SO. številka. Izhaja vsak dan «ve*rr, iiimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av Btri) sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom *a *ae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. so kr., za jedeu nieseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za iuctw.c, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za o z'(n a ni I a plačuje se od Četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo In upravnifitvo je v Rudolfa Kirbisa hiai, ^Gledališka stolb*". Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljali naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Bismarck vzgled Avstriji. „Jaz ne vidim Se nikake nevarnosti, ki bi nam pretila neposredno, če tudi mi je reči, da tudi leta 1870 jaz nesem videl naprej, da bomo v malo mesecih v drugih razmerah." S temi besedami se je Bismarck opravite val 26. marca t. L, ko je zagovarjal v zboru monopol na žganje. On je rekel, da mora podvizati, ker mu je zadovoljiti narod in tako državo utrditi, da bo pripravljena. Povedal je, da jedino vojno ministerstvo je za Nemčijo storilo vse, da se bo branila, Če bo treba, da pa je treba storiti tudi drugo, da ne bo stanu, ki bi ne bil zadovoljen in torej tudi pripravljen za žrtve, ki bi jih zahteval državni interes. Kar ae dostaje previdnosti na zunaj, se je Bismarck potrudil, da bi ukrotil ali oslabil nasprot nike in sovražnike nemškega cesarstva, in se je vse prizadel, da bi si pridobil močne zaveznike. Znano je, kako si je Rusijo navezal, in kako se ji on vedno dobrika; saj ni Se dolgo, ko je ob priliki tako imenovane poljske debate pohvalil Rusijo, ko je rekel, da je bila ona vedno zvesta prijateljica in trdna zasčitnica nemških interesov. V resnici zna on obračati to veliko slovansko državo tako, da ni v trdni zvezi aamo z Nemčijo, ampak tudi v prijaznih odnošajih z onimi državami, o katerih se zdi Bismarcku, da bi zvezo Nemčije in Rusije okrepile. Tako je Nemčija utrjena na zunaj, da gleda mirno tudi na nepričakovane spletke; saj se je oborožila na znotraj z vsemi vojnimi pripomočki in na zunaj zvezala z najmogocniSim sosedom. Kljubu tem ugodnim in Se vedno odločilnim okolnostim pa se noče naslanjati Bismarck samo na zunanjo zvezo in lastno vojno silo, ampak želi, da bi bil tudi ves narod nemSki krepak in voljan za vsa-katere žrtve. On poSteva moč duha, ki prešinja narod; on v6, da dandanes zmagujejo ideje, in da te poderejo vse mehanične, Se toliko silne priprave, če se ne skladajo z idejami narodovimi. Vsled tega se je Bismarck spravil tudi na uredbo državnega gospodarstva in na preustroj neznosnih razmer mej kapitalom in delom. S tem hoče ta državnik kolikor toliko zboljSati stanje delajočega naroda, naj si dela kot kmet ali pa kot tovarniški delavec. Zato je uvedel carino še celo nasproti državam, ki so v političnem prijateljstvu z Nemčijo; zato si prizadeva zavarovati delavce pred najhujšim pritiskom in nezgodam. Zato hoče davek razdeliti primer-niše tudi s tem, da bi država dobila monopol za tobak in žganje. On se boji nevarnosti, ki preti državi od slabejiih stranij sedanjega socijalizma in zmatra to nevarnost kot posledico mej narod ne bolezni, za katero bo treba mej naro d nega leka. Naposled vidi Bismarck v narodnostnem gibanji veliko silo, in če tudi je Nemčiji računi ti malodane z jedno samo narodnostjo, nema nemški kancelar vender miru, ker ne ve, kako bi se obnesli boji mej Slovani in Nemci, kateri so si sedaj v velikem nasprotji. Z ozirom na vse to je rekel 26. marca t. 1. tudi to le: „Leta 18 66 ni bilo Bocijalistiško gibanje pri nas toliko razvito; tudi ni bilo takrat razvito v toliki meri narodno razjedanje, sovraštvo mej Nemci in Slovani pri nas in pri naftlh prijateljih. Vete evropsko gibanje, ki nastopa zdaj, utegne ao prečudnb zamotati vsled razcepljenja, katero razkosava in razjeda dežele in narode . . .* Vidi se, da se Bismarck pripravlja tudi na posledice, ki bi utegnile nastati vsled sovraštva mej Nemci in Slovani v Avstriji in Rusiji, kateri imenuje »prijateljici". To stran je naposled in najbolj poudarjal, in, če se njemu zdi to vprašanje zamotano v nasledkih in rešitvi, je zamotano ne samo za Nemčijo, ampak tudi za njegove „prijatelje", in če se boji on kljubu utrjenosti za vojno takih spletek, je pač opravičena bojazen tudi za sosedne države, ki jih ima v mislih. Bismarck gotovo računi jedino na nemški dobiček, ko bi nastala vojna mej imenovanimi narodi; vendar ni brez strahu; kajti spodleteti bi utegnilo celo njemu, da bi ne teklo vse gladko. Iz vsega postopanja Bismarckovega je razvidna velika skrb, ki jo ima za utrjenje države in naroda nemškega; razvidno je pa tudi to, da Bismarck sluti in čuti bližanje hudih neviht, ki bi utegnile prihrumeti nad razne države našega kontinenta. Če pa je Bismarcku do tega, da bi šel nemški narod ne samo močan, ampak tudi radovoljen i n j e d i n v ogenj za interese nove Nemčije, koliko več mora skrbeti Avstrija, da ne bo samo trdna v orožji in po zanesljivih zaveznikih, ampak tudi in sicer v prvi vrsti po svojih različnih narodih! Tudi za Avstrijo se bližajo isti črni oblaki kakor za druge države, in če pomislimo na sik), ki trka na Balkanu, je Avstrija še veliko bliže ognju, nego mnogotera druga država. Če torej ne bo Avstrija pripravljena tudi na znotraj, potem je ona še v veči nevarnosti, nego jo opisuje Bismarck za Nemčijo. Avstrija torej potrebuje pred vsem, da svoje narode osreči s potrebnimi pre-osnovami v narodnopolitičnem oziru. Ona nikakor ne more trpeti, da bi njeni narodi razjedali in slabili sebe in državo. In če je bila kedaj sila za spravo in spornznmljenje, je pokazal ravno Bismarck s svojimi izjavami, da je ta sila za Avstrijo taka, ki se ne d d nikakor več odmikati in odlagati na poznejše čase. Narodnostno vprašanje se mora v Avstriji rešiti brez odloga, in to ne z malodušnostjo, kakor se je skušalo doslej, ampak z vso odločnostjo brez ozira na desno ali levo, brez ozira na zamero te ali one stranke, ki bi rada gospodovala. Ravno zdaj se pretresa Scharsclunidov pred* log v posebnem odboru. Ta predlog je rešiti, kakor dopušča nepristransko sojeni član XIX. osnovnih zakonov, torej v zmislu jednakopravnosti, za vsak narod glede na jezik i o vse narodne zadeve pojedinih narodov. Ta rešitev ni samo važna, nujna, ampak bo, z ozirom na evropske zahipne in sedanje razmere, tudi najbrže odločilna za bodočnost avstrijskih narodov in Avstrije same. Od Bismarcka se je učiti Avstriji in njenim narodom, Avstriji, da je potreba te narode zadovoljiti, tem narodom pa, da se sami zataje, kjer bi radi gospodovali, ter da ne zahteva noben več, nego j e potreba za nj egov obstoj in razvoj. Hic Rhlodus, hic salta! zakličemo vsem narodom, ki bi radi gospodovali nad drugim; zdaj v sili, naj se pokažejo stranke, koliko jim je do Avstrije, zdaj naj pokažejo svoj patrijotizem! Gorje, če se razodene j o stranke v tem važnem trenutku kot malenkostne in kot majhni duhovi! Tu naj jim LISTEK. ,aii&03l8< -ara v Selski župnik. (Roaaai. Spisal Ludovik Halevj; poslovenil Tinko.) Tretje poglavje. (Da«e.) < imnealj bo "< idoli lonđoCI] jnoilh -i i Ivan je še jeden pot moral poseči vmes in dejal je: „Moj kum bode zelo srečen, ako se hočeta poslužiti pri njem. A jaz vem, kaj ga vznemirja . . . Pripravil se je samo zame in zato ne smeta pričakovati slavnostnega obeda, dami moji. Morata biti torej prizanesljivi. . .tt „ Vsa k ako, zelo prizanesljivi," odgovori Betina ter se potem obrne k svojej sestri: »Ne bodi huda, Suzanka, ker sem malo . . . Saj veš, da sem zmirom malo . . . Ostaneva torej, jelite ? To nama bode jako dobro delo, prav v miru tukaj pomuditi se jedno uro. Cel dan sva prebili na železnici in v vozu, v prahu in soparici... In kako strašen je bil danes zjutraj zajutrek v groznem hotelu, v katerem bodeva ob sedmih zopet morali jesti, ako hoČeva še porabiti v Pariz idoči vlak . . . Tukaj obedovati, bi bilo v istini zelo ugodno! . . . Kaj ne, da ti nemaš nič zoper to? . . . Ah, kako si dobra, Suzanka!" Poljubila je svojo sestro zelo nežno ter rekla župniku: „Ko bi Vi vedeli, kako je ona dobra, gospod župnik!" „Betina! Betina!" „Urno, Pavlina," pravi zdaj Ivan. „Še za dva pogrnil Jaz ti pomagam!u „Jaz tudi, jaz tudi," de" Betina, „jaz Vam bom tudi pomagala. Prosim, prosim, tako sem vesela tega! A morate mi dovoliti, da si napravim malo bolj priležno, gospod župnik!" Hitro odloži svoj plašč in Ivan je zdaj mogel čuditi se njenej prekrasnej, vitkej in ob jednem polnej postavi. Zdaj miss Percivalova tudi klobuk sname. Pri tem pa je bila malo prehitra; cela reka njenih zlatih las se razvozla ter jej v širocih masah pade po plečih. Betina je stala ravno pri oknu, skozi katero so se vsipali solnčni žarki in zlata luč padala je z vsem svojim svitom na zlate lase ter sijajnej kra- soti mlade deklice dajala še posebno dražest. Zmešana in zarudevši se morala je Betina svojo sestro poklicati na pomoč in gospo Scottovo stalo je dokaj truda, da je zmešnjavo nekoliko uredila. Ko je bila mala nezgoda naposled zopet popravljena, Betina ni več mirovala. Takoj je planila čez ploščeke, nože in vilice. „Jaz znam jako dobro pogrinjati mize," pravi Ivanu. „Le mojo sestro vprašajte . . . Kaj ne, Suzanka, da sem kot mala deklica v New-Yorku jako dobro znala pogrinjati mize?" „Res je, zelo dobro," odvrne gospa Scottova. Zdaj tudi ona odloži klobuk in plašč, pri Župniku opravičujoč se zaradi Betinine brezozirnosti. Ivan pa je še jedenkrat užival pogled prekrasne postave in čarobnih las. Obžaloval pa je, da se ti nikakor neso hoteli razvozlati. Nekaj minut pozneje sedeli so gospa Scottova, miss Percivalova, župnik in Ivan pri malej mizi župuikovej. Nenadnost originalnega sestanka, pred vsem pa dobrovoljnost in malo razposajena nrav Betine, učinila je, da je zabava prav kmalu kaj veselo in zaupljivo tekla. (Dalje prih.) bo* Bismarek zgled kot državnik, ki pošteva poje- ! dine sile s svetovnega. stališča, a ne" kot one stran- ! kice, katere mora on vedno in vedno obsojati zaradi kratkovidne in malofctne njih sebičnosti. F. Podgornik. j Iz državnega zbora. Na Dunaj i 7. aprila. Kolikor zmore dobra utemeljitev in pntisek v obliki državnozborske resolucije, za toliko stuo se danes približali rojstvu boljših časov za Dolenjce, bodočej dolenjskej železnici. Dolenjski poslanec prof. Šu kije oglasil se je v ieuašnjej seji k centralnemu vodstvu trgovinskega judgeta ter opozoril zbornico dveh nedostatkov, katera mej drugim zavirata gmotno napredovanja kranjske dežele. Prvi nedostatek — to so visoki že 1 e z n i š k i tarifi — omenjal je s kratkimi besedami ter le priporočal, naj vlada ne prezre pritožeb, ki jih je deželni zbor kranjski bil na svetlo spravil v svojem zadnjem zborovauji. Potem pa je na dolgo iti široko razkazal mučni položaj, v katerem tiči Dolenjska, ker je ne oživlja nobena moderna prometna žila, ker nema ta veliki del dežele nobene železnice. Dvajset let je že tega, kar se je prvič začelo govoriti o dolenjski železnici. Že 13. marca 1869. 1. predložil je v državnem zboru tedanji trgovinski minister pl. Plener načrt postave, po katerem bi tudi v kratkem Dolenjska imela dobiti svojo železnico. Ta osnova se je sicer že '29. aprila umaknila nazaj, ker je državni zbor sklenil svoje zborovanje, a vender se je koj na to poročalo deželnemu odboru kranjskemu, da dolenjska železnica ostane zasnovana. Leta 1872 vršila se je tudi tehniško-vo jaška revizija te proge. Po gospodarskem prevratu leta 1873. pa je vsa stvar zaspala in ni je mogla obuditi nobena prošnja, nobena deputacija. Sedaj pa je vender dozorela dotlej, da se je osnoval konsorcij za pričeta delu, da je 5000 gld. podpore dovolil kranjski deželni zbor in da je napravljen že trtež. Prof. Šuklje je za tem naslikal puščobo dolenjskega gospodarstva, kateri naravno izvira od železniškega nedostatka. V krajih, kjer bi po njihove j leži moralo biti najlepše prometno življenje, je vse mrtvo. Ker ni prometa, je na obupnej stopinji tudi proizvodstvo, ležijo v zemlji neodkopani tudi veliki zakladi in trohuijo žilave moči razumnega in krepkega dolenjskega rodu. Izmej občih koristij bodoče železnice omenjal je, da ima ona tendencijo vezati z Dalmacijo ter čital izrek WtilIerstorf-LTrbairo, veš-čaka glede na avstrijske železnice, rekše; „ Podaljšati železnico Beljak-Ljubljana do Ogulina, tudi do Karlovca, ni le potreba za Kranjce, katerim bi se tako jako povzdignil lokalni promet, marveč bi to bilo tudi kos tistih prog, ki naj dalmatinske železnice zvežejo z avstrijskimi." Dolenjska železnica bi našo državno polovico zvezala s hrvatskimi železni-nicami, po teh pa z Dalmacijo, od katere je — na to država ne more biti ponosna — popolnem ločena, čeprav je za dalmatinske železnice toliko žrtvovala. Drugo pa je, da mora oko Avstrije biti za bodočnost obrneno v zahodno stran Balkana v trgovsko pristanišče egejskega morja, a tja vodi najkrajša pot preko Kranjske do hrvatsko-bosenskih železnic. Tretja državna korist bi po dolenjskej železnici navstala za vojniške čase, ker le po njej bi se vspešno dali varovati Dalmacija in Bosna. In slednjič pa prebivalstvo Kranjske tudi po zaslugah, katere ima v zgodovini monarhije, zasluži, da sedaj tudi država, ki je drugim kronovinam tako radodarna, zanje kaj žrtvuje. Glavna proga naj bi bila iz Ljubljane preko Itudolfovega do hrvatske meje, a odcepila naj bi se v Ribuico in Kočevje. Proračun zanjo znaša sedaj devet milijonov, v istini pa bi bilo stroškov veliko manj. Predložil je potem resolucijo, priporočajoč, da jo zbornica odobri: „Visoka zbornica izvoli skleniti: Visoka vlada se poživlja, naj v kratkem predloži državnemu zboru vladni načrt za gradnjo dolenjske železnice." Desnica je govor poslanca prof. Šukljeja pohvalila ter resolucijo radostno podpirala. Izročila se je torej budgetnemu odseku v pretres. Voditelj trgovskega ministerstva baronPuss-wald, ki je danes odgovarjal predgovorniku, dejal je k govoru dolenjskega poslanca to-le: „Gospod poslanec s Kranjskega, Šuklje, klical me je, naj nedostatke v železuižkej politiki odpravim na dvojno stran: prvi glede na tarife, drugič na to, da se popolnijo železnice. Njemu samemu se ni videlo umestno, spuščati se v obsežno vprašanje vse železniške politike, ne$o razpravlja? j.' samo razloge, ki pričujejo za to, da bi se kmalu uresničila dolenjska Železnica. ,Kar se tiče prvega, omeniti moram, da se trgovsko ministerstvo jako skrbno trudi z vprašanjem taritskini, ne zanikuiern, da z denasnjem stanjem tarifov ne moremo biti zadovoljni (D>bro!) in j kakor visokej zbornici znano od časopisov, dognalo je trgovsko ministerstvo, da se tačas vga avstrijska železniška društva mej saboj posvetujejo —-seveda pri tem sodeluje generalno ravnateljstvo,avstrijskih železnic —, kako bi se odpravile te težave. „Časti temu gospodu poslancu, ki je osobito opozoril, da ima izvoz gališkega lesa izredne prednosti nasproti lesnej trgovini Kranjske, ter trdil, da kranjski les, če tudi je Galicija od Trsta tolikanj oddaljena, dandanes ne more več konkurovati z galskim, kar se tiče tega zadnjega, ne morem pritrditi na vse strani. To je sicer res, da so se za izvoz gališkega lesa ustanovile veliko nižje jednotne cene. Da se to ni zgodilo, bi se sploh gališki les ne mogel izvažati preko Trsta. Bile so taritske olajšave pri jeduotah, ne pa pri vsotah — ker vsote (Gesammtsatze) so za Galicijo itak bile višje nego za Kranjsko — potrebne z ozirom na carinsko in tarifsko postopanje nemške vlade, s katerim je izvoz lesa, za Galicijo prevažen, bil popolnem izpodrezan. „Mislim torej, da od tod vlade niti železnic, j ki so bile udeležene, v kolikor jim je bilo od vlade j treba dovoljenja, ne more zadeti nikakeršno očitanje. ! „ Kolikor se tiče dolenjske železnice, ne ma- I ram govoriti o vsej njenej zgodovini, popisanej v spomenici, katero je imenoval gospod poslanec. Saj je gospod poslanec sam priznal, da so se stvari globoko predrugačile po prevratu leta 1873. Tudi J ne bodem danes govoril k dolenjski železnici, kako ! bi bilo, če bi se kasneje podaljšala preko Hrvatske do, dalmatinske železnice, kar bi bilo vredno z ab-straktnega stališča na politično in strategično stran. : Ostal bodem pri konečnem predlogu gospoda poslanca, kateri je v resoluciji: .Poživlja se vlada, naj v kratkem predloži načrt postave o dolenjskej železnici." Sam gospod poslanec je dejal, da se je s sodelovanjem trgovskega ministerstva, osobito generalne inspekcije napravil raben generalni črtež za dolenjsko železnico in jaz le potrjujem iz aktov, da je to istina. MGovoril je tudi gospod poslanec o mnogih peticijah, ki so zastran tega došle visokej zbornici. Res jih je došlo brez Števila. Gospod poslanec je tudi posredno razlog na vel, zakaj stvar še ni napredovala, katera se je že leta in leta poudarjala v peticijah itd. To je ravno, da do danes ni vladi došla nobena uloga niti od zasobnika niti od konzorcija, da bi se na podlagi nje dalo razpravljati. S peticijami samimi še ni opravljeno. Stvar mora priti na praktična tla, če se sploh kam hoče priti." Ta odgovor barona Pussvvalda nam kaže, da se trgovska uprava glede dolenjske železnice še vedno ziblje v brezbrižnem naslonjači, češ: „Dobro bi bilo, če bi bilo". Utemeljena Želja, katero razglašajo stotine peticij, ta še ne zadostuje, da bi uprava positivno posegla v razmere. To nedržavno načelo je krivo, da Dolenjska nema Še železnice. Ker se ga je tudi danes baron P u ss v/a ld tesno držal, za to se bojimo, da gospodje tudi za bodoče pričakujejo prepraktičuih tal — zase, da pričakujejo od te aH one strani propozicij, 8 katerimi bi se breme dolenjske železnice razdelilo na to in ono ramo, samo ne na državno. Skrb naših poslancev in prijateljev zanemarjenega dela kranjske dežele bode, da take neugodne sape preminejo v trgovskem ministerstvu, drugače se sedanji rod ne bo vozil z dolenjsko železnico. A ker je že treba „praktične uloge", naj so stori, — da kmalu znamo, koliko moremo pričakovati in kaj še moramo poiskati. Debata državnega zbora se od ponedeljka sem vije po tradicijonalnej strugi. Finančni budget se je rešil, a sedaj se rešuje z obrabljenimi opazkami trgovsko ministerstvo. Jutri se utegne pač vneti večja debata radi poštarjev na češkem, tako tudi radi justične uprave pri pravosodnjem budgetu. Govor poslanca g. prof. Šukljeja v državnozborski seji dne 30. marca. Konec.) V budgetnem odseku se je bilo sprožilo vprašanje, kako je a učnimi pripomočki. V tem oziru moram načelniku naučne upravo le zagotavljati; da bomo za duševni zaklad, za duševno dotaeijo že sami skrbeli. Ne sme se namreč pozabiti, da je v ne baš velikemu krogu duševnih velikanov, kateri predstavljajo Avstrijo na polji znanstev, majhni slovenski narod dal razmeroma največ deležnikov. Gospoda moja, to odkritosrčno povem, če tudi sem v nevarnosti, da bodem vzbudil veselost na nekih klopeh, dovoljujem si to kratko razložiti. Veliki matematik Vega, katerega ime blišči z zvezdnatega nebesa, je bil sin našega naroda. Jeden osnovateljev modernega jezikoslovja, Kopitar, slavni izdatelj „Glagolita Klotzianus" je tudi naš. To je bil tako učen mož, da ga je učenjak prve vrste nemškega naroda, noben drugi kakor Jakob Grim sam imenoval „monstrum scientiarum,w velikana znanoatij. Mnogobrojnim juristom te zbornice bode morda znan sovrstnik teh dveh Slovencev,' Dolinar, zaradi svojega zakonskega prava in udeležbe pri koditikovanji občnega državljanskega zakonika, avstrijskemu zgodovinarju • pa radi svojega „Codex epistolaris Primislai OttocariTtt zu tedanji čas vse-kako vzgledno delo. In poglejmo na Dunajsko vseučilišče in videli bomo, kako znatno je tu zastopan naš narod. Omenim naj ime Miklošič, ki je ponos Dunajskega vseučilišča, nadalje naj imenujem velikega fizika — če pogledate skromni slovenski slovstveni list „Slovenski Glasnik," letnike od 1858 do 1862, in videli bodete v njem več znanstvenih fizikalnih spisov, pod njimi pa podpisano ime največjega fizika, ki ga je še kedaj imela Avstrija, ime dr. Josipa Štefana. Naposled bodi še omenjeno, da sedanjega rektorja Dunajskega vseučilišča Zhis-mana s ponosom lahko reklamujemo zase. Mislim tedaj, gospoda moja, da v duševnem oziru bomo že mogli preskrbeti naše srednje šofe. To nalogo bomo tudi izpolnili. Jedno pa vendar moram naglašati, da vsega najedenkrat ne zahtevamo. „Non datur saltus in natura." 18 . ,lai)«snq *)*v To tudi mi Čutimo irt dobro vemo, da šolstvo po svojej notranjej naravi ne more prenašati močnih tresajev. Za sedaj zadostuje, ako učna uprava, ozirajoč se na resolucije, sklene ne v visokej zbornici v prejšnjih letih, osnuje z začetkom šolskega leta 1886—87 slovenske paralelke v Mariboru, Celji in Gorici. Gospod naučni minister se je v budgetnem' odseku izgovarjal, da bi to bil vendar samo eksperiment in tedaj mora počakati, kak uspeh bode imela skušnja na Kranjskem, ali bodo petoŠolci, prihajajoči iz slovenskih vzporednic mogli slediti nemškemu pouku v petem razredu. Temu bi vender nekoliko ugovarjal. Na jednej strani je jasno, da taka poskušnja ni zanesljiva, kajti mnogo je zavisno od vnanjih slučajnostij, od osobne kvalifikacije učiteljstva, kakor tudi šolarskega gradiva. Na drugej strani pa moram opozarjati na ogromno nasprotje, ki tiči o tem, da se na jednej strani — in jaz nemam nič proti temu, kolikor se tiče zgornjih razredov Čveterorazredne ljudske šole — hoče uvesti nemščina na ljudskih šolah kot obli-gaten predmet, naravno da s tem prepričanjem, da bodo učenci, ostavivši ljudsko Šolo zmožni nemščine, na drugej strani se pa ugovarja, da bi se ta učni smoter ne dosegel, ako se cvet, izbrani učenci ljudskih šol, še štiri leta uče nemščine,, v gimnaziji, in kakor je to pri nas „de facto" v tretjem in četrtem razredu celo dva predmeta učita v nemščini. To je nasprotje, katero naj bi naučna uprava vender že preskočila. Morala bi gledati, da že v bodočem šolskem letu ustreže opravičenim zahtevam slovenskega naroda, ter pred vsem osnuje na gimnazijah v Mariboru, Celji in Gorici paralelke s slovenskim učnim jezikom. (Dobro! dobro! na desnici.) Zdaj prehajam k tretjej in poslednjej želji, ki se tiče obrtnih učilišč v naših krajih. Kako smo v tem oziru zanemarjeni, kaže najbolje faktum, da v vseh slovenskih pokrajinah ni nobene obrtne strokbvne šole s slovenskim učnim jezikom. (Čujte! čujte 1 na desnici.) Isto tako se nas prezira, primerjamo li številke podrobnega proračuna. Vzemite v roke podrobni proračun naučnega ministerstva, in videli boste, da se zahteva za obrtni strokovni in za obrtni nadaljevalni pouk na Koroškem za leto 1886 vkupe 45.630 gld. — jaz mislim, da mi ni treba naštevati posamičnih točk. Dobro, gospoda moja, saj ne zavidam Korošcem. Koliko pa dobi sosedna kronovina Kranjska? Tu čitamo 1320 gld za čipkarsko Šolo v Idriji, 1000 gld. za strokovno šolo v Kočevji ustanovljeno j po nemškem Schulvereinu — ki pa radi učnega : jezika ni velikej večini prebivalstva dostopna — in j nazadnje 3156 gld. za obrtni nadaljevalni pouk j Tedaj na jedn j strani 45 600 gld., za Koroško, na | drugej strani za Kranjsko pravo bagatelo 5476 gld., j tedaj niti de veti ne tega, kar dobiva Koroška pod tem naslovom od države. In vendar ima Kranjska i nad 140.00U prebivalcev več od Koroške, in kar se tiče nadarjenosti prebivalstva, sinem naravnost trditi — skliceval bi se tu lahko na sodbo gotovo priznane avtoritete, kolege poslanca dr. Exnerja — da je naš narod izvrstno nadarjen za ročne spretnosti. — To vidite, gospoda moja, iz tega, da se ondu nahajajo stalno udomačene jako razvite obrtnije; to vidite iz tega, kako lahko se tam nekatere obrtnije udomače in hitro razvijajo. Eklatantni vzgled naje slamnikarstvo v kamniškem okraji, ki se je še le pred nekaterimi leti v večjem odsegu upeljalo in sedaj ne preskrbuje le velikega dela Dunajskega trga, ampak se za izvažanje v inozemstvo v poštev jemlje. Visoka naučna uprava ima, mislim, tu izpolniti resno nalogo, skrbeti mora, da se naposled kaj stori za obrtni pouk, da se vendar jedenkrat osnujejo obrtne strokovne šole s slovenskim učnim jezikom. Učnih močij, ki se še sedaj izobražujejo, imeli bomo gotovo v bližnjej bodočnosti. Rad bi še to ali ono omenjal, kaj naj se hitro ukrene v tej stvari. Tako mislfrh, da bi se obrtnemu središču dežele, največjemu mestu slovenskemu, Ljubljani, dala višja obrtna šola, ali pa sprva morda tudi le rokodelska šola, da bi se pred vsem ondu, kjer so stare domače obrti, — jaz mislim pred vsem na Ribniško dolino z njeno jako znamenito lesno in lončarsko obrtnijo — tem obrtnim panogam pomoglo z osnovo obrtnih strokovnih učilnic. Približal sem se koncu« le kratek po 1 itišk moment bi Še rad poudaril." Ako bode bodoči zgodovinar preiskaval smotre in razvoj našega borenja, čudil se bode skoro neraztolmačljivi činjenici,da zmernim zahtevam slovenskega naroda na jednej strani tako hudo nasprotuje levica, na drugej strani pa — in to moram z obžalovanjem konstatovatti — da se tudi Taafiejeve vlade naučna uprava na t«* zahteve ne ozira s potrebno dobrohotnostjo — vsaj do sedaj ne. Gospoda moja, mi ne zahtevamo nič pretira- j nega, jako zmerni smo v svojih zahtevah. Mi po- j znamo našo neugodno zemljepisno ležo in izvajamo konsekvence iz naše nevesele preteklosti. Mi ne j moremo staviti takih zahtev, kakor na primer naši zavezniki Čehi, in o Slovencih ne bodete z najboljšo voljo mogli trditi — s čimer pobijate Čehe — da nam ni za narodno jednakopravnost, ampak za državno pravne zahteve. O tem, gospoda moja, pri nas ne more biti niti govora; skromni smo celo v svojih željah, borimo se le za drago zapuščino naših prednikov, da ohranimo naš jezik, da dobimo v šoli in uradu varstvo našej idividualnosti. (Dobro! dobro! na desnici.) S tega stališča in v tem prepričanji izražam svoje najiskrenejše čuvstvo, nujno proseč v imenu slovenskega naroda Častitega načelnika naučni upravi, da se blagovoljno ozira na želje, katere smo izjavili in da slovenskemu narodu podeli, kar mu gre po naravnem pravu, in kar mu gre po ustavuej pravici. (Pritrjavanje in ploskanje na desnici. — Govorniku častitajo.) Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubij an i 9. aprila. Češki deželni sovet se je odločno izrekel proti sodelovanju učiteljev pri gledaliških predstavah. — Vlada je naznanila deželnemu odboru, da bode dovolila 150.000 gld., katere je deželni zbor zahteval za popravo gradu Karlov Tyn, katera vsota se bode izplačala v 10 letnih obrokih, in bode že v tem zasedanji državnega zbora zahtevala primerni dostavni kredit. V u a iij c države. Srbski narodno liberalci in radikalci že sklicujejo volilne shode in skupno delujejo proti vladi. Radikalni volilni odbor je sklenil, podpirati liberalne kandidate, kjer imajo liberalci več upliva, kakor radikalci. Liberalci bodo v druzih okrajih volili radi-kalce. Privrženci Piročanca in Novakoviča tudi ne bodo podpirali vlade; samo odločili se že neso, ali bi ostali pasivni ali pa postavili svoje kandidate. Ilolgaraka vlada nekda namerava sklicati narodno sobranje in sicer iz Bolgarov in Vzhodno- rumelijcev. Predložila mu bode turško-evropski dogovor, kateri je potrdila konferenca. Ako bodo narodni zastopniki pritrdili temu dogovoru, mu tudi knez ugovarjal ne bode, ko bi mu pa ne pritrdili, mu pa tudi knez ne bode pritrdil. Na ta način hoče vlada zvrniti odgovornost na narod sam. Naj se sebranje izreče tako ali tako, Rusija ne bode mogla knezu delati sitnostij. Ako bode narodno zastopstvo pritrdilo temu dogovoru, nasprotniki knezovi ne bodo mogli agitovati mej narodom, da je knez narod izdal Turčiji, ako mu pa ne pritrdijo, pa Rusija krivde ne bode mogla zvračati na kneza. Reklo se jej bode lahko, da to ni knezova samovoljnost, ampak volja naroda. Bolgariji pa to postopanje vender ne bode nič koristilo, ampak le škodovalo, kajti prouzročiti utegne nasprotje mej Rusijo in bolgarskim narodom. Dosedaj je Rusija vsaj nasprotovala samo knezu, bolgarski narod je pa še vedno ljubila. Knez si pa na ta način prestola utrdil ne bode. Rusija bode pa že našla drugo priložnost, da mu bode metala polena pod noge. JNa pomoč druzih velevlastij se pa Bolgari ne sinejo zanašati, kajti te jih samo šuntajo proti Rusiji, ko bi pa prišla resna nevarnost, bi je pa zapustile. Javno mnenje v Rusiji postaja nezadovoljno z rusko diplomacijo, ki ne more doseči nikakega vspeha na Halkiaiiu. Razni listi očitajo Giersu, da daje slabe instrukcije svojim agentom. Celo vladi prijazne „St. Peterburgskija Vjedomosti" obžalujejo, da Per-siani ni avstrijski, grof Khevenhuller pa ruski diplomat. Ta list misli, da je le pomanjkanje energije ruske diplomacije krivo, da je v Belemgradu prišel zopet Garašanin na krmilo. Sicer so pa Rusi prepričani, da se Garašanin ne bode mogel dolgo obdržati. Skoro vsi ruski vladi prijazni listi pišejo, da naj bi Rusija zasela Bolgarijo in Vzhodno Ru-melijo, ker drugače se jej ne bode posrečilo pridobiti prejšnjega upliva na Balkanu. Uršlm se še ni odloČila, ali bi demobilizo-vala ali ne. Turčija je trdno sklenila, začeti vojno, ako se Grška ne uda ž*djum velevlastij.—-V zbornici je Delvannis zagovarjal politiko vlade'in izja vil, da se bode Grška zdržala vsakega napada na Turčijo, ki bi nasprotoval mej narodnim pravicam. Lombardos je hudo kritikoval politiko vlade, ki je zgubila vse simpatije velevlastij, četudi ni nameravala začeti vojne. Politiški položaj se mu zdi jako kritičen. Ituskl car se vrne v Peterburg iz Kriina 17. maja. Minister vnanjih zadev, Giers, povrne se pa v Peterburg že 7. maja in prevzame zopet vodstvo miuisterstva. Sedaj pa vodi vnanje minister-stvo pl. Vlangali. Rusko veleposlaništvo izročilo je turdkej vladi noto, v katerej se zahteva izplačilo zaostalih svot vojne odškodnine, kakor sta se bili pogodili Turčija in Rusija. Iz Belgije se zopet poroča o delavskih straj-kih. V premogovnikih v Monceau-Fontaine blizu Charleroi je več tisoč delavcev ustavilo delo. Zahtevajo povišanje plačila vsaj 5 frankov na dan, in skrajšanje delavskega časa. Poslednja zahteva je popolnem opravičena, kajti premogokopi morajo delati po 13, pomagači celo po 16 ur na dan. Pa tudi v provinciji Gent delavci ostavljajo delo. V Ni-nove, kjer so velike tkalnice in ima 78O0 delavcev delo, je tudi navstal štrajk. Samo jedna tovarna še dela, ker je dovolila povišanje plače delavcem. Vlada je odposlala v to mesto sob vojakov, da ne navsta-nejo kaki izgredi. Po Nemškem in Angleškem nabirajo socijalisti za belgijske delavce, kateri so ustavili delo. V kratkem pošljejo belgijskim delavcem velike svote denarja. General Van der Smissen povrnil se je v Brusselj Vlada trdi, da zaradi tega, ker so se polegli izgredi. Drugi pa mislijo, da je temu uzrok to, da je liberalec Bara v zbornici grajal njegovo postopanje. Ko je vlada izjavila, da je general delal proti ustavi brez vednosti vlade, predlagal je Bara celo, da bi se Van der Smissen tožil. Belgijska opozicija hoče namreč poslednje izgrede kolikor se da izkoristiti proti vladi. Hkratu se pa v Belgiji začenjajo gibati republikanci. Pred včeraj so imeli shod v Brusslji in več govornikov je jako odločno zahtevalo, da se odpravi kraljestvo. Pruska zbornica vsprejela je tudi 'v tretjem branji zakon o naseljevanji Nenv:ev v vzhodnih pokrajinah z 214 proti 120 glasom. Poljaki se pri tretjem branji neso udeleževali debate, ampak je bil v njih imenu Magdzinski takoj v začetku seje izjavil, da se ne bodo udeleževali posvetovanja, ko je večina v prvem in drugem branji vsprejela zakon, ki nasprotuje državnim osnovnim zakonom, hu-maniteti in mejnarodnim dogovorom, samo pri glasovanji bodo pokazali svoje mnenje. — Odsek zbornice poslancev zavrgel je § 1 in §. 3 zakona, ki hoče: da bi se poljskim občinam vzela pravica nastavljati učitelje in izročila drŽavi. Večina odsekova bila je teh mislij, da ta dva paragrafa nasprotujeta ustavi Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je šolski občini Dolenja H r ušica pod Ljubljano za zgradbo šole 150 gld. — (Poslancu g. Božidaru Raič u) se je zdravje znatno na bolje obrnilo, da sedaj ni nevarnosti več. Seveda se g. poslanec dlje časa ne bode smel udeleževati nobenega dela hi politi-škem ali pa literarnem polji. — (Celjski opat Wretschko) priznal je pri porotniški obravnavi proti g. Čagranu, da je lansko leto res prostomavtarja dr. Foreggerja v državni zbor volil. Gosp. Čagran mu je torej to po vsej pravici očital. — (Deželni šolski svet štajerski) prepovedal je dijakom Celjske gimnazije obiskovanje krčem. Tudi s stariši ne smejo obiskavati javnih lokalov, ako nemajo dovoljenja od ravnateljstva. — (Nov namestnik za Dalmacijo.) Generalni major Karol pl. Blaže kovic dobil je brzojavno naročilo, da prevzame po smrti barona » Cornara izpraznjeno mesto vojaškega poveljnika v Dalmaciji. Blažeković je rodom Hrvat, potomec stare plemenite obitelji, katere člaui so cesto zavz,-mali odlična mesta v hrvatski upravi. Rodbina Bla-žekovičev izvira iz Turopoljskega kmetskega plemstva in je še sedaj nekaj plemenitih kmetov s tem imenom v selu Kurilovec. Za Rodica bil je Blažeković načelnik generalnemu štabu v Dalmaciji, pozneje vojaški poveljnik v Kotoru. Odlikovan bil je pogostoma z avstrijskimi in inozemskimi redovi. — (Mestni zbor Ljubljanski) skleuil je včeraj po skoro 3 ure trajajoči razpravi pri tajnem glasovanji z listki s 13 proti 9 glasom, da se zgradba bolnišnice za silo odda g. Tbnniesu za 26.735 gld. Po §. 20. stavbenih pogojev uporabljati se mora Vrhniška opeka, sicer se bode dotični denarni razloček odtegnil. — (Trgovsko bolniško i u penzijsko društvo v Ljubljani) ima v nedeljo 11. itan t. m. dopoludne ob 11. uri v mestui dvorani svoj 50. redni občni zbor. Na dnevnem redu so: Poročili ravnateljstva in pregledovalnega odbora, volitev dveh častnih članov, volitev pregledovalcev za 1886, posamični nasveti. — (Včerajšnji mesečni somenj) bil je dobro obiskan. Živine postavilo se je na somenj 923 glav in sicer: 378 konj, 302 vola, 196 krav in 47 telet. Kupčija bila je prav Živahna, posebno na konjskem sejmišči, kjer je bilo tudi tujih kupcev mnogo videti. Vreme imeli smo lepo. — (Nova knjižica) izšla je v Mariboru. Naslov jej je: „Spisovnik ljubavnih listov, svetovalec v vseh srčnih zadevah za vse stanove in razmere. Cena 30 kr. V Mariboru. Tiskal in zalo- j žil J. Leon-ov naslednik: L Kordeš 1886.u 96 str. j Naslov je malo bombastičen, vsebina pa se odlikuje od proizvodov te vrste po dostojni pisavi. Potrebe take knjižice nesmo prav nič Čutili, ne dvomimo pa, da bode marsikdo segel po njej, posebno ker je zavita v barvo — goreče ljubezni. -<— (Razpisano) je mesto svetniškega tajnika v VIII. razredu, eventuvalno mesto pristava v okrožji deželne sodnije Graške. Prošnje do 22. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 9. aprila. Dopis namestništva magistratu konstatuje, da je Fogertvjeva koncesija za mestno železnico (Stadtbahn) ob veljavo in da je zapala kavcija znašajoča jeden milijon, ker se neso spolnile zaveze, da se podpiše in uplača delniški kapital. Konečno odločbo o porabi zapale kavcije pridržala si je državna uprava. — Listi pdroČajo: Poslanec Gregr poslal je dve priči Knotzu. (Knptz je v zbornici Gregra imenoval denuncijanta in ga razžalil z mnogimi drugimi psovkami. ; Zaradi tega utegne priti do dvdbojii. Uredil.) LondOA 9. aprila* V dolenjej zbornici razvijal je Gladstone v tri in pol ure trajajočem govoru predlog o Irski in nasvetoval, da se v Dublinu napravi parlament za vsa vprašanja, ki se tičejo upravnih in postavodajnih zadev Irske nasproti vkupni državi. Parnell je izjavil, da ta zakonski načrt v ob Če ugaja, da pa treba nekoliko sprememb. Posvetovanje se danes prične. Beligrad 8. aprila. Včeraj bil odpotu-jočim zastopnikom ruskega „ltudečega križa" na čast sijajen banket, katerega se je udeležilo do 200 osob. Ruski poslanik Persjani napil je kralju Milanu. Drugo napitnico govoril je Ristič. Rekel je, da je mogočni ruski car odkritosrčni in nesebični pokrovitelj vseh Slovanov. Lani mu je car rekel, da sme Srbija v vseh slučajih zanašati se na podporo Rusije. Ristič izpraznil je čašo na carja Aleksandra III. „PUB1TAS". Mej vsemi olepševalnimi sredstvi, ka , S t. 5769 tera so poslednja leta začeli prodajati, je znana Dunajska j specijaliteta: C. kr. pri-\. »PURITAS-, mleko ta pomlaje- j nje las, Otto Franz-a na Dunaj i, 7. okraj, Mariahilferstrasse it. 88, jedino, ki zaslnii, da te pohvalno omenja, kajti (228—2) Ustanova. „PURITAS" ni nikako barvilo ta lase, ampak lase pomladi, jim da zopet isto barvo, katero so imeli v mladosti, celo mdeci lasje dobe temno-romeno ali rujavo brado. Zaradi neškodljivosti in dobrega uplivanja, se „PURITAS" ni samo povzdignila v specijuliteto, ampak se je tudi to olepševalno sredstvo jako priljubilo pri občinstva. Svari se pred ponarejanji, v katerih je vseh svinec in so zategadelj zdravju škodljiva — V Ijul»ljt*ni se dobiva pristna pri gospodu Eduarda Msfthr-n* parfnroerji. Poslano. Bolezni vsake vrste, slasti boleanl živcev, |»a-dlco, bolečine t želodci, nerrosno samenje po ■•ezik* trgan |e po a*«sili, aln.b posluli, «i»»*o-bolje, migreno, bledico ln imirt vic« ozdravlja po racij ona I nej zanesljivi metodi. Pri boluila na pl|aeah in naadualjlvih dosežemo v Štirih tednih čudovite VBpehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejann marko za odgovor. (708-19) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). __ Tujci: 8. aprila. Pri aionni Friedman a Dunaja. — Kulin iz Gradca. — Hopp z Dunaja. — Stern iz Zagreba. — Boocelj Iz Železnikov. — Reitmayer z Dunaja. Pri Malici i Ledrer it Budimpešte. — Burkhardt c Dunaja — Lang iz Celovca. — Horowitz z Dunaja. — Baronica Urban iz Gorice. — Oblak z Dunaja. Meteorologično poročilo. Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto i podeliti ustanovo ?a dekliško balo v znesku 100 gld., j katero je mestni odbor Ljubljanski povodom srebrne j poroke Njiju Veličanstev osnoval 1879. leta. Pravico do te ustanove ima pošteno, ubogo in j v Ljubljansko mestno občino pristojno dekle, ki se je od 24. aprila 1885. leta sem omožilo. Prošnje podprte s potrebnimi spričevali uložiti je tukaj do konca meseca aprila 1HS«. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 31. marca 1886. Župan: (I r a s s e 11 i. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. A 1 00' 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74008 na. 736 56 na, 735-72sa. 3-6° C 14*10 10-60 brezv. si. v z h. si. zah. megla jas. jas. 0*00 mm. 1 Srednja temperatura 96°, za 0*7° nad normalom. ZOvLz^etjslsa. borza dne 9. aprila t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo) Papirna renta...... >' , • • 85 gld. 45 kr. Srebrna renta ...... t, i . , 85 ■ 55 Zlata renta....... •.'•«» 114 ft 10 101 n 80 878 — Kreditne akcije..... 296 0 25 London ....... 12i 85 Srebro......... .■ . " '. — _ Napol. .... ij ,. \j 10 n 05 C. kr. cekini 5 93 Nemške marke 61 70 4°/a državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 128 ■ 75 Državne srečke iz 1. 1864 1O0 gld. 170 II 25 Ogrska zlata renta 4°/e . . 104 rt — , papirna renta 6°/0 . . »5 * 50 ©•/. Štajerske zemljišč, odvoz, oblig. . ia^ H — Dunava reg. srečke f>'V» ■ . 1O0 gld. 116 60 Zemlj. obč. avstr. 4'/i70 zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, želesnice 126 75 124 25 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice {♦8 30 Kreditne srečke . . 1O0 gld. 179 75 io ; 16 _ Akcije auglo-avstr. banke . 120 B 117 t 80 Trammway-dni8t. velj. 170 gld. a. v . 206 f 50 - Zahvala. Podpisana čuti, da je njena dolžnost zavarovalnej družbi za življenje „OREflEAtl" v Londonu, zlasti pa njenemu generaluemu zastopniku v LJubljani, gosp. Guidu Zsiohku, izreči favno najtoplejšo zahvalo. Moj mož, Karol Fabijani, lekar, zavaroval se je za Set tisoč goldinarjev za življenje pri imenovanem zavodu, avarovana svota seje najtočnej&e, brez vsakega odtegljaja mi izplačala. Priporočam najiskreucjše vsem to znano zavarovalnico zaradi njene solidnusti. V Škofjiloki, dne 31. marca 1886. 242) G Herivlka iaMJunl. Za zimsko zirayljenjB! Nova napolnitev medicinalnega ega olj) Prietno in jako Z(Wwlno. 1 steklenici 60 kr., dvojne velikosti 1 gold. Prodaja (874-22; LEKARNA TRNKOCZY zraven xot©-vžja. -v X-ijia."tel a.ra.1. * aW Ar 3»TC *k, W ^a, ^T^O se takoj vsprejme v nekej vecjej trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem. — Pisma na upravništvo „Slovenskega Naroda". (215—4) !Novejša iznajdba! Ifa polji obrt u I Je la klobuke Jedina, velikanska ln odlična. Do sedaj se ie neso izdelovali baljal, praktie« neJMi, trajnejši, cenejši, prlpravnejsl in ne-pokoneljivej*! klobuki, kakor so po najnovejšej metodi z hidravlično silo izdelani prekrasni, svetovno-znani, podloženi narodni klobuki za gospode, dame, dekleta, dstke, pripravni za vas leta« oaze. 12 komadov i a. Ti čudoviti, vsakej glavi prilegajoči se klobuki, narejeni iz fine mehke Dunajske klobučlne, dobivajo se v vsake) barvi in velikosti; najprimernejša noša za uboge in bogate, kavaltrje, meieane in delavce. — Kdor hoče za neznatno ceno imeti vedno lep nepo-končljiv klobuk, bodi gospod ali gospa, naj se obrne na Hutinanufaktur, (214—2) W3XN, lil., Hintera Zollamtsstrasas Kr. I opozarjam, da se bode novo izumljenje kmalu JOT ponarejalo in da so vsi drugi klobuki dosti * i * slabii od mojih. V provincije se razpošilja prati poštnemu povteljn. Umrli k<» i 6. aprila: Josip Kocijan, črevljar, 88 let, Vegove ulice it 9, za starostjo. — Janez . Snoj, delavčev sin, 3 mesece, Kariovska cesta št. 22, za boi-jastjo. 6. aprila: Neža Kiir tz, uradnega sluge vdova, 70 let, Zvezdarske ulice št. 4, za starostjo. 7. aprila: Viljem Wohl, c. kr. nadporočnik, 29 let, Dunajska cesta št. 14, za plučno tuberkulozo__Ana Lah, dekla, 68 let, Kravja dolinu št. 11, za starostjo. V doželnej bolnici: 2. aprila: Matevž Zulokar, delavec, 48 let, za jetiko. — Marija Nurdin, posestnikova hči, 37 let, za plućnim edemom. — Miha Bokar, gostač, 75 let, za vnetjem pluč. — Franca Havptman, delavka, 25 let, za jetiko. 3. marca: Helena Krhli-kar, gostija, 64 let, za starostjo. 5. aprila : Tine Šilar, go-stač, za protinotn. 9. aprila: Konrad VVinter, jetniskega paznika sin, 2 m., na Žabjaku št. 6, za božjaBtjo. — Janez Weslaj, delavec, 62 let, Cesta na južno železnico it. 1, za kapom 7. aprila: Jožef Orehek, gostae 51 let, za jetiko. jebanje Že 24. tega Meseca. glavni dobitek v gotovini I mcsem SREČKE 10.000 ^•.5000«a, Tam so tudi dobi: l^ail fla Hš'»h«'» orije/italBko lenoLilno sredstvo, ki rjall UC JlCUCj nsrejjf neJmbst, belino iu obilnost telesa, odstranuje pege in lase - cena 85 kr. a«F~ NI sleparija! ~M (701—7) OTTO Flm\i\X-a, Dunaj, VII., IVTfiriahilferstrassaf38. „PUR1TAS" ni nikaka barva za lase, ampak mleku podpbna tekočina, katera ima skoro čudovito lastnoBt, da bele lase pomlajuje, t. j. polagoma iai Jgicor najda^e v štirinajstih dneh jim da zopet barvo, katero bo poprej imeli. / „PURITAS" nema v sebi nikakega barvila. Lasje se lahko izpirajo z vodo, kolikor se hoče, se lahko spi na belo preoblečenih vajinicah in nobenega sledu barvo se no zapazi, ker mm- „PURiTASu ne barva, ampak pomlajuje. slT=> a, je najbolj priprosta na svetu. Ulije so mleka na roko, tako dolgo maže i njim lase, da so vsi zadosti vlažni, in ponavlja Be to slednji dan po jedenkrat. To je vse. Ko so lasje dobili prvotno barvo, kar se navadno zgodi čez deset ali dvanajst dnij, potem je za njib daljSe ohranenje zadosti dvakratna raba mleka na teden in na ta način Be tudi pomlade zalisci ln brada, kakor tudi najdaljši in najhujnejSi ženski lasje. "B Steklenica „PURITAS" velja 2 gld. (pri razpošiljanji 20 kr. za stroSke) in Be lahko naroči proti poštnemu povzetju. , < OTTO inaA-T^KSi Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38. Zaloga v Ljnbljani pri Ed. Mahr-U, parfumerji. coiffeur, poleg hotela pošti' V Celowi prodaja: P. Birnbach, lekar „pri obelisku«; v Beljaka J. Detoui, coiffeur, poleg hotela pri - - Mariboru W. KOnig, lekar. {&&\—£) l/.datelj m odgovorni urednik: Ivan Želo zn i kar. Lastnina iu tisk rNarodne Tiskarn