Političen list za slovenski narod.
Po poŠt! prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V admiHiatracljl prejeman velji: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S grld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvc (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna, petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša,
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev.
164.
V Ljubljani, v četrtek 19. julija 1888.
Letnils: XVI.
O spravi med \einci iia Čehi.
A Nemško-liberalni listi pisali so pred nekimi dnevi, da je knez Lobkovic znova pričel obravnave o spravi med Nemci in Cehi. Ali je kaj resnice na tem, ni še prišlo v javnost, gotovo pa je, da je ravno „češko vprašanje" od začetka ustavne dobe vzrok mnogim hudim strankarskim bojem, ki slabe in ovirajo v deželi vspešno tekmovanje na polji omike, umetnosti in vede ter trajni in trdni ustavni red v državi. V krasni rodovitni in bogati deželi ob Veltavi in Labi, katero je narava omejila in ločila od sosednih dežela, bivata že stoletja češki in nemški narod ter sta se po stoletnem skupnem veselji in trpljenji, mnogih duševnih in materijalnih koristih in krvni zvezi tako spojila, da bi popolna njuna ločitev ne bila brez slabih nasledkov za deželo in državo. Že nad dvajset let vrše se obravnave o spravi in pošteni pogodbi, toda doslej so se razbili vsi poskusi ob neodjenljivosti Nemcev na Češkem. Nemško-liberalna stranka — in to je navadno povsod — drži se nekrščanske in vsem človekoljubnim načelom nasprotne teorije o kladivu in nakovalu ter zahteva brezozirno dvomljive vrednosti čast, biti kladivo.
Vsakdo mora priznati, da je češka stranka, na čelu jej dr. Rieger, odjenjala do skrajne meje; voditelj njen žrtvoval je skoraj samega sebe in popularnost svojo pri narodu, ker je prepričan o potrebi miru v deželi in navdušen za blagor, srečo in slavo naroda svojega. Dr. Rieger — gotovo se ne motimo — tako trdno veruje v prihodnjost Avstrije, da spravi mej Nemci in Čehi žrtvuje delo vsega svojega političnega življenja.
Že dne 22. avgusta 1868. leta povdarjali so češki poslanci v svoji izjavi, „da žele tako spravo z nemškimi sodeželani, po kateri se ne bodo kratile pravice nobeni narodnosti le z močjo večine".
Po deželnozborskih volitvah 1. 1870. sešel se je klub čeških poslancev k posvetovanju o pogojih sprave. Dr. Rieger, dr. Belsky in dr. Klaudj prišli so kot deputacija dne 26. avgusta v nemški klub ter razložili povod svojega prihoda. Še isti večer je
naznanila deputacija nemškega kluba češkim poslancem, da so zadovoljni s predlogom, na kar je dr. Rieger odgovoril: „Bog blagoslovi to dejanje!"
Posvetovanja spravnega odbora bila so brez-vspešna. Leta 1871. in 1878. ponujali so zopet češki poslanci roke v spravo. Dr. Rieger je zadnje leto govoril znane besede: „Ako naši nemški sodeželani devetindevetdesetkrat odbijejo roko, ponudili jim jo bomo stokrat". Dne 1. avgusta 188B je dr. Rieger zopet obravnaval z dr. Schmeykalom o spravi. Cez nekaj dni mu je odgovoril voditelj Nemcev na Češkem, da so nemški zaupni možje odločno odbili ponudbo.
Najbolj se je poostril razpor mej Čehi in Nemci dne 22. decembra 1886, ko je nemško-liberalna stranka zapustila deželni zbor. V septembru 1887 je dr. Rieger znova pričel obravnave, in deželni maršal knez Lobkovic je osobno razložil dr. Schmeykalu pogoje: Da se ustanovi nemška kurija deželnega zbora, da ni treba vsem sodniškim uradnikom znati obeh deželnih jezikov, kar je za Nemce gotovo velikega pomena, ker se nočejo učiti češčine. Konečno naj bi občine, ki morajo za narodne manjšine usta-novljati šole, dobivale primerno podpore iz deželnega zaklada, kar je zopet velika koncesija nemškim mestom, ki se branijo za Čehe graditi šole.
Meseca januarija tekočega leta ponovil je knez Lobkovic povabilo k obravnavam. Dne 22. januarija je dr. Schmeykal odločno odbil ponudbo.
Iz tega prepriča se vsakdo, da bi Nemci le tedaj sprejeli ponudbo, ko bi se jim Čehi popolnoma udali ter jim prepustili neomejeno vodstvo v javnem življenji. Ko bi bilo Nemcem v resnici na tem ležeče, da se napravi mir v deželi, morali bi se vdeležiti nasvetovanih posvetovanj, ker le tem potom je sprava mogoča. Nemci postavljajo se vedno na vzvišeno stališče ter oholo vprašujejo Čehe: „Kje so Vaša poverilna pisma?" To je navadni hocuspocus! Glavni vzrok nemške neodjenljivosti pa je needinost nemške stranke na Češkem. Starejši in treznejši voditelji morajo plesati, kakor jim godejo mladi oblastni kalini, in to je ravno naj-žalostnejše. Presvetli cesar sam želi to spravo, in
gotovo bi bil najlepši izraz zvestobe vladarju, ko bi se sprava uresničila pred slavnostjo cesarjeve štiridesetletnice. Ako pa bodo Nemci ostali trdovratni, dokazali bodo svetu, da niso sposobni za pravično iu nepristransko vlado.
Papeževa okrožnica o človeški prostosti.
(Konec.)
Nasprotno pa drugi sicer ne ugovarjajo, da cerkev pravomočno obstoji — saj tega tudi ne morejo zanikavati —; vendar pa ugovarjajo njenemu značaju, njenim posebnim pravicam, kakor bi namreč ne bila popolna družba. Ti trdijo, da cerkev nima oblasti zakonov dajati, soditi, krivice kaznovati. Puste jej S3mo, naj opominja, naj sovete daje in naj tiste vodi, ki se jej iz lastnega nagiba, prostovoljno klanjajo. S takimi načeli pa kaze popolnoma značaj božje družbe, omejujejo in manjšajo njeno veljavo, njeno učiteljsko oblast, z jedno besedo: vse njeno delovanje. Z druge strani pa moč svetne oblasti tako vzvišujejo, da bi radi podvrgli cerkev božjo pod popolno oblast državno, kakor so jej podvržene druge prostovoljne družbe državljanov. V zavrnitev teh naukov služijo nam dokazi, katerih so se posluževali že apologeti in katere smo že tudi mi naveli v svoji okrožnici Jmmortale Dei". Iz teh dokazov izprevidimo, da ima cerkev po božji naredbi vse lastnosti in pravice pravomočne, najvišje, v vsakem oziru popolne družbe.
Veliko je pa tudi takih, ki nikakor ne odobru-jejo misli, naj se cerkev od države loči. Vendar pa ti na to delajo, da bi se cerkev pokorila časovnim razmeram, in da bi se klanjala in ravnala po zahtevah, katere stavi našega časa modrost v vladanji držav. Tako načelo je spoštovanja vredno, če je zmerno in ne nasprotuje resnici in pravici: namreč, da je cerkev, imajoča upanje za kako dobroto, popustljiva, in časovnim razmeram toliko odjenljiva, kolikor dopusti svetost njene službe. — Drugače
LISTEK.
0 pijancih.
čim več kedo pije, tem večjo žejo ima. Skoro vsak človek živi neredno, ki se dii privezati na — krčmo. Jedva vstane, že vtika nos svoj v pol litra, in denarci njegovi jamejo teči v odprtino, ki se nahaja ravno pod nosom. Ni sicer kovač, ali v grlu ima vedno iskro, in vse ljubljanske krčme je ne morejo pogasiti. Ko bi vse sklenice, kojih vsebino je izpil, naložil nase, visočina njihova presezala bi babilonski stolp; in ko bi vse, kar je popil, mogel spraviti v jedno samo posodo, morala bi biti velika kakor jezero, da bi skočil vslnj ter se utopil. Če ga vprašate, kako se ima, odgovori vam, da bi se imel jako dobro, ko bi le mogel pogasiti žejo. Listnica njegova je pol litrova steklenica, hranilnica njegova gospoda Oderuha krčma, čudna voda, koja ga uničuje, pohaja iz te ali one kleti, in tolažba duši njegovi je „mačkovina\ Najbolje dii se primerjati sodu, ki živi iu hodi. Gilslo njegovo je: „Ked6r kupuje meso, kupuje kosti, iu kedor kupuje vino
ali pivo, kupuje vino in pivo." Poleti pije, da bi se ohladil, in po zimi pije, da bi se ogrel.
Vode se boji, kakor peklenšček križa. Pravi, da bi ga črpalo ubilo; toda on ji ne da priložnosti, da bi mogla dokazati, kako laže. Pitje hladne vode ne položi še človeka na postelj in ne privede ga v dolgove, tudi ne stori žene vdove, otrok pa sirotke. „Smrt in izsuševanje grla po pijančevanji so sosedje", pravil je star Skot, in imel je prav. Pravijo, da pijančevanje stori iz mnogih ljudi blazne, iz drugih živine in celo vrage. Ali počenja naj ž njimi kar hoče, vsem postavlja na glavo norčevo čepico z rogljički. In taki preopiti norčki hočejo biti še za sodnika ter se posmehujejo treznim ljudem. Nekateri moji tovariši norčujejo se z menoj, da se ne vpi-janira, iu jaz bi se posmehoval lahko njim, da se upijanijo, ali zjokal bi se raje nad njimi, če pomislim, kako blazni so. Dokler pijača utaplja samozavest in razum, dotlej bodo padali ti in jednaki sveti na njih možgane, kakor grah ob zid ali bob ob steno. Pijanemu človeku mogo se smejati samo otroci in neumneži, ki zaradi njegove smešnosti ne vidijo, kako hira na duhu in telesu. O kako istiuita je resnica: „Nijeden pijanec ne bode videl večnega
življenja!" ali pa naša prislovica: »Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne!"
Ni je še tako grde besede in dejanja, kojega bi se pijanec sramoval. K takemu živemu gnojišču bi se pošten človek niti približati ne smel. Ko se jame opotekati, postane slep, a ima dobre oči; hromeč, pa ima dobre noge. Vidi dvojno luno, dvoje duri v krčmo, in hoče vun skozi obe.
Salomon že pravi, da pijanec in zapravljivec morata osiromašiti. Korak za korakom pada globo-čeje. Obrt njegov in poklic zaostajata, zaup gine, samo ta nagnjenost k „glažku" je vedno nepre-menjena. Povabi ti prijatelje svoje na „poliček" iti opazi li, da je pozabil doma novce, mora seveda plačati zanj stari prijatelj. Izposoja si tako dolgo, da mu nihče konči ne posodi še počenega groša ne.
Sramožljivost zapustila ga je že davno, dasi sa ga oni, koji ga poznajo, sramujejo. Usta mu meljejo kakor mlin in so polna ostudnih kvant; pri vinu ali pivu je dokaj ljubezujiv, priseza ti, da te ljubi in ti pripiva na zdravje. Ubogi trap, blagoslov njegov prinaša mnogo slabega, komur ga on deli. Ženi svoji iu otrokom podelil je tega blagoslova že toliko, da se kar tresejo, ko odpre vrata.
m
pa je z zadevami in nauki, katere so sprijene nravi in napačni razsodki protipostavuo vpeljali. Ki ga časa in ga ne bode, da bi svet ue potreboval vere, resnice i21 pravice. Ker pa je Bog postavil te najimenitnejše in najsvetejše zadeve pod varstvo svete cerkve, ne more biti nič krivičnejšega, kot zahtevat;, naj se oua ne zmeni za napake ali krivice, ali naj bi bila popustljiva v takih rečeh, ki so veri škodljive.
Iz povedanega torej sledi, da nikakor ni smeti zahtevati, braniti, podeljevati popolno prostost mišljenja, pisanja, učenja, ali vsestransko versko prostost, kakor da bi to bile naravne človeške pravice. Kajti če bi to bile, smeli bi se ustavljati božjim zapovedim, in človeška prostost bi se ne smela omejevati z nobeno postavo. — Istotako sledi, da se navedene vrste prostosti morejo dopuščati iz pravičnih vzrokov, vendar pa le v oni meri, ki smo jo označili, da se ne sprevržejo v strast in razbrzdauost. — Kjer so pa te prostosti vpeljane, posluževati se jih je tako, da morejo državljani prav delati, in | tako kakor cerkev o njih sodi, naj tudi državljani j u njih sodijo. Vsaka prostost naj se ima namreč j kot zakonita, če povspešuje, kar je nravno dobro, j sicer pa nikoli.
Kjer vlada državljane tako stiska, da veliko j trpe od krivične oblasti, dovoljeno je, prizadevati si ■ za tako vravnavo države, da bode možno prosto gibati se. Tii namreč se ne tirja ona brezmejna in J pregrešna prostost, marveč išče se samo neko po- j lajšanje vsem v korist in zahteva se samo to, da se j tam ne krati tudi pravica dobro delati, kjer se do- j pušča slabo delati.
Tudi ni samo ob sebi zoperpostavno, če se daje j prednost taki državni obliki, pri kateri je tudi j ljudstvo zastopano, samo da se iz vida ne izgubi ] katoliški nauk o izviru in izvrševanji očitne oblasti. Cerkev namreč ne obsoja nobene od raznih državnih oblik, da so le same po sebi sposobne povspeševati blaginjo državljanov; a ona hoče, in isto tirja že tudi narava sama, da so tako vravnane, da se ne krati nikomur nobena pravica, najmanj pa cerkvi.
Prav in dobro je, pečati se z javnim življenjem, razun če se tii ali tam zaradi posebnih časovnih razmer drugače ukrene. Cerkev celo želi, da vsak pripomore k občni blaginji ter, kolikor je v njegovi moči, državne koristi brani, varuje in povspešuje.
Cerkev tudi ne obsoja, če njeni narodi nočejo služiti niti kakemu zunanjemu vladarju, niti sploh kakemu vrhovnemu gospodu, če se to more tako zgoditi, da se nikomur krivica ne dela. Konečno tudi onih ne graja, ki se potezajo, da bi živele občine in mesta po svojih zakonih, in da bi se dala občanom in meščanom prilika, kolikor mogoče zbolj-šati si blagostanje. Cerkev je bila vsegdar zmernih meščanskih prostosti najzvestejša povspešiteljica. Priče tega so nam vzlasti italijanska mesta. Z meščansko svojo ustavo pridobila si je v časi, ko je izveličalna cerkvena krepost brez nasprotnikov pre-šinjala vse javno življenje, blagostanje, bogastvo, slavno ime.
Trdno upamo, častiti bratje, da bode to, kar smo vam v smislu vere in pameti po naši apostolski službi poročili, prav mnogim v veliko korist, vzlasti še če vi svoje napore našim pridružite. V to povzdigujemo v ponižnosti srca svoje oči k Bogu in
goreče prosimo, naj blagovoljno razlije luč svoje modrosti in svojega soveta čez vse ljudi, da morejo, oblagodarjeni s tema krepostima, v zadevah tolike pomembe pravo spoznati iu temu spoznanju vsegdar in stanovitno primerno živeti po resnici v zasebnem in javnem življenji. — V poroštvo nebeških darov in v dokaz naše blagovoljnosti podelimo v Gospodu radi apostolski blagoslov vam duhovnikom in vsemu vaši skrbi izročenemu ljudstvu.
Dano v Rimu pri sv. Petru dne 20. junija 1888, v jednajstem letu našega papeževanja.
Leon XIII., papež.
Ali bi ne bilo dobro, da bi se beznice zabile?
Toda tu čujem prijatelja hmelovine, vina in žganja razjarjenega klicati, rekoč: „Kaj! Ubogemu človeku jemati pivo in vino?" Kakor bi ga sami ne tiščali v propad, ti prijatelji s tem, da pijančevo nenasitljivost še lehkomiseluo zagovarjajo.
Litrova steklenica izpraznjuje jedilno omaro in mizo, mori ženo in deca slači! Liter je velik tat, uničevalec domačega miru in morilec zadovoljnosti, in najbolje bi bilo, razbiti ga na drobne kosce ali pa mu odkazati prostor na polici z navzgor obr-nenim dnom.
Minole dni čital sem v starih novinah, iz kojih sem izstrigel to-le opomnjo za pijance, naslovne besede: Pijančevanje izganja um, uničuje telo, seka zunanje in notranje nezaceljive rane, je čarodejec zmislov, vrag duše, tat žepu, kralj beraške palice, nesreča žene, keda in gorje otrokom.
Kedor drugemu napiva na zdravje, pa svoje lastno uničuje, je — samomorilec I	A. S.
Politični pregled,
V Ljubljani, l'J. julija. j$T©ti»a.!»$e dežele.
Cesar se bo vdeležil z nadvojvodama Albrehtom in Jožefom meseca septembra vojaških vaj v Hrvatski ter bo prišel dne 11. septembra v Belovar.
Naučilo ministerstvo namerava zopet uvesti ua nižjeavstrijskih gornjih realkah verouauk kot obligaten predmet, kar so odpravili deželni zakoni.
„Wiener Ztg." objavlja potrjeni postavi o prodaji državnih nepremičnin in o podaljšanji zakona glede pristojbinskih olajšav pri zemljiških iz-književanjih manjših dolgov.
Dunajski vladni krogi smatrajo ločitev zakona kralja Milana iu Natalije kot dognano stvar. Le še neke formalnosti baje ovirajo proglašenje dotične listine.
Prošnjo za odpuščenje kazni Schbuererju je pravosodno ministerstvo odklonilo.
Štajerski deželni zbor se bo na kratek čas sešel, kakor že poročauo, koncem avgusta; prihodnje zasedanje bo imel potem meseca januarija.
Zagrebški mestni svet je dne 16. t. m. sprejel ponudbo ogerske hipotekne banke v zadevi mestnega posojila 1,800.000 gld.
Dalmatinski deželni zbor je dne 16. t. m. potrdil v tretjem čitanji postavni načrt o predrugačenji §. 33 občinskega volilnega reda. Pri posvetovanji o deželno-šolskem zakladu so se izčrtali vsi troški za dvojezično šolo v Trogiru, ker po mnenji večine nasprotuje dvojezičnost zakonitim določbam; temu je odločno oporekal vladni zastopnik v šolskih zadevah, nadzornik Peričič. Potrdil se je proračun deželnega zaklada. Deželni zbor je sklenil na Klaičev predlog, da se še enkrat obrne s prošnjo do vlade zaradi zgradbe železuične proge mej Kninom iu Zadrom.
Vitanje države.
Kakor poroča „Italie", obiskal bo meseca oktobra nemški cesar italijanskega kralja v Rimu, popred pa se bo sešel z avstrijskim vladarjem. — Merodajni krogi te vesti do sedaj še niso potrdili.
Srbski kralj bo v kratkem obiskal neke avstrijske toplice. Z vseh krajev mu dohajajo prošnje občin, naj opusti misel na ločitev zakona. Nesrečni Nataliji je dunajsko prebivalstvo priredilo izjave, kar je pa napotilo vlado, da je s celo tropo redarjev obkolila hotel „Imperial". Naznanila je ob enem kraljici, da njeno bivanje v Avstriji lahko učini zmešnjave — zapusti naj. avstrijska tla. Nemške oblastnije se menda že sramujejo svojega odurnega postopanja v Wiesbadnu. „Nat. Ztg." celo trdi, da je Nemčija ni pregnala, kar je pa neresnica, kajti kraljica je brzojavila Krističu: „ ... 15 ur smo bili vsi obkoljeni od redarjev, bili smo vjetniki. Vlada mi je naznanila, da moram 6 ur po odhodu pre-stolonaslednikovem odpotovati. Vse to se je zgodilo na Vaše zahtevanje; tirjam zaradi tega, da mi naznanite, kojega hudodelstva sem se zakrivila. Ni se mi treba bati luči niti glede političnega, niti zasebnega življenja." Predvčerajšnjim zvečer je kraljica, kakor pišejo dunajski listi, odpotovala v Pariz. — Poročila dunajskih listov, da je Ristič izrazil svojo obžalovanje zaradi kraljičine svojeglavnosti, odločno zanikujejo dobro poučeni krogi belgrajski, naglašajoč, da si je Ristic vedno prizadeval spraviti kralja s kraljico.
Havasovo izvestje trdi, da se še vedno ni polegla razprtija mej bolgarsko- ministerskimi liberalci in konservativci. Za sedaj pa se še ni bati krize, ker niti ena niti druga stranka noče odstopiti od krmila, dokler ne bo izreklo sobranje odločilne besede. — Prihodnjo nedeljo bo zapustila princesinja Klementina bolgarska tla, ki so ji postala prevroča.
Jluski krogi se ne strinjajo z nemškim predlogom glede nove konference. Vedno muogobrojneje se čujejo glasovi, ki priporočajo vladi, naj se v nobeni točki ne zaveže nasproti mirovni ligi.
Nemškega cesarja pričakujejo jutri opoludne v Kroustadtu. 'Viljem bo obiskal tudi Petrograd in Krasnoje Selo. Mudil se bo vsega skupaj v Rusiji štiri dni. — Dunajski diplomatje zatrjujejo, da je Bismarckov tajni namen, ki je v zvezi s potovanjem cesarjevim, predlog o zopetni berolinski konferenci, ki naj bi se vršila pod predsedstvom Nemčije v 1 Berolinu. Pri tej priliki bi se presodile vse do sedaj
neizvršene točke berolinske pogodbe. Bismarck hi kratko rečeno zopet rad postal »pošte^, Ako bo Rusija ostala pri svojih zah^h r, : Bolgarije, tirjala bo Avstrija prisvojitev K J! Ercegovine. — Berolinski bankirji prorokujej" ^ se bo zopet zvišal kurz ruskih rubljev. Splošnje™ sodi, da se bodete ne oziraje se na Avstrijo zopet tesno sprijaznili Nemčija in Rusija. Nezaupnosti ruskih hstov se ne pripisuje nobena važuost.
Francoska zbornica se je pričela dne 16. t. m. posvetovati o utrjevanjih pristanišč Cher-bourg Brest in Toulou. Nujnost tega predmeta se je odklonila s 341 proti 142 glasovom. ŠkofFreppel je vložil predlog, da se odpravi dvoboj. Tudi te točke nujnost so je zavrgla, kakor tudi	jj0.
napartistovca Cuneo d' Ornana, da bi se po racti-kalcu Bourgeoisu predlagana presoja ustave izročila posebnemu odseku. — Predsednik Sadi-Carnot je sprejel črnogorskega kneza, ki je pozneje obiskal tudi Floqueta. — Listi prisrčno pozdravljajo prihod srbske kraljice Natalije.
Anglija ima vedno svoje težave z naselbinami. Ni še zadušila vstaje Culu-zamorcev, že se z nova poroča o nemirih v Ameriki. Tu so se na angleški posesti vzdignili Indijanci v Hazeetonu (Victoria British-Columbia); odšla je baterija topni-čarjev na lice mesta, kjer so vstajniki pobili že mnogo „belih."
liumunski list „Romauul" zavrača napade „Ki3ln. Ztg." na novoizvoljeni bukareški občinski svet, rekoč: Obrabljeno sredstvo berolinskoga reptilj-skega časopisja je očitanje vsem rumuuskim politikom, da so orožje Rusije, ako se nočejo nepogojno klanjati nemškemu vplivu. — Predsednik zbornice poslancev, general Lecca, je predvčerajšnjim umrl.
Izvirni dopisi.
Iz krškega okraja, 17. julija. Učiteljstvo našega okraja bode imelo svojo letošnjo uradno konferencijo dne 23. julija pod voditeljstvom svojega nadzornika J. Vodeba, c. kr. profesorja, v šolskem poslopji v Krškem. Na dnevnem redu so te-le točko: 1. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o nadziranji šol. 2. Meritev ploskev in teles (razlaga metodično za ljudske šole g. J. Bezlaj). 3. Ogled učilske razstave v zvezi z razlaganjem Lavtarjevega aparata (referira g. T. Romih). 4. Določitev šolskih knjig za bodoče šolsko leto. 5. Poročilo knjižničnega odbora. 6. Volitve: a) stalnega odbora, b) knjižničnega odbora in c) dveh zastopnikov v okrajni šolski svet za prihodnjo 61etno dobo. 7. Pojedini nasveti, ki se morajo vsaj do 20. julija predložiti pismeno stalnemu odboru v Krškem.
Posebne važnosti je volitev dveh zastopnikov v okrajni šolski svet. Do zdaj smo imeli dva taka zastopnika, ki sta zastopala sama sebe, delala eden za druzega ter se za druga učitelje le malo brigala. Zastopnika učiteljev sta nekaka advokata istih ter dolžnost teh je v prvi vrsti potegovati se za učiteljstvo ob vsaki priliki. Kimovcev ne potrebujemo. Lahko bi se še povedalo marsikaj zanimlji-vega o naših zagovornikih; toda bolje je molčati. — Navedem naj le dva slučaja. Tekom minolih 6 let so bile v našem okraji izpraznjene tri boljše službe. Jedno je dobil neki učitelj s Štajerskega, ostali dve pa dva učitelja iz radovljiškega okraja, akoravno je bilo več domačih prosilcev. Naših zastopnikov dolžnost bi vendar morala biti, potegniti se za svoje učitelje — tiste, ki so za-nju glasovali! Preverjeni smo, če bi bila kedaj o pravem času in na pravem mestu odprla svoja usta, bi merodajne gosposke gotovo iie bile prezirale zaslužnih, več let službujočih učiteljskih moči. domačega okraja. Na javnih shodih vedno in povsodi povdarjata, a tam, kjer je treba govoriti za kolege svoje, pa prav pošteno molčita.
Drugi slučaj jako označuje enega značaj. Pri občnem zboru posojilnice vršil se je ne ravno ko-legijalni prizor, koji ne mu dela posebne časti. Grdo pač je, kdor kot kolega svojemu kolegi vpričo vseh prisotnih izusti besede, da ne zna brati! Zakaj tako postopanje? Že to očitno kaže, kaj je storiti učiteljem krškega okraja na dan volitve v okrajni zastop. Za toliko zrele jih vsaj zmatram, da bodo v svoji sredi našli dva vrla zastopnika, moža, ki se bodeta potegovala krepko za težnje svojih sobratov. Bivališče naših zastopnikov naj jih nič ne moti; naj stanujeta na konci periferije ali pa v centrumu, samo da ugajata popolnoma našim zahtevam!
Iz Prage, 17. julija. Včeraj slavilo je tu v karlinskem hramu skupaj z župnikom F. Hingstom deset 1. 1848 v mašnika posvečenih gospodov svojo 40letnico. Po slovesnih sv. obredih je pridigoval
slavuosti primemo redemptorist p. P. NovAček. Vdeležil se/'je pa slavnosti tudi premil. škof lito-meriški Em. Schoebel, koji je bil tudi 1. 1S48 posvečen duhovnikom.
Kakor pri vas teže tudi naše občine neznosna oremena. A tudi so taka bremena, kojim občine pri najboljši volji ne morejo zadostiti, inače bi'one-mogle. Tako ima na pr. v občini Trešovice blizu Prage biti postavljena šola, koje troški bodo iznašali 30.000 gld. Davka plačuje občina 700 gld., na stavbo prejela je podpore 800 gld., naklada mora torej zvišana biti za 200%, če hoče občina v 36 letih poplačati troške.
Samomori vsled nedostatka množe se tu, osobito pa po deželi v poslednji dobi strašansko. Okrajna sodišča imajo povsodi opraviti z izvrševanjem nebrojnih eksekucij, koja vsaka pomeni katastrofo, pogubo vse rodbine. Strašanski dokaz temu .je dogodba, ki se je pripetila te dni v Vel v are h, kjer je kožuhar Dvorak ostrupil z gobami sebe, ženo in tri otroke zaradi zarubljenega šivalnega stroja; popoludne se je pa obesila, tudi v Velvareh, neka vdova, mati šesterih otrok, vsled bede. Predno se je obesila, poslala je deca iz sobe, naj se zunaj igrajo. Ko se vrnejo, našli so mater obešeno v kamrici,
Petine! vajsetle t niče ljubljanskega „Sokola" vdeleži se tudi pražki »Sokol" in druga sokolska društva češka po deputacijah ter se tega dneva močno vesele severoslovanski sokoliJi. Povabila prejeli smo v češkem in slovenskem jeziku. Torej „na shledanou" v beli Ljubljani v 8. in 9. dan meseca septembra. »Na zdar!"
Iz Horjula, 16. julija. Dne 15. t. m. vršila se je dvojna slovesnost, praznovanje godu farne patrone sv. Marjete in blagoslavljanje novega k riževe g a pota, in izvršila se je obojna v prelepem vremenu, upamo, Bogu in sv. Marjeti, pa tudi tru-doljubivemu župniku g. Fr. Dolinarju ter njegovim vse hvale vrednim faranom na čast. Sošli so se bili o tej priložnosti štirje rimski romarji, kateri so nam mnogo pripovedovali o lepoti rimskih cerkva, o umetnosti in dragocenosti altarjev in druzih spomenikov, ki se vidijo v Bimu iu druzih italijanskih mestih; a pogrešali so po Laškem veličastnega zvo-njenja, lepo donečih orgelj in lepih križevih potov, ki so kras naših slovenskih cerkva. Zlasti pa so ondi pogrešali najlepšega krasa vsake cerkve, obilne množice vernega ljudstva, katero ob Gospodovih dnevih božja svetišča po Slovenskem kar napolnjuje. To pa kaže, da je slovensko ljudstvo res dobro, pobožno ljudstvo, kakor so se o njem izrekli že ranjki blagi Pij IX. Tako sem mislil tudi jaz, ko sem videl lepo slovesnost, ki se je preteklc-nedeljo godila v Horjulu.
Križev pot, ki je bil zopet, kakor že toliko druzega lepega v tej cerkvi, po prostovoljnih darovih faranov napravljen, prišli so iz Ljubljane blagoslovit č. o. Angelik Hribar, slovesno sv. mašo opravit pa mecen horjulske duhovnije prečast. gosp. kanonik A. Zamejic, spremljani še od dveh druzih ljubljanskih gospodov, katera že več let dohajata v Horjul pomagat pri službi božji, zlasti odkar ondi duhovnega pomočnika primanjkuje. Tudi vrhniški dekan prečast. g. J. Koprivnikar in trije bližnji gospodje sosedje so to slovesnost s svojo pričujočnostjo povzdignili. Lepo in ne prevroče vreme je privabilo ljudstva iz vse okolice, da se je ljudi kar trlo v cerkvi in okoli nje. Prostor okrog cerkve je bil z mlaji, zastavami in venci bogato okrašen. V lepem sprevodu so mladeniči nesli v cerkev štirinajstere postaje križevega pota, pred katerimi je svetilo 28 belo oblečenih deklic s svečami in šopki svežih cvetlic v rokah. Sprevod se je med slovesnim zvo-njenjem in streljanjem počasi premikal med dvema vrstama šolarjev in šolaric, ki so držali v rokah lipove vejice. Požarna bramba je pred cerkvijo in v cerkvi skrbela za red in za prostor. Ljudstvo obnašalo se je skozi in skozi dostojno in pobožno. Veselje se je bralo na vseh obrazih, ko so zagledali krasno izdelane slike Kristusovega trpljenja.
Po blagoslovljenji so č. g. o. Angelik stopili na lečo in v mikavnem pa ginljivem govoru popisovali trpljenje Gospodovo in zlobo smrtnega greha ter priporočevali pobožnost sv. križevega pota, katero opravljati nas sili žo lastni dobiček, pa tudi ljubezen do duš trpečih v vicah. Dasi je govor trajal celo uro, je ljudstvo vendar verno poslušalo govornika, kateri je po dokončani pridigi podal se k orgijam, pred par leti od g. Goršiča izdelanim, iu s svojim prelepim igranjem ua njih pokazal, kaj slovenski umetniki znajo.
Tudi novi križev pot je delo domačega uma in dlana. Naslikal ga je naš rojak g. Jurij Šubic, ki zdaj biva v Parizu; okvire pa je napravil njegov brat g. Val. Šubic, podobar v Poljanah. Le ena sodba gre o novem križevem potu, da se sme meriti z najlepšimi na Kranjskem, in da sta oba brata umetnika svojo nalogo jako dobro in vestno izvršila. Vse delo stane neki z voznino vred okoli 1100 gld. Cena, če tudi precejšnja, vendar ni prenapeta, če se primerja z lepim in umetnim delom, in se zraven pomisli, kako trudapolno mora biti ravno slikanje križevega pota. Podpirajmo torej raje domače umetnike, s katerimi se lahko ponašamo, kakor da bi denar trosili za tuje, morebiti nekoliko cenejše pa dostikrat malo pristojne izdelke.
Glasba.
Ig. Hladnik. Op. 10. Pod to tvrdko na zavitku izdal je mladi, plodoviti skladatelj štiri pole v četverki obsezajočo zbirko kompozicij za cerkev. Tu nahajamo pet »Tantum ergo", pet masnih in deset Marijinih pesem ter »dva kratka in lahka" »Te Deum". Pregledali smo skladbo in našli v njej mnogo lepih misli, ki dajo sklepati, da se skladatelj resno bavi s cerkveno glasbo, da je v skladanji začetne težave premagal, da mu gladko teče modu-lacija. Pač pa se nam dozdeva, kakor da je hotel nekatere proizvode posebno okrasiti in »nacifrati", kar po našem mnenji ne pristoja resnim skladbam pri očitni službi božji. Osobito v basu ponavlja se čestokrat trizvok, ki provzroča, če se pesem poje živahneje, vtis posvetnega. Želeti je, ker komponist marsikaj lahko spregleda, naj bi naši skladatelji, predno pošljejo svoje proizvode v tiskarno, dali jih v pregled kakemu rveščaku, ki bo z dobrim svetom svojim mogel prestreči marsikatero hibo, ki se kaže na tej ali onej sicer rabljivi kompoziciji. Ali vkljub tem opomnjam se veselimo- živahnejšega gibanja, koje se kaže zadnji čas v Slovencih tudi na polji cerkveuo-glasbenem. Napominana zbirka je vredna, da jo priporočimo organistom, ki bodo vedeli za svoje razmere izbrati iz nje primernih skladb za razne prilike. Delo dobiva se v »Katoliški Bukvami" in pri skladatelju v Stari Loki, komad po 1 gld. 20 kr.	K.
Dnevne novice.
(Povodom štiridcsetletnice cesarjeve) daroval je č. g. Franc Carman, c. kr. vojaški kapelan v p., dve obligaciji po 100 gld. za šolo pri sv. Ani blizu Tržiča.
(Mil. gosp. knez in škof) podelili so včeraj zjutraj 16 gg. bogoslovcem subdijakonat.
(Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa iz Istre.
(Osmina) po pokojnem č. gosp. J. Jeriču je bila danes ob 8. uri v stolni cerkvi. Sv. daritev je opravil preč. g. kanonik K. Klun.
(V gimnazijo ljubljansko) oglasilo se je, kakor se nam dodatno poroča, v prvem obroku dne 15. t. m. 200 učencev za prvi razred, in sicer v nemški oddelek 36, v slovenski pa 164. Po postavni natančni preskušnji dne 16. in 17. t. m. so se v nemški oddelek sprejeli vsi, v slovenski pa 143, izvrglo se jih je 21, ki so jokaje popuščali šolsko poslopje. Ker se bodo mnogi novi z repetenti ali ponavljači vred še oglasili v jesenskem obroku, in bi krivica bila odganjati jih, razvidno je, kolika živa potreba bila je gimnazija v Kranji, kajti sedaj se mora otvoriti druga gimnazija v Ljubljani!
(Upravna komisija c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu) naznanila je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bode radi zagotovila pohišja za novo pehotno vojašnico v Ljubljani vršila pismena ponudbena razprava v sredo dne 25. julija 188S ob 12. uri opoludne v pisarni c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu. Delo, ki se bode oddajalo, preračunjeno je z najvišjim zneskom 13.58S gld. Pogoji natečaja in ponudbeni obrazci dobivajo se v pisarni omenjenega ravnateljstva v Trstu proti sprejemnemu potrjilu; v isti pisarni so tudi na ogled občni in posebni pogoji, črteži in opis onega pohišja, katerega izdelovanje-se bode oddajalo, uatečateljem ali njih do-voljno izkazanim zastopnikom vsak dan od 18. do 24. julija 1888.
(Na dunajskem vseučilišči) je bil včeraj pro-moviran doktorjem prava gosp. Miha Truden, sin znanega veletržca in rodoljuba v Trstu.
(Slovenske paralelke) vpeljale se bodo na gimnazijah v Mariboru in Celji že v bodočem šolskem letu, kakor telegram z Dunaja sporoča.
(V neprijetnem položaji) bil je dne 12. t. m. popoludne neki kolesar, ko je drvil svojega dvo-nožnega konja od Lukovice proti štajerski meji. V Blagovici pri hiši Ig. Pavlica oblajal ga je pes na hišnem pragu, ne da bi ga napal; plemeniti jezdec pa je potegnil revolver, z jednim strelom usmrtil psa ter jo brzo odkuril. Lastnik psa, ne bodi len, zapregel je v trenotku konja in pričela se je »divja gonjba". Na nesrečo junaškemu jezdecu peljala je pot na strmino proti gori Učaku pred Trojanami. Kolesar je pihal in sopel, a zastonj ; preganjalec došel ga je ravno na vrhu klanjca, zgrabil ga za ovratnik ter zahteval 4 gld.- odškodnine za psa. Mladi gospodič pa je bil popolnoma suh, kakor je trdil. V krčmi g. Konška v Trojanah pokazal je orožni list, glaseč se na im.e Bertolda Diamanta, tehnika iz Brucka ob Muri, ter svečano obljubil, da bo takoj z doma poslal zahtevano odškodnino. Dobri kmetič je izpustil gospoda in sedaj pričakuje odškodnine. Bržčas bo dolgo čakal.
(Deželni šolski svet) je na nasvet deželnega zdravstvenega sveta ukazal vsem vodstvom srednjih in ljudskih šol, da strogo prepovedo učencem kadenje in prestopnike prepovedi ostro kaznujejo.
(»Rimski katolik") imenuje se list, ki ga vre-juje in izdaje č. g. dr. Anton M ah nič, profesor bogoslovja v Gorici, in tiska hilarijanska tiskarna. Prvi zvezek, ki je ravnokar izšel, obseza 96 strani. Vsebina mu je: Predgovor vrednikov. — Več luči, ali nekoliko poglavij o idealizmu (sp. dr. A. Mahnič).
—	Katoliški liberalizem. — Pisma o vzgoji, piše dr. Mahnič. — Črtice o ruski cerkvi, spisuje A. Cerv. — Pamet in sv. pismo o narodnosti. — O bistvu cerkve. — Listek: Iz dnevnika Štefana Hodulje. V pustu spisal za post Tone od Kala. — Slovstvo: Poezije S. Gregorčiča. — Cuore. De Amicis.
—	Ogled po katoliškem in slovanskem svetu. — List bo izhajal vsako četrtletje po enkrat ter velja 2 gld. Naročnino prejema opravništvo v Gorici, Ra-batišče št. 20, v Ljubljani »Katoliška bukvama."
(Štiri nove službe okrajnih zdravnikov) dovolil je presvetli cesar z letom 1889 in dve z 1. 1890 na Štajerskem. Ustanovile se bodo 1. 1889 v Slov. Gradci, Brežicah, Murovi in Radgoni; 1. 1890 pa v Grobmingu in Ljutomeru.
(Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu) bo letos učiteljski k u r z od 6. do 25. avgusta. Učitelji dobe brezplačno stanovanje, hrano in potovalne troške povrnene. Učitelji, ki žele vstopiti, oglasijo naj se pri c. kr. deželnem šolskem svetu.
(Sokolove petindvajsetletnice), ki se bo vršila dne 8. in 9. septembra v Ljubljani, vdeležil se bo tudi »Sokol" iz Prage, ki se bo pripeljal s posebnim vlakom.
(Pasji kontumac) zapovedan je zopet v Ljubljani za tri mesece, ker se je minoli ponedeljek priklatil iz okolice v Ljubljano stekel pes in oklal več psov.
(Gospod F. S. Vilhar) bo izdal tretjo knjigo svojih glasbotvorov. Knjiga bo obsezala okoli 100 strani in 24 kompozicij ter stala le d v a goldinarja. Vsebino objavimo jutri.
(Visoka starost.) S Pre. žganja se nam poroča: Dne 14. julija umrl je tukaj Miha Z u-p a n č i č , star 94 let. Do zadnjih dni je bil trden in prišel je skoraj vsak dan k sv. maši. Zapustil je sestro, staro 83 let in brata, starega 77 let. L. 1872. umrl mu je brat, star 73 let, in 1. 1886. sestra, stara 79 let. Vsi so živeli v samskem stanu. Sploh pa tukaj ljudje visoko starost dosezajo, ker redno žive v zdravem zraku.
(Za medicinsko stolico) na zagrebškem vseučilišči darovalo je kr. mesto K r i ž e v a c povodom cesarjeve 401etnice 2000 gld. Ob enem je založilo ustanovo letnih 200 gld. za medicinskega slušatelja iz Križevca na zagrebškem vseučilišči. Škof H r a u i 1 o v i č je v isti namen daroval 1000 gld.
(Huda ura) prignala se je po noči od torka na sredo nad Celovec in okolico. Ladijo, ki je stala blizu »Hladinkove vile" na Vrbskem jezeru in je bila z drvmi obložena, je vihar tako premetaval, da jo je skoraj do dna izpraznil.
(Ponesrečil) je v ponedeljek zvečer blizu Grljana pri Trstu Jos. Alič, ko se je vozil v čolničku po morji. Neka ženska na obrežji je videla, ko se je 150 korakov od brega zvrnil čolu. Alič se je prijel
za čoln in zavpil. Dobili so pozneje veslo zlomljeno in čoln poškodovan; iz tega sklepajo, da ga je zgrabil morski som.
(Vojaško.) Povodom cesarjeve 401etnice bo letos meseca avgusta izredno povišanje pri vojaštvu. Imenovanih, oziroma povišauih v službi bode toliko častnikov, kolikor jih je po celi državi nameščenih, na pr. po kadetskih in druzih učnih zavodih, po pisarnah, pri mapovanji itd. Vsled tega vspelo se bo mnogo častniških namestnikov do zlatega porte-peja, ki bi ga sicer še ne bili dosegli, veliko poročnikov dobilo bode po dve iu veliko nadporoč-nikov po tri zvezde, oziroma stotniško dostojanstvo.
(Vabilo) k slovesnosti, katero priredi škofjeloška četverorazredna deška ljudska šola v proslavljenje štiridesetletnice vladanja N j. veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I., ter ob enem k sklepu šolskega leta, dne 24. julija 1888. Vspored: Ob 9. uri zjutraj zbero se učenci v šolskih sobah ter gredo od tod v mestno farno cerkev. Učenec nese zavito novo šolsko zastavo, a trije drugi na blazini trak. Pred sv. mašo blagoslovi mestni župuik, prečast. g. BI. Soklič novo šolsko zastavo, katera se zdaj razvije in jo, kot kumica blagorodna gospa Ema K r e n n e r , soproga posestnika tovarne, okrasi s trakom z napisom: „V trajni spomin 401etnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. 184S—1888". Potem slovesna sv. maša s »Tantum ergo" in .Genitori". Poglavitni deli sv. maše naznanjali se bodo s streljanjem. Cerkvena slovesnost se sklene s „Te Deum-om". Po končani cerkveni slovesnosti zbero se učenci in p. n. gostje v šolski sobi prvega razreda, kjer jih šolski vodja kratko nagovori. Po nagovoru zahvali se učenec IV. razreda učiteljem in gostom in vsi učenci zapojo cesarsko himtlO š spremljevanjem na harmoniji. Ko-neČnO prebere preblagorodni g. J. Mer k, c. kr. okrajni glavar, najpridnejše učence iz zlatih bukev ter jim razdeli spričevala in letna sporočila.
(Obrtne zadruge). V krškem sodnijskem okraji so obrtne zadruge ustanovljene in njih načelniki tako sestavljeni: Trgovski zadrugi je načelnik g. E. Engelsberger, namestnik g. A uma n n; gostil-ničarski iu mesarski zadrugi je na čelu g. G r e -gorič, namestnik g. Rupert; zadrugi svobodnih, dopuščenih in rokodelskih obrtov je načelnik g. Jugovic, namestnik g. Jurčič. V Radečah so tudi voljeni odbori novim zadrugam, in sicer tako-le: Trgovski zadrugi sta na čelu gg.: Koželj in Pod-lesnik, krčmarski gg.: Drmelj (v Boštanju) in Petrič; zadrugi ostalih obrtov pa gg.: Rižnar in K a j t n a.
(Shod c. kr. notarjev) v področji graškega nadsodišča bo dne 22. t. m. ob 10. uri dopoludne v Gradci.
(Sedem milijonov kredita) zahtevala bo vlada še to jesen za pomnoženje vožnega parka državnih železnic.
Raznoterosti.
— Izročitev srbskega prestolonaslednika. Nekdo, ki je bil osebno navzoč od kraja do konca pri ločitvi srbskega prestolonaslednika od njegove matere, poroča o tem »Wr. Allg. Ztg.": V četrtek zvečer je naznanil redarstveni predsednik wiesbadenski kraljici Nataliji, da bo v petek zjutraj če treba šiloma izročil kraljeviča srbskim odposlancem. Kraljica je protestovala zoper silovitosti, a dostavila je, da se bo udala kruti sili. Potem je povedala Aleksandru, da mora drugo jutro odpotovati. Prestolonaslednik je zajokal, rekoč: „Grem že v Belgrad, a ti, moja mati, moraš iti z menoj." Potem je šel spat. Bilo je v petek zjutraj — kraljica je ravno odzajutrkovala — tu so se odprla vrata v salon ter se je prikazal predsednik z mnogimi oboroženimi redarji. Pričel se je nastopni dvogovor: Predsednik: „Veličanstvo, čas odhoda je prišel." — Kraljica: „Pritožiti se moram, da pride redarstvo v moje stanovanje, ko sem se vendar izjavila, da se ne ustavljam." — Predsednik: »Ravnam se po višjem ukazu." — Kraljica: »Še je dve uri časa, kajti vlak se odpelje še-le opoludue". — Predsednik: »Obžalujem, a prestolonaslednika moram takoj vzeti seboj." —Kraljica: »Spremila ga bom na kolodvor." — Predsednik: „Tega ne smem dovoliti; naročilo se mi je marveč strogo, da veličanstvo ne sme zapustiti vile pet ur." — Kraljica: »V navzočnosti redarjev tedaj, s kojim ste me prej iznenadili, kakor sem se nadejala, moram se posloviti od svojega otroka?" — Policijski p r e d s e d u i k je na to molčal. Tu je za-teptal ob tla z nogama kraljevič, ki je bil pri
O o D	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera T ram	toplomera po Celzija			
17.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7265 7278 727-8	203 23-3 18 1	brezv. m jzap. si. jzap.	d. obračno del. jasno jasno	22 0
18.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvee.	732 1 732-2 732-4	20-3 22-7 18-5	sr. jzap. m. jzap. m. sever	oblačno » »	14-8 dež
v tuieiv Ajuiirtj ua i. uu o. uie ue/., uupuiuunt; jlvmiu,	po-
poludne veterno. V sredo zjutraj dež, potem skoraj jasno, po noči dež. Srednja temperatura obeh dnij 20-6° in 20 5° C., za 15° in 1-2° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 19. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16$ davka) SI gl. 05	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 n „ 16% » 82 „ 30	„
4 »jo avstr. zlata renta, davka prosta . . . 112 „ 20	„
Pap;raa renta, davka prosta......96 „ 50	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...... 872 „ —	„
Kreditne akcije ..........310 » —	„
London.............125 „ —	»
Srebro .............— ., —	»
Francoski napoleond.......... 9 „ 90	„
Cesarski cekini .......... 5 „ 90	„
Nemške marke ..........61» 17*/, „
Darilce pridni šolski mladini, zlasti letos jako primerno in spominljivo, je knjižica:
„Zlatomašnik LEON XIII."
(s podobico).
Dobiva se po 6 kr. — 50 iztisov vkup po 5 kr. v Ljubljani pri »Katoliški družbi'1, Stari trg
št. 13.
Po ravno isti ceni „Pftpcževn iiozmof -
(1)
tem razgovoru navzoč, rekoč; »To je razžaljenje in sramota, nikedar v svojem življenji ne bom več stopil na nemška tla." — Ko jo videla kraljica, da se ne da omehčati predsednik, poslovila se je ganljivo od svojega sina. Oba sta pretakala britke solze; kraljica ga je zopet iu zopet pritisnila na svoje užaljeno materino srce ter ga poljubovala. Tuga zaprla jej jo glas, niti besedico ni mogla izpre-govoriti. V tem pretresujočem treuotku začul se je zopet suhoparni glas predsednikov: »Veličanstvo, opozorili Vas moram na svoj ukaz." Tu je Natalija zadujipot poljubila svojega sina, ki je koj potem odšel v spremstvu redarjev na kolodvor. Kraljica je stala pri oknu ter jokaje migala v slovo svojemu otroku, ki se jo rosuim očesom obračal proti vili. i
Telegrami.
Dunaj, 19. julija. »Armceverordnungs-blatt" je objavil cesarjevo lastnoročno pismo na FZM. Kuhna, ki jako laskavo omenja povodom petdesetletnice njegovega vspešnega in izvrstnega delovanja v miru in vojski. Ker vojaško razmero zahtevajo, da drug prevzame dosedanje njegovo poveljni.štvo, prestopi v disponibiliteto s pridržkom druge službo in izrazom zahvale in priznanja za dosedanje vrlo službovanje.
Kronstadt, 18. julija. Ladija „Slavjanka" s častniki in krmarskim vojaškim korom jo danes odrinila v morje, da pripelje nemško brodovje v luko; čakala jo bo pri ITocli-landu.
Kronstadt, 17. julija. Carska ladija „Ca-revna" s caroin in carjevno na krovu je ob V2 6. uri na poti v Petrovi Dvor mimo priplula.
Dagerot (Estlandija), 18. julija. Cesarska ladija „Holienzollernli z ostalim spremljajočim mornaričnim oddelkom je danes zjutraj priplula mimo JJagerota.
Chicago, 18. julija. Zasledili so zaroto ter našli 12 dinamitnih bomb, eden revolver in eno bodalo. Ista je nameravala uničiti sta-novališča pri zadnji pravdi zoper socijalisto vdeleženili sodnikov, sodišče, druge javne stavbe in vredniške pisarne. Tri osebe so zaprli.
Washington, 18. julija. V republiki Venezueli jo vstaja.
Tujci.
16. julija.
Pri Maliču: Pfeifer, fin. nadsovetnik, iz Trsta. — Geza Gombo, trg., iz Budimpešte. — J. Goltsch, trgovec, iz Prage. — Simon, nadzornik, iz Maribora.
Pri Južnem kolodvoru: A. Gylini, S Gentilomo iz Trsta. — J. Ballis, P. Jugovic z Vrhnike. — Anton Zakrajšek iz Reke. — Diminieh, pristav, iz Istre. — Kraus, trgovski pomočnik, z Vrhnike. — Bensa, duhovnik, iz Gorice. — Lohr, pozlatar, z Dunaja.
Tremensko sporočilo.
št. 12312.
Razglas.
(o
. V ponedeljek 16. dan t. m. zjutraj se jo, priklatil iz ljubljanske okolieo v mesto kim>s{-j takoimenovani brakepos, srednjo velikosti, belo in črno pisano kože, je tukaj več psov napadel in oklal. Ta pes' bil je od straže opoludno pobit.
Sekcija, ki so jo takoj vršila, dokazala jo, da jo bil pes stekel.
Vsled tega se na podlagi po^.lve z (]uo 21». februarija 1880. 1. št. 35 drž. zm.. V!(j vse mesto od današnjega dno počenši trimesečni pasji koiiluinac vpelje in ukaže, da smejo psi v tem času le s trdno torbo okoli letati, ali p,i se morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto okoli letali, bodo se p o 1 o v i 1 i in pokončali, proti nemarnim lastnikom pa so bo pošto p a 1 o po dotičnih postavnih določbah.
Ob jednem se omenja, da bode postavne varstveno naredbe za 4 kilometre daleč okolo mesta vpeljalo c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani.
Mestni magistrat ljubljanski
17. dan julija 1888.
Župana namestnik: Vončiria. m. p.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Miit© oprave^
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
__oo
Naznanilo.
Županstvo v Mengši naznanja, da je slavna c. kr. deželna vlada dovolila mesto sejma sv. Urbana
semenj na dan sv. Ane 26. t. m.
Janez Leree,
(1)	župan.
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
•v Ljubljani, Šclenburgore Tilice št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO tri. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki, s podobami zastonj in franko na za-htevanje.
kttxxxxxxxxxxxxxxxx
x Brata Ebcrl, *
Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X in napisov.	X
_ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenike na zahtevanjo. '•O
xxxxxxxxxxxxxxxxxl