Pustna zima ni zdržala dolgo
Mila in topla zima v januarju in še zlasti v prvi polovici februarja je prenekaterega od nas »pretentala« z mislijo, da je zime konec, in da bozdaj le še pomlad. Toda zima je zima in njej se še tedaj ne mudi, ko bi ie »uradno« tnorala oditi. Raje kasneje kot pa prej, je njeno pravilo. Če-prav lelos mila in blaga, je ob pustu poka-zala zobe. To je morala storiti le zaradi ohranjanja Ijudskega izročila, bi se lahko pošaliti, saj če zime ne bi bilo, tudi pust-nih šeg, s katerimi jo odganjamo, ne bi moglo biti.
Toda minil je februar in ni več daleč do uradne pomladi. Zdaj se začenja obdobje regrata in pripravljanja njiv in vrtov za setev. Lani je bilo februarja in vse do 10. marca kar hladno. Zemlja je bila zmrz-
njena, vsako noi je bilo nekaj stopinj pod ničlo. Šele po 10. marcu se je začelo ogrevati in Ijudje so sredi marca ie ii-vahno urejali polja in vnove. V Zgornjem Kašlju so 22. in 23. marca Barbernikovi, Gradovi in Znojevi ie sadili zgodnji krompir, za njimi pa še drugi na ravnin-skem območju občine, kjer je zemlja peš-čena in se hitro ogreje. Marec (sušec) je bil tudi zelo suh in zaradi grde slovenske navade požiganja trave in setiganja od-padkov je bil to mesec številnih gozdnih poZarov po vsej Sloveniji z veliko materi-alno škodo.
Na slikije Lesjakova domačija v Pod-gorju, ki ji gospodari Silvo Anžur, na pustni dan letos.
Besedilo in slika S. G.