C 312 Listek. menom. Bodimo odkriti in ne izkušajmo izneslovenčlo svoje mišljenje tajiti in je zakrivati z novo izumljenimi slovniškimi kategorijami! Če se je tedaj v drugi izdaji Prešernovih poezij verz: »Vam izročim prijatla drdgi radni!* izpremenil v: »Izročam vam* i. t. d., to je ta izprememba v slovniškem oziru brez dvojbe poprava; je li pa ta-kovo ravnanje s tekstom starejših pisateljev sploh upravičeno, to je drugo vprašanje, glede" na katero se strinjam z mnenjem g. dr. M. Murka o tej stvžri, izrečenim v »Zvonu* XI. št. 2. ter mislim, da nam treba najprej hi-storiško-kritiške izdaje Prešernovih poezij. Laskam si, da sem povoljno rešil »pretežavno * vprašanje o rabi do- vršnikov v pravem sedanjiku, vender rad priznavam, da je moja zasluga pri tem silno majhna; zakaj storil nisem drugega, nego posegel v neizčrpni zaklad Miklošičeve jezičarske modrosti. Imeniten res ni posebno takov p6sel, toda neploden tudi ne. Zakaj monumentalna dela Miklošičeva, ki so pa lajikom iz mnogih vzrokov skoro nedostopna, obilujejo kakor zlatonosni rudniki z bogato množico jezikoslovnih resnic, katere pa so cesto zakopane in zako- vane; zazdeva pa se mi, da je zaslužnejše opravilo, izkopavati le-tL resnice in jih potem podajati v primerni obliki, negoli slovničariti na svojo roko in po svoji glavi. V. Bezek. (Dalje prihodnjič.) LISTEK. »Matica Slovenska.« Odbor »Matice Slovenske« je imel dne" 15. m. m. sejo. Dotičnemu zapisniku posnemljemo, da izdd »Matica« letos nastopne knjige: 1. Letopis za leto 1891. Urednik prof. A. Bartel. Vsebina je že zagotovljena; biblijografiji se oblika nekoliko izpremeni. 2. Pegam in Lambergar. Spisal dr. Fr. D. Knjiga izide kot VI. zvezek »Zabavne knjižnice«. 3. Zgodovina Novega Mesta; spisuje prof. /. Vrhovec. Vseh knjih se bode tiskalo po 2400 izvodov. — Po nasvetu književnega odseka se sklene, da prične »Matica« izdajati obširnejšo »Slovensko zgodovino«. Delo bode vodil prof. Simon Rutar. — Izdavanje »Besede« se z ozirom na pričujoče razmerje definitivno opusti; takisto »Matica« občnemu zboru ne bode priporočila izdavanja znanstvenega lista, zlasti zato ne, ker se znanstvene razprave lahko objavljajo po raznih dosedanjih glasilih in ker so se doslej ponesrečili vsi poskusi, osnovati znanstven časopis slovenski. — Obči zbor bode še pred velikimi šolskimi počitki. Slovenska čitanka za drugi razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. II. V Celovcu, 1891. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. Cena 80 kr. — Gospod dr. Sket je kakor znano jako priden pisatelj slovenskih šolskih knjig. Priredil nam je nemško-slovensko slovnico, »Cvetnika« prvi in drugi del, slovensko berilo za V. in VI. gimn. razred, izdal leta 1889. »Čitanko« za prvi razred srednjih šol, letos pa te »Čitanke« drugi del, o katerem hočemo izpregovoriti nekoliko besed. Listek. 313 Ta čitanka podaja na 200 strančh male osmerke 160 beril, izmed katerih je 80 pesniške in 80 prozajiške vsebine. Kar se dostaje pesniškega gradiva, našteli smo 38 li-riških pesmij, druge so pripovedne in naučne. Zdi se nam, da navedeno razmerje ne ustreza popolnoma zahtevam slovenske čitanke za drugi razred srednjih šol, zakaj znano je, da zanimajo mladino na tej stopinji izvestno bolj pripovedne nego liriške pesmi; želeli bi torej, da bi bil g. dr. Sket vzprejel več pripovednega pesniškega gradiva, izpustil pa nekaj briških pesmij, zlasti takšne, kakor jih čitamo pod štev. 25, 43, 47, 67, 79, 97, 99. To so pesmi nedovršene po vsebini in obliki in bi največ sodile v ljudskošolsko knjigo, ako jih — kar bi bilo seve"da najbolje — popolnoma ne zavržemo. Nasprotno pa moramo zadovoljno poudarjati, da iz večine vsi prozajiški spisi dobro ustrezajo duševnemu obzorju učenčevemu; nobeden sestavek ni takšen, da bi ga mladina ne mogla razumeti. Vender bi želeli tudi tukaj, da bi bil g. pisatelj izpustil nekatera berila, n. pr. »Samokres iz usnja« (14), »Pavliha« (84), »Kakd je preganjal birič Jurij kolero« (136) in recimo tudi »Žabi« (98), ker so ta berila po naših mislih dokaj malo-vredna, brez pravega jedra in brez vsakega dovtipa. Toliko o vsebini sdmi; izpregovorimo sedaj o slovniški strdni te čitanke. Najprej moramo opomniti, da smo našli nekatere pogreške, kar se dostaje rabe ločil in velikih začetnih črk; n. pr. »Aga! čuješ, greva na semenj!« (6., 5 1) namesto »Aga, čuješ, greva na semenj!« — »Prav tako, vrli rojaki! poslušajte me!« (30., 102.) nam. »Prav tako, vrli rojaki, poslušajte me!« ali: »Prav tako, vrli rojaki! Poslušajte me!« — »Utolaži se! v vsaki skledici je še ostalo nekaj barve« (56., 16.) nam. »Utolaži se! V vsaki . . .« — »Pomozi ti Bog! si li truden?« (96., 2.) »Siromak! koliko pa imaš plače na dan?« (96., J.) nam.: »Si li truden« in »Koliko pa imaš . . .« — »Pojdiva dalje! zapustiva ljubo domovino . . .« (98., 13.) nam.: »Pojdiva dalje! Zapustiva . . .« — »No, kaj je na tem? saj to ni nič hudega« (102., 50.) nam.: ». . . na tem? Saj . . . hudega«. — »Se to! izčisti mi . . .« (114., 44) nam. »Se to! Izčisti mi . . .« O pravopisu omenjamo to-le: Pisatelj piše dosledno »njegovo veličanstvo« (40.) nam. obične oblike »Njegovo Veličanstvo«. V berilu 142., 1 beremo Ortavijan, v istem berilu, 107 pa Aaligula. — Rateče (16., 78.) nadomesti z obliko Radeče (Miklosich, »Die Bildung der Ortsnamen aus Appellativen« sub rad«). — G. pisatelj rabi oblike znova (60., 106) skratka (60., 186), sprva (68., 91) poleg z lepa (52., 37), stežka (124., 15), z lahka (124., 69); te oblike bi se morale prav za prav glasiti iz nova, iz prva i. t. d., ali vsaj iznova, izprva i. t. d. (Suman, »Slov. slovn. za srednje šole« § 38). — Poleg «dati (T42-i 80) beremo navdajati (142., 89 in 119); poleg z/zbuditi (43., 44) vidimo obliko zveličar (44., 58), zdeti (komu priimek z/zdeti 12., 14); poleg /zkušuja, izboljšati, /zgrešiti beremo zboljšati, zdatno, stegovati. — Namesto osoda (40., 82) bi pisali bolje «soda (prim. srbski usud in slov. usojeno 7nu je), — Do cela nepotrebno uvaja pisatelj sicer upravičeno, toda nenavadno obliko p^sji nam. pasji (72., 190). Migljaj (62., 12), grižljaj (94., 5) bolje migljaj, grižljaj (Suman o. c. § 86., b, s, 2.). — Pri srednjih diminutivih končnica ni ice, ampak hce, ce} kakor tudi beremo pravilno okence (8., 46) poleg mestzce (146., 17), gnezdeče (4., 14). Tudi nam. pesmca (poleg pese«) in živalžca bi bilo bolje pisati pesenca, živalca (prim. Suman o. c. § 97., II.). Namesto templjar/z (36., 14) pišemo lepše tempeljniki. — Mestnik jedn. po potu, na pot« (46., 5 in drugje) in po dnevw (21., 3 in 72., 116) zdi se nam men j pravilen nego po pot/, podnevž'; poslednje oblike upravičuje tako narodna govorica kakor zgodovinska slovnica. Daj. jedn. gospej (118., 48) nadomesti s pravilno obliko gosp/. — Dvojinske *) Prva številka pomeni vselej berilo, druga pa vrsto dotičnega berila, 3*4 Listek. oblike ušes/ (36., 76), pade na kolen/ pred kralja, (22., 9), rok/ in nog/ njegovega sinčka (3°'< 73) se llam zde" prisiljene ir. se tudi upirajo ndrodui govorici (Suman, o. c. § 124., 2.). Namesto oblike kralji čas (30., 62), ki je sicer slovniški upravičena, pišemo udomačeno krajši, kakor tudi narod govori. Po gadovsko (72., 74), po niodrijansko (68., 65) ni pravilno; pišimo gadovski, gadovsko ali po po gadovskein, modrijanski, niodrijansko ali po modrijanskem (Suman, o. c. § 126, 4). Takisto ni pravilno pogosto (na mnogih krajih), po gostem pa ni obično, torej pišimo pogostoma. Osebni zaimek tretje osebe jedn. sr. sp. tož. piše g. pisatelj pravilno nje, je poleg ga (30., 26 in 27; 62., 6; 76., 73 i. dr.). Ženske oblike//za tretjo osebo dvojine tož. pa sploh ne rabi, nego piše pogrešilo obliko ju. Poleg ponje, skozenj, predenj beremo zd-se, na-nje (10., 11 brez naglaska), nd-me, vd-nj i. t. d.; pisati bi bilo že zaradi doslednosti zase, nanje i. t. d. — Vso premoženje (142 , 60) je menda tiskoven po grešek. — Cel (36., 23) ni totus, nego integer; povsod bodi torej ves. O glagolu nismo zapazili posebnih napak razven »narejenih« oblik začud/enje (24., 62), začud/en (140., 28), katerima se upira obča govorica in kateri se nam vidita dokaj prisiljeni, dalje poskrbi/eno (24., 21.). Namesto zasuka (46., 198) in očitoz>al (129., 16) je pisati zasuče in očital. Dovršnika odpustim (22., 30) in prepustim (130., 15) nadomesti z nedovršni-koma odpuščam in prepuščam. Poleg tega vidimo nedoslednosti v rabi pomožnega glagola in glagolov sploh za dvojino ženskega spola; 11. pr. prideta dve ščuki (67., 9 i. dr.) poleg državi si nasprotujeta (68., 104 ; sedeli sta (98., 9 i. dr.). Suman (Slov. slovnica za sreduje šole § 41 in § 5°) u^-. da so zadnje oblike pravilnejše, mimo tega so tudi ukoreninjene v ndrodu; sploh bi želeli, da bi se bil gosp. pisatelj odločil za to ali dno obliko. Gospod pisatelj rabi zadej (76., 62) in vzadi (46., 96; 72., 21 i. dr.) in spodej (r32M 79)- Te oblike naj se glase" zadi (Suman, o. c. § 147., 4, a) in spodi (Miklosich, »Etvmolog. Worterb.» sub pod% 1.). Namesto iz kmetov (76., 3), v pristavi (46., 141) in nad sovražnika (106., 84) stoj s kmetov, na pristavi, na sovražnika. Pri obliki v jeseni (24., 88 in J00, 13) je predlog odveč, ker zadošča zgolj mestnik jeseni kakor spomladi, časih). Glede" na besedni red, zapazili smo nastopne hibe: »Zjutraj . . . pride iz luknje gret se« (72., 120) nam. »Zjutraj se pride iz luknje gret«. »On pride brit ga« (80., 12), prav: »On ga pride brit«. »Da ji bosta izpolnila jo« (94., 37), prav: »Da ji jo bosta izpolnila«. »Nekdaj gresta ... po hosti izprehajat se« (106., 36), prav: »Nekdaj se gresta po hosti izprehajat«. »Zastonj je poskušal . . . pregovoriti ga« (no., 24), prav: »Zastonj ga je poskušal pregovoriti«. »Ki je . . . prišel opravičevat se« (142., 53), prav: »Ki se je prišel opravičevat«. Tudi vidimo stavke kakor: »Ker znal je« (32, 13) nam. »Ker je znal«; »Kjer mu zvesta družica vali« (8., 59) nam. »Kjer mu vali . . .«. »Ker je pa njemu sir in surovo maslo dišalo . . .« (10., 36) nam. »Ker sta pa njemu dišala . . .«. Takšne napake se ponavljajo jako pogostoma. Omeniti nam je končno še nekaj pogreškov proti jezikovni čistoti. Namesto sesti in leči piše g. pisatelj dosledno vsesti se, vleči se; nam. pravilnega oditi, napotiti se, odpraviti se (sich begeben) beremo podati se, kar je prav tisto, kar udati se (sich ergebeu). Neslovenski se glasi stavek: »Ali mi znaš povedati« (140., 51) namesto: »Ali mi moreš povedati.« — Slediti pomeni samd sptiren, ne folgen, torej stavek »pesmi sledijo po vrsti« ni pravilen Ubogati namesto slušati je hud germanizem, takisto mutast (102., 16) namesto nem, sakvakati (98., 20) nam. zaregljati. Oblika možat (104.., 13 in no., 58} ne pomeni mannlich, ampak reich an Mann, kakor se je to že pogostoma poudarjalo. Nadomesti jo z obliko moški. — Vojna (110., 63) ni das Heer, temveč der Krieg. Kakor je razvidno iz teh opomenj, ima dr. Sketova »Čitanka« dokaj napak, sicer pa radi priznavamo, da je jezik večinoma lep, pravilen, da so berila ponajveč skrbno Listek. 315 izbrana, blažeča in poučna, tako" da bode knjiga rabila jako dobro. G. pisatelju želimo, da bi i dalje izvrševal lepi svoj namen in mladini naši podajal zdravega in primernega berila na vseh stopinjah srednjih šol slovenskih. /\ Nova izdaja Vodnikovih pesmij. Kakor čujemo, pripravlja »Družba sv. Cirila in Metoda« cene"no zbirko Vodnikovih pesmij, prirejenih za prosto ljudstvo in mladino. Uredil jo bode natanko po izvirniku g. ravnatelj F. IViesthaler. — Veselo pozdravljamo to namero rečene družbe, ker se bode takšna potrebna zbirka Vodnikovih pesmij do dobra udomačila v preprostem narodu in tudi lahko dajala v roke naši mladini, kar do-sihdob pri »Matičini« izdaji iz jasnih razlogov ni bilo mogoče. Pedagogiški letnik. IV. leto. 1890. Uredil Fr. Gabršek. Izdalo in založilo ,,Pe-dagogiško društvo v Krškem." V Ljubljani. Natisnil I. R. Milic. — Ta lična knjiga, katere smo omenili že v poslednji številki, obseza na 274. straneli raznovrstne sestavke pedagoško-znanstvene vsebine. Najprej razpravlja Fr. Gabršek v teoretiškem delu o jezikovnem pouku v ljudski šoli, opiraje se na najboljše spise domačih in tujih pedagogov, kakor tudi na dolgoletno svojo izkušinjo. Ves spis je jako pregleduo razdeljeu na sedem poglavij, ki obravnavajo govorne vaje, čitanje, berila, uporabo beril, slovnico, pravopis in spisje. Gospod pisatelj namerja svoj točni, koreniti in strokovnjaku izredno zanimivi spis spopolniti s praktično razpravo o jezikovnem pouku in mu končno dodati zgodovinski pregled o razvoji jezikovnega pouka našega. — Drugi spis iz peresa jfos. Bezlaja ,,Navod k početnemu risanju in oblikoslovju" je jako zaslužno delo, saj je prvo te stroke v pedagoški književnosti slovenski. Ker je zaradi prevelikih troškov pri nas malone nemogoče izdati izvirno risarsko zbirko, odločil se je g. pisatelj za Grandauerjevo zbirko, katero pojasnjuje po vseh nje dvanajstih zvezkih. Natd čitamo še izvirno metodiško razpravo o oblikoslovji; pisatelj se je potrudil, da je pisal kolikor moči poljudno, samo želeli bi, da se je držal Celestinove terminologije, katera se nam vidi v mnogem oziru lepša in prikladnejša od Lavtarjeve. — V nastopnem spisu ,,V šolski delarni" razpravlja g. Andrej Zumer zgodovino ročnega dela, pripoveduje, kako je sedaj razširjeno ročno delo, poroča o ročnem delu s pedagoškega stališča in priobčuje nekoliko podatkov o šolski delavnici na II. mestni ljudski šoli v letu 1888 9 — Natd čitamo spis ,,Iz risarske izložbe v Norimberku", katerega je sestavil J, Bezlaj, in nap6sled istega pisatelja jako umestni spis ,,Vpliv prirode in hrane na zdravje človeško." — Šesti sestavek ,,Pedago-giškega letnika", sestavil /. L. odpira pogled na pedagoško polje leta 1889. in 1890 ; nastopna sestavka (spisal Fr. Gabršek) pa poročata o ,,Prvi slovenski stalni učilski razstavi" na Krškem in o delovanji „Ped. dr." v četrtem letu svojega obstoja. — Kakor je razvidno iz tega tesnega pregleda, podaja ,,Pedagogiški letnik" učiteljstvu slovenskemu, toli zanimivega in zajedno koristnega berila, da bi zaslužil neumorno delavni odbor izvestno več podpore, nego je ima doslej. ,,Pedagogiški letnik" je lepa priča, kako živo se bavijo učitelji slovenski s strokovno književnostjo slovensko, in zatd pozdravljamo ta ,,Letnik" prav tak6 veselo, kakor bodemo pozdravili vse naslednike njegove, katerih daj Bog še mnogo število! »Domovina« se bode zval nov politiško-gospodarski list, kateri prične izhajati začetkom tega meseca v Celji. Izdajatelj in urednik mu bode Dragotin Hribar, tiskar v Celji. Izhajal bode po dvakrat na mesec in stal do konca tega leta le jeden goldinar, List, čegar potrebo so spoznali ondotni svetni in duhovni voditelji narodovi, prinašal bode celjske, spodnje-štajerske in slovenske novice sploh, na- kratko poročal o dogodkih v Avstriji in po širnem svetu; gojil pravo avstrijsko domoljubje, prjporočal verno, krščansko življenje in poudarjal v zvezi s temi načeli slovensko zavednost in rodoljubje. S politiko se bode bavil le toliko, kolikor zahtevajo ondotne posebne razmere. Neupra=