Uredništvo in npravnlfitvo v Ljubljani, Narodni dom, L nadstropje« Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga: »Tedenske slike". Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo 8 dinarjev. Odločilna borba za belo Ljubljano. V nedeljo dne 2. oktobra se vrše v Ljubljani čuku 50 milijonov dinarjev, če tudi daje Ljubljana občinske volitve. Po dolgih letih komisarijatov, 40 %• vseli oblastnih dbhodkov. dobi Ljubljana zopet svoj, od' ljudstva izvoljeni Kako klerikalci niso varovali avtonomnih pra- občinski svet. vic mest. dokazuje tudi člen 83. fin. zakona, za Občinske volitve v Ljubljani niso samo kra- katerega so glasovali v zvezi z radikali in ki jevnega pomena. Oči cele Slovenije bodo na ta pravi: «Vse proračune mestnih občin, katerih dan uprta v Ljubljano. Vsa Slovenija se zaveda skupni znesek izdatkov presega svotoi 3 milijonov pomembnosti dogodka, da pade v nedeljo odlo- dinarjev, dovoljuje finančni minister, ne glede na čitev. kdo bodi odslej zastopnik ene izmed treh to, kolik je odstotek doklade.« prestolic države, središča slovenske kulture in Dosedaj je na podlagi svojih statutov Ljub- gospodarstva. ljana le za doklade prosila odobritve, sedaj bo pa Socijalnega in gospodarskega napredka željni morala za cel proračun. Nadzorna oblast je po-ljubljanski volilci se zbirajo [ segla v sam proračun le na podlagi pritožb ob- okreg zastave Naprednega bloka, | čanov' seda5 ic pa poračun sam po sebi PwT- , x- • i , vržen kompetercci finančnega ministra in s tem docim se je reakcija oklenila klerikalne liste ' _______________ m tistih priveskov, ki se vežejo z njo. Dvoje nepomirljivih nasprotnikov si stoji nasproti. Odločitev pade v nedeljo in tistemu, ki zmaga, bc položena usoda bele Ljubljane v roke. 0 občinskem gospodarstvu v Ljubljani imamo lahko različna naziranja. Veliko se je v zadnjih letih dobrega napravilo, marsikaj pa tudi slabega. Kako bi moKlo hiti tudi drugače, pri tako obsežnem gospodarstvu. Eno pa lahko trdimo, da so klerikalci najmanj upravičeni poudarjati slabe strani občinskega gospodarstva, ker so ravno oni toliko slabega napravili Ljubljani, da jim prav nič ne preostaja časa kritikovati drugih, ker imajo dovolj opravka s pometanjem pred lastnim pragom. Izrekamo se za delovni občinski svet in smo načelni nasprotniki komisarijatov. Iskreno stojimo v vrstah branilcev ljubljanske avtonomije. Klerikalci so drugačni. Za avtonomijo in proti komisarijatom robne le takrat, kadar nimajo komisarijata v svojih rokah. Kakor hitro jim pa politične prilike dopuščajo, da odločujejo pri občini in če tudi v komisarijatu, takrat pa ni avtonomija nič več ogrožena in za nje je vse v redu. Vse klerikalno prijateljstvo do Ljubljane je gola hinavščina. Ne samo sedaj, ampak že od nekdaj! Nepozabno ostane, kar je bivši klerikalni deželni odbor škodoval Ljubljani. Proti vsakemu občinskemu proračunu so se pritožili klerikalni eksponenti, da je imel deželni odbor povod, da ni odobril občinski proračun. Klerikalni deželni odbor je preprečil zazidavo sedanje Aleksandrove ceste in regulacija Ljubljanice se ni izvedla izključno le vsled klerikalne krivde. 1 udi po vojni v novi državi niso klerikalci opustili svojega sovražnega stališča napram ljubljanskemu mestu. Imeli smo klerikalnega poljedelskega ministra Kulovca, ministra za javna dela inž. Serneca in nihče izmed obeh ni hotel pomagati Ljubljani, da dobi državna sredstva za regulacijo Ljubljanice. I)r. Korošec bi bil samo ljubljanski poslanec rad. a za Ljubljano ni voljan ničesar storiti. V oblastni skupščini so klerikalci odklonili najmanjšo proračunsko postavko za Ljubljano. Niti 1 milijona dinarjev niso privoščili Ljubljani za stanovanjsko akcijo in to pri oblastnem prora- pceasni beograjski birokraciji. Naša skrinjica za ljubljanske občinske volitve ie 3. Napredni blok •• 2. oktobra Bivši klerikalni avtonomisti so programatično tako nizko padli, da ne zagovarjajo1 več niti naj-primitivnejših občinskih avtonomnih pravic, ki se bi morale spoštovati še pri tako pretiranemu centralizmu. Največ pažnje bo moral bodoči ljubljanski občinski svet posvečati socialnemu skrbstvu. 1 a panoga občinske politike je v Ljubljani skrajno zanemarjena. Še vedno vse preveč prevladuje na mestnem magistratu, da se s socijalnim skrbstvom izvršuje le humanitarne akcije za reveže, ki so milosti in podpore potrebni. Ne smatra se pa socijalnega skrbstva kot dolžnost mestne občine, da pomaga socijalno in gospodarsko šibkim slojem in jim v stiski pomaga. In kair je poglavitno, da se pomoči potrebnim pomaga še preje, preden umirajo od gladu na cesti. Nikjer drugje kot tu ne velja tako pregovor: Kdor hitro tki, dvakrat tla! Prvo. kar je najbolj potrebno, je reorganizacija občinskega urada za socijalno skrb. Na mestu vodje urada ne sme sedeti jahalec paragrafov, ampak socijalno čuteč človek, ki pozna realno življenje. Klerikalci menijo', da so napravili največjo politično modrost, ko so prve dneve svoje komande pri mestni občini odstavili vse ubožne očete po okrajih in nastavili svoje izrazite strankarje. Zločin je, če se socijalno skrbstvo spelje na partizanska pota. Ako je človek v stiski in stopi na mestni magistrat, mora vedeti, da bo imel opravka samo s faktorji, ki čutijo* z vsemi reveži enako, ne pa pred partizana, ki hoče iz revščine kovati politični kapital. Z reorganizacijo' socijalnega upravnega aparata. je pritegniti k socijalnemu političnemu delu v občini iz vseh okrajev in vseh stanov prostovoljne sodelavce, ki bi .naj kot poznavalci svojih ožjih razmer svetovali občini, kako naj izvede posamezne socijalno^politične akcije. Ustanoviti je stalno socijalno-gospodarsko posvetovalnico. Prav posebno* se pa ne sme zanemarjati mladine: igrišča in zavetišča za deco* so nujno potrebna. Ustanoviti je okrevališča na deželi in na Jadranu. Občina naj podpre akcijo* za ustanovitev poklicne posvetovalnice. Denarno podporno akcijo se naj izvede sistematično, da se ne dbgode slučaji, da dobe poklicni prosjači na štirih krajih podporo, dočim je podpore potrebni ne dobi. V higijenskem oziru se že sedaj v Ljubljani marsikaj ukrene, vendar je še vse premalo. Število občinskih zdravnikov je zvišati in spopolniti stalno' zdravniško nadzorstvo po šolah in delavnicah. Zdravniška služba mora biti v službi soci-jalne higijene. Ureditev modernega občinskega zdravniškega ambultorija je neodložljiva, kakor tudi ustanovitev mestne lekarne. Higijena in šport zahtevata, da dobi Ljubljana kopališče na Savi. Izkazalo se je, da je kopališče na Ljubljanici za ljubljanske potrebe nezadostno. Ljudske šole so pretesne. Zgradba* novih šolskih poslopij se ne bo mogla še dolgo* odlašati. Prav posebno je potrebna za Bežigradom deška in dekliška šola, v šejitpetrskem okraju pa dekliška šola. Podržaviti je mestni dekliški licej, ker za srednje šolstvo občina ni dolžna skrbeti. Poglavitni problem komunalne politike ostane še precej časa: stanovanjsko vprašanje. Država za odpravo stanovanjske bede ni ničesar storila. Kakor kaže tudi v bodočnosti ne bo. Občine so zato primorane, da v lastnem delokrogu podvzamejo vse, kar naj da nova stanovanja. Pri vseh strankah se šteje v Ljubljani, kdo jc več hiš zgradil. Važnejše bi pa bilo, da bi se pre-motrilo vprašanje, če se je dovolj gradilo in poizkusilo vse, da se zmanjša stanovanjska beda. Ugotavljamo, da se za časa klerikalnega gospodarstva na mestnem magistratu ni zgradilo ne ene stanovanjske hiše, do e i in se je v času ko je bil nosilec naprednega bloka dr. Dinko Pne ge-rent, zgradilo 200 občinskih stanovanj in 350 zadružnih stanovanj s kreditom mestne občine. pa ! Obligacijsko posojilo je skrahiralo. Bojimo se, da se bo morala tudi gradnja stanovanjskih hiš ustaviti, ker tako hitro ne bo mogoče nadomestiti druge kredite. Za obligacijskim posojilom bi morale stati pač druge gospodarske avtoritete kot sta pa gg. Pirc ali celo Pust in mogoče bi bil uspeh drugi. Skrajni čas je, da stopi v funkcijo občinski svet, da potegne mestno stavbeno akcijo iz zagate in jo spelje na pot, ki nas bo peljala v stanovanjske hiše, ne pa kot sedaj, da tavamo samo i med plakati za 6%no' posojilo, stanovanjskih hiš pa od nikoder ni. Preddleč bi nas vedlo, če bi podrobno obrav-' navali nevzdržno stanje v ljubljanski komunalni | politiki in utemeljevali nujno' potrebo1, da pri teh volitvah enkrat za vselej obračunamo v Ljubljani s klerikalci ne samo v sled načelnih razlik, ampak tudi zato, ker so klerikalci največji gospodarski škodljivci Ljubljane in predstavniki najslabše so-cijalne reakcije. Pri svojem prvem nastopu ob priliki volitev v oblastno skupščino je napredni blok zmagal v Ljubljani in dosegel 4195 glasov. Pri drugih volitvah ob priliki volitev v Narodno skupščino je napredni blok napredoval in dosegel 4604 glasove. Prepričani smo, da bo pri občinskih volitvah napredni blok zopet napredoval in dosegel absolutno večino. Narodnim socijalistom. V nekem ljubljanskem dnevniku je bilo med poročili o shodih Narodno radikalne stranke že večkrat omenjeno, da je na teh shodih govoril tudi v imenu narodnih socijalistov gospod Anton Malgaj, pleskarski mojster v Ljubljani. Da se naši tovariši izognejo vsakemu izbega-vanju sporočamo, da gospod Anton Malgaj ni pristaš NSS in zato tudi ne more govoriti v imenu narodnih socijalistov. Gospod Anton Malgaj je še kot član izvrševalnega odbora NSS pri oblastnih volitvah podpisal kandidatno listo SKS, četudi je bilo to v absolutnem nasprotstvu s sklepi NSS. Kasneje je izstopil iz NSS ter se slednjič pridružil NRS, na katere listi za ljubljanske občinske volitve tudi sedaj kandidira. Narodni socijalisti imamo samo eno kandidatno listo, to je listo «Naprednega bloka«, katere nosilec je g. dr. Dinko Puc in na kateri so kot kandidati odlični pristaši NSS. Edino ta lista je obvezna za vse naše tovariše ter je dolžnost vsakega narodnega socijalista, da agitira in glasuje le za listo «Naprednega bloka«, ki ima tretjo skrinjico. ... Za načelstvo NSS.: Rudolf Juvan, načelnik. Komercijalizacija naših železnic. Meseca novembra je bila na mestni magistrat sklicana anketa, na kateri se je razpravljalo o stanovanjskem vprašanju, ki je postalo posebno aktuelno zato, ker se je predvideval konec zaščite najemnikov. Dvoje možnosti se je poudarilo na anketi: da občina sama gradi stanovanjske hiše, ali pa da garantira posameznikom in zadrugam kredite za zgradbo stanovanjskih hiš. Na anketi navzoči mestni komisar se je odločil, da mestna občina sama zida in sicer s sredstvi, ki bi jih dal razpis 6%nega obligacijskega posojila. Teoretično; je bilo lepo slišati razlage o obligacijskem posojilu, vendar je pa v realizacijo posojila vsakdo dvomil, ki je poznal praktično; življenje. Upravičeno se je ugotavljalo, da se za obligacijsko posojilo ne bo' našlo odjemalcev v gospodarskih in finančnih krogih, ki bi podpisali znatnejše svote. Mestni kofnisarijat je pričel spomladi s pred-subskripeijo obligacijskega posojila. Takoj se je pokazalo', da je bil utemeljen dvom, da se ne dobi denarja potom obligacij in da se nikdar ne doseže zaželjenih 30 milijonov dinarjev. Toda mestni komisarijat ni odnehal. Hotel je svojo zgrešeno idejo na vsak način izpeljati. Med1 tem je minula pomlad in bližati se je pričela jesen. Več mesecev se ni ničesar ukrenilo v stanovanjskem vprašanju. Ko' je pa prišel september in razpis volitev, se je pa pričelo silno muditi klerikalnim eksponentom na magistratu. Na zunaj so napravili obraz, kot da imajo denar za zgradbo stanovanjskih hiš. Še več, razglasili so program gradnje velikih stanovanjskih hiš, ki bi stale 40 milijonov dinarjev. Štirinajst dni pred volitvami so' se pričeli kopati temelji za projektirane hiše, a denarja je zanje po eni verziji zbra-nego 7 milijonov, po drugi 15 milijonov. Gotovo je, da manjka čez 20 milijonov dinarjev za zgradbo; projektiranih stanovanjskih hiš. Skraino lahkomiselno in negospodarsko je zidati hiše, preden je zagotovljen denar. Toda klerikalna gospoda se ne zmeni za najprimitivnejša gospodarska načela. Poleg tega se zida nove stanovanjske hiše silno drago. Na Poljanski cesti bo stala zgradba enega stanovanja 150.000 Din, dočim je na Ahac-ljevi cesti stalo le 80.000 Din. Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Tiniiino breme. «Stric,» je zaprosilo in ie prijelo botra Jožeta za rokav, da ga je precej minila maščevalna misel. Tako je Tini smela počakati, da sta šla s stricem skupaj domov. Posadil jo je na konja — tega se je veselila najbolj. «Kdaj pa pride oni gospod iz Celovca,« je vprašala spotoma. «Leto bo že kmalu, pa ga še ni.» Vrtnik se je namrdnil: «Kadar bodo kure legle piške.» Zdaj je imela Tini premišljevanja, da ni vedela, kam bi ž njim. «Teta, teta,» je hitela domov, «kdaj bodo kure pri nas legle piške?« «Kadar bo imela ajda lešnike.« To pa ni nikoli, je spoznala Tini žalostno in je bila jezna. Šla je na vrt, legla pod hruško in gledala v nebo. Odkar se je bila udomačila pri Vrtnikovih, je vselej na tak način pregnala jezo. Tam je ležala tiho toliko časa, da je prišel Francelj. Tisti dan pa ni hotelo biti Franclja, ampak prišel je oče, sam puškar Tomi. Naravnost k njej je stopil in ni rekel nič drugega kakor: «Domov!» Tini je pogledala debelo in je zajokala z visokim glasom. I. Že o'd' novega leta sem se v dnevnem časopisju piše in splošno debatira o nujni potrebi komercijalizacije naših železnic. Vlada si ie v finančnem zakonu za leto 1927./1928. dala izglasovati posebno' pooblastilo o reorganizaciji železniške službe in komercijalizaciji železnic. Ministrstvo za promet je tozadevno že pripravilo neke osnutke in za 25. oktobra t. 1. sklicalo veliko konferenco tako zvanih pridobitnih krogov iz cele države. «Kar precej, potepulja,« je priganjal oče brez ozira na hčerino žalost. Tinin jok pa je privabil Vrtnika in Vrtnico in še celo vrsto ljudi, ki so se vsi potezah za dekle. «Pusti jo, pusti,« je skušal posredovati Vrtnik, toda puškar ni hotel nikakega vmešavanja v svojo očetovsko oblastvo: «Že vem, kaj delam. Oče sem jaz.« «Pa šele čez leto se spomni tega,« je pripomnil nekdo. «Tak oče,« je zbodla teta Mica. «Ce bi bil oče, ti ne bi dekle ušlo.« «Nič ni vredna. Jaz pa čem, da ne bo zavržena,« se je tresel Tomi od jeze. «Ej, doslej še ne vem, da bi bila kdaj kradla kakor ti,» je priostrila Vrtnica bodico. Puškar je bil nenadoma tako prepaden in bled, da je Tinici zažarela iskrica upanja. Toda oče se je premagal in je rekel le: «Lažnivka.» V tem je že tudi pograbil z eno roko za hčer, z drugo pa je preskuševal trdnost njenega telesa na najrazličnejših mestih. Vsako očetovo kretnjo je spremila Tinica z močnim krikom, in to je netilo in širilo požar. «Kar tako pa ne pojde!« se je oglasil Vrtnik. «Leto dni sem jo redil, pa mi še prijazne besede ne reče za to. Tako ti posvetim, da, da.» V lepi slogi se je pridruževala možu še žena: Z eno besedo — najnovejša moda državnega gospodarstva je označena z besedo' komercijalizacija. In čc vprašamo', kaj je prav za prav, dobimo razne odgovore, nihče pa ne more ali noče povedati, kaj vse naj vsebuje ta beseda. Rni si predstavljajo bodoči ustroj uprave železnic v državnih rokah na čisto trgovski podlagi, drugi oddajo vseh državnih železnic sploh v privatne roke itd. itd. Vsekakor pa so železnice tako važen faktor v gospodarskem, kulturnem in socijalnem oziru vsake države, da je življcnska in eksistenčna «Za tatvino se bomo že pomenili na sodišču, za rejo pa tudi. Ti, Jud ti, nemški.« To je bila njena najhujša psovka, ki jo je rabila le redkokrat. Kadar jo je izpregovorila. je bilo to znamenje, da svoje jeze ne more nič več izražati z besedami. Tudi topot je za odhajajočim Tomijem pretila samo še z dvignjenimi pestmi. Polagoma je objel prebivalce samotne Ko-čuhe sveti mir. Nihče se ni več jezil in nihče ni mislil več na tožbo. «Kaj pa boš! Z bikom se ne moreš bosti,« se je otresla teta Mica vseh hudih in neprijetnih misli. Moževa jeza je krenila isto pot sprave. «Kako pa,» je pritrdil ženi. Dolgčas je bilo obema po živahnem otroku, vendar nikomur tako kakor Reziki in zlasti še Franclju. On je imel malo sestričino posebno rad. Odkar se je bil v šoli učil o zakramentu svetega zakona in je čul od zvitejših sošolcev eno in drugo podrobnost o teh zagonetnih rečeh, je zorel v njem trden sklep* oa^mora biti lini enkrat njegova zakonska družica. Na — zdaj je pa naenkrat vse po vodi. Tako je bil žalosten tisti dan. da je popolnoma pozabil na ovce, ki so zaman klicale in meketale v hlevcu- Morda so se srečavale njegove žalostne misli z nič manj žalostnimi vzdihi, ki jih je pošiljala Tini vso pot k nebu in k vsem ljudem, ki jih je imela rada. Oče Tomi je namreč ves čas nujnost, da se s tem vprašanjem temeljito bavijo zlasti delavske organizacije in korporacije ter se malemu človeku točno pojasni dejansko stanje. Vsled' tega smatramo za svojo dolžnost načeti to vprašanje z željo, da bi se slovensko delovno ljudstvo na splošno zainteresiralo za ustroj in gospodarski pomen naših železnic v obče. Železnice so najvažnejše prometno in prido-bitveno sredstvo v vsaki državi. Konkretno prihajate za obratovanje oziroma obstoj vsake železnice dve glavni vprašanji v poštev, in sicer financiranje istih in sistem uprave. Pri financiranju je razlikovati dve glavni smeri, in sicer, da železnice služijo kot prometno sredstvo v prvi vrsti splošnemu razvoju države ali naroda ter omogočajo z nizkimi tarifami in kolikor moižno gostim in hitrim prometom vlakov izmenjavo surovin in izdelkov kakor tudi potnikov brez ozira na kritje obratnih in amortizacijskih stroškov, ki jih diržava doplačuje iz svojih splošnih dohodkov. Druga glavna smer pa je to, da železnice iz dohodkov pokrivajo vse tekoče stroške za obrat in tudi stroške za amortizacijo za gradbo in prvo nabavo potrebnega inventarja in materijala za obratovanje potrošenega kapitala. Med' tema dvema glavnima smerema je možno vnesti več in različnih varijant, da se krijejo iz dohodkov samo obratni stroški, amortizacijo potrošenega kapitala pa krije država iz drugih sredstev itd. Sistem uprave pa je odvisen od splošne zakonodaje v dotični državi, ki z zakoni predpiše administracijo in vse druge službene, upravne in eksekutivne predpise brez ozira na to, ali obratuje država sama železnice ali pa jih obratuje kaka privatna družba. Pri privatni upTavi je samo ena prednost, dd je osebni inicijativi vodilnih faktorjev uprave podana večja odločilna moč in da vrhovno vodstvo v obliki upravnega sveta ali di-rektorija pri svojih odločitvah ni vezano na pazne zakonske formalnosti, ki so pri državni upravi neizogibni. Pri diržavni in pri privatni upravi je sistem uprave lahko dober ali pa slab. Za vršenje eksekutivne železniške službe postoje za vso Evropo gotovi mednarodni regulativi, katerih sc mora vsaka železniška uprava držati in ki so' vsebovani v tako zvani bernski konvenciji in iz te izvirajočih ostalih splošnih mednarodnih normah. krepko udejstvoval zamujene očetovske pravice. Odkar je bil v nemškem društvu zaupnik, odbornik in zastopnik za vas Sv. Jožefa, je izpii več žganja kakor prej vse svoje žive dni. To in še okolnost, da mu je dobri gospod Mtiller preskrboval res izdatno gmotno pomoč, mu je bodrilo ponos in samozavest. Zdaj pa naj pride zaradi tega zanikarnega otroka ob vse. «Na,» je stegnil dlan po Tininem hrbtu, da se je deklica zvila kakor prožna žica. «Vidiš, ti kopriva, ti nas spraviš ob vse!» ln bolj kakor beseda je rohnela in bobnela pest. <<^>?. re^’ zavoljo tega pamža mora vsak hip požirati očitanje, da ne drži besede. Pa še kaV™ je namignil Mtiller: Da ga odslove in poiščejo vrednejšega, češ, pri svojem otroku ne pazi, v slovensko vas in k slovenskim ljudem ga je dal. kako naj pazi na druge!* «AIi sem ti jaz rekel, da pojdi na Kočuho?» je zastavil premišljevanju pot in Tinina ušesa S0 i?rilk0 °frč.utila, da je oče še dokaj pri f00*!: . a s*a baš po travniku nad Glinjami in lini je hrepeneče pogledovala v smeri jo^ skel ~~ V0<^a ^ J0 hladila povsod, kjer «Mojo kri piješ in moje žulje ješ,» je rekel 1 orni svečano — «pa tako boš delala kakor jaz hočem.* Sem spadajo določbe glede prehoda voz, signalizacije itd. Za notranjo računsko, materijalno1, osebno evidenčno torej upravno službo pa vsaka uprava dela po sistemu, ki si ga ali sama ustvari ali prevzame od kake druge starejše uprave in ga prilagodi splošni zakonodaji lastne države. Nemec ima za to* zelo dober in točen izraz «Amts-schimmel*. Predpisi za notranjo upravno službo so torej zelo velikega pomena za obratovanje železnic, če so ti enostavni, precizni in za vsako panogo! upravne službe točno izdelani v tem smislu, da je celotna administracija centralnih in eksekutivnih edinic oproščena vsakih formalnosti in je koncizno določen delokrog in odgovornost posameznika, potem je za obvladanje te adr ministracije potrebno malo časa in malo delovnih moči, tedaj moremo tak upravni sistem nazvati dobrim. Če pa je za izvršitev najmalenkostnej-šega posla v upravni, službi potrebno veliko raznih seznamov, spiskov in podpisov neštetih uslužbencev, referentov, načelnikov itd., tako, da sami podpisi zahtevajo cele strani, potem z vso pravico in po zdravem razumu moramo tak sistem uprave imenovati slabim. Pri tem je pa čisto postranskega pomena, ali je dotična železniška uprava d'ržavna ali pa privatna. Konkretno je torej eden glavnih pogojev dobrega obratovanja kake železnice enostavna administracija, ki zaradi te lastnosti pottebuje kolikor možno najmanjše število osobja v upravnih edinicah in ki v eksekutivnih edinicah dopušča absolutno možnost, da se eksekutivno osobje more predvsem posvetiti eksekutivni-produktivni službi in z vestnim in točnim vršenjem iste za-sigurati upravi čim večji čisti donos iz prometa vlakov. Preidimo sedaj nazaj na prvo glavno vprašanje, to je financiranje železnic. Vse države sveta stremijo za tem, da si izgradijo kolikor možno gosto železniško mrežo v notranjosti. Pri tem stremljenju in delu niso vedno merodajni oziri rentabilnosti projektirane proge. Važno ulo-go igrajo povsod obrambeni oziri in vsled tega imamo tudi tako zvane strategične železnice. V prejšnjem stoletju so skoraj vse države prve železnice gradile iz splošnih državnih sredstev. Vsled' notranje potrebe in ogromnih stroškov pa so pozneje odstopale gradbo in obratovanje pri- To pot ni priletelo nič. Puškar je bil že truden in roka ga je bolela zaradi preobilnega obdelovanja nehvaležnega sadu. Mala je uporabila to ugodno priliko za uporen sklep: «2e ne.» Oim^ bliže je bil dom, tem večja je bila Tinina žalost. Bila je uverjena, da čaka doma nanjo vse, kar je hudega in groznega na svetu. Prišla sta že skoro na vas in deklica se je še zadnjič ozrla, če se ji morda ne obeta pomoč, ledaj-jo je oče nenadoma dvignil v naročje in ji je s tem vzel vsako nado. m k'.l° jezno in je rdelo od sramu. Na Kočuhi so ji pravili vsi, kako je zrasla in Kako je močna, zdaj pa jo oče naenkrat pestuje. Nič ni mogla razumeti, kam meri to početje. Se manj je mogla pojmiti, čemu jo oče gladi po laseh in jo ljubkuje z najslajšimi nemškimi imeni... Doma tam je bilo hipoma jasno vse. Jče jo je spustil na tla in jo je izročil materi. Ki se mu je bila tekom časa pridružila v siro-vosti in v pijanosti. «Tukaj je, zdaj pa gej!» Mati je gedala tako, da so frfrale cunjice in je bila rini kmalu zabuhla in podpluta po telesu in p0 obrazu. Samo goltala je še, a sestra Metka se ji je rogala: «Hi, hi, die vvindische Tini! Boli? hi, hi.» Tini je ležala na tleh in je bila ob deske z glavo. t vatnemu kapitalu. Osobito je to bilo v bivši Av- * striji. Ko pa je politična napetost okoli leta 1900. | v Evropi postajala vedno večja, so privatne pro-' ge po' vrsti jele prehajati v državno obratovanje. 2e iz navedenega sledi, da je odločitev financiranja železnic zelo težka in mnogOstranska ter odvisna ne samo* od notranje strukture posameznih predelov dbtične države, od občega gospodarskega in kulturnega stanja prebivalstva teh predelov, temveč velikokrat tudi od notranje- ali zunanjepolitičnih razmer in odnosov. Zagovarjati se torej dajo obe glavni smeri, da železnice z nizkimi tarifami obratujejo brez ozira na finančni efekt ali pa da se drže strogega trgovskega stališča, z dohodki brezpogojno kriti vse tekoče obratne stroške in še amortizacijo investiranega kapitala. Možne in za državo mogoče koristne so tudi varijante, kompromisi, da se vzame neka sredina! Poiskati pravo in pravično rešitev, ki naj prinaša stalnih koristi vsemu narodu, državi kot celoti, je ravno tista umetnost, ki predpostavlja resno in nepristransko kalkulacijo in presojol vseh razlogov za in proti ter neomajano voljo koristiti splošnosti in ne poedincem. Cene tujemu denarju. Na zagrebški borzi se je dobilo 27. t. m. v valuta h: 1 dolar za 56 Din 17 p do 56 Din 37 p; v d e v i z a h pa se je dobilo: 100 avstrijskih šilingov za 799 Din 25 p do 802 Din 25 p; 100 nemških mark za 1352 Din 50 p do 1355 Din 50 p; 100 italijanskih lir za 309 Din 16 p do 311 Din 16 par; 1 dolar za 56 Din 65 p do 56 Din 85 p; 100 francoskih frankov za 222 Din 25 p do 224 Din 25 p; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 02 p do 168 Din 82 p. * A.«*.*«. D -|in|,,_,— Ali ste že poravnali naročnino? VII. Tini je bila sama z malim Valterjem, ki je zagledal luč sveta v času. ko je bila ona na Kočuhi. Dečko je dosegel prav tisto starost, ko se mladi član človeške družbe iznebi plenic in začenja s poskušanjem v sedenju in z govorico. Bil je droben in suhljat, a zraven živahen in poreden, da je bila Tini vselej jezna, kadar ga je dobila v oskrbo. Ker pa je bilo to do malega vsak dan vsaj nekaj ur, se Tinina jeza sploh ni mogla ohladiti. Oče je bil v tovarni, mati je šla z Metko v gozd po^ drva, kakor hodijo delavske žene pri Sv. Jožefu po drva. Tini je sedela z malim na vrtu in kovala maščevalne naklepe. Če bi ustanovila svoje društvo slovensko? Rokavčeva Sali, stric, teta, je naštevala polglasno morebitne člane — pa bi delali vsi zoper očeta. Lepa je bila misel, samo Valter je ni spoštoval. Zdaj je godrnjal, zdaj se je prekucnil na tla in potem, joj, potem je zacvilil s takim visokim glasom, da bi mu. bila Tini najraje sedla na usta. Bi vsaj molčal, je pomislila srdito, pa je vendar iskala v mislih kako drugo sredstvo za, pokoro zoprnemu bratu. Ko ga je našla, je tekla k plotu in si je oprezno natrgala primerno naklonjeno nižjim uslužbencem in jim nudilo svojo pomoč v vseh upravičenih zahtevah, da se odpravijo njih izjemne krivice in da se jim točno daje vsaj ono, kar jim zakonito pripada. P r. Roj c. Dopisi. JESENICE. Tukajšnji delavci*prejemajo poziv k orožnim vajam, kateremu se morajo odzvati. Seveda je občutek prejema takega poziva kot kazen, ker mora delavec nastopit* orožno vajo, akoravno ga tare velika skrb, se bo pre- živela družina v tem času. tal in druge. Bratski gostje so kazali največje zanimanje za naše kmetijske razmere in naprave ter so gotovo videli marsikaj, česar v svoji domovini še ne poznajo. Dragi gostje, bodite pozdravljeni v Sloveniji in vzemite s seboj najboljše vtise! * Poziv sorodnikom in tovarišem vojakov, padlih v koroških bojih! Dne 30. oktobra t. 1. bo v Dravogradu odkritje nagrobnega spomenika tukaj v koroških bojih leta 1919. padlih vojakov. Pokopanih je v tem kraju 20 jugoslovenskih junakov. Znana so le naslednja imena: poročnik Urh Malič, Jožef Pogačnik, Avguštin Es, Franc Košir, Franc Korošec, Ivan Kropeč, Anton Lepej, Franc Maček, Jakob Mlakar, Anton Mline, Alojzij Rozman in Matija Temnikar. Drugih osem je ne- in druge korporacije, ki najavijo upravi velesejma svoj poset, dobe znižano vstopnino po 1 Din za osebo. Začasni dohod na gledališko razstavo je preko sejmišča skozi glavni portal ob Gosposvetski cesti. — Podaljšana je tudi higienska razstava. * Objava kr. italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani. Kr. italijanskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani je čast sporočati vsem prizadetim, da mora biti od sedaj naprej priložen vsaki prošnji za «vizum» fotografija prosilca, enaka oni, ki je pritrjena v potnem listu, in to zaradi novih tozadevnih predpisov, ki so v skladu z navedenim. * Strahovit vihar s potresom v Ptuju in okolici. V zadnjem času je vladala v Ptuju in okolici vročina in soparica. Tudi zadnja nedelja se je razvila v najlepši poletni dan, ki ga je popoldne motil le hud veter. V prvih ponočnih urah je postal veter še silnejši, nato pa je zavladalo za nekaj časa zatišje. Deset minut pred 22. uro pa se je pojavil v Ptuju in najbližji okolici strahovit | ciklon, kakršnega ne pomnijo niti najstarejšis ljudje. Vmes je bliskalo in grmelo ter se je vsula tudi debela toča. Občutila sta se tud; dva močna potresna sunka. Vihar je povzročil v Ptuju in okolici ogromno škodo. Trgal je strehe, podiral drevje, ruval brzojavne drogove, toča pa je bila tako silna, da je polomila šipe in opeko na strehah. Z zvonika cerkve v Majšpergu je vihar od- II ■ i I i ■: li ■ : I! !l li a; li LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,000.000’ — Rezervni zaklad ca. Din 10,000.000 — Centrala: UUHUANA. Dunajsha c. PODRUŽNICE: Brežice Celje Črnomelj Gorica Kranj Logatec Maribor Metkovib Novi Sad Novo mesto Prevalje Ptuj Rakek Sarajevo Slovenj- gradeč Split Trst Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon številka: 26, 413, 502, 503, 504 il I: ! il il :■ il m ! Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle | ■ trgal celo pločevinasto streho, ki jo je popolnoma zvil in vrgel daleč v stran. V neki vili v bližini Ptuja, ki je imela svoj stolp, je dotični stolp kakor odrezan vrgel vihar daleč na sredo travnika. Ljudi, ki so bili na cesti, je ciklon metal kakor snope, da so bili prisiljeni se stisniti v cestni jarek, da jih ni naravnost ubilo. Na dveh straneh je divjal požar, in sicer že pred nevihto pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in v Mede-lišču. Škoda je velikanska. V haloških vinogradih je toča obrala ves letošnji pridelek. * Nesreča zdravnika. Gornjeradgonskega zdravnika dr. Breznika je te dni, ko se je iz Starešin-cev z motorjem vozil od nekega bolnika, zadela huda nesreča. Sredi ceste se mu je zaletel v sprednje kolo velik pes s tako močjo, da se je motor prevrgel. Zdravnika so nezavestnega prenesli v bližnjo hišo ter poslali v Radgono po zdravnika dr. Ogrizka. Ta se je z avtomobilom pripeljal svojemu tovarišu na pomoč in ga odpeljal domov. * Strela zanetila požar. Iz Levca nam poročajo: V petek 23. t. m. zvečer je med hudo nevihto udarila strela v Zilnikov kozolec, ki je pogorel z vsemi pridelki. Domači in sosedni gasilci so bili zaradi velikega naliva do zadnje niti premočeni. Ker ni bilo vetra, so gasilci lahko obvarovali bližnjo domačijo. * Smrt pri eksploziji, v kovačnici Scherbau-movega mlina v Mariboru sta popravljala kovača Andrej Lorbek in Josip Eiletz neko cev. Iz neznanega vzroka pa je cev nenadoma eksplodirala. Drobci so se razleteli po vsej kovačnici. Kosi cevi so Lorbeku dobesedno razbili lobanjo, da je nesrečnik obležal na mestu mrtev. Eiletz je dobil hude poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v bolnico. Lorbek zapušča ženo in malega otroka. * Samomor mladenke. Te dni je prihitel na stražnico na Dolenjski cesti v Ljubljani mizarski pomočnik Viktor Svetek ter prijavil, da leži na cesti v Hradeckega vasi neznano dekle, ki se je naibrže zastrupilo. Iz stražnice so takoj telefonirali p0 rešilni voz, ki je naložil že skoro popolnoma oslabljeno dekle ter ga prepeljal v bolnico. V bolnici je dekle po kratkih mukah izdihnilo. Pri njej so našli neke listine, iz katerih je bilo razvidno, da je samomorilka Minka Bovhanova iz Sp. Vodal (občina Tržišče). Nadalje je imela pri sebi tudi na policijo naslovljeno pismo, spisano očividno v silni razburjenosti. V pismu prosi, da se sporoči njena smrt staršem, ki naj poskrbe za lep pogreb. Zastrupila se je s špiritom, v katerega je vlila lizol. Motiva samomora ne navaja in je ta neznan tudi njeni gospodinji ter njenim sodelavkam v tovarni. * Nežnaao dete. Pišejo nam: V januarju leta 1920.,. to je pred &V2 leta, je bilo najdeno v veži j pred vratmi mariborske javne bolnice šest dni : taro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otroka. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih starših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (konskripcijski oddelek). * Anton Pesek pred ljubljansko poroto. Te dni se je pred ljubljansko poroto zagovarjal bivši izdajatelj dnevnika cJugoslavije> Anton Pesek, ki je bil obdolžen, da je zaradi raznih manipulacij povzročil konkurz dveh malih hranilnic, zaradi česar je prišla cela vrsta malih vlagateljev ob ves denar. Porotniki so na ve5 stavljenih vprašanj pritrdili oniin, ki govore, da je Pesek zakrivil polom obeh denarnih zavodov iz malomarnosti. Pesek je bil obsojen na deset mesecev zapora in ker je tega že prestal s preiskovalnim zaporom, je bil izpuščen. * Zloglasen razbojnik v rokah ljubljanske policije. Te dni so pripeljali v Ljubljano iz kaznilnice Karlau pri Gradcu znanega drznega vlomilca, strah vse Gorenjske, 281etnega Ivana An-kersta z Brezij pri Radovljici. O Ankerstu je znano, da je to eden najbrezobzimejših tatov in kot nasilen in življensko nevaren lopov. Pogovor o tem in onem. Solnce in človeško življenje. Solnce se smatra že od nekdaj kot vir življenja, luči in toplote. Moderna znanost je znova utemeljila ta nazor, a je dodala še marsikaj novega. Večletna opazovanja nekega učenjaka so baje dognala zvezo med solnčnimi pegami in številom smrtnih primerov. Živčno obremenjeni ljudje v velikem številu umirajo, kadar sežejo pege do sredine solnčne oble. Solnce izloča ogromne količine električne energije. Solnčno delovanje v tem pogledu se deli v posebne 11 letne perijode. Vsako 11. leto nastane na solncu tako zvana magnetna burja. Pege kažejo udrtine na solnčni skorji. Odtod zletijo v vesoljstvo električni toki. Takrat se godijo na zemlji čudne stvari. Ob tečaju žari na nebu raznobarvni polarni sijaj. Kazalci kompasov skačejo sem in tja, zmedeni po tako zvani magnetni burji. Brzojavni aparati pričnejo trkati, kakor da pošilja nevidna roka čudne vesti. Telefonski promet se pretrga za več ur. Električni vodi postanejo žrtev kratkih stikov. Vsi ti pojavi so posledica obilice ultravljo-letnih žarkov, ki prepajajo zrak. Elektromagne-tični pojavi vplivajo tudi na človeške možgane in živcc. Zdravi ljudje postanejo razburjeni, živalmi izredno nemirni. Za bolnike je to razburjenje včasih usodno. Nevidni vplivi solnčnih peg motijo življenske procese prav tako, kakor ovirajo telefon, brzojav in radio. V letih solnčnih peg se množijo smrtni primeri živčno bolnih. Stari zvezdogledi, ki so govorili o vplivu planetov na človeško usodo, niso bilo tedaj tako brez vsake podlage. X Zemlji obetajo strašno katastrofo. Zadnja leta se večji in manjši potresi ponavljajo tako pogosto, da so začeli učenjaki razmišljati, kaj bi bilo vzrok tega neprestanega vznemirjenja zemeljske površine. Na podlagi točnih opazovanj so postavili domnevo, da nastajajo zaradi postopnega ohlajanja zemlje velike razpoke, ki segajo pod Atlantskim oceanom preko Južne Evrope in Tur-kestana do Japonske. Opazovanja potrjujejo presenetljivo dejstvo, da se od leta 1906., ko je katastrofalen potres razdejal cvetoče mesto San Francisco, potresni sunki v obsegu omenjenih delov sveta neprestano ponavljajo. Moskovski zemlje-slovec Muskitov je na podlagi svojih opazovanj ugotovil, da segajo razpoke iz Afrike in Avstralije proti Evropi in Aziji. Mesta Newyork, London, Pariz, Berlin, Rim in Moskva niso v nevarnosti, ker ne leže v neposrednji bližini teh razpok. Ni pa izključeno, da zadene tudi ta mesta v doglednem času močan potres. Največja nevarnost preti baje Italiji, ki je bila vedno ognjišče vulkanskih erupcij. Angleški učenjak Gregori potrjuje domnevo ruskega zemljeslovca in pravi, da se tudi mnogi drugi angleški učenjaki strinjajo z njim v tem, da čaka pokrajine, ležeče ob velikih razpokah, morda še tekom letošnjega leta strahovita potresna katastrofa. Tudi srednja in severna Kitajska ležita ob veliki razpoki v zemlji in zato je te pokrajine zadel nedavno katastrofalen potres. X Čudežna ženska na Bavarskem. V Konners-reuthu na Bavarskem živi čudežna ženska Terezija Neumannova, kateri se porajajo na rokah, nogah in na čelu krvavljenja kakor pri Kristusu na križu. Preprosti ljudje in deloma duhovščina jo imajo za svetnico in neštevilne množice lahkovernih ljudi iz raznih krajev romajo k njej. Razumni ljudje, tudi duhovniki, seveda ne verjamejo, da je to čudežen pojav, ker so slični pojavi pri indijskih fakirjih nekaj vsakdanjega. Terezija je silno histerična ženska, ki je sposobna, da se v laki meri vtopi v Kristusovo trpljenje, da se na njenem telesu pokažejo znamenja Kristusovih ran. X 301etnica prvega poskusa poleta na severni tečaj. V mestu Grenna na Švedskem so postavili spomenik inženjerju Andreeju, rojaku mesta, ki je pred 30 leti izvedel prvi poskus zračnega poleta z balonom na severni tečaj in našel tam smrt s svojimi tovariši. Bilo je to leta 1897. V Spitz-bergih se je dvignil Andrče s svojim balonom, da preleti severni tečaj. Spremljala sta ga pilota Strindberg in inženjer Fraenkel. Vreme je bilo ugodno in vsi so bili najboljših nad glede smelega poleta. Kako daleč proti tečaju je balon dospel, je ostalo tajno; ob sibirski obali so našli drugo leto ostanke razbitega balona, kateremu je najbrž odreklo krmilo. To je bilo vse, kar je ostalo od nesrečne ekspedicije. Letalci so plačali svojo smelost s smrtjo in večni led ni pustil za njimi nobenih sledov. X Zemlja požrla poštni voz. Na otoku Islandu se čutijo že od začetka septembra močni potresni sunki, ki so v zvezi z delovanjem ognjenika Vat-najoklena. Pred kratkim je začel ognjenik znova strahovito bljuvati. Nastop bljuvanja je zahteval tudi človeško žrtev. Po težko dostopnem ozemlju se je vozila vaška pošta iz Breidamerkura proti zapadu, da izroči pošto prebivalcem bližnjih krajev. Težko naloženi poštni voz je vleklo pet konj. Bilo je že proti večeru in potresni sunki so vidno pojemali, ko se je ustavil poštni voz sredi puste pokrajine. Naenkrat je zagrmelo v zemlji, pred poštnim vozom je nastala v zemlji globoka razpoka in poštni voznik s konji je padel v brezno. Po drugem močnem potresnem sunku se je razpoka zaprla in konji z nesrečnim poštarjem so bili pokopani. Prebivalci bližnjih krajev so zvedeli za nesrečo šele drugega dne. Podrobnosti o bljuvanju ognjenika niso znane, ker divja na otoku že več dni strahovita nevihta. Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani prodaja po najugodnejši h cenah in samo na. debelo | KOVAŠKI PREMOG PREMOG, domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOKS, livarniški, plavžarski in plinski vseh vrst BRIKETE. Prometni zavod za ppemog, <1. d. v Ljubljani mUoild*YA Mita it. U/L Talinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) ■ «Ah, to dela moj sosed, že zelo star, napol gluh, upokojen uradnik. V tem času gre navadno ven.» Alfred je pomirjen. Cernu pa naj bi se tudi bal? Saj ima v žepu za vse primere revolver in tukaj je cesta precej obljudena. Pred mlado deklico pa vendar ne bo imel strahu. «Ali ste pripravljeni za odhod, gospodična?« vpraša vljudno. «Še en trenutek, gospod, le še eno malenkost imam urediti.« Te besede je izgovorila tako mirno in prijazno, kot da ima največje zaupanje v pustolovca. Alfred vidi, da nekaj išče v košari. Sedaj šele more nemoteno občudovati čudovito lepoto domnevno priproste deklice. Le s težavo se je premagoval, da ni dal glasno izraza svojemu občudovanju. Oh, kaj bi dal, če bi jo mogel sedaj poljubiti! «No, morda se moja želja še danes izpolni,« se tolaži pustolovec na tihem, «zdi se mi, da ni preveč nedostopna. Res, krasna deklica, naravnost dražestno bitje!« Maggija se sedaj dvigne in seže po plašč. «Tako, sedaj sem pripravljena za odhod, gospod — bankir — Bell.« Alfred stoji nepremično kot bi ga zadel mrtvoud. «Kaj — kaj?« zajeclja ves osupnjen. «Gospodična Burke, odkod veste-------------» Ostale besede mu zastanejo v grlu. Sosedna vrata se medtem že odpirajo, in še preden se more osupnjeni pustolovec odpomoči od strahu, že čuti, da ga je zgrabilo četvero močnih pesti. «Pom ...,» krik se mu ustavi v grlu. «Zamaši mu usta, Jim,« zakliče nizek glas. «Tako, dobro, sedaj naj le skuša kričati, slišal ga pač nihče ne bo. Plašč naj ima le na sebi, dobro ga poveživa, da se še ganiti ne bo mogel.« Vse to se je zgodilo tako bliskovito naglo, da se je pustolovec vsega, kar se je pripetilo, zavedel šele, ko je že povezan ležal v kotu na tleh. Maggija je bila ves čas navzoča. Sedaj stopi k prestrašenemu lahkoživem «Torej slednjič nam- je vendar uspelo, da smo vas ujeli. Nikogar več ne boste prekanili, lopov, nobene uboge deklice več pretepali z bičem, ali ji skušali z ostudnimi intrigami naprtiti sramoto, kot je bilo to na primer pri Maudi Hopkins. Sedaj ste v naših rokah, zasluženi kazni ne uidete več.« Alfred je od strahu napol mrtev. Povezan in na tleh ležeč javka in tarna. Zaničljiv smehljaj je edini odgovor, ki ga dobi od Maggije. «Sedaj pa le pojdite, gospodična Burke«, sili Bill. »Jim vam prinese prtljago v vežo, košara pa ostane še tukaj, hahaha!« Maggija začudeno pogleda Billa. «Ravnajte le previdno! Niti malo še ne vem, kako hočete jetnika odtod spraviti.« «Toda jaz vem!« odvrne Bill hladnokrvno. «Zato sem pa dal semkaj prinesti tako veliko košaro. V to košaro spraviva tegale odličnega gospoda, to je vaša prtljaga, gospodična Burke, hahaha!« Sedaj se. zasmeje tudi Maggija. «Vedno si znate pomagati«, izpregovori deklica z občudovanjem. «Jaz sem, zaupno povedano, že pogosto zaman razmišljevala, kako spravimo tega človeka odtod.« Bill in Jim se sedaj obrneta k zvezanemu pustolovcu. «Prosim, dvignite pokrov košare, gospodična! Tako, sedaj Jim, dvigniva lopova in notri z njim! No, sedaj leži že notri, še par odej na njega, da ne bo slišati njegovega ječanja!« Maggija je že prej poravnala svoj račun za sobo ter rekla najemodajalcu, da se izseli iz sobe. Zato se ni nikomur nič čudno zdelo, ko sta sedaj dva krepka možakarja vlekla težko košaro po stopnjicah navzdol. Maggija je šla nekoliko pred njima ter se je, prišedši k vratom, ponovno ozirala na vse strani. Ni ji bilo treba dolgo čakati, kajti kaj kmalu pripelje mimo voz, ki je bil kot nalašč urejen za prevoz prtljage. Na kozlu je sedel eden od drugov moža s krinko. Ko je zagledal Jima in Billa s košaro, je z bičem veselo počil. Težka košara, v kateri je tičal pustolovec, je bila z združenimi močmi trojice z močnim zamahom postavljena na Voz. Tudi Maggija se nato takoj vsede na voz, in.dočim sta Jim in Bill, izpregovorivši nekaj besed z voznikom, hitro odšla' v stari del mesta, je tudi voz v zmernem tempu odpeljal proti svojemu cilju — Whitechaplu. • Eno uro po opisanem dogodku potrka Maggija temnordečega obraza na vrata sobe, v kateri se je nahajal zagonetni mož. Takoj odpre vrata in ko zagleda Maggijo, jo prijazno pozove, da vstopi. «lmeli ste uspeh, gospodična Burke, kajne?« Deklica obrne svojo lepo glavo nekoliko vstran. «V košari leži lopov povezan z zamašenimi ustmi«, izpregovori deklica s tihim ponosom. «Nihče ne bo mogel slutiti, kam je zginil Alfred Bell.« Mož s krinko ji zadovoljno pokima. «Gospodična Burke, vi mi boste nadomestovali Bessy, prav srečnega se čutim, da sem našel tako izborno tovaričico. Todd sedaj, žal, nimam časa, da bi lopova še enkrat pozval na odgovor. Cernu tudi? Bilo bi pod mojo častjo. Važen dogodek me nujno sili, da takoj odidem, še to uro.« Na Maggijinem dražestnem obrazu se pojavi izraz žalosti. Mož s krinko hodi po sobi gor in dol. «Še danes se zopet vrnem, gospodična, in prepričali se boste, da uživate moje neomejeno zaupanje. Neprestano bodo prihajala poročila od mojih ljudi, ki jih vi sprejemajte in v kratkih besedah spišite, da jih morem po svojem povratku naglo pregledati. Ali hočete prevzeti ta posel?« Dekličin obraz zažari. «Oh, kako rada!« odvrne tiho. «Zad.ovoljni boste z menoj, milosti vi gospod!« Mož s krinko ji prijazno ponudi roko. «Tako, sedaj pa še nekaj, gospodična Burke. Naj-prvo kazen, ki naj zadene lopova, ki je zapeljeval uboge deklice ter jih vrhutega še pretepal/ Prostosti ne sme več uživati in moja hiša ni nikaka ječa. Kakor hitro odidem, pojdite, prosim, na podmornico in oddajte ta listič enemu izmed mož posadke!« Po teh besedah stopi mož s krinko k pisalni mizi, napiše hitro nekaj besed na list papirja ter ga izroči deklici. Kaj je stalo na papirju Maggija^ ni mogla prečitati, ker je bil list skupaj zvit. Toda že, kar vidi zunaj na listku, ji zadošča, da si je na jasnem. Crn rob na listku in pa mrtvaška glava ji povesta, kaj se ima zgoditi z lopovom. «Prav tako!« mrmra Maggija. «Tudi jaz sem postala žrtev takega zločinskega zapeljivca.« iMož s krinko je dozdevno slišal njene besede, ker ji je pritrjevaje pokimal. «Ali vam pri vašem novem poslu ne morem pomagati, milostivi gospod?« »Morda, gospodična Burke, prav lahko je mogoče, da bom potreboval vašo pomoč. Toda najprvo moram po svojih ljudeh ugotoviti podrobne podatke. Tokrat gre za ugonobitev mojega najhujšega nasprotnika.« Maggija začudeno pogleda zagonetnega moža. Nasprotnika? Ali ima ta grozni človek sovražnike, ki bi mu mogli škodovati? Da, Maggija se sedaj spomni, da ji ie BiH že parkrat par stvari omenil, o katerih je že nekajkrat razmišljala, a si jih ni mogla tolmačiti. Mož s krinko ima torej grozne sovražnike, katerih naklepe pobija s svojim skoro nadčloveškimi sredstvi. Ali zmaga — ali celo podleže? Kdo ve? . V Maggijevem srcu se nehote pojavi močna bol. Podleže? ne, to se ne sme zgoditi, raje še žrtvuje zanj. Zopet se ozre v tajinstvenega moža. Iz njegovega vedenja spozna, da želi, da bi ga ostavila. Molče odide iz sobe, potem po dolgem hodniku, odtod pa po stopnicah v klet, v pristan zagonetne podmornice. Na tleh v kleti stoji že velika košara, v kateri so privedli v tajinstveno hišo Alfreda Bella, od zunaj pa je čuti nagle korake moštva, ki vleče zvezanega lopova na podmornico. (Dalje prih.) Zabavni kotiček. V trgovini. Kuharica: Zakaj je sedaj pri vas mleko cenejše ?» Prodajalec: «V hišo smo uvedli vodovod.» Bo bolje. Gost: Mihec: «Kakšna pa je razlika med njima?» Čuvaj: «0, prav velika! Enemu je ime Bimbo, drugemu pa Bombo.» Resnico je povedala. Jure: «Slišiš, tvoja žena ti je rekla včeraj vpričo drugih ljudi osel. Kako moreš kaj takega trpeti i Mate: cima čisto prav! Kaj morda nisem bil osel, ko sem se poročil z njoD Potem seveda! Možek: «2e zopet hočeš v gledališče! Saj si ,Grofico Marico' čula že petkrat.5> Ženica: «Toda v svoji novi obleki še ne.» Na tramvaju. Sprevodnik (nekemu potniku): «Vi, gospod, ali ne veste, da se tu ne sme kaditi? Tu-le je napisano, da je kaditi v tramvaju prepovedano.> Mož (mirno in brezbrižno): «Ako bi se človek le mogel držati vsega, kar je na tramvajskih stenah napisano! Tamle, glejte, stoji zapisano, da moramo vsi kupovati kiklje v modni trgovini ,pri kranjski Neži‘.» Ni prišel na pravo firmo. Zdravnik: «Povejte mi, gospod, ali dobro spite ?> Bolnik: «Kakor medved.* Zdravnik: «Kakšen imate pa tek?* Bolnik: «Jem kakor volk.* Zdravnik: «Ali kaj pijete?* Bolnik: «Prav kakor žolna.> Zdravnik: «Ali ne čutile včasih kakih slabosti v prsih ?» Bolnik: «Nikoli. Močan sem kakor bik.* Zdravnik: «Morda pa imate včasih moten vid?* Bolnik: «Nikdar ne. Vidim kakor ris.* Zdravnik: «Ali imate nemara kdaj težke noge?* Bolnik: «Tečem kakor zajec.* Zdravnik: «No, potem vam jaz ne morem pomagati, poiščite si kakega živinozdravnica.> C E !N*E N" A j NIŽJE ! Močnih čevljev za deževno jesen boste najboljše izbrali v trgovini „doko“ Prešernova ulica St. 9, dvorišče Ob najslabšem vremenu boste ,,Doko“ čevlje nosili najdelj časa CENE N A J N I ŽJBI Lastnik in Izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).