Številka 125. Izhaja vsaki dan udi ct fledeljali is praznikih ot» 5. uri. o tonedeijKifi ok 9. uri zintnj. Posamične SteTilke se prodajajo po 3 nvč (ti sootink) • v mnogih tobakarnah v Tr*tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Št. Petru, Sežani, Nabrežini, S*. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. One oglasov se računajo po vrstah (široke 73 man, visoke 21mm); za trgovinske m obrtne oglase po 20 stot. ; ra osmrtnice, zahvale, poBlanice. oglase denarnih zavodov po SO stot. Za oglase v tektftu lista do 5 vrst K 20, vsaka nada-" j na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. heseda. najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". _Trst, v ponedeljek 7. maja 1906. Sditiosl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Tečaj XXXI. Sarofinlna snai& za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 uesece ♦> K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO : nI. Giorgio Galatti IS. (Narodni dora>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija liste ..Edinost'- v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. IS. Poštno-hranilnieni račun št. Ml.K« V edinosti je moč! TELETOM i t« V. 1157. Brzojavne vesti. Parlamentarne volitve na Ogrskem. Krvavi izgredi. SZATMAR 6. V Amacz-Krasovskem okraju je po zmagi pristašev neodvisne stranke nastal pretep med temi in Komuni. Tri osebe so bile ubite, mnogo pa ranjenih, med temi šest težko. Atentat proti generalnemu guvernerju z - -- Dogodki v Rusiji. Nova kazenska pravda proti Gorkiju. PETKIMiRAD 6. Kakor je zvedela „Petrvgrajska brz. agentura", se uvede proti Gorkiju nova kazenska pravda, (ior-kija obdolžujejo, da je v inozemstvu širil revolucij on ar no gibanje proti Rusiji. Poljaki v državni dumi. VARŠAVA 6. Po dosedanjih izidih volitev bo v drž. dumi 59 Poljakov, večinoma nacijonalnih demokratov, to je pristašev vse-poljske stranke. Poljaki, izvoljeni na Li-tuanskem, se pridružijo „kadetom4' in ne poljski stranki. Spopad med socijalnimi demokrati in policijo. LVOV 6. Danes se je vršil tu shod socijalnih demokratov. Po shodu so vde-leženei šli pred spomenik Mickie\viczev, kjer sta govorila dva voditelja socijalnih demokratov. l\o je policija konfiskovala rudece zastave, prišlo je do spopada med množico in policijo, ki je demonstrante razgnala. Sest oseb, med temi tudi en redar, je bilo lahko ranjenih. Aretovanih je bilo ver oseb. Ceremonijel za otvorjenje dume. PETRO* i RAD C>. Ceremonijel za otvoritev državne dume se bo vršil nastopno: Dne 10. t. m. se zberejo vsi členi državne dume v Ta vrisk i palači. Od tam se v (ivornih kočijah odpeljejo v zimsko palačo, kjer bo v navzočnosti carja, carice, carice-udove in vsega dvora prečitan prestobii govor..Nato se členi vrnejo v Tavriško palačo, kjer se bo vršila volitev predsednika in drugih členov predsedništva. Zvečer se otvori v plemski dvorani novosestavljen državni svet. v MoskvL MOSKVA (i. Proti generalnemu guvernerju Dubasovu je bil danes ob 1. uri po-poludne, ko se je vračal iz 1'spenskeje stolnice v palačo, izvršen atentat z bombo. 1 >u-kisov je bil ranjen na nogi.. Adjutant in straža sta bila ubita. Razun tega je bilo ranjenih nekoliko oseb izmed občinstva. Storilec, ki je imel častnisko uniformo, je bil tudi ubit. Slovenski kmet, zahtevaj svoje pravice v Soli in uradu ! Ta klic se je slišal že neštetokrat po slovenskih pokrajinah, toda naš kmet se je le redkokdaj odločno potegoval za svoje postavno mu zajamčene pravice. Njegovi iaži-prijatelji so ga znali vsakokrat pomiriti, da je spal dalje in ni kalil miru. nemškim uradnikom, nemskutarjem in drugim gospodom enake vrste, ki sc redijo ob žuljih njegovih rok. Toda dalje tudi on ne mara tlačaniti in na lastnih tleh hoče da so si učenci vbili nekaj nemških besed javilo 1390 delnic a na istem je zastopalo v glavo; vse drugo pa, česar je človeku'21 delničarjev 1040 delnic se 104 gla-vedeti potreba, se je zanemarilo. — Ljudske sovi. Občni zbor je otvoril predsednik šole so namenjene vsemu ljudstvu. Zato se dvorni svetnik g. Anton V u ko vic, mora v njih, da so res koristne vsemu kateri je konstatiral najprej sklepčnost ljudstvu, poučevati v domačem, ne pa v tujem, otrokom nerazumljivem jeziku. To ter pozdravil navzoče delničarje, ki so prišli razun iz Trsta, tudi iz Ljubljane, priznava vsak pameten človek, tako se Reke in Dalmacije ter s tem pokazali za-godi po celem svetu ; le pri nas Slovencih j nimanje za zavod. Prehajaje na predmet bi se naj ravnalo narobe, kakor da bi sc občnega zbora, povišanje delnišk? glav-nam nalašč hotela zapirati pot do vednosti j niče, je gosp. predsednik motiviral po-in večje omike ! Ljudske šole imajo le tam trebo povišanja delniške glavnice, ka-dober uspeh, kjer so osnovane na podlagi j tera je bila ozirom na važnost Trsta kakor velikega trgovskega mesta že 1/. vsega začetka premala. Omenjal, je da se poslovanje banke jako naglo in ugodno razvija materinskega jezika, to je: kjer govori učitelj z otroci in jih poučava v materinskem jeziku Žalostno bi res bilo za nas Slovence, ter da je banka za Kratkega svojega ob-ako bi se v teku 40 let v tem oziru naše ! stanka od komaj dobrih pet mesecev do biti sam svoj gospodar ter zahteva odločno, ! razmere ne zboljšale. Z veseljem in po-' segla dobre vspehe ter si stekla tudi dobro da se njegov jezik upelje v šole in urade. | nosom se oziramo na lepo število čisto j ime na trgu. Opozarjal je slednjič na okol-Skoraj pred 40 leti je pisal odlični štajerski narodnih sol, kjer se mladina v resnici nost, da so vse veče banke v Trstu in v rodoljub, ki je osivel v delu za blagor j poučuje in pripravlja za življenje in kjer Beču v zadnjem času povišale svoje del- svojih slovenskih rojakov, o tej važnej ji £0la ni mučilnica. Toda žalibog, da se niške glavnice, katera okolnost še bolj sili stvari sledeče „Zakaj so ljudske šole? Da §e nahajajo posebno ob meji ljudske šole, se otroci v njih izrejajo v krščanskem fcjer zaslepljenim starišem ni toliko, da se duhu in se naučijo vsega, česar jim bo v življenju potreba, t. j.: brati, pisati, raču-niti, nekoliko iz pnrodopisja, zemljepisja, otroci naučijo za življenje potrebnih stvarij, ampak, da si zabijejo v glavo v taki po-neumovalnici nekaj nemških besed. Od tu o kmetijskih delih, vinarstvu, sadjereji itd. I prihajajo nevedneži, katere naši nasprotniki Ako se vsega tega otroci le nekaj naučijo, j izrabljajo v svoje sebične namene pri imajo dosti posla. Vpraša se, v katerem ; vsaki priliki. Umazano izdajstvo bi bilo, jeziku se naj otroci v šoli vsega tega Di kaka slovenska občina se še kedaj nauče ? To vprašanje je prav za prav potegovala za nemški pouk v ljudski šoli, čudno. — Najpriprostejši človek bo brez kakor je to storila pred kratkim časom v premišljevanja odgovoril : Otroci se morajo poučevati v tistem jeziku, katerega znajo, katerega doma govore ; pri Nemcih v nemškem, pri Angležih v angleškem, pri Slovanih v slovanskem, tedaj pri Slovencih središču Slovenskih goric sebi v sramoto, našemu sovragu pa v veselje. Slabše st godi slovenskemu kmetu če stopi v kaki urad. bodisi zaradi tožbe ali druge razprave. Tukaj se mnogokrat šopiri v slovenskem jeziku ! To je edina naravna nemščina, in nemški uradnik se ti obnaša, pot, da se otroci najhitreje izurijo v vseh: kakor da bi bil kmet zaradi njega na potrebnih vednostih. Ljudske šole niso; svetu Kdor med Slovenci ob slovenskem nikjer za to, da bi se v njih otroci učili j kruhu živi, ta naj tudi slovenski jezik spo-govoriti tujih jezikov. Kako bedasto in štuje ! Ti slovenski kmet, pa se poslužuj nepremišljeno delajo tedaj ljudje, ki so i svoj h pravic; nastopi odločno in zahtevaj, omenjamo le glavne številke prometa, sicer po rodu Slovenci, ki se pa sramujejo j da se vsaka stvar reši v tvojem materin- iz katerih se razvidi nagel napredek svojega slovenskega jezika, in v enomer ! skem jeziku in ne daj se strašiti od {zavoda. Jadransko banko«, da poviša i ona svojo glavnico, ako neće zaostati za drugimi ter ako hore vspešno delovati. Natančneje podatke da bode podal družbin ravnatelj g. Antić, iz katerih bode razvideti razvoj zavoda. Končno je predstavil g. predsednik vladnega komisarja g. Edmunda Fabijani-ja, c. k. namestništvenega tajnika, katerega je prosil, da v svojem svojstvu podpira zavod in gosp. notarja dr. Zencovich-a, kateri je bil pozvan da vodi zapisnik občnega zbora. Na to je pozval družbinega ravnatelja gosp. Antića. da referira o vzrokih, ki so bili merodajni za upravni svet, da predlaga povišanje delniške glavnice. Ravnatelj gosp. Antić je v daljšem govoru obrazložil potrebo povišanja delniške glavnice ter podpiral svoja zanimiva izvajanja se številkami. Iz teh številk kričijo : ..Sole morajo biti nemške lM S tako ' čmernih uradniških obrazov, kajti postava tirjatvijo kažejo te nemškutarske, od tujih 1 in cesar sam nam je to pravico zagotovil! PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoa. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. nam Slovencem sovražnih ljudij zmotene reve, da pač ne vedo, zakaj so domače .šole_ Sami so ob svojem času trgali zastonj hlače po šolskih klopeh, ker niso bile šole j pametno uravnane. Naučili se niso niti i nemškega, niti slovenskega ; postali so polovičarji in v svoji nevednosti zdaj ne spoznajo, kaj je bilo krivo, da se niso ničesar naučili. Temu je bilo edino to krivo, da se je v šolah gledalo le na to, Po ..Slov. Staj" Prevel 2ff. C—č. — Nič ne de ! je mahnila vedeževalka in če bi padali doli sami frati, jaz moram. Daj mi plajšč in kapo. — Ali, nikari! Kaj je taka turška sila, da moraš staro glavo nositi o polu-noči iz-pod strehe na tako ne vreme ? — Moram k bolnici na mestni strani preko potoka, je odgovorila stara, obolela je hudo in moram k njej. — Saj moreš to tudi jutra za rano. — Xe, ne ne! Ne odvračaj me. Do zjutraj more tudi poginiti sirota, ker jo je spopadla huda vročica, a rešiti jo moram, moram — je dodala Gončinka odločno. Ona mi je v mojem življenju že dosti dobrega storila, a jaz sem se jej zarotila, da ne pozabim tega, da jej bom na pomoč v vsaki čas, pa če bi imela pri tem tvegati glavo. — Pa bodi tvoja volja — je rekla zvonarica, zganivša z rameni — ako se ti logodi kako zlo, nisem kriva jaz, Gončinka! - 1 — Dobro, dobro, kuma zvonarica, to ni prva noč, da grem na dež. Ej, tudi strela me je že videla na ulici izven hiše. Nu, daj. kuma, za božjo voljo, je odklenil Paviša vrata, zmočim se kakor modra kokoš. Res je, vidiš — je potrdila zvonarica in je šla puščat Pavišo v hišo. V hipu je bil ta propali človek v sobici Gončinkini in se stresel, da so kapljice dežja letele od njega kakor od mokrega pseta. — Dober večer, ženski glavi. Tu sem, mati. Uf! To je danes vražje vreme, kakor da prihaja voda iz vseh nebesnih studencev pak hoče zaliti ves ta nevoljni svet. Da mi ni radi tebe, Gončinka, in da ti nisem tako trdno obljubil, ne bi se bil izvlekel izpod svoje mehke slamice. Nu,' daj, da kreneva — polnoč je blizu. — Čakaj, čakaj, ga je tolažila starka pokašljevaje, sedaj, sedaj ! Kdo bi bil niti mislil, da navstane danes tako grdo vreme. Sedi, dokler se * ne opravim, pa na požri malo. Paviša se je spustil na trinožek, stoječi v kotu, vrgel kapo pred se na tla ter potegnil iz Gončinkine čutarice dva trikrat. Med tem se je starka pripravljala. Obula je čižme, omotala si glavo s črnim Domače vesti. Izvanredni občni zbor Jadranske banke V Trstu se je vršil včeraj ob 10. uri pred- li lagaj na: izdatki 12,349.680 K 40 st., dohodki 12 330.390 K 10 st.; dolžniki 23,458.893 K 55 st., upniki 23,646.907 K st. d e v i z e : izdatki 3,859.671 K 89 st., dohodki 3 393.487 K 59 st.; valute: izdatki 399.150 K 54 st., dohodki 391.223 K 40 st. ; eskompt: izdatki 3,473.928 K 1 1 st., dohodki 2,550.518 poludne v dvorani »Slovanske čitalnicec. J K 19 st.;efekti: izdatki 946,262 K 06 st., Na dnevnem redu je bila edina točka : po- dohodki 924.47 1 K 25 st. ; h i š a 2 18.950 K višanje delniške glavnice od 1,000.000 na | 50 st. 3,000.000 kron. Za občni zbor se je pri- Vse te številke se nanašajo na dobo volnenim robcem, opasala se z jermenom, na katerem je visela kožnata vrečica. Za pas je utaknila nekoliko stekleničic leka, odela si plajšč, vzela palico in vprašala, prekrižavši se trikrat : — Paviša, ali si vrel svetiljko? — Sem, Gončinka, stoji zunaj pred vratmi. — Dobro! Pojva sedaj v imenu božjem, Paviša! je rekla stara odločno, obrnivša se proti zvonarici, ki je na pol zaspana zevala pred vratmi svoje sobice. Z Bogom, kuma, spavaj sladko ! Ne treba me čakati. Bog ve, kako se bolezen zasuče, pak bi moglo biti, da tudi do zore ne pridem. No, za to si ne delaj skrbi, kuma ! Lahko noč! — Lahko noč ! je zamrmljal Paviša. — Lahko noč ! Srečno ! je zazevala razčesana zvonarica, zaklepajoča nizka hišna vrata za nočnima potnikoma. Dež je padal vedno silneje, vejevje se je treslo pod vodo, s streh so pljuskali široki slapi na ulico pred hiše, stvarjajoči kalna jezerca. Nič ni bilo videti, vse je bilo temno kakor v rogu ; čutil si le, kako se hladna voda neusmiljeno siplje na ta svet. V tem času sta stopala Gončinka in Paviša od „Žoltega brega" po blatnih jarkih in silnih mlakah. Starka seje čvrsto opirala na svojega spremljevalca, ki je z levo roko držal malo svetiljko, zavarovano steklom. Tanki žarki so padali pred nju na tla in se daljšali kakor svitla proga v motni vodi. — Ha ! se je stresla stara, da naju je moral ravno ta vrag zalotiti v taki noči. Le par trenotkov sva na ulici in že se mi prileplja srajca na telo in mozeg se mi trese v starih kosteh. — Nič za to, Gončinka, teh nekoliko kapljic dežja more človek že pretrpeti, ko ga kliče toliko cekiničev. Sedaj je blaten, a pozneje bo zlat dež. — Hi ! Hi ! se je zasmejala starka v noč, zlat dežek bo, dragi Pavišica moj ; ali trd je bil ta vrag, ta gospod Grga. — Da, trd, kakor staro kuhano meso — je potrdil Paviša — in dosti sem se potil, da ga omehčam. Navijal sem žice, pritiskal sem in tja, ali gospod Grga ni niti črnnil v odgovor, kakor da je nem, gluh in slep. Slednjič sem ga začel huje prijemati, zagrozil sem mu, da vsa zgodba o škofovi smrti pride na dan; rekel sem mu, da svet izve, kako da je dal po tatu ugrabiti Zivanovega jedinca in več tega. — Ah ! Ah — je rekla stara torej si ga hudo navijal in motal. A kaj je on na to ? (Pride še.) od 13. novembra J905, katerega dne je j je bila že bolj podrobno označena v .,Edi-zavod počel poslovati, pa do 30. aprila t. 1. j nosti" od 24 /4. Na vstanovni občni zbor Vseukupni promet v tej dobi je znašal nad j je došlo lepo število občinstva ter prijav-104 miljonov kron. j ljenih udov, kar nam daje upanje, da bo Gosp. ravnatelj je še omenjal, da je j mogla ..Ilirija" ob vspodbuji in blagohotni banka kupila hišo ter da se preseli v ! podpori slav. občinstva ter s požrtoval-lastne prostore. * ' nostjo in ljubeznijo svojih delujočih članov Po dokončanem poročilu ravnatelja je I vspešno vršiti svoj vzvišeni poklic, ki je gosp. predsednik dal na glasovanje predlog 1 izobrazba duha in srca z gojenjem naše upravnega sveta, ki se je glasil: mile slovanske pesmi. Kajti: če tuga nam a) da se poviša temeljna glavnica za tare srce, pesem je ona, ki nam blaži daljna 2000000 kron; gorje. Po kratkem pozdravu g. predsed- b) da se pooblasti upravni svet, naj nika pripravljalnega odbora na zbrano po svojej u vidnosti in z ozirom na obsto- občinstvo, kateremu je isti v kratkih be-ječe okolnosti izvede to povišanje ali na sedah razložil pomen dneva, bila so pre-enkrat, ali postopno ter da sam odredi čitana društvena pravila, katera so bila pogoje in kurz. po katerem se ima izdati enoglasno odobrena. Potem se je vršila nove delnice, ali vendar tako da ozirom volitev novega odbora. Na predlog zboro-na 5 društvenih pravil ta kurz ne bode valca g. Rud. Bradača bili so v novi odbor nikakor pod nominalno vrednostjo delnic, izvoljeni sledeči gg. predsednik : Josip Prah, Ker se na poziv ni nikdo oglasil k tajnik: Josip Gregorič II, blagajnik : Andrej temu predlogu, je gosp. predsednik dal Vidmar ; odborniki : Fran Seles, Anton predlog na glasovanje, kateri predlog je Moravec, Ignacij Golje všek in Miloš S vab ; bil enogiasno sprejet. Xa vprašanje delni- namestniki : Pavel Gulič in Andrej Tr-čarja g. Zvonimira Bjelovučić-a iz Janjine novec: pregledavalci računov: Anton Sve-(l)almacija) misli li banka raztegniti svoje tina, Fran Gombač in Anton Makor. Po poslovanje tudi na Bosno, o čemer se in- dovršeni volitvi zahvalil se je novoizvoljeni teresirajo mnogi, je odgovoril g. predsed- predsednik za izkazano mu zaupanje ter nik, da hoče banka poslovati z balkanskimi je zagotovil, da bo delal kolikor bo v nje-zemljami sploh ter da z Bosno že dela, govih skromnih močeh :a napredek in kar je vzlI gosp. interpelant na ugodno proč vit naše dične »Ilirije«, da bo tako znanje. Ker se ni nikdo več oglasil je g. tudi ona mogla vsporedno z drugimi brat-predsednik zaključil občni zbor zahvalivši skimi društvi vršiti svoj vzvišeni in plese prisotnim še enkrat na vdeležbi. meniti namen. Tem besedam je sledil topel + Cvetko Rubetić. U petek je v Za- apel predsednika na navzoče, naj vsaki po grebu umrl Cvetko Rubetić, pred- SVojih močeh podpira »Ilirijo«, bodi kakor sednik društva sv. Jeronima in kanonik podporen član bodi kakor delujoč. Čim zagrebškega metropolitanskega kapitelja, več udov bo imelo društvo tem lažje bo v starosti 04 let. vršilo svojo dolžnost kakor narodna trd- Narodnjaška — nerodnost. Prejeli smo: njava proti njim, ki nam hočejo vzeti naše V »Rdečem Praporu« od dne 27. aprila najsvetejše, to je naš materini jezik, da bi t. 1. čitamo neki zelo neslani dopis, poslan nas potem toliko lažje narodno vsmrtili. iz Trsta v Ljubljano. Mi smo celo uver- Vsakdo, komur je Bog dal dar petja, naj jeni, da »Rdeči prapor«, ako bi iz- se Vpiše v našo „Ilirijo", a drugi prijatelji hajal v Trstu, ne bi bil vsprejel take — na&\ naj ne pozabijo vpisati se kakor pod-neslanosti. Širom civilizovanega sveta in porniki. Tebi pa, dična »Ilirija«, ob tvoji tudi pri socijalistih je navada, da pevska vstanovitvi naše najiskrenejše želje: rasti, društva izkazujejo svojim bivšim pevcem cveti ter budi naš mili slovenski narod poslednjo čast s pevanjem žalostink ob z našo iepo pesmijo ! Pod tvojim okriljem mrtvaškem odru, na ulici in na grobeh. j naj se zbirajo sinovi našega naroda nam Te navade — da-si je po mnenju socijai-: v ćast jn p0nos, a izdajalcem in odpadnih demokratov barbarična — se drži tudi, nikom v sramoto, da tako tudi s tvojo po-pevsko društvo _Kolo" v Trstu. Kakor! močjo zašije enkrat našemu narodu solnce drugim svojim pokojnim členom je od- boljše bodočnosti, delek tega društva zapel tudi ob mrtva- y imenu več zborovalcev škem odru pok. Bukoviča, ki je bil svoje- Greg o rij Zenko, nov ud. časno tajnik, blagajnik in večleten odbornik i A|(ad tej?n dnjšty0 vTabori- v Gradcu 100.000 rubljev. njegova soproga pa 50000 rubljev; njun dvor se vzdržuje tudi iz državnih stroškov. Otroci carjevi dobivajo do polnoletnosti vsak po 35.000 rubljev. Za doto dobivajo hčere in unuki-kinje carjeve po en milijon, pravnukinje po 100.000 rubljev, druge potomke po 30.000 rubljev. Iz apanažne blagajne dobivajo : sinovi carjevi razun prestolonaslednika 1,150.090 rubljev, ko postanejo polnoletni, 200.000 ko se oženijo, 35.000 za vzdrževanje dvora in 40.000 za njihove soproge. Veliki knezi dobivajo, ko se oženijo. 150.000 v dar nevesti itd. * Pomanjkanje žensk v Ameriki. Neki londonski list razpravlja o veliki nepriliki, ki kmalo zadene Ameriko s tem, da bo primanjkovalo žensk. V Ameriki se rodi čim dalje manj žensk, tako, da sami Amerikanci jemljejo za žene evropejske nase-Ijenke. Amerikanci pa imajo raje Evropejke radi tega, ker so dražestneje in p r. »dneje. Ali še neko drugo dejstvo je krivo, da primanjkuje žensk v Ameriki Naseljenci so namreč skoraj sami možki in to večinoma neoženjeni. Vsak teden pride v Ameriko nekoliko stotin neoženje-nih ljudi a le malo žen in deklet. Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli dne 6. maja : Anton Medanič s soprogo, pom. kapetan, REKA ; Vladimir Narajevski s soproeo, uradnik, LVOv ; Tobija Roth, potnik. BEKESCABA : Maria pl. Piantoni, zasebnic*. REKA: David Wcnitzky, troj ic REKA ; Humbert Roasi. uradnik, DUNAJ ; Konrad Haumer, trg. DUNAJ; Josip Kub.lt. kaplan, LOUSCOVICE ; Martin Atlasz, urednik, BUDIMPEŠTA ; Bernhard iSpeisser, tovar, potnik. DUNAJ; Krsto Moretti z družino, uradnik, ZADAR. riril7i'nQ se9toječa iz moža, žene in otroka, išče l#l llAlllCl za poletje raeblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in si. er s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinjp, ako inožno zmalini vrtom, bodisi tudi pri kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli" „Inseratni urad Edinost *. Za neko podjetje ozirom.. Upraviteljico za pisarniške in blagajniške posle. Zahteva se, po možnosti, kavcijo, oziroma ugodne informacije; po-znauje slovenskega, itlijanskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe p«d „Vindobona ll(i- — Trst. Glavna pošta (Poste restante) rionQr*M P'0*' poroštvu more sleherni vdobit Ucllal ■ ■ vsako svoto denarja pod jako ugod-jemi pogoji. (Odplačilu naravnost malenkostna). Posojila se preskrbe v najkrajšem času. — Obrniti se in ustmeno ali pismeno na Josipa Z i d a r i č, Trst ulica Rossetti št. 45. 450 ' ima v sredo, 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer v lokalu „Sonnhammes" (vogal Korosistr. ..Kola". Kedo bi bil mislil, da si stem činom pijetite nakoplje „Kolo- naslov - barbarov!!! Vdova narodnjaka (ali j __Mucharg. } svoj j. redni občni zbor s sle. socijalista, kakor že žele tržaški demo-:^ vsporedom : I. čitanje zapisnika-lcratje), je bila popre) obveščena o namen | n poro6Uo odborovo ; HI. semestralno pevcev »Kola«, in je bila istim hvaležna, j poročilo posamezaih funkcij on a rje v ; IV. Na tem pa, da jej je ob pevanju žalostink sprejem novih članov . V. volitev novega prišlo nekoliko slabo niso bili krivi „bar- :odbora . VI siučajnosti. Slovenski gosti barični" „Kolaši" — ampak neizmerna dobrQ došli , žalost vdove po izgubljenem soprogu. i ..Škrata" jc izšla iS. številka z mno Kaj naj si »narodnjaškU pevci domi- ' ffimi"lepimi iiustracijami. »Škrate stane v šljajo in kako naj izražajo sožalje svojim tobakarnah IO stot. bivšim členom — in kako naj tešijo vdove pQ enem mesecu Včeraj predpoludne to bodo ti »nerodneži« že sami vedeli in ^ bn na trgu Goldoni aretovan 37 letni ne potrebujejo nikakih navodil od ljudi, teŽ£jk Bernard D ? in sicer na zahtevo MlsiHoiliP ve5Č slovenščine, nemščine in itnli-lfll<4Ut/llll» janščioe, v pisarniških stvareh izvež-bar. i5če primerne službe. — Ponudbe se prosi pod .Pridnosti* — „Edinosti*4. 4:) 5 Deček Osebni kredit! S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom. dvornim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem. ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste 11:1 */* — 25 let proti mesečnimj]l/4 l/s 'n Poletnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). 4«/0! 4%! 4°/0! Healni kredit ! od 300 kron naprej na 1.. 11. in lil. zastavo za posestnike polja, obresti, hiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in druzih studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč do "U dela cenilne vrednosti, fcitavbeoi kredit! Na gradnje vsake vrste v 2—:> obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presoje vanj a po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in francozko-angležkih zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt ! — Priloži naj s«-znamka za odgovor ! MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohanv-Uteza 1 !»/P. ____ * urar §TRST - nI. Poete nnore M. 91 priporoča velik' izbor ur: Ornega, j Schaffhause, Longinas. Tavanes itd j I- kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ' > ure za gospe. Izbor ur za birmo, j Sprejema popravljanja po nizkih cenah. J ANTON SKERL irehani^j. zvprisožaai zvadeasc. Trst - Carlo Goldoni j ev trg 11 - Trst Zastopnik tovarne koles ia niotokoles „Pncli" «e »preju.e takoj v trgovino jeatvin kot ; vajenec ve§č slovensko in »ko mogoče nemško. Naslov pri uradmštvu ..Edinoati518 \tg%n\n moderno zidana enonadstropna hi.^a z V CLJa, balkonom in lepim vrtom v krasnem kraju na Gorenjskem se zamenja za stavbeno parcelo v Trata ali bližnji okolici. Kdor želi pojasnila, naj blagovoli vprašati pod šifro „Letovišče 90 ki sami ne vedo, kaj hočejo. lahkoživke Ivanke Leuc. Ta ga je pa dala Ako pa socijalisti mislijo, da bi naj aretovati zato< ker jf- je pred enim raese-se odpravilo pevske in druge barbarizme, cem ukral [z st2novanja Več dragocenosti naj izdajo posebne zakone, da bomo vsaj vedeli, kaj smemo in česa nam oni ne do voljujejo ! vrednosti 60 RncnnHinna 17-letoa, lepe zunanjosti, vešča UUOpUUlOiia slovenskega, italijanskega io nemškege jezika v pisavi in v govoru, išče njej primerne službe. Več pove „Inseratni urad Eoinosti '. roo Rllliro^ krasen, na najlepšem in uajzdravejem UVUl BO griču pri Trstu, proti ju^u, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati v „Inseratnem uradu Edinosti". rtfiO Parcele obširnega zemljišča, naliajajoč^ga se na enem najzdravejih gričev pri Trstu, so na prodaj. Zemljišče je prip a?uo za zidanje dvorcev in hiš. Informacije daja „Inseratni urad Edinosti". Mil Išče se dečka Ponudbe na ..Inseratni urad Edinosti' okolo 14.—15 let starega prodajalnico jestvin. ">l(i za obdelovati vinograd in za pomagati pri živinoreji sprejme se takuj. Naslov na „Imeratoi urad Edinosti". 517 Hlapec Najfinejše in nekaj denarja v skupni kron. Aretovana je bila 37 letna lahkoživka Ako nimajo dotični dopisniki drugega josipina a., in sicer na zahtevo zidarja pametnejega gradiva za napadanje pevcev- josipa kateremu je ukradla novčarko, delavcev potem bi že lahko pustili pero in y kateri je imei g kron in 36 stotink. porabili svobodni čas za kaj bolj resnega! Najdeno. V ulici sv. Spiridiona je včeraj ncUlMZllO ill jedilllO Olje Najboljše bo pa, da nas puste na miru, y jutrQ neki rec}ar našel novčarko, v ka- t se vdobi pri kakor puščamo mi njih. Ce pa hočejo boj, terf je bilo 6, kron denarja. j " HUrodlli zalogi olja-- se bomo znali bojevati tudi mi. Xeki drugi redar je v uHci Foscolo Barrlera Šle7. 3- Ivan Millonig, lastnik Da pa je tudi nekaterim železniškim na*el , kron^ Oboje se nahaja na policiji. ; demokratom nekoliko »slabo« prihajalo, ___' na tem — priznajmo le -- je utegnila res RžlZnO VOStl _ _ Napeljava in zaloga električnih zvončkov, luči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica popravljanje šivalnih mr.>jev, koles, motokoles itd Velika zaloga pripađkov po tovarniških conah. ^ TELEFON štev. 1734 1 V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jaal) ulica Mm 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po lconk* renčnih cenah v najem. :zzz | Ivanka Doreghini TRST. Ul. Madonnina štv. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, |niaiKufaktur. ur, slik zrcal Ui tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. CENE UGODNE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. biti kriva, slovenska pesem . . . Zakaj pa je slovenska . . . . j*-! »Kolasi«. Novo vstanovljeno pevsko društvo „Ilirija"* pri sv. Jakobu v Trstu je imelo v nedeljo dne 2 t. t. m.'svoj vstanovni občni \L državnih sredstev. == ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. + civilna lista členov carske rodbine. Kožuhovinar in izdelovalec kap »Birš. Vedomostic poročajo o civilni listi odlikovan na razstavi v Trstu leta 1832. členov ruske carske rodbine nastopno : i —; 7=- C vilna lista carice znaša na leto 200.000 1 Yn\[U ZalOgA fcOŽUtlOrill 111 fap U VOjaitt iil ClMSte rubljev; razun te^a je njen dvor plaćan zbor. Vstanovitev teg-a pevskega društva Prestolonaslednik dobiva na leto Izvršuje poprave hitro iu za ni^-ce cene ; a.iiejeaia v shrumbo ziaiste kožuhovine ter jamči za ^Kodo provzročeno po moljih in po požaru. _ - m Mmzi „ešLAVIJA" sprejem* zavarovanja člo-▼eikega življenja po najraznovrtstnej§ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j« ugodno zavarovanje na doživetje in smrt t zmanjSujočimi M vplačili. Vsak član ima po preteku petih let ococco: pravico do dividende, coocc „Slavij a" ▼zajemna z&vamalna Ma t Praifl. — Rezernu fond 31,855.386-881. i2s!aća*8 0^0«: 82,737.159 57 K. Po Tclihoati drugm rmajemnu mstrmroTalnic* naše drŽave a raezhozi ml orana Ico-narodno upravo. ▼u ic*&anlta d&Ja: Generalni zastop V r:Harue «0 T bratn! tereni V 12 &SJ" Tovarna pohištva ' S ' ulica Tesa štv. 52. 7\ (lastna hiša). ( ZALOGA: PinZZft RCSflRiO (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobeno konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih DvtrOTM o o nik brozplaino v , ... — i o ' i O i I O ' I O I i O I >c» '—^ Zavaruje poalopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdutn" podpore v narodne in občnok iristne nameno. .