matlee) gluhonema in se nam ne smili, kar je ena izmed največjih vrlin filma Hi-nesove. Svojo pozornost posvetimo zato uspehom profesorja, ki nauči gluho dekle plesa, jeseni, ki je v Mainu še posebno sugestivna, morju, ki je idealna kulisa vseh zaljubljenih parov.
Mogočno gledališko delo, ki si je prislužilo najvišje dramsko priznanje ZDA, je tako postalo film, ki je med potjo z broadwayskih desk do hollywoodskih studiov izgubil dobršen del moči neizrečenih besed. Morda ni le golo naključje, da je film namenjen občinstvu, ki ga »sliši« in vsem, ki ga znajo »občutiti«.
Na sliki: igralka Marlee Matlin
LJUBLJANA V dveh letih, ki jih je preživel pri baletu Mauricea Bejarta, so bili Dominiguu Bagouetu najljubše razvedrilo obiski bruseljske kinoteke, kjer je gledal nemške filme iz dvajsetih let. Glasbenik Pascal Dusapin pripoveduje, kako so ga večkrat prosili, naj napiše glasbo za nekaj takih nemih filmov. Naključno srečanje?
V	članku z naslovom Kabinet doktorja Bagou-eta piše Brigitte Paulino Neto: "V spomin na nemški ekspresionizem govori Assai v črno-beli tehniki o zdravniku, blaznosti in smrti." Zgodba spominja na bolečo zgodovino nemškega baleta. Tisoči so plesali, dokler ni prevladala drugačna ideja in so začeli korakati zravnano, kot bi bili brez vsebine. Glasba Pascala Dusapina je istočasno nežna do zgodovine in stroga do sedanjosti. Obe pa - Bagouetova koreografija in Dusapinova simfonična glasba - govorita o tem, kako nujno je treba opustiti pozo in narejene učinke, namenjene občinstvu. Posamezni plesalci nas nato očarajo s svojim sramežljivim, zadržanim predajanjem.
Pri Dominiguu Bagouetu se vedno menjavajo barve in vzdušje, Assai pa je prvi balet, v katerem mu uspe hkrati črno-bela in barvna koreografija. Na sivo-črno, monumentalno preprosto sceno, Bagouet pošilja bolj ali manj tipizirane figure, ki nastopajo v dvoje ali troje. Gre za temo dvojnosti, ki je bila ena od ključnih tem ekspresionizma, čeprav predstava Assai ni ekspresionistični balet, čeprav je v njej tudi ekspresionizem. Bagouetu pogosto očitajo tudi, da je baročen, kar je lahko res, če s tem mislimo na doslednost in preciznost, na eksplozijo čutov, očitno domišljijo in globoko trmo, če razumemo barok kot trajno razpoloženje.
V	zadnjem prizoru baleta Assai se postave zlijejo v senčno silhueto na učinkvitem svetlem ozadju. Vsiljuje s primerjava z nemškim filmom Sence, ko sence stopijo z zidu in se spojijo z živimi osebami, ki so jih zamenjale v sanjah. Sanjsko razsežnost najdemo tudi v baletu Assai,
v katerem Bagouet sicer ne uporablja ekspresionističnih klišejev, prevzel pa je prevladujočo temo ekspresionizma: ogledalo.
Bagoueta očitno manj zanima časovna kot prostorska razsežnost. Plesno dogajanje izhaja iz scenografije, ki prevlada nad ostalim. Koreografija je zaporedje prizorov, ki med seboj niso neposredno povezani. V povezavi z glasbo počasi nastane posebno vzdušje, iz katerega veje nekaj, kar je podobno zadržani napetosti, obvladani iracionalnosti, izbruhu blaznosti, skratka želji po izražanju čustev, po izbruhu, ki ostane zadržan in se izraža s stisko. Dusapinova glasba prav tako teži h glasbeni napolnitvi prostora. V Baletu Assai Bagouet izraža željo po združitvi dveh ljubezni: časovne razsežnosti glasbe, ki jo tako dobro obvlada, in gledališkega prostora, ki ga šele išče. (Baletni večer bo v Cankarjevem domu v četrtek, 16. 4., ob 19.30)
Dijaška javna skupščina proti izigravanju s šolskim centrom
Enotno bomo branili pravico do svojih šol
Slovenski medšolski odbor je včeraj oklical stavko dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Dijaki so se zbrali v Kulturnem domu, kjer so na javni debati poglobili vprašanja v zvezi z zavrnitvijo finansiranja načrta za slovenski šolski center. Dijaki so na to nezaslišano dejanje takoj reagirali, čeprav - tudi zaradi organizacijskih nesporazumov, o katerih smo včeraj objavili pismo dijakov zavoda Zois -udeležba _na skupščini ni bila najbolj številna. Še bolj kot odsotnost dela dijakov pa je blestela odsotnost šolnikov in'drugih šolskih komponent, saj je nekdo naštel včeraj v dvorani komaj 7 profesorjev.
V imenu dijakov je Mitja Rupel uvodoma pojasnil pomen šolskega centra ne samo za bodočnost nase šole, pač pa za vso našo skupnost, za obstoj katere pomeni učinkovitejša šola nepogrešljivo trdno osnovo. Predal je nato besedo javnim slovenskim predstavnikom, ki so spregovorili tako o problemih slovenskega šolstva v Gorici kot o najnovejšem zapletu v zvezi s šolskim centrom.
Občinski svetovalec Marko Waltritsch
je povedal kako je prišlo do načrta za nov center, potem ko so bile slovenske šole vse do potresa v zasebnih stavbah. Po dolgih letih se j-e denar končno našel, vendar ob bolj ali manj odkritem nasprotovanju nekaterih političnih sil. Verjetno je za sedanji zaplet kriva predvsem birokracija, saj so podobne ovire na dnevnem redu, morda pa je bil nad funkcionarji tudi kak politični pritisk. Šolske in druge slovenske komponente morajo takoj nastopiti v javnosti.
Solnik Aldo Rupel je pohvalil dijake, ki -so edini takoj reagirali na to nesramnost, kot jo je označil. Spregovoril je o gonji proti Slovencem, ki se v zadnjih letih stopnjuje predvsem s strani nekaterih sredinskih strank. Te
se zahbrtno poslužujejo navidez sprejemljivega argumenta, da bi center pomenil ločevanje slovenskih dijakov. »Toda,« je dejal, »izkušnje nas učijo, da bi v nasprotnem primeru bili izpostavljeni močnemu asimilacijskemu pritisku. Središče potrebujemo tudi zato, da posodobimo šolske strukture, ki so ob razvoju na italijanskih šolah za naše močno zaostale.« Izrekel je osebno pesimistično predvidevanje glede razvoja zadeve.
Predsednik TO SKGZ Mirko Primožič je povedal, da je postopek za gradnjo centra vodil župan z ožjo skupino ljudi v občinskem odboru. Razprava ni zaobjela vseh slovenskih komponent, niti Konzulte za slovenska vprašanja na Občini. Danes vidimo rezultate tega postopanja, s katerim so si morda nekateri kratkovidno hoteli pridobiti vse zasluge. Prav zato pa je toliko po-trebnejše, da vse slovenske sile nastopijo enotno in odločno.
Damjan Paulin, predstavnik SSO sicer pa občinski svetovalec, je poudaril pomen šolskega centra za vso manjšino. Glede razvoja sedanjega zaplejta pa je izrekel optimistično mnenje. »Če bi nam te osnovne pravice ne priznali,« je dejal, »bi potem morali sklepati, da ne živimo v kulturni in demokratični družbi.« Ob odločnem nastopu vseh Slovencev pa se bo zadeva po njegovem rešila v kratkem času.
Tudi pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin je zavrnitev finansiranja označil kot nesramno in dejal, da je presenetila njegovo stranko. Očitno so se sile, ki načrta za šolski center niso uspele preprečiti prej, poslužile zahrbtne in pravno neosnovane pretveze. Poročal je o srečanju z županom in prefektom in dejal, da Občina pričakuje v prihodnjih dneh odgovor iz Rima. Če bo tudi ta negativen, bomo morali vsi takoj in odločno nastopiti.
Protest Teritorialnega odbora SKGZ
Teritorialni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze za goriško pokrajino je z zaskrbljenostjo sprejel vest, da je državni zavod Cassa Depositi e Presti ti zaradi neustrezne dokumentacije zavrnil prošnjo Goriške občine za finansiranje gradnje slovenskega šolskega centra v Gorici. Pri tem se sprešuje ali gre res samo za tehnični spodrsljaj pri pripravi dokumentacije, ali pa smo priča ponovnemu pomanjkanju politične volje, da se končno reši vprašanje prostorov za slovenske šole v Gorici.
TO SKGZ za Goriško se zato obrača na vse goriške politične sile in javne ustanove naj v najkrajšem času najdejo primerne rešitve, da zagotovijo ustrezna sredstva in da izpeljejo načrtovana gradbena dela.
Gradnja slovenskega šolskega centra v Gorici je med drugim tudi povezana s sprostitvijo prostorov v Ul. Alviano, ki naj bi jih dali na razpolago Tržaški univerzi. Tudi zaradi tega se goriški Slovenci še posebej zavzemamo, da se to vprašanje čimprej reši, saj celotna zadeva meče slabo luč na goriško mesto in še posebej na njegovo občinsko upravo.
Izredna seja tajništva SSk
O nastalem položaju je na izredni seji, v sredo, razpravljalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti. Kakor izhaja iz poročila za tisk, so na seji sklenili, da se nemudoma storijo potrebni koraki, da se stanje razčisti, ugotovijo, kje so nastale ovire in da se postopek za izgradnjo slovenskega šolskega centra ne zaustavi. Delegacija SSk se je v četrtek sestala z goriškim županom in zahtevala potrebna pojasnila. Župan je zagotovil, da je bil postopek v skladu s predpisi in dokumenti pravočasno vloženi v Rimu. "Gre torej za ovire, ki so nastale povsem strumentalno v rimskih uradih brez vsake pravne osnoveT
Delegacijo tajništva SSk je v četrtek sprejel tudi goriški prefekt.
SSk je stopila v stik z Ministrom za javna dela ter poslala protestni telegram zakladnemu ministru Gorrii ter ravnatelju Zavoda Cassa deposti e prestiti prof. Falconeju. .
Stališče delavske zbornice CGIL
Zavrnitev financiranja izgradnje slovenskega šolskega centra je v tiskovnem poročilu obsodila tudi delavska zbornica CGIL, ki kritizira ravnanje goriškega občinskega odbora.
Zaradi formalne nepravilnosti v sklepu, ki ga je sprejel občinski odbor in ki jo je ugotovil Računski dvor, je navedeno v tiskovnem poročilu, letos ne bo financiranja za slovenski šolski center.
Delavska zbornica CGIL opozarja na dejstvo, da je občinski odbor postopal pri reševanju tako pomembnega vprašanje brez potrebne pazljivosti.
Ozračje vladne krize prisotno tudi na pokrajinskem kongresu KD
V Romansu danes
šesti pohod za mir
V	Romansu bo danes popoldne in zvečer šesti pohod za mir. Pohod prireja krožek ACLI v spodelovanju z župnijo in raznimi društvi in organizacijami. Manifestacije se bo predvidoma udeležil tudi videmski nadškof Battis-ti, ki bo ob 16. uri govoril v dvorani Gallupin. Ob 18.30 bodo iz Romansa odšli proti Medeji, do cerkvice sv. Antona na vrhu griča, udeleženci pohoda. Pot je dolga okrog 4 kilometre. Ob
20.	uri bo pri cerkvi zborovanje, kjer bosta govorila Tullio Zearo in Alberto De Nadai. Na manifestaciji bodo zbirali tudi sredstva za pomoč tretjemu svetu.
Te dni sta bili v Romansu dve predavanji na temo graditve miru v svetu in izkoriščanja naravnih bogastev. Govorila sta prof. Raimondo Strassoldo in dr. Tullio Zearo.
Pasijon v avditoriju
V	deželnem avditoriju bo drevi ob
21.	uri predpremiera pasijona "11 cam-mino incompiuto della Bibbia". Izvajajo člani gledališke skupine II teatra di Aliče, režija AUio Bertoni. Predstavo je omogočila goriška občina.
V dvorani Fogar se je sinoči, s pozdravi goriškega župana Scarana, predsednika pokrajine Cumpete ter predstavnikov strank ter z branjem uvodnega poročila, pričel 31. pokrajinski kongres Krščanske demokracije. Zasedanje se odvija pod predsedstvom poslanca Santuza, uglednega gosta in člana vsedržavnega vodstva KD, poslanca Martinazzolija sinoči ni bilo na spregled, ker je bil očitno zadržan v Rimu, v zvezi z vladno krizo.
Zasedanja se udeležuje nad 200 delegatov, ki bodo danes nadaljevali z razpravo in tudi izvolili novega pokrajinskega tajnika ter člane pokrajinskega odbora. Posebnih težav ne napovedujejo, saj bodo za pokrajinskega tajnika vnovič potrdili Gian-franca Criscija, še pred kongresom pa so uspeli izravnati razprtije med posameznimi strujami in bo tako za volitve novega vodstva predstavljena ena sama lista.
Kongres se bo nadaljeval danes popoldne in se predvidoma tudi zaključil. V izjemnem primeru, se bodo delegati spet zbrali jutri dopoldne.
Pokrajinski kongres KD se odvija v težavnem trenutku dokončnega raz-
bitja vladne koalicije in prav te okoliščine so, kar je seveda povsem razumljivo, naletele na dokajšnjo odmevnost na sinočnem, uvodnem delu zasedanja, zlasti še v posegih predstavnikov raznih strank. Razglabljanja o trenutnem političnem položaju v državi so zapopadena v uvodnem delu poročila pokrajinskega tajnika Gian-franca Criscija.
Veliko je razglabljanja o deželni enotnosti, o vlogi in primernem predstavništvu goriške pokrajine v deželnem okviru, o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja pri katerem ima gradnja in izpopolnitev prometnih infrastruktur osnovni pomen.
Glede sodelovanja med KD in drugimi strankami na krajevni ravni je Crisci dejal, da se kriza v Rimu ne sme avtomatično prenesti v tukajšnjo stvarnost. Pri oceni sodelovanja z zavezniki se je Crisci, sicer zelo na kratko, dotaknil tudi vprašanja zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost. "Za sodelovanje s SSk imamo trdne razloge, tudi v prizadevanjih za zaščitni zakon, v duhu
predloga, ki ga je izdelala KD, ki ga je mogoče dopolniti in pregledati, vendar pa ne izvotliti, kakor se je zgodilo z osnutkom, ki ga je pripravil senator Garibaldi".
Verjetno bo kaj več besedi o tej problematiki med današnjo razpravo.
Zasedanje se je začelo, kakor smo zapisali, s pozdravi. Scarano je z nagovorom do "prijateljev" v stranki, kateri sam pripada že skoraj štiri desetletja, skušal zgladiti precej ostra nesoglasja in tudi osebne razprtije. Predsednik pokrajine je ocenil kot pozitivno dosedanjo upravno izkušnjo ha krajevni ravni. S posebno pozornostjo so udeleženci kongresa sledili izvajanju senatorja Battella, ki je jasno povedal, da si komunisti v tem trenutku, bolj kakor kdajkoli prizadevajo za levo alternativo. Kritičen in mestoma samokritičen je bil v izvajanju porajinski tajnik PSI Luigi Blasig, polemičen pa predstavnik republikancev Drufuca. Krajši pozdrav je prinesel tudi pokrajinski tajnik SSk Terpin. Govorili so še tajnik PSDI Esposito, tajnik delavske zbornice CGIL Luciano Pini in tajnik sindikalne zveze CISL Vittorio Brancati.
Narasle reke na Goriškem Vipava prestopila bregove
Ponovno odložen proces oporečniki pa ne odjenjajo
Obilno deževje zadnjih dni, zlasti pa nalivi v četrtek ponoči in včeraj zjutraj, so povzročili, da so vse reke in drugi manjši vodni tokovi na Goriškem močno narasli. Ponekod je prišlo včeraj, v prvih popoldanskih urah, do manjših poplav. Tako je Vipava pri Mirnu in Rupi včeraj popoldne prestopila bregove in zalila nekaj polja. Močno je narasla tudi Soča. Ker se je vreme včeraj popoldne izboljšalo, predvsem pa je prenehalo deževati, je
DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE in
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
vabita na
ZAKLJUČNO SREČANJE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE
Kulturni dom v Gorici V torek, 14. aprila, ob 20.30
nekoliko popustila nevarnost obsežnejših poplav.
Zaradi nalivov, predvsem včeraj zjutraj, je ponekod voda začela udirati v kleti in druge prostore ter preplavljala ulice. Goriški gasilci so imeli kar precej dela. Tako so jih poklicali v Raštel, kjer je voda zalila trgovino na številki 71. Precej časa pa so se gasilci trudili, da bi odprli pot vodi, ki je zalila Ulico Vittorio Veneto, v neposredni bližini bivše psihiatrične bolnišnice, vendar so morali naposled odnehati in prepustiti stvar občinskim uslužbencem.
■ Državna knjižnica v Gorici bo od
ponedeljka, 13. t. m., do 18. t. m. zaprta zaradi čiščenja in urejanja. V tem času bo odprt (od 10. do 11.30) le urad za informacije.
Kaže, da so se tatovi v Gorici v zadnjem času specializirali za kraje in vlome v trgovinah. Morda je taka dejavnost bolj donosna in manj nevarna, kakor pa vlomi v stanovanja, kjer lahko zmeraj naletiš na kakega stanovalca.
V četrtek so neznanci v opoldanskem premoru obiskali trgovino Kosič v Raštelu ter se polastili okrog tri milijone lir, ki so jih našli v blagajni.
Po enotedenski odložitvi se je proces proti trem davčnim oporečnikom nadaljeval včeraj, a le za kratek čas, saj so ga odložili do 15. maja. Vzrok je bila tokrat odsotnost nekaterih odvetnikov. Obtoženci, občinski svetovalec gibanja zelenih Renato Fiorelli, prav tako zeleni rajonski svetovalec Pino leusig in šolnik Mario Leghissa iz Tržiča, so namreč imenovali kot zagovornike, ob odv. Maniaccu in Tarlau iz Gorice, štiri odvetnike iz Bologne, Rovereta, Verone in Rima. Gre za odvetnike, ki redno zagotavljajo pravno pomoč vsedržavnemu odboru davčnih oporečnikov.
Da bi kolegom omogočili proučitev zadeve je zagovrnik Tarlao zaprosil
V	trgovino so se splazili, kot kaže, skozi majhno okno nad izložbo in se po isti poti, ne da bi kdo kaj opazil, oddaljili. Tatvino so zagrešili med 13. in 15. uro, to je v času opoldanske zapore.
V	teku je preiskava. Pred kakšnim tednom so neznanci vlomili v trgovino La Vantage, še prej pa na pokrito tržnico. Nekaj dni zatem so v Gorici zabeležili dva poskusa vloma v dveh znanih trgovinah s konfekcijo.
odložitev. Ob odsotnosti štirih odvetnikov sodnikom ni preostalo drugega, kot da so ugodili njegovi zahtevi.
Kot smo poročali so trije oporečniki obtoženi, da so pred dvema tednoma pred davčno izterjevalnico v Gorici z letaki propagandirali odtegljaje od davkov (v višini 5,5%, denar pa namenjali skladu za mirovne pobude). Odtegljaji po zakonu niso upravičeni, zato je po obtožnici šlo za spodbujanje h kaznivim dejanjem, povrhu pa so sodne oblasti zasledile še formalne nepravilnost v zvezi z letaki.
Kljub sodnim težavam pa oporečniki ne nameravajo odnehati. Prav včeraj so uradno javili, da bodo 23. t. m. odprli davčno posvetovalnico za vse, ki bi ob letošnji davčni prijavi želeli nasvete v zvezi z oporekanjem stroškom za oboroževanje. V prostorih, ki jih je dala na razpolago župnija v Podturnu bo svetovalec na razpolago vsak četrtek od 18.30 do 19.30.
Včeraj je bil pred sodniki tudi svetovalec zelenih v Tržiču Luciano Gi-orgi. Šlo je za zadevo v zvezi z obrekovanjem tržiškega občinskega odbornika v letakih, ki jih je delil Giorgi. Do sodbe ni prišlo, ker sta se medtem obe stranki pobotali in podpisali skupno izjavo, v kateri Giorgi pravi, da nekatere izraze kot "mafijski" in "manipulacije" ne gre jemati dobesedno na račun političnega nasprotnika.
Tatovi v trgovini v Raštelu
razne prireditve
Mladinski odsek KD Sovodnje priredi danes, 11. aprila, ob 20.30 mladinski ples v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop do zasedbe prostorov.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bodo avtobusi, za izlet na Črni vrh, 20. aprila, odpeljali po sledečem redu: avtobus št. 1, ob 10. uri iz Štandre-ža (pred spomenikom), avtobus št. 2 ob 10. uri s Travnika in nato iz Sovodenj, avtobus št. 3 ob 10. uri iz Podgore, zatem pa iz Števerjana, Oslavja, Pevme in Gorice (gostilna Primožič).
KRMIN - OBČINSKO GLEDALIŠČE
DANES ob 21.30
JUTRI ob 15.00, 17.10, 19.20, 21.30
CHORUS LINE
Režija Richard Attenborough
SKLAD
»MITJA ČUK«
vabi na
FOLLIES ’87
ZA VAS BODO ČARALI:
Van Veos Vikj Rosini Josita
GORICA - Kulturni dom
Jutri, 12. aprila 1987, ob 18. uri
kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Platoon«.
CORSO 17.30-22.00 »II colore dei soldi«. VITTORIA 17.15-22.00 »Ultimo tango a Parigi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 koncert pianista Massima Gona. Prireja Amnesty International.
EXCELSIOR 17.15-22.00 »II bambino d’o-ro«.
Krmiti
COMUNALE 21.30 »Chorus line«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Moja najsrečnejša leta«. 22.30 »Najstnica«.
DESKLE 19.30 »Policijska akademija II«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Intervju
Novinar: Dober dan! Sem novinar Radia Trst A. Si danes prvič na smučeh?
Andi: Ja, seveda! Saj vidite, kako mi je težko na smučeh.
Novinar: Se bojiš strmin?
Andi: Nekoliko, vendar včasih bolj, včasih manj.
Novinar: Česa se najbolj bojiš?
Andi: Da padem nerodno in da se mi drugi smejejo.
Novinar: Kaj še?
Andi: Da si zlomim nogo.
Novinar: Kdo vas uči?
Andi: Prijazem učitelj.
Novinar: Koliko vas je v skupini?
Andi: Vseh nas je deset.
Novinar: Andi, povej mi, je lepše sankati se ali smučati?
Andi: Rad se smučam.
Novinar: Zakaj?
Andi: Ker me vlečnica pelje do vrha, potem pa se brez truda spustim navzdol.
Novinar: Kaj pa ti ni všeč na smučišču?
Andi: Tu je vedno veliko smučarjev. Najbolj nerodno pa je, da se moramo postaviti v vrsto za prostor na vlečnici.
Novinar: Pred nami je sedaj spretna smučarka. Kako ti je ime?
Irina: Irina.
Novinar: V katero skupini spadaš? Med začetnike?
Irina: Ne, ne, sem že v drugem tečaju. Vadim na bol] strmih panogah. Nič se ne bojim, veste. Pravijo, da si na smučeh že veliko upam.
Novinar: Kdo pa si ti, ki ležiš tu na tleh?
Martin: Sem Martin. Padel sem, ker mi je nekdo presekal pot. Nisem znal takoj ustaviti ali obrniti smer. Sem se raje vrgel na tla. Zdaj pa me roka boli.
Novinar: Boste še prišli na sneg?
Martin: Še! Še dostikrat!
DIMITRI, IRINA, MARTIN
Nekateri smo prvič bili na smučeh
Letos so se starši in učitelji domenili za pet enodnevnih izletov; vendar niso bili vsi složni glede izbire kraja.
Končno so se zmenili za Pianca-vallo. Teh izletov naj bi se udeležili učenci drugega, tretjega, četrtega in petega razreda. Odhod je bil določen za sedmo uro, prihod pa za devetnajsto uro.
Eliza
* * *
Tudi letos smo se udeležili smučarskega tečaja. Razdeljeni smo bili v tri skupine. Jaz sem smučala v drugi skupini, v kateri nas je bilo dvanajst. Učitelj nas je peljal na sedežnico.
Občudovala sem snežno belo pokrajino, videla sem smučarje, ki so se spuščali po strmini navzdol. Tu pa tam so bile še stopinje živali. Smučarska steza je bila strma, vijugasta in na nekaterih krajih položna. Steza nas je peljala skozi gozdiče, preko prepadov in skalnatih
sten. Vsi smo bili prestrašeni, saj smo mislili, da ne pridemo do cilja.
Vreme nam je bilo naklonjeno. Prišli smo domov vsi zagoreli v obraz.
Raffaella
sjc sje
Letos sem tudi jaz imel možnost, da sem prvič stopil na smuči. Bilo je lepo. Imel sem nove smučarske čevlje in vso smučarsko opremo. Zadovoljno sem smučal na smučarski progi, kot pravi smučar.
Z velikim veseljem se bom spominjal trenutkov, ki sem jih doživljal na smučeh.
Denis
* * *
Ko sem se vozil proti Piancavallu, sem bil nadvse vesel in srečen. Vedel sem, da si bom prvič nataknil smučke na noge.
Na velikem smučišču, kamor so z
vseh koncev prihajali smučarji, smo se tudi mi zbrali in sestavili skupine. Imeli smo tudi učitelja, ki nas je potrpežljivo in spretno učil.
Vsi nismo znali smučati, jaz tudi ne, a sem se kmalu privadil smučem. Pazljivo sem opazoval druge smučarje, ki so se lahkotno spuščali po strmi progi. Ko se je zmračilo, smo zapustili smučišče in se zadovoljno vrnili domov.
Jan
* * *
Zgodaj zjutraj smo odpotovali na sneg. Bilo mi je neprijetno, ker nisem znal smučati.
Na snegu smo se tudi igrali, drsali in kepali.
Matjaž
* * *
Bal sem se, ker je bila zame prva izkušnja. Učitelj mi je ukazal naj se spustim z vrha proge. Ker še nisem znal obrniti, sem se zaletel v učiteljico Sonjo. Oba sva obležala na tleh. Rdeč v obraz sem takoj vstal. Nadaljeval sem svojo pot do naslednjega grma. Tu sem se spet ustavil, tokrat v zelenju.
Andi
* * *
Šli smo proti smučišču. Še prej smo si izposodili smučarske čevlje in smuči.
Na smučišču me je učitelj najprej naučil ustavljati in zavijati. Velikokrat sem padel. Z vajo pa sem postajal spretnejši, zato sem bil pohvaljen.
Učitelj me je tudi pripravil za smučanje v slalomu. Niti ene palice nisem podrl.
Prve korake s smučmi na nogah smo opravili sami, potem nas je učitelj seznanil s smučarskimi spretnostmi.
Dobro sem se naučil plužiti. Smučali smo tudi po gozdu.
Zvečer smo bili trudni, a vseeno polni vedrine in zadoščenja.
Simon
Piancavallo
Piancavallo, juhuhu!
Že smo tu!
Vlečnica, sedežnica, vse je tu.
Šola nasvidenje! Nasmučali se bomo, dokler zmrznili ne bomo.
Konec je izletov smučanja in veselja.
MITJA
Učenke in učenci slovenske osnovne šole Otona Župančiča na Livadi v Gorici so šli na sneg na Piancavallo. Zelo lepo, z napisanimi in narisanimi prispevki, so nam povedali, da je na snegu bilo lepo. Z njihovim sodelovanjem smo pripravili to stran. Učenci drugega, tretjega in četrtega razreda so prispevali razne spise, petošolci pa risbe. Žal nismo mogli vseh objaviti. Naši najmlajši pa so pokazali, da so zmožni pripraviti svoj časopis, polno stran našega dnevni-
ka. Učenci in njih starši ter učiteljstvo bodo seveda s tem zadovoljni. Že pred kakim tednom, ko smo v našem dnevniku objavili podobno stran, ki so jo pripravili učenci slovenske osnovne šole Franceta Bevka v Gorici, Ulica Vittorio Venelo, smo povabili učence ter učitelje drugih slovenskih šol, naj pripravijo kaj podobnega, tematsko zaokroženega. Naše vabilo ponavljamo in obnavljamo.
Zimske radosti in preglavice
Danes smo petič na smučanju. Vse že dobro smučamo. Enea drči po bregu kot blisk. Danes je zelo hiter. Glasno se smeje in kriči. Naenkrat pade in se zakotali po bregu kot žoga. Smuči letijo po zraku. Ko Enea vstane, se jezi na svoje smuči. Zapiči jih v sneg sredi proge: »Prav res, ne smučam več, dokler sem živ!«
Čez par minut je že spet na smučeh.
Roman in Klara, 2. razred
* * *
Zjutraj smo dolgo čakali na avtobus. V avtobusu je bilo zelo živahno in zabavno. Učiteljica Mirka nas je spraševala poštevanko.
Končno smo se pripeljali na Piancavallo. Takoj smo se zapodili na breg. Ko smo pojedli malico, smo šli po smuči. Roman svojih smučarskih čevljev ni maral. Glasno je kričal in zahteval nove. Midva sva mu jih zapenjala, on pa je brcal. Novih smučarskih čevljev vseeno ni dobil.
Enea in Ingrid, 2. razred
Zadnji dan smo šli v restavracijo in smo jedli »paštašuto«. Mamice so nam kupile sladoled. Pri eni mizi so sedele učiteljice. Klara je dala učiteljici pokusit malo sladoleda. Ko smo pojedli, smo pili coca colo. Zvečer smo se vrnili domov. Na smučarskem izletu nam je bilo zelo všeč. Učitelj ni bil prijazen z nami. Preveč je kričal na nas in na druge otroke.
Marko, Fabio in Sara, 2. razred
* * *
Težko smo čakali na izlet na sneg. Ko je pripeljal avtobus, sem zvedela, da Kati ne pride, ker si je izpahnila nogo. Zato sem smučala sama z učenci petega razreda in učiteljem. Pred zadnjim izletom so zdravniki sneli Kati mavec. Zadnji dan je prišla tudi ona. Poskusila je smučati, ampak jo je noga še bolela. Zato ni več smučala.
Ves dan sva se igrali tam gori na gričku in sva delali snežne kepe. Ko je prišla mimo učiteljica, sva jo ske-pali, da je bila vsa mokra.
Katja in Kati, 2. razred
DffAGI OTROCI, UT05 Gft&MO SMRČAT MA PIANCAVaULO,
Avtomobilizem: VN Brazilije v formuli ena
Ponovno williams honda
RIO DE JANEIRO — Včerajšnje prve uradne poskusne vožnje za jutrišnjo uvodno dirko v formuli ena za VN Brazilije so potrdile predvidevanja: trenutno so williams honda najbolje pripravljena vozila in tudi nove omejitve pri jakosti motorjev jih niso posebno prizadele, saj je bil na primer čas Piqueta le dve sekundi slabši od rekordnega časa, ki ga je lani dosegel
Senna.
Pi ostalih hišah, kot na primer Fer-rariju, pri katerih imajo motorje turbo, so imeli precej težav, zlasti z ventilom, ki omejuje pritisk motorja turbo. Med italijanskimi piloti se je včeraj najbolje obnesel Teo Fabi, ki je dosegel so-
liden šesti čas.
VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ:
1.	Piguet (Braz.) williams honda 1'27"822; 2. Mansell (VB) williams honda 1'27"901; 3. Senna (Braz.) lotus 1'29"002; 4. Prost (Fr.) mclaren 1'29"522; 5. Boutsen (Bel.) benetton 1'30'T66; 6. Fabi (It.) benetton l'30''439i 7. Alboreto (It.) ferrari 1'31"218; 8. Johansson (Sve.) mclaren 1'31"343; 9. Berger (Av.) ferrari 1,31"444; 10. Patrese (It.) brabham
T32"001; 11. De Cesaris (It.) brabham r32"402; 12. Warwick (VB) arrows 1'32"531; 13. Cheever (ZDA) arrows 1'33"Q84; 14. Nannini (It.) minardi 1'33"980; 15. Nakajama JJap.) lotus 1'34"445; 16. Campos (Šp.) minardi T34"832; 17. Danner (ZRN) zakspeed T36"178; 18. Brundle (VB) zakspeed 1,37"235; 19. Palmer (VB) tyrrell 1’37"488; 20. Streff (Fr.) tyrrell 1'38"822; 21. Caffi (It.) osella r39"931; 22. Capelli (It.) march 1'43"580; 23. Fabre (Fr.) AGS 1'44"126.
Jutri Pariz - Roubaix
PARIZ — Za jutrišnjo kolesarsko dirko od Pariza do Roubabta je glavni favorit Irec Sean kelly, ki je zmagal že leta 1984 in lani. Nastopil bo tudi Italijan Moser.
Maratonski tek: svetovni pokal
SEUL V Seulu bo danes in jutri
2.	izvedba svetovnega pokala v maratonskem teku (ekipno in posamezno). Danes (RAI2, 15.45) bodo nastopile ženske, jutri pa moški ((9.00).
Sprejem SKGZ in ZSŠDI za Agorest
Teritorialni odbor SKGZ za Goriško in ZSŠDI sta pripravila sprejem za odbojkarice in vodstvo Agoresta, ki je letos napredoval v C-2 ligo. Sprejema na SKGZ so se udeležili tudi vidni predstavniki športnega življenja z obeh strani meje. Omenili bi predsednika pokrajinskega odbora CONI El-via Feriga, predsednika ZTKO iz Nove Gorice Franca Polenčiča ter predsednika pokrajinske odbojkarske zveze Damiana Januccija.
Uvodoma je predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič podčrtal pomembnost napredovanja, ki se uokvirja v vrsto zadnjih uspehov na športnem področju (državni naslov lokostrelke Vesne Lutman, napredovanje namiznoteniških igralk Doma ter vstop Vala v državno ligo odbojkarjev). Ti uspehi, kot je ugotovil Primožič, so tudi sad investicij, predvsem glede struktur (telovadnica Kulturnega doma in občinska telovadnica v Sovodnjah).
Aldo Rupel, predsednik TO ZSŠDI za Goriško, je ugotovil, da je tudi uspeh Agoresta sad večletne investicije na telesnokulturnem področju in da na tem področju obstajajo možnosti za še kakovostnejše uspehe.
Zadovoljstvo je v svojem pozdrav-	prišlo do posebnega prvenstva, na kanem nagovoru izrazil predsednik od-	terem bi sodelovale ekipe iz obmejne-
bojkarske federacije Janucci (Agores-	ga pasu. To misel je v svojem nagovo-
tu je izročil spominsko plaketo), pis-	ru podprl tudi predsednik CONI Feri-
mene čestitke pa ja poslal pokrajinski	go, saj bi to utrdilo idejo o odprti
odbornik za šport dr. Mirko Špacapan.	meji. Predstavnika ZTKO, Polenčič in
V imenu ekipe se je zahvalil pred-	Hvalica, sta zamisel o skupnem prven-
sednik Dino Roner, ki je tudi pohvalil	stvu sprejela kot možno in izrazila vso
vse igralke, vodstvo, trenerja in občin-	podporo telesnokulturne organizacije
stvo ter izrazil željo, da bi v kratkem	za njeno uresničitev.
Košarka: povratni polfinalni tekmi
Gibona in Partizan v finale?
Drevi bosta na sporedu povratni polfinalni tekmi končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. V Sarajevu bosta namreč igrala Bosna in Partizan, v Beogradu pa se bosta spoprijela Crvena zvezda in Gibona.
V	Beogradu je Partizan še precej tesno premagal Bosno s 85:77, tako da se v Sarajevu napoveduje »epska tekma na nož«. Gibona, ki je doma premagala Crveno zvezdo z 92:74, verjetno danes računa na zmago na tujem, da bi se izognila tretjemu srečanju.
Košarka: v tretji tekmi četrtfinala
Tracer favorit proti Scavoliniju
Drevi bo v Milanu.s pričetkom ob 17.20 (drugi polčas po TV1 ob 18.05) tretja tekma četrtfinala italijanskega play offa med domačim Tracerjem in Scavolinijem iz Pesara. Favoriti so Milančani, še zlasti, ker bo spet igral Meneghin.
V	polfinale so se že uvrstili Moblgirgi iz Caserte, Diva-rese in Arexons.
Tenis: le Šaric v polfinalu
PORTOROŽ — Po prisilnem odmoru zaradi dežja so včeraj na portoroškem mednarodnem teniškem turnirju »istrske Riviere« odigrali dve koli ter nekaj srečanj dvojic. V polfinale se je od Jugoslovanov prebil le Šarič. V polfinalu bodo tako danes ob 15. uri igrali: Šarič - Čihak ter Vasode-van - Vanta.
Rezultati četrtfinala: Šarič (Jug.) - Ivaniševič (Jug.) 6:3, 6:0; Čihak (ČSSR)- Devide (It.) 6:0, 6:7, 6:1; Vasodevan (Ind.) -Buljevič (Jug.) 3:6, 6:4, 6:2; Vanta (Rom.) - Flego (Jug.) 4:6, 6:3, 6:0. (Kreft)
Namizni tenis: ženska B liga
Dom - Kras Globtrade B
Ta konec tedna bo v ženski B ligi 5. povratno kolo. Od treh slovenskih predstavnikov bo pred najtežjo nalogo brez dvoma Kras Globtrade A, ki bo jutri sprejel v goste močno goriško Azzurro. Po gladkem slavju v prejšnjem kolu proti Domu je vzdušje v Krasovem taboru na višku in skrita želja deklet je, da bi čim bolje igrale in zmagale ter tako izenačile rezultat letošnjih medsebojnih prvenstvenih srečanj, saj so v prvem delu prvenstva Muzinova in tovarišice s 5:2 premagale »rdeče-bele«. V Gorici pa bo že danes derbi med Domom in Krasom Globtrade B. Domačinke proti krasov-kam ne bi smele imeti težkega dela.
MOŠKA C LIGA
Tudi Bole in tovariši bodo pred lastnim občinstvom skušali nadaljevati pozitivno serijo nastopov. Jutri se bodo spoprijeli z daleč najslabšo ekipo, to je Polisportivo Leoniano iz Vicenze, ki je doslej v 11 nastopih izbojevala le eno zmago, in sicer prav proti krasovcem. Žal bodo slednji tokrat nastopili precej okrnjeni, ker je trener in igralec Matjaž Šercer izključen za teden dni. (Ž. S.)
Goriško kotalkarsko prvenstvo
Pri KŠD Vipava optimisti
Nad 50 kotalkarjev in kotalkaric v predstavništvu sedmih društev se bo danes in jutri v telovadnici v Dolini Korna pomerilo v okviru pokrajinskega prvenstva. Tekmovanja, ki ga prireja UGG, se bodo udeležili tudi predstavniki KSD Vipava s Peči, ki so prav v nedeljo v Pierisu želi več uspehov na pokrajinskem prvenstvu Mladinskih iger. Danes (ob 15. uri) so na vrsti obvezni liki, jutri pa prosti liki. Naši kotalkarji imajo precej možnosti, da si zagotovijo | nekaj dobrih uvrstitev v raznih tekmovalnih kategorijah.
Na Opčinah odprli obnovljeno telovadnico
Danes v Trstu
Deželni kongres športnih društev
TRST — Danes bo na tržaški pomorski postaji 1. deželni kongres športnih društev, katerega se bo predvidoma udeležilo nekaj sto delegatov, ki bodo predstavljali kakih 2000 društev iz naše dežele. Na kongresu, ki so bo žačel ob 9. uri, bodo prisotni iznesli pobude, zahteve in ideje, ki so jih že obravnavali na raznih pokrajinskih kongresih.
Umrl lastnik
športne industrije Adidas
HERZOGENAURACH — Včeraj je v tem zahodnonemškem mestu umrl 51-letni Horst Dassler, lastnik mogočne športne industrije Adidas. Kaže, da je Dassler imel raka. Bil je sin Adolfa »Adija« Dasslerja, ki je ustanovil to športno-industrijsko cesarstvo.
Jankovič pri Real Madridu
MADRID — Kaže, da je »sovraštvo« med Real Madridom in Crveno zvezdo, ki je vzniknilo na nedavni četrtfinalni tekmi pokala prvakov, hitro pozabljeno, saj so se predstavniki teh dveh klubov dogovorili za prehod nogometaša Milana Jankoviča k slovitemu madridskemu klubu. Jankovič bo nadomestil Argentinca Valdana, ki je zbolel za hepatitisom.
V Portorožu spet Puh
PORTOROŽ. — Na tradicionalni mednarodni jadralni regati v Portoroškem zalivu za »pokal Casino« se meri 43 jadrnic iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije v olimpijskih razredih 470, finn in leteči Holandec. Včeraj so kljub slabemu vetru spravili pod streho dve regati. V razredu leteči Holandec je dvakrat slavila piranska posadka Puh - Muhadjeri. V razredu 470 je v prvi regati zmagala koprska mladinska posadka Antonaz - Glavina, v drugi pa brata Nyari iz Madžarske. V razredu finn je prvo regato dobil Koprčan Jure Orel, v drugi pa je bil najboljši Madžar Szekely. Tretja regata bo danes ob 10.00. (Kreft)
Dirka tris
Zmagovita kombinacija dirke tris je sledeča: 19-7-1. Zmagovalcev je skupno 159, prejeli pa bodo po 6.490.206 lir.
Pred prekinitvijo, ki je predvidena za velikonočne praznike, bodo v amaterskih nogometnih prvenstvih jutri odigrali le nekaj zaostalih tekem. V 2. AL bosta na vrsti dve tekmi 14. kola prvega dela prvenstva (Opicina -Muggesana ter Giarizzole - Štock) in dve tekmi 2. povratnega kola (Olimpia - Zarja in S. Luigi - S. Sergio). V 3. AL bodo igrali vse zaostale tekme 8. kola prvega dela prvenstva, in sicer v skupini L dve tekmi, v skupini M pet tekem.
2. AMATERSKA LIGA
OLIMPIA - ZARJA
Od naših ekip bo zaposlena le Zarja, ki gostuje pri Olimpii. Tržaška enajsterica je novinec v ligi, v katero je prestopila tako, da je prevzela prosto mesto po razpustu ekipe Libertasa. Olimpia, ki jo vodi bivši trener Primorca Claudio Fonda, je prvenstvo res slabo začela: v 10 tekmah je zbrala le 7 točk, a po prvem delu jih je imela vsega skupaj 12. V tem delu prvenstva je odpovedala na domačih tleh (osem nastopov, trije remiji). V nadaljevanju pa Olimpia doma igra kot prerojena, saj je v 4 nastopih zbrala že 6 točk.
Sinoči so med prisrčno slavnostjo na Opčinah predali svojemu namenu obnovljeno telovadnico pri kotalkališču na Pikelcu v Repentabrski ulici. Kot je poudaril v svojem govoru predsednik Poleta Andrej Križnič, je bil ta objek prepotreben za vse dejavnosti tega športnega društva, predvsem za kotalkanje in košarko.
Večer je povezoval Sergij Tavčar, svoje pozdrave pa so prinesli občinski odbornik za šport Salvagno, pokrajinski odbornik za šport Cavicchioli, predsednik pokrajinskega odbora CONI Felluga, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, predsednik Hranilnice in posojilnice na Opčinah Pavel Milič, med drugimi pa so bili prisotni še predstavnika deželnega košarkarskega in kotalkarskega odbora Norino Jaco-bucci oz. Adriana Cat, predsednik TO ZSŠDI za Tržaško Jurij Kufersin, jugoslovanski konzul v Trstu Marko Ilič, župnik Viljem Žerjal in še mnogi drugi. Predsednik Križnič se je na koncu-
Omenili bi še, da Tržačani, čeprav so na predzadnjem mestu lestvice in se torej borijo za obstanek, imajo v svojih vrstah nadarjenega strelca, Forteja, ki z 12 goli vodi na lestvici najboljših strelcev.
Ti podatki dokazujejo, da gostovanje Zarje ne bo lahko, čeprav moramo priznati, da tudi Bazovci v drugem delu prvenstva igrajo nekoliko bolj uspešno kot v prvem. Problem Zarje je ta, da težko prihaja do zmage, saj jih je dosegla le tri (proti S. Sergiu, S. Luigiju, Giarizzolam). Zgleda, da so ji letos najbolj po godu remiji (kar 15). Omeniti moramo tudi, da Bazovci v gosteh še niso zmagali. Upati je, da jim bo jutri to le uspelo.
3. AMATERSKA LIGA
JUVENTINA - SOVODNJE
Jutri bodo v Podgori odigrali drugi in zadnji slovenski derbi v 3. AL na
zahvalil Hranilnici in posojilnici na Opčinah za neprecenljivo pomoč, pa tudi podjetjem Rolich, Andolšek, bratoma Čok, podjetjem Sclip, Eletro
Goriškem. Tokratno srečanje med slovenskima postavama pa bo izrazito prestižnega značaja, saj ne bo veliko pomenilo za položaj na lestvici. Obe enajsterici sta namreč že izven kroga ekip, ki se še potegujejo za napredovanje, kar ni veljalo za prvo medsebojno srečanje, ko sta obe postavi vodili na lestvici.
V prvem srečanju so zmagali Sovo-denjci 1:0..Tokrat je težko napovedati, kako se bo končalo, saj obe postavi doživljata trenutke padca forme. To velja v prvi vrsti za Juventino, ki je v zadnjih srečanjih doživela vrsto neuspehov.
__________ŽAČETNIKI___________
S. POLO - MLADOST	1:1 (1:1)
STRELEC za Mladost: Devetak. MLADOST: Ferfolja, Petean, Nar-duzzi, Marušič, Marino Petean, Kobal,
Kras, Zandomeni, Tommaso, Gregori, Rebula, Cave Scoria, Somaco, Molin, Viktorju Sosiču-Biondu, Studiu Clak in drugim.
Gergolet, Zampar, Devetak, D. Gergo-let, A. Ferfolja. Zanier.
Tudi v tem zaostalem srečanju proti solidnemu tržiškemu San Polu so Kraševci potrdili, da si zaslužijo vrh lestvice, saj so pokazali več od domačinov in tudi priložnosti za zadetek so imeli več od gostiteljev.
Lestvica: S. Michele 28, Mladost in Ronchi 27, S. Polo 24, Marceliana 21, Romana in Staranzano 20, Vermeglia-no, Gradese in Turriaco 17, Pieris in Fossalon 10, Fincantieri 5, Ronchi B 2.
(M. P.)
Pod pokroviteljstvom ŠD Vesna
Memorial G. Delbello
Pod pokroviteljstvom ŠD Vesna bo junija nogometni turnir za 5. memorial Giulio Delbello, ki je v prejšnjih izvedbah doživel lep odmev. Ekipe bo sestavljalo po sedem igralcev. Lahko nastopajo nogometaši, ki od 1. januarja 1987 niso igrali na uradnih tekmah FIGC in tisti, ki so dopolnili 15. leto starosti. Vpisovanja sprejemata odgovorna za turnir Gianfranco Zucca (tel. 775077) in Giuliano Felluga (tel. 576364) do 30. aprila 1987. (R. B.)
DANES
SOBOTA, 11. APRILA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v Castelfrancu, Ul. Vittorio Venelo: Castelfranco - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Polet; 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Santos; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Libertas; 18.00 v Redi-puglii: Corridoni - Dom
KADETI
20.00	v Trstu, Ul. Zagnano: Santos -Kontovel Electronic Shop
PROPAGANDA
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Ricreatori A
ODBOJKA
DEŽELNI POKAL
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Mobilcasa Corridoni, 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg Agrar;
18.00	v Pierisu: Pieris - Agorest; 18.00 v Tržiču: Villacher Bier - Sokol Indules
1.	MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, licej Galilei: Prevenire -Bor
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, Ul. Zandonai: Vivai Busa
-	Sokol Indules
UNDER 14 ŽENSKE
15.30	na Opčinah: Sloga B - Breg B
NOGOMET
UNDER 18
15.30	v Dolini: Breg - Olimpia; 17.00 v Repnu: Kras - Fiumicello
ZAČETNIKI
17.30	na Proseku: Chiarbola - Primorje
CICIBANI
14.45	v Trstu, Ul. Conti: Esperia - Breg;
15.00	v Doberdobu: Mladost - San Canzi-an; 15.30 v Miljah: Muggesana - Zarja A;
15.30	na Proseku: Primorje - Zaule A;
15.30	v Trstu, igrišče Campanell: Campa-nelle - Zarja B
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
17.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Kras Globtrade B
JUTRI
NEDELJA, 12. APRILA 1987
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Kontovel
MLADINCI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Basket TS
-	Jadran Farco
KADETI
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Stella Az-zurra - Bor Adriaimpex; 9.00 v Trstu, Ul. Forlanini 32: Ricreatori - Sokol
DEČKI
POKRAJINSKI FINALE
16.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Servolana Leasest
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - NPT; 10.00 v Trstu, licej Petrarca: Montasio - Sloga Koimpex
UNDER 14 ŽENSKA
9.00	v Gorici: Azzurra - Sovodnje Agorest: 11.00 v Repnu: Sloga A - DLFAC
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Trstu, Ul. Flavta: Olimpia -Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Podgori: Juventina - Sovodnje
NAJMLAJŠI
9.45	NA Proseku: Primorje - Don Bos-co; 10.30 v Dolini: Breg - Opicina
ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Vermeg-liano
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade A -Azzurra
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Leo-niana
Nogomet: ta teden v 2. in S. amaterski ligi v glavnem samo zaostale tekme
V ospredju Juventina - Sovodnje
V 28. kolu košarkarske B-2 lige Jadran drevi (ob 21.00) v Castelfrancu
»Domači format na gostovanju«
V letošnjem prvenstvu bi košarkarski ekipi Jadrana tudi slučajno ne mogli nadeti vzdevka, kakršen je lahko »roparsko moštvo«. S takim ali podobnimi izrazi namreč nazivamo ekipe, ki razmeroma lahko in pogosto-ma zmagujejo v gosteh. To pa gotovo ni primer Jadrana. Vsaj v letošnji sezoni ne.
Ban in tovariši so naslado zmage v gosteh okusili samo dvakrat (v Imoli in San Donaju), res pa je, da so bili nekajkrat zelo blizu zmagi v gosteh, ki se jim je nato izmuznila.
Brumnova vrsta bo drevi preverila svojo stabilnost na parketu enega izmed tako imenovanih tradicionalnih Jadranovih nasprotnikov, ki trenutno zaseda dvanajsto mesto na razpredelnici. V vrstah Castelfranca se je od časov, ko se je ekipa potegovala za napredovanje v drugo ligo, kar precej
spremenilo. V moštvu so novi igralci, od »stare garde« pa je ostal edinole Loschi, ki je nekoč sodil med boljše strelce v tej konkurenci. Tudi košarkarji Castelfranca so v tem trenutku verjetno precej demotivirani, saj jim tudi same zmage v preostalih tekmah ne bi bistveno izboljšale položaja na lestvici.
TAKO V PRVI TEKMI Jadran - Castelfranco 100:80
(43:41)
CASTELFRANCO: Pozzebon 19, Tubia 6, Pelloia 4, Cimador 3, Frat-tin 5, Pellizzari 11, Loschi 12, Dušo, Marini 19, Zilio 2.
JADRAN: Žerjal 4, Lokar 7, Ban 27, Rauber 16, Čuk 20, Sosič 9, Gulič 6, Daneu 2, Štoka 6, Terčon 3.
Kdor se količkaj razume na košarkarske zadevščine in na razmerja moči v letošnjem drugoligaškem tekmovanju, prav gotovo ve, da so jadranovci sposobni zmage na tujem, a da se lahko zgodi, oz. prav tako verjetno je, da prikažejo »plavi« diametralno nasprotno igro od tiste, ki jo navadno, bolj ali manj, prikazujejo na domačem terenu.
Lepo bi bilo, da bi naši košarkarji nocoj »improvizirali«, oz. da bi se vsaj ob koncu delno spet privadili na zmage v gosteh. Ena izmed redkih stalnic Jadranovega moštva v letošnji sezoni je bila namreč ta, da je skoraj vse zmage izbojevalo doma. Poleg tega pa se doslej še ni zgodilo, da bi prav vsi igralci na isti tekmi zaigrali optimalno.
Srečanje med Castelfrancom in Jadranom bo drevi ob 21.00 v Castelfrancu Venetu. (Cancia)
____________MLADINCI_______________
JADRAN FARGO - INTER MUGGIA 87:85 (47:50)
JADRAN: Lokar 38 (1:2), Terčon 14 (4:7), Lippolis 20 (4:5), Rigori, Škerlavaj 6, Gomizelj 2, Stanissa 7 (1:2).
Meti za 3 točke: Lokar 3. (Dorjan Gomizelj)
_____________1. DIVIZIJA______________
SGT - BOR 97:41 (44:15)
BOR: A. Furlan, Udovič 14 (5:6), Slo-bec 2 (0:2), Sestan 5 (1:3), Jančar 3(3:4), Baitz 4 (0:2), Oblak 13.
Proti že itak močni ekipi SGT, ki jo sestavljajo v glavnem bivši četrtoliga-ši, so borovci nastopili kar brez štirih standardnih igralcev, a poleg tega so še izredno slabo igrali in hud poraz je bil tako neizbežen. (M. Oblak)
Smučarska šolska tekmovanja
Dobre uvrstitve gor iških dijakov
V	prejšnjih dneh so se na Goriškem odvijala smučarska tekmovanja v okviru Mladinskih iger in Dijaškega prvenstva.
Kar zadeva prvo tekmovanje, ki je namenjeno dijakom nižjih srednjih šol, je treba omeniti predvsem 5. mesto Marka Tomšiča (Trinko) v slalomu.
Boljše rezultate so dosegli naši predstavniki v Dijaškem prvenstvu na tekmovanju v smučarskih tekih. V kategoriji mladink je Rebecca Rinelli (licej Trubar) zasedla 5. mesto, med juni-orkami pa je Marjetica Vrtovec (Trubar) zasedla 3., Mirta Pahor (Trubar) 4. in Barbara Vetrih (Žiga Zois) 5. mesto.
Med juniorji je Mitja Rupel (Trubar) zasedel 3. mesto, ženska ekipa liceja Trubar (Rinelli, Vetrih, Vrtovec in Pahor) pa 2. mesto, kar pomeni, da si je zagotovila nastop na deželnem finalu.
V	slalomu je odlično 2. mesto dosegla Marjetice Vrtovec (Trubar), Ingrid Cotič (Žiga Zois) pa je bila peta.
Mladinske igre (odbojka): oba naslova openskemu »Kosovelu«
Prodoren uspeh naših šol
Sklepni nastopi letošnjih Mladinskih iger v odbojki so prinesli slovenskim nižjim srednjim šolam izreden uspeh. Tako v moški kot tudi v ženski konkurenci so osvojili pokrajinski naslov dijaki in dijakinje nižje srednje šole Srečko Kosovel. Pri fantih so zastopniki Kosovela premagali sovrstnike Gregorčiča. Dekleta pa so odpravila dijakinje italijanskega zavoda Ber-gamas. Mladi odbojkarji »Cankarja« so v malem finalu premagali šolo Rittme-yer in tako dopolnili zmagoslavje slovenskih šol v tej konkurenci. »Cankar-jašice« pa so v boju za tretje mesto odpravile šolo Čampi Elisi in tako izbojevale v tej konkurenci največ, kar se je dalo.
Finalna nastopa pri dekletih sta bila veliko bolj zanimiva in izenačena in tudi igra je bila bolj kvalitetna kot pri fantih, kar je bilo seveda tudi pričakovati.
V	malem finalu so igralke »Cankarja« s Čampi Elisi pričele zelo dobro in zlahka izbojevale prvi niz. Potem pa ni šlo več tako zanesljivo in nasprotnice so prevzele vajeti igre v roke. Najprej so izenačile, in v odločilnem nizu vodile celo z 10:2 in 13:7. Izdatno vodstvo nasprotnic slovenskih dijakinj ni iztirilo in z zagrizeno igro so poraz spremenile v zmago.
V	velikem finalu sta se pomerila za pokrajinski naslov šoli Kosovel in Ber-gamas, ki v letošnjem tekmovanju mladinskih iger nista nikoli izgubili. Kosovelke so s premišljeno, umirjeno in občasno tudi učinkovito igro zlahka izbojevale prvi niz. Po zamenjavi igrišča ni šlo več tako lahko. Bergamas je povedel s 6:2, po izenačenem boju pa jeBergamas le slavil s 17:15. Nato Kosovel ni več popustil vajeti igre iz rok, in na koncu tudi zmagal, največ po zaslugi veliko bolj zanesljive igre v obrambi.
V	malem fiunalu fantov so se dijaki Cankarja oddolžili sovrstnikom Rit-
tmeyerja za poraz v izločilnem delu. Prvo srečanje so zgubili z 2:0, tokrat pa so s premišljeno igro zmagali samo po dveh setih igre.
V velikem finalu sta se spoprijeli naši dve šoli Kosovel in Gregorčič, v prvem nizu so bili boljši Dolinčani vse do izdatnejšega vodstva s 14:8. Set pa je osvojil Kosovel, ki je nato povsem zasluženo dobil še tekmo.
IZIDI
Dekleta: FINALE ZA 3. MESTO: Cankar - Čampi Elisi 2:1 (15:4, 11:15, 15:13). FINALE ZA 1. MESTO: Kosovel - Bergamas 2:1 (15:5, 15:17, 15:9).
Fantje: FINALE ZA 3. MESTO: Cankar - Rittmeyer 2:0 (15:9, 15:12). FINALE ZA 1. MESTO: Kosovel - Gregorčič 2:0 (16:14, 15:11).
Dekleta*
KOSOVEL: Križmančič, Grgič, D. in S. Jogan, Vidali, Škerk, Čebulec, Fabi, Pieri, Gregoretti, Repinc in Milic.
CANKAR: Brazzani, Fučka, Milanič, Pertot, Tersar, Urlini, Mozetič in Vi-sentin.
Fantje
KOSOVEL: Maver, Milič, Mesar, Marc, Stopar, Križman, Ban, Natalic-chio, Slobec in Renar.
GREGORČIČ:, Giacomin, Švab, V. in P. Bandi, Matkovič, Chert, Komar, Savron in Basso.
CANKAR: Radetti, Puntel, R. in M. Gombač, Ciliberto, Furlanič, Livon, Padovan, Pavlica, Porporati, Jevtič in Blasi.
Bratina (Trubar) 5. v krosu
V okviru Dijaškega prvenstva je dijak goriškega liceja Trubar Vojko Bratina dosegel v pokrajinskem delu tekmovanja v krosu odlično peto mesto.
Od danes četrtfinale deželnega odbojkarskega pokala
Tudi pet slovenskih šesterk
Veliko število naših ženskih deželnih odbojkarskih ligašev se bo od danes udeležilo četrtfinalnih turnirjev za deželni pokal. V konkurenci je še 14 šesterk, ki so jih razdelili v štiri skupine. Od naših nastopa združena ekipa Agorest v skupini A, v skupini B so Kontovel Electronic Shop, Breg Agrar in Sloga Koimpex, v C skupini pa je Sokol Indules. Odigrali bodo tri kola, poleg današnjega, bosta torej na sporedu še dve in sicer 24. aprila ter 2. maja. V vsakem kolu bosta dve tekmi, v polfinale (9. in 16. maja) pa se bodo uvrstili zmagovalci skupin.
Deželni pokal ni posebno občuteno tekmovanje, a je za vse naše šesterke koristen podaljšek, letos zelo kratke sezone, še zlasti za igralke Kontovela Electronic Shop, ki jih v sredo čaka prva kvalifikacijska tekma za prestop v C-2 ligo. Na papirju so v posameznih skupinah favoriti Vivil, Sloga Ko-impex, Villacher Bier in Latisana, toda
se res ne bi čudili, če bi bile napovedi povsem postavljene na glavo.
SPORED
Skupina A: V Pierisu: Gieffe - Agorest (nastopa še Vivil); Skupina B: na Opčinah: Sloga Koimpex - Mobilcasa Corridoni; na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg Agrar; Skupina C: v Tržiču: Villacher Bier - Sokol Indules (nastopa tudi Killjoy). Skupina D: Al Boschetto, Martignacco, ITAS Fiu-me Veneto, Latisana.
PRIJATELJSKA TEKMA
AGOREST - ITAS FIUME VENETO 3:2
(7:15, 15:12, 13:15, 17:15, 15:9)
AGOREST: Klemše, Peterin, Visin-tin, Cotilč, Zavadlav, Primožič, Roner.
V Sovodnjah je članska ekipa Ago-resta v okviru priprav na deželni pokal odigrala koristno prijateljsko tekmo z ekipo Fiume Veneta, ki je, kot Sovodenjke, igrala v D ligi in zasedla končno drugo mesto v svoji skupini.
(D. R.)
:::::::	
	iiiiiii

M	»v

Sel
SK DEVIN
prireja jutri, 12. t. m., ob vsakem vremenu 1. POHOD »MEMORIAL MIRKO ŠKABAR« od Praprota do Velikega Repna. Odhodi od 8.30 do 10.30.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi svoje planince in prijatelje na 1. pohod »Memorial Mirko Škabar« od Praprota do Velikega Repna jutri, 12. t. m., ob 8.30 iz Praprota.
ŠD MLADINA
vabi člane na zaključni večer in na društveno nagrajenje danes, 11. t. m., ob 19. uri v Domu A. Sirk v Križu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo danes v bazenu šole Da Vinci plavalno tekmovanje ŠŠT. Otroci naj pridejo v bazen po naslednjem vrstnem redu: šola Finžgar ob 11.15, Župančič in Milčinski ob 11.25, Gregorič-Stepančič ob 11.35, Bazoviški junaki, Milje in Kette ob 11.45, Grbec in Širok ob 11.55, Ribičič ob 12.05.
k1@IVO s fj_______________I
ARREDAMEIMTI
. .. dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
Enostavne rešitve za vaše probleme z omaro
Omare na splošno in še posebej garderobne omare je bilo od nekdaj najtežje učinkovito vključiti v stanovanjsko opremo. Prednosti, ki jo nudi njihova notranjost, ne ustreza kakovost zunanjega videza.
Vse omare, pa naj bodo velike, visoke, široke, globoke, take z dolgočasnimi stranicami in ki so nam v napoto, imajo standardne mere. Zato se včasih zgodi, da se moramo obrniti na mizarja, če hočemo imeti omaro, ki odstopa od standardnih mer.
Toda s pojavom na tržišču'podjetja »Lema« in njegovim »L 16« so se stvari spremenile. Projekt »L 16 — omare«, ki ga je načrtoval Tito Agnoli (program omar po meri), bo povzročil velike spremembe na tem področju. S pomočjo tega projekta imamo danes lahko »idealne omare« in to ne samo glede na višino, širino in globino, temveč lahko dobimo omare, ki imajo zunanje površine iz naravnih materialov, so lakirane ali prevlečene z blagom. Za notranjo strukturo omare lahko izbiramo med celo serijo pripomočkov, glede zunanjosti pa je na razpolago 13 različnih vrst vrat z normalnim ali drsnim načinom odpiranja. Omare so tudi na razpolago v različnih višinah.
Gre torej za pomembno novost, ki lahko postavi na glavo tradicionalni koncept omare kot nečesa statičnega in nepremakljivega in jo spremeni v nekaj dinamičnega in skrajno prilagodljivega. Ta predlog nudi »Selva Arredamenti« iz Tržiča (Ul. Valentinis 18 — tel.: 0481/72395) specialist za omare.
oprema za
urade
skupnosti
Sel
FORIMITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
Odmevi po Meblovi sezoni v ženski B ligi
Igralke v igri in oceni složne
Pravi protagonisti vsakega prvenstva so seveda tekmovalci. Kakšen je bil torej delež vsake igralke v končnem obračunu združene odbojkarske ekipe Meblo in kaj vsaka igralka meni o svojem doprinosu? Pripravili smo naslednji pregled, ki naj bi odgovoril na ti vprašanji.
ELIZABETA NACINOVI: K Meblu je pristopila letos in je za ekipo res velika pridobitev, tako s tehnič-no-taktičnega, kot moralnega vidika. Zelo koristen je bil njen doprinos v sprejemu servisa in obrambi, v napadu pa je pokazala veliko raznolikost udarcev. V ključnih trenutkih je večkrat grešila, a si v okviru ekipe vsekakor zasluži oceno najboljše.
Sama pa pravi: »S svojo igro nisem stoodstotno zadovoljna, saj sem večkrat delalal napake, za katere sem mislila, da sem jih že odpravila. To me je večkrat iztirilo. Glede skupine je bilo vzdušje dobro, škoda le, da nismo v teku sezone odpravile tistih začetniških napak, ki so nas stale višjo uvrstitev.«
ELENA MAVER: Spet ugotavljamo, da je odigrala svojo najboljšo sezono (refrein, ki se vsako leto ponavlja), v kateri je pokazala še nadaljnji napredek, kar zadeva stalnost v igri, temperamentnost, spretnosti ob mreži in učinek v bloku z mesta. Za nasprotnice je bila skoraj vedno nerešljiva uganka. Skratka, bila je ena najbolj prodornih napadalk v ligi.
Sama pa pravi: »Z igro ekipe, kot tudi s svojim nastopom, sem precej zadovoljna, manj pa s končno uvr-stitvjo. Mislim, da bi lahko z bolj kostantno igro dosegle kaj več, morda celo eno prvih dveh mest, saj smo čedalje bolj homogena skupina, tako na igrišču, kot tudi izven tega. Ozračje v ekipi ni bilo še nikoli tako dobro, kot letos.«"
MIRA GRGIČ: Motor ekipe, je občasno delovala z manjšim številom batov. Včasih odlična in iznajdljiva, včasih nezadostna, skratka, manjka ji kostantnosti, (ki je za podajača, še zlasti v sistemu 5-1, bistvene važnosti), saj je drugače izjemno požrtvovalna, tehnično in fizično prav solidna in v zamejstvu v svoji vlogi še vedno brez konkurence.
Sama pa pravi: »Splošno gledano, je bila sezona za ekipo najboljša. Osebno mislim, da sem bila pred prvenstvom v odlični formi, po po-
škodbi pa sem vso sezono lovila pravo formo, a odprlo se mi je le proti koncu.«
LAJRIS ŽERJAL: V primerjavi z lansko prvo sezono v B ligi, je bila mnogo bolj samozavestna in je zdaj v napadu in bloku ena stebrov ekipe, proti koncu sezone pa je včasih kaj več pokazala tudi v drugi liniji, a po našem mnenju še vedno igra precej pod svojimi zmožnostmi.
Sama pa pravi: »Dobro sem igrala samo v zadnjih dveh tekmah, sicer nisem igrala tako, kot mislim, da zmorem, verjetno zaradi lastne površnosti in nezmožnosti, da se koncentriram. S sabo sem vsekakor bolj zadovoljna kot lani.«
ERIKA GARBINI: Kmalu si je priborila vlogo prve menjave v ekipi, po poškodbi Kraljeve pa je dokaj uspešno prevzela njeno mesto. Je samozavestna, ena boljših v drugi liniji, prav v zadnjem srečanju je pokazala, da lahko tudi v napadu ekipi dosti nudi. Dokončno bi se lahko afirmirala v prihodnji sezoni.
Sama pra pravi: »Dobila sem priložnost, da igram namesto Cirile, in mislim, da sem jo kar dobro izkoristila. Zame je to veliko zadoščenje, ker dotlej nisem imela možnosti, da se izkažem.«
VESNA KLEMŠE: Bila je izredno učinkovit server, v napadu je malo grešila in sorazmerno dosti dosegla, v drugi liniji pa je bila večkratv pomanjkljiva. Glede na vlogo, ki jo v ekipi zavzema - pomožni podajač -bi morala po našem mnenju vsekakor še utrditi tehniko podaje, ki je dovolj dobra, le če ne zahteva predhodnega postavitve pod žogo.
Sama pa pravi: »Zame je bila sezona pozitivna, saj sem se precej izboljšala in napredek je bil viden. Z ozračjem v ekipi sem zelo zadovoljna in upam, da bo tako tudi prihod-je leto.«
CIRILA KRALJ: Sezono je začela z nekaterimi, zanjo neobičajno povprečnimi nastopi, a si je nato opomogla in je bila s svojo izkušenostjo ekipiv veliko korist. Dobro je opravila vlogo kapetana. Nato se je poškodovala in ni več stopila na igrišče. Imela je torej res veliko smole.
Sama pa pravi: »Predvsem sem zadovoljna s skupino, saj so tudi tiste, ki so letos manj igrale, prispevale k dobremu ozračju v ekipi. Dosti novega je ekipi dala Nacinovijeva. Letos je bilo več enakovrednih ekip, končna uvrstitev je zato zadovoljiva.«
VALENTINA VIDALI: Ena od
menjav, ki so le občasno stopile na igrišče, a s skoraj vedno zadovoljivim učinkom. Glede na to, da je bila to njena prva drugoligaška sezona, je bilo težko pričakovati kaj več.
Sama pa pravi: »Bala sem se, da se bom le s težavo vključila v skupino, a z zadovoljstvom ugotavljam, da ni bilo tako hudo. Soigralke so me lepo sprejele. S svojim doprinosom pa sploh nisem zadovoljna, čeprav sem vestno trenirala celo leto. Na tem nivoju je bila to zame prva sezona, upam, da bo prihodnja zame bolj uspšena.«
MARTINA MALALAN: Velja približno isto kot za Vidalijevo le, da je igrala še manj. Maverjevo in Žerja-lovo je občasno nadomeščala le v drugi liniji. Pokazala je veliko požrtvovalnost, učinek je bil zaenkrat skromen, a na igrišče je vedno stopala v kritičnih trenutkih, ko še veteranka s težavo reši ekipo iz zagate.
Sama pa pravi: »S sabo sem zadovoljna, saj sem se pri Meblu naučila veliko novega in uvidela, da je z delom mogoče veliko napredovati. Žal tega napredka nisem mogla izraziti na igrišču. Z ekipo sem zadovoljna in upam, da bo tako tudi vnaprej.«
NEVA GRGIČ: Lani je bila v ekipi prva menjava, a je tudi to vlogo izgubila. Priložnosti ni dobila predvsem zaradi nezanesljive igre v polju, saj je v napadu, ko je pač igrala, skoraj vedno zadovoljila.
Sama pa pravi: »Osebno res ne morem biti zadovoljna, saj nisem dala tega, kar bi lahko in tudi nisem imele možnosti, da se dokažem. Mislim, da je končna uvrstitrev uspeh. Ekipa je bila letos dosti bolj složna, kar se je odražalo tudi v večji borbenosti na igrišču.«
ALEKSANDRA PERTOT: V prvih treh tekmah je nadomestila poškodovano Grgičevo, a je igrala psihično obremenjena. V nadaljevanju je nastopila le občasno, bolje se je odrezala v igri z dvema podajačema, kot edini režiser, je dokaj razočarala in na splošno gledano z njeno sezono ne moremo biti zadovoljni.
Sama pa pravi: »Letos smo se v ekipi_ »ujemale« dosti boljše, kot lani. Če bo tako tudi vnaprej, bi bilo idealno. Osebno sem imela premalo možnosti, da igram, zato sta moja forma in tehnično znanje v dobršni meri padli.« (ak)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3 n00.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- dm.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
11. aprila 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Strahovita nesreča v jašku, globokem 110 metrov
Eksplozija in požar v južnoafriškem rudniku zlata terjala 34 smrtnih žrtev
Protesti organizacij rudarjev zaradi nemogočih pogojev, v katerih poteka delo
NAIROBI - Dobrega pol leta po katastrofalni nesreči v južnoafriškem rudniku zlata Kindross, v kateri je umrlo najmanj 177 rudarjev, je danes ponoči v premogovniku v provinci Vzhodni Transvaal prišlo do nove nesreče, ki je po doslej znanih podatkih zahtevala 34 življenj (umrlo je 31 črnih in trije beli rudarji). V nesreči, do katere je prišlo zaradi eksplozije plina in požara 110 metrov pod zemljo, je več deset ranjenih.
Oblasti niso sporočile vzroka hude nesreče. Pravijo pa, da so več sto rudarjev, ki so bili poleg ponesrečenih ravno takrat v podzemeljskih jaških, rešili.
Premogovnik v Vzhodnem Transva-alu je last družbe GENCO, ki je lastnica rudnika zlata Kinross in še mnogih drugih rudnikov v Južni Afriki.
Tudi tokratna nesreča je povzročila hudo ogročenje med rudarji, med katerimi so v veliki večini Afričani. Ostre reakcije so prišle tudi iz vodstva najmočnejšega afriškega rudarskega sindikata, Nacionalne zveze rudarjev (NUM), v kateri je včlanjenih več kot četrt milijona črnskih rudarjev.
Sindikati za nesrečo krivijo delodajalce, češ da so v pehanju za velikimi dobički povsem zanemarili varnost rudarjev. Za nesrečo v rudniku Kinross 16. septembra lani je znano, da so jo povzročile pomanjkljive varnostne naprave, zaradi česar se je po tem tragičnem dogodku nekaj tisoč afriških rudarjev odločilo zapustiti delo v rudnikih.
Zaradi pogostih in hudih nesreč v južnoafriških rudnikih je mednarodna organizacija za delo (ILO) s sedežem v Ženevi objavila podatke, po katerih samo v južnoafriških rudnikih zlata od dobrega pol milijona rudarjev vsako leto umre 600 rudarjev.
Podatki kažejo, da je delo v rudnikih v Južni Afriki med najbolj nevarnimi na svetu. Po drugem podatku je samo v letih od 1973 do leta 1984 v južnoafriških rudnikih umrlo 8.500 rudarjev, po drugi svetovni vojni pa že
več kot 40.000. Zaradi tako nevarnih razmer je sindikat Nacionalne zveze rudarjev na nedavni letni skupščini delodajalcem postavil zahtevo, da morajo do 1. julija povečati plače afriškim rudarjem (povprečje sedaj znaša 165 dolarjev na mesec) za 50 odstotkov, sicer bo sindikat razglasil splošno in vsedržavno stavko. Gotovo je, da bodo rudarski sindikati po zadnji nesreči še okrepili svoje zahteve, zato se obeta ogorčen spopad med delodajalci in rudarji oziroma njihovimi sindikati.
AVGUST PUDGAR
Mnogi ranjeni delavci so se morali zateči v bolnišnice
V Ciudadu de Mexico je vodil dobičkonosno trgovino z odpadki
Nasilna smrt »kralja« smetnjakov
CIUDAD DE MEXICO — V mehiškem glavnem mestu, kjer se tišči preko 25 milijonov ljudi, je odprt boj za prestižno nasledstvo. Pri 45 letih je namreč preminil Rafael Guti-errez, kralj smetišč, odlagališč, smeti in olupkov, praznih steklenic in pločevink, odpadkov vseh vrst in vseh fizikalnih lastnosti. Umrl je človek, ki je v lastni pesti držal na tisoče »mravelj«, ki so zanj pobirale, razkopavale, sortirale, izbirale in pobirale smeti. Ta sicer smrdljivi in odvratni posel pa je bil, v pristnem duhu pecimia non olet, vir neverjetnega bogastva za človeka, ki si je na odpadkih zgradil svojstveno cesarstvo. Vsak mesec naj bi trgovina z odpadki prinesla v žepe pokojnega Gutierreza 60 tisoč dolarjev.
Resnici na ljubo je imel iznajdljivi Gutierrez na čem graditi. Če pazljivo analiziramo statistične podatke o tem, koliko vsakdo izmed nas »proizvede« odpadkov na dan, bomo odkrili, da bi odpadki 25-milijonskega mesta, kot je Ciudad de Mexico, lahko prekrile površino celotne Nizozemske. Pravi rudnik zlata za človeka, ki je znal »zavohati« bogastvo v kupih gnilega sadja, med črepinjami in razmočenimi kartoni.
Kaj vsega ni mogoče stakniti na smetišču! Poleg dragocenih ali ne povsem porabljenih predmetov, ki jih običajno mečemo na kup, se med odpadki skriva pravi vir bogastva, izražen bodisi v alternativni energiji bodisi v snoveh, ki
gredo dobro v prodajo, če jih prečistimo (steklo, pločevina, baker, železo itd.).
Na tem naravnem bogastvu, ki ga je prebivalstvo dosledno metalo na Gutierrezov kup, je Rafael zgradil svoje »čisto« kraljestvo. Čisto, ker je bil baje Gutierrez nor na higieno (nič čudnega, glede na to, s kom se je moral poslovno družiti), čisto, ker je znal okoli sebe ustvariti neke vrste mafijsko ustrojene industrije. Z ženskami je bil nežen, trdijo številne ljubice in žene, ki jim ni bilo mar, s kakšnega smetnjaka je Rafael privlekel na dan dragulje, znal pa je tudi sprožiti pištolo, ko se mu je kdo od konkurenčnih »srak« postavil v bran.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je Rafael Gutierrez izgubil življenje, kot je mafijcu zapisano. »Nekdo« ga je ustrelil med spanjem. Poleg njega, v postelji, je ležala žena, ki je imela baje tudi svoj delež pri odpravi bogatega soproga.
Nič mu torej niso pomagali agenti, ki so noč in dan skrbeli za njegovo varstvo. Prevarana žena in grabežljiva konkurenca sta potisnila Gutierreza v prerani grob. Zdaj je Ciudad de Mexico, kjer se vsako jutro zgrinja na cesto milijone ljudi, vsak s svojo torbo, polno smeti (nekateri se podajo na ulico kar z zvrhano smetišnico v roki), prepuščen ne prav zanesljivim ljudem, ki si bodo do zadnje gnile zelene pulili za nasledstvo Gutierrezovega imperija. Potegovali se bodo za denar, ki ga sicer obletavajo muhe in izpod katerega se cedijo ogabni izlivi, kar pa očitno ne moti ne njih ne podgan.
Kapetan policije prodajal hašiš
MOSKVA — Avtomobil z evidenčno tablico, na kateri je pisalo »Notranje ministrstvo«, velike organizacijske sposobnosti, poznanstva v policiji in sla po naglem zaslužku so pripeljali nekega Gruzinca naravnost v... ječo. 34-letni Tornike Džandžagava je sicer moral (ko bi bilo to mogoče) dvakrat v ječo, saj je bil kapetan lokalne policije, svoja službena poznanja pa je uporabljal, da je kril rentabilno trgovino z mamili.
Kapetan in njegovi štirje pajdaši so trgovali s hašišem, ki so ga pridelovali v neki farmi v bližini Tbilisija. Za prevoz blaga pa so uporabljali poslovno vozilo, s katerim so lahko mirno krožili po glavnem mestu in prodajali mamilo. Kako jim je policija - ki naj bi jo vodil sam Džandžagava -prišla na sled, pa je zaenkrat še skrivnost.
Prodani dojenček
CAMPOBASSO — Ko smo že pri ljudeh, ki zlorabljajo svoj sta-lež, naj omenimo še etično vse prej kot sprejemljiv podvig ginekologinje Patrizie di Palma, soproge župana mesta Termoli, ki je poskrbela za »nakup« novorojenčka.
Neki mladi materi je sporočila, da se ji je otrok rodil mrtev, še isti dan pa si je uslužbenec občinske uprave Michele Floro prevzel očetovstvo male Simone. Pazljiva zasebna preiskava neke socialne delavke, ki je ugotovila, da ni nihče zabeležil smrti kakega dojenčka, je omogočila, da sta županova žena in občinski uradnik zdaj za zapahi.
Vlekel ga je za brke
BIELLA — Če se potnik linijskega avtobusa skrega s prodajalcem vozovnic in ga med pričkanjem potegne za brke - kar se je tudi pripetilo pri Bielli - mora prenapetež presedeti 4 mesece v zaporu. Maurizio Tibaudi, ki je novembra 1982 z vso silo povlekel košate brke Pietra Mazzucchetti-ja, teh mesecev sicer ne bo preče-pel v ječi, nedvomno pa se bo v bodoče pozanimal za ceno vozovnice pred vstopom na avtobus.
Rešili ugrabljeno dekle
Karabinjerji so iztrgali izsiljevalcem 25-letno univerzitetno študentko Angelo Mittiga, hčerko župana občine Oppido Mamertina pri Reggiu Calabrii, ki so jo ugrabili 28. novembra lani. Na sliki jo vidimo s starši	(AP)
Ostra zahteva po zvišanju osebnih dohodkov
Istrski rudarji v Rasi stavkajo
LABIN — Rudarjem istrskih premogovnikov Raša v jami Tupljak, ki so v sredo ustavili delo, se je v četrtek pridružilo še 70 rudarjev izmene, včeraj zjutraj pa še celotna prva izmena jame Labin. Včeraj pa so praktično stavkali vsi rudarji istrskih premogovnikov Raša, vendar pa so vsi ključni sistemi rudnika normalno delali in ni bilo nikakršnih izgredov.
Rudarji zahtevajo povečanje vrednosti točke za plače od začetka leta za sto odstotkov in od 1. marca za še 50 odstotkov ter ne sprejemajo pojasnil, da se morajo osebni dohodki uskladiti z intervencijskim zakonom. Prav tako niso sprejeli predloga, da bi morebitno povečanje vrednosti točke proučili po periodičnem obračunu ob koncu tega meseca.
Sicer pa je bil lani povprečni osebni dohodek kolektiva s približno 1700 zaposlenimi 125.000 dinarjev, v jami Tup-Ljak, kjer šo najprej ustavili delo, pa v letošnjem prvem četrtletju približno 170.000 dinarjev.
Huda provokacija ponekod na Kosovu
Pravoslavne cerkve spremenjene v džamije
PRIŠTINA — Vse cerkve oziroma kapele v kosovski občini Peč v novih knjigah niso več zapisane kot objekti pravoslavne cerkve, temveč kot objekti, ki služijo drugemu namenu. Kot piše prištinsko Jedinstvo, so največji preseden napravili s cerkvami v Vitomirici, Goraždevcu in Sigi, ki so jih v lastniške knjige vpisali kot cjžamije. To je videti iz lastniških seznamov, ki jih je na zahtevo srbske pravoslavne cerkve v Peči izdala geodetska uprava v Peči 1. aprila letos.
Sicer pa so od prvih meritev leta 1932 do priprave novih katastrskih knjig leta 1980 vse te objekte imeli zapisane kot pravoslavne cerkve ali kapele.
Zastavlja se vprašanje, kdo si je dovolil na tak način grobo poigrati z verskimi in nacionalnimi občutki občanov. Kot poudarja prištinsko Jedinstvo, gre očitno za namero, ne pa za morebitne napake. To pa je povzročilo velik revolt, zlasti vernikov na tem območju, (dd)
Jože Trobec
c
£.
b o l,o