71. številka. Ljubljana, petek 28. marca. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti preieman za a v stro-ogerske dežele za celo leto 18 gld., za pol 1 ta 8 gL, za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. J-0 kr., za en mesec 1 jrld  10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dij tke velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredniŠt vo je v Ljubljani v Franc Koltnanovej hiši št. 3 „gludališka stolba". 0 p ravnil* t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Rusk glas o nas.
Ruske velike novine „St. Peterburgskija Vjedomosti" se v svojem listu od 19 marca T Bvojej rubriki „Slavjanskoe obozrenije" tudi nas Slovencev spominjajo ter svojim ru ekim čitateljem povedo, kako je naš narod razdrobljen v šest provincij, tako, da moramo povsod „igrat' žalkuju rol" sredi Nčmcev". Zategadelj da imamo uzroka protiviti se tudi druzemu elementu, ki od Adrije sem na nas navaliva, namreč „protidejstvovaf usilivšeJBJa V posle inje godi italjanskoj propagande v1 jugo-zapadnoin kra>' A vatru". OJločuo bi Slovencem pomagati bilo, prave „St. P. V.", le z narodnim zjedinjenjem v jedno admiaistra tivno skupino ali „tofko togda, kogda uničto-ženo budet razdrobljeni je Slovencev, i črez Bojedinenije ih v odin nacionalni okrug b Bvoim upravIjenijem", s čemer bo-demo proti Italiji „slavjansko-nacionalni bol'-verk".
Oznanjevaje ta glas iz jedntga najglav-nejših peterburg.skih organov ruske Blovano-Jjubo narodne stranke, porabljamo priliko, da prosimo naše rodoljube, ki so zmožni zato io ki utegnejo, da naj ne čakajo družin temuč naj pridneje nego dozdaj (zlasti zadnje čase) dopisujejo v tuje liste o našem narodnem vprašanji, da svet vedno ia vedno zopet zve, da Slovenci smo in kaj da hočemo. Nekdaj, pred nekoliko leti, tako se nam hoče zdeti, bilo je po nam prijaznih novinah precej več o nas Slovencih čitati, prostovoljni domoljubni slovenski poročevalci o našej narodnej Btvari bo roarljiveje dopisovali. Naj to dobro delo zopet povzenio. Zlasti za ruske in druge Blavjanske novine naj bi so naši domorodni prostovoljni dopisniki potrudili, kolikor je mo
goče. Mi moramo pozornost bratov na se obračati kar moremo.
Nesreča szegedinska in Hrvati.
—v. Iz Zagreba 26. marca. [Izv. dop.] »Szegedin nij bil, ampak še le bode"; — te besede je čuti sedaj iz ust vsacega Mag-jara, ki v svojej razvajenosti dobro zna, da mora elementarna nesreča, katera je zadela te dni mesto Szegedtn, roditi koristni plod za ogersko deželo.
Ker se ravno zdaj nahajajo Magjari na zenitu svoje sreče in veličine, je verjetno, rekel bi gotovo, da se bode mesto Szegedin zopet povzdignilo lepše nego je bilo kedaj preje potopa, da bodo stanja, doslej iz presnega cigla t. j. iz na solncu posušenega in iz zmešanega blata napravljena, v prihodnje.! iz solidnega mateiijala sezidana, pa da bodo Magjari razen Budimpešte imeli v kratkem času še v Szegediuu drugo b tujimi troški po evropski urejeno mesto.
Pravo je, da se podpirajo poškodovanci ne samo po državnoj oblasti, katera je bč svojo nemarnostjo stranom zakrivila katastrofo, ampak tudi po privatuej dobrodelnosti, nego, kakor so Magjari in njihovi nemški prijatelji in politični zavezaiki nabiro milodarov od Budimpešte do Londona, od Berlina do Pariza in Kima osnovali, pa kako silno bije plat zvona in tolče po velikem bobnu vsa magjarska in nemška žurnalistika, biva jasno, da Magjari m j so zadovoljni, ako bi Be ljudem nadomestila le pretrpljena Škoda, ampak špekulira se dalje in tako, da bi vsak le količkaj oškodovani mag-jarski človek še nekaj dobička imel pri svojej nesreči, pa da bi se tem načinom tudi pri tej priložnosti uresničil pregovor, ki pravi, da nij nesreče brez sreče, samo bi o tem slu-
čaju sreča imela dosti veča biti od nesreče. — Pa želimo jim srečo Migjarom v tej zadevi, ker je „magjarorszag" vendar le rz nami združena posestrima zemlja" kakor se je naS ban v svojej okrožnici do vseh političkih oblasti) izrazil, ko jih je pozval, naj nemudoma nabirajo prineske za magjarske brate, ter jih v Z »greh pošiljko, odkoder se bodo novci odpremili našim bratom in sestram v Budimpešto. Tako; nesreča je tudi dobra včasih, ker sedaj imajo Hrvati lepo priložnost, da dejansko pokažejo bvojo simpatijo in svojo ljubezen do uiHgjarskih ose m s to letnih bratov. Sicer vendar trobilo Magjari v parlamentu in po Žurnalih, <la so Hrvati berači, da jih Mtgjari morajo uzdrževati; itd., pa bi le za silo vzeli tudi milodarov, ako bi jih kaj bilo in tehtnih, od teh beraških ali prosjaških bratov Hrvatov.
No, milodari od te strani bodo letos kaj mršavi; ne toliko zavoljo političnih antipatij proti bratom preko Drave, ker te umolknejo, kjer gre za pomoč nedolžno postradalim ljudem, ampak ker Hrvatska, čeravno nij tako ubožna, kakor so jo Magjari razvpiti, zares tuli nij tako bogata, kakor je ali bi imela biti Ogerska po trdenji samih Magjarov, a k temu je imela ta siromaška Hrvatska rediti m vzdrževati skozi tri leta bosensko rajo, in ravno zdaj ima podpirati svoje lastne rodne brate stranom so ieželane ob Savi, ki so tudi po letošnjej povodnji strašno trpeli. Ali to nij nikomur na svetu znano; — naša nesreča in pu magjarska, to se ve da nij vse jedno
Svet ima oči in vidi, ima uho in čuje, ali naše reve in nadloge ne vidi in je ne Čuje, 11 h to Be celo raduje ter si mane roke, ako se zve, da je zadela nesreča katerokoli pleme slovansko, kakor je to nedavno bivalo, ko se je pokazala ku*a na Ruskem.
M&tek.
Jezikoslovne reči.
Iz Slovenije. — M.
Vbodemo pisali namestu T. (Dalje.)
Ugovarjalo se nam bode, da mora vendar kak razloček biti med u in v v slovenščini, ker tudi slovnica tako uči. — Pri besedi „slovnica" mi hodi na misel dogodjaj iz dijaških let. Prijazni čitatelj oprosti, da stvar upletam, ki semkaj ne spada. Ustanovili smo si bili, se ve da na skrivnem, svoje društvo, „Vilinkrog" imenovano. Modro Brno sedevali v prijetnem kotu pod Rožnikom in rešetali pesni in spise, če jih je kdo kaj „skoval"; 15 nadepoluih glav nas je bilo, s predsedni kom in tajnikom itd., vedočih se strogo po parlamentarnem redu. Vsak je čital oddelek svojega Bpisa in potem smo drugi pravili in
utrjevali .svojo mnenje o spisu, ali bo ali ne | bo. Samo le grajati ni smel nobeden, za to smo imeli poseben paragraf. Kadar je kdo kako obliko zapisal, ki nij bila v slovnici na prvem mestu, gotovo se je vselej vzdignila večina, rekši: Slovnica tako pravi — razume vaj Janežičeva, druge no smo poznali — in če druzega dokaza nij bilo, „slovnica" je bila najmočnejši dokaz . . . ., stavljen je bil predlog, dan na glasovanje, in — „slovnica" je zmogla. — To ni nič čudnega. Naš horizont je bil še v povojih, drugih slovanskih slovnic še uu;mo poznali, na Blovensko smo morali v šoli prisegati, kak v na evangelij. 01 one blažene dobe je nekaj časa preteklo, in začeli »mo si ogledavati sestav jezikov, ali kakor g. Stritar porogliivo pravi, jeli Bino nekateri zahajati na „srenj slu pašnik", kakor „tingt-taugl" v prater To se ve, da smo si morali poprej nekoliko znanja nabrati, kajti brez tega ne more nobeden skozi vozel, ki na ta
Rpašnik" drži. Oe nemarno druge koristi od tega, saj to inibino, da vemo pisavo presoditi in reči, ta oblika je pravšna, ta pa ne, in če to moremo, nam ne treba „jurare in verba magistri", kakor morajo dijaki, na šolskih klopeh sedeči. Ta razmera — po mojem i u nt- ii ] ii — še zdaj vlada na Slovenskem ; če hoče kdo kako obliko priporočati, padajo črvi ve slovnice nanj kakor dež; Če pravi drug: to obliko lahko pnv/amenio, da bi se svojim bratom približali, vsaj za spoznanje, takoj se čme krik: ne mešati 1 O slovenščini govoriti ima vsak pravico, kdor koli svoj narodni jez k dobro po/na. Tak pisatelj ne bo sklepal iz tujih jezikov, kako mora v slovea-ščiu biti, ampak poreče: tako se glasi mej narodom, torej more taka tudi pisava biti. Slovnica mora braniti narodni jezik, živo besedo naroda, a ne usiljevati nekako zmes iz vseh jezikov nahrano. Kdor pozna narodni jezik, kako Be govori po vseh delih Slove-
Če bo-enska ali slavonska para doli ob Savi, (katera je tudi potrebna in pričakuje reguliranja, kakor magjarska Tisa) pogiba od glada, nij to nič posebnega, pa zato nij vredno, da bi bobnali po velikem bobnu in zvonili plat zvona nemški in magjarski žurnali, zavoljo uboge pare slovanske, katerej bi rajši denes nego jutri i opravičenje za človeško eksistenco odvzeli, ako bi mogli.
Pri tem stanju stvari naj se magjarski bratje v Szegedinu ne čulijo, ako bodo milodari za „novi in lepši" Szegedin le kapali iz Hrvatske, a ne turkom tekli iz jedne posestrime zemlje v drugo.
Mi pa Brno videli prikazen, kako je naenkrat vsa Evropa po koncu, če se nezgoda pripeti Magjarom in kako apatičen je Bvet napram nesreči našej. Povodenj, katera je spremenila hiše szegedinske zopet v blato, je sicer nesreča za dotičnike, ali ta nesreča nij doBti, rekel bi, nij čisto nič večja od o le, ki je zadela letos Blavonsko krajino, kjer prosi 58 tisočev ljudij kruha, pa nemške no ▼ine nijso niti hotele sprejeti v svoje predale oklica, kateri je izdal dotični odbor v Za grebu, kar vsakako čudno osvetljuje naš položaj napram bratom Magjarom, na katere smo mi tako lepo priklenjeni kot npars adn*x*u
skega podjetja velja določba čl. 4, § 9 tudi za volitve volilnih mdž.a Razen tega pa še predlog Fuchsov sledeče določuje: „Predstoječi zakon dobi veljavo po razpuščenji zdanjega državnega zbora, ter se njega izvrševanje izroči ministru notranjih poslov."
Malo je sicer, britko malo, kar se tu zahteva za popravljeoje volilnega reda, ali uže to malo bi bilo vsaj nekaj napredka, nekovo razširjenje volilne pravice. Ko bi bili ustavo-verci res „Hberalni", na zahtevali bi le t 'liko svobode. Tako pa je morda še ta terjatev kak — volilen manever.
Politični ra/igled.
Razširjenje volilne pravice.
V   starem   ,fortschritk!ubu" državnega zbora je predložil nemško-ustavoverni poslanec Fuchs predlogo zakona, ki smeri na pred ru ga Cen je  volilnega reda za državni zbor s tem, da bodo volili tudi oni možje na kmetih ki le 10 gld. direktnega davka plačajo, in sicer naj bi se § 10 volilnega reda za državni zbor b sledečimi določbami razširil:   „ Volilne može vsake občine naj bi volili vsi oni občani, ki imajo pravico vsled občnega zakona občinam voliti občinske zastopnike, pa pripadajo 1. v občinah s tremi volilnimi razredi v prvi in drugi volilni razred; 2. v občinah z men j nego tremi volilnimi razredi prvi dve tretjini vseh po znesku letnih direktnih davkov, (pri kojih Be pa izvenredne priklade ne računajo) uvrščenih občanov; 3. volijo vsi oni občani, ki na leto  najmenj  plačajo   10 gld. direktnih davkov (ne vračunajoč izvenredne priklade), ako uže ne pripadajo volilcem pod št. 1 in 2 zaznamovanim;  4. vsi oni ki imajo uže vsled Bvoje osobne lastnosti, ne ozirajoč se, koliko da davka plačujo,  aktivno volilno pravico v občini. — O javnih družbenikih kakega obrt-
V Ljubljani 27. marca.
V flrčnvnen* *ftor« je znani nemški poslanec Scho lerer očital 24. t. m. našej vladi, da je državo do roba propada spravila. — Potlej je BkuŠal Schonerer svoj znani „nemški" veleizdajni izrek, da si avstrijski Nemci žele pod Prusijo priti, nekako omečiti in raztolmačiti.
V seji 26. marca je slovenski poslanec W*feife»% interpeliral finančnega ministra, ali ne misli kakšnih polajšav dati kmetom pri davkovskih izterjevanjih. To in terpelacijo prinesemo celo, kakor brž nam dojde stenografični zapisnik.
Državni zbor je v i ste i seji sklenil de bato odpreti o odgovoru ministrovem zavoljo trgovinske pogodbe a Srbijo. Minister Chlumetzkv je namreč v seji 24. t. m. dejal, da vlada je vedno poznala važnost trgovine z balkanskimi deželami, zlasti s Srbijo. Ali ker je bilo ministerstvo dalo svojo demisijo, opu stile so se obravnave. Zdaj da bs je razpravljanje zopet začelo s Srbijo, in vlada upa, da bode Srbija našej monarhiji neko prednostno stanje v trgovini dovolila. O tem torej je debata Bklenena. „Prednosti" so si naši nemško-ustavoverni psovalci Srbije in Črne^ore pač malo zaslužili, še menj pa Magjari z zapiranjem Miletiča in druzih Srb >v, torej bi ne bilo čudo, če dogovori s Srbijo ne bodo tako gladki, kakor bi lahko bili, ko bi bilo več — prijaznosti do Slovanov.
Čefke novine nadaljujejo razpravljati vprašanje politične situvacije svojega naroda. „Narodni listyu od vtorka odgovarjajo na zadnjič tudi ud nas omenjeni članek „Pol", in odbijajo od sebe očitanje, da bi oni pesimizem budili. Oni menijo, da kdor hoče narod učiti, mora mu zmirom resnico govoriti, tudi kadar je neprijetna. „Pokrok" pa se v smis'u „Pol.H tudi huiuje na one, ki pravijo, da češki narod s pasivnostjo nij ničesa dosegel, da naj se toraj druge taktike poprime.
MMrvatstei   „Obzor"   javlja, da bode pododbor hrvatske regnikolarne deputieije pi-
smeno dovršil svoje predloge in terjatve do konca aprila, in jih izročil ogerskej regniko-larnei deputaciji. Pododbor je sestavljen iz gg. Mrazovića in Mttkatovtča.
VsHcemu iuznemu Slavjanu dobro dene slišati iz tii'vtske</*i razumne nazore o narod-dnem jedinstvu s Srbi. Tako piše dalmatinski Narodni list" ovako: „Mi smo vazda izpo-vjedali, pak i danas izpovjedatno, i unaprjed čemo izpovedati, uzprkos svim napadanj im, da su Hrvati i Srbi jedan te isti narod, koji ima jedan j ez i k, jedne običaje, jedne te-Žnie, i valja da ima i jednu budučnost. Povjestnički dogadjaji učinili su da svako od tih jelnokrvnih plemena udari svoiira političkim pravcem, i tako postaje hrvatska kraljevina i srbsko carstvo, koje eto, hvala Bogu, ave to bolje oživljuje u mladim srbskim kneževinam. Dalmacija je po naravi i po povjest;i cjelokupni dio kraljevine Hrvatske. Mi težimo da se ta cielr-kupnost čim prije ustvori, te je sdruženje Dilmac'je sa Hrvatskom prvi i glavni uvjet narolne stranke u Dalmaciji. TJ svako doba i svakom prigodom narodni zastupnici na dalmatinskom šibom, i m uni oni koji su sebe Srbom zvali za sdruženje s Hrvatskom, radili su i glasovali su, pak se nadamo daće tako i unaprjed."
TiihiiJ« ArisATe.
Iz 1*eterhwifffn je zvedela „Pol. Corr.1*, da r us k o-a n r 1 eš ki dogovori zaradi <5nih naredeb, katere se morajo v vzhodnjej Rume-liji storiti, kadar Rusi odmarširajo proč, ugodno in dobro napredujejo. Projekt, da bi jedna nevtralna oblast ali več jih zaselo v?hodojo Rumelijo z vojsko, popuščen je popolnem.
C#* rifjmflske vesti poročajo, da je francoski poslanik sultanu svetoval, naj ne zaseda Balkana mej Bolgarijo in Rumelijo in naj se odreče pravici imenovanja rumelijskega guvernerja.
Glede* fdrš^e je vidtrti, da Turčija neče odjenjati, temuč se pripravlja na vojsko, če je bo treba Iz Carigrada se telegrafira v Rtaro „Pr.u da Turčija zbira v Tfsali]i in E.iira 30.000 mož. — Grki bodo čut li, zakaj nijso ob pravem času — s Srbi in Rusi vred segli v ogeni, temuč, Angleže poslušali in intrigirali zoper Slovane. Kdor druzemu jamo koplje, Bam vanjo pade.
Tuli v /VcN(>»i/wfii senatu je predlog stavljen,on) se člen 9 francoske ustave prenaredi, k Meri določuje, da narodni parlament zboruje v Versaillesu in ne v Parizu. Mogoče je, da se vsled tega zbornica res preseli kmalu v Pnriz, od koder je bila „pregnanau vsled koiuuiskega vstanka in preradikalnostt pariškega prebivalstva.
It Berlina zopet dohajajo glasi, da se bode nemška vlada z lli»»nun t. j. b papežem pomirila in naredila nekakov „modus vivendi." Razprave so v tem oziru zopet živejše. Nemčija na vseh stranoh kapitulira.
nije, ta bode jezik dobro pisal.   Večno hvalo bi si zaslužil,  kdor bi pri nas ljuliko potrgal iz slovstva in pisave, po načinu, kakor je to Btoril neumrljivi Vuk. Karadžića nam ie treba, potem bodemo imeli slovnico, koje oblike bodo vsakemu svete, ker narodne.   Lahko je razumevati, zakaj se jezikoslovni učitelji tako trdovratno ustavljajo vsaki premembi in popravi kake oblike in torej samemu razvitju jezikovemu: kakor so znali pred 50 leti, tako predavajo črez 50 let, in tako mora biti, ker vajeni so le ukazovati, drugi pa, ki se težavno uzdržujejo nad površino sklanjatve in spregatve, trobijo za njimi, in tako dobimo celi  zarod starokopitnih   Slovencev. Koliko slovnic smo uže imeli! Od glasovitoga bosaka avguštinca, otca Marka Pohlina pa do Jane-žiča.   Ta je kako bedastočo iznašel,  6ni pa dlako cepil na jezikovem tnalu.   Otec Marko je pokazal, da slovenščina ima člen po uz gledu nemščine, in še prav vesel je bil, da
ga ima; Metelko je iznašel, kar je negde videl, da v slovenščini je razlika mej predlogoma u in i>,  razumevaj pri glagolih s tema predlogoma zloženimi.   Le Metelkovo razloče vanje,  ki ga je slovenščini — brez potrebe in zoper vlastitost naščine — oktroiral, Je nekoje slovničarje stranpotice zavedlo. Popre) se  o  tem  razločevanju,  ki je protivno duhu slovenščine, niti otcu Marku sanjalo ni; in če je Metelko kaj tacega Slovencem „od kril", je ravno tako bedastočo učinil, kakor otec Marko,  ki je za uzgled skoval na svojo roko klasični   hexameter:   piščeta, purmani. race, koštruni  teleta.   Iz tega se pa vsaj to učimo, da tedanji ljudje so gledć slovenščine res teleta bili,  in za take „Slovence" je bil otec Marko v resnici — „veljavni gramatik" Ker je Metelkova slovnica bolj z učeuostnim aparatom  opravljena,  nekaterim  bistri vid jemlje, da jim je res vse zlato, kar se sveti Pokazati hočemo na kratko, in s'cer z
ra/logi iz pameti vzetimi, da tako razločevanje ie pri nas, v slovenščini, popolnoma neopravičeno:   1. ker je brez pomena. Metelko gl. str. 144 — 145) pravi, toda ne določno, da tiste besede se v slovenščini pišejo s predlogom v. ki so v nemščini sestavljene s pred-tklino «$n, vse druge bestde pa s predlogom Ničnost tacega trjenja bode vsakdo iz-po/n-1, ako navedemo nekoliko primerov. ČJe po Metelku pomeni rtakniti e/sntecken, povejte nam, kaj pomeni pa stakniti?   Nekaj mora pomeniti, in Bicer nekaj druzega, kajti Metelko in njegovi pristaši trdijo, da j e razlika. Če pomeni uročiti mnhandigen, kaj  boda pomenilo po tem načelu »ročiti ?  Ako je vtisniti cmditicken, kaj pa «t suiti? Ravno taka je z ulugolom ppeljati ««ftthren   in z vsemi dru-eimi besedami.   Slovenski jezik, kakor ga nepokvarjen   narod  naš govori, ne  pozna ni-kake razi ke.   Kadar je treba razlike, tedaj si rarodni govor sam pomaga, toda ne 8
Iz Afgnnistattn se poroča, da Jakub kan svoje glavno mesto Kabul utrjuje in ae pripravlja Angleže dobro sprejeti z več nego 40.000 afganskimi vojaki, ki so v utrjonrm taboru pred Kabulom. Revni ljudje moralo to mesto zapuščati, da jih mej obleganjem ne bode treba rediti.
V angleške) zg6renjej zbornici je v seji 26. marca grajal Landsdovvne politiko vlade, ki je v južnei Afritci vojsko razpalila s tem, da je kralja CtttW<tyo dražila in na boj iz-pozvala. Ali zg6renja zbornica ie na zadnje zavrgla grajo v Zuluskem vprašanji s 156 proti 61. glasi
»op
181.
Ocl Kolpe 23. marca [Izviren dop.] Št. 67 „Slovenskega Naroda" prinaša notico, da je semeni v Metliki dne 26. t. m. zarad živinske kuge na Hrvatskem prepovedan. Kdor ne vo, kaj je kordon, pride le naj sem. Po danu in po noči stojiš na straži, tvoje silno delo pa čaka. in ako imaš kaj kupljenega na Hrvatskem ali v vojnej krajini ne smeš z voli ponj, konja pa ne izposodiš za noben denar. Tako ti h toj i to < t run Kolpe neobdelana njiva, tako če imaš onstran Kolpe ali meje vinograd — nenastavljena trta. Da ti srce v žalosti ne utone dobiš pismeno, in v nemškem jeziku, da si padel židovskemu oderuhu v železa Hudo zadet zdihneš in porečeš: Semenj je tu, prodam kar utrpim in plačam!
To zadnjo nado ti je pa odnesla novica, da semnja ne bode. — Živi Človek, ako moreš! — T«daj zaradi kuge semnja ne bo. Pri nas nikjer kuge nij, na Hrvatskem je bila v Hernetiču kuga, ali v Karlovcu dobro uro ol tam je bil v petek 21. t. m. semenj, jako mnogobrojno obiskan od ljudstva hrvatskega in našega, in končevalo se je z vsem, samo % rogatim blagom, in kar je ž njim zabranjeno, ne. Ali tega metliško mesto ne ve? Ali nema Metlika zdaj zastopa? Slišal sem, da metliški župan 11 e s v enomer rekurira, mar Be je uže naveličal rekurzov, ali pa misli, da ker se z rekurzi noben „ordenček" ne doseže, mu ga prinese drug način? Ali je pa šel pra-fiat metliške kramarje, kaj mu je storiti? No, saj jih je dosta v odboru, ki rajši sami predavajo, čemu bi s tujci korist delili? Metlicam, Metličani, vidite zdaj vašo modro volitev! Pamet, pamet, pa ne ngulaž". — Mar mislite, da se je treba z visoko vlado precej prepirati ? O ne, Bestavi se prav pristojno predstavka, katera se temeljito obrazložena na uvažanje predloži.   Za zdaj je prepozno, semnja ne bo,
ali slabi nasledki nastopijo; tisti, ki so mislili kaj prodati ali skupiti, da bodo davek ali drugi dolg plačali očividno so na škodi. Zberite se možje in svetujte občinam, naj vendar za polajšanja prosijo, saj prošnja nij prepovedana, prepovedan je le — semenj!
Iz Tratn 2G. marca. [Izviren dopis.] Ravno zarad tega, ker bodo okoliški poslanci večino odločevali, in ker so Italijani v tretjem mestnem razredu propali, — agi tira jo zdaj na vse kriplje tudi po našej okolici, da bi Slovence prevarili, pregovorili in prestrašili za svoje kandidate. Zlasti nekovega inženirja Buzzija sitno ponujajo laški magistratovi privrženci okoličanom v IV. okoliškem razredu. A ta Buzzi je Italijan z du?o in telesom. Pisec tega je svoje znance uže pregovoril, naj ga ne volijo, a opozorujem vse druge zavedne Slovence in Avstrijce, ki imajo zvezo z okolico, naj nikar zaupaje v kako „gotovo" zmago ne sede* le doma, in roke križem, pa jezik za zobmi drže. Treba je nam patri-jotično dolžnost storiti, mej naše ljudi iti, pa slovanskej resnici moško pravdo dajati!
X Dimu jim 24. marca.   Izv. dopis ] Ako so za avstrijsko ljudsko šolstvo bili kdaj zlati časi, tako so ti gotovo uže minoli, kajti pospešitelji novih šolskih naprav komandirajo zdaj: nazaj!   Ta komnndo smo čuli iz ust moža, ki vodi zdaj avstrijsko šolstvo,  t. j sekcijski šef v naučnem ministerstvu, g. Herr m a n n.  V državnem zboru je pri debati o potnih stroških Šolskih svetovalcev pravil, da začenja vlada pri vseh oddelkih šolstva šte d iti.   Učiteljska pripravnica so začeli po sebno skrčevati, kandidatom se daje manj štipendij, za učna sredstva bo jim manjše svote dovoljujejo, in dela se na to, da bi se več učiteljišč zopet odpravilo, kakor se je to uže z žensko pripravnico v Celovcu zgodilo.   Kakor sem vnet za ljudsko omiko, kakor želim obilo šol in učiteljev, toda pra vih učiteljev, tako se pa vendar s tem uje mam, da se nekateri ženski zavodi te vrste odpravijo, kajti res veliko stanejo, a narodu posebno pa slovenskemu narodu presneto malo koristijo.   Do zdaj so jemali vsakoršno mestno dekle v učiteljišče; če je še tako slaba na duhu in na telesu bila,  sprejeta je bila začetkoma v pripravnico, kjer je  dobila štipendij, kar jo je največ v šolo mikalo, in tukaj si je s prav majhenim učenjem, največ pa b svojo žensko prikupljivostjo ali mehkužnostjo
tako mestno dekle na kmete? Ali more ta po 100 kmetskih, živih otrok, deklic in fantov z V8pehom podučevati? Ali more potrebna eneržijo razvijati? Ali more sem ter tja tudi mej odrasle ljudi stopiti, in pregovoriti ta podučevalno besedo? Še več uzrokov bi lehka navedel zoper to, da se mlado, mestno dekle na kmete daje; ali nečem. Navedem še sama to, kar sem od VOS stranij iz domovine izvedel, da te revice žeiske učiteljskega stanu mej Slovenci tudi neraškutarijo razširjujejo« Če je le jeden otrok v šoli, ki nemški zs silo zna, uže se ž njim po nemški pogovarja, in mu daje ravno radi tega prednost, ker jo nemško-gospodskega stanu. Razen tega pa ta novošegne učiteljice le nemščino hvalijo, le nemške časopise in knjige čitajo (če sploh kaj čitajo).
Domače stvari,
— (Diploma ljubljanskega Častnega meščanstva za fc m. F i lip oviti a) je bila — kakor v uradnem listu Čitamo — predvčerajšnjem odposlana v Prago, kjer jo zdai Filipović, deželni komando joči na Češkem. Envelopo ie naredil knjigovez Eisert. Podpisali so diplomo župan, dr. Sehrev pa dr. Kal-tenegger. Od narodne manjšine, iz katere je vendar izšel nasvet, F i lip o vira s častnim meščanstvom odlikovati kot zmagovitega avstrijskega generala in  Slovana — nij bil nihče poklican za podpis, kar bi se bilo menda vendar spodobila morda, ka-li? Saj imajo narodnjaki v zboru polno tretjino. Da podpiše diplomo župan, ta se samo ob sebi razume.   Ali zakaj ravno še dr. Sehrev in še dr. Kaltenegger? Pa6 ne zato, ker spadata oba mej vodje onega nemško-političnega konštitu-cijonalnega   društva   v Ljubljani, katero je onkrat v svojem znanem zboru v kazini javno izreki o svojo grajo („m iss b i 1— ligung") vladi in ministerstvu zarad okupacije Bosne,  katero je baš general Filipović izvršil in zarad česar mu je narodni mestni  odbornik  g. Regali n:n ve toval dati ljubljansko častno meščanstvo?   Ali mar je g. župan mislil,  da zarad tega morata baS le bratca in tovariša nemškovalca Dežmano v a podpisati diplomo,  ker je Dežman — v naglosti svojega  nemškutarskega instinkta
govoril zoper Regalijev predlog, to je zoper pridobila— kakovo učiteljsko spričevalo. Pride I nujnost Fiiipovićevega odlikovanja?
črkama v in m, kojih narodna usta ne razločujejo. Ako je treba izraziti pojem: ziihlend einbeziehen (rHeti) in ga razlikovati od pojema ziihlend irren (uHeti) se vselej go gori ušteti 89. Ta dodatek 88 jasno kaže, da narod ne dela nikako razlike mej ršteti in »šteti, in Če narod ne dela razlike, ker je ne pozna, tudi slovnica nema do tacega početja nikake pravice, kajti slovnica je za narod, a ne narod za slovnico. Pri nekaterih besedah je reB videti neka različnost na pr. vbiti emschlagen in «biti rrschlagen, toda ta razlika je le videti, j« samo dozdevna, je le na papirji, v slovnici, — v resnici, v življenji, v narodu pa je nikjer ni; v takih primerih se nikdar ne govori: kol sem v zemljo vbil, ampak vselej dosledno gabil; hajduk je devo »peljal, ampak odpeljal.
Da mej našo pisavo uliti in / liti ni nikake razlike, pričajo tudi odlični slovenski pisatelji, ki vedo kako pišejo in zakaj tako pi-
šejo. Ravno v „letopisu" nslov. Matice" za| 1. 1878 piše g. Navratil, kojemu se glede pisave ne more kaj očitati, in o kojem maramo misliti, da mu je dobro poznato ono jezikoslovno razlikovanje v Metelkovi in Jane-žičevi slovnici, ravno ta zavedni pisatelj rabi glagol »peljati v pomenu r/«fiihren, česar bi ne bil nikakor storil, ko bi bil menil, da s tem jeziku silo dela. Da, tako razločevanje jeziku slovenskemu silo dela!
2. To razločevanje ni naše gore list, ker je uzeto iz drugih jezikov; zakaj, ko bi bilo to razločevanje vlastitost našega jezika, davno že bi bila ona razvidna v Trubarju in Dalmatinu in drugih prvodobnih novo slovenskih pisateljih. Ali ta dva pisatelja o tej razliki nesta vedela ničesar, in narod naš, kakor takrat, tudi dandenes ni6 ne ve o njej. Metelko nam je to razliko „odkril", kakor Pohiin svoj „areč". Pa tudi v druzih jezicih ta I razlika ni tako silno potrebna — kajti tudi
irugi jeziki morajo trpeti po prebistroumnih slovničarjih, — je v slovenščini kakor tuja r a stika, ki mej narodom ne požene korenin. Ni vse, kar imajo drugi narodi, tudi nam prikladno. Ne bodimo podobni otrokom, ki hočejo vse imeti, kar vidijo pri odraslih ljudeh, najrajše to, kar jim je najmanj primerno. („Zron" 1876, 319).
3. Tako razlikovanje kod nas je nenaravno. Po tem, kar je bilo rečenega, moral bi vsak kmet, vsak šolar, sploh vsakdo, naj-poprej znati nemški jezik, da bode vedel, kdaj mu je zapisati ustanoviti in ustanoviti. Vselej bo moral najprej misliti na nemško besedo, ali ima ta glagol prefiks em ali ga nema, p. i/ufangen, potem bo še le vedel, da ima zapisati ploviti. Kaj tako nenaravnega, protiv-uega razvoju jezika, je možno samo u nas, rojenih pod nemškim Bogom, po „kranjsko" moljenim.
(Dalje prih.)
— (Tržaške volitve) za I. mestni razred se vrče denes v petek 28. marca od 9. ure zjutraj do 1. popoludne v vehkej sobani mestne hiše svetovalnice.
— (Cesarjev dar.) Občina Ustje je dobila od cesarja 200 gold. za podporo zidanja Solakega poslopja.
— (V Kranj i) je izvoljen od občinskega odbora poseben odsek za priredbo pra znovanja srebrne cesarjeve poroke.   Prej tist večer bode v čitalnici veselica, na dan praz nika pa v kazini banket.
— (Konfiskacija.) Tukajšnji list „Slovenec" je bil v soboto konfisciran zarad članku, ki polemizira zoper oni, od nas uže omenjeni p sov al m dopis stare „Press»a o padanji na Sega slovenskega narodnega gibanja, kateri dopis je bil tudi organ tukajšnjih nemškutarjev ponatisnil.
— (Preklic „ Tagb latto v ) Tukaj-finji organ naših nemškutarjev je denunciral ude sodnije vrhniške, da so za narodne kandidate agitirali. V zadnjem listu (v sredo) je pa prisiljen prinesti uradno popravo, podpisano od c. kr. okrajega sodnika g. Pleska, da je dotični njegov dopis popolnem neresničen.
— (Volovski iti oslovski tat.) Janez Tavčar; imenovan Markov čič iz Dan pri Sežani, 41 let star oženjen kmet je v družbi z Janezom Petelinom ukradel lansko jesen v Danih kmetu Mihlavcu par volov, vrednih 240 gld. iz zaprtega hleva po noči. Drug dan je Petelin te voli prodal za 220 gld. Ta Petelin je bil pa malo prej tudi necega osla v Rifenbergu iz hleva ukral. Obsojena sta bila 25. t. m. oba pred tržaško sodnijo vsak na poltretje leto teške ječe.
— (Čudna .pomota" ljubljanskega uradnega časnikarja.) Mi bIo-venski novinarji moramo cel list, t. j. mi vsak dan 6 do 7 pisanih pol napisati, torej je nam gotovo menj zamere, če nam v naglici dela kaka napaka uide, ali tiskovna ali „lapsus pennae", kakor če nemškim oficrjozmni Časnikom, kakor na pr. »Laibacher Ztg.-iu, ki skoro vse ie škarjami izstriže, in k večjemu kako lokalno notico, in vsak dan kaka dva telegrama s peresom rediguje. Ali kar se je nLaibacheričnemuu ohcijozu pred-včeranjeni primerilo, to je uže več nego malo čudno, ker dokazuje, da mož jako — malu bere novin, sicer bi mu bila neverjetnost nje govega poročila, da je namreč naš cesar na Angleško prišel in od augleškega pre stola naslednika pozdravljen bil, vsaj toliko v oči pala, kakor je nam in večini ljubljanskega občinstva, ko smo jo uže črno na belem v c. kr. o lici j ul ne j „L. Ztg.u brali, a vendar ne verjeli in mi n. pr. včeraj popolnem ignorirali, ker nijsmo poprej nikoli in nikjer v druzih listih kaj podobnega brali, a toliko vendar vsak žurnalist in paznejši časniški bralec ve, da vladarji ne potujejo v tuje države kur tako, kakor se klobuk s kluke sname. „Luibacher Zeitung e" izgovarjanje, kako je zmota nustalu iz besede „Kaiserin-1, se bero kaj — uaivno. ('udno je tudi, du se našemu nemškemu clieijozu tak kozel prigodi — baš pri poročanji o Nj. Veličanstvu, kjer bi po svojem poklici še posebuo paziti imel, kar bi bilo zanj gotovo bolj hvalevredno, nego da pazi, kje bi se dalo kaj nemškega iztriči, kar Slovane zbode, ali ignorirati, kar govori Slovanom na korist.
— (O kupovanji oljnatih slik.) Piše se nam od tod: Potujoči kupčevalec ne da kmalu miru; ponuja svojo stvar in Hvoje blago tolikanj ter je hvali, da mu človek mora ali verjeti, ali pa se Bmijati njegovej silnosti; v prvem slučaju, če se daš od njega oslepa riti, uvidiš kmalu, da si mučko v žaalji kupil, žal ti je za proč vrženo novce — ali nazaj jih ne moreš več dobit1. Posebno velja to o prodajalcih z oljnatimi slikami; silil in vsilje val ti jih bode na vsak način, in če je prodajalec možno da prav Žid, ponujal ti bede najsvetejše krščanske slike — slabo delo za drag denar. Mi tedaj varujemo le občinstvo, ako svarimo, naj se ogiblje takih prodajalcev t oljnatimi slikami, naj jim ne gre mkdo na limanice. A kdor želi take slike kupiti, naj jih kupi pri g. Franc Koli manu, ki ima svojo prodajalnico na velikem trgu v Ljubljaui. G. Kollman tudi prevzema naročila podob ta altarje, križevih potov in druzih oljnatih slik, vse po jako nizkih cenah, točno ustrezajoč svojim naročnikom._
Izdateij in ureuuk Josip Jurčič.
Khz.ho vesti.
* (Žrtva rumunskih razboj niko v.) Znano je našim brulcem, da je bil pred nekaj meseci italijanski diplomatičm agent, polkovnik Gola, ki je skozi Runiumjo šel v Bolgarijo, kar na nagloma izginil in nij se vedelo, kam je prešel. Zdaj časniki poročajo, da so ljudje njegovo mrtvo truplo iz reke Dunava izvlekli, zvezano na roauh in nogah. Nesrečni oficir je imel seboj več 1000 frau-aov v zlatu, zato je skoro gotovo, da so ga (najbrž romunski) razbojniki mej potom napali in mu vzeuiši denar tudi življenje vzeli.
* (Marca meseca zmrznila.) Tudi pri nas smo imeli zadnje dneve deževno in poleg tega precej hladno vreme. Drugod pa je sneg šel in je bil mraz še hujši. Z Dunaja poročajo, da je zadnjo nedeljo večer zapal sneg, in da je bil tak mraz po noči, da ho našli na polji v dunajskem okraji Favorittn neko 45 let staro udovo mrtvo — zmrzneno.
* (Potres.) Angleške novine poročajo iz severne Perzije, da je bil tam 22. in 23. marca tak hud potres, da sta bui 2 vasi popolnem razdejani, in veo krajev je močno poškodovanih. Nič menj, nego 1100 ljudij je konec storilo.
* (Edisonov telefon.) Pred nekoliko dnevi je razglašena nova iznajdba Angležu Edisona, namreč tuk telefon, ki govorjene besede ali zvuku nosi tako daleč kakor se hoče in sicer v prvotnej moči glusii.
* (Hrvatska opera na Dunaji.) lo-tendancija zagrebške opere je dobila iz Dunaja pouuubo, naj ob priliki cesarieve srebrue poroke napravi na Duuuji hrvatske predstave. Intendanciju je tu predlog sprejelu, in določila, da se boatt na Duuaji igrah Zajčevi operi: „Lizinka" in „Zrinjski". Uilje hrvatske opere uatunejo mesec duij na Dunaju.
25. marcu: Mir.j a Urušen, delavka v fabrikir 19 I., na poljanskej coati »t. 64, vsled tuberkuloze. V vojaškej bolnici:
11. marca: Matiju Pož mi, lovoc 19. lov. bat. vsloil vmttictt možjunako kožico.
17. marca: Frane Cul laik, vojak 17. pešk. po k a, vslod Dolftnl na jetrah.
JPoKliaiio.
V St. 49 „SIov Naroda" bero so v dopisu iz Kele Krajino, „Prvo nnpitnico napil jo g. Ogrinec — nekdaj uovenak pisatelj — iz Metlike v — nemškem (!) Jeziku — odzdrav pa jo bil slovenski „živio". Veste kaj, hodi si kakor hoče, v Sguiiču, V društvu, kjor ,o dovolj kmetskoga ljudstva — pa n um Ako impitnico — to jo pa vendar malo provi č itd." —
Temu pa nij tako. Kos jo I o, da jo goap. Kduard Kuriilt kot predse u u i k k ruj noga šolskega sveta Seiniekegn iti kot arunžer zabavo priSle povabljene tfosto prvi in sicer v u em S kom jeziku pozdravil, v toni jeziku Štel si jo g. (Igri,-/, v dolžnost tudi njemu odzdraviti. Ko bi bil g. Ed. K umit bvoj P°_ zdrav intoniral slovenski, g. Ogrinz morda nebi bil uzroka imel govoriti nemški. B toni odpade vsak tur; ski strab, ostane le dobri nuuion v prid Koutiokoj šolski mladini, in čisto nerazumljivo jo, kako mara dopisnik „strah" in „uoinški jezik" v IVMO staviti. NeinSkit napitnini so sicer vsi nazoei razumeli. Zarad resnico izjavlja predstoječo (101) 1'iivoslnv Vaiigl,
V Motliki 24. marcija 1878.
Dnaajsaa ooraa 27. marca. (Izvirno '.elograflono porodilo.)
tiuotnl dri. dolg v bankovcih .   .   64 gld. 30
Enotni dri. dolg v srebru  ...   64 n 60
Alata renta.........76 „75
1860 dri. posojilo......117 .40
Akcije narodne banke   .... 807 . —
itroditno akoije ....... '241 „ 40
London..........117 n —
■irebro..........— _ —
Sapol........... 9 „ 81'/v
C. kr. oekini........5 „ 63
:)riavno marko.......57 .45
l.iMliileu   opnu ninl vit:   G. A. P. v Trstu. Ona 2 gld. huio ud j. G. prejeli. — <i. j. C. v Sin .nt nem. Hi'daj jo v redu, plačano .tuato do Ji. marcu t. 1., od duiits gio pod vasmi naslovom.
i; za* ril t ij ta t»IJ
22. marca: Marija Malic, doto črovljniju, 7 m., v rožnih ulicah št. 81, vsled hripo.
88. marca: Leopold Vagaja, doto hišnega posestniku, 3*/a du bv. Petru cesti št. 1 •>, vsled sušico.
Trinr «ene
T ljubljaui 25. marca t. 1. Pšenica hektoliter 6 gld. 71 kr.; — rež 4 gld. 89 kr.; — jroruon 4 vid. 39 kr.; — oves 2 gld. 76 ur.; — ajda 4 gld. 89 kr.; — proso 4 gld. 55 kr.» - korama 4 gold. 40 kr : krompir 100 kilogramov 2 gld. 85 kr.; — filol hektoliter 7 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 90 kr.; — mast — gld. 76 kr.; — Ipoh trlson — gl. 60 kr.; — špeh povojon — gl. 70 k.; — jajce po 17, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine Kilogram 64 ar.; — telotuino 54 ki ; — avinjako <noso 48 kr.; — zona 100 kilogramov 1 gld. 87 kr.
slame 1 gold. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 K"ld   — kr.; — mehka 5 ^Id, — kr.
BiljBžniši sestavitelj,
izurjen tudi v vseh pravnih poslovili, J so ponuja g. bilježnikom ah odvetnikom. Dopise sprejme administraciju „81ov< Naroda" pod črko M. n.  (99—2)
Sole Firmen als Vertreter erwunscht.
V „ N a r o ti u e j t i s k a r u i" v Ljubljani jo izšlo in bo dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. & u kij o,  Iv. T a v o ar in prof. Fr. VV i o sth al o r v Ljubljanski čitalnici. H° «i pol. Člena 80 kr.
Tujci.
27. ni .u c;i ;
Pri Nlonui Arnbcrg iz Trsta. — Doehuol iz Dunaju. — Ladi iz ltadov-Ijico. — Ekert iz Dunaja. -  II.'I' iz Gradca.
Pri Malifiu* Ilerzl iz Dunaja. — Kn I iz Hamburga. — Sehwoizer, Krmil iz Dunaja.
Pri iunUciii dvo
rm Monin, Viani iz Pulju.
Zadnja dražba.
~\' |»rlli<><liifo solndo "iU.. in po potrohi i. m.. ho bode ostalo blago Andrej S c h r e y e r i e v e k o n k u r z n o mase: tlthihi iilezo j>t> kosih, ulile peči, drli za žele mi oi/ujišea, grebeni, tečaji iti žage za mline, železni križi ZQ gomile, /i;r za ure, OoJclit, hranijii, železni drat, pakfong in aljiaka-kosilitr, in druga :ife:n<i <l mhnjtteti, ter 60 nekaj Ostalega <i<ilantcrijske<j(i blaga na ofcitnej dražbi za v.akt) ceno prodajalo.   K udeležbi vabi (103)
opravn isi s o Andrej Schrcverjevo koiiknrzne mase.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11.